Qlž£lom
<pge...
NO. 150
/liuERi$K/i Domovi m
_________________
iiM aricoiik
’ 'v. Y , .ANGUAGe ONLY
'

‘Ulrk * *y<r.

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NlAN
MORNING N€WSPAF€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. AUGUST 9, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
ZSSR naj ne podpira rdečih med Arabci
Predsednik Egipta je Sovjetski zvezi kar naravnost povedal, da se bo upiral vsakemu poskusu kropljenja komunizma v a r a b s kem svetu.
KAIRO, ZAR. — Predsednik Egipta Sadat je Sovjetski zvezi povedal naravnost, da bo nasprotoval vsaki krepitvi komunizma v arabskem svetu. V Moskvi so po kratkem preudarjanju prišli do zaključka, da ne morejo siliti v to, če hočejo o-hraniti svoj vpliv na Srednjem vzhodu. Radi ali neradi bodo prepustili arabske komuniste njihovi usodi.
Zdaj je prišlo v javnost, kar je predsednik Sadat govoril na kongresu Arabske socialistične zveze 24. julija. Bistvo govora je objavil znani list Al Akhbar. Sadat se je podobno kot pred njim Naser postavil na stališče, naj se Moskva ne meša v notranje zadeve arabskih držav in naj sprejme stališče, da smatrajo Arabci komunizem za tuje telo in da ga bodo zato izgnali, o-ziroma uničili v svoji sredi.
Sadat je na kongresu Arabske socialistične zveze dejal, da mu je sovjetski poslanik dan po levičarskem prevratu v Sudanu svetoval, naj prizna novo vlado v Kartumu. Sadat je odgovoril, da bo počakal, med tem pa je dejansko skupaj z Libijo prepeljal sudanske vojaške sile s področja Sueza v Kartum, kjer so igrale baje bistveno vlogo pri obnovi oblasti predsednika Nu-meiryja 22. julija.
Ko je bil Numeiry spet na o-blasti, je sovjetski poslanik pozval Sadata, naj v Kartumu posreduje, da ne bodo komunistov preveč privili. Naslednji dan je temu pozivu poslanika Vinogradova sledila sovjetska nota, ki jo je prinesel Sadatu Boris N. Pc-Lornarov, tajnik Centralnega ko-tthteta KP ZSSR, ki je tudi nagovoril kongres Arabske socialistične zveze. Sadat je to noto Pokazal Kongresu in odločno iz-jhvil, da Egipt ne bo nikdar komunističen in da ne bo nikdar Priznal kake arabske komunistične vlade.
Arabski svet z Egiptom na če-tu hoče ohraniti sovjetsko podporo za boj proti Izraelu in sodelovanje s Sovjetsko zvezo tudi še potem, ko bo spor. z Izraelom bežen, toda hoče si ohraniti proste roke tudi za izboljšanje od-hosov z drugimi državami, predvsem pa hoče Zahodu pokazati, da ni nevarnosti, da bi padel Pod oblast komunizma.
-----o------
V Vietnamu bo ostalo 100,000 vojakov ZDA?
v WASHINGTON, D.C. — Načelnik senatnega odbora za o-borožene sile John C. Stennis je dejal, da bodo morale ZDA držati v Južnem Vietnamu še več ■tet najmanj 100,000 svojih vojakov.
■----o------
■ V belem krompirju je nad tri četrtine vode.
Vremenski
prerok
pravi:
Pretežno sončno in vroče. Najvišja temperatura okoli 88.
Novi grobovi
Nicholas (Nick) Tomc
V	petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 86 let stari Nicholas (Nick) Tomc 's 5815 Bonna Avenue, rojen v vasi Gersice pri Podzemlju v Beli krajini, od koder je prišel v ZDA leta 1909, vdovec po pok. Barbari, oče Williama, Helen Bruss, Josephine in Edwarda, tast Mary Tomc in Edwarda Bruss, 9-krat stari oče, enkrat prastari oče, brat pok. Michaela. Zaposlen je bil pri Joseph & Feiss Co. kot likalec 45 let, vse do svoje upokojitve. Bil je član The Maccabees No. 1288 in Društva Najsv. Imena pri' fari sv. Vida. Pogreb je danes ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
John Horvath
V	petek je umrl y Cleveland Clinic 87 let stari John Horvath s 2450 St. Clair Avenue, rojen v vasi Erdevik v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1911, mož Rose, roj. Shank, oče Magdalene Naprovnik, Jacoba, The-rese Kettenbauer in Petra, očim Katherine Ackerman, Clare Fisher, Elizabeth Kernast in pok. Stephana Lichtenberger, 16-krat stari oče, 44-krat prastari oče. Zaposlen je bil do svoje upokojitve pri Bannish Plating Co. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob 9.30, v cerkev sv. Petra ob 10., nato na Holy Cross pokopališče.
Teresa Potokar
V	soboto je umrla v Euclid General bolnišnici 74 let stara Teresa Potokar, roj. Zupančič, z 19850 Renwood Avenue, žena Antona, mati Antona (Rock Creek, O.), Stanleyja (Fla.), Edwarda, Thomasa, Mrs. John (Theresa) Popovič, Mrs. John (Margaret) Turk in Mrs. James (Agnes Cook, 23-krat stara mati, 13-krat prastara mati, sestra Mary Petrie in Louisa (oba v Jug.). Pokojna je bila doma v Doplici pri Grosupljem na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1914. Bila je članica Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, Podr. šf. 32 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Kristini in St. Christines Ladies Guild. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore'Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Kongres m pečilmcah||5f|0^yYJ §| SIEČH0
Pretekli p'jtek je Kongres odšel za en mesec na počitnice potem, ko je odo-, bril proračun za tajništvo za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo ter za delavsko tajništvo.
WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek izglasoval z 51:0 v pomoč šolstvu 16 bilijonov. Ta vsota naj bi poživila univerze in druge visoke šole, pa bila na razpolago tudi za neposredne podpore samim študentom. Prav tako je bil v Senatu izglasovan proračun za tajništvo za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo ter za delavsko tajništvo. Skupna vsota tega je 29 bilijonov. Trdijo, da utegne predsednik odkloniti temu zakonskemu predlogu podpis, ker je za 531 milijonov večji, kot je on predložil.
Odobren v Domu je bil že preje v Senatu odobreni predlog za delovna mesta v javnih službah v obsegu bilijona dolarjev, ki naj bi pomagal brezposelnim. Predsednik bo ta zakonski predlog podpisal v kratkem, ker bi rad, da bi bila sredstva na razpolago že s 1. septembrom.
Kongres je pred odhodom na počitnice izglasoval vladi polnomočje za financiranje vseh oddelkov, za katere proračunski nakazilni zakoni še niso uzakonjeni. Med temi je obrambno tajništvo. Predstavniški dom je svoje delo v glavnem zaključil že v četrtek in je v petek le še čakal na Senat, ki je komaj spravil skupaj potrebno število senatorjev za sklepčnost.
Zvezna vlada je doslej podpirala gradnjo visokih šol in pomagala študentom s sredstvi za posojila, zdaj je prvič začela podpirati tudi , neposredno vzdrževanje samega dela na teh u-stanovah.
Dobrinin prijaznejši
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik Anatoly F. Dobrinin je prijaznejši in vljudnejši v svojih razgovorih s predstavniki ZDA, odkar je predsednik Nixon objavil, da pojde na Kitajsko obnovit redne odnose z vlado v Peipingu.
Ni še dolgo tega, ko so sovjetr-ski diplomati v Washingtonu radi vihali nosove in bili nročno “zadržani”. Sprememba je očitna in seveda — dobrodošla.
V soboto popoldne ob 4.46 je vesoljska ladja Apollo 15 srečno pristala na Pacifiku po 12 dneh potovanja skozi vesolje do Lune in nazaj. Na vesoljsko ladjo je čakala letalonosilka Okinawa in astronavte, ki sc pristali na morju 328 milj severno od Havajev, vzela na krov. Včeraj so jih slovesno sprejeli na Havaju, od koder so že zgodaj odleteli domov v Houston. Na domačem letališču so jih pričakale družine in okoli 2530 ljudi četudi je rosil rahel dež.
HOUSTON, Tex. — Astronav- jim je zaigrala “Fly Me to the ti David R. Scott, James B. Ir- Moon”, ko so stopili iz letala, ki win in Alfred M. Worden so pri- je poleg astronavtov pripeljalo leteli včeraj sem s Havajev, ka- tudi 100 funtov kamenin, ki so mor jih je prepeljala letalonosil- jih astronavti nabrali na Luni. ka Okinawa, ki jih je vzela na Scott je imel brado, Irwin in krov, ko so v soboto ob 4.46 po-1 Worden sta bila lepo obrita, poldne pristali v vesoljski ladji Scott je razložil, da je obljubil Endeavour na oceanu 328 milj svojim otrokom, da bo pustil severno od Havajev. Pristanek brado, dokler jo ne bodo videli je bil točen v času in kraju, saj ^ oni, če jo bo moral pustiti na je vesoljska ladja pristala le ne- poti skozi vesolje rasti. To ob-kaj milj od letalonosilke. Pri ljubo je hotel držati in je prišel spuščanju vesoljske ladje na domov z brado. Dejal je, da je
morje sta dve veliki padali delovali v redu, tretje pa- je odpovedalo. Zakaj se je to zgodilo, še niso dognali. Vesoljska ladja Endeavour je pristala kljub temu v redu in astronavti so sporočili, da se počutijo dobro. Kapitan vesoljske ladje D. R. Scott je zaprosil poveljnika letalonosilke, da sprejme njega, njegovo moštvo in vesoljsko ladjo na krov. Skupina posebno za to izvežbanega moštva je bila s helikopterjem naglo na kraju pristanka.. Namestili so na vesoljsko ladjo “ovratnik", da se ne bi potopila, nato pa so sprejeli astronavte, ki jih je helikopter ponesel naglo na letolonosilko.
videl Mesec prvič včeraj zjutraj, od kar se je vrnil z njega. “Ko sem ga gledal, sem čutil skoraj malo domotožja,” je dejal Scott.
