Lete XXVII
St. 51 (1430) NOVO MESTO,
četrtek,
23. decembra 1976
13. februarja 197S je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dolenjski list, YU ISSN 0416-2242
Z Novim letom začenja Priloga Dolenjskega lista objavljati niz reportaž o Dolenjcih v Ameriki in Kanadi Dolenjec Jože Prešeren, ki je tudi svojevrsten zdomec (v Ljubljani ureja Rodno grudo), bo pisal, kako je naša kri (ne)uspela čez veliko lužo. Prvemu iz ogrlice zapisov je ime „Od kod smo doma“. V njem je med drugim govor tudi o kitifi-ubijalcih, ki jih dokaj donosno „pasejo“ Dolenjci v Ameriki. Predvsem pa preveva vrstice neskončna nostalgija.
Sodelavka Olga Ratej se od Egipta poslavlja z zgodbo „ Zlati fant". Ni težko uganiti, da teče beseda o grobnici rosno mladega faraona Tutankamona. Tona najdenega zlata se meša s prekletstvom, omenjen pa je tudi šopek cvetlic. Nekomu se je pred tisočletji zazdelo, da zasluži mladi vladar tudi priznanje, ki bo ovenelo. Večno vprašanje pa bo, ali je bilo cvetjo vrženo k zlatu iz ljubezni ali pa sovraštva.
Naš novinar Janez Pezelj je imel priložnost spoznati Albina Gutmana, Novomeščana in numizmatika. Vse skupaj se je pri Gutmanu začelo v prvi četrtini tega stoletja, ko se je iz neke razvaline v Dolenjskih Toplicah vsul slap srebrnega in zlatega cvenka. Otrokom v naročje.
Razmeroma toplo in megleno vreme bo tudi ob koncu tedna, okoli nedelje bo veijetno poslabšanje s pada-
msm
Izročilo Čebin zavezuje
V proslavljanje 40-letnice ustanovnega kongresa KPS se bo vključila tudi Dolenjska - Prve priprave
Komandant teritorialne obrambe za Dolenjsko Ivan Slapnik je na sobotni svečanosti izročil priznanja najbolj zaslužnim enotam in posameznikom. Na sliki: prehodno zastavico prejema predstavnik enote Novega mesta.
Večja varnost naše skupnosti
Ob dnevu JLA podeljena priznanja enotam teritorialne obrambe in posameznikom
Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Dolenjsko je v počastitev 35-letnice ustanovitve JLA in vstaje v soboto, 18. decembra, analiziral svoje delo in podelil priznanja najboljšim teritorialcem. Svečanosti v domu JLA so se udeležili tudi Ludvik Golob, član 1K predsedstva CK ZKS in predsednik pokrajinskega odbora za Dolenjsko, predsedniki občinskih skupščin in drugi.
Komandant TO za Dolenjsko Ivan Slapnik je predal prehodno zastavico najboljšemu štabu TO v
Rešilna voda teče
Odprt vodovod Izber-Ribnica — Spet soglasja
V ponedeljek so v Ribnici svečano odprli prvo etapo vodovoda Izber-Ribnica, ki je dolga 8.185 m in je veljala
7.362.000	din. V drugi etapi bodo zgradili še vodovod Pod-stene-Izber v dolžini 7.248 m in v tretji Ribnica-Goriča vas v dolžini 2.500 m.
Že z odprtjem prve etape je območje ribniške občine pridobilo 70 1 vode na sekundo iz Izberja, za kočevsko občino pa so se sprostile predvsem zmogljivosti zajetja v Bla-tah, od koder se je doslej napajalo območje obeh občin.
Gradnja vodovoda je bila potrebna zato, ker je zmanjkovalo vode za kočevsko in ribniško gospodarstvo, za nova zazidalna območja in za višje ležeča naselja, kot so v ribniški občini Breg, Nemška vas in Dolenja vas, v kočevski občini pa Salka vas in rudarsko naselje Trdnjava. Hydrovod je doslej izdajal za nove gradnje soglasja za priključke vode le pogojno, češ da bo priključek dovoljen takrat, ko bo zgrajen vodovod Izber-Ribnica. Zdaj, po dobrih dveh letih, je ta pogoj izpolnjen.
J. PRIMC
Vinami.
POČASTITEV DNEVA JLA -S sobotne slovesnosti v čast najboljšim teritorialcem. (Foto: Janez Pavlin)
PO CEM SILVESTROVANJE
V domu JLA v Ribnici bo veljalo letos silvestrovanje 230 din in ne 290 din, kot je bilo pomotoma objavljeno prejšnji teden. Od tega zneska bo šlo za glasbo 50 din, preostalih 180 din pa bo veljal silvestrov menu. Na razpolago imajo še nekaj prostora. V hotelu Jelka pa bo veljalo silvestrovanje 250 din.
RIBNICA: RAZSTAVA SAMORASTNIKOVIH DEL
V petek zvečer je bila v avli doma JLA v Ribnici svečano odprta tretja samostojna razstava člana društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane, Martina Veleberija. Slikar, ki je bil letos udeleženec 3. slikarske kolonije „Seliščc 76“, se predstavlja občinstvu z deli, na katerih upodablja rodno Prekmurje. Razstavo je odprl predsednik Kulturne skupnosti Ribnica prof. Janez Debeljak, ki je prisotnim predstavil slikarja in pa okolje, iz katerega izhaja. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali predstavniki JLA in harmonikarski zbor ribniške glasbene šole. Razstava bo odpr‘s do vključno 26. decembra.
pokrajini - štabu TO iz Krškega. V tekmovanju za najboljšo enoto so prehodne zastavice prejele enote teritorialne obrambe	iz Ribnice,
Litije, Črnomlja in Novega mesta.
V dopoldanskem posvetu s starešinami štaba so ugotovili, da so kljub kadrovskim, strokovnim in finančnim težavam	dosegli lepe
uspehe. „Ti naj služijo kot osnova za še boljše delo v prihodnje. Danes, po osmih letih delovanja teritorialnih enot, lahko ugotavljamo velik napredek. Organiziramo in vodimo akcijo ustanavljanja štabov TO tudi v krajevnih skupnostih. Naši uspehi so neločljivo povezani z razvojem naše samoupravne	socialistične
družbe,“ je v govoru poudaril Ivan Slapnik.
Sestavni del teritorialne obrambe je tudi mladina. Na ponedeljkovem srečanju v domu JLA so bili prisotni najboljši mladinci in delegati devetih šol iz Dolenjske, ki so letos najbolje izvedle obrambni dan. Priznanja so prejele OŠ Senovo, Gimnazija „Josip Jurčič" Stična, Gimnazija Novo mesto, OŠ ,,Franc Rozman" Šmartno pri Litiji, OŠ „dr. Peter Držaj" Veliki Gaber, OS „l:rance Prešeren" Ribnica, OS ..Miran Jarc"
Črnomelj, OŠ Fara pri Kočevju in Poklicna tehnična šola „Beti“ Metli-Kži
JANEZ PAVLIN
40-letnico ustanovnega kongresa KPS, ki je bil 18. aprila 1937, bomo proslavljali vse prihodnje leto. Kot je zamišljeno, naj bi ta zgodovinski dan s primernimi aktivnostmi počastili v krajevnih skupnostih, tozdih, šolah, v organizacijah ZK, na občinski, pokrajinski in republiški ravni. Osrednja proslava bo predvidoma v Ljubljani, na njej pa naj bi govoril predsednik ČK ZKS France Popit.
Do konca tega leta bodo tudi na Dolenjskem sprejeli načrte, po katerih bodo v občinah in regiji proslavili štiri desetletja neprekinjenega organiziranega partijskega dela. V priprave so vključili vse družbenopolitične dejavnike, še posebej pa zadolžili komiteje in organe, ki imajo v občinah nalogo skrbeti za ohranjanje in razvoj zgodovinskih tradicij.
Kakor so na posvetu prejšnji teden v Novem mestu povedali med drugim sekretarji občinskih komitejev, je tudi Dolenjska z Belo krajino prebogata dogodkov, kakorkoli po-
Nove delovne zmage JLA
Zvezno priznanje tudi Dolenjskemu listu
15.	decembra je imel pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Dane Petkovški tradicionalno tiskovno konferenco pred dnevom JLA. Med drugim je bilo rečeno, da je naša armada tudi letos dosegla številne delovne zmage v vseh krajih naše države in s tem potrdila svojo družbeno vlogo.
Enote ljubljanskega armadnega območja so se letos (poleg nalog na področju obrambe) še posebej izkazale pri odstranjevanju posledic
katastrofalnega potresa v Posočju. Vrednost del, ki so jih opravili vojaki in starešine JLA v Posočju, cenijo na blizu 2 milijona dinarjev.
Jugoslovanski novinarji so poslali s tiskovne konference vrhovnemu komandantu oboroženih sil SFRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu brzojavko, v kateri mu čestitajo ob podelitvi naziva doktorja vokaških ved.
Vsakoletna tiskovna konferenca se konča z vojaškim kosilom in podelitvijo nagrad novinarjem, ki pišejo o JLA. Nagrado zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je med drugimi prejel tudi novinar Dolenjskega lista Marjan Bauer.
Do leta 1980 iz nerazvitosti
Črnomelj: pogovor predsedstva Skupščine SRS o gospodarskem položaju
V ponedeljek, 20. decembra, je Črnomelj obiskalo predsedstvo Skupščine SR Slovenije: predsednik Marijan Brecelj, podpredsednik Vladimir Logar, predsednik zbora združenega dela Štefan Nemec, predsednica zbora občin Mara Žlebnik, namestnik generalnega sekretarja skupščine SRS France Petrič in šef kabineta predsednika skupščine Go j mir Komar.
S predstavniki črnomaljske občine, družbenopolitičnih
SEVNICA: 32 NOVIH ČLANOV ZK
Na seji občinske konference Zveze komunistov v Sevnici so v ponedeljek slavnostno sprejeli v članske vrste 32 novih članov. Največ novih komunistov bo okrepilo vrste osnovnih organizacij ZK v sevniški osnovni šoli (7), kmetijskem kombinatu Zasavje (6), stanovanjskem podjetju (4) itd. Večina novih članov je iz vrst mladine, dosti je tudi žensk.
organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti so se pogo-vaijali o družbenoekonomskem položaju in razvoju občine ter o delovanju delegatskega sistema in na njem zasnovanega skup-
vezanih s Čebinami. Na predvojne čase že spominja nekaj obeležij, druga bodo vzidali v jubilejnem letu. Tako so Belokranjci sklenili posebno čast izkazati Janezu Marentiču, na 9igar pobudo je bila na območju današnje metliške občine že leta 1932 ustanovljena prva partijska celica, sam pa se je udeležil čebinskega ustanovnega kongresa. Črnomaljci imajo takega moža v Francu Špeharju, kandidatu za člana CK KPS.
Po mnenju Franca Šalija, člana IK predsedstva CK ZKS, ki je tudi sodeloval na novomeškem posvetu, bo proslavljanje ustanovnega kongresa KPS priložnost, da se bomo skrbno posvetili revolucionarni dediščini, hkrati pa, da bomo iz te dediščine izluščili za današnjo rabo še prenekatero dragotino in vrlino. ^
OBDARILI SO BORCE V ODROČNIH KRAJIH
Aktiv Zveze borcev NOV v krški tovarni celuloze in papiija je prišel na izvirno zamisel, ko je za dan republike obdaril pomoči najbolj potrebne nekdanje borce v odročnih vaseh krške in brežiške občine. Pot do njih so jim pokazale krajevne organizacije, s katerimi so se prej posvetovali in tako so člani aktiva ZB iz tovarne Djuro Salaj obiskali domove starejših borcev v Podsredi, na Senovem, v Pečicah, v Sromljah, na Oštrcu in v Podbočju.
ščinskega sistema v občini Črnomelj.
Predstavniki črnomaljske občine so gostom orisali gospo-
Nadaljevanje na 4. strani
PREDSEDSTVO V ČRNOMLJU - Predsedstvo Skupščine SRS na pogovoru s predstavniki črnomaljske občine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. (Foto: A. Bartelj)
Odličja Svobode tudi Doleojceni'
Nedavno je Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije podelila 48 odličij Svobode posameznikom in kulturnim društvom za leto 1976: 21 z zlatim in 27 s srebrnim listom. Od tega jih je šlo nekaj tudi na Dolenjsko, v Belo krajino in Posavje.
Odličje Svobode s srebrnim listom so si prislužili: Marija in Alojz Cvitkovič, upokojenca iz Adlešičev, za več kot tridesetletno delovanje na kulturnem področju v svojem kraju in okolici; Srečko Kodre, učitelj iz Žužemberka, sedanji predsednik tamkajšnjega prosvetnega društva; Slaviš Jenčič, ki je šriri desetletja aktivno delala v prosvetnem	društvu	„Primož
Trubar" v Loki pri Zidanem mostu; Bogo Komelj, knjižničar in upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu od ustanovitve, zaslužen predvsem za razvoj ljudskih knjižnic; Janez Kramarič, sodnik, predsednik črnomaljske kulturne skupnosti, pobudnik za tradicionalno jurje-vanje; Rudi Mraz, upokojenec iz Novega mesta, zborovski delavec, pevec in organizator kulturnega življenja v Novem mestu.
Med prejemniki odličij Svobode z zlatim listom je tudi Avgust Anderluh, višji dentist v pokoju, ki je že leta 1937 ustanovil v Črnomlju gledališko družino, postal leta 1943 član v Beli krajini osnovane partizanske kulturne ekipe, od januarja 1944 pa bil tudi igralec v takrat osnovanem Slovenskem narodnem gledališču. Zdaj deluje na območju občine Šmarje pri Jelšah.
I. Z.
V SOBOTO ODPRTO DO 20. URE
tedenski
mozaik
Kot senzacija prve vrste je odjeknila novica, da je čilska vojaška junta izpustila tri leta zaprtega generalnega sekretarja čilske komunistične partije Luisa Corvalana —toda šele potem, ko je Sovjetska zveza izpustila na prostor Vladimirja Bukovskega, ki je bil obsojen, da se je ukvarjal s protidržavno dejavnostjo. Novica je res osupljiva — in to prav zaradi nenavadne zveze med obema dogodkoma. Vladimir Bukovski je bil že večkrat obsojen in je preživel v zaporih več kot sedem let, od tega nekaj let v posebni bolnišnici za umobolne, kjer naj bi, po zahodnih virih, bili nekateri nasprotniki sovjetske oblasti. Nasprotno pa je bil Cor-valan zaprt vse od fašističnega državnega udara v Čilu in to brez obtožbe... čudna zamenjava, ki so jo (menda) omogočili Američani s svojim posredovanjem...
Ta čas pa še ni znano, kaj se dogaja z ugrabljenim španskim politikom Oriolo, o katerem še vedno ni zanesljivih novic. Najprej so njegovi ugrabitelji sporočili, da so ga ubili, ker španske oblasti niso hotele izpustiti petnajst političnih zapornikov, nato pa je prišlo novo sporočilo, da še živi, vendar pa, da mu bijejo zadnje ure. Policija in vojska, ki skušata najti Oriolo in njegove ugrabitelje, sta brez moči... žilava gverila, ki pa jo v tem primeru obsoja tudi španska opozicija...
Medtem pa se prebivalci majhnega mesta Plainsa v ameriški zvezni državi Georgiji razburjajo ker gredo cene nepremičnin v njihovem kraju strmo navzgor. Tako so minuli teden prodali hišo, ki jo je nekdo kupil komaj pred letom dni za samo 10.000 dolarjev — kar za okroglo 60.000 dolarjev. Prav, bodo vprašali bralci, kaj pa je takega v tem mestu, da gredo cene tako hudo kvišku? Odgovor je preprost: to je rojstni kraj bodočega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, v katerem še sedaj občasno živi. In zakaj tak naval na nepremičnine v tem mestu? Zato, ker želijo nekateri imeti za »soseda« ameriškega predsednika... posrečena preprostost, kaj...
Nasprotno pa je zelo zamotano tisto, kar se je Američanom zgodilo v Kitajskem morju: najsodobnejši lovec F-14 je zgrešil palubo letalonosilke in se potopil v morje — iz katerega bi ga prav rad kdo dvignil... pa ne samo Američani...
»Da ni to spet kaka past?«
Kakšni dohodkovni odnosi v kmetijstvu?
Kaj pomenijo dohodkovni odnosi? O tem se veliko govori, a premalo razloži, da bi razumeli tudi mi, kmetje. Da ni to spet kaka past, da bi potem z našimi pridelki in živino počeli, kar bi hoteli? Kdor ne razume, je upravičeno nezaupljiv. A tudi kdor razume, upravičeno sprašuje, kako to zakonsko določilo uresničiti, da ne bi bil prikrajšan.
Namesto citatov iz zakona in učenih razlag poglejmo, kako bi bilo moč dohodkovne odnose uvajati v kmetijstvu. Kmetijske organizacije v Makedoniji in Vojvodini, ki sem jih obiskal pred meseci, so imele za grozdje, sadje in vrtnine že določene predloge. Sporazumno s trgovci bi ugotovili stvarne pridelovalne stroške in stroške trgovine. Upoštevati bi morali res le dejanske stroške, brez napihovanja, s katerim bi si trgovci ali pridelovalci poskušali prilastiti večji del dohodka. Ker stroški niso pri vseh pridelovalcih in trgovcih enaki, bi se morali dogovoriti za poprečje. Kdor bi imel višje stroške, naj bi se trudil znižati jih.
Tako bi dobili najnižjo prodajno ceno, npr. grozdja, ki bi pridelovalcem in trgovcem zagotavljala tak dohodek, da ne bi imeli zgube. V trgovini bi se grozdje prodajalo navadno po nekoliko višji ceni. Razliko bi se pridelovalci in trgovci delili v določenem razmerju, ki bi temeljilo na dogovorjeni najnižji ceni. Kdor bi imel v njej večji delež, bi dobil tudi več razlike. Po predlogu pridelovalcev naj bi del razlike v ceni dali tudi v rizični sklad, iz katerega bi krili zgubo, če bi zaradi nepredvidenih razmer na trgu cena v trgovini padla pod dogovorjeno. Ko sklad ne bi zadoščal, pa ne bi izgubljali le pridelovalci, temveč tudi trgovci, in sicer v enakem razmerju, kot bi bili udeleženi pri dohodku.
Dogovorjene cene pri prodaji grozdja in mošta pri nas ter poznejša doplačila gredo v tej smeri, niso pa še popoln dohodkovni odnos. Podobno je pri prodaji jabolk iz družbenih sadovnjakov. Rejci krav se potegujejo za soodločanje pri mlekarnah. Dohodkovni odnosi pa se le počasi in težko prebijajo. Živinorejo je treba obravnavati posebej zaradi neurejenih cen mesa. Trgovci pa ne marajo sprejeti niti jasnih predlogov pridelovalcev grozdja, sadja in vrtnin. Otepali se bodo lahko tako dolgo, dokler bodo dobili pridelke od nekaterih pridelovalcev brez pogodb o dohodkovnih odnosih.
Posamezni kmetje bi težko sklgpali take pogodbe s trgovino in živilsko industrijo, a še teže bi se bojevali za uvajanje dohodkovnih odnosov. Zato se bodo morali povezovati med sabo, v zadrugah in drugih oblikah združevanja. Te oblike si lahko izbirajo sami — toda združevati se bodo morali, če si bodo hoteli izbojevati ustrezen delež v prodajni ceni svojih pridelkov. Tudi odnosi v zadrugah in drugih združenjih kmetov bodo morali temeljiti na dohodkovnih načelih.
JOŽE PETEK
BEOGRAD — Na tridnevni uradni obisk v našo državo je pripotoval romunski minister za turizem Ion Cosma.
VAIL — Fotografija, ki jo bomo naslednje dni vse poredkeje videvali, potem pa skoraj gotovo nikoli več: ameriški predsednik Gerald Ford (ki se bo 20. januarja prihodnjega leta umaknil iz Bele hiše) s soprogo Betty v majhnem mestu Vail v ameriški zvezni državi Colorado, kjer bo preživel štirinajstdnevne zimske počitnice. Medtem pa se novoizvoljeni predsednik Jimmy Carter pospešeno pripravlja na prevzem oblasti. Doslej je imenoval že več ministrov bodoče vlade. (Telefoto: UPI)
fr-
iz ZADNJEGA PAVLIHE
tedenski zunanjepolitični pregled
IPDUKTIVNOS
Jh
Bližnji vzhod doživlja v zadnjih tednih srepemembe, ki potekajo sicer večinoma za kulisami in razmeroma neopazno za svetovno javnost, ki pa utegnejo imeti svoje odločilne posledice za dogajanja v naslednjem letu.
Predvsem je značilno, da sta se Sirija in Egipt po dolgih mesecih izrazite medsebojne hladne
BLIŽNJI VZHOD: PREMIK NA BOLJE?
vojne znova zbližali in to tako zelo, da napovedujejo znova združitev v neke vrste federacijo. Podrobnosti sicer niso znane, je pa to kijub temu znamenje, da se je arabski svet v zadnjem času znova strnil — pa čeprav bi ne kazalo tega preveč dobesedno jemati, saj obstajajo znotraj tega sveta še vedno pomembne razlike in celo zadržki.
S
S
!
0
*
*
*
f
4
*
*
*
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski
ZA DELO, OB DELU — Z DELOM — Izobraževanje za delo ob delu in z delom se mora začeti že v rani mladosti, so poudarili na minuli seji predsedstva CK ZKS, ki je spregovorila o namenih izobraževalne reforme našega šolstva.
Šolski sistem, ki želi iti v korak s splošnimi družbenimi prizadevanji, ki so dobila nov poudarek s sprejemom in uveljavljanjem nove ustave ter zakona o združenem delu, mora vzgajati takšne delavce, ki bodo povsem obvladali strokovne probleme, hkrati pa tudi probleme gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
V bistvu, je dejal na seji predsednik predsedstva SRS, Sergej Kraigher, mora ves izobraževalni sistem le še poudariti delo in vlogo slehernega socialističnega delovnega človeka pri uresničevanju skupno dogovorjenih družbenih ciljev.
Pred nami sta dve temeljni nalogi s tega področja: sistem izobraževanja je potrebno graditi vzajemno z Vsemi jugoslovanskimi republikami, na vsak način pa je nujno popraviti tudi materialne pogoje izobraževanja, pri slednjem pa vedeti, da sta vzgoja in izobraževanje pogojena z rastjo proizvajalnih in drugih družbenih odnosov.
NEOBDAVČENI DEL DOHODKA — Konec leta — čas davkov. Predlogi o neobdavčenem delu dohodka so v Sloveniji že pripravljeni. Predlog je, naj bi neobdavčeni del dohodka (čistega, se razume) znašal okoli 70.000
dinarjev, vzdrževan otrok bi »veljal« 25.000 din, drugi vzdrževani člani pa približno 20.000 dinarjev.
1,4 MILIJARDE ZA CESTE — Po podatkih republiške skupnosti za ceste je doslej kar 686.879 občanov in delovnih ljudi po Sloveniji vpisalo domala 1,4 milijarde dinarjev — kar je 150 odstotkov od načrtovanih 900 milijonov. Denar bo seveda porabljen za modernizacijo slovenskega cestnega omrežja.
OBRAMBNE PRIPRAVE — V Sloveniji je zasedala problemska konferenca RK ZSDL, delegati pa so razpravljali o nalogah Socialistične zveze na področju naših obrambnih priprav. V uvodu na seji je generalpolkovnik Franc Poglajen zadovoljivo ocenil stanje glede splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, opozoril pa je tudi na celo vrsto pritiskov, s katerimi se danes sooča samoupravna, neuvrščena Jugoslavija.
35-LETNICA JLA — 35-letnico ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade smo proslavili v Jugoslaviji kot naš skupen praznik s celo vrsto prireditev na katerih so sodelovali poleg vojakov in starešin JLA tudi ostali občani, še posebej pa je bila aktivna mladina. Ob tej priložnosti je bil podeljen strategu in izvajalcu naše socialistične revolucije, maršalu Titu, naziv doktorja vojaških ved.
REKORDNI PRIDELEK PESE — Zvezni zavod za statistiko je objavil, da so poljedelci obrali to jesen okrog 9.112.000 ton koruze v zrnju, kar je le za 3 odstotke manj kot lani, ko je bila letina rekordna. Sladkorne pese pa smo v Jugoslaviji pridelali letos za kar 12 odstotkov več kot lani — 4.707,000 ton.
v'
;
i
s
S
*
•s
i
*
*
i
i
*
š
!
*
S
s
*
\
BRZOJAVKE
BEOGRAD — Veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milorad Pešič je na tiskovni konferenci povedal, da se bo beograjski sestanek, ki bo posvečen problemom evropske varnosti in sodelovanja, začel 15. junija 1977 in bo z enomesečno prekinitvijo verjetno trajal do konca omenjenega leta. Ta sestanek, ki bi potekal v dveh fazah, bo posvečen pretežno analizi uspehov pri uresničevanju sklepov helsinških dokumentov in določanju novih oblik ter poti sodelovanja evropskih držav.
. BEOGRAD — Žena predsednika republike Jovanka Broz je sprejela švedskega veleposlanika v Jugoslaviji Axcla Levenhota in njegovo ženo. Švedski veleposlanik je tovarišici Jovanki Broz izročil red polarne zvezde z lento, s katerim jo je odlikoval švedski kralj Karel XVI. Gustav, ko je predsednik Tito spomladi letos obiskal Švedsko.
MAPUTO — Radijska postaja osvobodilnih sil Zimbabveja je obtožila vojake rasističnega režima lana
Smitha, da so ubili 26 delavcev na čajevih plantažah pri Melsetteru.
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je sprejela resolucijo, v kateri zahteva umik Južnoafriške republike iz Namibije in podpira pravico ljudstva Namibije, da ustanovi neodvisno državo in pri tem, če se bo izkazalo, da je to nujno, uporabi tudi orožje.
BEJRUT — V bližini libanonske obale je prišlo do dveumega topniškega dvoboja med izraelskima topnjačama in obalnimi baterijami palestinskih ter progresističnih sil. Po izjavah očividcev sta izraelski topnjači preganjali neko libanonsko ladjo, ki je prevažala tovornjake in džipe.
BEOGRAD — Podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je sprejel na poslovilni obisk veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Lawren-cea Silbermana, ki bo kmalu odšel iz naše države.
• ODVZEM POSOJIL?
Po novem letu lahko pričakovalci stanovanj in tisti, ki so jim bila posojila že odobrena, pričakujejo dve pomembni novosti. Prvi bodo morali bržčas mimo vseh ostalih formularjev podpisati tudi izjavo o namembnosti posojila. Na ta način se bomo v praksi izognili možnim mahinacijam, da bi šla sredstva za stanovanjska posojila v zidavo vikenda. Oboji skupaj pa lahko lepega dne pričakujejo na domu obisk izvedenca LB, ki bo preveril namembnost odobrenega posojila. V kolikor le-to ne bo koriSčeno oziroma uporabljeno v skladu, z odobreno namembnostjo, se zna zgoditi, da bo kdo tudi ostal brez posojila, da mu ga bodo torej ukinili in bo moral postaviti kovčke na cesto.
Še najbolj se je to pokazalo po zasedanju OP EC, združenja proizvajalcev nafte, kjer se Arabci niso mogli zediniti za enotne nove cene nafte. Saudska Arabija in Združeni arabski emirati bodo dvignili cene le za pet odstotkov, enajst članic OPEC — med njimi tudi arabske — pa za deset odstotkov.
Tu so si bila mnenja zelo različna, saj je, denimo, Libija vztrajala, da je treba ceno dvigniti višje, Saudska Arabija pa je bila za zmerno povečanje.
Kljub temu pa si je mogoče na Bližnjem vzhodu vendarle obetati dokaj enoten nastop arabskih držav, ki bodo vztrajale na politični rešitvi bližnjevzhodne krize vse dokler bodo videle, da se ponujajo za to realne možnosti.	i
S tem v zvezi opozarjajo opa- ! zovalci na nadaljevanje ženevske i konference, na kateri pa naj bili ’ prisotni tudi Palestinci — pa čeprav so za zdaj mnenja o tem, v kakšni obliki (namreč: ali kot samostojna delegadja ali zgolj kot sestavni del ene izmed arabskih) še vedno deljena.
Odstop izraelskega premierja Rabina s tem nima neposredne zveze, pač pa je bržkone bolj notranja zadeva izraelskega . merjenja moči.
RATIFIKACIJA	OSIM-
SKEGA SPORAZUMA
Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je medtem pozno v soboto zvečer ratificirala zakon o osimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo ter priporočila predsedniku republike Leoneju, naj ga odobri. 391 poslancev je glasovalo za ratifikacijo, 57 proti, 4 pa so se vzdržali.
Hkrati z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov so poslanci odobrili še dve resoluciji. Prva resolucija obvezuje vlado, da v duhu prijateljskega sodelovanja Italije in Jugoslavije zainteresirani strani rešita in precizirata vprašanja ekološkega in urbanističnega značaja, ki se bodo pojavila pri uresničevanju osimskih sporazumov. Resolucija tudi obvezuje italijansko vlado, da pripravi primerne ukrepe za zaščito popolne enakopravnosti in razvoja slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini.
V posebni resoluciji pa je poslanska zbornica sprejela kot priporočilo seznam zahtev za zaščito slovenske manjšine. Ta resoludja govori o nujnosti celovite zaščite manjšine na vsem območju, kjer manjšina živi, ter opozaija na še nerešene probleme v zvezi s pravico do uporabe slovenskega jezika v političnih organih, opozarja na probleme slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja ter priporoča vladi, naj glede tega čimprej predlaga parlamentu ustrezen zakonski osnutek.
NOVO MESTO: dokaj živo je bilo v ponedeljek na sejmišču. Rejci so pripeljali 364 prašičev, od tega le 27 starih nad tri mesece. Prodali so jih skupno 283. Pujski so veljali 600 do 840, nad tri mesece stari prašiči pa 830 do 1.100 din.
BREŽICE: Zelo dobro je bil „za-ložen“ sobotni sejem, saj je bilo na-
I prodaj kar 556 prašičev, od tega 41 starih nad tri mesece. Lastnika je menjalo 470 živali. Pujski so stali do 35 din, starejši prašiči pa do 26 din kilogram živ e teže.
Sejmišča
NOVI UPI ZA „GOSPODIČNO"
V sredo, 17. decembra, so se na Gorjancih v planinskem domu „Vinka Paderšiča" sestali predstavniki Novoteksa in Mladinske turistične poslovalnice iz Novega mesta ter se dogovorili o skupni turistični ponudbi in prodaji pensionskih zmogljivosti. Večletno slabo poslovanje planinskega doma je treba pripisati zgolj slabi izkoriščenosti njegovih zmogljivosti, saj dom lahko sprejme pod svojo streho do 40 gostov, v resnici pa je bilo zelo malo nočitev in še te le poleti.
Ker ima MTP navezane dobre stike s turističnimi agencijami v vsej domovini, lahko z zaupanjem pričakujemo, da bo dom na Gorjancih kmalu dobil večje skupine gostov, s tem pa bo zaživela turistična dejavnost tudi na doslej nekoliko zapostavljenem koncu Dolenjske.
M. KLINC
Tik pred novim letom, 29. decembra, bodo vsi trije zbori republiške skupščine sprejemali „resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977“, kot se uradno imenuje resolucija o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu. V ponedeljek je o njej razpravljalo tudi republiško sindikalnojvodstvo.
Za to resolucijo je značilna precejšnja opreznost, ko napoveduje možne stopnje razvoja v letu 1977. Izhaja pač iz letošnjih izkušenj, ko smo sicer dosegli umirjanje cen in izboljšali zunanjetrgovinsko menjavo, hkrati pa
Oprezna resolucija
imeli skromno rast gospodarstva, in kar še bolj skrbi: zaostajala je družbena produktivnost dela, ki je osnovni kazalec uspešnosti
Resolucija predvideva, da se bo v letu 1977 družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za približno 5 odstotkov, industrijska proizvodnja za 6 odst., kmetijska proizvodnja pa za 3 odstotke (kar je več kot v minulem srednjeročnem obdobju). Predvideno je, da se bo prihodnje leto število zaposlenih v združenem delu povečalo za 2,6 odst., v osebnem delu pa za
4.5 odst. Produktivnost dela naj bi se zvečala za 2,8 odst., investicije za 6 odst., izvoz za 7 odst., uvoz za
7.5 odst., stvarni osebni dohodki pa naj bi se povečali za 2 odstotka - ob taki rasti cen in življenjskih stroškov, kot je bila letos.
Verjetno bo v letu 1977 najtežje doseči predvidene stopnje rasti tistih kazalcev, ki označujejo tako imenovane kvalitetne dejavnike razvoja. To je v prvi vrsti družbena produktivnost dela ter od nje odvisna gospodarnost in donosnost združenega dela. Kako težko je prav na tem področju narediti daljši korak naprej, se spomnimo samo na leto, ki se pravkar izteka.
M. LEGAN
Kmetijski nasveti
Presekati pot do lubja |
Kmečko sadjarstvo nezadržno propada, na njegovo mesto pa stopa, žal prepočasi, intenzivno plantažno sadjarstvo, ob njem pa še ljubiteljsko, „vrtičkarsko“, ki mu pridobitništvo ni poglavitni cilj. Obnova sadjarstva prinaša med drugim tudi povečano možnost za divjad, ki se lahko usodno znese nad mladim drevjem, in o tem naj bo danes beseda.
Divjega zajca, smo ali jelena najzanesljiveje zadrži dovolj visoka in trdna žična ograja. Plantažnega sadovnjaka si brez nje v krajih, kjer je dosti divjadi, sploh ni mogoče zamisliti. Ograja naj bo do 1,8 m visoka, iz nerjaveče ali pocinkane žice ali pa iz plastične mreže. Dobro mora biti pripeta na močne stebre v razdalji do 4 m. Pred zimo jo je treba natančno pregledati in popraviti, ob visokem snegu pa ob njej odstraniti sneg, da je živali ne morejo preskočiti. Vendar ima ograja eno, a pomembno hibo: draga je.
Cenejši so preprostejši načini zaščite dreves: ovijanje s slamo ali koruznico, pleteno mrežo ali obdajanje z lesenimi latami. Tak način zahteva precej vestnega dela, je pa poceni. Včasih so priporočali tudi lovljenje zajcev v past, vendar tak način ni v skladu z lovskim zakonom.
Uspešna so se izkazala tudi odvračala, to so posebne snovi ali mešanice, ki divjad odvračajo, ne pa uničijo. V ta namen prodajajo posebne kemične pripravke, učinkovita odvračala pa si lahko pripravijo po posebnih receptih sadjarji sami, na primer: v vodo raztopimo gašeno apno, temu domešamo govejo kri, kravjake, ilovico in stekleno volno ter s to pripravljeno gosto mešanico premažemo debla dreves do ogrodnih vej. Zajci se debel potem ne lotijo. Znane so še nekatere druge, prav tako uspešne mešanice (etilenov diklorid, galica, asfaltna emulzija itd.).
Sadjaijem lahko izdatno pomagajo tudi razumevajoči lovci, ki zadržujejo stalež divjadi v primernem številu, razen tega pa poskrbijo v hudih zimah za divjad, da ji ni treba po hrano v mlade sadovnjake.
Inž. M. L.
I
rredfio^ zapisutt •••
SESTAVNI DEL NAŠE OBRAMBE - Mladi teritorialci Dolenjske se srečujejo na svojih pohodih po poteh revolucije. Na sliki: na ponedeljkovi slovesnosti v Domu JLA so za sodelovanje v teritorialni obrambi prejeli lično izdelane značke. Več na 1. strani.	(Foto:	Janez Pavlin)
POČASTITEV V ŽABJI VASI - Praznik naše armade so počastili tudi v krajevni skupnosti Žabja vas. V soboto so se vaščani zbrali v premajhnem prostoru Agroservisa ter prisluhnili spletu recitacij in pesmi, ki so ga izvedli pionirji v sodelovanju z vojaki Doma JLA. (Foto: Pavlin)
TITOVA ODLIKOVANJA - Na svečani akademiji ob letošnjem dnevu JLA je predsednik ObS Kočevje Savo Vovk podelil odlikovanja 55 občanom, ki jih je odlikoval predsednik Tito. Na sliki: Ivan Marinč iz Koprivnika je bil odlikovan z redom republike z bronastim vencem.
SREČANJE SPOMENICARJEV - V okviru praznovanj Dneva JLA so se v torek popoldne srečali v Domu JLA narodni heroji, matere padlih borccev ter nosilci partizanske spomenice 1941 iz vse novomeške občine. V prijetnem vzdušju so obujali spomine na težke dni.
1975, ko so bile za 32,7 odst. dražje kot leto poprej.
M. L.
Več kot le vzorec
Centralni komite ZKS je spomladi dal pobudo za poglobljeno analizo v 120 delovnih organizacijah ob razpravi osnutka zakona o združenem delu. Akcija ni bila enkraten temeljit pretres stanja, temveč temeljito delo, ki še traja. V Posavju je bilo vključenih šest kolektivov: v brežiški občini Tovarna pohištva in Gozdno gospodarstvo, v krški Celuloza in Kovinarska, iz sevniške občine pa Lisca in Jutranjka. Zastavljeno delo je 15. decembra na seji v Sevnici pretehtal medobčinski svet ZK za Posavje s sekretarji osnovnih organizacij ZK v teh kolektivih.
Zal niso bili prisotni predstavniki Celuloze in brežiškega Gozdnega gospodarstva. Dvoje kolektivov, posebno Kovinarska in tudi Tovarna pohištva, je imelo tudi težave gospodarske narave, v Kovinarski stanja ne morejo popraviti čez noč. Brežiški mizarji so šli na dopust že aprila, ker ni bilo pametno delati le za skladišče. Oktobra, ko se je tržišče odprlo (še prej so sami temeljito spremenili proizvodni program), so delali tudi po 10 ur na dan. V Lisci so si postavili pogumen program: do prvega maja želijo urediti vse samoupravne akte v duhu določil zakona o združenem delu! Vsak tozd trenutno razpravlja o svojem proizvodnem načrtu za prihodnje leto. Vsi načrti skupaj bodo proizvodni načrt Lisce. Vrsta ukrepov in aktov je v razpravi med dclavci Jutranjke. Kot drobno zanimivost iz njihovega poročila je vredno omembe varčevanje pri materialu, kjer prihranek 1,6 odst. materiala pomeni v petih letih v denarju 10 milijonov dinarjev, kar naj bi namenili za gradnjo otroškega vrtca.
Ni se mogoče znebiti občutka, da so bili v prenekaterem kolektivu hvaležni za spodbude od zunaj. Še bolj pa je treba ceniti nov veter v njih samih. Prav bi bilo, da bi polet te akcije zajel tudi druge kolektive.
A. ŽELEZNIK
NOV PRISPEVEK
Po 1,40 din od Rubika porabljene vode bo treba odslej plačevati za obratovalne stroške nove čistilne naprave za mesto Kočevje, ki bo začela delati sredi prihodnjega leta. Delovne organizacije, ki bolj onesnažujejo vodo, bodo plačale večji prispevek. Zvečan je tudi prispevek za priključek na javno kanalizacijo, in sicer za 100 odstotkov: za zasebne hiše od 3.000 na 6.000 din in za stanovanja v blokih od 1.500 na
3.000	din. Ta denar bo uporabljen za gradnjo čistilnih naprav.
BOLJŠE DELO SINDIKATA
V črnomaljski občini so se začele letne sindikalne konference. Že prve so pokazale, da se je delo sindikatov tako kvalitetno, kot vsebinsko precej izboljšalo v primerjavi z lanskim letom. Sedaj poročilu predsednika osnovne organizacije vedno slede še poročila predsednikov samoupravnih organov in delavske kontrole, kar lani nikakor niso mogli doseči, čeprav se je občinski sindikalni svet še tako potegoval za to.
Jutri se bodo delavci krškega Agrokombinata in sevniškega Kmetijskega kombinata na referendumu odločali o integraciji, v nedeljo pa še kmetje-koope-ranti. Obe delovni organizaciji se nameravata hkrati združiti tudi s sozdom Merkator iz Ljubljane.
Predvideni referendum je velik korak naprej od lani sprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju v kmetijstvu. Pobud za združevanje ni manjkalo: od izvršnih svetov občinskih skupščin do posavskega odbora Gospodarske zbornice.
Predvidena nova organizacija, z imenom Kmetijsko trgovsko podjetje Krško-Sevnica, naj bi prihodnje leto ustvarilo skupno 360 do 400 milijonov dinarjev realizacije. V pogodbenem pitanju bodo imeli
4.000	velikih živali, v mlekarno nameravajo oddati 7,5 milijona litrov mleka. V družbeni proizvodnji naj bi obrali 45 vagonov grozdja, 325 vagonov jabolk, 250 vagonov hrušk, 30 vagonov breskev, v kooperacijski proizvodnji pa še 350 ton ribeza. To je seveda le nekaj poglavitnih podatkov iz osebne izkaznice predvidenega skupnega podjetja. Nova samoupravna organiziranost upošteva tudi samoupravni vpliv kmetov v vsaki dejavnosti, ki je za kmetijstvo na vasi pomembna. Predvidenih je sedem tozdov in delovna skupnost skupnih služb v obeh krajih, sam sedež delovne organizacije pa je predviden v Krškem.
Znano je, da poslovanje kmetijskih delovnih organizacij ni posebno
Dolenjska peša
Dolenjsko kmetijstvo zdaj v primerjavi s kmetijstvom v drugih slovenskih regijah bolj zaostaja, kot je zaostajalo leta 1970. To kritično oceno je izrekel inž. Jože Starič, vodja Tehničnega sektorja KZ Novo mesto, na petkovem sestanku dolenjskega Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, na katerem so se dogovarjali o sodelovanju v javni razpravi o naši kmetijski politiki, še poprej pa razpravljali o oceni, ki jo je o kmetijstvu izreklo vodstvo Zveze komunistov Slovenije.