Irwin je množici, ki je astronavte pričakala in pozdravila, dejal, da je večkrat me poletom mislil na “genij, ki je ustvaril te čudovite stroje, na ljudi, ki so vse to zgradili v enoto in končno j na one, ki so nam na Zemlji pomagali vse to upravljati”.
Worden je pripomnil: Krasno je biti zopet tu!
Ko je vesoljska ladja Endeavour v soboto pristajala na Pacifiku, je ves čas krožila okoli letalonosilke Okinawa, ki je na
Par ur nato je bila na letalono- astr0navte čakala, ruska ribiška Sjiki tudi vesoljska ladja Apollo jn razjspovalna ladja, ki pa se
je vedla zelo “vkljudno”, kot jo dejal kapitan Okinawe Andre W. Huff. Ko je Apollo 15 pristal na morju, so Rusi vprašali, v kakšnem stanju so astronavti. Okinawa je odgovorila “v odličnem”. Kasneje je ruska ladja poslala Okinawi sporočilo: “Mi čestitamo vašim pogumnim astronavtom k njihovemu uspelo-mu povratku”!
Med tem ko so morali prejšnji izletniki na Luno po povratku1 na Zemljo ostati dva tedna v j karanteni, Scottu, Irwinu in Worenu tega ni bilo treba. Po | kratkem omoru jih bodo zato začeli zasliševati o vseh podrobnostih poleta.
Po uradnem slovesnem sprejemu na Okinawi, kjer jih je pozdravila godba z letalsko himno, ker so vsi trije astronavti letalski častniki, so jih pregledali zdravniki. Dognali so, da so .vsi trdni in zdravi, izgubili pa so na 12 dni dolgi poti skozi vesolje vsak po nekaj funtov. Z Okinawe so astronavte prepeljali na Havaje, kjer so jih včeraj zgodaj zjutraj slovesno sprejeli na letališču Hickam. Od tam jih je kasneje včeraj letalo prepeljalo v Houston v Teksasu, kjer so jih na letališču pričakale družine in kakih 2500 ljudi, četudi je deževalo. Godba
Nad bodočnostjo poSetov na Luno visi vprašaj
CLEVELAND, O. — Da o-by band
menimo takoj v začetku: v debato bo kmalu prišlo vprašanje, če že ni, ali naj ZDA začasno pretrgajo polete na Luno. Nihče ne misli, da bi na nove polete pozabili. V načrtu sta še dva poleta; s tem bi bil program za dobo do konca 1. 1974 izčrpan. Med tem bo debata pokazala, koliko so poleti na Luno še vredni.
Ni namreč vprašanje, ali so kaj vredni ali nič. Svojo vrednost za znanost, posebno tehniko in kemijo, imajo čisto gotovo, toda pojavlja se vprašanje, ali niso poleti postali predragi. Sedanji polet Apollo 15 velja namreč — ako pribijemo še potrebno^ kvoto u-pravnih stroškov za NASA — okroglo dva milijona dolarjev na uro. To pa tudi za Ameriko niso več mačje solze. Se posebno ne zato, ker smo v dobi naraščajoče draginje in nikomur se ne more niti sa-
njati, koliko stroškov bodo povzročili novi poleti.
Med tem je tudi postalo jasno, da .smo bili glede pričakovanih odkritij na Luni nekoliko preveliki optimisti. Nismo hoteli verjeti strokovnjakom, ki so trdili, da bomo tam “odkrili” veliko takih stvari, kar jih je znanost s pomočjo tehnike odkrila že sama kar z zemeljske površine. To drži vsaj za Lunino površino. Za radovedneže je ta površina gotovo zanimiva, toda ni privlačna. Je podobna puščavam na zemlji, pa še tu je velika razlika:	zemeljske
puščave so obdane z zrakom, omogočajo rastlinsko in živalsko življenje, niso brez vode. Vse to nam daje možnost, da lahko prepotujemo vsako puščavo, saj ima vsaka puščava oaze, kjer ljudje za silo lahko živijo. Vsega tega na Luni do sedaj niso odkrili. Znanstveniki trdijo, da nam takih odkritij tudi ni treba pričakovati. Kdor išče prirod-
ne lepote, naj torej Luno postavi na zadnje mesto, je daleč za Zemljo. Turizem se na Luno ne bo razvil tudi, če bi bil cenejši. Tako cenen pa tudi nikoli ne bi mogel postati, da bi pritegnil nase veliko število interesentov.
Ostane nam torej le še notranjost Lune. Tudi tu nas strokovnjaki svarijo pred vsakim optimizmom. Pridobitniki nimajo torej na Luni kaj iskati. Če bi že hoteli kaj iskati, bi bilo vsako iskanje izredno drago, ne bi upravičevalo investicijskih stroškov. To pa ne pomeni, da bo znanstveni svet preiskavanje Lune kar odpisal. Tega ne bo storil, toda takega dela ne bo začel, dokler se stroški vsaj približno ne bodo dali točno izračunati.
Ni tudi nobenega praktičnega izgleda, da bi Luna mogla postati vmesna postaja za raziskovanje drugih planetov. Pri tem že začetna preiskova-
nja dopuščajo domnevo, da so razmere na drugih planetih za nas zemljane, navezane na zrak, vodo, svetlobo, rastlinstvo in živalstvo, neprivlačne. Poleg tega bi preiskovanje šlo v bilijone dolarjev, ki jih ne premore ves svet, kaj šele sama Amerika.
Na drugi strani razumemo varuhe in zagovornike NASA, ki se trudijo, da bi organizacijo obdržali pri življenju. To bi se morda dalo tudi doseči, ako ne bi NASA padla ravno v sedanjo nesrečno dobo, ko so gospodarske razmere tako nejasne in nihče ne more prerokovati, kako se bo iztirjeno mednarodno gospodarstvo moglo zopet spraviti na zanesljiv tir.
Vsi vetrovi vlečejo torej proti željam in načrtom zavetnikov NASA. Posmeh usode je, da je NASA prišla pod tako hud udarec ravno takrat, ko pražnuje svoj naj večji dosedanji triumf.
k.....
David R. Scott
James B. Irwin
fc ..
Alfred M. Worden
! Iz Clevelanda ! in okolice
Popravek—
Pretekli petek je bila v Ameriški Domovini objavljena Zahvala za pok. Johna Barkovicha, v katero sta se urinih dve pomoti. Pokojnik je bil izbran in počaščen za “moža leta 1965” in j ne 1969. Posebno zahvalo za vso pomoč pa naj sprejme Mrs. Julija Sluga in ne Slogar. Obžalujemo!
Redna seja-
Redna mesečna seja Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje bo jutri, v torek 10. avgusta ob dveh popoldne v običajnih prostorih. Po seji prigrizek in zabava.
V bolnici jc—
Mrs. Theresa Kodelja, 8G2 E. 156 St., se nahaja v Huron Rd. bolnišnici. Želimo ji hitrega o-■ krevanja.
Seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima svojo sejo to sredo ob pol osmih zvečer. Pobiranje a-sesmenta ob pol sedmih. Po seji zabava.
Zadušnica—
! V sredo, 11. avgusta, ob osmih j zjutraj bo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Genevi, Ohio, sv. maša za pokojno Mary Strojin ob dvaindvajseti obletnici njene smrti.
Voinovich prijavil kandidaturo za župana—
Državmi poslanec George J. Voinovich jc pretekli petek u-radno prijavil svojo kandidaturo za mestnega župana Clevelanda. Dejal je, da je on edini “nov” človek med kandidati tako med demokrati kot med republikanci. Vsi ostali so bili v preteklosti del mestne uprave ali pa z njo povezani.
! Seja—
Jutri, v torek, ob 1.30 popol-i dne ima Društvo Danica št. 11 LaDZ važno sejo v SND.
-----o-----
Zadnje vesti
0ffi!sssko prišel v liulifo
NEW DELHI, Ind. — Sovjetski zunanji minister je prišel sem na uradni obisk, kot sodijo, v podporo Indiji v njenem sporu s Pakistanom. Obisk Andreja Gromika naj bi pakistanski vladi bil v svarilo, naj ne začenja nobenega vojaškega spora z Indijo, ker ji bo Sovjetska zveza stala ob strani.
Spor zaradi Vzhodnega Pakistana, od koder je pribežalo v Indijo preko 7 milijonov ljudi v strahu pred vojaškim nasiljem, se zaostruje v taki meri, da je pakistanski predsednik Yahya Khan dejal kar-naravnost, da do vojne “ni več daleč’1. V Pakistanu računajo v takem slučaju nai podporo . Ljudske republike Kitajske, med tem ko hoče Moskva z obiskom Gromika v Indiji pokazati, da ne bo stala čisto mirno ob strani. To sporočilo naj bi Pakistan zadržalo pred vsakim prenagljenim korakom.
V Indiji govorijo, da bo Indija pomagala bengalskim gverilcem, ki jih sicer podpira z vsem j potrebnim, da bodo zasedli del Vzhodnega Pakistana in tam proglasili neodvisno vlado Bengalije. Indija bi jo naj nato priznala in ji obljubila pomoč. Pakistanski predsednik je izjavil, da bo smatral to za sovražno dejanje, ki bo sprožilo nujno vojni spopad.
BEOGRAD, SFRJ. — Tu je bilo objavljeno včeraj, da bo prihodnji mesec obiskal Jugoslavijo glavni tajnik KP ZSSR Leonid Brežnjev. Namen obiska naj bi bil izboljšati odnose med Moskvo in Beogradom, ki so v zadnjih mesecih nekam izredno zategnjeni. Po obisku Brežnjeva v septembru pride Tito v oktobru na obisk v ZDA.
NEW DELHI, Ind. — Danes sta tu podpisala sovjetski zunanji minister A. Gromiko in zunanji minister Indije Singh 20-letno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. S tem je Sovjetska zveza v sedanjem sporu Indije s Pakistanom odločno in javno stopila na stran Indije, med tem ko Pakistan podpira Kitajska. To utegne privesti od novega merjenja moči in do ostrejše krize v južni Aziji.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj je prišlo do novih izgredov v Belfastu, pri čemer je bil ubit en britanski vojak. V soboto je vojaštvo ustrelilo nekega voznika tovornjaka, ko je mislilo, da je streljal na njihovo postojanko.
------o------
Nakup diamantov
V ZDA kupijo letno diamantov v vrednosti 125 milijonov, med tem ko so jih okoli leta 1900 kupili povprečno le za 8 milijonov dolarjev.
Ameriška Domovina
-/’kiV*« i/1 <- /V fk— 11 < »-VI I -
8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
tekom desetletij. Ču Enlai je na primer že omenil par “stališč”, ki se bodo iz njih razvile želje in zahteve, ako se že niso. Spisek takih stališč bo dolg, bo hladen curek na optimistična pričakovanja naše politične javnosti, kar se bo pokazalo že ob obisku predsednika Nixona v Peipingu, kadar pride do njega.
»Oiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
- NAROCNINA.
i£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$1.8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
I BESEDA IZ NARODA |
| |
Spored slovenskih dni v Washingtonu
— ■	..	—	k
Posvetitev Slovenske kapele
SUBSCRIPTION RATES:
od 13. do 15. avgusta 1971
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 150 Monday, Aug. 9, 1971
Kitajska zunanja politika
Kitajsko zunanjo politiko bi lahko razdelili na tri dobe: na dobo, ko se je Peiping zapiral pred svetom, na prehodno dobo, ko se Kitajska skuša uveljaviti v mednarodni politiki, in v dobo prihodnosti, ko bo že postala faktor, ki bo z njim moral računati politični svet. Najkrajša je srednja doba prehoda od izolacionizma na svetovni diplomatski oder. Ta doba ne kaže nobenih posebnosti. Zadnja doba se pa še ni niti dobro začela, akoravno jo vidijo nestrpneži v svobodnem svetu že pred seboj. Nas more torej najbolj zanimati prva doba, to je doba izoliranosti. Takrat je bila namreč tudi ustvarjena podlaga za drugo in tretjo dobo.
Doba izoliranosti je trajala nekako do časa, ko sta se Peiping in Moskva sprla. Takrat so Kitajci uvideli, da nad sovjetskim sistemom ne bodo zmagali, ako ne uničijo vpliva in ugleda, kar ga že ima Kremelj tudi v svobodnem svetu. To jih je nagnalo, da so z vso hitrostjo skušali obnoviti svoje stike z zunanjim svetom. Spoznali so hitro, da škode, 'ki so jo napravili sami sebi z izoliranostjo, ne bodo mogli hitro popraviti. Zato so le počasi sestavljali osnovo za svojo zunanjo politiko, ki so jo pa formulirali bolj po vsakdanji potrebi kot po komunistični filozofiji.
Najprvo so si postavili cilj: zmleti Sovjetsko zvezo v svobodnem in komunističnem svetu. Za svobodni svet je bil njihov načrt še najbolj preprost. Razdrobiti je treba vse komunistične stranke, ki so navezane na Kremelj. Kjer je mogoče dobiti cele KP pod nadzor, jih ni treba drobiti. Ta cilj Peiping dosega le počasi in z velikimi težavami. Iz moskovskega nadzora se mu je posrečilo iztrgati le malo strank, pa še'to so male in brezpomembne. So to stranke, ki živijo ne samo od politične filozofije, ampak tudi od podpor, ki jih morata plačevati bodisi Moskva bodisi Peiping. Kako daleč je Peiping razrahljal posamezne stranke, smo videli na zadnjem komunističnem kongresu v Moskvi. Tam se je pokazalo, da Peiping še ni dosegel takih uspehov: kot je upal. V Peipingu računajo najmanj z desetletji, zato ga mali uspehi niso potrli.
Trši oreh za Peiping so moskovski sateliti. Ne zaupajo kitajskim tovarišem, kot ne zaupajo moskovskim. Zato je Peiping še daleč od cilja, da bi lahko računal, da se bo ta ali oni moskovski satelit “nevtraliziral”. Morda je na tej poti Romunija, morda bo na to pot šla enkrat tudi Jugoslavija, saj je bil zadnji Titov zunanji minister Tepavac v Peipingu tako slovesno sprejet, da je to vsem padlo v oči. Peining upa sedaj, da mu bo tudi prisotnost v Združenih narodih pomagala do postavljenega cilja. Na to upanje ni treba dosti dati.
Posebno poglavje za kitajsko politiko je levičarska javnost po vsem svetu. Tam bi kitajski tovariši radi pridobili več simpatij, kot jih imajo. Do sedaj so bili uspehi še zelo majhni.
Peiping bi seveda rad onemogočal delo tudi sovjetskim diplomatom. Poskusov je napravil dosti, dobrih rezultatov je pa še malo. Sovjetska diplomacija si je v mednarodnem svetu že pridobila svoj položaj, ki ga proti kitajskim tovarišem krčevito brani. To se dobro vidi v sporu med Moskvo in Peipingom o Sibiriji. Večina sveta se nagiba s svojimi simpatijami ravno na tem polju na sovjetsko stran.
Tako mora kitajska diplomacija stalno imeti pred očmi partijske in čisto politične cilje. Ločiti obe vrsti ciljev pa ni zmeraj lahko. Podobne težave ima tudi' sovjetska diplomacija. To se posebno jasno vidi v odnosih med komunisti in Arabci. Včasih morajo komunistični diplomatje podpirati partijske cilje, včasih pa državne. Kitajska politika se je do sedaj držala v svoji “arabski” politiki taktike, da je ruski zunanji politiki nagajala, kjer je le mogla. To ji je o-lajšalo poklicno delo, toda ni povečalo njenega manevrskega prostora. Iz vsega tega je nastala v odnosih med Peipingom in Moskvo na eni strani in arabskim svetom na drugi taka zmešnjava, da prihajajo celo Sovjeti v zadrego, kadar morajo določati smernice svoji zunanji politiki.
Pri vsem tem je pa sedaj glavna briga kitajske zunanje politike, delati škodo Sovjetski zvezi, ne morda Ameriki. Moti se, kdor misli, da bodo sedaj v Peipingu postavili odnose z Ameriko na mesto pred odnosi z Rusijo.
Odnosi med Peipingom in Washingtonom so v kitajskih očeh veliko bolj preprosti. Tu ne igrajo partijski interesi skoraj nobene vloge, saj Amerika ne pozna nobene skrbi s svojimi komunisti. Do izraza bodo torej prihajali le državni, ali kakor pri nas radi pravijo, narodni interesi. Ti so pa vsi vljučeni v že znane sfere. Pa vendar bo Peiping smatral našo deželo za glavnega nasprotnika v svobodnem svetu. Kako mu škodovat? Peiping ima že načrt za to delo: spodkopati ugled in vpliv Amerike no svetu, predvsem pa v svobodnem. Izginiti mora ameriški vpliv iz vzhodne Azije, Avstralije, Indijskega oceana in Afrike. Kitajska je prepričana, da je cilj dosegljiv, seveda ne v enem rodu, ampak
Petek, 13. avg.:
Popoldne prihod posebnega letala z romarsko skupino iz Slovenije na mednarodno letališče Dulles pri Washingtonu.
Prihod udeležencev iz raznih predelov Združenih držav in Kanade.
Registracija v hotelu Sheraton Park.
8.30 zv.: Družabni večer in srečanje z romarji iz Slovenije v Sheraton Park hotelu.
Sobota, 14. avg.:
Dopoldne in popoldne ogled najvažnejših znamenitosti a-meriške prestolnice.
12.30-3.30 pop. opoldanska zakuska v St. Thomas Hall nasproti hotela Sheraton.
5.00 pop., hotel Sheraton: Akademija “ K r š č ansko izročilo Slovencev. Po akademiji (ob 7.30 zv.) slavnostni banket v istem hotelu. Po banketu družabni večer.
Nedelja, 15. avg.:
Dopoldne prosto za ogled razstave “Slovenska knjiga in tisk v Ameriki” v knjižnici Katoliške univerze zraven Svetišča.
Možnost za slovensko spoved v Narodnem svetišču (v kapeli za spove dovanje v kripti).
Opoldne zbiranje v Svetišču,
12.45 pop.: slovesna blagoslovitev Slovenske kapele v spodnji cerkvi (kripti). Nato sprevod v zgornjo cerkev, kjer bo koncelebrirana p o n t i fikalna sv. maša. Celebranti bodo mariborski škof dr. Maksimilijan Držeč nik, škof Slovenskega primorja dr. Janez Jenko in slovenski duhovniki. Verski nagovor bosta imela mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik (v slovenščini) in škof Thomas Grady iz Chicaga (v angleščini). Prebrana bo tudi poslanica papeža Pavla,
Po sveti maši bodo pete litanije z zahvalno pesmijo.