Trditev je podkrepil z navajanjem razmer v dolenjski živinoreji, ki je najbolj pomembna kmetijska panoga. Kako naj uveljavljamo in širimo družbeno proizvodnjo v živinoreji, če stane stojišče za kravo že osem, stojišče za pitanca tri milijone starih dinarjev, reja živine pa je malo donosna, če ne celo v izgubi! Vprašanje je tudi, kaj naj pričakuje dolenjsko kmetijstvo od združevanja v regiji sami, oz. od lastnih sil, če dolenjska živinoreja ne vključuje predelave in dodelave, s pomočjo katere je mogoče doseči dodatni dohodek. Tudi povezovanje z večjimi centri oziroma organizacijami ne bo pomagalo, dokler hočejo le-te zagotoviti le surovino in vidijo najraje, da bi Dolenjska postala njihova surovinska baza in ničesar več. Dolenjsko kmetijstvo pa pričakuje, da mu bo kdo v resnici pomagal, kaj dal, kaj investiral.
Občutimo tudi v naših žepih in osebnih „proračunih“, kar ugotavlja statistika, namreč, da bodo letos ostale cene življenjskih potrebščin v okviru družbenega dogovora. Le-ta je za leto 1976 predvidel, da mora ., biti rast cen blaga na drobno in storitev še enkrat manjša, kot je bila lani In res se bo zgodilo to, o čemer so mnogi dvomili. To potrjujejo tudi najnovejši podatki republiškega statističnega zavoda.
Do konca novembra so se življenjske potrebščine podražile za 7,8 odst. v primerjavi z lanskim decembrom. To je več kot za pol manj, kot je podražitev nanesla v letu 1975, ko so cene narasle za 19,3 odst K brzdanju draginje je precej
— Ce ravno hočete vedeti: iz vaše plače je mogoče narediti
54,5	kvadratnega centimetra stanovanjske površine
prispevala hrana, saj so bile vrtnine letos celo za desetino cenejše kot lani. mleko, meso, jajca, torej osnovna živila, pa so sc podražila le za 3 do 4 odstotke. Najbolj od vsega sc je podražilo sadje - kar za 23,4 odstotkov, toda sadjarji še vedno trdijo, da se pridelovanje komajda izplača in je zato obnova sadjarstva skoraj dokončno propadlega kmečkega sadjarstva v velikem zaostanku.
Razen cen živil so bile letos deležne posebne pozornosti tudi storitve. Te so sc podražile nekoliko bolj, in sicer za 12 odstotkov, kar je še vedno mnogo manj kot v letu
JjTO SALON
- Izredno vzdržljiv model, prenese celo to, da ga popravljajo naši mehaniki.	(Karikatura:	Marjan Bregar)
donosno, zato je združevanje nuja. S hkratnim povezovanjem z Merkator-jem si krški in sevniški kmetijci zagotavljajo enotno komercialno poslovanje, možnosti za združevanje sredstev, ker ima Merkator tudi svoj računalniški center, pa tudi boljše rešitve v finančnem poslovanju.
A. ŽELEZNIK
Povezovanje dolenjskega kmetijstva, ki ga zdaj pripravljajo resneje kot pred dvema letoma, bo moralo zagotoviti boljšo perspektivo, samo tako bo imelo svoj smiseL (Več o tem bomo še pisali)
M. L.
Ujet dogovor
Do leta 1980... Najprej urediti dohodkovne odnose
Nadaljevanje s 1. strani
darski položaj občine, doseda nje uspehe in načrte ter prikazali realne možnosti za napredek te nerazvite občine. Vsa prizadevanja gospodarstva so usmerjena v to, da se do 1980 izkopljejo iz nerazvitosti. „Raz-voj občine do 1980 je najvažnejša oa tudi najtežja naloga," je dejal predsednik občine Martin Janžekovič in povedal, da imajo zdelane konkretne plane; pri tem je opozoril, da imajo manj r izviti premalo prednosti pri naložbah. Manj razviti težje privabio investitorje ravno zaradi teg , ker so manj razviti.
Del' jatski sistem je v občini kljub začetnim težavam zelo dobro razvit, kar velja tudi za občinske samoupravne interesne skupnosti. V začetku se delegati niso takoj znašli, ugotovili so tudi, da so jih zasipali z množilo gradiva, ki ravno zaradi tega ni vedno našlo pot mcu ljudi. Za delegate so organizirali izobraževalne seminarje, katere nameravajo po potrebi pripravljati še naprej, gradivo pa pripravljajo tako, da je dostopno in razumljivo vsakomur. Sedaj je še posebno aktiven zbor krajevnih skupnosti.
Po pogovoru so si gostje ogledali semiško Iskro in se z vodji delegacij za občinsko skupščino in TIS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organi upravljanja pogovaijali o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov.
A.	BARTEU
KMALU POBRATENJE
Ob nedavnem obisku pevskega zbora iz Cerkelj ob Krki v Cerkljah na Gorenjskem so se dogovorih za razširitev sodelovanja obeh krajevnih skupnosti na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Gorenjci bodo prišli v Cerklje ob Krki prihodnjo pomlad, do takrat pa bo pripravljena tudi listina o pobratenju obeh krajevnih skupnosti.
V IDRIJI NIC PRIZNANJ
V počastitev tridesetletnice Foto-kino zveze Slovenije, FKZ Jugoslavije, tridesetletnice Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in desetletnico kinokluba Merkur iz Idrije je bil v dvorani rudarskega doma v Idriji od 3. do 4. decembra XIII. republiški festival amaterskega filma Slovenije.
Na festival je prispelo 44 filmov iz dvanajstih klubov. Dolenjsko je zastopal FKK osnovne šole Kočevje s filmoma »Vlak" in „Mi kolesarji", ki pa sta ostala nezapažena pri žiriji, v kateri so bili sami Idrijčani Oba tadva kočevska filma pa sta bila nagrajena na letošnjem medklubskem festivalu amaterskega filma v Skopju. Organizacija festivala v Idriji je bila dobra. [RANCE BRUS
Plakete Artič
18. decembra je bila v Artičah slavnostna seja krajevne skupnosti. Z njo so zaključili letos proslavljanje 3S-letnice vstaje. Poročali so o delovnih uspehih in načrtih krajevne skupnosti, nakar so soglasno izbrali za datum krajevnega praznika 28. junij. Ta dan jih bo vsako leto spominjal na vrnitev izgnancev iz nemških taborišč.
Delegati krajevne skupnosti so nato soglasno sprejeli predlog za podelitev letošnjih plaket in priznanj. Plakete krajevne skupnosti Artiče so dobili: domačin Ivan Deržanič — Sergej, član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar in kolektiv tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj", Krško.
Ivanu Deržaniču so podelili plaketo za nesebično in dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti, zlasti za vodenje ZB NOV in lovske družine v Artičah. Tonetu Kozlevčarju so se s plaketo oddolžili za ustvarjalno sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi kulturnih prireditev in kulturne dejavnosti v KS, kolektiv Celuloze pa je prejel plaketo za vsestransko pomoč organizacijam, društvom in organom krajevne skupnosti kakor tudi za uveljavljanje novih ustavnih odnosov med KS in združenim delom. Podelili so še več priznanj posameznikom in sklenili svečanost s kulturnim programom.
Nato pa oblikovati samoupravno organiziranost elektrogosDodarstva
V spomin dr. Miletu Jenku
O samoupravni organiziranosti v elektrogospodarstvu na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljane in oceni delovanja SIS za zaposlovanje Ljubljane in regionalne (območne) zdravstvene skupnosti Ljubljana so razpravljali na zadnji seji Medobčinskega sveta (MS) ZK Ljubljana, ki je bila 17. decembra. Med drugimi so ji prisostvovali tudi predstavniki MS ZK Novo mesto in tozda Elektro Novo mesto.
gospodarstvo. Le tako urejanje zadev bo imelo za posledico, da ne bi zamenjali le firme oziroma nazivov, vsebine pa ne, in bi ostali stari odnosi Sprejetih je bilo še več drugih sklepov, med katerimi naj omenimo, da je treba poskrbeti da bodo v elektrogospodarstvu prišli na odgovorna delovna mesta kar najbolj primerni kadri in daje treba krepiti odgovornost ter družbeni položaj delavcev v elektrogospodarstvu.
Med razpravo o samoupravni organiziranosti v elektrogospodarstvu so ugotovili, da je treba najprej urediti dohodkovne odnose oziroma razmerja, nato pa na tej osnovi samoupravno organiziranost Zagotoviti je treba tudi vpliv ostalega združenega dela in sploh vseh porabnikov električne energije na elektro-
Ocena o delovanju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je pokazala, da delegatski sistem še ni zaživel in da sistem informiranja še ni izdelan. Ustanovljena tudi še nista zbora porabnikov in izvajalcev.
Najpomembnejše naloge zdravstvene skupnosti ljubljanskega območja pa so: oblikovanje delegacij za SIS zdravstva (delegatski sistem še ni zaživel); doseči, da bodo občinske zdravstvene skupnosti prevzele vlogo, ki jim jo dajeta ustava in zakon o združenem delu; uveljaviti sistem neposredne menjave dela (zdaj ima še vse značilnosti proračunskega sistema), organizirati boljše obveščanje, pripraviti čim stvamejše programe zdravstvenega varstva itd.
J. PRIMC
OBČINSKE PLAKETE
Posebna žirija je pred kratkim poslala vsem delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam v občini razpis za zbiranje predlogov za podelitev plaket občine Črnomelj. Plakete bodo po-deitii za občinski praznik 19. februarja.
Prihodnje leto bodo to visoko občinsko priznanje podelili drugič, predloge pa sprejema OK SZDL do 10. januarja.
Odprli prenovljeni hotel
Cela vrsta svečanosti v kočevski občini
Zadnjih sedem dni je bilo v Kočevju več svečanosti. Omenimo naj le nekatere.
16. decembra je bila svečana akademija v počastitev 30-letnice delo-
1976. LETO — 17. decembra je imel novomeški klub ra podvodne aktivnosti redni občni zbor in ocenil, da je bilo leto 1976 v življenju kluba najuspešnejše doslej. Največji dosežek je bilo drugo mesto na državnem prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju ter prvo mesto na republiškem prvenstvu. Klub se je letos tudi bolje tehnično opremil. Na občnem zboru so sprejeli proračun ra leto 1977 in načrt dela, ki med drugim predvideva tudi plavalno šolo. (Foto: S. Mikulan)
vanja Avto-moto društva Kočevje. Na njej je o delu društva spregovoril član izvršnega odbora Bruno Ciglič. Gimnazijski pevski zbor pa je ob spremljavi harmonikarskega orkestra glasbene šole izvedel „Koroško suito", ki jo je iz koroških ljudskih pesmi priredil profesor Miloš Humek
17. decembra je bila intimna svečanost ob preureditvi hotela Pugled, medtem ko je bil hotel odprt v torek, 21. decembra. Obnova, dozidava in oprema hotela je veljala okoli 15 milijonov din.
18. decembra je bila v Seškovem domu še akademija v počastitev dneva JLA in revija pevskih zborov. Ob tej priložnosti so razglasili tudi napreodovanja vojakov, rezervnih vojaških starešin in rezervnih vojaških uslužbencev, podelili so vojaška in delovna odlikovanja ter priznanja občanom in rezervnim vojaškim starešinam, v enote teritorialne obrambe so sprejeli mladince, prebrano pa je bilo tudi povelje o ustanovitvi mladinske pohodne VDV brigade. Zaradi pomanjkanja prostora bomo šele v prihodnji številki objavili imena občanov in rezervnih vojakov in starešin, ki so prejeli razna priznanja in odlikovanja ali so napredovali.
J. P.
Novosti» poštnih storitvah
19. dec. so začeli veljati novi splošni pogoji za opravljanje poštnih storitev
Poštni, telegrafski in telefonski promet je v zveznem merilu urejen z zakonom o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, ki velja od 1. aprila 197 S. Zakon ureja razmerja med organizacijami združenega dela ra poštni promet in uporabniki teh storitev. Na podlagi tega zakona so bili izdelani splošni pogoji ra opravljanje poštnih storitev.
Splošni pogoji za opravljanje poštnih storitev so začeli veljati 19. decembra. Sprejele so jih vse jugoslovanske poštne organizacije združenega dela po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Jugoslavije in v soglasju z zveznim sekretarjem za pravosodje in organizacijo zvezne uprave. Objavljeni so v Uradnem listu SFRJ št. 51/76. Poglavitni namen zakona in splošnih pogojev je zagotoviti optimalno kakovost ptt storitev ob sodelovanju vseh njenih uporabnikov.
Med najpomembnejšimi novostmi so roki, ki so določeni za prenos in vročitev pisemskih pošiljk, paketov, nakaznic in telegramov. Ti roki so odvisni od oddaljenosti med sprejemno in naslovno pošto ter od organizacije dostave pri posamezni pošti. Pri poštnih pošiljkah so ti roki
PRVENSTVO IN SREČANJE INVALIDOV
18. decembra jc bilo v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah v počastitev dneva JLA, dneva republike in petletnice obstoja Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije drugo republiško prvenstvo civilnih vojnih invalidov Slovenije v kegljanju. Istočasno je bilo tradicionalno prijateljsko srečanje v kegljanju društev civilnih vojnih invalidov Kranja, Ljubljane in Novega mesta. Pri republiškem tekmovanju je zmagala Ljubljana (pred Kranjem in Novim me-
stom), v prijateljskem srečanju pa Ljubljana (pred Novim mestom in Kranjem). Prva tri mesta med posamezniki so zasedli Anžur-Ljubljana, Vidmar-Ljubljana in Ornik-Maribor.
Športno srečanje so podprla podjetja Krka, Iskra, Labod in Novotcks Novo mesto. Podjetjem za pomoč pri izvedbi kegljaškega tekmovanja civilnih vojnih invalidov Slovenije najlepša hvala! Športna srečanja ne pomenijo invalidom samo tekmovanje, pač pa tudi srečanje za izmenjavo izkušenj pri premagovanju težav.
S.	S.
od enega do štirih dni za pisma, dopisnice, poštne nakaznice, dnevnike in zelo nujne pakete in od dveh do šestih dni za tiskovine in ostale pošiljke. V najširšem okolišu z enkrattedensko dostavo pa je rok od sedem do deset dni. Za telegrame v ožjem dostavnem okolišu jc ta rok v urah, in sicer od štirih do desetih ur. Za širši in najširši okoliš se nujne poštne pošiljke ne morejo poslati, pri telegramih in telefonskih poziv-nicah pa je treba plačati dostavnino s posebnim slom.
Zaradi hitrejšega prenosa poslovnega dopisovanja se sporočila, ki so razmnožena z raznimi pisarniškimi razmnoževalniki in fotokopirnimi stroji, ne štejejo več za tiskovine. Teža paketov je omejena na 15 kg. Največja označena vrednost na vrednostnih pismih in paketih je
1.000.000 din. S poštno in telegrafsko nakaznico bo moč poslati
10.000 din. Pri odkupnih pošiljkah bo odkupnina lahko znašala največ
10.000 din.
V dostavi bodo, kadar naslovnika ne bo doma, lahko vročali priporočene pošiljke, vrednostna pisma in paketi z vrednostjo do 1.000 din in izplačevale nakaznice do istega zneska njegovim odraslim družinskim članom.
V notranjem telegrafskem prometu je bilo usklajeno najmanjše število besed za telegram in je sedaj namesto dosedanjih 12 besed 20 besed. Sprememba ne pomeni povečanja cene, ker imajo telegrami v naši republiki povprečno več kot 20 besed.
Uvedena je nova storitev v telegrafskem in telefonskem prometu: opravljanje storitev s kreditno karto. To je posebno ugodna storitev za poslovne ljudi ker lahko telegrafira-jo in telefonirajo kjerkoli na območju SFRJ, cena za opravljeno storitev pa se zaračuna njegovi delovni organizaciji
Pomembna novost bo uvedba nočnega časa oz. časa cenejših medkrajevnih telefonskih pogovorov in teleks zvez. Medkrajevni telefonski pogovori in teleks zveze bodo ce-
nejše za 50 % v času od 20. do 06. ure ob delavnikih in od 20. ure v soboto do 06. ure v ponedeljek. Zato priporočamo uporabo teleks priključkov in telefona tudi v tem času.
V telefonskih govorilnicah s posredovanjem (na pošti) lahko uporabniki zahtevajo tudi nujne in zelo nujne telefonske pogovore.
Pri telefonskih pogovorih, ki jih posredujejo poštni delavci imajo posebno prednost pogovori o nevarnosti (sporočila o hudih nesrečah, potresih, nezgodah, požarih, poplavah itd.). Osebe, ki prijavljajo take pogovore na pošti, ne plačajo pogovora.
Spremenjena in natančnejša so tudi določila glede selitve in prestavitve naročniških telefonskih naprav. Odstop oziroma prevzem telefona je odpravljen. Telefonski naročnik, ki se je preselil, ne more več razpolagati s telefonskim priključkom v prostorih ali stanovanju, iz katerega se je izselil
Za vse območje države je tudi usklajen impulzni interval med telefonskimi centralami enega vozlišča na 15 sekund.
TONE GABRIJEL
V časniku „DELO“ je bilo v črni obrobi sporočeno širši slovenski javnosti, da je umrl dr. Mile Jenko, sodnik novomeškega okrožnega sodišča v pokoju, od katerega posmrtnih ostankov smo se poslovili v četrtek, 16. decembra, na kostanje-viškem pokopališču.
Nekako preprosta, vsakdanja so taka obvestila. In smrt zastavi vprašanje, kako si prehodil to pot? Ali si se potuhnjeno plazil, si klonil pred ovirami, ali si zašel v slepo ulico in je bilo tedaj rojstvo in življenje jalovo? Ali pa si hodil vzravnan in so za tvojimi koraki klili koristni plodovi kot semena za skrbnim se-javcem? Za odgovor na tako zastavljeno vprašanje ob smrti dr. Mileta Jenka ni zadrege in je ta lahko le pozitiven.
V dve stoletji razpeta pot dr. Mileta Jenka seje začela v Litiji leta 1886. Po gimnazijskem šolanju seje odločil za študij prava in leta 1912 promoviral za doktorja pravnih ved na pravni fakulteti dunajske univerze. Še isto leto je nastopil službo sodniškega pripravnika pri bivšem okrajnem in nato deželnem sodišču v Ljubljani Službo in prakso mu je prekinila vihra prve svetovne vojne, ki pa ga je kot udeleženca vzela v trdo šolo življenja. Življenjsko s to šolo obogaten, se je vrnil v pravosodje in mu ostal zvest vse do upokojitve pred 14 leti Trdno teoretično podkovan, temeljit in vesten pri delu je potem bogatil svoje znanje in življenjske izkušnje v praksi kot sodnik v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Konjicah, Ptuju, Litiji in
Čedalje številnejši
Na peti seji republiške konference Zveze tabornikov Slovenije so pregledali dejavnost v tekočem letu in si postavili program za prihodnje leto.
Na sobotni seji so delegati republiške konference Zveze tabornikov Slovenije zelo kritično ocenili dejavnost taborniške organizacije v Sloveniji ter izvajanje skupno sprejetih sklepov in dogovorov. Že prejšnje seje in posveti so izzveneli v misel naj v občinah poskrbijo za utrditev in razširitev taborniške organizacije. „Se vedno je premalo skrbi za kadre, ki vodijo organizacijo v delovnih enotah," so dejali delegati konference. Prav te kadre pa organizacija nujno potrebuje za razširitev svojih vrst Prvi koraki so bili narejeni tudi že pri ustanavljanju občinskih taborniških zvez, saj jih bo prav kmalu dvaintrideset „ftav te so zlasti pomembne za šifjenje taborniških vrst za usklajevanje dela enot v občinah ter za skupno reševanje materialnih in finančnih vprašanj," so poudarili, ko so ocenjevali delo v preteklem obdobju.
V načrtih taborniške organizacije za prihodnje leto je treba prav gotovo še posebej omeniti 7. zlet slovenskih tabornikov, ki bo v juliju mesecu v severnovzhodni Sloveniji, in pa vključevanje tabornikov v vseljudsko praznovanje 85-letnice tovariša Tita ter njegovega 40-letnega vodenja Zveze komunistov. Tedaj bodo organizirali v vseh krajevnih skupnostih, kjer je taborniška organizacija, akcijo »Taborniki zbor -Naš pozdrav Titu!"
F. MERELA
MLADI PRIPRAVILI RAZSTAVO
Aktiv mladih komunistov pri črnomaljskem Centru srednjih šoj je pred kratkim pripravil razstavo, ki jc prikazala dosedanje delo gimnazijcev, predvsem na kulturnem in športnem področju, s svojimi deli pa so se predstavili tudi mladi likovniki Razstava jc bila odprta štirinajst dni.
A. P.
nato kot notar v Kostanjevici ter nazadnje v Kozjem. Tam ga je zatekel usodni prelomni čas druge svetovne vojne. Njegovo trdno sloven stvo in patriotizem sta mu nakopala izgnanstvo, življenje brez ustrezne službe in dela, ki je seveda pomenilo tudi vsakdanji kruh zanj in za družino. Ta krivica, ki mu jo je prizadela okupacija, pa je pomenila tudi srečen splet usode za nas, da je tedaj prišel k nam v Novo mesto.
Že po svoji stroki in družboslovni izobrazbi, še bolj pa kot bister opazovalec življenja je v času svoje bogate prakse predvsem tudi na pasivnih področjih naše domovine lahko
in prav spoznal neustreznost in krivičnost prejšnjega družbenega reda, ki mu naj bi podporo dajalo tudi pravo. S srcem in razumom - obojega mu ni manjkalo - pa je tudi prav spoznal globoke družbene spremembe, nastajajoče v tem prelomnem času. Zavestno se je zanje opredelil že med vojno in bil tako deležen zaupanja nosilcev teh družbenih gibanj za opravljanje sodniške funkcije in dolžnosti v povojni graditvi nove družbe in novega pravosodja z novo vsebino in cilji. Cim so zmagovito zaključeni NOB v letu 945 zopet dobro začela poslovati redna sodišča, je bil izvoljen za sodnika okrajnega sodišča v Novem mestu, s tega mesta pa končno za sodnika okrožnega sodišča. S tega delovnega mesta je pred 14 leti že v pozni jeseni svojega življenja odšel v zasluženi pokoj.
Naštevanje teh življenjepisnih podatkov je na videz suhoparno, toda za njimi je človek dr. Mile Jenko, sta njegovo življenje in delo, je nešteto strokovno neoporečno, p redvsem pa življenjsko ustrezno razrešenih človeških konfliktov in usod, skritih v tisočih aktov, ki so šli skozi njegove roke. Občudovanja vredno je, kako je zlasti tudi v pionirskih prvih povojnih letih, ob pomanjkanju pozitivnih predpisov, ob še neizgrajeni zakonodaji nove družbe, predvsem na področju civilnega prava, kjer je tedaj predvsem deloval znal v svojih sodniških odločitvah najti tako življenjsko in strokovno odločitev, da je vedno zadela tudi duha in smisel revolucionarnega vretja nove družbe. Nam, ki smo se ob njem učili, bo vedno ostalo v spominu njegovo vodilo, naj iščemo v odločitvah najprej pravične rešitve in za tako rešitev bomo vedno našli potem tudi oporo v predpisu ali pravnem pravilu. V njegovih pravo-rekih, v njegovem življenjskem delu in praksi je dejansko bilo pravo ars aequi et boni, umetnost in veda pravičnega in dobrega. Kot tak je bil nam, tedaj mladim sodnikom in pravnikom, vzor in vzgled, neprecenljiv učitelj in vodnik, ki ga je razen temeljitega strokovnega znanja in bogate prakse krasila tudi široka razgledanost po drugih področjih kulture in človeškega duha.
Poslovili smo se od 90 let dolgega, častitljivega in uspešnega življenja. Poklanjamo se spominu na njegove bogate in med nami še žive plodove, na njegovo delo, kateremu je tudi družba dala priznanje z redom dela, na bogastvo njegovih misli, izrekov in naukov, pa tudi življenjsko toplino in prisrčnost v medsebojnih odnosih, ki so izražali pravega humanista Ta spomin na našega vzornega, visoko strokovnega in človeško bogatega delovnega tovariša, učitelja in mentorja dr. Mileta Jenka bo ostal še dolgo živ med nami
STANE PRIJATELJ
Almanah - knjiga za vsakdanjo rabo
Za 30.000 knjig je slovenski knjižni trg od prejšnjega petka bogatejši: novinarji DELA so izdelali SLOVENSKI ALMANAH 77, praksa pa potrjuje, da večina bralcev lanskega takega prvega almanaha ni zavrgla. Nasprotno, šel je na knjižne police - ne kot časnik, temveč kot knjiga, o kateri so vrli bralci množično poročali DELU; hočemo boljši papir v almanahu, ki naj bo manjši kot je bil prvi!
Eno izmed pričakovanj novinar-
jev Dela se od lani torej ni uresničilo: pričakovali so, da bodo ljudje šteli SLOVENSKI ALMANAH 76
za časnik, ki ga odvržeš ko jc prebran. »Razočaranja" so seveda veseli: almanah za 1977 je uspešnica, saj so poprečne naklade naših knjig med 2 in 3 tisoč izvodi že redkost. Papir v letošnjem »največjem slovenskem koledarju in hkrati pratiki", kot so na tiskovni konferenci 9. decembra v Ljubljani nekateri med šalo dejali, jc zaradi želja kupcev znatno boljši; knjigo so natisnili na novi ofset rotaciji in jo zvezali v rekordnem času 4 dni Zdaj stane izvod 140 din, v pred-
naročilu pa jc bila izpod 100 dinarjev. Dve tretjini visoke naklade so Slovenci pokupili še pred njenim izidom.
Ce je lanski prvi tak slovenski almanah združeval v enem povezu kar pet knjig, jih letošnji združuje sedem. V njem najdemo pratiko, knjigo dejstev, knjigo publicistov, pesmarico, zdravstveno enciklopedijo, planski priročnik in zbirko domačih anekdot o znanih Slovencih. Knjigo odlikuje nekaj tem, ki vidno izstopajo: aktualni družbeni dogodki, ki so nas letos najbolj vznemirjali. Sem šteje koroško vprašanje, ki mu je posvetil tehten uvodnik Mitja Ribičič. O načrto-
vanem razvoju SR Slovenije v obdobju 1976-1980 piše Andrej Marinc. Dragoceni so podatki o naj-pomembnejŠh dogodkih v NOB na Slovenskem 1941-1945, zanimiv pa je tudi pregled vseh neuvrščenih držav sveta. Knjiga dejstev nam daje v roke še vrsto drugih, vedno uporabnih in potrebnih podatkov, pregledov in imen, brez katerih almanah ne bi bil to kar je. Planinci bodo veseli novega priročnika o kočah in bivakih v Sloveniji, sto slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi pa je prav gotovo odlična »zabela" razgibani vsebini knjige, ki jo bomo tudi med letom vedno znova radi jemali v roke.
Koledar in rokovnik jc ilustriral Karel Zelenko. Almanah ’77 jc zares bogatejši, obsežnejši in preglednejši kot njegov leto dni starejši brat. Letnice na ovitku (1977 tja do 1985) pa po svoje govore o načrtih novinarjev in časopisne hiše DELO.
TONE GOSNIK
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
TV skrbi
Televizorji se v Kočevju hitro kvarijo. Verjetno to ni le kočevska posebnost. Oni teden se jih je v nekem bloku pokvarilo kar pet. V servisu imajo toliko dela, da ne hodijo na dom. Občani nosijo in vozijo težke televizorje v servis, da so podobni že dvigalcem uteži in bi bilo prav, da bi jim šteli to delo tudi v tekmovanje za trim značko.. .
Potem je nekdo prinesel televizor domov in takoj ugotovil, da ne dela. Spet ga je pograbil in nesel v servis ... Drugi sosed je televizor naložil na vozič.ek in ga odpeljal v servis. Ko ga je pripeljal domov, je ugotovil, da imajo ljudje, ki jih kaže TV, „zvite noge", in sicer približno tako, „kot jih imajo oni, ki prenašajo televizorje v servis in domov".
Težave pa niso le s servisom, ampak tudi s televizijskim sprejemom sploh. Gledamo lahko le TV Ljubljano, in še to le prvi program, čeprav imajo drugod že posamezne vasi take pretvornike, da lahko gledajo dva, tri ali celo štiri in več programov. Pa še s tem, edinim programom so težave; posebno jih občutijo tisti, ki imajo antene usmerjene na osmi kanal: včasih tudi po več dni ta oddajnik ne dela. Neki resni občan pa mi je povedal, da od doma vidi pretvornik osmega kanala, slike pa ne dobi ali pa je slaba.
Zaradi vsega tega občani pozdravljajo odločitev KS Kočevje, da bo v kratkem resno pretresla servisno dejavnost v Kočevju in da se bo zavzela, da dobi Kočevje tak televizijski pretvornik, ki bo omogočil boljši sprejem in sprejem več programov.
Pobudo o postavitvi pretvornika, ki bo omogočil sprejem več programov, so dali krajevni skupnosti tudi nekateri hišni sveti Prav bi bilo, da bi o tem spregovorile tudi politične organizacije, saj je TV ena od oblik obveščanja in izobraževanja občanov ter širjenja kulture. Zato tem organizacijam ne more biti vseeno, kakšen sprejenrima Kočevje in koliko programov lahko sprejema.
J. PRIMC
MILENKO HONZAK
Ali smo pozabljeni?
Krajevna skupnost Primož v kleščah pomanjkanja denarja
MLADI DOPISNIK
USPELA PROSLAVA ZA DAN JLA — Proslavljanje dneva JLA v Šentjerneju je, kot v mnogih drugih krajih, imelo še posebno slavnostno obeležje. Svečano proslavo, na kateri so nastopili pevski zbor „Vazduhoplovci“, recitatorji mladinske organizacije, pripadniki letalstva in zabavni orkester Plave ptice, je pripravila mladinska organizacija Šentjernej v sodelovanju s pripadniki letalskih enot iz Cerkelj. (Foto: Polde Miklič)
Krajevna skupnost Primož, ki jo sestavlja 13 vasi, ima še vedno agrarni značaj s slabo razvitim kmetijstvom in gozdarstvom. Zaposlenih je nekaj več kot 80 krajanov. Nimamo nobenega trgovskega ne gostinskega obrata in razen priložnostnega zidarja nobenega obrtnika. Smo torej manj razvita krajevna skupnost, čeprav po veljavnem zakonu to nismo.
V časopisih dostikrat beremo, kako drago je sadje na mestnih tržnicah in v trgovinah, pri nas pa jabolka gnijejo v kleteh, ker jih ne moremo prodati. Trgovina ne najde poti do nas, v Sevnici pa ni tržnice, da bi pridelke lahko prodajali
Vsak dan hodimo mimo njih
Junaška smrt prvih krških borcev pred 35 leti
umakniti čez nemško-italijansko mejo.
Tisto jutro pa je Preskar, član te skupine, skrivaj šel domov po neke osebne potrebščine. Ko se je vračal k skupini v šotoru, se je našel drugi izdajalec, neki cestni delavec, ki mu je sledil in nato skrivališče skupine izdal policiji v Krškem. Policija je dopoldne 29. julija zajela 10 članov krške skupine v skrivališču v Rorah. Iz gozda so jih peljali najprej na domove, kjer so temeljito opravili hi-
Požrtvovalni filatelistični delavec diplomirani gradbeni inženir Milenko Honzak je za vedno zapustil naše vrste. Med službovanjem v Kočevju je bil tudi vesten tajnik Filatelisti čnega društva Kočevje. Posebno vnet jc bil kot vzgojitelj mladih zbiralcev znamk, starejšim članom društva pa ustrežljiv strokovni svetovalec. Tudi on je veliko pripomogel, da je kočevsko društvo napredovalo v sam vrh filatelističnih društev v Sloveniji
Ko je odšel na novo službeno mesto kot vodilni projektant-statik v Urbanističnem zavodu Projektivnega ateljeja v Ljubljani, kljub odgovornemu delu ni zapustil znamk. Kot prizadeven družbenopolitični delavcc jc bil nekaj let predsednik Filatelistične zveze Slovenije in vse do smrti član upravnega odbora.
Med vojno je bil borec Bračičeve brigade in udeleženec legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, za kar je prejel več odlikovanj in priznanj. Odlikovanja in priznanja pa je prejel tudi za delo pri izgradnji porušene domovine in za gradnjo avtoceste Ljubljana-Zagreb na odseku Skofljica-Otočec.
Žalostna vest o Milenkovi smrti jc zelo prizadela kočevske filateliste, njegove ožje sodelavce FZS in vse filateliste v Sloveniji. Nastala jc velika vrzcL Filatelisti ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Za kočevske filateliste ANDRFJ ARKO
Letos mineva 35 let, odkar so junaško ugasnila mlada življenja prvih krških borcev — skojevcev in komunistov. Te žalostne dogodke je opisal pokojni prof. Stanko Škaler v knjigi Padli v ognju revolucije takole:
Ponedeljek, 28. julij, je bil usoden za krško skupino. V Krško je ta dan pripotovala Ivanka Uranjekova-Angelca, doma iz Griž pri Celju. Prinesla je propagandni material, toda na dogovorjeni javki v brivskem lokalu na Vidmu, ki je bil ob ponedeljkih zaprt, je ni nihče pričakoval.
Zato je šla iskat Rada Kaplana, ki bi jo bil moral pričakati, v brivnico v Krško, kjer pa ga tudi ni našla. Tu je pozabila propagandni material, in ker se je zdela nekemu pomočniku v brivnici sumljiva, je takoj pogledal v aktovko in vse izročil policiji v Krškem.
Tako se je z izdajo začela katastrofa. Vsi člani Krške skupine so se tisti dan srečno rešili v nekaj kilometrov od Krškega oddaljeni gozd Rore, kjer so prenočili v šotoru.
Dne 29. julija so se nameravali
Je to odnos?
Denar gre tja, kjer so boljši programi in več volje
13. novembra je OK ZSMS Novo mesto organizirala pohod po poteh
1.	VDV brigade. Tudi 00 ZSMS Birčna vas je sodelovala z eno četo, v kateri je bilo 17 udeležencev. Pohod je potekal skozi Uršna sela do Občic, od tam pa na Bazo 20. Po proslavi smo se vračali skozi Podturn v Dolenjske Toplice. Tja smo prišli ob 16. uri 30 min. Stab je dal povelje, da je zbor ob 17. uri pri avtobusu. Zbora ob 17. uri ni bilo, ker se štab ni niti sam zbral ob določeni uri pri avtobusu. Ob odhodu avtobusa se sploh ni izvedla nobena evidenca, ali so vse čete polnoštevilne. Avtobus jc odpeljal, ostala pa je polovica čete iz OO ZSMS Birčna vas. Ko smo se obrnili na štab, smo dobili odgovor: »Znajdite se sami!"
Ker drugega prevoza ni bilo, smo naročili dva taksija in račun dostavili OK, vendar nam ga je vrnila z obrazložitvijo, da je zamuda avtobusa popolnoma krivda naše čete.
Menimo, da takšen odnos štaba, kakor tudi OK do pohodnikov ni pravilen. Pri organiziranju podobnih prireditev bi moralo vodstvo pokazati več resnosti in se zavedati svojih službenih dolžnosti Piševa v imenu prizadetih pohodnikov.
PF.TER ZUPANČIČ Birčna vas 22 STANE HROVATIČ Stranska vas 1
šne preiskave. Zvečer 29. julija, so jih zaprli in vso noč zasliševali na policiji v Krškem. Zgodaj zjutraj 30. julija so jih s kamionom odpeljali v 6 km od Brežic oddaljeni gozd Dobrava in jim prebrali smrtno obsodbo. Skupen grob so si izkopali sami
Dvojna izdaja je bila kriva, da se je okupatorju posrečilo uničiti krško skupino. S tem je bila partijska organizacija v Krškem razbita in tudi priprava za upor pretrgane. V Sloveniji je bila to prva uporniška skupina, ki so jo Nemci zaradi nesrečnega naključja dveh podlih izdaj izsledili in uničili."
SLAVKO SMERDEL
Skupaj z upravnimi in samoupravnimi organi sevniške občine smo usklajevali kratkoročni in srednjeročni načrt razvoja, ob koncu leta pa smo ugotovili, da smo hoteli zidati gradove v oblake. Za usposobitev krajevne ceste od Zavratca prek Primoža do Lok, da bi lahko po nji vozil šolski avtobus, smo predvideli 430.000 dinarjev. Porabili smo jih lahko le 300.000, kolikor nam je uspelo zbrati. Prostovoljno smo delali več kot 3910 ur. Denar smo si sposodili tudi od odbora za napeljavo telefona na Telče in Primož. Ta denar bo seveda treba vrniti, kar pa ne bo mogoče, če bomo v prihodnjem letu dobili tako malo sredstev.
Ker smo letošnja denarna sredstva že povsem izčrpali, ne moremo dati ,20-odstotne obljubljene dotacije krajanom Gornjih Orel in zaselka Novo za nadaljevanje gradnje vodovoda. Od denarja, ki je predviden v družbenem planu razvoja občine Sevnica za obdobje 1976 do 1980 za gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Primož, nismo še nič videli
KAREL ZORKO
Kdo mora na izpit?
V Dolenjskem listu št. 50 z dne 16. decembra 1976 se je v rubriki Drobne iz Kočevja pod naslovom „Vsi na izpite" vrinila precej netočna informacija o opravljanju preizkusa poznavanja cestnoprometnih predpisov za voznike koles s motorjem, motokultivatorjev in delovnih strojev.
Zakon, ki je pričel veljati 18. novembra, določa, da dobi potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je opravila pred pristojno komisijo preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa (od 25 vprašanj mora pravilno odgovoriti na 90 odstotkov vprašanj);
2. da je dopolnila starost 18 let — za vožnjo delovnih strojev oziroma 15 let za vožnjo motokultivatorjev, oziroma 14 let za vožnjo koles z motorjem.
Osebe, ki imajo vozniško dovoljenje za katerekoli kategorije, lahko upravljajo z omenjenimi motornimi vozili. Prijave za opravljanje izpita iz poznavanja prometnih predpisov sprejema v Kočevju sekretar AMD Lado Gašparac. Ob prijavi je treba plačati takso 30 din.
FRANCE BRUS Kočevje
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
Pred osmimi leti smo na Bizeljskem prvič slišali za taborniško organizacijo, ko je skupina tabornikov iz odreda Matija Gubca iz Brežic obiskala pionirje takratne osnovne šole. Njihovemu vabilu k vstopu v taborniško organizacijo je sledila ustanovitev voda, kasneje čete, v nedeljo, 12. decembra, pa smo na ustanovni konferenci svečano ustanovili odred Bizeljskih goric.
Slovesnost je bila v telovadnici
bila v
osnovne šole na Bizeljskem, kjer so taborniki simbolično postavili šotor in ogenj. Poleg članov novoustanovljenega odreda so se slovesnosti ude-
2 Da bo obisk prijetnejši S
Gneči na velikih mejnih prehodih se da izogniti s prestopom državne meje na manjših mejnih prehodih
Ob novoletnih praznikih se že nekaj let naši zdomci odločajo za obiske svojih domov, pri tem pa sc na mejnih prehodih rade naberejo kilometre dolge kolone avtomobilov; čakanje traja tudi po več ur, kar vse jc neprijeten začetek praznikov. Da bi sc vračajoči zdomci kar najhitreje in varno pripeljali domov, priporoča republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, naj za prehod izberejo manjše mejne prehode.
Prehode Gornja Radgona, Šentilj, Korensko sedlo in Ljubelj bodo močno obremenili turški in grški delavci, zato naj naši zdomci, ki prihajajo na obisk v domovino iz Avstrije in Nemčije, raje izberejo te prehode: Holmec, Vič, Jurij, Trate,
Cankova, Gederovci in Kuzma (če prihajajo iz vzhodne in severovzhodne Avstrije), Jezersko, Holmec in Vič (iz severne in srednje Avstrije in Nemčije), Rateče in Jezersko (iz zahodne Nemčije in AvsUije), Rožna dolina, Robič, Učcja, Fernetiči in Kozina (iz Švice, Francijo in držav Bcncluxa). Pot na te prehode bo morda kilometer ali dva daljša, bo pa zato toliko manj čakanja in nepotrebnega vznemirjanja.
Pii vožnji naj bodo zdomci šc posebno previdni: naj ne prehitevajo, če ni potrebno, pripnejo naj sc r. varnostnimi pasovi, naj ne vozijo, če so utrujeni, in upoštevajo naj navodila miličnikov, ki bodo vozila usmerjali po najvarnejši poti
*
j
S
S
s
s
s
s
*
s
ležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, predstavnik RK Zveze tabornikov Slovenije, predstavniki odreda „Matija Gubec" in sevniške-ga odreda Treh smrek ter drugi.
Taborniki na Bizeljskem, ki štejejo danes že blizu 70 članov, se ves čas uspešno vključujejo v program celodnevne šole, prav tako pa tudi v vse občinske in področne ter republiške akcije, v katerih so dosegli lepe uspehe. Že nekaj let uspešno pripravljajo skupaj z osnovno šolo v Ankaranu letno taborjenje. Kot je v poročilu poudarila mentorica tovarišica Balonova, sc taborniki ob vsem tem ves čas vzgajajo v napredne gra-
ZBIRALNA AKCIJA ZA MLEČNO KUHINJO
Da lahko okrog 400 učencev naše šole po nizki ceni dobiva malico, organiziramo vsako leto jeseni zbiralno akcijo poljskih pridelkov za šolsko mlečno kuhinjo. Letos smo s šolskim kombijem šil po vaseh in v zbiralni akciji, ki je zelo lepo uspela, zbrali: 10 kg česna, 40 kg rdečega korenja, 40 kg navadnega korenja, 50 kg čebule, 50 kg jabolk, 200 kg kolerabe, 300 kg zelja in 2000 kg krompirja. Veseli smo, da so nas vaščani lazumeli, saj jc malica za marsikaterega učenca prvi obrok, zato radi vidimo, da je okusna.