Pri posvetitvi kapele ter ob začetku in koncu sv. maše bo pel zbor Korotan iz Clevelanda pod vodstvom ing. Frančka Gorenška. Med sv. mašo bo ljudsko petje pod vodstvom rev. Jerka Gržinčiča.
Zbor Korotan bo zapel tudi novo pesem Pozdrav Mariji Pomagaj, ki jo je za to priliko uglasbil ing. Franček Goren-šek na besedilo Marjana Jakopiča.
Litanije bodo peli člani zbora Slovenski fantje iz Clevelanda pod vodstvom rev. dr. Gržinčiča.
V	knjižnici Katoliške univerze (Catholic University of America) — (zraven Narodnega svetišča) bo razstava slovenske knjige in tiska s poudarkom na delih o škofu A. M. Slomšku in o škofu Frideriku Baragi. Razstavljen bo tudi tisk ameriških Slovencev.
V	državni znanstveno-muzejski ustanovi Smithsonian, v Muzeju zgodovine in tehnologije (Museum of History and Technology) je v teku etnografska razstava iz življenja Slovecev v Ameriki. Muzej je odprt vsak dan do 9. zvečer.
V	spomin na posvetitev Slovenske kapele bodo izdane tri razglednice kapele. Izšla bo tudi obsežna Spominska knjiga (Dedication Book) s poslanicami naj višjih cerkvenih
in svetnih osebnosti. Knjiga bo bogato ilustrirana.
Na eni izmed prireditev bo prikazan tudi barvni zvočni film iz Slovenije: Marija Pomagaj na Brezjah.
Na akademiji “Krščansko izročilo Slovencev” sodelujejo: Pevski zbor Korotan, Cleveland; dirigent ing. Gorenšek. Zbor Slovenske ženske zveze “The Dawn”, Cleveland, dirigent ing. Gorenšek. — Člani Slovenskega gledališča, Toronto, pod vodstvom Vilka Čekute. — Vladimir in Izabela Kralj, Milwaukee.
Na družabni prireditvi bodo nastopili:	Ansambel “Veseli
Slovenci”, Cleveland. — Joe Ane Birsa, Denver, Colorado.
P. O.
------o------
Kresni večer milwauskih Slovencev v Triglavskem parku...
MILWAUKEE, Wis. — Kogarkoli je zanesla pot proti Milwaukee, ve, da si je tukajšnja slovenska skupnost novonase-Ijencev s pridnostjo in razumevanjem ustvarila svojstven, skrbno negovan park. Po desetih letih truda in naporov se kažejo lepi uspehi.
Poleg razvedrila in zabave je nudil park svojim stalnim oboževalcem tudi že lepo Vrsto kulturnih prireditev. V nedeljo, 4. julija se je ob nastopu mraka vršila v njem kar trojna taka slovesnost. Praznik ameriške neodvisnosti je bil združen s tradicionalnim kresovanjem in slovanska apostola sv. Ciril in Metod sta bila enako deležna dostojnega spomina. Zahvala za prenekatero teh prireditev gre neutrudni in požrtvovalni prosvetni delavki ge. Dari Strmškovi in njenemu Toniju, dasi se le ta skriva vse bolj v zaledju in venomer rentači, da je za vse to že davno prestar. Za sestavo programa jima je tokrat “priskočil v pomoč” nekdanji član ljubljanskega dramskega ansambla g. Ciril Pfeifer iz Chicage.
Okrog devetih zvečer se je pričel ob precej piškavem vremenu; a zavidanja vredni udeležbi na hitro, a skrbno pripra-vljan spored. Prirodno gozdno jaso, ki leži malce v kotlini, so zalili žarometi. In kot je po naši šegi in običajih v navadi, sta dva mlada in postavna slovenska Janeza - Menščakov in Mejačev - zanosno prikorakala na ta prirodni oder z obema zastavama. Za petama jima je sledil slovenski drobiž z zastavicami v rokah, nato dekleta, ki so menda deležna ob vsakem nastopu oboževanih “Oh” in “Ah,” pa jih zaslužijo po pravici. Koj za njimi, ojoj, pod vodstvom nekdanjega domobranskega p o d č a s tnika “ate” Bambiča pa dva Mejača in zopet Bambič ml., za zaključek pa še Smolič. Prikorakali so strumno, kot se pač postavnim mladcem za tako slavje spodobi in vsakemu je počivala na rami puška. Da bi jih šent, to pa ni kar tako, sem vase zabrudal in nisem se motil. Lepo razpostavljena skupinica se je zazrla po gozdni poti, ki ' drži proti triglavskemu domu. Iz teme se je izluščila premikajoča se lučka in prihajala v naglici bliže in bliže. Zastavonoši sta pozatak-nila vsak svoj prapor v za to
pripravljeno stojalo, Coffelnov Franci, pa je kot pravcati olimpijski tekač postal in zataknil svojo gorečo plamenico med obe zastavi. Rezko povelje in trojna salva pušk in muškete je izkazala obema zastavama zasluženo čast in spoštovanje.
Prisotne je pozdravil in nagovoril v napol prozi, napol poeziji društveni tajnik g. Francelj Rozina. Čeprav je držal lučko v rokah in dasi so silile skozi drevesne krošnje nevabljene deževne kaplje, se je možak izkazal veščaka. Zame je bila to prva prireditev, ko sem sledil napovedovalki točk, ki se je prav gotovo popihala nad vremenskimi neprilikami, saj je stala v zavetju odprtega dežnika. Ga. Rezi Kotarjeva je res častno in dostojanstveno izvedla to zaupano ji nalogo. Skupina dražestnih deklet je pokazala svojo “slogo in moč” z dvema pesmi-, cama. Prva je bila ameriška in dasi je bila res lepo izvajana ni zajela tistega elana, kot ga je naslednja - Tam kjer murke cveto. Obe pesmi je spremljala res čustveno dekle s kitaro.
Sledila je Župančičeva pesnitev “Hudič in kvartopirci”, ki jo je z zanosom in lepo tehniko izvedel g. Ciril Pfeifer. Vtis sem imel, da je napravila prav ta posrečena deklamacija izvrsten uvod v šaljivi prizor “Pri veseli Katrci”. Besedilo zanj sta sestavila prireditelja sporeda sama. Iz vsakdanjega življenja zajeta snov bi se ob še tako skrbni režiji težko bolj naravno izvedla. Kranjc, Štajerc in Dolenje, vsak zagovarja vehementno svojo kapljico. Za svoj dobiček gleda med njimi prebrisana Katrca. Ko je prepir že na višku in jedva čakaš, kedaj bo začelo padati po buticah, pa ti prijetno zapeta - En starček je živel - koj pomiri razburkane vinske duhove. Zasedba vlog je bila sledeča: zastopnik Štajercev Toni Strmšek je hvalil svoj rizling, Janez Bambič st. kot zaveden Dolenje pa svoje vinsko področje. Oba je razkačilo Janka Limonija pomirjevalno ponujanje tepkovca in pa jabolčnika. O ge. Dari Strmškovi menda ni treba poudarjati, da je svojo brajnarsko žilico ustvarila domala brezhibno v ulogi vesele Katrce. Nežni glas g. Kolarjevega Rudija je z imenitno prednašanim “En starček je živel” ne samo pomiril kolobocijo na odru, ampak nehote pritegnil poleg nastopajočih celo častitljivi publikum. Ker brez harmonike ob takih prilikah nikakor ne gre, je Coffelnov Franci nategnil še svoj meh. Posrečen program je zaključila več ali manj alegorična slika. Gorski duh g. Ciril Pfeifer je v lastni pesnitvi in ob resničnih deževnih kapljah ter pišu poletnega vetra povabil gozdne škrate; otroke s kresničakami v rokah, naj vendar že zapalijo svoj kres, dekleta v podobi dražestnih vil zarajajo svoj lahkokrili ples.
Omembe je potrebno, da je ga. Sonja Pfeifer jeva vkljub napadom in razdraženosti sitnih komarjev z odprto marelo ubranila pozdravnega govornika in napovedovalko sporednih točk pred nepotrebno močo, kateri ostali niso mogli ubegniti.
Po zaključku programa nam je v domu g. Jože Kunovar zavrtel za nameček še res lep barvni film o desetletnici triglavskega parka.
Prijeten, skoraj po svoje ne-zaben večer in žal je lahko tistim, ki so ga po lastni krivdi zamudili.
Triglavčan
------o------
Metri so pomagali
LOS ANGELES, Kalif,— Ko so tu uvedli vodne metre, je poraba vode takoj padla od 260 na 132 galonov na osebo. Delno so jo ljudje manj rabili, ker jo je bilo treba plačati po količini rabe, delno pa so tudi gledali, da niso cevi nikjer puščale, kar se je prej često dogajalo.
Smrl vzorne slovenske žene in malere
SLOV. KOROŠKA, Avstr. — V nedeljo, 11. julija, nas je globoko pretresla nenadna vest, da je v bolnišnici v Beljaku ugasnilo življenje plemenite slovenske žene in matere ge. Elizabete Kragl, roj. Krištof. Rajnka Liza je bila hči Aleša in Mojce Krištof. Rodila se je 16. junija 1916 na Dvoru v župniji Šmihel nad Pliberkom. Umrla je komaj nekaj tednov po izpolnjenem 55. letu starosti. Njena mati je bila rodna sestra rajnkega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ko je njen stric postal škof, je bilo Lizi komaj 13 let. Od takrat pa do začetka druge svetovne vojne je večinoma živela v Ljubljani na škofiji, kjer je pomagala teti Lizi, ki je gospodinjila svojemu bratu-škofu. Po zaslugi škofa Rožmana je v tem času opravila tudi enoletno gospodinjsko šolo pri sestrah v Marijanišču v Ljubljani. Za časa vojske je s svojo materjo, brati in drugimi sorodniki bila izseljena. Po vojni se je poročila s Hajnžekom Kraglom, s katerim sta si ustvarila v Bačah ob Baškem jezeru lep dom. Njun zakon je Bog blagoslovil s tremi otroki.
Letos v začetku julija je rajnka Liza tožila, da jo močno boli glava. Ker so postajale bolečine vedno hujše, je iskala pomoči v beljaški bolnišnici. Mož in otroci so upali, da se njihova mati kmalu vrne med nje, toda Bog jo je hotel imeti pri sebi.
Pogreb drage raj nice je bil v sredo, 14. julija, iz mrtvašnice v Ločah na tamkajšnje župnijsko pokopališče. Pogreba se je udeležilo 7 duhovnikov in množica vernikov iz Loč, Šmihela in drugih krajev. Poleg bratov in drugih bližnjih sorodnikov je prišla na njen pogreb tudi s. Karolina Krištof, prednica slovenskih šol. sester v Št. Jakobu v Rožu. Med pogrebci je bil tudi biv. ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joško Tischler. Pri pogrebni maši je pel domači moški zbor iz Loč, ki se je poslovil s pesmijo od rajnke tudi pri odprtem grobu.
Čudna naključja so bila povezana z dnevom Lizinega pogreba. Dne 14. julija 1935 je na loškem pokopališču našla svoj zadnji zemski dom njena starejša sestra Marica, ki je bila poročena s šolskim ravnateljem Francem Aichholzerjem. Ker je bil škof Rožman takrat zadržan, se je Maričinega pogreba v njegovem imenu udeležil njegov škofijski kancler msgr. dr. Jože Jagodic. Letos, po 36 letih, je spremljal tudi njeno sestro Lizo na njeni zadnji poti. Ob Lizinem grobu pa je v častitljivi starosti in globoki žalosti stal tudi njen svak ravnatelj Aichholzer. Letos 14. julija je minilo tudi 42 let, odkar je prejel Maričin in Lizin stric prof. dr. Gregorij Rožman v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje.
Loški župnik Jakob Škofič je v poslovilnem govoru pred krsto v cerkvi poudaril, da je bila rajnka Liza Kragl zvesta Bogu, svoji družini in svojemu narodu. Svoje krščanske dolžnosti je vzgledno opravljala, svojim o-trokom pa je vcepila v srce ljubezen do Boga in do slovenske materine besede. — Za župnikom je stopil pred njeno krsto dr. J. Kolarič, ki je povedal, da je rajna Liza vzgajala svoje o-troke tako, kakor jo je učil njen stric škof Rožmna. V pismu z dne 10. avg. 1954 ji je pisal med drugim: “Zelo sem se razveselil slike Tvoje družine, draga Liza. Fletne otroke imaš in gotovo tudi mnogo veselja z njimi; seveda so z njimi tudi skrbi, pa saj jih ljubezen lajša in slajša... Samo na to glej, da bodo rasli v krščanskem duhu, da se že doma navadijo redno moliti (seveda ne predolgo), če tega od matere ne dobe, jim šola tega ne more popolnoma nadomestiti.”
in njenemu možu Hajnžeku večkrat pisal. Tri pisma je Liza dala dr. J. Kolariču, ki zbira gradivo za življenjepis njenega velikega strica. Druga pisma so se ji izgubila. V vsakem od treh pisem škof Lizo in njeno družino zagotavlja: “Jaz se Vas vsak dan spominjam in Vam vsak večer še posebej pošljem blagoslov in Vas priporočam Vašim angelom varuhom.” Tako je škof prav do zadnjih dni svojega življenja blagoslavljal Lizino družino. Ob smrti pa jo je blagoslavljal iz nebes in je tudi sedaj ne bo nehal blagoslavljati, ko je njegovega blagoslova še bolj potrebna, ker ji je Bog vzel skrbno mater in ljubljeno ženo. Trdno upamo, da se Liza Kragl ob svojem stricu škofu Rožmanu že veseli nebeške blaženosti in da zdaj oba prosita za ovdovelega moža in za osirotele otroke.
• V pismu od 22. aprila 1956 piše škof nečakinji Lizi in njenemu možu: “Želim Vama, da bi bil vedno božji blagoslov pri Vajinem delu in gospodarstvu.” Ta škofov in božji blagoslov sta čutila tudi takrat, ko jima je leta 1962 pogorelo gospodarsko poslopje. Božji blagoslov bo še dalje počival na hiši in na polju, dokler bodo vsi, ki jih je Liza zapustila, izpolnjevali pogoj, o katerem jim škof govori v svojem zadnjem pismu 14. decembra 1957: “Vsi si stalno ohranjajte milost v duši, potem bo Bog vedno z Vami. V Bogu pa smo močni, veseli in zadovoljni.”
Liza Kragl, počivaj v božjem miru! Oba s škofom Gregorijem pa prosita pri Bogu za nas vse, ki smo te spremili do Tvojega preranega groba.
Dr. Jakob Kolarič, C.M. ---------o------
Velik prirastek prebivalstva Brazilije
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Brazilija bo leta 1973 osma de-:ela z več kot sto milijoni pre-uvaicev. Pred njo so Kitajska, Adija, SZ, ZDA, Indonezija, Pakistan in Japonska. Ob popisu !ani septembra je imela 92.3 milijona prebivalcev, njen letni* prirastek pa znaša okoli 2.7 odstotka. Leta 1960 je živelo v Braziliji 70 milijonov ljudi.
Po statističnih podatkih se se* daj rodi v Braziliji po en otrok vsakih enajst sekund. V minulem desetletju se je prebivalstvo dežele povečalo za 30 odstotkov. Oblasti odločno odklanjajo predloge za planiranje družine. Eksplozijo prebivalstva uradno ocenjujejo kot enega izmed dejavnikov gospodarske rasti. Število zaposlenih se zviša približno za tri odstotke na leto.
V Latinski Ameriki je Brazilija na prvem mestu tako po prebivalstvu kakor po površini (8.5 milijona kvadra tnih kilometrov). Glede prebivalstva je na drugem mestu Mehika, ki pa je po površini štirikrat manjša. Na lestvici narodnega dohodka je Brazilija med latinsko-ameriški-mi deželami še vedno v spodnjem delu, in sicer pred Bolivijo, Paragvajem in Haiti jem. vendar znatno za Argentino, Venezuelo, Čilom in Mehiko.
Z A S°M~E. H
Jaka: “V desetih letih bo spet vse dugače. Kakšna razlika je že danes, ko dan ni več podoben dnevu.”
Miha: “Nikar tako. Nekaj bo gotovo ostalo pri starem.”
Jaka: “Kaj neki?”
Miha:	“Še vedno bodo živi
ljudje umirali!.”
Sodnik: “Meni se zdi, da bi se ta obravnava dala poravnati izven sodnije.”
Tožitelj: “Saj to smo ravno delali, ko nas je policaj ustavil!”
*
Žena: “Zakaj pa vedno pri oknu stojiš, kadar pojem?”
Mož: “Zato, da me sosedje vidijo, ker bi sicer mislili, da te
Karel mauser:
VELIKA REDA
SNEG JE ODLEZEL
Nantej se je vračal iz lesa. Zima, ki je bila to leto resen huda, je podrla nekaj smrek in ^oral si jih je ogledati. Tudi zavoljo pota, če ga vode in pla-zovi niso preveč raztrgali No, pota so bila še dosti dobra, čeprav so jih vode in plazovi tako sprali, da je kamenje kar bodlo v noge. Smrek je bilo pa zaresen škoda. Dve sta bili taki, da je Nantej kar stal in gledal. Take rašče sta bili, da je Nanteja bolelo, ko ju je gledal. Ležali sta na tleh razbiti, na pol
oguljeni.
Na ridi, od koder se je videlo
ne kakor včasih. Nikoli ne zdihuje, čeprav Nantej ve, da pri Sedmeniku ni ničesar preveč.
Ko je Nantej prvibart začutil, da je Mojca čedna dečva, mu je bilo kakor ob nadjilu. Kar hodil je okrog hiše in nobeno delo mu ni stalo k rokam. Tako dolgo je slonel na prita-ki, da se ga je strina Marjeta lotila:
“Za noben zobar nisi, Nantej. Si bolan?”
Odkimal je.
“Uh, libeč!”
Je koj videla, kaj fanta tišči. Zato ni hotela bosti vanj. Če v ljubezen bodeš, je, kakor bi
*ePo na Bistrico, je Nantej ob- zadel v pajčevino. Kamor stal. Za njim les, od katerega dregneš, je koj vse raztrgano. Je dihal zbivažni veter, spodaj Marjeta že ve. Zato je pa za Vas s čistimi strehami, ki jih je strino ostala pri hiši. spral zadnji dež. Mirno in tiho I Nantej se je tiho spustil s° lovile pozno popoldansko j mimo farovža, mimogrede z s°nce, ki je iskrilo zadnji sneg očmi ošinil farovski bezovec, ki Pe odsojnih straneh Dobrača. ga gospod Anton tako rad pije. Žila se je leno vlekla med Bis-j Ano vedno naganja, naj ga trico in čajno in čeprav kalna spravi ob času, da ga ptiči ne Je odbijala sonce kakor zrcalo.'obero. Se natepe kosov in vra-Lo bregovih so mežikale hiše bcev ob času, ko bezovec zori, te hišice, vmes revne fače, ki cla se kar tema dela na farov-So bile še posebno vesele sonca, škem vrtu. Gospod Anton pa z Zdaj se bo odprlo delo, ljudje rokami ploska, da ptiče odgan-
' in se na Ano krega, ker se
To je uvod, ki je objavljen v moji prvi cerkveni pesmarici “Glory to God”, ki predstavlja dolgo in pridno delo, da bi fa-Colo. __ “Cerkvena rani pri cerkvi sv. Rožnega ven-
ttova cerkvena pesmarica
DENVER,
pesmarica — Glory to God — ie bila izdana v času posvetitve Slovenske kapele v Washingto-nu, D.C., dne 15. avgusta 1971.