MARJETA GAZVODA litcramo-novinarski krožek OS Žužemberk
ditelje našega samoupravnega socializma.
S sklepom o imenovanju odreda in po izvolitvi odredove uprave (starešina je ravnatelj šole Rok Kržan, načelnik pa Jože Kokovičič) so ustanovno konfcrenco zaključili s sprejetjem akcijskega programa za leto 1977.
FRANE MERELA
v™ ^ Jk
fU/Ja/
V SPOMIN - Spomenik prvim krškim borcem, ki stoji pred osnovno šolo „Jurij Dalmatin" v Krškem. Plakete so delo akademskega kiparja in medaljeija Vladimira Stovička. Na njih so upodobljeni:
Zdenko, Milan in Rado Kaplan, Tone in Franci Preskar, Rajko in Franc Kastelic, Jože Grabar, Peter Jerneje in Ivanka Uranjek. (Foto: Krahulec)
Bizeljski taborniki imajo odred
Četa Bizeljskih goric zdaj taborniški odred — Osem plodnih let taborništva na Bizeljskem
UČILA JE LJUBITI GLASBO — Po mnogih letih poučevanja glasbenega pouka na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu seje od učencev in učiteljev poslovila Jelka Kastelic. V pokoj odhaja zasluženo, saj je predano in zavzeto učila razumevati in ljubiti glasbo mnoge generacije mladih. Učenci so ji hvaležni za vse prijetne šolske ure, v katerih so skupaj z njo šli skozi čudoviti svet zvokov in harmonij. (Foto: S. Pucelj)
ARMADA ZMAGE, ARMADA SVOBODE
Jugoslavija ima ljudsko armado, ki ji poveljuje tovariš Tito. Ta armada brani svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine. Začetki naše ljudske vojske segajo v prve dneve naše revolucije. Skupine parti-t zanov so zrasle v odrede, brigade,
' divizije, korpuse. Proti koncu vojne je naša armada štela že 800 tisoč borcev.
22. decembra praznujemo 35. rojstni dan JLA. Na ta dan je bila leta 1941 ustanovljena I. proletarska brigada. Iz partizanskih enot je nastala velika in zmagovita ljudska vojska, ki danes z drugimi varuje naše meje in je vsak trenutek pripravljena na boj s sovražnikom.
35 let JLA je čas dolgoletnega vestnega in uspešnega dela. Ponosni smo na našo armado, ki nam je pri» borila svobodo, sedaj pa skrbi za varnost vseh nas.
IRENA ADLESlC OS Črnomelj
ZANIMIVA PODELITEV BRALNIH ZNAČK
Na naši šoli je bil odmev na tekmovanje za Cankarjevo bralno značko izreden. Značko si je prislužilo 114 učencev višjih razredov. Svečano so jih podelili 10. decembra v avli naše šole. Prireditev smo pripravili člani literarnega Tcrožka, v programu pa je sodeloval pevski zbor. Podelitve sta se udeležila tudi upravnik študijske knjižnice B. Komelj in svetovalec za slovenski jezik J. Škufca. Tovariš Škufca nam je lepo pripovedoval o Cankarju in Ketteju, tovariš Komelj pa je odgovarjal na vprašanja o kulturnem deležu Novega mesta, o slavnih možeh, ki so v mestu živeli, ter o tem, kako se v literaturi odraža naše mesto. Za vse je bila podelitev lepo doživetje.
KARMEN KRAŠEVEC OS Grm, Novo mesto
USTANOVILI SMO SVOJ ODRED
Do nedelje, IZ decembra, je taborniška organizacija na osnovni šoli Bizeljsko delovala v sklopu odreda „Matija Gubec, tega dne pa smo ustanovili svoj odred »Bizeljskih goric". Na ustanovnem sestanku smo po poročilih in razpravah izvolili od-
redovo upravo, sprejeli pravila in delovni program za prihodnje leto. Ustanovitev smo poživili s kulturnim programom.
SUZANA BRUDAR Novinarski krožek OS Bizeljsko
VAVTA VAS: VOJAŠKI OBISK
Pred kratkim so osnovno šolo Vavta vas v počastitev dneva JLA obiskali vojaki iz novomeške vojašnice Milana Majcna. Pionirji smo s: z njimi pogovarjali o vojaškem življenju, redu in disciplini, pohodih itd. Povedali so nam marsikaj zanimivega in nam pokazali, kako zjutraj telovadijo. Nato so mladi ljudje v sivo zelenih uniformah zapeli nekaj pesmi, ko pa je prišla na vrsto „Kozara“, smo pritegnili tudi mi Upamo, da nas bodo branitelji naše domovine še večkrat obiskali.
DARJA SERCEU OS VAVTA VAS
DAN STAROSTNIKOV V ŠMIHELU
V nedeljo smo mladi člani RK osnovne šole Milka Sobar-Nataša in RK Šmihel pripravili novoletno praznovanje za starostnike. Povabili smo vse ljudi, stare nad 70 let, kijih je v našem okolišu kar 92. Proslave se je udeležilo 50 povabljenih. Manjkali so le tisti, ki so bolni Učenci so sami pripravili in naštudirali program. Po uvodnem pozdravu tov. Riharja so se zvrstile recitacije in pevske točke. Kot gost pa je sodeloval gasilski pevski zbor iz Šmihela.
Starostnike sta pozdravila tov. Grahkova, podpredsednik RK Šmihel, in tov. Boris Savnik, ki smo ga povabili kot predstavnika občinskega odbora RK. Nad programom, ki je bil zelo obširen, so bili vsi navdušeni. Posebno so bili vsi veseli pesmi „Kje so tiste stezice", ki jo je dvoglasno zapel pionirski kvintet. Po končanem programu smo starostnike tudi obdarili.
Vsi so sc daril zelo razveselili. Tudi mi smo bili veseli, saj smo s to proslavo dokazali, da nismo pozabili na stare ljudi
OLIVERA STANlSA, 8. a osnovne šole
Milka Sobar-Nataša, Novo mesto
novoles
PROSTA DELOVNA MESTA
/O ljubljanska banka
Kadrovska komisija pri Ljubljanski banki, podr. Novo mesto objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta:
Za osrednjo enoto Novo mesto
1) referenta-statistika,
2) referenta-obdelovalca dinarske dokumentacije.
Za ekspozituro Metlika
3)	referenta za stanovanjsko varčevanje občanov,
4)	referenta za dinarsko poslovanje s prebivalstvom.
Pogoji:
pod 1 srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 3 leta delovnih izkušenj
pod 2 srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti delovnih izkušenj
pod 3 srednja šola (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti delovnih izkušenj
pod 4 srednja šola (ESŠ ali gimnazija ali strokovna ptt šola z zaključnim izpitom)
Pod zaporedno štev. 3 in 4 je zaposlitev delno v izmenah.
Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom ter dokazilom o šolski izobrazbi pošljite Ljubljanski banki, podr. Novo mesto-kadrovski komisiji. Rok prijave je 10 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.
PUSHAR mo
Import—Export FARRA D'ISONZO Gorica (Italija)
Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL" in drugih
•Motokultivatorji od 5 — 18 KS •Traktorji in goseničarji od 21 — 90 KS *Preše za seno in grozdje *Mreže proti toči •Gume „GOODVEAR" za traktorje in avtomobile
REZERVNI DELI SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
PROIZVODNI PROGRAM: 1. Ulitki sive litine za avtomobilsko in motorno industrijo
2. Stroji za izdelavo raznih betonskih elementov
3. Vozila DUMPERJI
BELT
TOZD
BELOKRANJSKA 2ELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
ČRNOMELJ
tj ■•n riifwsiquom.
PRILOŽNOST!
OTROŠKA SOBA „R0KEC”
RAZVESELITE SVOJEGA OTROKA!
Otroška soba „ROKEC" je najlepše darilo za vašega otroka in za vas.
«
Če so veseli otroci, so veseli tudi starši!
Izredno ugodna cena: 3.679,70 din.
Za ta znesek vam „Rokca" tudi dostavimo na dom, če niste oddaljeni več kot 25 km od naše trgovine v Straži.
PRIČAKUJEMO VAS
vsak dan od 8. ure zjutraj do pol šestih zvečer, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Ugodnost nakupa velja od 23. decembra do 15. januarja.
Prodajamo tudi na potrošniški kredit!
OMARE »HELGA”
Obenem vas obveščamo, da v TOZD Tovarna ploskovnega pohištva v Gotni vasi prodajamo omare „HELGA“za dnevno sobo po znižanih cenah. Za ogled in nakup vas vabimo direktno v tovarno vsak delavnik od 6. do 14. ure.
beogradska banka
**
£
Preden se odločite, obiščite Beograjsko j banko-Temeljno banko Ljubljana i
s
*
s
■,000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000*
Na območju SR Slovenije je bančna organizacija Beograjska banka do 30. junija 1976 poslovala kot podružnica v sestavu centrale Beograjske banke. S 1. julijem 1976 pa seje konstituirala v Beograjsko banko — Temeljno banko Ljubljana.
IZOBLIKOVANJE POSLOVNE POLITIKE
Temeljna banka Ljubljana in združena Beograjska banka kot celota je izoblikovala svojo poslovno politiko na podlagi smernic družbeno ekonomskega razvoja, ki so začrtane v:
— resoluciji o politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije in Slovenije v letu 1976,
— dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja Jugoslavije in Slovenije za obdobje 1976-1980,
osnovah skupne kreditno-denarne politike v letu 1976,
— samoupravnem sporazumu o skupni politiki bank na območju SR Slovenije,
— samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in drugih aktih splošnega značaja in interesa.
Banka bo kot denarno združenje gospodarstva usmerila svojo aktivnost v uresničevanje splošnih ciljev in nalog ekonomske politike in stabilizacije pri 'reševanju skupnih interesov in potreb svojih ustanoviteljev, . organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skup-’ nosti in ostalih fizičnih in prav-; nih oseb.
Banka bo posvetila posebno pozornost uresničevanju dogovorjenih ciljev in bo pri tem upoštevala splošni družbenoekonomski razvoj enotnosti jugoslovanskega blagovnega in denarnega trga in posebne pogoje delovanja banke na območju SR Slovenije. Da pa bo to dosegla, bo posvečala posebno skrb dinamični gospodarski rasti, krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, ustvarjanju materialne osnove za realno rast zaposlenosti, izboljšanju življenjskega standarda, hitrejšemu razvoju manj razvitih območij SR Slovenije, ustvarjanju pogojev za hitrejše in boljše izobraževanje potrebnih kadrov, razvoju proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih primanjkuje na jugoslovanskem trgu, proizvodnji in storitvam, ki povečujejo izvoz in zmanjšujejo uvoz
in s tem ustvarjajo ugodnejše pogoje za plačilno bilanco. Banka bo spodbudno vplivala tudi na razvoj drobnega gospodarstva, ki se programsko vključuje v srednjeročni plan razvoja SR Slovenije in Jugoslavije.
S hitrejšim razvojem samoupravne organiziranosti bo zagotovljeno povečanje produktivnosti dela, okrepile se bodo proizvodne zmogljivosti, gospodarjenje bo postalo bolj racionalno in učinkovito. Banka bo stalno posvečala posebno skrb zmanjšanju inflacije in nerealnemu povečevanju cen, kar bo vplivalo na krepitev reprodukcijske in akumulativne sposobnosti gospodarstva.
Pomembno mesto v bančni politiki ima realizacija prednostnih načrtov na področju proizvodnje hrane, surovin in energetike.
Pri izvrševanju nalog, ki smo jih navedli, bo banka izhajala iz družbenoekonomskih ciljev in potreb enotnega jugoslovanskega tržišča. Z odobravanjem kreditov bo spodbujala industrijsko, tehnično in poslovno sodelovanje, združevanje dela in sredstev, povečano izmenjavo blaga in storitev, razvoj na področju razvojno znanstvenega novatorstva, vključevanje ustanoviteljev banke v razne projekte neuvrščenih dežel ter bo v okviru poslovne politike združene Beograjske banke ustvarila realne možnosti za povečanje potrebne kreditne zmogljivosti.
ZDRU2ENAIN ZBRANA SREDSTVA SO POGOJ ZA URESNIČITEV CILJEV
Za uspešno uresničitev osnovnih ciljev in konkretnih nalog poslovne politike je potrebno, da bodo upravljalci banke svoje tekoče poslovanje in razvojne načrte uresničevali z združevanjem sredstev na osnovah združenega dela in dohodka, predvsem v obliki skupnih naložb in drugih oblik sodelovanja. Na ta način bodo ustvarjeni potrebni kreditni pogoji-
Vso potrebno skrb bo banka posvečala aktivnosti tudi za zbi-
ranje ostalih sredstev, kot so: hranilne vloge občanov, sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, dodatna sredstva iz inozemstva in iz drugih virov.
Pri gospodarskem razvoju v obdobju 1976—1980 (SR Slovenije) je poseben poudarek v zakonu o osnovah sistema družbenega planiranja in v družbenem planu Jugoslavije. Za dosego planiranega razvoja bodo organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ki so ustanovile temeljno banko v Ljubljani, združile svoja sredstva in sprejele samoupravni sporazum o sprejetju srednjeročnega plana banke. S sporazumom in planom je določeno, kako bodo združevali -sredstva in kako bodo ta sredstva uporabljali, kako bodo prevzemali skupne rizike in delili ustvarjeni skupni dohodek.
Uveljavljanje Temeljne banke Ljubljana je v skladu s samoupravnim sporazumom o poslovni politiki bank na območju SR Slovenije. Temeljna banka Ljubljana je tudi podpisnik „Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980“.
Banka namerava doseči v letu 1976 približno 61-odstotno povečanje kreditnih zmogljivosti v primerjevi z letom 1975. Planirano povečanje bo banka dosegla predvsem:
- s hitrim, dobrim in poslovno uspešnim bančnim servisom,
- z vključevanjem novih upravljalcev in vlagateljev predvsem na podlagi poslovnega povezovanja ter združevanja dela in sredstev na načelih družbenoekonomskega sistema enotnega jugoslovanskega tržišča v okviru združene Beograjske banke,
- intenzivnejšim večanjem sklada ustanoviteljev banke, vključevanjem hranilno-kredit-nih služb in internih bank organizacij združenega dela,
- s Siljenjem bančne mreže na območju SR Slovenije,
- z vključevanjem upravljalcev in drugih komitentov banke v opravljanje inozemskega plačilnega prometa in drugih iz-vozno-uvoznih ter finančnih poslov,
- s povečanim kreditiranjem poslov, ki se vključujejo v ree-skontno politiko Narodne banke Jugoslavije,
- z najemanjem kreditov za refinanciranje izvoznih poslov,
- z medbančnim kratkoročnim kreditiranjem, vključno s kreditiranjem za likvidnost.
— s pridobivanjem kratkoročnih in dolgoročnih kreditov v tujini v okviru združene Beograjske banke,
— z razširitvijo in krepitvijo poslovnih zvez z bankami doma in v tujini,
— s spodbujanjem in organiziranjem skupnih naložb in drugih oblik poslovnega sodelovanja doma in v tujini,
— z opravljanjem poslov notranjega bančnega poslovanja za delovne organizacije,
— z opravljanjem komisijskih poslov in drugih bančnih storitev za sklade in samoupravne interesne skupnosti ter z razširitvijo drugih bančnih storitev po kvaliteti in obsegu.
— z vključevanjem namenskih depozitov organizacij združenega dela za stanovanjsko izgradnjo,
— z intenzivnim širjenjem uveljjavljenih oblik poslovanja z občani,
— s posebno intenzivnim dajanjem kreditov na podlagi vezave sredstev,
— z izplačevanjem osebnih dohodkov, pokojnin, štipendij in drugih prejemkov prebivalstva prek tekočih računov in hranilnih knjižic,
— s povečanjem varčevalne dejavnosti med začasno zaposlenimi delavci v tujini in z njeno razširitvijo tudi na območje držav, v katerih izvajajo jugoslovanska podjetja investicijska dela, za kar se morajo predstavništva in skupne službe centrale Beograjske banke še posebno prizadevati,
— z iskanjem najsodobnejših oblik pri organiziranju mladinskega varčevanja s šolskimi hranilnicami in s posebnimi oddelki za mladinsko varčevanje.
DINARSKO VARČEVANJE IN ___________POLOGI____________
Zaradi potreb po povečanju kreditnih zmogljivosti /a odobravanje posojil organizacijam združenega dela in občanom sprejema banka hranilne vloge, pologe iz deviznih računov in devizne hranilne, vloge, pologe iz tekočih računov, žiro računov in druge.
Hranilne vloge občanov sprejema banka neposredno v svojih poslovnih enotah in prek delovnih in drugih organizacij ter šol, če izhajajo hranilne vloge iz organiziranega varčevanja občanov. Hranilne vloge so lahko na vpogled ali vezane na določen čas. Lahko se glasijo na ime, prinašalca ali na geslo. Banka obračunava obresti, ki so določene v odloku o obrestni meri banke.
Če občan želi odpreti hranilno knjižico, plača osnovni polog 10 dinarjev. Pri varčevanju dijakov je /nesek lahko t tudi manjši. Vsa nadaljnja plačila lahko občan vplačuje v neomejenih zneskih. Ko želi
občan dvigniti privarčevani denar s hranilnp knjižice, lahko pri banki, kjer ima hranilno knjižico, dvigne znesek do višine hranilne vloge. Pri drugih poslovnih enotah Beograjske banke pa lahko občan dvigne vsoto 5.000 dinaijev na dan brez preveijanja stanja na hranilni knjižici v poslovni enoti, ki vodi hranilno vlogo. V drugih poslovnih bankah in poštnih hranilnicah v Jugoslaviji pa lahko občan dviguje zneske, ki so določeni s sporazumom o medsebojnih uslugah pri poslovanju s hranilnimi vlogami.
NAMENSKO VEZANE HRANILNE VLOGE
Vezane hranilne vloge občanov sprejema banka na zahtevo varčevalcev, ko varčevalec želi pridobiti posojilo ali kakšno drugo bančno uslugo. Pogoji za pridobitev kreditov so določeni v osnovnih smernicah poslovne politike banke. Posebej dogovorjene hranilne vloge bo banka sprejemala na zahtevo varčevalcev z namenom pridobitve pravic varčevalcev na rento ali drug znesek dogovorjenega izplačila. Načini varčevanja se določijo pri vsakem konkretnem slučaju s pogodbo. Občan pa se lahko odloči tudi za posebej dogovorjeno varčevanje za novorojenčke, dogovorjeno varčevanje za darila in za druge namene. Banka določi redne mesečne zneske, ki jih varčevalci vplačujejo za posebej do-govoijeno namensko varčevanje.
TEKOČI RAČUNI OBČANOV
Banka sprejema denarne pologe na tekoče račune na željo občanov ne glede na poklic, s katerim se ukvarjajo, ali izvor dohodkov. Začetni polog pri odpiranju tekočega računa je
2.000	dinaijev. Poleg tega se mora občan zavezati, da bo za vsak nadaljnji mesec zagotovil priliv določenega zneska. Ta znesek je lahko tudi manjši, kadar gre za izplačila osebnih dohodkov na tekoči račun.
Lastnik tekočega računa lahko v mejah razpoložljivih sredstev na svojem tekočem računu s čeki dviguje gotovino, plačuje blago v trgovinah, storitve in usluge. Po trajnem pooblastilu pa lahko banka lastniku tekočega računa plačuje njegove stalne obveznosti, na primer stanarino, elektriko, naročnino za časopise, radijske in televizijske sprejemnike itd.
Tekoči računi dajejo lastniku posebno ugodnost, da lahko pod posebnimi pogoji, ki jih določi banka, prekoračijo naložena sredstva na tekočem računu.
Banka odobrava lastnikom tekočih računov tudi kredit po preteku 3 mesecev od prvega pologa, pod pogojem, da sred-
stva pritekajo redno vsak mesec. Banka odobri kredit v višini poprečnega enomesečnega priliva v zadnjem trimesečnem obdobju. Rok vračila je šest mesecev od pričetka uporabljanja kredita. Občan lahko uporabi kredit naenkrat ali postopoma. Kredit se vrača v enakih mesečnih obrokih. Obrestna mera za tak kredit je 12 odstotkov. Ko lastnik tekočega računa vrne posojilo, mu lahko banka prizna novo pod enakimi pogoji.
ZlRO RAČUNI
Banka sprejema vplačila na žiro račune od vseh občanov, ki prebivajo na območju poslovne enote banke. Lastnik žiro računa lahko pooblasti banko, da mu denarna sredstva z žiro računa prenaša ali na hranilno knjižico kot vlogo na vpogled ali poleg in na tekoči račun.
KDO LAHKO ŠE DOBI KREDIT?
Pod posebnimi pogoji lahko banka odobrava kredite zasebnim kmetijskim proizvajalcem za nabavo in popravilo kmetijske opreme, za izgradnjo in preureditev gospodarskih poslopij, za nakup plemenske živine in za nakup kmetijske mehanizacije. Privatni obrtniki lahko dobijo kredite za nakup opreme, izgradnjo in adaptacijo gospodarskih objektov.
Poleg teh kreditov pa banka odobrava še kredite ostalim občanom za adaptacijo, popravilo in rekonstrukcijo stanovanj ali stanovanjskih hiš, kredite za nakup in popravilo avtomobilov ter kredite do višine vezanih sredstev.
DEVIZNI RAČUNI IN DEVIZNE HRANILNE VLOGE
Sredstva na devizne račune in devizne hrp 'ne vloge sprejema banka na j;;led in na vezavo za vnaj.. določene namene. Lastnik tviznega računa in deviznih liranilnih vlog lahko vplačuje neomejene zneske. Izplačila pa se izvršijo na zahtevo lastnika deviznih sredstev v devizah ali v dinarjih do višine vloženih sredstev.
Devizna sredstva, ki se jim vnaprej določi namen, sprejema banka na zahtevo lastnika tako, da vnaprej določi pravice do kredita ali drugih bančnih uslug, ki jih bo nudila vlagateljem.
Na koncu tega zapisa lahko še enkrat ugotovimo, da je potrebno, preden se odločamo o denarnih zadevah, obiskati Beograjsko banko - Temeljno banko Ljubljana, ker bomo pri njej dobili odgovor in nasvet kako bomo najbolje izkoristili svoj denar.
EP DL
II fi
beogradska bar
beogradska .bank
podrulidta l|Ubh*Hiu
tciuintc
r
NOVOLETNI SEJEM
- PRILOŽNOSTNA PRODAJA TEKSTILA, KONFEKCIJE, PREHRAMBNIH PROIZVODOV. IGRAČ, KNJIG, GRAMOFONSKIH PLOSC, KASET, POHIŠTVA V VELIKI IZBIRI - CENE NEKATERIM PROIZVODOM SO ZNIŽANE TUDI DO 40 ODSTOTKOV.
- ZA KMETOVALCE: KMETIJSKA MEHANIZACIJA S PRIKLJUČKI IN OPREMO ZA VSE VRSTE KMETIJSKIH DEL S POPUSTOM.
-POHIŠTVO PROIZVAJALCEV IZ VSEH NASlH REPUBLIK IN POKRAJIN V NAJBOGATEJSl IZBIRI PO ZNIŽANIH CENAH NA POVRŠINI 30.000 KVADRATNIH METROV V PAVILJONIH 12 in 23.
BOGAT PROGRAM ZABAVE IN RAZVEDRILA • VSAK DAN OTROŠKA IGRICA „lVAIM - METULJ" V KONGRESNI DVORANI V IZVEDBI GLEDALIŠČA KOMEDIJA • LUNA PARK V OGREVANEM PAVILJONU • RALLY NOVOLETNEGA SEJMA V ORGANIZACIJI AVTOMOTO DRUŠTVA „RADE KONČAR", TURISTIČNE ZVEZE ZAGREBA, VJESNIKA IN ZAGREBŠKEGA VELESEJMA • PIVNICA „ALATE" Z ZABAVNOGLASBENIM PROGRAMOM.
SLAVNOSTNI SPREJEM DEDKA MRAZA BO 18. DECEMBRA OB 15.
URI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU.
NAKUP, ZABAVA IN RAZVEDRILO V NOVOLETNEM RAZPOLOŽENJU!
NOVOLETNI SEJEM ZAGREBŠKEGA VELESEJMA.
ZAGREBŠKI VELESEJEM 18.-29. DECEMBRA
UGODEN PRAZNIČNI NAKUP
VSE PO ZNATNO ZNI2ANIH CENAH
VSE DO KONCA LETA V VSEH PRODAJALNAH PO VSEJ SLOVENIJI
PENEČE VINO Club Slovin
Kava pražena mleta
VINJAK SLOVIN
PENEČE VINO Club Slovin
NOUGAT KOCKE Koestlin 500 gr
Kava pražena v zrnju doza 300 gr
VINO REBULA KZ Vipava
SENDVIČ DORUČAK Mitros
Čajno pecivo Pariš 500 gr
VINO GRAJSKO ČRNO Slovenijavino
ČOKOLADNI DESERT Šumi, 200 gr
SARDINA
Izola-Brand
Delamaris
8
DOLENJSKI LIST
% %
Mercator
itil CTT ri t i I I i
PENEČE VINO Cremont Rosse
Krojaško podjetje
KROJAČ
NOVO MESTO Glavni trg 17
S*
Izdelujemo vsa damska in moška oblačila po meri
iz lastnega ali prinesenega blaga, vse vrste uniform in delovnih oblek
VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO	
RAZPISUJE prosto delovno mesto INŠTRUKTORJA PRAKTIČNIH VOŽENJ ZA C IN E KATEGORIJO (za nedoločen čas) POGOJI: 1.	srednja šolska izobrazba 2.	izpit za inštruktorja Osebni dohodki po sporazumu o delitvi OD. Nastop službe 1.1. 1977	RAZPISUJE prosto delovno mesto SNAŽILKE (za nedoločen čas) Nastop službe 1.1. 1977
TAM-STADLER
w
m
1. TOPLOVODNI KOTLI
2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI
3. ELEKTRONSKA REGULACIJA
VSE ZA OGREVANJE
SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI
Mednarodni patent No.250127
UNIVERZALNI KOTLI
od 25.000 kcal/h naprej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki
zagotovljeni nadomestni deli in servis
ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
• od 25,000 do 80.000 kcal/h
• možnost kurjenja s premogom odpadki, oljem ali plinom visok izkoristek goriv samodejno delovanje
KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
od 200.000 do 3,000.000 kcal/h ugodne dimenzije visoki izkoristki za delovanje do 110° C za nizkotlačno paro do 0,5 atm kvalitetni gorilniki dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 1 62000 Maribor Leningrajska 27
St. 51 (1430) - 23. decembra 1976
1.1
kultura |
in I >'
izobra^
ževanje
„Obkolpski” sedež gre v Novo mesto
Razstava o književniškem konzulu
Knjižno in fotografsko razstavo, posvečeno 70-letnici dr. Otona Berkopca, so odprli v novomeški študijski knjižnici, kasneje jo bodo videli še v Črnomlju in na Vinici
Vezi med občinami na slovenski in hrvaški strani Kolpe se utijujejo. Kulturno sodelovanje, za katero je bil pobudnik v Karlovcu živeči Slovenec Adi Gruden, je postalo v okviru medobčinske kulturno prosvetne zveze »Bratstvo in enotnost" tradicionalno. Zveza, ki od leta 1973 nadaljuje in razvija že v prejšnjem desetletju zastavljene stike, je priredila v minulem obdobju in še posebno lani ter letos vrsto likovnih razstav,
P
Boris Savnik
pevskih, folklornih, literarnih in drugih nastopov kulturno-umetniških skupin iz Slovenije in Hrvaške. Svoje poslanstvo je upravičila, čeprav njeno delovanje ni bilo vselej organizacijsko in vsebinsko brezhibno.
O nadaljnjem razvoju tega sodelovanja, o oblikah in vsebini je bila beseda na nedavni skupščini v Karlovcu, kjer so med drugim ugotovili, da je zlasti na hrvaški strani Kolpe še veliko občin, ki želijo biti povezane v medobčinsko kultumo-prosvetno zvezo „Bratstvo in enotnost". Prav na tej skupščini so registrirali za novi članici občini Cazin in Kladušo. Naj ob tem povemo, da so na našem območju članice vse dolenjske, belokranjske in posavske občine, razen ribniške in kočevske.
V soglasju z Zvezo kulturno--prosvetnih organizacij Slovenije in Prosvetnim saborom SRH bo sedež zveze v naslednjih treh letih v Novem mestu. Iz tega območja je tudi novo ožje vodstvo, izvoljeno na nedavni skupščini; predsednik Boris Savnik, tajnica Danja Bajc in blagajničarka Lidija Unič. Dolgoletnega predsednika in pobudnika sodelovanja Adija Grudna so predlagali za državno odlikovanje in izvolili za prvega častnega predsednika zveze.
Boris Savnik, ki je tudi pred-sedniK novomeške ZKPO, zatrjuje, da se bo medobčinska zveza kultumo-prosvetnih organizacij „ Bratstvo in enotnost" pod njegovim vodstvom razvijala na podlagi v pravilih zapisanih nalog in smotrov. Te pa so: utrjevati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti prek kulturnih dejavnosti, prirejati srečanja posameznih zvrsti kulturnih dejavnosti, izmenjavati nastope kulturno-umetniških skupin med včlanjenimi občinami, spoznavati kulturni in zgodovinski razvoj članic, skrbeti za množičnost in kvaliteto ter vključevati čimveč mladine.
„ Oblik in možnosti je veliko, dolžnost pa je ena: delati in čimveč napraviti," pravi Savnik. Vse oči kulturnih delavcev in organizatorjev iz občin članic zveze bodo poslej uprte v Novo mesto. V njem bodo iskali pobude, zglede. Zato prenos sedeža za dolenjsko metropolo ne pomeni le čast, ampak veliko odgovornost. Seveda pa bodo morale biti odslej tudi vse občinske ZKPO na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju še bolj zagnane pri delu. Kajti samo trdo delo rodi tudi kaj ..uporabnega" za na srečanja, kakršna prireja medobčinska kulturnopro svetna zveza.
V prihodnjem letu naj bi ta zveza na našem območju priredila, kot lahko povzamemo iz okvirnega delovnega načrta, tale srečanja: v Črnomlju za pevske zbore, Trebnjem za foklome skupine in v Novem mestu za literate.	I.	Z.
„novega" je odkrila tudi samemu dr. Berkopcu, ki je že po-
Ob 70-letnici dr. Otona Berkopca, viniškega rojaka ter pesnika, prevajalca, publicista in propagatorja slovenske kulture med Čehi in češke med Slovenci, je priredila Studijska knjižnica Mirana Jarca v svojih prostorih knjižno razstavo z izborom slavljenčevih del, popestreno s 84 fotografijami, ki kažejo jubilanta na življenjski poti od rane mladosti dalje. Slavnostne otvoritve v petek, 17. decembra, se je udeležil tudi dr. Berkopec.
Razstava vzbuja pozornost tako med poznavalci kot nepoznavalci Berkopčevega življenja in dela, predvsem pa daje obširno informacijo o vsestranski dejavnosti tega slovenskega sinu, ki je večji del svojega življenja preživel na Češkem. Marsikaj
Obet za knjige
KSS bo že v letu 1977 odkupila del naklad za občinske knjižnice
Na nedavni seji odbora za založništvo in knjižničarstvo pri republiški kulturni skupnosti je bilo obelodanjenih nekaj pobud in podatkov, na podlagi katerih sodimo, da bo slovenska knjiga slovenskemu bralcu dostopnejša kot do zdaj.
Kulturna skupnost Slovenije se je namreč odločila, da prihodnje leto najrazličnejših izdaj in zbirk ne bo le sofinancirala, ampak večje število knjig potem tudi odkupila in jih poslala splošnoizobraževalnim knjižnicam v občine. Predvidoma namerava odkupiti okoli 100 naslovov knjig v skupni nakladi 50.000 izvodov in za to odšteti približno 6 milijonov dinarjev. ..Razdelilnik" del za odkup vsebuje: 300 izvodov izvirne slovenske poezije, 600 izvodov dramatike in proze, do 600 izvodov marksističnih, znanstvenih in strokovnih del ter do 1.000 izvodov del s tematiko NOB. Kolikšen del tega fonda bodo dobile knjižnice na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, bo znano kasneje. Na večje število knjig lahko vsekakor računajo knjižnice v manj razvitih občinah, kjer najbolj zmanjkuje denarja za nabavo novih knjig.
UČNA URA NA RAZSTAVI -Novomeške šole se še vedno premalokrat odločajo za slovenske učne ure na razstavah, ki jih prireja študijska knjižnica. (Foto: I. Zoran)
zabil, da je svoje prve pesmi objavil kot drugo in tretješolec novomeške gimnazije v rokopisnem listu „Vesna“, katerega nekaj izvodov se je ohranilo in je eden razstavljen poleg „Žar-kov", kamor je Berkopec kot dijak tudi dopisoval.
Čeprav pokaže razstava velik izbor tiskanih Berkopčevih leposlovnih del, je njeno težišče vendarle v Berkopčevem delu, opravljenem v Pragi. Ob njegovih prevodih v slovenščino in češčino je tu še pomembno uredniško in publicistično delo, ki ga je Berkopec opravljal na področju slavistike, knjižničarstva in bibliografije. Obiskovalcu pa se ustavi oko tudi ob delu razstave, ki prikazuje Berkopče-ve uglasbene pesmi.
Razstava bo odprta do novega leta, iz Novega mesta jo bodo prenesli v Črnomelj, od tam pa še na Vinico.
I.Z.
UNIVERZA V TUZLI
Najmlajše univerzitetno mesto v Jugoslaviji je Tuzla, industrijsko rudarsko središče v BiH. Novo univerzo so odprli ob navzočnosti številnih predstavnikov univerz iz vseh republik v soboto, 18. decembra.
Njegova pesem živi
Pred 40 leti je umrl skladatelj Emil Adamič
Najboljšo bodo šele zapeli
Pestra kronika nastopov, srečanj in drugih doživetij pevskega zbora „Viktor Parma'
Rdeče-oranžna knjiga bo prav kmalu izpolnjena do zadnjega lista. To je z roko pisana in s številnimi fotografijami ter koncertnimi programi izpolnjena „Kronika“ krškega mešanega pevskega zbora „Viktor Barma“.
Pisati so jo pričeli 2. oktobra 1973, ko se je na ustanovnem sestanku, ki naj bi oživil nekdaj tako
množično zborovsko amatersko petje, zbralo le 8 občanov. Odtlej pa do danes, ko šteje zbor okoli 60
VIŠEK NI ISTO, KAR PRESEŽEK
Beseda višek pomeni v slovenskem jeziku isto kot vrh, vrhunec, višina, na primer: Tedaj je bil Prešeren na višku svojih umetniških sil. - Ta drama ni ravno na višku. - Dejanje se vzpne do svojega viška, potem pa se naglo preokrene.
Popolnoma isto misel dobimo, če besedo višek nadomestimo z zgoraj nevedenimi istopomenskimi besedami ali sinonimi: Tedaj je bil Prešeren na vrhu (vrhuncu) svojih umetniških sil. - Ta drama ni ravno na višini. - Dejanje se vzpne do svojega vrha, potem pa se naglo prokrene.
Enak pomen kakor naš višek ima v srbohrvaščini beseda višak, le da ima v tem jeziku lahko še drug pomen. Jurančičev Srbskohrvatsko-slovenski slovar navaja tele primere: višak radne snage, vrijednosti, rada. Po slovensko bi to povedali takole: presežek delovne sile, presežek vrednosti, presežek dela (delovni presežek). In prav pod vplivom srbohrvaškega izrazoslovja prenašajo naši ekonomisti in časnikaiji v naglici ali ker nimajo dovolj jezikovnega čuta, srbski izraz v slovensko pisanje, kar seveda ni dovoljeno. Poglejmo si naslednje primere napačne rabe iz našega časopisja:
Kmetje bodo viške krompiija prodali tovarni. — Tudi grede naj bi kupili iz letošnjega viška sredstev za financiranje. -Šofer je pošiljko odpeljal v Brežice, višek pa k sebi domov.
Pisci so kajpada hoteli povedati takole: Kmetje bo&o presežke krompirja prodali tovarni. - Tudi grede naj bi kupili iz letošnjega presežka finančnih sredstev. - Šofer je pošiljko odpeljal v Brežice, presežek (tisto, kar so nepoštenjakoviču pomotoma preveč naložili) pa k sebi domov.
Res je, da imajo številne besede v slovenščini in srbohrvaščini enako podobo, toda zaradi tega jih ne smemo slepo povzemati takrat, kadar imajo v našem jeziku drugačen, v književni rabi ustaljen, določen pomen.	\
B-r.
pevcev, so potekle sicer samo štiri nepopolne sezone, oziroma so četrto šele pričeli, vendar je to skupina, ki bi ji malokdo lahko prisodil tako „mladost“. Nastopi, ki smo jim bili priče v zadnjem času tudi na republiškem festivalu „ Revolucija in glasba", so nedvomno pokazali in dokazali, kaj lahko prinese vztrajno delo pod strokovnim vodstvom. Dirigentu Adolfu Moškonu je v sorazmerno kratkem času uspelo iz pev-cev-posameznikov ustvariti disciplinirano celoto, ki zavzeto sledi njegovemu vodstvu od uspeha k uspehu.
Če začnemo prelistavati obsežno kroniko tega zbora, potem se moramo ustaviti ob številnih stvareh, ki so značilne zanj. Med njimi naj najprej zapišemo, da je bil prvi javni nastop že 21. XII. 1973, slabe tri mesece po ustanoviti, in da so odtlej pevci nastopili že več kot tridesetkrat. Težko bi rekli, kateri od teh nastopov je ostal članom zbora v najlepšem spominu; morda decembra 1974, ko so peli, tovarišu Titu ob položitvi temeljnega kamna za nuklearno elektrarno, ali njihov prvi celovečerni koncert, ali prvo uspešno gostovanje zunaj občinskih meja ... Prav gotovo bodo vsem ostala v trajnem spominu tudi srečanja z vodilnimi slovenskimi strokovnjaki dirigiranja in zborovskega petja, ki so jih večkrat obiskali in z njimi tudi delali, jim pomagali v prizadevanjih za napredkom.
Seveda govori kronika tudi o različnih oblikah družabnega življenja, o izletih in piknikih, med vrsticami pa tudi o vseh tistih drobnih radostih, ki jih prinaša skupno kulturno delo, ki druži člane zbora različnih starosti, različnih poklicev in tako naprej. Kronika govori hkrati tudi o manj značilnih dogodkih v življenju take skupine; v njej sta namreč vpisani tudi dve poroki, »posledici" prijateljskih vezi, ki jih je spletlo prav petje.
Sc bi lahko listali po skrbno izpisanih in urejenih straneh in z njih prepisali šc to in ono, kar je značilno za zbor. „ Kronika* pa bo kmalu popisana do konca in prizadevni pevci bodo morali najbrž že to sezono poskrbeti za nov, šc bolj zajeten zvezek. „ Viktor Parma" sije namreč ustvaril dobro ime žc širom po naši republiki, zato ga vse bolj pogosto vabijo na gostovanja in bo nastopov iz meseca v mesec vse več. To pa je hkrati zagotovilo, da se rast zbora ne bo ustavila in da pevci še niso zapeli svoje ..najboljše pesmi".
Z. SFRJ’K
6.	decembra je poteklo 40 let od smrti slovenskega skladatelja Emila Adamiča. Slovenska javnost se je tega dogodka spomnila z Adamiču posvečenim »Večerom pri slovenskih skladateljih" na tretjem programu ljubljanskega radia. Najbrž preskromno.
Skladatelja Adamiča se spominjam iz svojih ljubljanskih let, se pravi iz obdobja 1924 - 1927, ko sem bil dijak učiteljišča, na katerem je on poučeval. Celo več, bil sem njegov učenec, zato sem imel priložnost, da ga spoznam bolj, kot je bilo dano drugim. Ves čas sem sodeloval tudi v pevskem zboru, ki ga je vodil. Spominjam se, da ni zamudil nobene priložnosti, da bi nam ne vcepil tudi tega ali onega napotka, kako se ustanovi zbor in dtla z njim. Pozneje, ko smo se učiteljiščniki raztepli po delovnih mestih, so nam ti napotki prišli zelo prav; laže smo premagali težave pri ustanavljanju šolskih pevskih zborov.
Emil Adamič nam je veliko pripovedoval tudi o dogodkih, ki so postali del njegovega življenja in nemalokrat vplivali na motiviko njegovih skladb. V prvi svetovni vojni je postal ruski ujetnik, znašel se je v vrtincu oktobrske revolucije in v tem porajanju nove družbe in
DOKONČANI CANKAR
Pri Državni založbi Slovenije je izšla trideseta in hkrati zadnja knjiga zbranega dela Ivana Cankarja. Urednik Jože Munda je vanjo uvrstil 165 pisateljevih pisem in dopisov, objavil pa tudi nekaj takih, ki so bila odkrita v zadnjem času. Izid te knjige, ki dokončuje prizadevanja urednikov, da bi Cankarja predstavili v celoti, so založniki združili s posebno tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da smo Slovenci z izdajo celotnega zbranega dela Ivana Cankarja še najlepše počastili iztekajoče se Cankarju posve
čeno leto.