Naj Mati božja na Brezjah prosi za vas in vam posreduje mnogo
milosti in blagoslova.”
•
Od leta 19'55, ko je Fr. Leopold Mihelič prišel k cerkvi sv.
Rožnega venca, je ves čas neumorno delal za ohranitev in prospeh lepote slovenske kulture v fari in v slovenski skupnosti.
Slovenski jezik se je že precej časa zanemarjal; to mu je dalo pobudo, da je oskrbel dobre prevode najbolj znanih slovenskih cerkvenih pesmi, da bi jih peli pri službi božji, da bi se tako o-hranjal in nadaljeval dragoceni zaklad slovenstva. Zvezek “Glory to God” vsebuje pestrost teh cerkvenih pesmi v angleškem prevodu.
Fr. Mihelič je imel srečo, da je našel v Edvardu Krasoviču! kar razumem; tudi sama sem dobrega prevajalca. Edvard Kra-JJa1^3 iste občutke v začetku. Ko sovič je tukaj rojeni Slovenec, sem Pa Prišla do spoznanja, da bivši učitelj, jezikoslovec in pe-IN prevodi predstavljajo poziti-snik s teološko izobrazbo. Veči- ven korak za ohranitev in pospeševanje slov enskega duha, sem jih rade volje sprejela in
ca ne bili ob njihove slovenske lepote za vedno izključeni. Naši farani — starejši in mlajši — so peli in jih pojo vedno z istim veselj em.
Obiskovalci naše cerkve radi povedo, da je cerkev Rožnega venca “najlepša", kar so jih videli zadnja leta; čudovita harmonija v notranjosti zgradbe, zbranost in spodbudno sodelovanje vseh pri službi božji. Gotovo pripomore k temu duhovnemu razpoloženju tudi cerkvena glasba, ki jo rabimo: glasba, ki je sveta v svojih melodijah, harmoniji, ritmu in besedilu ali vsebini. Kje moremo dobiti glasbo, kakor ravno v naših slovenskih melodijah? Kako ljubek kontrast napram hrušču in trušču nemuzikaličnih glasov, ki tako prevladujejo v naših modernih cerkvah.
Nekateri bi radi trdili, da slovenske pesmi ne morejo prav zveneti v angleškem jeziku; jih
^ fač se bodo razkropili po pol-• Prve bodo čompe, potlej bezovca ne loti prej kakor bo odprlo delo za sirek, ptiči, sako leto je enako.	| Nantej to dobrob ve. Rad
Na kmetih se nikoli nič ne ima gospoda Antona. Mehak Ustavi. Vigred delo na šihoko človek je. Prav za na Ziljo. Ko °dPre in šele zjeseni, ko je vse'sta nekoč žobarila, je gospod Pod streho, ko so kaste polne Anton za vrtom stal in, kakor da Se ljudje prično unašati. Ko se'sanja, je vzdihnil: “Čudno lepo 8lleg zapraši od Dobrača, ko je je v tej dolini, Nantej! dolina od Drevelj do Šmohorja) Nekaj barti je Nantej žin-zasusta, tedaj šele se ljudje re-!jal na te besede. Pa se mu je oddahnejo. Pa še takrat že ) vselej pritaknila še Sedmeni-^iujajo spet na vigred. Ne mo- kova fača in Mojca. Nič čudne-rejo drugače. Sicer so včasih'ga, da je na Zilji tako lepo. Ko ^ula siti, da kuntrajo še tisti, se pa Sedmenikova Mojca iako ki se brez dela ne morejo vi- lepo smeje.
^eti, toda pozimi, ko kolavtra-J Ko je Nantej mimo farovža J ° z dvora v kclšče in se ne po bregu rinil v vas, se mu je Vedo kam deti, pa tudi samo na pritaknila misel na Oštirnikovo to čakajo, kdaj bo tisti sneg z Agato. Kar obstal je.
Lobrača odlezel.	Agata!
Tako je na Zilji.	Le kako je mogel žinjati, da
Nantej to dobro ve. Z vese- je Agata lepša dečva kakor lirni očmi preletava hiše. Tam Sedmenikova Mojča ? Zavoljo j® on doma. Račnikova hiša bogatije? Resen, Oštirnik je resen ni največja, toda ni stis- trden. Hiša taka kakor usti ujena med druge. Pomaknjena grad pod Dobračem. Otrok ni, j® malo iz vasi, tako da jo od. da bi s fantorami bogatijo raz-^seh strani obliva soncce. Hiša nesli. Hanzej bo po očetu piev-Je na novo prebeljena in novo zel, Agata se bo pa pri-streho ima. Stara je bila iz inožila na novo bogatijo. skodelj, ki jih je spiral dež in Hanzeju ne bo treba po lesu Potlej sonce krivilo, da so pri- seči, da bo Agato izplačal. Ži-čele gniti. Nantej je toliko ča- vine je pri hiši dovolj. Nekaj Sa pritiskal na očeta, da se je repov pri Agatini fantori se ne Gačnik vdal in pokril streho z bo poznalo. Tudi pri zemlji bo °Peko. črnjeva opeka zdaj ta- Hanzej mirne duše nekaj po-k° prijazno sije izmed drugih.'grešil. Še poznalo se bo komaj, čokobart Nantej stoji na tej čeprav bi stari Oštirnik najraje uidi in gleda na vas. In vselej, videl, da bi od zemlje ne odšla Pueden se spusti proti farovžu, niti drobtina. Toda Hanzej ve, z očmi srenča s šedmeniko- (ja dečle, ki nič nima, ne oddaš Vo fačo.	hitro. Sicer je tudi Hanzej gra-
Sedmenik je postavil svojo bež. V vigredi kar kolavtra po fačo ne daleč od vode in sicer njivah, s čevlji drobi grude in dobro leto prej, preden se je v pregleduje mejnike, če se niso lesu ponesrečil, štirje otroci so nagnili na njegovo zemljo.
na prevodov v tej .zbirki je njegovo delo, ostali pa so delo pokojnega pesnika Ivana Zormana iz Clevelanda, Ohio. Leta 1962 sem se pridružila naporom Fr. Miheliča ter mu pomagala s svojo glasbeno izobrazbo.
Moji dragi prijatelji, kjerkoli je mogoče, ohranjajmo našo sveto bogastvo, naš slovenski jezik. Kjer to ni več mogoče, uporabljajmo vsaj prelepe slovenske melodije, ki nam jih nudi zbirka “Glory to God” in prinaša mir našim dušam. To je namen te zbirke. Naj postane pravi del našega d u h o v n ega življenja. Bog vas blagoslovi!
sedaj prepevam z istim veseljem te pesmi tako v slovenskem kakor v angleškem jeziku.
Leta 1969, ko sem prevzela službo organista pri Sv. Rožnem vencu, sem začela misliti na to, da bi tudi druge slovenske skupine mogle uporabljati naše angleške prevode. “Glory to God” je taka pesmarica. V veselje in čast si štejem, da morem prispevati svoj delež v tej zbirki.
Zbirka obsega 22 pesmi; med njimi: O happy soul (O srečna duša, blagor ti); Drop ye dew
(Glej, zvezdice božje); The holy Cross (Kraljevo znamenje); Behold our Lord in risen triumph (Zveličar naš je vstal iz groba); The aagelus (Je angel Gospodov) ; in the Litany of the Blessed Virgin Mary (Ljudske lavre-tanske litanije).
Večina pesmi je prirejenih za ljudsko petje. Zato boste opazili, da jih je precej prirejenih v nižji legi od priredb za mešani zbor. Ako jih hočete rabiti za mešani zbor, bo pač .treba uporabljati note, prirejene za mešani zbor.
Zmotiti se, je človeško; to je tudi moj delež. Pesmarica ima nekaj napak; imam nov pisalni stroj za pisanje not; začetniku pa lahko hitro nehote kaj spodleti. Nekaj tehničnih pomot iz stališča tradicionalne harmonije sem pustila notri, zavedajoč se, da ne zmanjšujejo kvalitete glasbe. Ostale napake sem zgolj prezrla, a bi jih morala opaziti; te bom v . vsakem posameznem zvezku popravila, predno bom odposlala.
Pesmarico “Glory to God” lahko naročite pri meni in u-pam, da mi boste kmalu pisali po njo na naslov:
Mrs. Joann Birsa,
6305 West 5th Place Lakewood, Colorado 80226 Phone (303) 238-2007
Pesmarica stane $2. Upam, da se bomo videli v Washingtonu, D.C., med 13. in 15. avgusttom! Na veselo svidenje!
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
v februarju, ko bodo urejene vse formalnosti.
Prav isti čas sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili novo trgovsko pogodbo. Dosedanja ni samo potekla, potekla je tudi vsa živahnost v medsebojnem trgovanju. Bili so časi, ko je medsebojni kitajsko-sovjetski blagovni promet znašal do $2 bilijona, pa je lani zdrsnil na ubogih $40 milijonov.