\ s
„KURIRČEK" NAGRAJUJE
S koncertom partizanskih zborovskih skladb v Mariboru se je minulo nedeljo končal 14. festival kurirčka". Na prireditvi je pelo devet mladinskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Skladateljem Maijanu Gabrijelčiču, Radu Simonitiju, Pavlu Šivicu in Petru Liparju so podelili nagrade za partizanske skladbe za mladino, ki so jih omenjeni napisali na podlagi posebnega »Kurirčkovega" razpisa.
odnosov sam sodeloval. Vodil je orkester in pevski zbor. Rusko obdobje mu je navdihnilo tudi motive za njegove znane skladbe, kot so Tatarska suita in Turkestanska ljubezenska pisma.
S svojim šolskim pevskim zborom, v katerem sem pel, je Adamič kot dirigent veliko dosegel. Zbor je pel samostojno ali pa skupaj z zborom ljubljanske Opere. Nastopal je v domovini in v tujini, npr. na Češkem. Na turneji po severno-jadranskih krajih je imel koncert v Crikvenici, kjer je kot prvi zapel novo Gotovčevo skladbo »Jadovan-ka za teletom".
Ta gostovanja, na katerih smo utrjevali bratstvo z drugimi narodi, kajpak niso bila povsem v skladu s takratno Radičevo politiko, zato smo tu in tam povzročili demonstracije in protidemonstracije. Sam dirigent nas je bodril: „Pri svojem delu bodite z eno nogo vselej na glasbenem področju, da boste s pesmijo širili bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Kmalu bo prišel čas, ko boste mladi pri tem še kako potrebni." Kako prav je imel Adamič, je dokazala NOB.
Z našim zborom je Emil Adamič naštudiral veliko slovenskih in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Mnoge skladbe, ki smo jih peli, so bile njegove, mnoge je on priredil. V zakladnico slovenske glasbene umetnosti je prispeval nad 1.000 pesmi in skladb za zbore in orkestre. Mnoge so se za trajno vkoreninile med ljudmi Slovensko zborovsko petje mu je dolžno zahvalo tudi za trud pri glasbenem pedagoškem delu, pa naj ga je opravljal kot glasbeni kritik ali urednik revije „Nova muzika".
MARJAN TRATAR
j+dAAjt^L
Iz novice izpod Karavtrik povzemamo, da se je ondotni kul-tumo-umetniški klub, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar, spet izkazal: izdal je izbrana dela Toneta Čufarja, deveto in deseto knjigo iz zbirke, ki so jo poimenovali po tem delavskem pisatelju.
Novica v resnici razveseljuje, saj klub, ki so ga pred šestimi leti ustanovili „v protest proti zaprtosti na področju kulture, vedno večjemu odtujevanju kulture od delavcev itd.", že ves čas razvija dejavnost, ki je svojska v
Je to mogoče?
jugoslovanskih razmerah. Poleg knjig izdaja redno tudi »Žele-zaiju", glasilu jeseniške železarne pridružene „ Liste" kot posebno kulturno-umetniško prilogo. Omeniti pa je treba še to, da si stroške za izdajanje knjig in „Listov“ delita pretežno železarna in kulturna skupnost
Žal take novice iz Dolenjske ne moremo sporočiti, čeprav bi njene občine glede na gospodarsko moč (združene bi prav gotovo zmogle več kot jeseniška železarna in tamkajšnja kulturna skupnost) razvile in imele ne samo podobne stvari, ampak še kaj več. Vendar so dejstva prav žalostna. Edina po vojni rojena Dolenjska založba, ki je pred leti, ko smo še imeli okraj, le izdala nekaj knjig, je že dolgo samo še ime, ..priključeno" mariborskim Obzorjem - formalno še živi, v resnici pa je že dolgo mrtva. Kolikor knjig in drugih publikacij je zagledalo dan v zadnjih letih, so izšle pretežno v „lastni režiji" nekaterih podjetij oziroma ustanov in še to največ z denarno podporo »zunanjih" dobrotnikov (beri z oglasi).
Edina rednejša in množična „publikacija" so Dolenjski razgledi, razširjena kulturna rubrik; Dolenjskega lista, ki je do zdaj \ glavnem kril tudi vse stroške njihovega izhajanja. Kulturnim skupnostim se očitno še ni „po-srečilo" prebiti se do tistih odstavkov v statutih, kjer naštevajo med drugimi »skrbmi" tudi „skrb za založniško dejavnost". Ali pa to skrb zavestno odrivajo na stranpot iz leta v leto? Dejstvo, da »osrednja" novomeška kulturna skupnost za založništvo ni predvidela dinarja do konca srednjeročnega obdobja (do leta 1980), kaže prav na to. Ali je tako prav, se naj vprašajo predvsem delegati, ki v skupščinah kulturnih skupnosti zastopajo mnenje in hotenje za kulturni razvoj zainteresiranih množic. Malo verjetno pa se zdi, da bi temeljito in kvalificirano poučene skupščine pri nas zavestno postavile na slepi tir dejavnost, po kakršni so Jeseničani zasloveli tja do Makedonije. Kdove?
I.	ZORAN
Zavarovalstvo skozi čas
Tridesetletnici zavarovalstva na Dolenjskem je bila posvečena posebna razstava strokovne literature in propagandnega gradiva v prostorih novomeške poslovne enote zavarovalnice „Sava“, ki je bila odprta od 11. do 17. decembra. Po mnenju poznavalcev je bila to prva to-
ZA NOVI NOVOMEŠKI MUZEJ — Namesto venca na grob pokojnih Eme Butare in Tilke Somrak sta darovala Mara in Bogdan Osolnik 1.000 dinarjev za gradnjo oddelka muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu.
vrstna razstava v Sloveniji, kije na enem mestu pokazala zbrano znanstveno in strokovno literaturo o zavarovalski dejavnosti.
Ta zanimiva in svojska razstava je obiskovalcem »spregovorila" iz 515 razstavljenih enot. Poleg že omenjene literature je obsegala še vrsto eksponatov iz zavarovalske zakonodaje hkrati s samoupravnimi akti in priročniki, ki jih zavarovalci potrebujejo pri delu. Posebna zanimivost je bil izbor strokovnih in drugih prispevkov, ki so jih zavarovalci objavili v tisku.
Po rizičnih skupnostih urejena razstava je bila opremljena s številnimi diagrami in razpredelnicami, ki so nazorno kazali razvoj zavarovalske dejavnosti na Dolenjskem od leta 1945 dalje. Prepričljive so bile tudi fotografije, ki so kazale nekatere večje škode na Dolenjskem (poplave, požari, avtomobilske nezgode).
K temu na rob bi kazalo zapisati le še to, daje taka tematska razstava lahko za zgled, kako se da na majhnem prostoru prepričljivo in nič dolgočasno predstaviti to ali drugo družbeno dejavnost Po tem vzorcu bi na Dolenjskem lahko predstavili še druge »skupne" dejavnosti, od bančništva dalje.
1.	Z.
*t n .TJ1)) - 2_\ itatJiLru .9'. 6
Utiun u.euil. UM ZGrthfi
DOLENJSKI UST
Solun, drugo največje grško mesto, Srbi in Makedonci imenujejo „Južni Trst“. Mesto ob Egejskem morju s svojimi
350.000	prebivalci je pomembno gospodarsko in kulturno središče tega dela Grčije, ki pri nadaljnjem razvoju močno računa tudi na turiste in kupce iz sosednje Jugoslavije. V Solunu srečujete vedno več naših državljanov; tja jih vlečejo turistične zanimivosti, bogato založene trgovine, prijazni trgovci ter gostilničarji in ne nazadnje tudi konvertibilnost našega dinarja. Grki spoštujejo Jugoslovane, sprejemajo jih z obema rokama, radi vzamejo denar, vendar zanj tudi nekaj nudijo.
SOLUN JE »JUŽNI TRST«
Utrinki z osmega balkanskega prvenstva v gimnastiki — V ospredju: Nadia Comaneci
ZMAGOVALNE VRSTE - V prednji vrsti Jugoslovanke, ki so bile ekipno tretje. Druga z leve Novo-meščanka Jasna Dokl, ki je v mnogoboju osvojila 12. mesto, kar je za tako mlado tekmovalko lep uspeh — Prve so bile seveda Romunke z Nadio Comaneci na čelu (slika zgoraj).
SOLUNSKI VSAKDAN - Pogled na prometno ulico v Solunu, na kateri pa lahko vidite še tudi čistilce čevljev (slika levo, spodaj).
S SOLUNSKE FRONTE - Osem tisoč srbskih vojakov, ki so padli na solunski fronti, je pod temi križi (slika desno, spodaj).
ki kiiudU, U. iv«
SOLUN JE ZlVEL ZA NADIO COMANECI
Solun je bil od 5. do 7. novembra organizator VIII. balkanskega prvenstva v športni in ritmični gimnastiki. V mestu se je čutil poseben športni utrip. Vse izložbe so bile okrašene s plakati mlade telovadke Nadie Comaneci, ki je z nasmehom vabila Grke v sejemsko dvorano. Človek dobi občutek, kot da so domačini organizatoiji svetovnega prvenstva. Sprva bi mislil, da so si prireditelji izmislili dober „trik“, ko so obiskovalcem šampionata obljubljali Nadio Comaneci, „prvo damo“ montrealskih olimpijskih iger. Vendar ni ostalo samo pri obljubah. Kot ves svet, tako je tudi Grke, kot sem lahko ugotovil kasneje, prevzela ljubka Romunka, zato so ji tudi pripravili sprejem, kot so ga verjetno bili deležni samo nekdanji grški olimpijski zmagovalci. Kljub temu da je tri dni grška televizija neposredno prenašala tekmovanje, je dvorana solunskega sejma bila napolnjena do zadnjega kotička. Iz vseh koncev Grčije so se v Solun stekali ljubitelji športa, ki so hoteli videti nastop najboljše telovadke sveta, o kateri krožijo naj-
različnejše govorice. Veliko je dobronamernih, vmes pa so tudi take, ki škodujejo ugledu mlade športnice.
TUDI NADIA LAHKO NAREDI NAPAKO
Ko smo v Montrealu gledali nastop olimpijske prvakinje, smo se lahko čudili njeni zanesljivosti. Saj je na primer na najtežjem ženskem orodju gredi telovadila tako kot v parterju, zato ni nihče niti pomišljal, da na primer Nadia na Balkanskem prvenstvu, kjer ni bila obremenjena z imperativom zmage, lahko naredi kar dve hudi napaki.
Ne morete si predstavljati, kako so bili Grki razočarani, ko je njihova ljubljenka padla najprej z bradlje, potem pa še z grede. Dvorana je onemela, udarilo je kot strela z jasnega neba. Vendar Nadia ne bi bila Nadia, ko ne bi potem na preostalih dveh disciplinah, to je v parterju in preskoku čez konja, pokazala svoje prave vrednosti. Z odličnima nastopoma, ki sta bila verjetno še boljša kot tisti v Kanadi, je vžgala gledalce, da se še dolgo niso mogli pomiriti. Spet so videli Romunko v takšni luči, kot so si to želeli, njena spodrsljaja sta bila pozabljena in tako je tudi prav.
KAJ SE DOGAJA Z DEKLICO?
Razumljivo, da smo novinarji in gledalci ideali odgovor na vprašanje, kako to, da je Nadia napravila dve tako veliki napaki. V opravičilo lahko zapišemo, da je v zadnjem času imela dopust. S starši je bila na letovanju ob Črnem moiju, počitek pa ji je prinesel tudi nekaj odvečnih kilogramov, ki se jih telovadke tako otepajo. Prekinjen je bil njen ustaljeni ritem
't • - vi"/ ::::::::::::::::::::::::::::::
dela, zato je verjetno prišlo do nezanesljivosti, ki seje pokazala zlasti prvi dan tekmovanja, ko so dekleta vadila v mnogoboju. Drugi dan, ko je Romunka nastopila v vseh štirih finalih, ni bilo več spodrsljajev, čeprav ni telovadila tako, kot zna. Osvojila je vse štiri zlate medalje in s tem ponovno potrdila, da je najboljša na svetu in seveda tudi na Balkanu.
Nadia, ki je bila v ospredju vseh dogajanj na balkanskem šampionatu, je imela ob sebi vedno skrbno varstvo: brez policijskega spremstva ni naredila niti koraka. Čeprav ves svet govori, da se Romunka v prostem času zabava z lutkami in punčkami, tega po njenem dokaj resnem izrazu ne bi mogli sklepati. Vedno je bolj hladna, kri ji gre v glavo le tedaj, ko se na semaforu zablešči desetka. Vse njene misli so vedno usmerjene v telovadbo, zanjo živi in trepeta, da ne bi upravičila zaupanja. Kajti ta 15-letna deklica si nalaga vedno hujša bremena.
PRIDI, JUGOSLOVAN, POČUTI SE KOT DOMA!
Tako nekako vabijo gostoljubni Grki svoje jugoslovanske prijatelje. Vsa vrata jim odpirajo na stežaj. Na vsakem koraku jim izkazujejo pozornost, zato se naši ljudje med glasnimi in temperamentnimi Grki dobro počutijo.
V času našega obiska v Solunu si za vsakim voglom srečal naše rojake. Največ jih je pred trgovinami, vedno več pa jih tudi obiskuje zgodovinske znamenitosti, ki jih je v mestu na pretek. Jugoslovane smo srečali tudi na mednarodnem pokopališču borcev, ki so padli na solunski fronti. Med osem tisoči Srbije tudi tukaj pokopanih nekaj tisoč Francozov, Angležev, Italijanov in drugih.
SLAVKO DOKL
Petnajsti rojstni dan športnih iger
Novomeški občinski sindikalni svet je v počastitev petnajstletnice delavskih športnih iger novomeške občine pripravil s pomočjo Zveze športnih novinarjev Slovenije in TKS Novo mesto »Glasbo, šport in rekreacijo"
Pred sedmimi dnevi so uradno zaključili letošnje delavske jportne igre novomeške občine, vendar na precej drugačen način kot štirinajst krat poprej. Organizator vse bolj priljubljenih iger, novomeški občinski svet Zveze sindikatov, je jubilejne petnajste igre sklenil na moč slavnostno: v novi novomeški športni dvorani „Marof' so pod pokroviteljstvom SGP Pionir z Združenjem športnih novinarjev in telesnokulturno skupnostjo Novo mesto pripravili izredno uspelo prireditev »Rekreacija, glasba, šport". Na njej pa so se najprej šolski mladini in vojakom — v dvorani jih je bilo okoli 2000 - predstavili najboljši športniki Slovenije, nekdanji asi Leon Štukelj, Miro Cerar in Ivo Daneu, škofjeloški oktet Jelovica, Sentjernejski oktet, ansambel Mojmira Sepeta, Majda Sepe in športni novinarji
Pred petnajstimi leti, ko so se delavske športne igre začele, je le malokdo verjel v „novotari-jo“, z neprekinjenim delovanjem pa so igre dokazale, da ne morejo več umreti. Delavci so se preveč navadili nanje, zakaj z njihovo pomočjo so na športnih igriščih skozi vse leto: pozimi na smučiščih, poleti ob bazenih, spomladi ali jeseni na atletskih stadionih. Petnajstletno delo organizatorjev se je močno obrestovalo. Najbolj prizadevni sindikalni delavci so dobili na večerni predstavi, ki si jo je ogledalo okoli 1800 občanov, plakete „76“. Dobili pa so jih: Anica Jarc, Dominik Bratož st., Alojz Jožef, Alojz Serini, Robert Romih, Stane Zupančič, Jože Turk in sindikalno športno
društvo Pionir. 1961 se je prijavilo 19 delovnih kolektivov z več kot 100 ekipami, pomerili pa so se v balinanju, kegljanju, malem nogometu, odbojki, šahu, streljanju in kolesarjenju. Na športna igrišča so prišli le moški, žensk pa kaj malo. Razumljivo je, da so bile tekme povsem „sindikalne“. Zanimanje za delavske igre je postajalo iz leta v leto večje, k razmahu športne dejavnosti v delovnih kolektivih pa so prispevali tudi organizatorji rekreacije, ki jih ima novomeška občina že sedemnajst. Tako se jubilejne igre lahko postavijo s kopico rekordov: letos se je tekmovanj udeležilo več kot 2200 tekmovalcev in tekmovalk, nastopali pa
so v 359 ekipah, ki so močno napredovale in marsikatere sodijo med najboljše v republiki. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se v marsikateri ekipi skupaj borita oče in sin, mati ali hčerka. Pred petnajstimi leti tega skoraj še ni bilo.
Po nastopih glasbenih mojstrov in oktetih je Združenje športnih novinarjev razglasilo najboljša slovenska športnika: tokrat sta zmagala mlada in obetavna tekmovalca, ki sta pravzaprav na začetku svoje tekmovalne kariere. Od 58 novinarjev, kolikor jih je glasovalo, jih je 57 dalo glas Mariborčanki Mimi Jauševec. Laskavi naslov ji je pripadel predvsem zavoljo osvojenega evropskega
Na prireditvi v počastitev 15-letnice delavskih športnih iger sta sodelovala tudi dva znana novomeška športnika Janez Penca in Marjeta Pučko. Na sliki:	novomeški atlet, član
ljubljanske Olimpije, govori o športnem dogodku leta, v ozadju Marjeta Pučko.
Bojan Postružnik je na letošnjih olimpijskih igrah dobro zastopal Jugoslavijo, svoje lokostrelske sposobnosti pa je pokazal tudi nabito polni dvorani. Na sliki:	slovenski	olimpijec pri
drugem strelu, ko je zadel tarčo
Včrn°	(Foto: D. P.)
prvenstva ter za uspeh v Forest Hillsu, kjer se je naša najboljša igralka tenisa uvrstila v polfinale Pri fantih je zasluženo zmagal Borut Petrič, zakaj na evropskem mladinskem prvenstvu v plavanju je osvojil svojo najdragocenejšo lovoriko, zlato medaljo, poleg tega pa si je na istem tekmovanju priboril še dve srebrni odličji. Na novomeški prireditvi so se predstavili še Miro Steržaj, Bojan Postružnik in Vlado Bojovič, ki so se v anketi za slovenskega športnika leta v istem vrstnem redu uvrstili za kranjskim plavalcem. Med ekipami je na prvem mestu ženski kegljaški par Urh-Marinc. Dekleti sta osvojili naslov svetovnih prvakinj, pred novomeškim občinstvom pa sta dokazali, da nista samo dobri športnici, pač pa tudi sogovornici.
Razen naštetih športnikov so se minuli četrtek obiskovalcem predstavili še Drago Frelih, Božo Mijajlovič, Janez Penca, Marjeta Pučko (najboljša slovenska atleta za letošnje leto Breda Perger in Dušan Prezelj, sestri Jasna in Maja Dokl, Ivo Daneu se je preizkusil v metanju kazenskih metov, Cerar je brez težav napravil „lastovko“, Postružnik pa je imel pred novomeškim občinstvom nekaj treme, zavoljo tega je zadel tarčo v črno „šele“ z drugim poskusom.
Skoraj poltretjo uro so novomeški ljubitelji športa —. na obeh predstavah skupaj jih je bilo skoraj 4000 - s pomočjo znanih slovenskih športnih novinarjev kramljali s trenutno najboljšimi tekmovalci in tekmovalkami v republiki. Zvedeli
so marsikaj zanimivega, vsi pa so bili mnenja, da dolenjska metropola podobnih prireditev močno pogreša. Ob koncu glasbe, športa in rekreacije je novomeški občinski sindikalni svet — prispeval je tudi darila za najboljše slovenske športnike, slike novomeškega akademskega slikarja Branka Suhyja - razglasil najboljše športne kolektive 15. jubilejnih delavskih športnih iger, predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič pa je podelil športnim igram plaketo novomeške občine, ki jo je prevzel predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Franci Borsan. Organizatorji delavskih športnih iger so za jubilej izdali lično brošuro, v kateri natančno analizirajo delavske športne igre in kjer so med drugim zapisali:
„V prihodnosti lahko prerokujemo delavskim športnim igram še hitrejši razvoj. Slediti moramo splošnemu razvoju na-
še družbe, ki daje tudi temu področju dejavnosti vedno večji pomen. Delavske športne igre morajo dejansko postati potreba vseh zaposlenih, in ne samo tistih, ki želijo na športnih terenih preverjati svoje sposobnosti. Pri vsem tem moramo v prvi vrsti zasledovati vzgojni faktor, ki pa je včasih le preveč v ozadju; zlasti pozabljamo nanj tedaj, ko se nam zdijo važni samo rezultati, uvrstitve in kolajne. Organizacija delavskih športnih iger ni lahka stvar. Ob njih moramo računati še na vrsto ljudi, ki lahko prispevajo k večji obogatitvi programa. V skupna prizadevanja je treba vključiti tudi razne strokovnjake, kot psihologe, zdravnike itd. Vedno večji razmah in pomen delavskih športnih iger torej zahteva tudi znanstven pristop, kajti tudi tu se ne da več delati na pamet in po nekih starih, že preživelih kalupih.14
J. PEZELJ
Najboljša slovenska športnica za letošnje leto je mariborska igralka tenisa Mima Jaušovec. Na sliki je s pomurskim ljudskim umetnikom Štefanom Horvatom, ki je za najboljša športnika naredil lični darili. (Foto: Dušan Pezelj)
Jelovica nepremagana
Novo mesto je dan JLA počastilo z rokometnim turnirjem — Med dekleti zmagala Krka, med fanti Jelovica
V počastitev dneva JLA je poveljstvo ljubljanskega armadnega področja organiziralo v Novem mestu rokometni turnir, na katerem so nastopile razen domačih igralcev še vrsta JLA, ribniški Inles in Jelovica, pri dekletih pa Krka, Brežice in Sevnica.
Čeravno so številni plakati obetali več rokometnih ekip, so novomeški ljubitelji minulo nedeljo prišli na svoj račun, zakaj tekme, ki so se začele v dopoldanskih urah, so trajale ves dan. Več kot 600 gledalcev je videlo dokaj dobre igre, kakor je bilo pričakovati, pa so v obeh skupinah zmagali favoriti.
Pri dekletih so bila srečanja na moč izenačena in se' večkrat ni vedelo, katera ekipa bo zmagala. Novomeška Krka je igrala nekoliko oslabljena, navzlic temu pa je tesno, a zasluženo premagala dekleta iz Brežic in Sevnice. V prvem srečanju je premagala Brežice 13:12, nato so Brežičanke premagale Sevnico 15:14 in v zadnjem srečanju Novo-meščanke Sevnico 12:11. Za zmagovalno ekipo so nastopile: Hribar, Hodnik, Brajer, Mršnik, Kobe, Sva-žič, Pavlevič.
Za konec - zmaga
Zadnje prvenstveno srečanje v slovenski šahovski ligi so novomeški šahisti odigrali doma z dokaj močno vrsto iz Kranja. V minulem srečanju so imeli domačini malo možnosti za presenečenje, vendar so letošnje, po uspehih kaj sušno leto sklenili z zmago, a so s 37 točkami vseeno na dnu prvenstvene lestvice.
Posamezni izidi zadnje tekme: Penko - Mazi 1:0, Šporar - Jako-vič remi, Poredoš - Krek 0:1, Škerlj
- Bukovac remi, Vinko Istenič -Rakovec 1:0, Komelj - Naglič 0:1, Anica Istenič - Kožar 1:0, Golobič
- Kirn 1:0, M. Golobič - Pavlin 1:0 in B. Škerlj - Vreček 0:1. r
Novomeški šahovski ekipi, ki je bila zadnja leta med najboljšimi v republiki in se je potegovala celo za vstop v drugo zvezno ligo, letos ni šlo najbolje. V preteklem močnem republiškem prvenstvu so Dolenjci nastopili precej oslabljeni, z mladimi in neizkušenimi igralci. Marsikatero srečanje so izgubili nesrečno in verjetno je za slabe igre kriv tudi prostor novomeškega šahovskega kluba, zakaj nobeno šahovsko moštvo, ki nastopa v 1. slovenski ligi, nima za treninge tako neprimernega prostora kot ravno Novomeščani.
Fantje so igrali po sistemu dveh skupin. V prvi sta se pomerili vrsti JLA in Novomeščani. Slovenski li-gaši so bili vso tekmo boljši nasprotnik in so zmagali 20:16, v drugi tekmi pa je Jelovica premagala pomlajeno vrsto iz Ribnice 11:12. Za prvo mesto so sc nato domači rokometaši pomerili z Jelovico in izgubili 16:23.
Kaj, kje, kdo?
V osmem kolu slovenskega košarkarskega prvenstva pride v Novo mesto močna vrsta ljubljanske Ježice. V minulem je reprezentanca Dolenjske nesrečno izgubila in v soboto — tekma se bo pričela ob 19. uri - bi morala goste premagati
Novomeški odbojkarji gredo konec tedna na Jesenice k istoimenskemu moštvu. Podobno kot Dolenjcem tudi Jeseničanom letos ne gre najbolje, v derbiju pa bo zmagalo moštvo, ki bo v igro vložilo več truda, ki bo bolj borbeno. Navzlic gostovanju imajo Novomeščani precej možnosti za zmago.
Krkine igralke se bodo konec tedna pomerile doma z Branikom. Branikove odbojkarice so v minulem kolu odvzele set najboljšim igralkam v ligi, Fužinar-jevim odbojkaricam, kar dokazuje, da bo sobotno srečanje ženskih vrst zanimivo. Novome-ščanke pričakujejo pomoč publike, zaradi tega bi bilo prav, da si srečanje, v katerem imajo domačinke lepe možnosti za drugo zmago, ogleda kar največ občanov.
I
V četrtem kolu slovenskega odbojkarskega prvenstva sta novomeški ekipi dosegli polovičen uspeh: moška ekipa je pred domačimi gledalci gladko izgubila z Mislinjo, dekleta pa so se iz Maribora vrnile s tesno zmago in tako prekinile dosedanjo serijo porazov.
ŠPORT OD TU IN TAM
SMARJETA - SSD Janez Mole iz šmarješke osnovne šole je pred kratkim pripravilo tekmovanje v namiznem tenisu. Na pokalnem prvenstvu Šmaijcte so dosegli naslednje rezultate: 1. Košak, Z Gorenc, 3. Prudič. Nato so pionirji odigrali prijateljsko srečanje z vrstniki iz Novega mesta in zmagali s 5:3 (J. G.)
STRAŽA - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je nastopilo 13 igralcev. Vrstni red: 1. Mitrovič (10,5), 2. Medved 9,5, 3. Mervar 8, 4. Vidmar 8 točk itd. Zmagov^ec za letošnje leto je Slavko Medved. Zbral je 48 točk, drugouvrščeni Bačnik pa 33. (L. M.)
NOVO MESTO -MISLINJA 0:3 (-6, -12, -10)
V minulem prvenstvenem srečanju slovenske odbojkarske lige so novomeški odbojkarji šc enkrat dokazali, da bi bili lahko spričo visokih igralcev in dokaj dobrega odbojkarskega znanja med najboljšimi v republiki Vendar so spet igrali nezainteresirano, izredno slabo v polju. Kaj bi lahko „delali“ v ligi, so dokazali v začetku drugega seta. Neustavljivi so bili na mreži, odlično skakali v blok, bili presenetljivo borbeni v polju in v trenutku so vodili 8:1. Na žalost pa je njihovih pet minut hitro minilo in izredno borbeni gostje, ki so jih domači od-
Branikov „branik” sodnika
V sedmem kolu slovenske košarkarske lige sodnika podarila točki mariborskemu Braniku — M KZ Dolenjska izdala lično stalno vstopnico
Reprezentantje Dolenjske so v 7. kolu slovenske košarkarske lige gostovali v Mariboru in doživeli drugi poraz. Ker je izgubila tudi ekipa Trnovega, je Dolenjska s petimi zmagami še vedno na drugem mestu.
BRANI K -DOLENJSKA 73:72 (37:30)
Košarkarji Dolenjske so se v minulem kolu pomerili z vrsto Branika. Medtem ko so bili v prvem pol-
ŠPORTNI KOMENTAR
»Potujoče telovadnice”?
Nič kolikokrat smo pisali o pomembnosti rekreacije, obenem pa pozabili v zvezi s telesno kulturo omeniti predšolske otroke. In ni dolgo tega, kar sta republiška telesnokultuma skupnost in	Zveza	telesno-
kultumih	organizacij SR
Slovenije začeli uvajati tekmovanja za športno značko. Prvi in najvažnejši namen novega tekmovanja je pridobiti čim več otrok, mladine in odraslih	za redno	in sistematično	telesno	vadbo.
Tako pomeni uvedba tekmovanja za značko še korak naprej k učenju in krepitvi telesne kulture med mladimi, zakaj predšolski otroci so bili doslej vse prevečkrat prikrajšani za sistematično telesno vzgojo. Telesno vzgojo moramo poslej pojmovati kot vzgojno področje, prek katerega je mogoče vplivati na pozitiven razvoj človekove osebnosti. In kje
naj bi tekmovanja predšolskih otrok potekala? V vzgojnovarstvenih zavodih in telesnovzgojnih organizacijah po krajevnih skupnostih.
Verjetno bi bile besede o koristnosti tekmovanja z zelo dobrim programom odveč. Ponuja se le vprašanje, zakaj niso organizatorji stopili še korak naprej. Koliko otrok bo namreč zavoljo polnih vrtcev ostalo doma ali pa koliko krajevnih skupnosti nima telesnokulturnih organizacij. Ali ne bi zaradi tega organizatorji poskušali pripraviti nekakšne ..potujo-če telovadnice"? Bržkone bi morali tudi v to ledino, dasiravno imajo veliko dela, ob pomoči Zveze prijateljev mladine, telesnokulturnih skupnosti in Zveze socialistične mladine, prvi zaorati predstavniki TVD Partizana.
J. PEZEIJ i
času domači nekoliko boljši, so gostje - tokrat so nastopili brez kapetana Slavka Kovačeviča - nadaljevanju igrali precej bolje in so razliko hitro zmanjšali. Ko je kazalo, da bodo domače povsem nadigrali, sta na domačo stran stopila sodnika. Vse do konca srečanja sta dosodila vse preveč žog domačim igralcem in štiri sekunde pred koncem, pri rezultatu 72:71 za Dolenjce, ko so ti imeli žogo in tako tudi zmago v svojih rokah, dosodila osebno napako v napadu. Branikovi košarkarji so tako šc enkrat prišli poceni do žoge in podarjeno priložnost izkoristili ter zanesljiv poraz spremenili v tesno zmago, saj se je tekma končala takoj po njihovem zadetku.
Dolenjska: Scničar 11, Bajt 12, Medek 16, Ivančič 6, Svinger 17, Plantan 10.
MKZ DOLENJSKA: STALNA VSTOPNICA
Medobčinska košarkarska zveza Dolenjske je v želji, da bi ljubiteljem košarke omogočila oglede vseh tekem reprezentance Dolenjske v športni dvorani „Marof", pred kratkim izdala stalno vstopnico. Prednost lično izdelane vstopnice je, da je precej cenejša. Lastniki košarkarske „izkaznice“ si bodo lahko v prvem delu ogledali še tekme Dolenjske z Ježico (25. decembra), Vrhniko (15. januarja), v drugem delu pa z Rudarjem, Elektro, Branikom, Jesenicami in Domžalami
EKIPI KRKE VODITA
Na kegljaškem prvenstvu Dolenjske (člani tekmujejo v disciplini 8 x 200 lučajev, članice pa 6 x 100) nastopa pet članskih in štiri ekipe članic. Najboljši ekipi bosta odšli na kvalifikacije, kjer se bosta potegovali za vstop v 1. slovensko ligo. Prvenstvo bodo igrali v treh kolih, in sicer na Čatežu in v Novem mestu. I*ri članih vodi po dveh kolih Krka, ravno tako pri članicah.
D. BRATOŽ
bojkarji tisti čas prekašali samo v višini so hitro izenačili na 9:9. Zdi se, da imajo domači igralci premalo moči, in prava škoda je, da nimajo na trenerski klopi človeka, ki bi pravi čas zahteval odmor za posvet, zamenjal igralca itd.
Novo mesto: Vernik, Goleš, I. Babnik, L. Babnik, Cotič, Primc, Graberski
MARIBOR - KRKA 2:3 (-18, 7, -13, 8, -3)
Okoli 30 gledalcev je videlo izredno borbeno in izenačeno srečanje.
STRELSKI PRAPOR
Pri načrtovanju prostovoljnih dejavnosti učencev dajejo na črnomaljski osnovni šoli vsako leto prednost tistim, ki usposabljajo učence za naloge s področja splošne ljudske obrambe. Ena takih je strelska sekcija. Že nekaj let jo uspešno vodi mentorica Anka Tomc in lani so pionirji osvojili občinsko prvenstvo. Letos Tomčevi pomagata še zunanji sodelavki Ivica Rajgelj in Zvone Hutar. Na treninge prihaja 60 pionirjev in pionirk, delo pa poteka v treh skupinah, in sicer enkrat na teden po dve uri. Pred kratkim je obetavnim strelcem občinska strelska zveza podelila embleme in pionirski strelski prapor.
Prvi set je bil najdaljši in verjetno je nekoliko botroval porazu gostij v drugem nizu, nato je vsaka ekipa osvojila še en set, v odličnem petem pa so Krkine igralke zaigrale na moč dobro in zavoljo boljše telesne pripravljenosti brez težav dobile odločilni niz ter dosegle prve točke v letošnjem prvenstvu.
Krka: Rajer, Boh, Pilič, Fila, Zevnik, Fine, Goijanc, Ivanetič.
2U2EMBERK VODI
Mladinci Žužemberka so v soboto premagali s 3:2 najhujšega tekmeca - ekipo Kamnika in prevzeli vodstvo v slovenski mladinski odbojkarski ligi-zahod.
-k
\
9,13, 4. Kavšek 8,93; gred: 1. do 2. Kavšek in Kolar 9,13; parter: 1. Kavšek 9,28, 3. Kočevar 9,10; članice - preskok: 3. Dokl 8,95; bradlja: 3. Dokl 9,25; gred: 2. Dokl 9,05, parter: 1. Dokl 9,53.
Na brežiškem IV. pionirskem pokalu Slovenije odlične Dolenjke — Organizatorji so se izkazali
Minulo soboto in nedeljo so Brežice imele v gosteh najboljše jugoslovanske telovadce in telovadke, številni gledalci pa so si lahko ogledali tudi IV. pionirski pokal Slovenije in V. Holliyev memorial.
Veliko gimnastično prireditev so organizatorji - prireditev so pripravili zelo vzorno - izkoristili tudi za počastitev 70-lctnice rojstva Borisa Gregorke, ki je dobil plaketo mesta Brežice in zlato značko Zveze za telesno kulturo Jugoslavije, obenem pa so se poslovili od osmih zaslužnih telovadcev in telovadk, ki so prenehali aktivno tekmovati. Med njimi je bila tudi Novomeščanka Maja DokL
Organizatorji so s prireditvijo -odprl jo je predsednik brežiške občinske skupščine Franc Skinder -počastili tudi praznik Jugoslovanske ljudske armade 22. december.
Rezultati - pionirji: 1. Skoberne (Maribor center) 49,00; pionirke: 1.
Bezjak 36,30 (Zelena jama), 3. Kavšek (Novo mesto) 35,70; člani: 1.
Ivanovič (JLA) 53,35; članice: 1.
Zupančič 37,20, 2. Bunc (obe Partizan Spodnja Šiška) 36,85, 3. J. Dokl (Partizan Novo mesto) 36,80.
Na finalnem tekmovanju IV. pionirskega pokala Slovenije in osmega pokala gimnastike sta bili pri slovenskih upih med najboljšimi Novomeščanka Kavškova in Ljubljančanka Kolarjeva, pri članicah pa je imela Jasna Dokl nekaj spodrsljajev, ki so jo postavili na tretje mesto.
Rezultati; pionirke - preskok: 3.
Kočevar 8,40, bradlja: 3. Kočevar
fvfTTvfl d Milil
! M * I M 1 1
NOV PORAZ NOVEGA MESTA - Minulo soboto so se novomeški odbojkarji pomerili z vrsto Mislinje in prvenstveno srečanje prve slovenske odbojkarske lige izgubili v sedemdesetih minutah. Navzlic hudemu porazu je okoli sto gledalcev, predvsem zaradi odličnih gostov, v drugem nizu, ko so se domači najbolj upirali, videlo dobro odbojko. Na posnetku je prizor s srečanja z Branikom. Zogo tolče eden najboljših domačih odbojkaijev, mladinec Miloš Primc, akcijo pa spremljata Graberski in Goleš. (Foto: Janez Pezelj)
Krki »mariborski” točki
V minulem kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani doma izgubili z Mislinjo, dekleta pa so v Mariboru dosegla prvo zmago na letošnjem prvenstvu
STRELCI V CAST DNEVA JLA
V počastitev Dneva JLA je ObSZ Trebnje organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču v Prapročah. Nastopilo je 10 ekip s skupno 39 strelci Ekipno je zmagala SD Matija Gubec - Dob s 634 krogi, druga je bila SD Trebnje s 581 krogi in tretja SD Trebnje s 568 krogi.
Najboljši posameznik je bil Avgust Fink (SD Dob) s 165 krogi, drugi Jernej Pavlin (SD Trebnje) s 163 krogi in tretji Sandi Leskovec (SD Dob) s 161 krogi
Tega dne je bila tudi podeljena 101 članu značka odličnega oz. dobrega strelca.
JERNEJ PAVLIN
Dolenjke, republiški up
As in „plavi”
Božo Mijajlovič, kolesar novomeškega Novoteksa, je najbrž eden redkih športnikov na Dolenjskem, ki mu je v treh letih uspelo priti v vrste tistih jugoslovanskih športnikov, o katerih vse pogosteje pišejo časopisi. Še pred tremi leti je zajahal kolo samo zato, da bi si skrajšal pot v mesto, na atletski stadion, v šolo. Po naključju ga je nekega dne nagovoril trener Jože Majes, ga povabil na Loko in tako se je začela tekmovalna pot enega najboljših mladih slovenskih kolesarjev.
„ Medtem ko imajo nekateri športniki skoraj nekaj mesecev pravih počitnic," je povedal osemnajstletni avtoličar, si kolesarji ne moremo privoščiti niti desetdnevnega dopusta. Lenarjenje se hitro maščuje. Dokaz za to so nekateri novomeški tekmovalci: pred časom so bili najboljši v republiki, zaradi zapostavljenih treningov pa so jih tekmeci prehiteli Sam redno vadim trikrat na teden. Ponavadi se po moči in izkušnje odpravimo po štirje. Za cilj si postavimo 60 kilometrov oddaljeno mesto, in preden prevozimo 120 km, se pošteno namučimo. Med potjo moramo opraviti osem „šprin-tov“ po 500 m, prevoziti ,.intervalno" trikrat po 20 m na vso moč, ko pa pridemo domov, moramo v kar najhitrejši vožnji prevoziti še 1000 m. Napornemu vrtenju pedal ni vsakdo kos, toda če hočemo tja od februaija pa do oktobra dobro tekmovati, moramo krepko delati.*'
Mijajlovič je po mnenju jugoslovanske Kolesarske zveze med kandidati ki bi lahko zastopali državo na olimpijskih igrah v Moskvi „Zavedam se,“ pojasnjuje zaupanje zveze obetavni tekmovalec, „da me čaka hudo težk^ naloga. Za vsakega športnika je največji uspeh, če lahko sodeluje na tako kvalitetni prireditvi Ce ne bom poškodovan, če bom imel poslej boljše možnosti za nemoteno vadbo, bom v sovjetskem glavnem mestu vozil na pisti. Ker pri nas nimamo primernega stadiona, bom moral vaditi na italijanskih dirkališčih."
Bržkone bo nadarjenemu mladeniču s trdno voljo, in te ima kot le malokdo, uspelo. Samo v letošnjem letu je osvojil kopico pokalov, lovorik, diplom: drugi je bil na republiškem prvenstvu v ciklokrosu in na slovenskem prvenstvu v cestni dirki, prvi je pretrgal vrvico na državnem prvenstvu na cestni dirki in osvojil v konkurenci starejših mladincev še vrsto odličij. Božo meni, da je sposoben uspehe ponoviti, le malo več razumevanja za njegov šport in vrhunske dosežke bi morali imeti v delovni organizaciji Navzlic uspehom mu zaradi nastopanja na najkvalitetnejših republiških in državnih prvenstvih vse prevečkrat pišejo - „plave“. j PE_EU
ODLIČNE NOVOMEŠČANKE — Matejka Kavšek, Lea Moro, Vanja Požar, Jasna Dokl in Nataša Kočevar (od leve proti desni) so se na IV. pionirskem pokalu Slovenije in VIII. pokalu gimnastike v Brežicah odlično odrezale: Kavškova je bila pri pionirkah tretja, Kočevarjeva peta, Požarjeva enajsta in Morovapetnajsta. Doklova je bila v konkurenci članic tretja. V finalu je Kavškova osvojila dve zlati in Kočevaijeva tri bronaste, pri članicah pa Jasna eno zlato, srebrno in dve bronasti odličji.
ELLK
TfiHN
FOi
SOKRAT 76 - Takemu posnetku v pogovoru radi pravimo, da gre za „nastavljeno“ fotografijo. Dostikrat ima tako govoijenje podcenjujoč ton, čeravno je prav na tem področju fotografiji odprta velika možnost umetniškega izražanja. Pretehtana, preračunana in do podrobnosti premišljena postavitev prizora, katerega fotografiramo, je lahko tudi edina vrednost fotografije. Avtor objavljene fotografije je Ljubo Motore iz Sevnice. Čeprav je fotografija tehnično slaba, jo objavljamo in honoriramo z 200 dinarji, ker je izrazit primer „nastavljene“ fotografije. V tem primeru sicer ne gre za dovolj jasno izraženo idejo, a je tudi tako vredna pozornosti. Vsekakor pa bo moral avtor resnično malo globlje pogledati v kakšen fotografski priročnik, saj pri tovrstnem ustvarjalnem delu sama tehnika sploh ne sme biti vprašanje. Predvsem naj bolje prebere poglavje o osvetljevanju.
In še poziv fotoamaterjem: čakamo, ali se bo kdo domislil, da v rubriki TISTI HIP še vedno nismo objavili nobene šaljive fotografije, kakršne sicer zasledimo v mnogih revijah.
(pdenisld M»< flTBtf 2Dlfti)
Da je zakonito in ljudsko
S PRENAŠANJEM pristojnosti na nižje organe zahteva delo v administraciji občinskih ljudskih odborov večjo strokovno usposobljenost. Posebno je pa potrebno, da uslužbenci spoznajo, kako je treba reševati posamezne naloge, kar se mora opravljati tako, da je zakonito in ljudsko. Takega znanja tudi šola ne nudi vedno dovolj. V aparatih ljudskih odborov pa imamo veliko ljudi z nižjo izobrazbo. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je prvi v republiki organiziral strokovne tečaje. Na njih predavajo strokovnjaki, ki imajo veliko izkušenj pri reševanju posameznih upravnih nalog.
V METL1KJ bodo organizirali smučarski tečaj za mladince in pionirje. Do sedaj se je prijavilo že precej udeležencev, ki nestrpno čakajo novega snega. Tečaj bo dvakrat tedensko, vodil pa ga bo direktor tovarne BETI, kije znani športnik.
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE novoletne jelke so v teku v vseh občinah, iz okraja pa te priprave usmerjajo in skrbe, da bo letošnje praznovanje zajelo res vse otroke. Posebnost letošnjega praznovanja bo kolektivno slavje in množičnost. Ne sme biti v okraju otroka, ki ne bi bil deležen praznika najmlajših, tako pravijo na okrajnem odboru Društva prijateljev mladine. Posebni odbori za praznovanje novoletne jelke zbirajo sredstva, kjer ni društev prijateljev mladine. Želeti je, da pri tem sodeluje čim več staršev in pomagajo pripraviti otrokom čimveč veselja in razvedrila.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 20. decembra 1956)
PO BUDILKO V GLOBINE
— 86-letna Sheila Mitchell se je resno pripravljala, da se z batiskafom potopi do mesta, kjer leži potopljena ladja Britannic. Odzvala se je oglasu Jacquesa Cousteauja, ki je zaprosil za pomoč preživele in priče brodoloma te ladje. Hrabra Angležinja svojega načrta, da dobi nazaj ..dragoceno budilko", ki je ostala na ladji, ni uresničila. Komaj je stopila na Cousteauje-vo ladjo, jo je zagrabila huda morska bolezen.
DOKAZ ŽIVLJENJA - Ko
so v klubu letalskih sil Velike Britanije pripravili razstavo posnetkov Marsove površine, je nekdo ob pogledu na razžrto, pusto pokrajino dejal, daje človek ob pogledu na to puščob-nost prepričan, da so ljudje že bili na Marsu.
KAZNOVANA RADOVEDNOST — Delavec Henry Baker na neki bencinski črpalki v Floridi je z zanimanjem opazoval posebno napravo' v patrolnem policijskem avtomobilu. Ker mu radovednost ni dala miru, je vprašal policaja, kaj je. Zvedel je, da gre za majhen računalnik, s pomočjo katerega lahko hitro ugotove, ali policija išče posameznika ali ne. Delavca je zanimalo, kako naprava dela, in policaj mu je pokazal: natipkal je njegovo ime in dobil odgovor: „Baker Henry, vozil brez vozniškega dovoljenja, ni se javil na razpravo na sodišču.14 Baker Henry je moral priznati, da je računalnik prav povedal.
VROČINSKE BOLEZNI
V Italiji so uredili statistične podatke o zdravstvenem stanju državljanov. Nekateri podatki so posebno zaskrbeli analizatorje. Statistike so pokazale, da zaradi bolezni izostane z dela največ Italijanov v vročih poletnih mesecih, medtem ko jih jeseni in pozimi le 9 procentov. Na plažah preganja „vročinsko bolezen" povprečno 17,4 odstotka zaposlenih. Posebno marljivi so Neapeljčani, katere bolezen za dan ali dva poleti zadrži v „postelji“ tako pogo-stoma, da so jim statistiki naračunali kar 28,7-odstotno povprečno odsotnost z dela.
Ženske se lepotičijo le zato, ker imajo moški bolj razvite oči kakor možgane.
D. DAY
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Razmere starih in novih časov
(Pač je) razumnemu človeku vsa zgodovina velikanska zbirka poučnih skušenj; toda kako zamotane in zapletene, kako malo pregledne so razmere novejših časov, koliko ozirov moti njih pravično cenitev, kako različne so sodbe o njih, in koliko prepira mesto pouka, koliko jeze in sovraštva izvira iz različnosti teh sodb in mnenj. Stari vek pa je dovršen in dokončan. Kakor orjaški mrliči, ki ne vzbujajo več ne nadej ne strahu, leže pred nami stare države. Sodba o njih razmerah več ne razburja dohov; mirno se preiskujejo vzroki, ki so pospeševali njih rast in moč, mirno iščejo kali ki so povzročile njih bolezen in smrt.
(Pobirala se) je v Dobrovi letnina od udov kmetijske družbe; ob tej priliki pristopilo je k družbi na novo sedem udov; tako šteje sedaj naša podružnica c. kr. knietijske družbe skupaj že 39 udov. Koristna stvar se sama pri-
poroča. Podružnični prvi stroj (slamoreznica), ki si ga je omislila, se vrlo dobro ponaša in zelo koristno služi udom in drugim strankam.
(Papirnate) goldinarje še sprejemajo c. kr. davkarije za polno veljavo. Kdor jih še kaj ima. naj ne odlaša jih oddati za davke.
(Železni most) čez Krko se bo vendar le vresničil. Dražba za zidanje ob obeh bregovih Krke vršila se bode 28.decembra, in se podjetniki vrlo zanimajo za to delo. Za zidanje samo brez mostu je izklicna cena 63.000 goldinarjev. Lastniki onih hiš, ki se morajo umakniti, so se z erarjem tudi že pogodili za odškodbo. Na mestni strani podrli bodo Kutnarjevo in Jen-kneijevo hišo. v Kandiji pa Windišarjevo in Brul-covo hišo. S tem bosta dva klanca ob enem odpravljena, in cesta za par j»to korakov skrajšana.
(Iz DOLENJSKIM NOVIC 15. decembra 1896)
lea
ameriškega združenja, sta mer dveh Američank, izgubljali lase prav ob shujševalni kuri.
Vse to je napotilo kovnjake k širšim raziskavam tega pojava, da bi odkrili prave vzroke in tudi našli pot, kako izpadanje las preprečiti v primerih, ko je hujšanje za pacientovo zdravje neogibno. Zaenkrat le opozarjajo, naj tisti, ki dajo veliko na svojo zunanjost, ne pretiravajo s hujšanjem.
Škatlice kaviarja.
Kaviar tud za manj bogate
Če bi v slovitih svetovnih restavracijah delali top liste, bi se na vrhu cenika največkrat znašel kaviar, saj gram osoljenih iker jesetra ali beluge stane tudi do 12 dinarjev; od grama pa človek še okusa v ustih ne dobi. Sladokusci, ki jim kaviar večkrat zadiši ali pa njihov položaj terja, da ga od časa do časa poplaknejo s pravo rusko vodko, tako podpirajo donosno trgovino, od od katere živita predvsem Iran in Sovjetska zveza.
Izvoz kaviarja na svetovno tržišče je pomemben zlasti za Sovjetsko zvezo, saj ji vsakoletni pridelek kaviarja, ki znaša kar 96 ton, prinaša skoraj 6 milijonov dolaijev. Ves ta pridelek izvozijo in za navadnega državljana je bil kaviar dolgo le stvar, o kateri je lahko bral.
Onesnaženje Kaspijskega morja, kjer nalove največ jesestrov, je krivo, da se je število teh rib začelo zmanjševati, zato so sovjetski znanstveniki začeli načrtovati umetno proizvodnjo kaviarja. Pred leti jim je uspelo odkriti način pridobivanja kaviarja iz kazeina, la ga dobe iz mleka. Kazein in želatino zmešajo v nekakšen močnik, ki se v sredobežnikih preoblikuje v kroglice. Tem potem še primešajo jesetrovo spermo in izvlečke L* čajnih lističev ter jih končno dajo v solno kopel, kakor store tudi s pravimi ikrami. Tako dobljeni kaviar po okusu ne zaostaja dosti za pravim, od katerega ga lahko ločijo le poznavalci. Ima pa to veliko prednost, da je skoraj štirikrat cenejši.
Poskusna tovarna umetnega kaviarja v Moskvi izdela na dan okoli 164 kilogramov kaviarja. Vso količino pokupijo potrošniki v dobrnih dveh urah.
Strokovnjaki imajo v načrtu že večje proizvodne obrate za pridobivanje umetnega kaviarja.
i
m
i
To hočemo
Že nekaj let smo pričakovali zimo bolj zgodaj, poslušali take in drugačne prerokbe, pa se ni uresničilo. Tudi ondan, na Miklavževo, sem brezskrbno odšel zdoma. Čutil sem, da bo sneg, pa sam sebi . lisem mogel verjeti. Tako sva v nedeljo zvečer s kobilico gazila v trdi temi skozi Mišji dol. Do Vrha na Notranjskem je še jako daleč, pa sem stopil s sedla, da si oddahneva. Ko sem privezal žival, je na Jeri-novem dvorišču, posvetila luč in France se je oziral za vremenom naokoli.
„Zdaj ga pa imamo, “ sem začel pogovor, a me ni slišal Obrnil se je, da stopi nazaj v hišo, ko ga ustavim: „Po-čakaj no! Kaj bežiš pred mano, saj nisem kužen!"
,,Mudi se mi," je kratko odrezal in stopil skozi duri v izbo.
Midva sva dobra znanca, zato se nisem pustil kar tako na kratko odpraviti. Stopil sem za njim in ga našel na klopi pri krušni peči, ko je buljil v skrinjico s slikami, ki ji pravijo televizija. JVa sliki
je črno na belem pisalo POTA IN STRAN POTA.
,,Prej si rekel, da se ti mudi, zdaj pa buljiš v ta napis in tratiš čas," ga okregam, „pa še prijatelja več ne poznaš. “
„Ja. veš," se je opravičeval, „tega ne smem zamuditi. To je tako kot pri nas v podjetju:	vsak	vidi	svoj
obraz; napake drugih in sebe. Ravno taki so pogovori med delavci, prav take ribanje med višjimi za stolčke in novce. Ravno tako se tudi pri nas nekateri ne marajo videti, drugim pa lezejo v zadnji konec zavoljo koristi, ki se jih nadejajo. Vidiš, take oddaje so nam vsem všeč in jih hočemo videti. “
Obsedel sem i' toplem zapečku in gledal slike in ljudi pred sabo, kako so uživali in se jezili, kot bi šlo zares.
To, kar sem doživel, naj bo meni in drugim, ki pišemo za naše ljudi, v poduk, da je treba hvalili, ko je pravi čas za to, grajati pa tudi, kadar si kdo to zasluži, pa naj še tako grozi.
MARTIN KRPAN
PHPADNIKI
STEBRNIK VELIKAN ILIRSKEGA GIBANJA
VRSTA
SMREKE
ZENSKA. KI SODI
HRV FILM IGRALKA (INGE)
RIMSKI
PESNIK
MIT.
PRAOČE
ČLOVEŠTVA
iz monografije dvanajste brigade j ’
brigada brani belo krajino K
v
piše: lado ambroač-m
Bi se znašli, če bi vas /aprli v temno notranjost tovornjaka, odpeljali v neznano smer 400 km daleč in potem zahtevali, da najdete pot domov. Ne bi. človek ni kos taki nalogi, kos pa ji je goJob pismonoša.
Let golobov pismonoš so skušali najprej raziskati s pomočjo letal, ki so zasledovala ptice. Vendar golobi pri tem niso hoteli ..sodelovati", motila jih je navzočnost zasledovalcev, pa četudi so bili za njih komaj zaznavna točka na obzorju. Uspeh so prinesli šele mali radijski oddajniki, ki so jih pri-, trdili na golobe ter po njih sledili njihovi poti. Izkazalo se je,
Letita s „kompasom“ v sebi?
da so leteli zelo različno in ne vsi po najkrajši poti, vendar so končno vsi našli pot domov.
Že dalj časa je znano, da golobi, pa tudi druge ptice letijo s pomočjo prirojenega „kompa-sa“, občutka za stran neba in prostor. Radijski oddajniki so potrdili domnevo, da se morajo vseeno ..potruditi", če hočejo najti zaželeno smer. zlasti če na nebu ni sonca, ki velja sicer za najpomembnejšo orientacijo.
Golobi pismonoše najdejo po legi sonca zaželeno smer in ji sledijo. Njihovi možgani obvladajo, tako pravijo raziskovalci, geometrijo krivih ploskev. Dr. Pennycuick z bristolske univerze domneva, da meri golob v tujem kraju višinski kot sonca nad obzorjem tako. kot dela mornar s sekstantom. Ko v svojih drobnih možganih golob to višino primerja z višino, kakršno bi imelo sonce ob istem času doma. ugotovi, kje je jug in kje je sever, vzhod ali zahod. Ptičje oko zazna pot sonca kot gibanje, njegov prirojeni notranji čut za čas mu pomaga, da se znajde v prostoru.
Miki Muster Janez Trnove
Ljudje so smešni, kadar se hočejo pokazati ali biti to, kar nis0	LEOPARDI
Človeka ne bi smelo biti sram priznanja, da se je zmotil, saj je to, drugače povedano, da je danes pametnejši, kot je bil včeraj.	SVVIFT
Ne joči, ne jezi se, ampak do-
SPINOZA
MENIČNO
1AMSTV0
SRB IZ BANATA
OALM.
ŽIME
VZH. NEMČIJA |
A M. ;
PEVKA ! (DORIS) !
FINSKO I ENOTA
0T0CJt !z:ime
GERM.
OREL
KRMA
STROJILO
JUNIOR
Plešemo, kakor zaukažejo geni
2iva bitja so kakor ogromni roboti, v katerih varno žive kolonije genov — Sociobiologija, mlada znanost, postavlja na glavo ustaljene predstave — Ali lahko škodljivo vpliva na družbo?
Sociobiologija, nova veja znanosti, razburja znanstvene kroge podobno, kot je pred časom akademikom zavrtela glavo Darvvi-nova razvojna teorija ali kakor je sunkovito posegla v znanost Freudova teorija o libidu. Prvi je s človeka snel plašč božje stvaritve, drugi pa nakazal, da v temelju človekova dejanja določa nagon. Tudi sociobiologijo mnogi znanstveniki in misleci obsojajo, češ da trga še zadnje krpe človečnosti in vzvišenega z ljudi, da uničuje svobodno voljo in moralnost v človekovi osebnosti.
Na letošnjem srečanju ameriškega antropološkega društva so nasprotniki sociobiologije poskušali, da bi zbrani znanstveniki podprli njihovo resolucijo, v kateri obsojajo novo znanost kot poskus genetsko opravičiti spolno in rasno razlikovanje ter elitizem v človeški družbi, prav tako pa ji očitajo škodljiv vpliv na mladino, do katerega prihaja, ko spoznanja te znanosti vnašajo v šolske učbenike.
Ho daljši debati je 300 zbranih antropologov resolucijo zavrnilo.
Mnogi sc / njo niso mogli strinjati že zato, ker jih obsojanje znanstvenega raziskovanja spominja na neslavne pripetljaje, ko so zavrnili kasneje priznano razvojno teorijo.
Čeprav resolucije niso sprejeli, pa mnogi menijo, da ima v svojih obtožbah prav.
Kaj torej nova znanost, sociobiologija, raziskuje in kakšni so njeni izsledki?
KOT LUTKE NA VRVICI
Sociobiologijo je zasnoval zoolog harvardske univerze I duard O. VVilson. Veda raziskuje
biološko osnovo socialnega obnašanja v vsaki vrsti; njeni pripadniki so prepričani, da sta tudi človek in njegovo ponašanje genetsko določena.
Sociobiologija je v svoji osnovi pravzaprav Danvinova razvojna teorija, le da je izražena z izrazi sodobne genetika V borbi za obstanek niso glavni akterji posamezniki ali skupine, ampak geni sami. Hosameznik je samo sredstvo, v katerem in s katerim verige genov ustvarjajo druge verige genov.
Ktolog Richard Daukins pojasnjuje takole: „Gcni so kot nago-miljeni v ogromnih kolonijah na varnem v notranjosti velikanskih okornih robotov: odrezani od zunanjega okolja, ga varno upravljajo na daljavo. So v meni in v tebi; zgradili so nam telo in razum in njihova ohranitev je končni smoter našega bivanja . .. smo njihove mašinc za prebivanje."
NESEBIČNOST POSAMEZNIKA JE SEBIČNOST GENOV
Razvojna teorija je naletela na izjeme v določenih živalskih
vrstah, ko je pravilo o borbi za obstanek posameznika očitno odpovedalo. Hrimeri mravelj bojevnic, ki žrtvujejo svoja življenja, da bi obranile mravljišče, in primeri ptic, ki raje žrtvujejo lastno življenje, samo da roparice odvedejo proč od zaroda v gnezdu, kažejo, da gre lahko tudi za čut skupnosti in za borbo za obstanek skupnosti.
Sociobiologi take primere razlagajo ne kot žrtvovanje posameznika za skupnost, ampak kot obrambo genov pred uničenjem. Posamezni nosilec genov se da uničiti, ker tako ostaja možnost, da več nosilcev več istih genov preživi. To je torej sebičnost genov, ne pa žrtvovanje, nesebičnost posameznika.
Podobno menijo sociobiologi, da je tudi precejšen del človekove nesebičnosti in morale zasnovan genetsko.
Zanimiva je tudi sociobiološka laziaga težko pojasnljivega pojava
detemora pri živalih. Biologi so že večkrat zabeležili primer, ko je opičji samec, ki je prevzel poveljstvo nad skupino, pobil vse, od samic odvisne mladiče. Ker opičja samica ni plodna, dokler je mladiček povsem odvisen od nje, je seveda nova razlaga verjetna. Samec pobije mladiče zato, da lahko prej oplodi samice ter tako vnese svoje gene v prihodnjo generacijo.
REAKCIONARNA
ZNANOST?
Sociobiologija torej ruši premnoge ustaljene predstave o svetu in o človeku v njem. Nekateri marksistični teoretiki pravijo, da je razumsko upravičevanje kapitalizma. Če bo seveda ta mlada znanost obstala na sedanji točki, ni mogoče njene vloge jemati za napredno. Toliko manj, ker ponuja zelo plodna tla za znanstveno potrjevanje nespremenljivosti tistih razmer na svetu, katerih se človeštvo želi rešiti
Fino tkanje živčnih celic v možganski skorji - le aparat, ustvaijen za obstoj genov.
109
Preden se je popolnoma stemnilo, kar se zgodi v tistih krajih zelo naglo, tako da večera skoraj ni, sta dečka že sedela kot gospodarja pred lastnim domovanjem in použivala skromno večerjo. Pri nogah jima je ležal zvesti Kuni in vneto glodal kost, ki jo je med stikanjem po okolici nekje iztaknil. Bila je ostanek pojedine kake divje zveri od prejšnje noči.
110
Nenadoma se je stemnilo. Dečka sta zlezla v kolibo, kamor jima je zvesto sledil Kuni, legla na travo, katero sta postlala po tleh že prej, a zaspati kljub utrujenosti nista mogla. Zgodilo se je prvič, da se jima je stožilo po življenju v domači lesenjači, čeprav po materini smrti med tujimi ljudmi. Nazadnje pa ju je le premagal spanec in ničesar nista več -1UUU.
111
Kuni ni spal tako trdno. Motili so ga glasovi divjih zveri in živali, prihajajoči iz globin vročega pragozda. Dvakrat ali trikrat se je celo dvignil s svojega ležišča, povohljal skozi špranje v noč in pritajeno zarenčal. Ko že ni bilo več daleč do jutra, se pa je nenadoma z vso silo zaletel v leso in jo, ker ni bila dobro pritrjena, podrl na tla ter planil ven.
Včasih
pa so bile precej oddaljene od enot in tedaj je bilo treba ranjence daleč prevažati, kar seveda ni bilo dobro. Divizijsko previjališče je bilo na primer meseca septembra blizu Dvora pri Žužemberku, kar je bilo za Dvanajsto razmeroma daleč, vendar je bil transport skoraj popolnoma varen. Težje je bilo za- tiste enote, ki so se borile na primer med Savo in „mejo“, zato je bil vsak transport že sam po sebi bojna akcija. Dvanajsta je imela možnost pošiljati ranjence tudi v bolnišnico na Goijancih oz. v Žumberk, kar ni bilo daleč. Tako je saniteta v Dvanajsti med blokado Novega mesta lahko zanesljivo delovala in ranjenci so bili bolje oskrbljeni, kakor pa če bi se borili na katerem drugem bojišču.
S povečanjem številčnega stanja v brigadi so bili tudi kadrovski problemi bolj pereči. Upoštevati je treba da je bila povprečna starost partizanov v brigadi vedno večja, kajti novinci, ki so prihajali v brigado, niso bili več tako mladi. Vedno večje bilo tudi takih partizanov, ki so zaradi ran, bolezni ali starosti postali začasno ali pa popolnoma nesposobni za brigado. Take so pregledale posebne komisije, nato so jih iz brigade odpustili in poslali na belokranjsko vojno področje. Borci in borke so še nadalje odhajali in prihajali iz raznih tečajev in šol. Tako je štab XV. divizije že 8. septembra poslal brigadi osem absolventov 3. tečaja podoficirske šole VII. korpusa. Podoficirskim kadrom so tedaj posvečali izredno pozornost, saj so želeli, da bi postali samostojni vodniki v desetinah in vodih. S posebnimi ukrepi so dvigali njihovo avtoriteto in jim pomagali, da so se čim bolj vživeli v svoje naloge. Tako je npr. štab XV. divizije prirejal za podoficirje posebne sprejeme, s čimer je hotel pokazati, kako se zanje zanima. Partizani so odhajali v pehotne tečaje oficirske šole glavnega štaba Slovenije kamor so pošiljali večinoma oficirje, komandante bataljonov ali komandirje čet. V pehotni tečaj je brigada npr. 1. oktobra 1944 poslala dva poveljnika. Štab brigade je neprestano pošiljal v divizijo oz. glavni štab Slovenije tudi predloge za odlikovanja. Mnogo odličnih borcev in poveljnikov je že bilo odlikovanih z medaljo ali redom za hrabrost. Brigada je morala menjati tudi nekatere četne komandirje in poveljnike bataljonov ali pa zamenjati padle, oz. tiste, ki so odšli drugam. V tem času je prišlo do sprememb v poveljstvu 1. bataljona. Postaviti so morali mnogo novih pomočnikov političnih komisarjev bataljonov, ker so v boju padli ali pa so bili ranjeni. Iz pregleda poveljniškega kadra Dvanajste, ki je na koncu knjige, je razvidno, kako so se poveljniki menjavali. Dne 26. septembra 1944 je brigada dobila tudi novega načelnika štaba Brigade Radoja Peroviča in tako je bil brigadni štab popoln. Brigada se je še naprej borila proti dezerterstvu. Posamezniki so uhajali iz enot, ker niso mogli zdržati naporov ali pa so se želeli boriti na področju svojega doma.
V intendantski službi so v brigadi imeli dve nevšečnosti. Ko je namreč kateri od bataljonov dosegel v borbi uspeh, so mu dovolili, da si priskrbi za priboljšek prašiča. Zgodilo pa se je, da so nekateri intendanti ali pa kar poveljniki kratico malo postrelili nekoliko prašičev, ki so jih vzeli kmetom. Proti takemu obnašanju je vstal vihar ogorčenja in protestov na različnih nivojih. Povzročitelji tega so prišli pred sodišče in so bili kaznovani.
Razume se, da so vsi ukrepi v brigadi dosegli porast moralne stabilnosti vseh borcev in bork. Treba je še dodati, da je k temu mnogo pripomoglo to, da so zavezniki na vseh frontah hitro napredovali in da je jugoslovanska armada skupaj z Rdečo armado 20. oktobra osvobodila Beograd, kar naj bi bil začetek hitrega osvobajanja Jugoslavije. Vsi so pričakovali skorajšnji konec vojne, pri tem pa so se v bataljonih zelo zanimali za usodo Koroške in Primorske. Na temelju Titovega govora so razpravljali o teh vprašanjih. Politična vzgoja in kultiirno-prosvetno delo sta bila v brigadi intenzivna, saj je za to bilo dovolj časa. Zelo so razvili petje, saj je vsak bataljon imel svoj pevski zbor. Najboljši je bil v 2. bataljonu.
■z/#/###//##/##//##/#/###/#####//##/####/■ !
VAŠA ZGODBA
Zima je tu; večeri so dolgi, zunaj kmalu pade mrak in najraje tičimo doma na toplem. V takih zimskih večerih pogostoma tarnamo, kako nam je dolgčas. Kaj, ko bi v takih trenutkih prijeli za pero in popisali dogodek, ki seje pripetil vam, vašim znancem, prijateljem ali pa ste si ga izmislili?
Če imate malo pisateljske žilice, če veste za kakšno izvirno zgodbo, potem jo napišite!
s Vaše pero je vrejdno 1000 din S
S
*
s
s
h
!
5
*
*
*
*
S
Uredništvo Dolenjskega lista tako kot že nekaj let zapovrstjo razpisuje natečaj za VAŠO ZGODBO (prej GOSJE PERO). Natečaja se lahko udeleži vsakdo s poljubnim številom prispevkov, vendar ne sme posamezna zgodba presegati 100 tipkanih vrstic na običajnem pisarniškem papirju. Posebna komisija bo vestno prebrala vsak prispevek in ga ocenila. Najboljše prispevke bomo nagradili z več nagradami:
1. nagrada 1000 din
2. nagrada 700 din
3. nagrada 500 din
4. nagrada 400 din
5. nagrada 300 din
V poštev pridejo izvirni, še ne objavljeni prispevki, ki jih boste poslali na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Ulica talcev 2, pp 33, 68000 Novo mesto, najkasneje do 1. februarja 1977. Prispevke označite s šifro in priložite tudi list s šifro, na katerem naj bo točen naslov avtorja prispevka.
Vse nagrajene prispevke bomo objavili v Dolenjskem listu. Objavili bomo tudi nenagrajene prispevke in jih honorirali po našem rednem ceniku.
U|t^D(WI$TVO
$
S
N
S
S
s
I
*
m %%%%%%%%%	P
Šesti Čut ptiCG f Rešitev prejšnje križanke ^
Kakšen „kompas" vodi goloba—pismonoša?
MORSKA
POŠAST
ODPADNIK
POTA IX STJt£
Dežurni
poročajo
UKRADENA VSA KOLESA -Anton Modic iz okolice Cerknega je 14. decembra pustil zastavo 1300 na parkirnem prostoru pri odcepu za Karteljevo, čez čas pa je ugotovil, da mu je nekdo odnesel vsa štiri kolesa avtomobila. Oškodovan je najmanj za 3.000 dinarjev.
OGENJ SO POGASILI - 15. decembra zjutraj je Nikola Marinčič iz Jesenic tankal na Otočcu bencin in se odpeljal z avtom dalje proti Ljubljani, kmalu pa se je odprl pokrov motorja in začelo je goreti. Voznik je ustavil, začel gasiti, na pomoč pa mu je priskočil še voznik mimo vozečega avtobusa. Ogenj sta z gasilnim aparatom pogasila, kako je nastal, pa še ne vedo.
DVA NASILNEŽA V ČRNOMLJU - 16. decembra zvečer so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 18-letnega Antona Bahorja iz Kvasice. V službo, v obrat IMV, je prišel vinjen in se pretepal z delavci, dokler ga niso odstranili. -Niko Skrbinšek, 25-letni Crnomalj-čan, pa je nenadoma prišel v stanovanje S. M. Najprej je sicer potrkal, ko pa mu je stanovska odprla, jo je odrinil, šel v spalnico in vse razmetal. Oba bosta morala pred sodnika za prekrške.
VLOM V ŠMIHELU: 19. decembra zjutraj je bilo vlomljeno v trgovino Mercator v Šmihelu. Vlomilec je prišel v lokal tako, da je razbil izložbeno steklo. Kaj je odnesel, do zaključka redakcije še ni bilo mogoče ugotoviti
Krivdo valil na drugega
Za 2 smrti in 4 poškodbe je kriv samo eden
Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora 33-letnega Bida Bajramoviča iz Banjaluke, ker je avgusta 1974 zakrivil eno najhujših prometnih nesreč na magistrali Ljubljana-Zagreb. Pri Podgračenem je ponoči v dežju vozil dokaj hitro in z dolgimi lučmi, naproti pa je pripeljal z osebnim avtom Gojko Gavramovič iz Prijedora. Oba sta pred srečanjem zavrla, zaneslo ju je in prišlo je do hudega trčenja. Sopotnika Osman Osmanovič v Bajra-movičevem avtu in Nada Gavramovič v drugem sta bila mrtva, eden je bil hudo poškodovan, trije pa laže ranjeni
Bajramovič in Gavramovič sta se znašla kot obtoženca, vendar je sodišče spoznalo za krivega le Bajramoviča, medtem ko je drugega obtoženca oprostilo obtožbe. Tako odločitev so narekovali dokazi in izvedensko mnenje. Pri izrečeni sodbi, ki pa še ni pravnomočna, so upoštevali kot obtežilno, da je Bajramovič že leta 1970 zakrivil hudo nesrečo, zaradi katere je bil tudi obsojen.
| Letos jih bo 700 več |
mr'.ys"
-
v	^
—iinf f - J-—	■	-	"*-»A
TAKO JE OB GOZDOVIH! Posnetek je sicer iz okolice Metlike, vendar ni nič boljše v drugih krajih dolenjske ali posavske regije. Na obronkih gozdov, pa tudi globlje med drevjem, so kupi odpadkov. Zaradi takih stvari je naše zdravje ogroženo. (Foto: Ria Bačer)
Uničujemo sami sebe - doklej?
Zaradi prelagodnega odnosa do onesnaženja voda, gozdov, zraka in zemlje postajamo
ogroženi — Kršilcem več in ostrejših kazni
13. decembra je bil v Novem mestu sestanek na ravni obeh regij: dolenjske in posavske. Predstojniki medobčinskih inšpekcijah služb ter vodnogospodarske, gozdarske, sanitarne, gradbene in urbanistične inšpekcije, obeh UJV, komandiijev Postaj milice in javnih tožilcev so obravnavali problematiko kazenskopravnega varstva okolja.
Utrujenost je vaš sovražnik
Na tisoče zdomcev je že prestopilo našo mejo in se za praznike vrnilo k svojcem, drugi val preko meje pa bo trajal tja do zadnjih dni pred novim letom. Miličniki ugotavljajo, da so avtomobili zdomcev, kar zadeva opremo, kar dobro oskrbljeni, pogosto pa prihaja do nesreč zaradi preutrujenosti voznika in prehude obremenjenosti vozila.
Ker ima veliko avtomobilistov vgrajene radijske sprejemnike, bi bilo prav, da jih med vožnjo odpro in poslušajo navodila naših prometnih organov glede megle, poledice, snežnih razmer itd. Vsekakor pa je pri vožnji na domačih tleh potrebna vsem voznikom silna previdnost. Ni rečeno, da bo prizadet tisti, ki nesrečo zakrivi
V zadnjih treh letih je okrožno tožilstvo obravnavalo le 4 ovadbe zoper delovne organizacije zaradi onesnaževanja voda, samo 2 ovadbi zaradi samovoljnega odpiranja peskokopov na gozdnih površinah in le 2 ovadbi zaradi onesnaženja voda in uničenja nasadov. Malo je bilo pravnih ukrepov, medtem pa je stanje dokaj zaskrbljujoče.
Najbolj so ogrožene tekoče in talne vode, gozdovi so nastlani z odpadki ob robovih, pa tudi daleč v 'notranjosti najdemo kupe pločevine
Trdi, da ni vozil
V noči med 23. in 24. novembrom je neznanec vzel avtobus na avtobusni postaji v Kočevju in trčil z njim v bližnjo osnovno šolo ter ga tam pustiL Zjutraj pa je bilo postaji milice sporočeno, da je izginil še en avtobus, ki so ga kasneje našli ob Podgorski ulici v Kočevju, kjer je pri starem vodovodu zapeljal s ceste. Miličniki so ugotovili, da neznani voznik ni bil posebno spreten, saj je vozil tako, da je z desnimi kolesi vozil izven ceste in pri tem zadeval ob ograje in telefonske drogove, dokler ni na blagem ovinku zapeljal s ceste. Avtobus bi se sicer prevrnil, a se je naslonil na drevesa. Na njem je bilo za okoli 20.000 din škode.
Miličniki so zadevo temeljito raziskali in bodo prijavili sodišču 22-letnega Srečka Z. iz Kočevja in sicer zaradi upravičenega suma, da je bil on tisti voznik. Srečko pa trdi, da si ni sposodil avtobusa.
odvrženih avtomobilov, hladilnikov, štedilnikov, gum, plastike itd. Vse to povzroča nevarnost požara in zastruplja talne vode.
Velik problem so neurejena odlagališča za odpadke in smeti, zato je razprava izzvenela, v zahtevi, naj bi vsaka krajevna skupnost s svojimi akti določila kraj in način odlaganja odpadkov, potem pa tudi skrbela za ustrezen nadzor.
Vse bolj ogroženi postajamo tudi zaradi mnogih črnih gradenj vikendov - zidanic na kmetijsko zanimivih predelih. Kvarijo videz in onesnažujejo okolje, ker ljudje gradijo brez spoštovanja urbanističnih zahtev (odplake^ Na seji so bili mnenja, da sodniki za prekrške izrekajo črnograditeljem premile kazni
Na krškem koncu pa postaja zaskrbljujoče zlasti odpiranje gramoznic. Industrijskemu pridobivanju gramoza na kvalitetni zemlji ne sledi ustrezno zasipanje. Tako nastajajo kraterji, v katerih že prodira iz tal
TRAKTOR JO JE STISNIL
lije 54-letna Karteljevega
16. decembra zjutrai Ana Florjančič iz DoL prinesla mleko na zbirališče kakor že mnogokrat prej. Stala je ob zbiralnem stojalu. Tedaj je pripeljal s traktorjem Stanislav Kramar iz Gor. Kamenja in zapeljal na dvorišče tako tesno mimo stojala za mleko, da je Florjančičevo stisnilo. S hudimi notranjimi poškodbami so potem poškodovanko odpeljali v bolnišnico.
Dne 5. 11. 1976 je stopil v veljavo republiški zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Novi zakon drugače ureja postopek za vračilo lovske škode ki
republika), katere organ je odredil prepoved. Škoda pa se ne povrne, če oškodovanec ni storil vsega, kar je po predpisih dolžan storiti, da bi škodo
ot prejšnji preprečil.
zvezni in republiški zakon o lovstvu.
Zakon obvezuje lovske organizacije, tj. lovske družine in organizacije združenega dela, kateri poslovni predmet je lovstvo, da morajo preprečevati škodo, ki jo divjad lahko napravi premoženju ali judem na zemljišču ali vodi, na kateri je lovišče. Pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur pred škodo po divjadi morajo sodelovati tudi lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Zato so ti dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, npr. kemična, zvočna, strašila in podobno, ki mu jih preskrbi in kupi lovska organizacija.
Ce pa vkljub taki zaščiti povzroči škodo divjad, za katero je določen popolni ali delno lovopust, npr. zajci, srne, jeleni, divji prašiči, ne pa tudi mladiči in lanščaki, mora povrniti škodo lastniku ali uporabniku zemljišča tista lovska organizacija, ki upravlja lovišče. Pač pa mora povrniti škodo, ki jo povzroči divjad, za katero je predpisana trajna ali začasna prepoved lpva, družbena politična skupnost (občina,
Za škodo, ki jo pri lovu napravijo lovci, lovski gostje, gonjači in lovski psi, je odgovorna lovska organizacija, ki upravlja lovišče. Zato bo v takem primeru oškodovanec tožil lovsko družino in ne lovca, ki mu je škodo povzročil. Lovska organizacija pa ima pravico zahtevati od povzročitelja škode povračilo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti
Ce hoče dobiti oškodovanec odškodnino za škodo, ki jo je povzročila divjad, mora najprej o nastanku škode obvestiti lovsko organizacijo, ki upravlja lovišče. Ta mora na krajevno običajni način objaviti imena in naslove oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo škode po divjadi. O višini škode in plačilu odškodnine lahko oškodovanec sklene z lovsko organizacijo sporazum, in to v pismeni obliki. Ce do sporazuma ne pride v 15 dneh, ko je oškodovanec vložil zahtevo, lahko vloži v nadaljnjih 30 dneh - ta rok pa teče od dneva, ko jc zvedel za škodo, vendar najkasneje v 6 mesecih, ko je škoda nastala - prijavo
povzročene škode pri za lovstvo pristojnem občinskem upravnem organu tiste občine, kjer ima lovska organizacija svoj sedež. Pristojni občinski upravni organ mora imenovati v 15 dneh po prejemu prijave škode posebno komisijo. Naloga te komisije je, da ugotovi najpozneje v 15 dneh po imenovanju način, kako je bila škoda povzročena, obseg škode, znake, iz katerih je sklepati, da je škodo povzročila divjad in kakšna divjad in ali je lastnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi Komisija tudi predlaga poravnavo škode. Komisija mora o času in kraju ogleda obvestiti oškodovanca in lovsko organizacijo.
Ce tudi sedaj ne pride do poravnave, ima oškodovanec pravico,	da	sproži spor pri
občinskem	ali	okrožnem
sodišču,	kar	je	odvisno od
vrednosti spora. Odškodninsko tožbo za škodo po divjadi mora vložiti najkasneje v 6 mesecih od dneva,	ko	je	bila škoda
prijavljena za lovstvo pristojnemu	občinskemu
upravnemu organu. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec predhodno ni vložil prijave pri lovski organizaciji oziroma pri občinskem upravnem organu.
Odškodninsko tožbo za škodo na divjadi, ki jo povzročijo občani z brezpravnim lovom ali na kakšen drug nezakonit način, pa je treba vložiti najkasneje v 3 letih po dnevu, ko je škoda nastala. Pripomniti je še to, da lastnik odgovarja lovski organizaciji za škodo, ki jo na divjadi na lovišču . povzroči njegov pes ali mačka.
STEFAN SIMONClC
voda, se onesnažuje in pronica v notranjost.
Ugotovili so, da delovne organizacije nimajo dovolj odgovornega odnosa do varstva okolja, zlasti ne do čistilnih naprav. Te so ali ne dovolj kvalitetne, neustrezne po zmogljivosti ali pa niso vzdrževane. Posledica so množični pogini rib v Mirni in Krki. Vodnogospodarski inšpektorji opravljajo to dolžnost le dodatno, zato je doslej prihajalo le do ovadb, ko je bila škoda že narejena, niso pa utegnili ukrepati v preventivnem smislu. Občutek odgovornosti za varstvo okolja bi moral postati last vsakega občana, začeti pa bi morali že pri vzgoji otrok v šolah. Predvsem je potrebno premagati miselnost, da imajo ekonomski interesi prednost pred ekološkimi
Služba za kaznovanje prekrškov v Novem mestu ima letos več opraviti s črnograditelji, šušmarji in kvartopirci
Sabina Jazbec, diplomirana pravnica in vodja službe za kaznovanje prekrškov v Novem mestu, pravi, da bodo imeli letos blizu 700 zadev več kot v preteklem letu. Sodniki za prekrške pa menijo, da to ni posledica naraščanja kršitev, marveč pospešenega odkrivanja. Promet je bolj podvržen kontroli, zato je še vedno med spisi največ prometnih zadev, opažajo pa tudi več kršitev javnega reda in miru in družbeno aktualnih gospodarskih prekrškov.
- Katere kršitve sodijo med te, družbeno aktualne prekrške?
„Črne gradnje, opravljanje obrti brez dovoljenja — šušmarstvo, gozdni prekrški, kot so črni poseki, in podobno. Odkritih je bilo več takih primerov, ker se pozna okrepljena kadrovska zasedba v inšpekcijskih službah.*4
- Koliko črnograditeljev ste imeli doslej v postopku in kakšne kazni so jim bile pretežno izrečene?
„Doslej smo imeli kakih 30 primerov črne gradnje. Ker zahteva novi zakon razen denarne kazni še obvezen zapor do 30 dni, smo črnograditeljem izrekali največkrat 2 do 3 dni zapora in denarno kazen. Ta je bila različna, znaša pa lahko do 8.000 dinaijev. Pri odmeri zaporne kazni smo upoštevali, da je šlo pri kaznovanju velikokrat za priletne lastnike."
— Kaj lahko poveste o pregonu in kaznovanju šuš-marjev?
„Zadnje čase imamo v obravnavi tudi po 3 take primere na dan. Gre predvsem za točenje alkoholnih pijač na gostilniški način brez dovoljenja, sicer pa je med šušmaiji največ avtomehanikov in zidaijev. Izrekah
smo jim kazni v skladu z zakonodajo, in sicer pretežno med 500 in 10.000 dinaiji.“
— Ker gre za povečan obseg dela, gre morda tudi za kopičenje nerešenih zadev? Ali se veliko občanov pritoži zoper kazen?