Sedaj ima Kitajska skoraj večji interes na živahnem trgovanju kot Sovjetija. Kitajska išče namreč možnost, da kupi sovjetska letala za osebni promet, ki jih potrebuje za svoje mednarodne letalske zveze.
Vse to vodi k zaključku, da danes spolh ni mogoč^ pravilno računati premije za bolniško zavarovanje. Tudi to je usodna posledica sedanje draginje.
» Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811.
Certified Chemical & Eqpt. Co. 5366 St. Clair Avenue
(x)
Joann Birsa
Kitajska nadaljuje obnovo zvez s svetom
PEIPING, Kitaj. — Pretekli teden sta se Kitajska in Turčija pogodili, da odpreta svoja poslaništva, Kitajska v Ankari, Turčija v Peipingu. Izmenjava po-
(Vi oblaki ga rosite); The stars j slanikov bo opravljena najbrže
TRIGLAV S SEVERNO STENO
Kako ste mogočne, gore vekovite, nevihtam vsem nepremagljiva bran so grudi silne vaše kamenite ...
Anton • Aškerc
Zavekali v fači in Sedmenikov-Ca» trdna in zdrava ženska, je I)rvo uro vedela, da ji ne bo -ahko na svetu. No, saj ji tudi doslej ni bilo! Od vigredi do 2Jeseni je letala iz taberha- v taberh. Otroci, ko so malo od-
Oštirniki so
*
bili vedno taki.
Ko so po vasi pričeli žobariti, da se Račnikov Nantej in Oštir-nikova Agata rada vidita, se je stari Oštirnik našobil.
“Seveda, Račniku diši Aga-
rasli
■'haj so se 80 bili že
so kolavtrali za njo in ko- tin div.’
malo šole navadili, v p letvi. Ko je bil
Račnik je zvedel in razgrajal po hiši. Na vasi pa ni rekel
sifek na vrsti, je bila Sedmeni-i^egede. Mu bi bilo zelo prav, kova fača od jutra do noči za-jge bi Agata prišla k Račniku. Prta. Sedemenikovca in otroci, piste njive, ki rinejo proti Sed-Vsi v sirku, Sedmenik pa v lesu. jmenikovi fači, bi bile za njen Tako so rinili. Sedmenikova HW kakor nalašč. srnrt je bridko udarila med o-1 Nanteju je pa Oštirnikova Hoke. Najstarejša, Mojča, je bahavnost tako zalegla, da je Lila v devetnajstem letu, naj- kar omrznil. Z Agato je bil P^ajši Jozej jih še ni bil deset. )sicer prijazen, ljubezen je pa Kadar se Nantej srenča s kar oplahnila.
Sedmenikovo fačo, mu je čudno f°plo pri srcu. Mojca! Ni dečva kakor druge. Resna je, drob-Poga obraza in zdaj, ko so obžalovali očeta, se spet nasmeh-
Agata je začutila.
“Saj oče niso žinjali tako.” “Trap nisem, Agata,” se mu je tresel glas.
(Dalje prihodnjič)
Brezposelnost večja v juliju "le" za 0.2%
V vsej deželi je uradno bilo v juliju 5,330,000 brezposelnih, 5.8% delotne delovne sile. Med njimi je 1.3 milijona takih, ki so brez zaposlitve že 15 tednov.
WASHINGTON, D.C. — Brezposelnost je pretekli mesec po-rastla veliko manj, kot so pričakovali. Dvignila se je od 5.6% na 5.8% in ostala torej pod 6.2%:, ki jih je dosegla v preteklem decembru in nato v letošnjem maju. Število zaposlenih je porastlo na preko 80 milijonov, vendar ne toliko, da bi moglo vključiti vse mlade delovne moči, ki so se pojavile na delovnem trgu.
Položaj zaposlitve in brezposelnosti bo jasnejši v septembru, ko se bodo študentje, ki so iskali čez poletje zaposlitev, vrnili v šole. Predsednik Nixon je napovedal pretekli teden, da se bo število brezposelnih zmanjševalo tekom prihodnjih mesecev, pa priznal, da'bo nemara nihalo.	< :
Število brezposelnih se je dejansko v juliju zmanjšalo za 160,000 na 5,330,000 v primeru z junijem, toda ker je povečanje zaposlitve v juliju običajno vsako leto, je ob upoštevanju tega brezposelnost “v povprečju” po-rastla. Letos je bilo namreč v juliju na razpolago manj novih delovnih mest kot prejšnja leta.
Skupno je število zaposlenih v juliju porastlo za 1,203,000 na skupno 80,681,000, okoli pol milijona več kot običajno. Predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler je dejal, da je “to dobra novica”, zadovoljstvo nad njo je izrazil tu$i G. P. Schultz, direktor za proračun in upravo.
Kij ub malemu popuščanj u brezposelnosti od pretekle zime, ko se je narodno gospodarstvo začelo nekaj oživljati, je število oseb, ki so brez posla več kot 15 tednov, naraslo na 1.3 milijona in je več kot še enkrat tolikšno kot pred enim letom. Posebno obsežna je brezposelnost med vietnamskimi veterani.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dobra enodružinska hiša je naprodaj na Bonna Avenue. Za pojasnila kličite: 481-3572.
-G50)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, pleskanje, preureditev sob, zunanja stopnišča, vodovodne napeljave. Poceni in dobro. Kličite 361-8428.
— (6,9 avg)
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsmt, garage, porch, Shore Acres Ass’n Mbrship, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja Colonial hišo, Beverly Hills, Euclid, 3 spalnice, preproge, ognjišče za drva, nova kuhinja, obita razvedrilna soba. $25,900.	481-2995.
-(150)
Zdravniški urad na St. Clair Ave. in Addison Rd. je na razpolago za takojšnji prevgem ah nakup opreme in pohištva. Kličite 361-8195, od 1. do 5.. popoldne.
x (WFM)
V najem
Tri neopremljene sobe zgoraj za eno žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 St. zgoraj, spredaj, apt. št. 3.	x(MWF)
VODA, VODA VSEPOVSOD!______________. Slika je bila posneta na mednarodnih kajaških tek
mah v Meranu v Italiji. Jor gen Bremer iz Vzhodne Nemčije se komaj vidi iz vodnih pen.	i
Bolezen bo kmalu zabava za bogataše in zavarovance!
WASHINGTON, D.C. — Pristojni federalni urad je naračunal, da se bodo stroški za zdravje povečali v prihodnjih 4 letih za 50% in da bodo za vso deželo znašali nad 100 bilijonov, torej skoraj $500 na osebo, zdravo in bolno.
Vsaka ameriška družina bo morala 1. 1975 prispevati k stroškom za zdravje poleg sedanjih zneskov še okoli $200. Bolniški stroški bodo rastli povprečno z 10-13% na leto. Pri tem pa niso vpoštevane možnosti večje in hitrejše draginje.
Hiša naprodaj
Dobro ohranjena 6-sobna enodružinska hiša se proda po ugodni ceni na 1214 E. 168 St. med Grovewood in Villaview Rd. Kličite 442-8567.	(150)
Hiša naprodaj
Dobra 7-sobna enodružinska hiša, vsa podkletena, je ugodno naprodaj na Schaefer Avenue. Samo resni kupci kličite: 881-9250.
— (Jul. 12,21, Avg. 4,9)
Prifatei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A' °- RSiV ^	3151-4112
Ugodno prodam
zaradi selitve dobro ohranjen štedilnik in hladilnik, posteljo s spodnjim in zgornjim modrecem. Oglasite se na 6329 Carl Ave. zgoraj ali kličite 391-6289.
Plumbing - Painting
Vsa vodovodna in plinska dela, kakor pleskanje (barvanje) hiš in drugo, izvršimo garantirano, dobro in poceni.
Kličite: 881-9573
&LEXANDRE DUMAS«
M
Grof Monte Cristo
Tod pogojem, gospod, da to, I “Toda ali ste o tem, kar pra-
kar zahtevate od mene, na noben nači ne nasprotuje mojim dolžnostim in moji vesti. Jaz sem duhovnik, gospod, in na primer izpovedne tajnosti morajo ostati med menoj in med božjo pravičnostjo in ne med menoj in med človeško pravičnostjo.”
“O bodite brez skrbi, gospod abbe,” pravi tujec, “vaše vesti ne bodema nadlegovali.”
Pri teh tujčevih besedah zasuče abbe svetilko tako, da pade vsa luč na obraz tega moža, dočim sam ostane v senci.
“Oprostite, gospod abbe,” pravi odposlanec gospoda policijskega prefekta, “moje oči ne vzdrže tako blesteče luči.” Abbe zasuče luč zopet nazaj, da nastane prejšnji polmrak.
“Zdaj vas poslušam, gospod; govorite!”
Preidiva k stvari. Ali poznate gospoda grofa Monte Crista?”
“Mislim, da govorite o gospodu Zacconu?”
“Zaccone!... Ali se ne imenuje Monte Cristo?”
“Monte Cristo je ime posestva, oziroma ime skalovja in ne rodbinsko ime.’
“Torej dobro. Ne razpravljava o imenu, in če sta grof Monte Cristo in gospod Zaccone ista oseba...”
“Ista.”
“Govoriva o gospodu Zacconu.”
“Dobro.”
“Vprašal sem vas; če ga poznate.’
“Jako dobro.”
“Kdo je on?”
“Sin bogatega trgovca na Malti.”
“Da, vem, da pravijo tako, toda ali je to tudi res? Razumljivo vam je pač, da se policija ne more zadovoljiti s pripro-stim: ‘Pravijo’.”