„Nikakor ne. Ugotavljamo, da smo mnogo bolj učinkoviti. Vsak postopek je običajno v roku treh mesecev končan z izvršeno kaznijo. Skrajšan je zlasti tisti del postopka od izdaje odločbe do izvršitve kazni. Imamo razmeroma malo pritožb. Do 8. decembra je bilo rešenih 4100 zadev, od tega je bilo samo 320 pritožb."
R.B.
Konjska strast ga je zapeljala
Bančni uslužbenec Nikola Degmenčič gre v zapor zaradi kraje jahalne opreme in kobilo
„Bil sem tako rekoč zaljubljen v kobilo Hobby in hotel sem jo na vsak način dobiti,“ je pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu v zagovor izjavil obtoženi 27-letni Degmenčič iz Slavonskega Broda. Ljubitelj konj je zagrešil dve veliki tatvini, zato bo 2 leti in 6 mesecev prebil v strogem zaporu.
Obtoženec je vse priznal in obžaloval, vendar to ne spremeni dejstva, da je v noči na 6. maj 1973 v Mokricah vlomil v sedlarno in od tam odnesel za več kot 27.000 din razne jahalne in konjske opreme.
Večkrat je tudi obiskal Strugo, kjer je občudoval čistokrvno angleško kobilo Hobby, last nekega Zagrebčana. V noči na 2. april 1975 pa je prišel na Strugo, vlomil v zaklenjeni hlev in s kobilo kar ob avtocesti odpeketal proti Zagrebu. Last-
nika je oškodoval za približno 50.000 dinarjev.
Med potjo, pa je imel Dagmenčič s svojo ljubljenko smolo: padla je v jarek ob cesti in si poškodovala nogo, zato jo je pustil v varstvu in se z avtom vrnil ponjo. Potem jo je spravil na posestvo v Podvin, jo dal umetno oploditi, ampak poskus ni uspeL Rad bi imel namreč potomce te ko-
bile. Približno po letu dni se je pohvalil članom konjskega kluba v Zagrebu, da ima plemensko kobilo. Ti so to povedali lastniku, tako je ta tebi nič, meni nič prišel in svojo kobilo Hobby odpeljal
Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je pri odmeri kazni upošteval skesanost obtoženca in prizadetost, ker ga je ravno ta stranpo-tniška dejavnost že močno prizadela. Mati obtoženega ni prenesla sramote in je svojevoljno umrla. Kaže tudi, da se je možak po vsem tem iztrezniL Spet je začel študirati in ima redno zaposlitev. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
Pojedina v Trebči vasi
34-letni Boris Brajdič iz Zafare pri Žužemberku, ki je kasneje sicer začel redno delati, je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen zaradi kurje tatvine. Letos oktobra je vlomil v kokošnjak Mihaele Trun-kelj na Vrtačah in odnesel 9 kokoši ter 3 peteline, iz odklenjenega avta lastnice pa še liter žganja.
Vse to so Romi v Trebči vasi družno in hitro pospravili, tako da je predvsem oskubljeno perje pričalo o izvrstni pojedini. Obtožencu je sodišče prisodilo 8 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, predvsem zato, da bi mu dalo možnost za pošteno življenje, saj ima zaposlitev. Z Borisom so bili obtoženi še trije drugi Romi vendar jih je sodišče oprostilo obtožbe. Tudi izrečena kazen še ni pravnomočna.
VINJEN NA MOTORJU
19. decembra okrog 15.30 se je na neregistriranem mopedu peljal po cesti Log-Sevnica Martin Salmič iz Rovišča. Ker je bil vinjen, ga je zanašalo; tako je v Radni zapeljal na bankino, se prevrnil pod cesto, trčil v ograjo in obležal v nezavesti Takega so prepeljali v bolnišnico.
METLIKA: Z AVTOM V OGLEDALO - Martin Kapušin iz Metlike je 14. decembra dopoldne vozil kombi po Vinogradniški cesti, pri vožnji po klancu navzdol pa jc na zasneženi cesti vozilo zaneslo naravnost v znak STOP in prometno ogledalo.
NOVO MESTO: NA PREHODU PODRT - 16. decembra dopoldne je Zvonka Zupančič z Broda vozila osebni avto po Cesti komandanta Staneta. Pri prehodu za pešce pri Študijski knjižnici se je nenadoma odločil za prečkanje ceste 68-letni Alojz Fink iz irče vasi Voznica je pešca podrla, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
KRONOVO: VOZNIK PA ODPELJAL - 17. decembra je devetletna Marta Sedlar iz DoL Krono-vega šla peš s prijateljico proti Beli cerkvi ob levem robu ceste. V Družinski vasi je naproti pripeljal fičko, Sedlarjevo zadet nato pa odpeljaL
Marta jc na srečo prask.
dobila le nekaj
JUGORJE: TRČIL V JAŠEK -17. decembra se je Franc Grahek iz Ljubljane z osebnim avtom peljal čez Gorjance proti Novemu mestu. Nad Jugorjem je zapeljal čez bankino v jarek, trčil v betonski jašek in obstal. Voznik se je poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev.
NOVO MESTO: OB ZAVIRANJU GA JL ZANESLO - 18. decembra popoldne je Ivan Gorše iz Gor. Kronovega vozil osebni avto od Mačkovca proti mestu. Pri bencinski črpalki sta čakala dva avtomobila, da bi zavila s ceste, Gorše pa ni utegnil pravi čas zmanjšati hitrosti Ob naglem zaviranju ga je zaneslo, daje trčil v osebni avto, ki ga jc naproti pripeljal Ivan Cvelbar iz Novega mesta, škode je za 9.000 dinarjev.
VEL. BUČNA VAS: PEŠCA JE ZADEL — Jože Retar iz Otočca jc
18. decembra zvečer vozil osebni avto od Karteljevega proti mestu, v VeL Bučni vasi dohitel osebni avto, ki je naglo zavrl, Retar pa je zavil v levo. Takrat je zadel pešca Ludvika Murglja iz VeL Bučne vasi, ki je hodil ob kolesu. Murglja so osumili da je bil okajen, odpeljali pa so ga v bolnišnico, ker se je pri nesreči po-škodovaL Gmotna škoda ni bila velika.
POTOK: PRI ČELNEM TRČENJU DVE RANJENI - Joža Lukšič iz DoL Toplic je 19. decembra popoldne vozila osebni avto proti mestu, v ovinku pri Potoku pa je naproti pripeljal avtomobilist Mile Tiča iz Ljubljane. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa sta se Lukšičeva in njena sopotnica Vera Likovič iz Ljubljane laže poškodovali. Skoda na avtomobilih znaša 28.000 dinar-jev.
VAVTA VAS: NEZNANEC POBEGNIL - Janez Ostanek iz Novega mesta je 19. deccmbra dopoldne vozil osebni avto iz Straže proti mestu, v Vavti vasi pa je naproti pripeljal avto, ki ga ie med srečanjem zaneslo v levo. ft-išlo jc do trčenja, vendar je neznanec takoj odpeljal, medtem ko ima Ostanek za 15.000 dinarjev škode.
VAHTA: TRK MED SREČANJEM - Borivoj Picelj iz Semiča je
19. decembra zvečer vozil osebni avto od Novega mesta proti Metliki Pri Vahti je naproti pripeljal Novo-meščan Julijan Češarek. Med srečanjem jc Novomeščana zaneslo, tako da je prišlo do trčenja, škode je za 15.000 dinarjev.
ČETRTKOV INTERVdU
Po starem ne gre več
Bližnje letne konference sindikalnih organizacij bodo potekale v povsem novem ozračju, ob novih nalogah, ki jih prinaša Zakon o združenem delu. Kako se je sindikalna organizacija ob vseh novostih znašla v novomeški Kmetijski zadrugi Krka, je v pogovoru povedal Ludvik Mežan, predsednik sindikalne konference:
„Tudi za sindikat so nakazani novi delovni pogoji. Novosti je toliko, da bi po mojem mnenju moral vsaj v večjih delovnih organizacijah nekdo te posle opravljati delno profesionalno. Meni ne ostaja dovolj časa za te stvari. Zaposlen sem v Agro-servisu Žabja vas in sem že po službeni dolžnosti malo
zunaj osrednjega dogajanja v kolektivu."
- Kako ocenjujete politično delo vaških sindikalnih organizacij v preteklem obdobju in kakšno oceno boste dali na konferenci?
„Moja ocena je, daje konferenca sindikatov pri nas sicer zaživela, ni pa v celoti odigrala zahtevane vloge. Tudi odborov sindikalnih podružnic ne morem ravno pohvaliti glede delavnosti. Mislim pa, da je povsod angažiranost sindikata odraz političnega dela osnovne organizacije Zveze komunistov. Kongres je točno določil naloge, pravice in dolžnosti sindikata, toda predvidene veljave sindikat še ni dobil. Najbrž ne jemljemo dovolj resno te najbolj množič-
ne politične organizacije. To velja najbrž nasploh.
Zadnje čase so od sindikata zahtevali predvsem izpeljavo cele vrste solidarnostnih akcij, in ker je bilo tega veliko, nam ni ostajalo dosti časa in sil, da bi uresničevali druge naloge, predvsem tiste, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu. Zaostajamo zlasti na področju osveščanja, saj je splošno znana ugotovitev, da delavci (ne mislim samo neposrednih proizvajalcev) za svoje pravice še kar vedo, medtem ko na dolžnosti po-zabljajo.“
— Kaj je po vašem bistvena naloga sindikata v novem obdobju?
..Sindikat bi moral vztrajati, da se čimprej prenese v življenje zakon o združenem delu, da se s tem v zvezi uresniči načelo plačila po vloženem delu. Spustiti se bomo morali v delitev dohodka v posameznih TOZD, morali bomo kaj otipljivega narediti glede rekreacije. Zdaj nimamo na primer niti ene lastne postelje v počitniškem domu. Morali se bomo pomeniti glede izplačil za delovne jubileje, kar je drugod večinoma že urejeno.11
— V čem pa bi bilo potrebno prelomiti z dosedanjo prakso in kaj narediti, da bi sindikat dobil v kolektivu mesto in vlogo, ki mu pripada?
„Sindikat bi moral dobiti podporo pri izpeljevanju nalog, za katere'meni, da jih je nujno rešiti. Sindikat bi moral biti prisoten tudi pri oblikovanju kadrovske politike, pri načrtovanju investicij in končno (ali pa predvsem) pri oblikovanju predlogov za delitev dohodka. Če bodo sindikalne organizacije v tem uspele, ne dvomim, da bi si sindikat ne prodobil zaupanja delavcev in da bi ne naraslo tudi zanimanje za bolj zavzeto delo članstva."
R. BAČER
Odvisno od krajanov
17. decembra je skupščina skupnosti otroškega varstva v Novem mestu obravnavala uresničevanje zastavljenega programa za 11-mesečno obdobje 1976 in še druge stvari. Ugotovitev: večina planiranih nalog je uresničena!
Če kar po vrsti pregledamo vseh 8 točk letošnjega programa otroškega varstva, lahko ugotovimo: oba vrtca, v Novem mestu in v Žužemberku, sta bila odprta in pridobljenih je 170 mest za otroke. Maja je bil odprt na Debelem rtiču paviljon, ki ga je sofinancirala tudi skupnost otroškega varstva. Pri ureditvi otroških igrišč smo na boljšem samo za igrišče na Ragovski cesti, ki pa je bilo zgrajeno delno s sredstvi OV.
Letovanje otrok je bilo kar uspešno, saj je s pomočjo sredstev otroškega varstva letovalo 709 otrok iz celotne občine, in sicer v Fazanu, na Debelem rtiču in na Vranskem. Med otroki jih je bilo 22 brez staršev, 114 otrok je bilo iz nepopolnih družin, 142 otrok in kmečkih družin, 486 otrok iz delavskih družin, 53 otrok iz družin upokojencev, 76 otrok iz družin uslužbencev in 27 rejenčkov.
V vzgojno pomoč otrokom, ki ne morejo v vrtce, je bila organizirana mala šola s tremi oddelki in potujoči vrtec s 4 oddelki in še delo na igrišču. Tudi pri štipendiranju ni bilo odstopov in financiranje skupnih služb poteka po planu. Dosedanja praksa kaže, da se sredstva iz sklada otroškega ,varstva prelivajo predvsem tja, kjer so krajani bolj agilni s pobudami, načrti, prostovoljnim delom itd. Taka primera iz letošnjega leta sta zlasti soseska Ra-govska in pa Žužemberk.
Na skupščini pa je bilo povsem nedvoumno povedano, da je uresničitev peUetnega plana otroškega varstva negotova, ker so gradnje planirane po zdajšnjih cenah. Nujno bo še posebej združevati sredstva delovnih organizacij, če bomo hoteli, po-, sebno v mestu, zdajšnjo stisko omiliti
OCENAH ZA STANOVANJA
Danes bo pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti v novomeški občini razpravljal o končni prodajni ceni za nove objekte na Drski, dogovorili se bodo o izhodiščni ceni za predvidena stanovanja ob Cesti herojev in obravnavali družbeno usmerjeno gradnjo v letu 1977 v Novem mestu, Straži in Dolenjskih Toplicah.
„DOBIMO SE SPET DRUGO LETO!“ — 18. decembra je bilo v prostorih osnovne šole Grm srečanje mater in žena padlih borcev NOV iz celotne novomeške občine. Na seznamu je bilo okrog 300 vabljenih, medtem ko se je prireditve udeležilo 180 žena. Bile so vesele pozornosti, všeč jim je bil program šolarjev, želele pa so, da bi se v mednarodnem letu žensk začeta srečanja ohranila kot tradicija. (Foto: R. Bačer)
Zmanjšati prevelike razlike
Prosvetni delavci so bili letos med vsemi zaposlenimi v novomeški občini najsiabše plačani, zato predlagajo poprečno 16-odstotni porast njihovih zaslužkov
„Naj javnost izve, v kakšnem položaju so zaposleni v vzgojnih in izobraževalnih dejavnostih in zakaj predlagamo poračun njihovih osebnih dohodkov za leto 1976, še preden se bodo pojavili poulični komentarji," je dejal Štefan Galič, predsednik izvršilnega odbora občinske SIS za vzgojo in izobraževanje po seji 16. decembra.
O osebnih dohodkih prosvetnih delavcev in drugih zaposlenih, ki jih financira ta SIS, so že trikrat razpravljali in tehtali podatke. Ugotovili so (po podatkih SDK), daje znašal osebni dohodek pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu za lansko leto - 1.717 din, v devet mesecih letošnjega leta pa celo 1.978 din, medtem ko so prosvetni delavci dobivali letos na pogojno nekvalificiranega delavca le 1.600 dinarjev. V izhodiščih za izračun osebnih do-
hodkov je šlo za prehudo razliko, ki je zaposlene v tej dejavnosti postavljala v neenakopraven položaj.
Prav zato so v skladu z navodili pristojnega koordinacijskega odbora pri izvršnem svetu Slovenije na izvršilnem odboru novomeške SIS sprejeli stališče: nujno je zmanjšati razliko pri osebnih dohodkih in narediti poračun zaslužkov za leto 1976. V ta namen so predlagali, naj bi znašal zaslužek na pogojno nekva-
Trinajste za podpirance
Enkratne izredne denarne pomoči za socialne podpirance in obiski na domu s paketom za vse starostnike nad 75.
letom
Kakor je že običaj, bodo tudi letos še pred novim letom poslali 127 socialnim podpirancem novomeške občine enkratno denarno pomoč za ozimnico. Center za socialno delo je v ta namen predvidel okrog 70.000 dinarjev. Razen tega bo na predlog posameznih krajevnih skupnosti dobilo enkratno denarno pomoč od 500 do 1.000 dinarjev še 147 starejših občanov.
Tri dni bo dedek Mraz v gosteh
V novomeški občini bo novoletno veselje otrok trajalo od 28. do 30. decembra — Dedek Mraz s spremstvom bo obiskal večje kraje, šolarji pa bodo njemu na čast pripravili še programe
Nasploh pa bodo starejši občani deležni pozornosti Krajevne skupnosti in aktivisti Rdečega križa na terenu bodo poskrbeli za organizacijo novoletnih obdaritev občanov, starih nad 75 let. Center za socialno delo je v ta namen že razdelil krajevnim skupnostim 100.000 dinarjev, nekaj pa bodo primaknili še iz svojih sredstev. Bolj potrebni bodo dobili praktična darila, prav vsak pa bo dobil obisk z novoletnim voščilom in vsaj skromnim paketom.
Prav tako kot daril bodo najbrž starostniki veseli pozornosti. Ne bodo se čutili osamljene in pozabljene v času, ko se sicer vsi pripravljamo na bučen prehod v novo leto.
lificiranega v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih 1.710 dinarjev (čisti dohodek).
To bi pomenilo 16-odstotno poprečno povečanje zaslužkov, za katere so predvideli tudi potrebna sredstva, in sicer: porabili naj bi presežek zbranih sredstev in že zbrano rezervo. Posebej je treba omeniti, da je do presežka sredstev prišlo zato, ker so delovne organizacije vse leto izplačevale večje osebne dohodke od planiranih.
O -predlogu izvršilnega odbora bo danes sklepal zbor uporabnikov te SIS. Menijo, da bi bili s poračunom osebni dohodki vsaj delno uskladeni z ostalimi dejavnostmi, so pa še vedno odraz pogojev in razmer, v katerih delata vzgoja in izobraževanje na Dolenjskem.
RUMANJA VAS: MLADINSKI DOM
Mladinski aktiv Zveze socialistične mladine v Rumanji vasi je zaživel pred dobrim letom in takoj se je lahko pohvalil z mnogimi člani.
Žal so nekateri svoje naloge vzeli neresno in morali smo jih izključiti. Do sedaj smo mladi pripravili veliko akcij, vedno pa smo želeli, da bi imeli svoje prostore, kjer bi lahko nemoteno delali Najprej smo dobili sobo, toda odločili smo se, da si bomo postavili mladinski dom. Začeli smo zbirati gradbeni material, za pomoč smo prosili občane, dobili smo lokacijsko dovoljenje in kmalu smo pripravili temelje. Upali smo, da bomo svoje delo kronali že letos, vendar nam je zagodlo vreme in naš dom še nima strehe.
VALERIJA GRII
28.	decembra se bodo novoletne prireditve za otroke novomeške občine začele ob 10. uri v novi športni dvorani. Za otroke iz vrtcev bo na dopoldanski prireditvi program z risanimi filmi, lutkami in prihodom dedka Mraza. Za druge predšolske otroke bo isti program po-
Za zdomce!
28. decembra ob 9. uri v sindikalnem domu
Koordinacijski odbor pri Občinski konferenci SZDL v Novem mestu organizira sestanek z zdomci domače občine, ki so na začasnem delu v tujini in se bodo med prazniki mudili doma. Ker je na spisku novomeških zdomcev okrog 800 ljudi, pričakujejo veliko udeležbo.
Sestanek bo pomemben ne samo zato, da bi ohranili uradno vez s predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja v domovini, marveč tudi zaradi obravnave aktualnih vprašanj. Zdomce bodo najprej seznanili z gospodarskim in družbenim razvojem domače občine v zadnjem času, potem pa bodo razpravljali o možnostih za zaposlovanje, o šolanju zdomskih otrok v tujini, o carinah, o zavarovanju itd.
Prisotni bodo tudi številni odgovorni predstavniki, da bodo lahko sproti dajali pojasnila.
poldne ob 16.30. Ta dan bo ob
11.	uri dopoldne dedek Mraz obiskal še šolo na Prevolah, ob 14. uri pride v kulturni dom v Dol. Toplicah in ob 16. uri bo program v Toplicah ponovljen.
Ta dan bodo imeli dedka Mraza v gosteh ob 12. uri tudi v novem kulturnem domu na Otočcu in ob 15. uri pride v šolo na Malem Slatniku.
29.	decembra ob 16.30 bo v novomeški športni dvorani po-
V POČASTITEV DNEVA JLA
Novomeška občinska skupščina, Komanda garnizije in Pokrajinski štab Dolenjske so počastili dan JLA s tremi večjimi prireditvami V torek so pripravili v domu JLA sprejem mater padlih borcev, narodnih herojev in nosilcev partizanske spomenice 1941, svečano akademijo za vojake in občane, dan kasneje pa sprejem pionirjev v domu JLA in svečano postrojevanje v vojašnici ,,Milana Majcna".
\/ TOREK OBČINSKI DELEGATI
Za torek, 28. decembra, je v Novem mestu sklicano zasedanje vseh občinskih zborov. Ocenili bodo možnost gospodarskega in družbenega razvoja občine v prihodnjem letu, obravnavali poročilo delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru in razpravljali o samoupravnem sporazumu o združitvi v skupnost za usmerjeno izobraževanje Novo mesto. Kot običajno, bo tudi na tej seji nekaj predlogov za volitve in imenovanja.
novljen spored prejšnjega dne, namenjen pa bo predšolskim otrokom. S programom, filmi in prihodom dedka Mraza s spremstvom bodo imeli ob 9. uri novoletno slavje v škocjanski šoli v Birčni vasi ob 13. uri in na Lazah ob 14. uri. Tudi na šentjernejskem koncu bodo ta dan otroci dočakali težko pričakovani obisk. V Šentjerneju bo novoletni program z dedkom Mrazom ob 11. in 13. uri, v Orehovici pa ob 8.30. Veselje bo tudi v Šmaijeti, kjer v osnovni šoli prirejajo igrico in dedka Mraza ob 11. in 13. uri.
Zadnji dan, 30. decembra, pridejo na vrsto ostali večji kraji, prav tako pa bo v novomeški športni dvorani še dvakrat ponovljen novoletni program: ob
8.30	in 10. uri. V Mirni peči bodo otroci deležni dveh predstav: ob 11. in 13. uri; na Dvoru bodo imeli dedka Mraza ob 9. uri; v Vavti vasi bo ob 12. uri
STRA?A'
BILTEN MLADIM
Minulo soboto dopoldan je Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto pripravil v Straži v mladinskem klubu seminar, na katerem so člani centra mladim iz osnovnih organizacij ZSMS iz Straže, Dolenjskih Toplic in Žužemberka predavali o osnovnih novinarskih zvrsteh in urejanju mladinskih biltenov. Šesturnega seminarja se je udeležilo 26 poslušalcev, ki so ob koncu predavanja napisali in uredili dvoje mladinskih glasil.
igrica, ob 14. uri pa pride dedek Mraz.
Na žužemberškem koncu bo ob 10.30 novoletni program v osnovni šoli Ajdovec; ob 13. in
15.30	pa v Žužemberku v kulturnem domu. Povsod bodo otroci tudi obdarovani, tako da bo letošnje veselje veliko bolj enotno in dobro organizirano, kakor zadnja leta.
Novomeška kronika
KAR NAPREJ ODKOPANO
V Novem mestu je nekaj kritičnih točk na cestah, kjer je asfalt večkrat odkopan, zakopan pa prekopan. Nastajajo luknje, v katere padajo pešci in avtomobili. Ena takih pasti je na sredi glavne asfaltne ceste na vrhu klanca Koštialove ulice, druga pred zdravstvenim domom v mestu.
Ponekod gre za napako v kanalizaciji, drugje pri vodovodu. Kako bi bilo, če bi na primer v Ljubljani na glavnih ulicah tako „mečkali“ s popravili? Pa še to: tega niso krivi delavci, ki vihte krampe in lopate nad temi luknjami, pač pa organizatorji takega dela. Naj vedo, da jih občani zelo kritizirajo.
ZAČELE so se razprodaje
- Prejšnji teden je bilo v več trgovinah že dobiti razno blago po reklamnih cenah. Tako so prodajali z znatnim popustom žgane pijače, celo suho meso pa sladkarije. Po novem letu bo, kot je že običaj, v razprodaji tekstil in, konfekcija.
BO SKUPEN PLES? - Prejšnja leta je vsaka srednja šola zase organizirala novoletno zabavo s plesom, letos pa se dogovarjajo, naj bi dijaki vseh srednjih šol zaplesali skupaj v novi športni dvorani. Po eni plati je to hvalevredno, saj bi se lahko fantje in dekleta iz posameznih šol pobliže spoznali, po drugi pa organizacija take prireditve zahteva veliko odgovornosti Bo mogoče zagotoviti v taki množici, hrupu in veselju zabavo na dostojni ravni?
MALO JIH JE MOŽ BESEDA -Novomeški obrtniki (redke in častne so izjeme) so v glavnem znani po tem, da stranke „plahtajo“. Dolgo traja, da lahko oddaš naročilo, še dlje pa, da ti uslugo res naredi „Ni materiala, trije so na bolniški, avto sc je pokvaril," so izgovori Pri vseh enaki, zato jim kajpak nihče ne verjame več. Stranke pa morajo potrpežljivo čakati, kajti če se obrtniku zameriš, te sploh odpiše s seznama.
SPET SAMO EDEN! - Tudi pretekli teden je v novomeški porodnišnici z območja mesta rodila-le ena mamica, in sicer Milka Gazvoda iz Partizanske 44 - Simono.
NA TRŽNICI SPET ŽIVŽAV -Pozna se, da se bližajo prazniki, pa tudi odjuga, ker je bila ponedeljkova tržnica zasedena. Razen predmetov na stojnicah s konfekcijo in obrtniškimi izdelki je bilo dobiti pomaranče (po 9 din kg), hruške (po 16 din), jabolka (6.80 oz. 8.20 din), endivijo (10.80), zelje (5.20 din), karfijolo (16.50 din), čebulo (12.45 din), česen (35 din) in limone (13,90 din).
/
Ena gospa je rekla, da na seji občinske skupščine 28. decembra ne bo potrebno razpravljati in sklepati o predlogih za ravnatelja o ■ne šole Bršlin in zavoda o »v>-; šole Novo mesto, ker sta v nedavno izišlem Občanovem vodniku oba že proglašena za ravnatelja.
(Naša opomba: imenovanja ni zakrivil založnik)
It 51 (1430) - 27. definira 1373
Stran uredilo: Elh bfluEll
UOLFMSKI L’ST
15
so
ljubljanska banka
ne samo v prvih januarskih dneh
kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto
Vsakdo, ki varčuje, gotovo precej dobro pozna vse načine obračunavanja obresti, pozna višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in gotovo pozna ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu pa smo se odločili, da vas čisto na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev.
Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri:
7,5	% letno za vloge na vpogled,
9,0	% letno za vloge, vezane na 13 mesecev,
10 % letno za vloge, vezane na 24 mesecev.
V primeru, da se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti, da
zadovoljite svoje potrebe in uresničite svoje želje. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih se vse obresti obračunavajo v tuji valuti.
V Ljubljanski banki dinarske in devizne hranilne vloge občanov vodimo v elektronskem računskem centru, zato lahko zelo hitro in natančno izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih bo banka lahko avtomatično pripisala katerikoli dan v letu z enako natančnostjo in zanesljivostjo kot v prvih dneh po novem letu.
Vsako leto zasledimo primere, ko se že v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim banka na hranilne knjižice pripisala letne obresti. Dolge vrste čakajočih so za anko in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bo banka natančno in zanesljivo vpisala obresti ob prvem vašem obisku.
Mimogrede pa še tole dobro novico, ki je mogoče še ne veste. Tudi sredstva na vašem tekočem računu obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to je po
7,5	% letno.
$INEX! adria aviopromet
Ijubljar.a
m
NOVE LETALSKE LINIJE SKRAJŠAJO RAZDALJE, POVEZUJEJO GLAVNA MESTA REPUBLIK SLOVENIJE - SRBIJE - BOSNE in HERCEGOVINE - CRNE GORE - MAKEDONIJE.
RED LETENJA:
Ljubljana — Beograd — Ljubljana vsak dan razen nedelje Beograd — Sarajevo — Beograd Sarajevo — Titograd — Sarajevo Sarajevo — Ljubljana — Sarajevo Ljubljana - Maribor — Beograd - Skopje Skopje — Beograd — Maribor — Ljubljana
torek in
četrtek do 30. 4. 77
Ljubljana — Dubrovnik - Ljubljana Ljubljana — Split — Ljubljana
oo nedeljan ob sredah do 30. 4. 77
NOVOLETNI POLETI ZA DELAVCE, KI SO ZAČASNO NA DELU V ZR NEMČIJI. SO NAMENJENI SAMO NJIM IN NJIHOVIM OŽJIM SORODNIKOM DOMA IN SO DO 50 % CENEJŠI OD REDNIH LINIJ.
CENA VOZOVNIC od 1.390 din naprej z ozirom na relacijo. LETIMO IZ ZAGREBA V
Frankfurt Duesseldorf Hamburg Stuttgart
}
m nazaj
S SVOJIM NOVOLETNIM OBISKOM RAZVESELITE SVOJE NAJDRAZJE!
Prodaja vozovnic: lnex Adria Aviopromet Ljubljana, Titova 48, tel. 061/313—366 in poslovalnice KOMPAS v Novem mestu, SAP Sevnica in SAP Kočevje
LETIMO Z D C-9
SLOVENIJA AVTO TOZD Servis Krško Bohoričeva 10, Krško
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
BLAGAJNIK - FAKTURIST
Pogoji: nepopolna srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri ali KV delavec, 1 leto delovnih izkušenj v stroki delovnega mesta, od tega 6 mesecev v avtostroki. Obvezno znanje strojepisja.
AVTOELEKTRICAR
Pogoji:
— VK avtoelektričar in 3 leta delovnih izkušenj v avtostroki (vozila Zastava), vozniški izpit 8 kategorije ali
— KV avtoelektričar in 5 let delovnih izkušenj v avtostroki (vozila Zastava), vozniški izpit B kategorije.
Nastop dela na obeh delovnih mestih je možen takoj in za nedoločen čas. Poseben pogoj za obe delovni mesti je uspešno opravljeno poskusno delo 2 meseca. Delo je v dveh izmenah. Stanovanje ni na razpolago.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: Slovenija avto, TCZD Servis Krško, Krško, Bohoričeva 10.
SLOVENIJALES (/STILLES"
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
1. OBLIKOVALCA
2. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA
Pogoji: pod 1
a) srednja strokovna izobrazba — šola za oblikovanje inte-riera z najmanj dvema (2) letoma delovnih izkušenj na področju oblikovanja pohištva in pohištvene opreme,
b) delovno mesto se objavlja za določen čas in sicer za nadomeščanje delavca na odslužitvi kadrovskega roka,
c) pogoj za zasedbo je trimesečno (3) poskusno delo. pod 2
a) KV električar ali delovodja-inštruktor elektro stroke z najmanj tremi (3) leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju industrijskih elektro naprav,
b) delavec bo na to delovno mesto sprejet za nedoločen čas pod pogojem treh mesecev poskusnega dela.
Kandidati za obe delovni mesti naj pismene vloge naslovijo na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. Vlogi je treba priložiti dokazila o izobrazbi in kratek opis dosedanjega dela.
KOLEDAR
VREME
HUMOR
M
$
k
GRADNJE IN'
Graditelji,
ste v zadregi zaradi gradnje, izolacije in vzdrževanja dimnikov?
IZOLACIJE
Skrbi vas bo rešil strokovnjak za opravljanje teh del MARTIN KASTELIC iz Gotne vasi 15-a,	68000 Novo
mesto.
	DIMNIKOV	
Vaše potrebe lahko sporočite osebno ali pisme-^no na gornji naslov. J		
DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 Sevnica, p.p. 15
objavlja
prosti delovni mesti:
1. tajnik — sekretar zavoda
2. blagajnik — administrator
Pogoji za sprejem:
pod 1 — končana višja upravna šola z znanjem strojepisja, samostojno delo v upravi in administraciji, 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok;
pod 2 - končana srednja ekonomska šola ali gimnazija, zaželeno znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok.
Posebni pogoji:
pod 1 — poskusno delo 3 mesece, družbenopolitična angažiranost, moralna politična neoporečnost;
pod 2 — poskusno delo 2 meseca.
Pismene prijave z dokazili sprejema svet zavoda 10 dni po
objavi.
mr>§* r
NASVETI ZANIMIVOSTI UGANKE
RAflJHOtt PRATIKA 1977
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALV0LINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
r
DOLENJSKI LIST vsak četrtek 150.000 bralcev
2ELEZNISKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
NOČNI SKOK
POJEM HITROSTI IN ZANESLJIVOSTI V TOVORNEM PROMETU
Si. 51 (»4o0/ - ‘^3. Utscenibm ib/b
REŠETO i REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Rdeča luč obetavnemu sporazumu
Po javni razpravi, ki ni prinesla nikakršnih pripomb, je bil samoupravni sporazum, na presenečenje vseh, v številnih DO odklonjen
Številne solidarnostne akcije za prizadete ob potresih na Tolminskem in Kozjanskem, prispevki za gradnje dijaških domov in še kaj so že močno načeli sklade za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za dobo 1977—1980. V ribniški občini so se prav zaradi tega in po priporočilih republiških teles in sindikalne liste odločili, da s samoupravnim sporazumom povišajo najnižjo stopnjo izločanja sredstev za navedene potrebe od 6 na 7 odstotkov. S predvidenim podpisom sporazuma, ki bi naj bil sprejet prejšnji teden, pa bi tudi dokončno zagotovili kritje za naštete primanjkljaje.
POMAGALI TUDI ŠOLARJI — Pri čiščenju zasneženih ribniških ulic so pomagali tudi šolarji. Pločniki so bili namreč zaradi novo zapadlega snega spolzki in v zdravstveni postaji so nam povedali, da je te dneve nemalo občanov iskalo pomoč zaradi zlomljenih nog ali rok. (Foto: Budja)
Bliža se jubilejno leto
Na seji OK ZK v Ribnici govorili o praznovanju 40-letni-ce KPS in prihoda Tita na čelo partije
Odslej VVZ Majde Šilc?
30.	decembra bodo zbori ribniške občinske skupščine zasedali še zadnjič v tem letu. Dnevni red skupščine pa kaže, da ta ne bo minila v novoletnem ozračju, kajti naloge in sprejetje pomembnih odlokov, ki so pred delegati, bodo dajali zahtevne napotke za delo v prihodnje.
Tako je za sejo pripravljen odlok o rebalansu proračuna za leto 1976, nadalje odlok o proračunu občine Ribnica za naslednje leto ali pa odlok o začasnem financiranju. Nadalje bodo delegati ocenili analizo izvajanja srednjeročnega plana občine v letošnjem letu, razrešili dosedanjega občinskega tožilca v Kočevju in imenovali na njegovo mesto novega. Posebno pomembna bo razprava o ustanovitvi Vzgojnovarstvenega zavoda, imenovanju direktorja in poimenovanju zavoda. Slednji bo najverjetneje dobil ime po narodni herojki Majdi Šilc.
Pred delegati na skupščini bo tudi odlok o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, ozd, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi sredstvi. Ob koncu seje bodo delegati imenovali svet za LO in družbeno samozaščito.
UČENCI IN GIMNAZIJCI O ŽIVLJENJU V JLA
Številnim prireditvam ob dnevu JLA v ribniški občini so se pridružili tudi učenci osnovnih šol občine in gimnazijci iz Kočevja, ki so obiskali vojašnico Mirka Bračiča in si ogledali vrsto zanimivosti iz vojaškega življenja. V 5-dnevnih obiskih je vojake obiskalo preko 2.000 učencev.
Na seji OK ZK v Ribnici, ki je bila prejšnji teden, so člani ocenili delo v tednu Komunista, pregledali uresničitev sprejetih sklepov in se dogovorili za dnevni red in delo naslednje konference, ki bo predvidoma zadnji teden v decembru.
Splošna ugotovitev vsefl udeležencev seje je bila, daje akcija v tednu Komunista dobro potekala in prinesla vrsto dogovorov in točno zastavljenih smernic za delo vnaprej. Nadaljnji rezultati na kulturnem področju pa so v veliki meri odvisni od uresničevanja sprejetih nalog, ki jih naj izpolnijo v prvi vrsti vsi nosilci
kulturnega življenja v občini (delovne organizacije, SIS, krajevne skupnosti in, ne nazadnje, kulturne organizacije).
V dogovoru o delu naslednje seje pa so največ besed namenili obravnavi dela komunistov in njihove aktivnosti po volilnih konferencah in sklenili narediti zbirno analizo delovanja aktivov v samoupravnih interesnih skupnostih. Slednje so analizo stanja znotraj svojih organizacij že napravile, tako da bodo na seji dani le konkretni napotki za delo v prihodnje. Na tej seji bodo tudi izvolili akcijski odbor za pripravo praznovanj ob 40-letnici ustanovitve ZKS in prihoda tovariša Tita na čelo partije. K slavnostnejšemu praznovanju pa naj pripomorejo še komunisti, ki bi naj v svoje vrste sprejeli čimveč novih članov, ustanovili bi naj nove organizacije in aktive. Osrednja proslava pa bi naj bila nekje konec aprila, združena z praznovanjem 1. maja.
Ob koncu še lepa poteza udeležencev seje, ki so namesto nakupa novoletnih čestitk namenili 1.000 din za dokončno ureditev novega vrtca v Ribnici.
B.	B.
Samoupravni sporazum je bil dan v razpravo v vse delovne organizacije, do predvidenega roka (27. XI.). ko bi naj bile razprave zaključene, in tudi potem pa ni bilo z nobene strani nikakršnega ugovora ali pripombe. Vse pa se je postavilo na glavo sedaj, ko bi sporazum moral biti podpisan. Številne organizacije so se podpisu odrekle. Zakaj?
Prva in največja napaka, ki tudi ni v skladu z določili naše ustave, je, da delovne organizacije osnutka sporazuma niso dale v razpravo delavcem, marveč je v nekaterih primerih o tem odločal le centralni delavski svet. Mnogim je v oči najbolj padel primer Inlesa, največje organizacije, ki zaposluje že nad 3.000 delavcev. Organizacija, ki je v svojih okvirih že skoraj docela rešila stanovanjski problem, ne kaže razumevanja tudi za druge organizacije. Po besedah tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti v Ribnici Franca Košoroka so v Inlesu dajali več prošenj za stanovanjska sredstva in kredite, kot so imeli prosilcev. „Na ta način so v Inlesu dobili več sredstev in
DO NOVEGA LETA VSELJIVIH 34 STANOVANJ
V novem naselju za Gozdarskim domom v Ribnici, ki bo v dokončni podobi zajemal 14 stanovanjskih blokov, se že pripravljajo za prvo predajo ključev novim lastnikom stanovanj. 34-stanovanjski blok je že nared, 13 stanovanj je solidarnostnih, 4 za upokojcnce, 4 so še neprodana, ker niti delovne organizacije niti stanovanjska skupnost nimajo denarja za nakup, ostia pa so že razprodana delovnim kolektivom.
Tudi načrti za nove gradnje v tem naselju za naslednje leto so obširni. Predvidena je gradnja treh novih blokov, ki bi naj bili nared koncem leta 1977.
kredita za nakup stanovanj, kot so jih vložili," pravi Franc Ko-šorok. Podoben primer je tudi v sodraškem Donitu in še kje.
Najbolj zgovoren primer „zmede“ je bil v Inlesovem tozdu v Sodražici, ko so tam samoupravni sporazum celo podpisali, čeprav se centralni delavski svet s tem ni strinjal.
Veliko takšnih primerov je bilo tudi v dislociranih obratih večjih delovnih organizacij s sedežem drugje. Slednje ne kažejo razumevanja za svoje delavce,
zaposlene v Ribnici, marveč vztrajajo pri stopnji izločanja sredstev, kot jo imajo v kraju sedeža podjetja. Nočejo pa vedeti, da bodo vsi ti delavci slej ko prej morali dobiti stanovanje tam, kjer so zaposleni - v Ribnici.
Naj bo tako ali drugače, podpis samoupravnega sporazuma o povišani stopnji izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za obdobje 1977/80 je padel v vodo, s tem pa je porušen tudi srednjeročni plan izgradnje stanovanj v ribniški občini. Potrebna bo ponovna razprava, vanjo pa bo nujno potrebno vključiti tudi politične forume občine in vseh delovnih organizacij. Toda mimo žalostne resnice, da se zamujeno ne da popraviti, pa vendarle ne moremo.
BOJAN BUDJA
Čaka PRVE STANOVALCE - Delavci kočevskega SGP Zidar so že končali z deli na prvem femed štirinajstih blokov v novem naselju za Gozdarskim domom v Ribnici. Te dni bodo izročili ključe stanovanj 34 lastnikom. (Foto: Budja)
■
■
j Kuverta - obet na boljše
Težko, skorajda nemogoče je delati popolne primerjave med uspešnostjo dela, poslovnostjo, ustvarjenim dohodkom gospodarskih in družbenih organizacij. Toda nedolgo tega smo videli podatke, ki so marsikoga, seveda tistega, ki dobro pozna razmere v Ribnici, presenetili In to prijetno, kajti poprečje izplačanih osebnih dohodkov v negospodarski dejavnosti se je prav letos nemalo dvignilo, pa četudi je bilo ob sprejemu srednjeročnega načrta občine precej govora, da so vlaganja na tem področju v naslednjih štirih letih še vedno premajhna.
Številke povedo, da je poprečje izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega v ]	občini naraslo letos v pri-
\	merjavi z lanskim letom kar
{	za 29 odstotkov. To je za
{	442 din ali 13 odstotkov
I.	več, kot v gospodarskih de-
javnostih. Ob tem pa ne smemo pustiti vnemar nekaterih dejstev. Pretežni del razdeljenega dohodka v ne
gospodarskih organizacijah je bil razporejen na osebne dohodke in druge osebne prejemke, saj je njihov delež letos kar 76,8 odstotka, medtem ko je bil lani 69 odstotkov. Pet izmed enajstih organizacij je letos preseglo poprečno rast izplačanih osebnih dohodkov in verjetno so prav tu vzroki, da je najnovejša analiza podatkov pokazala, da je ostanek dohodka v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji kar za polovico.
Naj bo kakorkoli, v primerjavi z lanskoletnimi rezultati se je tokrat marsikaj obrnilo na boljše. Konec koncev si brez družbene dejavnosti ne moremo zamisliti gospodarjenja in z uspešnejšim delom prvega si lahko tudi pri slednjem obetamo boljše rezultate. Seveda pa z doseženim še zdaleč ne smemo biti zadovoljni, kajti vsakoletna nihanja so takšna, da nas lahko številke že naslednje leto ponovno razočarajo.
BOJAN BUDJA
bolj usmerja v pravočasno prepreče vanje bolezni, kot pa v samo zdravljenje."
DENAR IZ LASTNIH DOHODKOV
Veterinarska postaja Ribnica pokriva celotno območje Ribniške doline do Loškega potoka in nemalokrat zaide veterinar celo v oddaljeni Čabar. Sredstva za svoje delovanje dobi iz dohodka, ki ga sami ustvarijo, računovodske posle pa jim vodi računovodski biro v Kočevju.
Posebej je treba omeniti poizkus nove oblike zavarovanja živine, ki ga je veterinarska postaja sklenila z zavarovalnico Sava, rizično skupnostjo zavarovanja, SO Ribnica, ZK Ribnica in temeljno interesno skupnostjo za kmetijstvo. Novost v zavarovanju živine (goveda) je v tem, da zadruga prispeva na glavo živine ob zavarovanju 30 din, SO Ribnica 80 din, veterinarska postaja pa bo eno leto za 30 odstotkov ceneje zdravila živali. Za kmete vsekakor velika olajšava.
Veterinarji pa so letos opravili še eno veliko delo: obnovili so stavbo, ki je bila že močno dotrajana in je po njihovih besedah prej spominjala na drvarnico, kot pa veterinarsko postajo.
POLOŽAJ VETERINARJA SE POPRAVLJA
„Ob pomembnem poslovanju, ki ga v današnji družbi opravlja veterinar, se njegov položaj iz dneva v dan boljša," pravi Vinko Kranjc. „Vse več pozornosti posveča družba pra-
i
Kakšen je veterinar po ribniško
Od začetkov izpred 20 leti se je ribniška veterinarska postaja razvila v ustanovo, ki pokriva območje cele Ribniške doline
:A' '»
Obnovljena stavba veterinarske postaje v Ribnici
„Še do pred pol leta vsega tega ni bilo,“ so bile prve besede Alojza Arka, ko smo obiskali veterinarsko postajo v Ribnici, ki prav te dni slavi 20-letnico obstoja. Alojz Arko je njen upravnik od leta 1973, še pred njim pa je te posle opravljal Vinko Kranjc, sedaj veterinar, ki se takole spominja prvih dni ..obratovanja":
PREJ KOPITARJI, ZDAJ GOVEDO
du. Slednjega imamo v občini kar 3.800 glav, 700 je prašičev in 600 konj. Za napredek govedarstva skrbimo tudi s sUokovnim oplojevanjem. Tako imamo pri Svetem Gregorju plemenskega bika iz Kmetij-
Vinko Kranjc
skega zavoda Ljubljana - obrat Preska, na leto pa semenimo približno 2.200 plemcnic. S takšnim strokovnim in vestnim delom nam je v zadnjem času uspelo obdržati stalež, ki se je v prejšnjih letih zastrašujoče manjšaL
Sicer pa imamo sedaj največ dela z boleznimi, ki so posledica pomanjkljive prehrane, s plodnostnimi motnjami, in kot sem že povedal, z umetnim oplojevanjem. Vedeti pa je treba, da se narava našega dela vse
vočasni zaščiti živali in zdravljenju. To dovolj jasno izpričuje podpisani dogovor o znižani stopnji denarja za gospodarsko in zdravstveno zaščito za 40 do 45 odstotkov. Dogovor so podpisali SO Ribnica-Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, veterinarska postaja Ribnica in Temeljna rizična skupnost za kmetijstvo pri zavarovalnici Sava. S takšnim načinom delovanja bo naša
ustanova, ki je sedaj formirana v OZD, ponovila uspeh izpred več kot 10 let, ko edini ob veliki epidemiji slinavke in parkljevke nismo v naši občini zabeležili nobenega takšnega primera. Pravočasna zaščita živali je že takrat pokazala, da ji moramo v našem poklicu dati najvidnejše mesto. No, sedaj ga tudi dobiva."
Besedilo in slika: BOJAN BUDJA
„Pisalo sc je leto 1956, ko smo začeli s prvimi posegi zdravljenja živine in prvimi preventivnimi ukrepi. Takratna postaja je bila še v zasebni lasti, tri leta zatem pa smo postali družbena ustanova s poslanstvom, ki ga še sedaj opravljamo enako vestno kot takrat, z vrsto novosti, ki jih prinaša vsakodnevni napredek. Ni bilo
predovala, kmetje so bili obupani, v krizi, tako da smo jim usluge opravljali neprimerno ceneje, kot bi jih sicer. To pa sc je poznalo tudi pri našem delu: denarja je bilo malo, plače nizke, dela pa veliko. Številčno smo bili takrat enako močni kot sedaj: dva veterinarja in tehnik. Le da je en živinozdravnik nekaj časa delal v Sodražici, kasneje pa sc je vendarle vključil v našo ustanovo."
lahko v začetku. Sc posebej se spominjam obdobja takoj po letu 1960, ko smo se srečali z vrsto težav. Gospodarska kriza, pitana živina ni na-
„Našc delo slej ko prej ostaja enake narave: reprodukcija, zdravljenje, higiena živali in preventiva. To so štiri osnovne značilnosti veterinarskega poklica. Le struktura zdravljenih živali se nekoliko spreminja," pravi Alojz Arko. „Nekaj let nazaj smo imeli največ opravka s kopitarji. Gozdov jc tukaj veliko, kmetje pa so spravljali les v dolino največkrat s pomočjo konj in poškodb jc bilo veliko. Sedaj pa tak način spravljanja lesa vse bolj izpodriva mehanizacija, konj jc vse manj in naše delo se vedno bolj usmerja k pomoči gove-
ttiDJMStt
' »3S’U»
M «*««o
Pridobi, kdor hitro gradi
V brežiški občini bodo pospešili družbeno stanovanjsko gradnjo — Do leta 1980 napoveduje stanovanjska skupnost 282 novih stanovanj
Za obdobje 1972 — 1976 je značilen sorazmerno majhen delež družbene stanovanjske gradnje, saj je ta predstavljal komaj 18 odstotkov. Plan je bil sicer obsežnejši in je predvideval 445 družbenih stanovanj, zgrajenih pa je bilo komaj 170 ali nekaj več kot tretjino. Gradbišča so oživela predvsem v zadnjih dveh letih, ko je bilo v brežiški občini zgrajenih 98 družbenih stanovanj, od tega 45 za solidarnostne namene. Druga stanovanja so pokupile večinoma delovne organizacije za svoje delavce.
Do leta 1980 naj bj se družbena gradnja močneje razmahnila. Samoupravna stanovanjska	skupnost
predvideva 282 novih stanovanj v družbenem sektorju. Samo v soseski Zakot-Trnje bi jih po za-
POSAVJE K EMONI
Trgovsko in gostinsko podjetje Posavje, Brežice, ima s 380 zaposlenimi v treh tozdih 360 milijonov prometa na leto. Ta kolektiv se zdaj pripravlja na pomembno odločitev, na integracijo z ljubljansko Emono, ki zagotavlja r-Hzacijo razvojnih programo ivja do 1980. leta. Ta obsega graditev blagovne hiše in samopostrežne restavracije ter skladišč v Brežicah. S to integracijo se bo Posavje v okviru sozda povezalo z vsemi prodajnimi in drugimi zmogljivostmi Emone. Referendum, ki bo odločil o integraciji, naj bi speljali do 15. 2. 1976.
POROČILA Z ZAMUDO
Ko so delegati vseh treh zborov brežiške občinske skupščine na zadnji seji obravnavali poročila o delu skupščinskega izvršnega sveta, oddelkov pri skupščinski upravi in njenih služb, nanje niso imeli nobenih pripomb. Opozorili so le na to, da so prišla precej pozno, saj bi jih morali po sprejetem programu obravnavati že v mesecu aprilu. Tudi zato je nekaj stvari v predloženih materialih že ..zastarelih", mnogo stvari pa bi lahko do konca leta oziroma do zadnje seje že uredili in jih tako umaknili z dnevnega reda.
SESTANEK Z ZDOMCI 28. DECEMBRA
Tudi tokrat bo občinski sindikalni svet zaključil leto s srečanjem z občani na začasnem delu na tujem. Sestanek z njimi so napovedali za 28. december ob 10. uri v prostorih brežiškega hotela, ko jih bodo ponovno seznanili z gospodarskimi razmerami, možnostmi zaposlovanja, davčnimi olajšavami in odgovarjali na njihova vprašanja.
zidalnem načrtu lahko zgradili 240. razen tega pa je v načrtu pet stanovanjskih objektov v Dobovi in štirih v Cerkljah.
Pripomniti velja, da so v občini doslej posvečali premalo pozornosti cenam, zato je bil kvadratni meter stanovanjske površine dražji od povprečne gradbene cene v republiki. Na oblikovanje bodoče cene bo skušal odločilneje vplivati strokovni odbor, ki spremlja uresničevanje družbenega dogovora o cenah stanovanj. Ta se je že angažiral pri dogovorih za gradbeno ceno prve stanovanjske stolpnice v soseski Zakot-Trnje. Pionir je kot najugodnejši ponudnik pristal na ceno 5225 din za kvadratni meter, v kateri pa niso upoštevali stroški kumu-nalne opreme.
Stanovanjska skupnost želi v prihodnje več sodelovati z delovnimi organizacijami in poenotiti predpise, ki urejajo stanovanjsko problematiko. Tako bi se poslej izognili različnim merilom kreditiranja zasebne stanovanjske gradnje in razlika
POSAVSKI ŠTUDENTI NA SEMINARJU
Aktiv ZK Kluba posavskih študentov in medobčinski svet Zveze komunistov Posavje sta v dogovoru s komiteji občinskih konferenc ZK v Brežicah, Krškem in Sevnici priredila v soboto, 18. decembra, seminar za člane aktiva in izvršnega odbora študentskega kluba. Na njem so obravnavali gospodarstvo v regiji, šolstvo, problematiko samoupravnih interesnih skupnosti, delo družbenopolitičnih organizacij in vprašanja, s katerimi se pri svojem delu srečuje Klub posavskih študentov.
M. J.
Novo v Brežicah
IZ PROIZVODNJE PA NIC. -Komisija občinske skupščine za odlikovanja in priznanja je letos prejela 102 predloga. V 90 primerih je soglašala z njimi in jih s priporočilom poslala naprej republiški komisiji. Ostale predloge je zadržala, oziroma jih je vrnila predlagateljem, da bi jih dopolnili ali ponovno preučili. Za-» nimiv je podatek, da je iz delovnih organizacij prispelo le 30 predlogov. Med njimi so bile: delovna skupnost občinske uprave, osnovna šola Dobova, PTT, zdravstveni dom, stanovanjsko podjetje. Zavod za šolstvo in sodišče. Predlagatelji so bili še družbenopolitične organizacije in društva, medtem ko prizvodne delovne organizacije niso dale nobenega predloga za svoje zaposlene. Odzvale se niso niti na drugi poziv komisije.
OLAJŠAVE ZA DVAJSET PROSILCEV. - Odlok o delni nadomestitvi stanarine občanom z majhnimi
osebnimi dohodki velja od junija 1975. Stanovanjska skupnost je tako lani priznala nadomestitev stanarine enaindvajsetim prosilcem. Prošenj je bilo sorazmerno malo in tudi letos jih v določenem roku ni prispelo več. Tako se število olajšav ni zvečalo. Nadomestilo je priznano dvajsetim občanom, čeprav je upravičencev najbrž več.
VINSKA CESTA BO. - Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da bi z Inštitutom za regionalno ekonomiko iz Ljubljane podpisala pogodbo za elaborat o vinski cesti Bi-zeljsko-Pišcce-Sromljc-Zgornja Po-hanca. Pogodbena cena bo predvidoma 800 tisoč dinarjev, vcndai ima občina po dogovoru o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in obmejnih območij v SR Sloveniji pravico zahtevati povračilo za polovico omenjene vsote. K sofinanciranju projekta bi kazalo pritegnili tudi nekatere delovne organizacije.
BREŽIŠKI VESTI
pri gradnji oz. dodeljevanju družbenih stanovanj. Vse lo bo lahko vključeval bodoči samoupravni sporazum o temeljih piana za srednjeročno obdobje do 1980. leta.
Za zdaj skupnost ugotavlja, da mnogi kolektivi sploh nimajo izdelanih meril za dodeljevanje stanovanjskih posojil z.a zasebno gradnjo in da kažejo zelo malo posluha za stanovanjske težave mladih družin.
POSOJILO ZA CESTE PRESEŽENO
Akcija za vpis cestnega posojila je v brežiški občini naietela na dober odziv. Zbrati je bilo treba nekaj nad 7,5 milijona dinarjev, občani pa so vpisali 9,472.630 dinarjev, kar je 28 odst. več od predvidevanj. Tako je 5061 zaposlenih vpisalo 8,288.000 dinarjev. Vseh vpisnikov z upokojenci, obrtniki in kmetovalci vred je bilo 5970. Štiri delovne organizacije so prispevale tudi iz sredstev skupne porabe, seštevek teh zneskov pa je 430 tisočakov. Presežek vpisanega posojila naj bi namensko uporabili za modernizacijo cest v občini.
LOČENA
ZASEDANJA
Za delegate vseh treh zborov brežiške občinske skupščine se bo 1976. leto končalo natanko 30. decembra, ko se bodo zbrali na seji. Tudi tokrat bodo imeli zbori ločena zasedanja, na dnevnem redu pa imajo od devet do enajst točk. Med pomembnejšimi bodo vsem trem zborom skupne: obravnava predloga družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju v Posavju, obravnava predloga za pogodbo o izdelavi načrta „ Vinske ceste" ter informacija	o	pripravah na
ustanovitev spominskega območja Gorjanci-Žumbcrak.
NIHČE NE BO PRIKRAJŠAN. Za novoletno jelko bodo v brežiški občini pripravili 4900 daril, kijih bo dedek Mraz razdelil otrokom na svojih obhodih od šole do šole, od vrtca do vrtca. (Foto: J. T.)
Škarje in platno v rokah delavcev
S sprejetjem zakona o združenem delu se začenja globoka družbena preobrazba, ki postavlja delavca v nov položaj. Prišel je čas dejanj, čas, ko se bodo morale ponovno strniti vse družbene sile, da bodo pričakovanja delovnih ljudi čimprej uresničena. O tem, kaj si delavci obetajo, priobčujemo tokrat dve izjavi:
l-RANC KENE, prosvetni delavec osnovne šole v Globokem:
..Zakon je dobrodošel, ker prinaša bistvene spremembe v medsebojne odnose, zlasti kar zadeva odločanje delavcev o ustvarjenem dohodku. Delavec je tisti, ki ima v rokah škarje in platno, tisti, ki odloča, kako bo razporedil dohodek za skupno in splošno porabo. Toda ne na pamet, ampak na podlagi programov. Na presojo in odločitev bosta vplivali gospodarska moč in produktivnost združenega deja. To pomeni, da si kljub programom ne bomo mogli privoščiti več, kot ustvarjamo, če pa bomo to želeli, bomo morali več narediti.
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori so z novim zakonom postali temeljni instrumenti za urejanje in usklajevanje družbenoekonomskih ter drugih odnosov ter interesov v združenem delu. v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih."
MAKS UNETIČ, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Posavje:
„Kot sindikalni delavec lahko potrdim, da je zakon, ki smo ga sprejeli, zakon milijonov delovnih ljudi, zakon, ki je nastal ob sodelovanju samoupravljavcev v združenem delu. v krajevnih in drugih skupnostih. Zakon onemogoča vse oblike odtujevanja dohodka in sredstev temeljni organizaciji združenega dela in sindikat bo bedel nad rešitvami v praksi. Bolj kot kdaj prej se bo vključeval v konkietnc akcije pri reševanju vprašanj samoupravne organizacije združenega dela; delitve dohodka, nagrajevanja, povečevanja produktivnosti, programiranja, urejanja ekonomskega in socialnega položaja delavca, /ato bomo v Posavju idejno, akcijsko in kadrovsko okrepili vse osnovne organizacije sindikata."
I. 1! 1
SELITEV V BOLJŠE PROSTORE - V počastitev dneva republike so v Krškem slavili več delovnih zmag. med večjimi pa so prav gotovo novi proizvodni prostori Splošnega mizarstva. Na sliki: nov objekt z 2460 kvadratnimi metri.
Krški mizarji vse bolj rastejo
Splošno mizarstvo se bo preselilo v nov obrat — Prvo leto zaposlenih 26 delavcev, sedaj 178 — Razmišljajo o novem objektu v Kostanjevici
Delavci krškega ..Splošnega mizarstva" so letošnji dan republike počastili z veliko delovno zmago, z 2460 m2 novih proizvodnih prostorov, ki stojijo nedaleč od dosedanjih, za delo že precej časa neprimernih barak.
Skoraj sedemnajst let je bilo potrebno, da bo začel 178-članski kolektiv delati v sodobnih prostorih. Začetek je bil močno skromen. S praznimi skladišči lesa in polizdelkov, s skromnimi obratnimi sredstvi in z obrabljenimi stroji je začelo gospodariti 26 zaposlenih in 4 vajenci. Marsičemu seje bilo potrebno odreči, veliko nadur opraviti zastonj in le malokdo je verjel, da bo „mi-zarjem" vse zastavljeno uspelo uresničiti. Postajali so vse močnejši in že dve leti kasneje so sc jim pridružili člani „Lipe“ s Prekope, dobili so obrat v Kostanjevici, leto kasneje pa se jim je pridružila mizarska delavnica iz Brestanice. Združeni so poslovali bolj gospodarno, zakaj že takrat so ugotovili, da je povezava med majhnimi kolektivi, če hočejo uspeti, nujno potrebna. Medtem ko so prvo leto obstoja imeli 316,000,00 din celotnega dohodka, so ga lani 33,600,00 din.
Hitreje in učinkoviteje
Kot so predvideli v Novem mestu, naj bi primanjkljaj krške občinske zdravstvene skupnosti do konca leta narasel na okoli 6,2 milijona dinarjev. Že na zadnji skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev - bila je minuli teden v Krškem - pa so ga precej znižali, tako da bo po vsej verjetnosti le nekoliko presegel vsoto 4 milijonov. Zmanjšanje je posledica predloga, da za omilitev sedanjega stanja porabijo del sredstev, ki sc zberejo po prispevni stopnji in s katerimi presežejo dovoljeno porabo, pa tudi zaradi tega, ker so krški skupnosti vrnili denar, ki so ga nekatere delovne organizacije nakazovale svojim matičnim s sedežem izven krške občine. Kljub tej omilitvi pa je primanjkljaj še vedno prevelik, da bi lahko puščali ob strani vzroke, ki so. pri-peljali do tega. Tudi o teh so govorili na minuli seji in ugotavljali, da so zanje delno krivi tako uporabniki kot izvajalci zdravstvenih storitev. Novomeška regionalna skupnost zdravstvenega varstva je sprejela nekatere stabilizacijske ukrepe, s katerimi naj bi predvsem varčevali, povedali pa so, da so prav v krški občini dali najmanj spodbudnih rezultatov. Vse oblike izdatkov so tako presegle predvidene vsote, še največ pa za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje (za 22 %), za zdravila in injekcije (20 %) itd.
In kako poslej? Primanjkljaj bodo seveda krili, prizadevati pa si bo treba, da v prihodnje ne bo znova prišlo do njega. Zato bo treba zdraviti hitreje in bolj učinkovito, kar bo hkrati cenejše, še posebej pa si bo treba prizadevati za manjši bolniški stalež, pa tudi za to, da bi sc več bolnih posluževalo storitev znotraj regionalne skupnosti.
2. Sl BEK
„Našc Splošno mizarstvo je vse bolj močno," je povedal direktor Roman Dular, ki vodi mizarje vse od ustanovitve obrtnega podjetja. „Pro-izvodnja je usmerjena. Delamo za zasebne naročnike in notranjo opremo za stanovanja in poslovne objekte, Marsikdo večkrat vpraša, kako lahko med slovenskimi lesnimi velikani prodremo na tržišče. Predvsem zavoljo naše elastičnosti, kajti vedno smo se hitro prilagodili tržišču, novostim, radi hitro ustrežemo itd. Sodelujemo z novomeškim SGP Pionir,
Direktor Splošnega mizarstva Roman Dular: „Za nov obrat so zaslužni domala vsi zaposleni."
z ljubljansko Obnovo, celjskim Ingradom, Tehniko, Slovenijalesom in drugimi. V začetku minulega leta smo zaradi uspešnega dela sklenili, da postavimo nov objekt, kajti ta, v katerem smo delali do sedaj, je zastarel in ni več kos našemu razvoju. V novi stavbi - do sedaj smo postavili štirinajst sodobnih strojev -imamo razen proizvodnih prostorov urejeno jedilnico, sanitarije s tušem,
garderobe, transformatorsko postajo in prostore za pripravo dela. Razmišljamo tudi o nadaljnjem razvoju, in sicer o novem objektu v Kostanjevici, v katerem bi se lahko zaposlilo precej domačinov iz okoliških gorjanskih vasi."
Ob vseh uspehih krški mizarji niso pozabili tudi na kadrovsko politiko. Spodbujajo izobraževanje in ta čas sc ob delu izpopolnjuje na srednji tehnični lesni šoli sedem delavcev, imajo tri štipendiste na ekonomski srednji in dva na lesni šoli.
J. P.
KRŠKA VAS:
MOST GROZI
- Kljub opozorilnim tablam, ki omejujejo težo vozil, je most čez Krko pri Krški vasi vse večji revež. Iz dneva v dan se vse bolj šibi, saj vozijo preko tudi najtežji kamioni s peskom. „Mi vozimo za ceste, se nasmejijo šoferji, ko jih prizadeti krajani opozarjajo, da ne delajo prav. Da bi most vendarle obvarovali pred najhujšim, so na zadnji seji delegatov občinske skupščine obljubili, da bodo poslej zavarovalne znake le bolj upoštevali.
ŠTUDENTJE O SVOJEM DELU
Aktiv komunistov „Kluba posavskih študentov" je imel minulo soboto v Brežicah seminar, ki ga je vodstvo pripravilo skupno z MOS Zveze komunistov. Obravnavali so sedanje značilnosti v regionalnem gospodarstvu, se seznanili z delovanjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti ter s srednjeročnimi in dolgoročnimi smernicami gospodarskega razvoja. Študentje so spregovorili o svojem delu in težavah ter se zavzemali za tesnejše sodelovanje s svojimi matičnimi občinami.
ŠTIRISTRANSKI STROJ — Obratovodja v Splošnem mizarstvu Jože Arh pri štiristranskem obdelovalnem stroju za obdelavo profilov stavbnega pohištva. V nove proizvodne prostore so pred kratkim namestili kar štirinajst novih sodobnih strojev, ki sami naredijo nekaj delovnih operacij. (Foto: Janez Pezelj)
Krške novice
ŠTIRI KILOMETRE ASFALTA MANJ
- Letošnjega programa posodabljanja občinskega cestnega omrežja ne bo mogoče uresničiti; namesto 21 kilomcUov, bodo z asfaltom prekrili samo 17 makadamskih cestišč. Kljub vsemu je to velik uspeh, vendar bi bil lahko še večii, če ne bi včasih, ko |c bilo treba kupiti samo še asfaltno maso, zmanjkalo denarja. Upravni odbor občinskega cestnega sklada je zato na zadnji seji sklenil, naj bi v prihodnje vse načrte uresničili vsaj do zaključnih pripravljalnih del, nato pa čakali, dokler ne bi bil zagotovljen tudi denar /a zadnji korak.
DVA DNI - Komite OK ZKS je minuli sredo in četrtek pripravil seminar za člane predavateljskega aktiva. Na njem so jim družbenopolitični delavci iz Ljubljane predavali o stvareh, ki jih bodo morali kasneje predelati v vseh osnovnih organizacijah ZK, v okviru ..minimalnega programa" idejnopolitičnega izobraževanja. Seminar je bil v Kostanje-
Slr. TO LETO - Nova tovarna magnefitne celuloze in proizvodni prostori »Splošnega mizarstva" niso edina pridobitev za krško in občinsko gospodarstvo ob koncu leta. Za zadnje dneve v decembru so napo-
vedali tudi otvoritev novih proizvodnih prostorov za »Specializirano podjetje za indusUijsko opremo", ki bo v Žadovinck »prestavilo" del dejavnosti iz starejših prostorov v središču mesta na desnem savskem bregu.
TRI NOVOSTI - Srednjeročni program razvoja zdravstvene službe predvideva v krški občini do konca 1980. leta tri novosti. Najprej naj bi bila na vrsti problematika sedanjega lesnega zdravstvenega doma v Krškem, že drugo leto zdravstvena postaja na Raki, pa tudi razširitev prostorov za to dejavnost v Kostanjevici
t
V ČAST NAŠI ARMADI — V soboto so tudi v mirenskem Parti-
Dosti prispevali k stabilizaciji
Več kot podvojili lanski izvoz — Sevniško gospodarstvo dela tudi še s cenami iz leta
1974 — Pripravljeni na novo poslovno leto
Občinski izvršni svet je na seji minuli četrtek obravnaval izvajanje družbenega načrta razvoja občine v letošnjem letu, hkrati pa tudi že osnutek za prihodnje leto.
Na splošno velja razveseljiva ugotovitev, da je gospodarstvo občine v nelahkih tržnih razmerah ugodno uresničevalo v začetku leta postavljene naloge. Na tuje je šlo v devetih mesecih letošnjega leta po vrednosti dvakrat več izdelkov kot v enakem obdobju lani. Lani je npr. uvoz presegal izvoz še za 24 milijonov dinarjev, medtem ko so poglavitni izvozniki v občini letos izvozili kar za 32,7 milijona dinarjev več. Kot velja tudi v državnem merilu, je letos tudi pri delovnih organizacijah v občini občutno padla akumulacija. Tekstilna in lesna industrija, ki sta v gospodarstvu občine močno zastopani, nista imeli posebnih možnosti, da bi kaj pridobili s cenami. Ugotovljeno je, da vrsta kolektivov v sevniški občini posluje ši. s cenami iz leta 1974!
Za gospodarjenje v prihodnjem letu si v občini zastavljajo pomembne naloge. Opredeljenih je več prednostnih nalog. V kmetijstvu naj bi za 15 hektarov povečali nasade jablan, zgradili priročno skladišče in
SREČANJE ZDOMCEV LETOS V JUTRANJKI
Tradicionalno srečanje zdomcev sevniške občine bo letos v torek, 28. decembra ob 16. uri, v prostorih Jutranjke. Lani je bilo podobno srečanje v Lisci. Minilo je v prijetnem vzdušju in ob ogledu tovarne, za kar sicer zlepa ni priložnosti.
nadaljevali s posodobljanjcm hlevov in strojne opreme pri kmetih-kooperantih. Prihodnje leto bo pomembno za sanacijo in rekonstrukcijo obratov tanina in furfurala pri Jugotaninu. Predvidena je vrsta tehnoloških izboljšav in izboljšanje delovnih pogojev, kot npr. izgradnja
MOČNI IZVOZNIKI
Letošnji izvoz v prvih devetih mesecih letošnjega leta je več kot podvojen v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej. Močno je povečal izvoz tudi Stilles (242 odst.), medtem ko je po vrednosti največ izvozila Lisca - nad 100 milijonov dinarjev. Tudi Kopitarna je povečala izvoz (209 odst.), v izvoz se je vključil tudi Jugotanin.
LE, KOLIKOR ZMORE GOSPODARSTVO
Predzadnji četrtek so se delegati občinske konference SZDL lahko dobro seznanili s programi samoupravnih interesnih skupnosti za naslednjih pet let, predvsem pa z denarjem, ki bo za to potreben. Predstavniki posameznih interesnih skupnosti so še posebej pojasnjevali načrtovane naloge. Vrsta razpravljalcev je trdila, da je mogoče izvajati le naloge, ki jih zmore pokrivati gospodarstvo. Člani konference so sprejeli tudi delovni program občinske konference SZDL za naslednje obdobje.
V SPOMIN TALCEV - V nedeljo so v Pijavicah v okviru prireditev v čast dnevu armade v sevniški občini odkrili spomenik devetim talcem, ki jih je okupator ustrelil na tem kraju. Akcijo za izdelavo spomenika sta podprli Jutranjka in Metalna. Na sliki: predsednik občinskega odbora ZZB Maks Bilc (v sredini) med odkrivanjem spomenika. (Foto: Železnik)
Sevniški paberki
MOŽNOST ZA GRADNJO -Predvidoma te dni (odvisno je od objave sklepa v uradnem listu) bo v sejni sobi občinske skupščine en mesec razgrnjena sprememba zazidalnega načrta za Šmarje. Tu naj bi se z zazidavo zapolnilo stavbišča, kjer se je že pričela gradnja, šele zatem naj bi prišla na vrsto nova. Pripomniti je treba, da imajo zasebni graditelji še precej možnosti: v florjanski ulici v Sevnici je še 23 stavbišč, z razgrnitvijo spremembe v Šmarju pa bo na voljo nadaljnjih 46.
ENAK DO VSEH - Po do 10. decembra zbranih prispevkih delovnih organizacij za novoletno obdaritev otrok - teh je okrog
4.000 - naj bi dedek Mraz vsakemu malčku dal darilo v vrednosti 33,SO dinarja. Ce bo kaj več denarja, bo lahko še kaj dokupil. Štiri delovne organizacije so prispevale nad
10.000 dinarjev: Jutranjka, Lisca,
Jugotanin in Tovarna konstrukcij. Obdaritve bodo v vrtcih, šolah in krajevnih skupnostih.
DIVJAD SE SF.Ll, SKODA OSTANE - Zabukovška lovska družina je v letošnjem letu za škodo, ki jo je povzročila divjad na polju, plačala kmetom 7.000 dinarjev. Lovci ugotavljajo, da jim meša štrene predvsem divjad, ki je sicer doma v širšem okolišu, kot je njihovo lovišče.
KJE BODO GLASOVALI O integraciji sevniškega Kmetijskega kombinata s krškim Agrokombinatom bodo kmetje - člani sedanjega tozda za kooperacijo v sevniški občini glasovali v nedeljo od 7. do 15. ure na devetih voliščih: v Šentjanžu, Tržišču, Studencu (s pododboroma na Primožu in Bučki), Sevnici (s pododborom na Bregu), Blanci in v Zabukovju.
SEVNI&KI VliSTNII
proizvodnih prostorov in nabava opreme v Stillesu, proizvodne opreme v Kopitarni, nadaljnje po-sodobljanje prodajaln pri Trgovskem podjetju krepitev računalniškega centra v Lisci. Jutranjka bo nabavila pletilne stroje, s čimer bo nadomestila uvožene surovine.
A. ŽELEZNIK
REFERENDUM JE ZAKONIT
Pri oceni zakonitosti izvedbe postopka referenduma v sevrii-škem Trgovskem podjetju (o združitvi z gostinci) je družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje ugotovil, da ni osnov za razveljavitev. Niti predčasno zapiranje enega volišča (volilna komisija se je bila odločila za tak korak, ker so bili manjkajoči delavci v bolniški) zaradi prevelikega števila glasov proti združitvi niti glasovanje teh delavcev ne bi bistveno spremenilo izida.
Kot je bilo mogoče razbrati iz vsebine članka in podnaslova v našem listu v zadnji številki, je bilo pri naslovu „Trgovski referendum neveljaven" očitno, da manjka vprašaj, ki je izpadel iz tehničnih razlogov, za kar se opravičujemo.
OBETI ZA ZAČETEK DEL
V prihodnjem letu je predviden začetek del pri modernizaciji ceste po mirenski dolini Z deli naj bi začeli na odseku od Mokronoga do križišča za Krmelj v Tržišču. Za to si prizadevajo zagotoviti še premostitveni kredit v znesku 14 milijonov pri Ljubljanski banki. Gradnja po zahtevnem terenu bo prav gotovo trajala več let. Predvidena širina vozišča je 6 metrov. Za modernizacijo te ceste je močno zainteresirana tudi trebanjska občina.
TABORNIŠKO
GLASILO
Taborniški odred Treh smrek iz Sevnice je novembra izdal prvo številko svojega glasila Naša pot V njem so nadrobno predstavili letošnji delovni program odreda, na kraju pa tudi predvideni program za prihodnje leto. Tudi z nekaterimi drugimi prispevki so skušali prikazati svojo dejavnost skozi vse leto. Nekateri so se poskusili tudi v pesmih. Glasilo v ciklostilu je pomagala izdati Kopitarna.
ZE 382 SLUŠATELJEV
Sevniški Zavod za kulturo ima v številnih izobraževalnih oblikah v okviru delavske univerze že 382 slušateljev, od večerne osemletke do višje komercialne šole. Pred nedavnim so izdali tudi ciklostiran bilten. Za začetek so v njem izključno obvestila o urniku in kraju predavanj.
Šola za delo
Znano je, da uveljavljanje usmerjenega izobraževanja marsikje zaostaja, zlasti takega, ki naj bi kar najbolj upoštevalo potrebe združenega dela. V sevniški občini so se že vključili v pripravo posavskega dokumenta o usmerjenem izobraževanju, konkreten korak v tej smeri pa pomeni jutrišnji referendum o združevanju sevniške osnovne šole in poklicne oblačilne šole.
V novem šolskem centru naj bi bili obe šoli organizirani kot temeljni organizaciji združenega dela. Najpomembnejše je, da bo učencem, ki končujejo osnovno šolo, zagotovljeno nadaljnje usposabljanje bliže domu. S sodelovanjem profesorjev osnovne šole bo imela poklicna šola zagotovljen ustrezen učiteljski kader za splošne predmete. Strokovne predmete bodo poučevali strokovnjaki iz združenega dela. To prinaša vrsto prednosti, predvsem bo šola potem bolj upoštevala potrebe delovnih organizacij in bo šolala za delo. Jutranjka in Lisca kot veliki organizaciji združenega dela pristajata na tako sodelovanje. saj je enako r korist tudi njima.
Predvideni referendum je prvi korak k uresničevanju zamisli, kar pa seveda ne pomeni, da bodo zaprta vrata za nadaljnje dograjevanje usmerjenega izobraževanja v skladu s potrebami prakse in združenega dela.
A. /..
VIŠJA OSKRBNINA
Skupnost otroškega varstva je potrdila novo lestvico oskrbnin v vrtcih, ki naj bi veljala z novim letom. Na splošno naj bi bila cena višja od 10 do 15 odst. Pri dohodku od 1.20J do 1.500 dinarjev na družinskega člana — takšnih primerov je največ — bo po novem znašala oskrbnina za vrtec 510 dinaijev, za jasli pa 630 dinarjev. Starši naj bi tako prispevali le 40 odst. potrebnega denarja za delo vrtcev, preostalih 60 odst. prispeva skupnost. Pripomniti je treba, da so drugod že v večini primerov šli ■ na razmerje 50 : 50, čemur v trebanjski občini še ne sledijo, ker želijo varstvo otrok čim bolj razširiti.
zanu svečano počastili 35-letnico ustanovitve naše armade skupno z vojaki iz Mokronoga, učenci, ostalo mladino in moškim pevskim zborom Svobode. Proslavo so pripravili svet KS Mirna, Zveza rezervnih vojaških starešin in družbenopolitične organizacije kraja. (Foto: J. Platiše)
MIRENSKI MOST ZAKRPAN
Šele to jesen začeto krpanje starega mostu na Mirni, luknja je opozarjala dovolj dolgo, je slednjič pri kraju. Z betonom so najprej zalili luknjo na eni polovici vozišča in zatem še na drugi. Zdaj bo vsekakor zdržal, čeprav mu težak tovorni promet ne prizanaša.
Varstvo najmlajših še na vas
Prihodnje leto potujoči vrtci za otroke zunaj večjih krajev v občini
Otroško varstvo v trebanjski občini ima letos za seboj vrsto uspehov: v Trebnjem so dobili lepe dodatne prostore ob dosedanjem vrtcu, vrtec v Mokronogu pa se je iz neustreznih prostorov preselil v nove prostore pri osnovni šoli.
Skupnost otroškega varstva je na skupščini minuli četrtek sprejela smernice za razvoj predšolskega varstva otrok za prihodnje leto. S to usmeritvijo se skupnost odpira podeželju. Če upoštevamo namreč še dejavnost male šole, predšolski otroci v drugih krajih razen Mirne, Trebnjega, Šentruperta in Velikega Gabra, niso bili ^zajeti v kakršnokoli organizirano obliko predšolskega varstva. Tako predvideva skupnost otroškega varstva, naj bi v prihodnjem letu vzgojiteljica po dvakrat na teden prihajala med otroke na podeželje. V takem potujočem vrtcu — za obiske bi uporabili šolske kombije — bi dobili malčki prvo strokovno predšolsko vzgojo predvidoma v
Dobrniču, Trebelnem, Knežji vasi in Selih-Šumberku. V te namene bodo namenili 150.000 dinarjev. Enkrat tedensko naj bi pripravili tako „šolo“ tudi za predšolske otroke Romov v Račjem selu.
Kljub omejenim možnostim bi radi v prihodnjem letu zastavili osnove za nadaljnje širjenje mreže predšolskega varstva. Po srednjeročnem načrtu razvoja naj bi bila prva na vrsti gradnja otroškovarstvene ustanove v Šentrupertu. Predvidoma naj bi veljala 1,7 milijona dinarjev. V prihodnjem letu naj bi pričeli s pripravami. Delavke iz Mokronoga dajejo pobudo, naj bi v vrtcu uredili jasli. Možnosti in dejanske potrebe naj bi proučila strokovna služba.
Tudi šola varčnosti
Dobre izkušnje s šolo v naravi: šola dobrega gospodarjenja — Zakaj odpor na Trebeljanskem
Izobraževalna skupnost je delegacijam v krajevnih skupnostih in delovnih organizacij poslala obsežno poročilo o letošnji šoli v naravi. Znano je, daje šolo v naravi občinska izobraževalna skupnost pripravila že četrtič. Na morju v Tašaleri pri Pulju so bili učenci 4. razredov iz osnovnih šol trebanjske občine (razen otrok iz Šentlovrenca, kjer je takrat razsajal mumps), socialno ogroženi otroci, otroci borcev, 78 tabornikov in 47 članov sindikata z svojimi družinskimi člani. Skratka, v dveh mesecih je ..obiskalo" morje 755 ljudi iz tebanjske občine.
Muhasto vreme je nekatere skupine sicer prikrajšalo za nekaj radosti. Ob prihodu niso znali plavati 203 otroci, na kraju pa se je odstotek plavalcev dvignil na 92,3. Možnosti za delo osebja v taboru so bile nadvse slabe, dvakrat jim je neurje domala uničilo tabor. Marsikaj bi se dalo omiliti z boljšo opremljenostjo tabora. Zmogljivost kuhinje zadošča le za 150 ljudi v taboru, ne pa za čez 200, kot jih je dejansko bilo. Predvsem bi bilo treba postaviti pokrito in zaprto jedilnico. Vsaj tretjina šotorov je že doslužia. Prihodnja šola v naravi bo vsekakor še bolje pripravljena. posebno zato, ker nameravajo s pripravami začeti takoj.
Ob vsem velja poudariti še
finančno plat. Denar za vse je bil skromno odmerjen, vseeno pa v taboru ni bil nihče lačen ali žejen. Otroci so jedli po petkrat na dan. Ob takih in podobnih akcijah so pri obračunih praviloma prikazane izgube. Pri skrbnem poslovanju pa imajo za nadaljnje delo od letošnje šole še 99.921,17 din!
A. Z.
Ne nazadnje je bil letos razdeljen tudi lep kupček denarja za kmečke otroške dodatke. Skupno je bilo do oktobra razdeljeno med socialno ogrožene otroke iz kmečkih družin in družin brez dohodkov 630.840 dinarjev. Na voljo je poimenski seznam upravičencev po krajevnih skupnostih, kjer bi jih morali pretresati temeljiteje, da bi prihajala pomoč res v prave roke.___________A. ZELEZN1K
NIŽJA ODKUPNA CENA ZA KROMPIR
Tovarna za predelavo krompirja na Mirni je bila prisiljena zaradi razmer na trgu pri prodaji pireja znižati odkupno ceno za krompir. Cena pireja iz druge tovarne v sosednji republiki je namreč nižja, tudi pri njih kupujejo surovino ceneje. Kolinska je zato povabila na sestanek kmetijske organizacije, ki posredujejo največ krompirja od kmetov. Nova cena krompirja, pripeljanega v tovarno je 2,95 dinarja. Prejšnja odkupna cena je znašala 3 dinarje, tovarno pa je stal s stroški prevoza 3,20 dinarja. Trebanjski kmetijski zadrugi priznavajo pri kilogramu še 2 pari pribitka za skladiščenje na mesec. V tovarni menijo, da je večina kmetov z območja trebanjske kmetijske zadruge krompir že oddala še po stari ceni. Marsikdo, ki je lani pohitel s prodajo v času nižje cene in je predvideval tak položaj tudi letos, se je sedaj uštel.