“Vendar,’ odvrne abbe, prijazno se smehljaje, “če je to ‘pravijo’ resnično, se mora zadovoljiti s tem vsakdo, torej tudi policija.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PRESS BRAKE OPERATOR AND SHEARER ALSO ORNAMENTAL IRON FABRICATOR .
Sm. ornamental iron & fabricating
vite, tudi prepričani?”
Kako, če sem o tem prepričan?”
Pomnite, gospod, če pravim : ‘Ali ste o tem prepričani’, da ne dvomin o resničnosti vaših besed.”
“Čujte! Jaz sem poznal očeta gospoda Zaccona.”
“Ah, ah!”
“Da, in ko je bil njegov sin še majhen deček, sem se igral z njim v ladjedelnici, kjer so gradili njegove ladije.”
“Toda grofovski naslov?”
“Saj vam je znano, da ga je lahko kupiti.”
“V Italiji?”	|	»	-
“Povsodi.”
“Toda ti neizmerni zakladi, o katerih se govori?”
“Ah, gospod, neizmerni, da, to je prava beseda.”
“Koliko pač ima? Kaj mislite o tem vi, ki ga poznate?”
“O, vsaj stoinpetdeset do dvesto tisoč liber rent.”
“Toda,” pravi obiskovalec, “govori se o' treh, o štirih milijonih.”
“Dvesto tisoč liber rent, gospod prihaja od kapitala, ki znaša štiri milijone.”
“Toda govorilo se je o treh ali štirih milijonih rent!”
“O, to ni verjetno.”
“In ali poznate njegov otok Monte Cristo?”
“Gotovo, in pozna ga vsak, kdor pride iz Palerma, Rima ali Neapolja na Francosko po morju, ker mora pluti mimo njega.”
“Pravijo, da je ta otok krasen.”
“Ta otok je skalovit.”
• “In zakaj je grof kupil skalovje?”
“Zato, da je postal grof, kajti v Italiji mora imeti vsak grof tudi svojo grofijo.”
“Gotovo ste kaj slišali o mladostnem življenju gospoda Zaccona?”
“Očeta?”
“Ne, sina.”
“O tem vam ne morem povedati ničesar, ker ta čas svojega mladega tovariša nisem obdržal v očeh.”
“Ali se je udeležil kake vojske?”
“Mislim, da je bil vojak.” “Katere vrste?”
“Služil je na morju.”
“Ali ste vi njegov izpoved-nik?”
“O ne, gospod, mislim, da je luteranec.”
“Kako? Luteranec?”
“Rekel sem, da mislim, a tr-
“Toda gotovo ima tudi kakega sovražnika?”
“Samo jednega.”
“Kako se imenuje?”
“Lord Wilmore.”
“Kje je?”
“Ta hip v Parisu.”
“In ali mi morete dati kaka pojasnila o tem?”
“Rad. S Zacconom sta bila skupaj v Indiji.”
“Ali veste, kje stanuje?” “Nekje v Chaussee d’Antin, toda ulice in številke ne vem.” “Vi se s tem Angležem ne razumete dobro?”
“Jaz ljubim Zaccona, in on ga sovraži; zaradi tega sva si hladna.”
“Gospod abbe, ali mislite, da je bil grof Monte Cristo, predno. je prišel v Paris, kdaj na Francoskem?”
“To lahko odgovorim z gotovostjo. Ne, gospod pred šestimi meseci je prosil mene nekega pojasnila, katerega pa mu nisem mogel dati, ker nisem vedel, kdaj bom kmalu zopet tukaj, in zato sem mu svetoval, naj se obrne na gospoda Caval-cantija.”
“Na Andreo?”
“Ne, na Bartolomea, na očeta.”
“Jako dobro, gospod; zdaj mi ostaja samo še jedno vprašanje, glede katerega vas prosim v imenu Boga in vere, da mi odgovorite nanj odkritosrčno.” “Govorite, gospod.”
“Ali veste, s kakšnim namenom je kupil gospod grof Monte Cristo hišo v Auteuillu?”
“Natanko, ker mi je povedal.” “Torej?”
“V nji hoče ustanoviti zavod za blazne, podoben zavodu barona Pisanija v Palermu. Ali poznate ta zavod?”
“Po imenu.” .
In abbe se pokloni tujcu na način, ki jasno pokaže, da bi mu ne bilo baš neljubo, če bi lahko nadaljeval svoje pričeto delo.
Bodisi, da tujec ta poklon razume, bodisi, da je s svojimi vprašanji pri koncu, se dvigne. Abbe ga spremi do vrat.
“Vi dajete mnogo miloščine, gospod abbe, in dasi ste baje bogati, se vam vendar drznem ponuditi majhno vsoto za vaše reveže; upam, da ne odklonete mojega daru.”
“Hvala, gospod, toda baš to je moja slaba stran, da hočem dobro, katero storim, storiti iz svojih sredstev.”
20% popusta
RAZPRODAJA
20% popusta
CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20%
Posebno globoko znižane cene za vsa oblačila za šolsko mladino* Razprodaja bo trajala samo dva tedna.
Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.	j
Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste — popolnoma brez vsake obveznosti.
ANZLOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
RAZPRODAJO ZAKLJUČIMO V SOBOTO, 14. AVGUSTA.
“A vendar...”
“Oprostite, to je moj sklep, katerega nikakor ne izpreme-nim. Toda iščite, gospod, in najdete. Ah, verjemite mi, da bogataš lahko posuši marsikako solzo, če le hoče.”
Abbe pozdravi zadnjič in odpre vrata. Tudi 'tujec pozdravi in odide.
Voz se odpelje pred stanovanje kraljevega prokuratorja.
Uro pozneje krene isti voz proti ulici Fontaine - Saint -Georges in obstane pred štev. 5., kjer je stanoval lord Wilmore.
(Dalje prihodnjič)
SVEŽA KRI! — župan Nevarka, N.J., Kenneth A. Gibson je imenoval v krajevni šolski odbor 17 let starega L. Hamma (na sliki). On je vedjetno eden najmlajših javnih uradnikov v vsej deželi. Mesto v šolskem odboru je brezplačno, poslovna doba traja 3 leta.
24. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar.
24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob
2.30	popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
30.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju sv. Vida.
31.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
8. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. _ Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30	pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER
5. — Dr. Gržinčičeva opereta
job shop. Some exp. desirable. Will ne m0rem ničesar. Sicer pa tram reliable man. Gd. pay & work | j	vjacja na Francoskem
mg conditions. Waukegan area.	>
WILSON RAILING COMPANY, 4120 Belvidere Rd. (Route 1201 Waukegan, 111. Tel. 662-1747	(151)
REAL ESTATE FOR SALE
LAKE OF THE OZARKS New 3 bdrm., cent, air, crptd., oak cabinets, gas ht., deep well. 100x160 2nd tier wooded lot, lake rights. IV2 miles to shpg. Private - D. Spero. 436-1622 aft. 6 p.m.
(150)
BY OWNER — 8 flat brk. 2-4’s, 6-3’s, central gas ht. & ht. water. Well kept. Yr. inc. $8|800. All modem. Nr. everything. Vic. 45th & Whipple. Retiring owner. 847-2352
(150)
NORTHLAKE — 2 bdrm. alum, siding bi-level, IV2 baths, den, utility rm., dble. gar. Under $30,000. Pvt. owner. By appt. only.
Call 562-2036 aft. 5
(150)
6 apt. brk. 3 c. gar. 4700 N. 2200 W. Gd. con.., $10,500 inc. New boiler, end. porch. Call owner wkdays aft. 4:30 at 463-0442 wkends anytime.
(151)
verska svoboda.”
“Gotovo nas njegova vera ne briga čisto nič, ampak gospod policijski prefekt želi samo pojasnila o načinu njegovega življenja.”
“Smatrajo ga za zelo dobrodelnim možem. Naš sveti oče papež ga je imenoval vitezom Kristusovega reda, odlikovanje, katero izkaže sicer samo princem. Izvanredno dobrodelna dejanja grofova v Orientu so pa žela toliko priznanje, da je dobil za to pet ali šest odličnih redov.”
“In ali jih nosi?”
“Ne, ampak ponosen je na nje. Pravi, da mu je ljubše, da se izkaže priznanje dobrotnikom človeštva mesto onim, ki človeštvu škodujejo.”
“Ah, potem je grof pač kveker?”
“Da, kveker, toda pomnite, da brez velikega klobuka in ruja-vega oblačila.”
“Ali ima kaj prijateljev?” “Da, kajti kdor ga pozna, je tudi njegov prijatelj.”
AVGUST
Til [3] 4 r§w
nmmi: n i7i?s
»30® '	1 .
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
14.	-15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke.
22. — Fara , Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19. — Letni banket Slov.naro-
dnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja in ples pri SDD
na Recher Avenue
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	—PAR-FI mladi odrasli klub
priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu.
26.	— Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza
priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
9. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
9,	—Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— V SDD na Recher Avenue
pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
“MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom ■ avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetp«-ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih‘prostorih.
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igrajo “Veseli van-drovci”.
1972
JANUAR
15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

v I
.•I

What a lot of ten-year-olds are wearing thisyear.
.-A,
. T*
;■ v' t <
'• -€•'!
A
Thousands of children afflicted with j Muscular Dystrophy must wear braces.1 j Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After
* some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. j Later, he won’t have the strength to sit 1 in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.	*
Scientists are beginning to penetrate v the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces] every day. That hope lies in MDAA’s massive 1 research program.
J Only your contributions keep it going.)
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019^