Iz kraja v kraj
ANKETA NA TURI NU - Na seji sveta krajevne skupnosti Šentrupert v nedeljo so določili člane sveta KS za anketarje po vseh krajih, da bi ugotovili razpoloženje občanov za predvideno akcijo razpisa samoprispevka za komunalna dela na območju krajevne skupnosti. Za vsako gospodinjstvo so razmnožili tudi program predvidenih deL
VREDNO JI. POGLEDATI - Za vse vrstce v občini bo v bodoče v veljavi pravilnik o kriterijih za sprejem otrok v vzgojnovarstveno ustanovo s pravicami in doložnostmi staršev in ustanove. Vrtec lahko staršem zaračuna npr. dodatne stroške, če ne bi pravočasno prihajali po otroke v vrtec in bi sc tako neutemeljeno podaljševal čas varstva. Ravno tako morajo otroke oddajati v varstvo v vrtce, če so vpisani vsak
teden, tudi če je kateri od staršev zaradi izmenskega dela doma, ker je sicer moten vzgojni proces.
ZANIMAJO SE ZA TELEFON -Nekaj občanov na Pluski in Griču se zanima za napeljavo telefona. Laže bi izvedli akcijo, če bi našli še več interesentov. Telefon je pridobitev, ki jo vse bolj potrebujejo tudi na vasi.
NAMESTO ZA SILVESTROVANJE ZA TOLMINSKO - Osnovna organizacija sindikata občinske uprave in družbenopolitičnih organizacij sc je odločila, da razen namenjenih dveh celodnevnih zaslužkov kot pomoč za Posočje, namenijo za te ob potresu prizadete kraje tudi denar, ki so ga imeli sicer namenjenega za silvestrovanje.
TREBANJSKE NOVICE
trn*
'tj**
TEKNE JIM - V jedilnici dijaškega doma je ob času obrokov vedno živahno. Zjutraj tu gojenci „nabirajo“ kalorije, cja lahko sledijo pouku, po kosilu jih čaka učenje, po večerji pa se poslovijo od dneva, ki je minil. Jedilnica je največji prostor v domu in v njej pripravljajo tudi razne prireditve in proslave.
Udarniško delo za dom
Kolektiv dijaškega doma z udarniškim delom prihranil veliko denarja — Večina gojencev telesno ali duševno prizadetih
Črnomaljski dijaški dom je imel ob 9-mesečnem obračunu okoli 60 tisočakov ostanka dohodka, za katere lahko ponosno trdijo, da so res plod njihovega dela.
Letos poleti je namreč dom obnavljal veliko teraso; predračun za ta delaje znašal 180.000 dinaijev, ki pa jih 14-članski kolektiv ni imel kje dobiti, zato so se odločili, da bodo ta dela opravili udarniško sami. Povedati je treba še, da so v kolektivu samo trije moški. Kupili so le material, ki jih je stal 15 tisoč dinaijev, poleg tega pa so sami prepleskali vse domske prostore in tako spet prihranili lepe denarce.
Dijaški dom lahko sprejme 70 gojencev, vendar število le-teh precej niha. Pozimi jih je tudi do 80 (takrat jih je več iz poklicne šole), jeseni in spomladi pa dom ni polno zaseden. Sedaj imajo 56 gojencev, vendar je večina, kar 48, takih, ki imajo motnje v telesnem in duševnem
razvoju. Ti zahtevajo od vzgojiteljev in ostalega osebja še posebno skrbno nego, zlasti, ker je med njimi tudi skupina težje duševno prizadetih otrok.
V specializiranih ustanovah v Sloveniji je za take premalo prostora, zato so jih v črnomaljskem dijaškem domu prisiljeni obdržati toliko časa, dokler jih ne vzamejo v specializirani zavod, in jim v tem času čim bolj pomagati. Za tako delo pa jim manjka vzgojiteljev in primernih prostorov.
A. B.
KJE SO SPORAZUMI?
Od dvaindvajsetih delovnih organizacij, kolikor jih je letos junija ,podpisalo, da bodo pomagale izpolniti programe petih gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti, jih v črnomaljski občini le pet izvaja sklepe, sprejete na zborih delovnih ljudi. Nekatere DO se celo izgovarjajo, da teh podpisanih samoupravnih sporazumov nikakor ne morejo najti, da so jih v množici drugih aktov kam založili, da jih enostavno ni. Nekje se niti ne spominjajo, da so kaj takega res podpisali. Očitno je, da so podpisani samoupravni sporazumi nekje ostali, da jih je nekdo zadržal, neglede na to, da jih je najvišji samoupravni organ, zbor deavcev, sprejel.
Res je tudi, da so ti sporazumi precej zapleteni, napisani dokaj zamotano in nerazumljivo. Najbolj enostavna in jasna sta o razvoju cestnega in'luškega prometa, zato imata tudi največ podpisnikov; najbolj zapleten pa je o razvoju železnic. Tudi način, kako so te SIS hotele priti v DO, ni najboljši: šele, ko niso uspele direktno, so se obrnile na sindikat, izvršni svet itd., čeprav je jasno, da bi morala akcija od začetka teči po eni liniji Morda je tudi tu vzrok za zdajšnje zastoje.
Nad vsa legla bolezni
Vrsta ukrepov za higienizacijo okolja
Da bi se v občini kar se da temeljito zaščitili pred možnostjo izbruhov nalezljivih bolezni, bodo v obdobju do 1980 posebno skrb posvetili higieni-zaciji okolja. Za to so pripravili
AVTOBUSNA POSTAJA v Črnomlju je nedvomno edinstvena v Sloveniji, kajti le malokje je tako slabo poskrbljeno za čakajoče, kot v središču Bele krajine. Potniki se bodo verjetno pritoževali prav v teh mrzlih dneh, ko razen v bifeju ne morejo nikjer drugie na toplem počakati na avtobus, to pa pomeni — dodaten strošek.
črnomaljski drobir
SPET PLESI - V Črnomlju je za zabavo precej slabo poskrbljeno. Po-
leg kina in gostiln ostane ob dolgih zimskih večerih le še televizija. Najbližji ples je bil do sedaj v Semiču, poslej pa se lahko občani razvedrijo tudi na plesu v restavraciji Grad v Črnomlju. Vsako soboto igra za ples ansambel „Karavan“, vstopnina pa je 30 dinarjev.
ŠE O ZASTAVAH — Pisali smo že, da za dan republike na več kot dvesto hišah v Črnomlju niso visele zastave, čeprav poleg drugega to predpisuje tudi občinski odlok in za kršitelje predvideva kazen. Kljub temu pravijo, da je bilo tokrat mesto še najbolj okrašeno z zastavami; pa še več bi jih bilo, ko bi jih le tigovine imele dovolj na zalogi. Morda pa so se občani zgledovali tudi po nekaterih vidnih družbenopolitičnih delavcih, ki so tudi na seznamu tistih, ki za praznik niso razobesili zastav . ..
KDAJ PROSTORI ZA KS? - Da črnomaljska krajevna skupnost nima za svojo dejavnost primernih prostorov, je več kot očitno. Devet zaposlenih nima svojih bivalnih prostorov, ni skladišča za zastave, cestne znake, opozorila ipd., delegacije pri KS se sestajajo v edini sobi, ki jo ima ta KS in kmetijska zemlji-
ška skupnost skupaj; vseh članov delegacij, zbora, sveta in drugih komisij je preko sto. Zato bi KS rada dobila prostore v hiši Pod smreko 1.
O MOSTU PA NIC - Spomladi so zagotavljali, da so načrti za most čez Kolpo v Blaževcih in Žuničih v delu in da bodo gotovi junija ali julija. Morda so sedaj res celo že narejeni, samo da prebivalci teh krajev, ki most nujno potrebujejo, o tem nič ne vedo. Ce bodo imeli srečo, bo letos tako huda zima, da bo Kolpa zamrznila in bodo lahko po ledu prišli čez. Spomladi bodo morda dobili pa spet nove obljube.
PLESNE VAJE - Kaže da so minili časi, ko je tisti, ki je na plesu pokazal solidno znanje klasičnih
S lesov, veljal za nazadnjaškega. Sekaj časa je bil ples le bolj ali manj posrečeno zvijanje posameznikov ali parov, cepetanje in poskakovanje; tango, angleški valček, foxtrot in podobni plesi pa so bili s plesišč pregnani in se jih mladi tudi niso več učili. Zadnja anketa pa kaže, da je prav med mladimi veliko zanimanje za učenje teh plesov. Od tristo vprašanih jih je na CSŠ kar 200 odgovorilo, da bi radi hodili k plesnim vajam. Za organizacijo bo poskrbel - OK ZSMS.
program ukrepov, določili odgovorne za izvajanje teh ukrepov in roke, do katerih morajo biti opravljeni.
Predvsem bo treba v tem obdobju zagotoviti občanom higiensko neoporečno pitno vodo; zavarovati bodo morali izvire pitne vode pred odplakami in drugimi odpadnimi snovmi. Prav tako bodo več pozornosti posvetili vzdrževanju sanitar-no-higienskih pogojev v javnih po-! slopjih, prometnih sredstvih in na javnih mestih, zagotavljanju zdravstvene neoporečnosti živil in preventivni dezinfekciji, desinsekciji in deratizaciji
Sanitarna inšpekcija bo poostrila nadzor, OKP je dolžno redno klorirati vodovode, KS bodo morale v sušnih obdobjih organizirati dovoz higiensko neoporečne vode. Vsako naselje bo moralo imeti primemo urejeno smetišče, dosledno bodo izvajali odlok o preprečevanju onesnaževanja okolja s smetmi in odpadnimi snovmi. Tudi v najnižjem vodostaju Lahinje oziroma Dobli-čice morajo biti kanali speljani pod gladino, kar so dolžni urediti lastniki oziroma upravljalci javnih kanalizacijskih izpustov s sodelovanjem KS.
Seveda pa vsi ti in drugi ukrepi ne bodo dosti zalegli, če ne bo tudi poostrene kontrole in bolj doslednega izrekanja kazni kot je to v navadi sedaj. Veliko je odvisno od temeljitega nadzora, kjer se bodo morali zlasti izkazati vsi upravni organi, izvajanje programa pa bo spremljala tudi komisija za varstvo okolja in o tem poročala skupščini.
POSVET S POVERJENIKI IN DOPISNIKI KOMUNISTA
V soboto, 18. decembra, je bil v Črnomlju posvet, ki so se ga udeležili poverjeniki in dopisniki Komunista ter člani uredniškega odbora slovenske izdaje Komunista z glavnim urednikom na čelu. Na pogovor so bili povabljeni tudi člani odborov za informiranje v delovnih organizacijah. Na posvetu je bil govor o vlogi obveščanja v naši družbi ter o nalogah poverjenikov in dopisnikov Komunista.
V DRUGEM KROGU NEKAJ ZAMUDNIKOV
Čeprav se drugi krog solidarnostne akcije s Posočjem bliža koncu, niso še vse delovne in druge organizacije združenega dela izpolnile svojih obveznosti. Večina zamudnikov bo ta dolg poravnala pri decembrskih izplačilih osebnih dohodkov, na kar je opozorjena tudi služba družbenega knjigovodstva. Vsi pa morajo najkasneje do 15. januarja prihodnjega leta na občinski svet Zveze sindikatov poslati podatke o izpolnitvi obveznosti v drugem krogu solidarnostne akcije s Posočjem.
Kmetje enakopravni upravljalci
Po novem naj bi bila metliška kmetijska zadruga organizirana v dveh samoupravnih enotah — Pogoje za člane KZ izpolnjuje 500 kmetov
je, na primer za regres za nakup semen, za zavarovanje živine in vinogradov, za izobraževalne ekskurzije ipd. V bodoče pa bodo kmetje ves dobiček, ki ga bodo ustvarili, sami razporejali, lahko se bodo odločili za delitev ali ga bodo namenili za zavarovanje, vložili v skupne akcije itd.
Seveda pa bo zadruga še naprej delovna organizacija z vse mi obveznostmi.*1 A gARTEU
V nedeljo, 26. decembra, se bodo delavci in člani metliške kmetijske zadruge na referendumu odločali o novi organiziranosti KZ, ki bi začela veljati s prvim dnem prihodnjega leta.
„Po štirimesečnih temeljitih razpravah o osnutku zakona o združenem delu v kolektivu in
med člani KZ ter v družbenopolitičnih organizacijah smo sprejeli sklep, da bi bila naša zadruga v bodoče organizirana v okviru dveh samoupravnih enot,“ je povedal direktor Janez Gačnik.
Prva samoupravna enota naj bi bila temeljna zadružna organizacija, ki bo vključevala vso zasebno združeno kmetijsko proizvodnjo (dosedanjo kooperacijo), pospeševalno kmetijsko službo, hranilno-kreditno službo, trgovsko dejavnost in delovno enoto „Mesarija“. Vse te enote so skupaj celota; vse minulo kmečko delo ostane v tej enoti in z njim upravljajo kmetje. Druga enota bo tozd, v katerem bosta vinska klet in lastna proizvodnja in se bo v glavnem ukvaijal s proizvodnjo, predelavo in prodajo vina. Skupne službe bodo posebna enota.
Vsaka samoupravna enota bo imela 15-članski svet delegatov; v prvi bo od teh 10 kmetov in pet delavcev KZ, v drugi pa bodo upravljalci samo delavci KZ. V centralnem svetu bo od 15 delegatov osem kmetov.
Sedaj je v občini okrog 300 članov zadruge, pogoje pa iz-
polnjuje kakih 500 kmetov. Pred referendumom bodo zbori kmetijskih proizvajalcev, na katerih bodo kmetom natančno pojasnili bodočo organiziranost KZ in jih povabili med člane;
Sinova bosta godbenika
Ob novi registraciji metliške mestne godbe je bilo tudi precej administrativnega dela. Godbeniki so bili nadvse veseli, ko se je ponudila, da bo to opravila, Jožica Kozjan, sicer referent prodaje v Beti. Vedeli so, da bo vse potrebno' hitro in dobro opravljeno.
In ko je bilo to mimo, se je Jožica sama ponudila, da bo še naprej opravljala taka dela. Seveda so njeno ponudbo z veseljem sprejeli in postala je tajnica izvršnega odbora mestne godbe.
„Čeprav se sama nisem nikoli resno ukvarjala z glasbo, me muzika zelo privlači. Od nekdaj sem rada pela, ko sem v Novem mestu hodila na ekonomsko srednjo šolo, pa sem se ukvarjala tudi s folkloro. Za delo pri metliški godbi sem se odločila predvsem zato, ker je godba eno naših najboljših in najbolj delavnih društev/4 pravi Jožica.
Vendar Jožica ni zgolj administrativna delavka in tajnica, marveč tudi ljubiteljica in poslušalka domače mestne godbe. „Če le morem, grem na vsako proslavo ali prireditev, kjer igrajo naši fantje. Res, zelo rada jih poslušam.*
Pravi, da bo poskrbela, da bosta tudi oba njena sinova godbenika, saj ju glasba že sedaj zanima. Godbeniki pa žele, da bi v svoje vrste pri-
dobili čim več deklet. „Led je že prebit: imamo Jožico, potrebovali pa bi tudi take, ki bi z nami igrale.“ Morda tudi zato, da ne bi zaostajali za sosedi:	v črnomaljski
godbi igra tudi nekaj deklet ...
A. B.
Janez Gačnik: „S prihodnjim letom nova samoupravna organiziranost metliške kmetijske zadruge. “
na referendumu bodo imeli pravico glasovanja tudi novi člani.
„Mi smo tudi prej delali po načelih nove organiziranosti,“ pravi direktor. „Vedno smo imeli čiste račune; sedaj bi se radi le registrirali in ta samoupravni sistem še bolj izpopolnili. Kmetov dohodek, ki ga ustvarja preko zadruge, bo po novem v celoti evidentiran in z ustvarjenim dohodkom bo kmet tudi razpolagal. Tudi prej smo pri odkupu grozdja plačevali le akontacijo, razliko pa doplačevali kasneje; ostanek dohodka od mleka in mesa je šel za skupne pospeševalne akci-
SZDL usklajuje
Letos je poseben odbor pr* Socialistični zvezi usklajeval pro slave, veselice, zborovanja . druge javne prireditve v obe Na zadnji seji koordinaajsk odbora za proslave so elani nili delo odbora v tem letu.
Usklajevanje je pote1™® : redu, tako da ni, kot se: je P večkrat dogajalo, prišlo do t g > da bi na isti dan bilo v °J? _ več prireditev ali proslav. K dinacija pa je potrebna tuo to, da ima odbor nadzor vsemi javnimi prireditvami
^Sprejeli so sklep, da morajo
vse delovne organizacije, w J
ne skupnosti, društva in drug 15. januarja sporočiti Pr°^vijj prireditev, ki jih bodo pop , v naslednjem letu. Odbor posebej spodbujal pri«®”. ^ proslave v spomin na dogoo NOB, ki jih v metliškiobčnui ni malo, in pa organizacijo p slav za državne praznike.^	.
Uspeli so tudi, da so ze s	.
vse krajevne skupnosti v o določile svoje praznike m Ju primeren način proslavljajo.
Sklenili so, da vsi 15. januarja ne bodo poslan P ^ grama prireditev za * d0. kasneje zanje ne bodo oodb* voljenja.
VESELA POT DOMOV - Sneg, ki je končno prejšnji torek zjP* del tudi v Metliki, je največ veselja naredil otrokom. Kot nala ^ je bilo dovolj, ko se je končala šola, tako da je bila pot don» vesela.
Sprehod po Metliki
edino slovensko meslo;_adjo Zadnje čase so or8?n^ernU predstav ponudili mladms ^e-i, vendar je ta ni moge^„ pie<*j
TELEFONOV PA NI - Čeprav bi morali novi naročniki po pogodbi dobiti telefonske številke že lani, kljub številnim pritožbam še vedno čakajo zaman. Zadnjič so delavci PTT Prišli, nekaj postorili in spet odšli. Medtem je zapadel sneg, in vsi, ki komaj čakajo telefonov, se boje, da se bodo sedaj dela spet ustavila. Nekaj so pa le dobili: novo pogodbo, ki predvideva dodatne stroške ...
KDAJ PA O TULIPANIH? -Metliško hortikulturno društvo je prejšnji petek v občinski sejni sobi organiziralo predavanje o vrtovih in vrtnicah; predaval je inž. Jože Strgar. Sedaj, ko je ob 20-letnici Beti nizozemska firma Neveda podarila Beti 3.000 tulipanovih čebulic, mestu pa 2.000, bodo morali pripraviti kar pravi seminar o tulipanih, ki bodo, kot kaže, najbolj razširjena roža v Metliki.
TUDI NAPRLJ BREZ KINA - O metliškem kinu že dalj časa govore kot o pokojniku, in kaže, da bo Metlika še naprej eno redkih, če ne
celo edino slovensko kina. Zadnje čase so kino
klubu,	„
ti, ker bi bilo za to potrebno P. oj osebja. Poleg tega ima nua° klub na skrbi druge dejavnosti.
TEČAJ AMD - Po novem jo imeti izpite tudi voznikitr . jev in motokultivatorjev, zato ^ Bela krajina vpisuje kandidate , -
luajmu » j/uujv	—,	j	l	J
tečaje; pogoj je starost najm let, za voznike motornih lovnih strojev pa 18 let^ r“‘(*.'r'norff
Ka n m
se lahko prijavijo pri AMD v lju ah pri tov. Leniču na tne postaji milice.
VESELJE IN JEZA - Tta - j. šnji sneg, ki je pobelil Metliko Pgjj šnji torek, je prinesel obilo ve* jj otrokom in precej slabe volje, z _((r avtomobilistom. Za nekaj ur J® met skoraj ohromel, bilo pa je na nekaj manjših trkov, ki so s ^ srečo končali le z bolj ali manj jj. riženo pločevino in razbitim s*
leto-
metliški tednik
avnih
nakup ine in evalne
če pa ,kiga
irejali; a deli-za za-5 akci-
še na-z vse-
LTEU
ije
r pri pro-i in ičini.
rijske
oce-
10	v prej tega, bčini loor-
11	za-nad
ni v
Majo ajev-gido
ravili
30 fe
/e in ke iz ii res pio-
koraj bčini ih na
ydo
fv,
ii do-
ŠPORTNI „VRH" OBISKAL RIBNICO
Prejšnji teden je Ribnica sivela v znamenju športa. Občino so obiskali znani jugoslovanski športniki: na ustnem časopisu, ki ga je Pripravila vojašnica Mirka Bračiča* so sodelovali Kreši-Cosič, telovadna vrsta z batičem, Piletičem, Kosijem in ostalimi ter skakalec s Palico, Koleta. Razumljivo, največ govora je bilo o te-favah in stanju naše košarke “'gimnastike.
Za tekmovalno vzdušje 1 poskrbela namizno-*eniška reprezentanta Anton ^fipančič in Miran Savnik, ® sta v eksibicijskem na-5°PU pomerila moči.
Lanovim študijskim letom, v katerega smo sicer že krepko zako-3 se znova odpirajo stare rane našega šolstva — štipendijska jr**tika. (Ne)redno izplačevanje štipendij, ki ga v Ribnici opraviču-1 naglim porastom upravičencev do štipendij in razlik (od 130 in omejenim obsegom lastnih sredstev, povzroča zmešnja-Pfi načrtnem in sistemskem usmerjanju mladih v poklice.
j Ribničani so mnenja, da je 'sPevna stopnja za solidarno-L° združevanje sredstev še ono premajhna, saj se v reji13 jškem merilu zbere na leto °li 30 odstotkov manj sred-' v. kot bi bilo potrebno za iz-] cilo vseh štipendij. Po drugi ani pa so že v inskem letu Vilne delovne in druge orga-
-Jcije omejile število štipendi-jj.V’ s tem pa se je povečal pri-kandidatov za štipendije iz ^enih sredstev. Prav iz na-“enih vzrokov so v Ribnici
uvedli vrsto ukrepov, s katerimi skušajo popraviti slab položaj.
Tako so že pričeli prenašati1 štipendije iz združenih sredstev v zainteresirane delovne organizacije, ukinili nadaljnje štipendiranje vsem tistim, ki so presegli dogovorjene cenzuse, in vsem, ki so morali razred ponavljati ali pa so končali šolanje. Nadalje so štipendistom. ki so prejemali čiste štipendije do 500 din, le-te ukinili, v času poletnih počitnic
Pokazali Japotrkano polko”
^i pUl° .s°b°t° so v Dolenji vasi U Ribnici organizirali kulturni z Ladkom Korošcem in do-Mt? ^°**c*orno skupino. Folklorna |Nna se je tokrat drugič predsta-h s?°inačemu občinstvu. Zaplesali koli 20 plesov iz raznih “krajev f-mje in iz okolice Cabra na Kem. Tako so prvič zaplesali «. valček^ ki so ga včasih ple-\ J Tjšču pri Cabru.
|iyVlč so se dolenjevaški folkloristi ^stavili domačemu občinstvu le |K?aJst dni prej na dan republike. ^*at so v dvorani DC 16 v Dolenji ^ nastopili poleg pevskega zbora ;(JCar“ in pionirjev. Folklorna ^ina je ob spremljavi tria Cveto L1* Kočevja zaplesala 5 plesov, nj 450 gledalcev je prvi nastop J**} folkloristov nagradilo s pre-aplavzom. Takrat je do-/w'n. Franc Košorog iz Prigorice usalcem najprej zaigral pesem in
ples „Ob bistrem potoku je mlin“, nato pa ga je skupaj s svojo ženo še zaplesal. Karel Kozina iz Prigorice pa je sam zaigral in zaplesal „Poksotiš“. Vodja folklorne skupine Cveto Križ je melodiji posnel na magnetofonski trak in zapisal korake, zdaj pa domača folklorna skupina oba plesa tudi že pleše. Ob prvem nastopu je gledalce najbolj navdušila „Tapotrkana stol polka“ iz Tršča pri Čabru, ki so jo videli.
Žal prizadevnim mladim plesalcem še ni uspelo dobiti narodnih noš. Vodja skupine Cveto Križ je dejal, da upa, da bodo s pomočjo kulturne skupnosti dobili narodne noše že prihodnje leto. Dolenjevaška folklorna skupina to zasluži, saj člani zelo pridno in disciplinirano vadijo. Dokaz za to je, da so v približno treh mesecih obstoja naštudirali 20 folklornih plesov in že dvakrat uspešno nastopili.	j.	p.
Ribniški zobotrebci
■J°tel je ŽE UREJEN - Po i(iTem razdejanju v hotelu „Jelka“, zap8" Cf. erem smo že pisali v prejšnji iŠČ X ’ so končno le uredili prosto-Kamenjali razbite šipe in stole, 0V ‘	. ^Uali nove luči. Skoda, ki so jo
k .a ocenili na okoli 70.000 din, pa V.? se^aJ še povečala, še posebno j(.uPoštevamo, da hotel zaradi razenja dva (jni nj poslovaL
jjjeZ SEDAJ MIRNO - Na postaji i acii0 <1 n e m^*ce pravijo, da so jesen-^eII)ii , Vzniki miniU brez večjih izgre-
,reVS ^
preC$
[din5*3 j
mor«'
•aktf'
AMD
eVl5
in
4'M'
molJj
etllšk*
i le«r > prer
M
zlas'1
e tu»
se
***
ste¥
Si tudi ti slišal, da bo mla-organizacija končno le v svoje vrste tudi profe-'alca, najverjetneje na mestu
Hila
L'- Seveda, pa tudi to, da bo JN plačo amatersko, kajti ob-£** že tako primanjkuje denar-
dov. Tudi prometnih nesreč ni veliko, da pa bo nekoliko huje sedaj, ko bodo k nam pričeli množično prihajati zdomci na praznovanje novega leta. Po lanskoletnih izkušnjah sodeč, pa tudi v tem obdobju ni večjih prekrškov, saj se zdomci dobro zavedajo, da jim z odvzemom vozniškega dovoljenja in tudi potnega lista grozi odpoved delovnega mesta.
PRVE'-TEŽ A VE S SNEGOM -Prejšnji teden je po vsej Ribniški dolini ponovno močno snežilo. Debela bela odeja je največ preglavic povzročila avtomobilistom na cesti do Loškega potoka, ko so morali v večini primerov že po tretjini poti opustiti nadaljnjo vožnjo. Pa tudi v Ribnici ni bilo kaj dosti bolje. Komunalni delavci, zadovoljni z uspehom prve preizkušnje, so tokrat odpovedali in šoferji so bili v velikih zagatah, ko so si morali skozi množico snega na cesti utirati pot.
MALČKI KMALU POD STREHO - Po nekaterih napovedih bo novi vrtec v Ribnici že z novim letom pričel sprejemati prve malčke. Res pa je, da dokončna sredstva še vedno niso povsem zagotovljena, težave pa so tudi s kadri. Tako bo svečana otvoritev vrtca nekoliko preložena, najverjetneje pa bo v marcu prihodnjega leta, za občinski praznik. Nekaj se je pa le premaknilo!
REŠETO
Se
NEOČIŠČENO PARKIRIŠČE
— Sneg, ki je prejšnji teden povzročil nemalo nevšečnosti Ribničanom, je presenetil tudi komunalne delavce. Posnetek, ki je bil narejen dan zatem, ko je debela snežna odeja prekrila Ribniško dolino, kaže neočiščeno parkirišče pred domom družbenopolitičnih organizacij v Ribnici.
Do drsališča z združenimi močmi
Zbirajo tudi prispevke za ureditev varnega drsališča
Občani tudi že s prostovoljnim delom odstranjujejo grmičevje na
ZAKAJ BREZ RAZUMEVANJA? - Predviden podpis samoupravnega sporazuma o povišani stopnji prispevka za gradnjo stanovanj je padel v vodo. Eden izmed krivcev za „nerazumevanje“ je tudi Inles, ki je odločitev o nepodpisovanju sporazuma sprejel brez poprejšnje razprave med delavci. (Foto: Budja)
Ogledalo organizacij - štipendije
: r*bniški občini še vedno premajhno razumevanje delovnih in ostalih organizacij za štipendiranje bodočih kadrov — Z vrsto ukrepov iz zagat
pa so izplačevali le zmanjšane štipendije. Takšni ukrepi so vsaj delno uravnovesili stanje med dohodki in izdatki, hkrati pa pripomogli k nekoliko hitrejšemu izplačevanju.
Če pogledamo številke, vidimo, da je čistih štipendistov, takih, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev, v občini natanko 100. Od tega jih je na visokih šolah 12, na višjih 3, v srednjih 79 (od tega je 36 gimnazijcev) in na poklicnih šolah 6. Najvišja izplačana štipendija znaša 2.045 din, najnižja pa 150. Neprimerno več je izplačanih kadrovskih štipendij, skupaj 147. Na visokih šolah jih je 30, na višjih 10, srednjih 70 in poklicnih 37. Najvišja štipendija znaša 1.412 din, najnižja pa 40.
Ribniška občina potemtakem štipendira v šolskem letu 1976/77 natanko 247 dijakov in študentov, seveda iz preteklega leta, kajti podatki o novih prosilcih in vlogah še niso dokončni. Po najnovejših številkah je za čiste štipendije pri-, spelo 124 vlog, za kadrovske pa le 63. Analize kažejo, da organizacije združenega dela najverjetneje zaradi nepopolno izdelanih srednjeročnih in dolgoročnih programov potreb štipendirajo le toliko učencev, kolikor jih potrebujejo že danes (izjema je Riko-op.p.).
B. B.
O LJUDSKI OBRAMBI TUDI NEŽNEMU SPOLU
Pred kratkim se je končal tečaj obrambe in zaščite za mladinke, ki niso končale osnovne šole, kot tudi za izvenšolsko mladino, ki ga je pripravil oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine Ribnica. Tečaj je trajal osem dni, udeleženke pa so se seznanile z osnovnimi cilji in nalogami naše vseljudske obrambe. Ob koncu zanimivih predavanj je vseh 14 udeleženk opravilo še obvezen preizkus streljanja z MK puško.
M.G-č
Urejanje drsališča v Kočevju se je začelo. Dela organizira in vodi posebna komisija krajevne skupnosti (KS). Poglobljen je odvodni kanal, ki bo odvajal vodo, da bo omogočeno delo z buldožerjem in ravnanje zemljišča, ki bo uporabljeno pozimi za drsališče, v poletni sezoni pa za razna igrišča. Višino vode bo regulirala posebna zapora.
tem zemljišča Najbolj so prizadevni mladinci in pionirji ter občani Opekarske in Bračičeve ulice. Napeljan bo tudi električni vod za razsvetljavo drsališča v dolgih zimskih večerih. Če bo vreme le malo naklonjeno, bo mogoče drsališče urediti že letos. To bi bilo tudi najlepše darilo za dedka Mraza najmlajšim.
Vodstvo del na drsališču je prepričano, da bodo starši otrok po svojih močeh prispevali denar za ureditev varnega drsališča, saj potem ne bodo več v strahu, da se jim bo otrok utopil v Rinži. Morebitni presežek denarja bo porabljen za kasnejšo izboljšavo tega objekta. Denar naj občani nakazujejo na tekoči račun Krajevne skupnosti Kočevje-mesto št. 51300-645 — 15005. Namen vplačila: „Za drsališče". Seznam darovalcev, ki bodo prispevali nad 100 din, bomo objavili tudi v Dolenjskem listu. Denar lahko nakažete po pošti, pri banki ali vplačate pri KS Kočevje-mesto.
Kdaj dom počitka?
Te dni v kočevski občini resno razpravljajo o gradnji doma počitka za ostarele ljudi. Potreba po takem domu je velika, saj mnogi občani na stara leta nimajo kam.
Po sedanjih ugotovitvah bi moral imeti dom najmanj 120 ležišč, sicer ne bi bil donosen in zato manjšega niti pristojni organi ne bi dovolili graditi. Veljal bi okoli 20 milijonov dinaijev. Doslej seje pri invalidskem pokojninskem zavarovanju nabralo v petih letih 10 milijonov dinarjev. Po nekaterih izračunih naj bi zato pripravljali načrte šele leta 1979 in nato začeli z gradnjo.
Spet drugi pa menijo, da je gradnjo treba začeti čimprej.
V torek sprevod dedke Mraze
Priprave za sprevod dedka Mraza, ki bo 28. decembra ob 16. uri v Kočevju, so v teku. Na osnovni šoli pripravljajo primerno oblečene učence za sprevod in kulturni program, v katerem bodo nastopili tudi lutkarji z igrico „Trije snežaki". Program bo na gradbišču novega parkirnega prostora za kinom Jadran, na improviziranem odru iz Itaso-vih prikolic (in ne pred samskim blokom, kot je bilo prvotno predvideno). Tu bo namreč več prostora.
Mercator, Melamin, Zidar, Inkop, Avto in ZKGP Kočevje bodo pripravili okrašene kamione, Elektro pa bo -uredil razsvetljavo odra. Tekstilana, Nama in nekatera druga podjetja bodo prispevali denar za čim lepši sprevod, v katerem bo sodelovala tudi kočevska delavska godba. Krajevna skupnost Kočevje-mesto bo prispevala denar za okrasitev mesta.
K BRUS
SILVESTROVANJE V HOTELU
V Kočevju bo letos silvestrovanje le v prenovljenem hotelu Pugled. Rezervacija s silvestrskim menujem velja 300 din. Na samo novo leto pa bo v hotelu novoletni ples, za katerega velja vstopnina 50 din, nadaljnjih 50 din pa je obvezna konsuma-cija. V ostalih obratih gostinskega podjetja Hotel Pugled ne bo organiziranega silvestrovanja in novoletnega plesa, ampak bodo odprti kot običajno.
Vsi občani, mladina, SIS in delovne organizacije naj po svojih močeh prispevajo denar. Ce bomo s pridobitvijo drsališča preprečili eno samo utopitev v nevarni Rinži, bo trud bogato poplačan.
J. P.
Pogostili upokojence
Gradbeno podjetje Zidar je tudi letos povabilo na tovariški sestanek svoje upokojence. Skupno jih je prišlo preko 40. Vendar to niso bili vsi, saj nekateri niso mogli priti, ker jih je zadržalo slabo vreme, starost in bolezen, nekateri pa zato, ker so iz precej oddaljenih krajev oziroma drugih republik. Kljub temu so bili na srečanju zastopani upokojenci vseh gradbišč, se pravi Ljubljane, Reke in ostalih.
Podjetje jih je kakor vsako leto pogostilo. To je bil prav prijeten sestanek tovarištva, ki se je kovalo dolga leta pri trdem delu, zidanju in obnovi Kočevja ter drugih krajev. Razveselili so se tudi „kuverte“, ki naj bi bila priboljšek za veselo Silvestrovo. Odsotnim so poslali darila na dom.
Vsi upokojenci SGP Zidar Kočevje se kolektivu iskreno zahvaljujejo za pozornost in mu želijo mnogo uspehov in napredka
ANDREJ ARKO Kočevje
BREZ DELEGATOV
Na območju krajevne skupnost: Kočevje je 166 stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki so izvolile doslej 54 hišnih svetov in 37 delegatov za zbor stanovalcev pri KS. Ker so nekateri hišni sveti izvoljeni za več hiš skupaj, bo treba izvoliti „le“ še 46 hišnih svetov in 20 delegatov. Še slabše kot v Kočevju potekajo volitve delegatov in ustanavljanje zborov stanovalcev v drugih KS.
Več gostovanj iz Ljubljane za kočevske otroke
Danes, 23. decembra, bo ob 13.30 in 16. uri v okviru prireditev dedka Mraza nastopilo v Kočevju Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igrico Harrisa Aurorda „Pavliha in Mica“. Namenjena je predvsem šolarjem.
Jutri, 24. decembra, bo ob 13.30 in 15. uri nastopilo lutkovno gledališče „Jože Pengov" iz Ljubljane z igrico Daneta Zajca „Kralj Matjaž in ■ Alenčica". Namenjena bo vsem otrokom.
Nekaj mladinskih
dan Človekovih pravic -
10. december so proslavili tudi člani Kluba OZN na gimnaziji v Kočevju. V klubu deluje 25 dijakov in dijakinj; vodi ga mentorica Vesna Metelko, mentor pa je profesor Vladimir Turk. Vsakih 14 dni imajo sestanek, na katerem se seznanjajo s političnimi dogajanji doma in po svetu. Ob pomembnejših dnevih, kot je tudi 10. december, organizirajo proslave. Tokrat je po razpravi o človekovih pravicah prof. Vladimir Turk imel zanimivo predavanje o neuvrščenosti. Orisal je zgodovino in pomen neuvrščenosti v svetu.
STRELJANJE - Pred kratkim je OK ZSMS Kočevje v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo Kočevje organizirala strelsko tekmovanje, v domu telesne kulture. Dobro organiziranega tekmovanja se je udeležilo 12 ekip. V vsaki so bili zastopani trije tekmovalci. Vrstni red: 1. JLA - 229 krogov, 2. Itas - 209 krogov, 3. Gimnazija - 199 krogov. Najboljši trije posamezniki: Radulovič (garnizija Ribnica), Petrovič (garnizija Ribnica) in Klun (Itas).
TERITORIALNA OBRAMBA -120 mladink in mladincev je bilo sprejetih v enoto teritorialne obrambe. Mladinci se udeležujejo predavanj o teritorialni obrambi, ki jih vodi Dušan Stjepič, predava pa tudi Ivan Oberstar. Po predavanjih so se mladinci spoznavali z orožjem in streljanjem.
JURP. PODRŽAJ
Vse prireditve bodo v Šeškovem domu, kjer so tudi v okviru praznovanj dedka Mraza v ponedeljek, 20. decembra, popoldne prikazali pravljično veseloigro za otroke „Modra vrtnica in princeska" avtorice Kristine Brenkove. V ponedeljek zvečer je bila tu še Shakespearova igra „Sen kresne noči". Obe je izvedel Oder mladih Pionirskega doma Ljubljana.
Nekaj smrdi
Peter Požar iz Kočevja, Ljubljanska cesta 41, je že 4. novembra 1969 plačal 10.999 din komunalnega prispevka takratnemu Stanovanjskemu podjetju Kočevje, a$*še danes nima do svoje nove hiše urejene kanalizacije, kar je glavna ovira, da se ne more vseliti.
Kanalizacije nimajo pravilno urejene tudi ostale tri sosednje nove hiše, to je ob Ljubljanski cesti, med Sajevčevo hišo in „mojstrsko hišo". Vse štiri imajo greznico, dve izmed njih pa imata speljano kanalizacijo po površinskem kanalu v bližnji večji kanal, od koder teče voda po površini v Rinžo. Menda je vzrok teh težav, da stoje tri hiše prenizko, da bi se lahko priključile na mestno kanalizacijo. Dovolj visoko je le Požarjeva, vendar bi bilo preveč stroškov, če bi priključevali le eno hišo.
V tem primeru ugotovimo lahko, da nekaj smrdi:
Smrdijo odplake, ki tečejo po površini kanala in v Rinžo (na ta kanal pa se priključijo še odplake iz stolpnic v Kajuhovem naselju, kadar jim odpove njihov kanalizacijski sistem, in je potem smrad še večji).
Smrdi tak način pobiranja komunalnega prispevka, da po več kot sedmih letih še ni kanalizacije!
Smrdi pri izdajanju gradbenih dovoljenj na območjih, kjer ni poskrbljeno za odvajanje odplak!
Vse to smrdi komaj kakih 100 m od občinske stavbe, kjer so sanitarna in druge inšpekcije.
P.
Drobne iz Kočevja
ČAS ZBOROV - Prišel je čas, ko se bodo pričeli občni zbori in skupščine organizacij in društev. Vsekakor bi se morali dogovoriti, da ne bo več zborov isti dan ali celo ob isti uri, kakor se zadnje čase v Kočevju pogosto dogaja. Vsi bi morali tudi obravnavati, če so s svojim delom smotrno in koristno ter v skladu z dogovori porabili denar, ki jim gaje dala družba.
KAKO CEZ CESTO? - Posipavanje oziroma peskanje je v takem vremenu nujno, vendar ga v Kočevju ne izvajamo. Samo pluženje snega ne zadostuje. Po mestu so označeni prehodi za pešce, a se včasih ne da do njih, ker so plugi narinili prednje kupe snega, da so kot zmrznjene rampe. Vse to ovira promet pešcev. Nekateri avtomobilisti tudi prehitro vozijo. Pešec sc ne upa na zebro, ampak raje počaka, da odfrči avtomobil mimo. To je zato, ker mu ne zaupa, da bi se pred prehodom ustavil. Pri hitrostih, ki si jih nekateri dovoljujejo, jim niti ne bi uspelo, posebno še sedaj, ko je poledica.
NI OBRTNIKOV - Pomanjkanje raznih storitev je v Kočevju občutno. Celo za predmete gospodinjstva, ki so še pod garancijo, ne opraviš nič, ker te zavrnejo, da nimajo rezervnih delov, čeprav je tovarna, ki je stroj naredila, jamčila za nemoteno obratovanje ali brezplačno po-
pravilo okvar. Tako stoji veliko gospodinjskih strojev doma nerabnih. Vsi garancijski listi so samo pesek v oči in poceni reklama. Sreča je, da je prišel v Kočevje podjetni „Vseved“. Tako se rešijo ljudje na hitro vsaj nekaterih skrbi s popravili Ta 'naredi več kakor marsikateri servis z lepo donečim imenom in firmo.
občan vprašuj
C? . c^Ac
Bu,e Liv-
odgovar ja
- Kaj je to teorija in praksa?
— Teorija je, če delovne organizacije načrtujejo, da bo stvarni družbeni proizvod naraščal na leto za 12 odstotkov, občinska skupščina pa, da bo za 7,5 odstotka; praksa pa to, da se ob tričetrtletju pokaže, da je za 4 odstotke padel.
K0&EUSKE KOVICE
m
m mm
Četrtek, 23. decembra - Viktorija-Petek, 24. decembra — Eva Sobota, 25. decembra - Božidar Nedelja, 26. decembra - Stefan Ponedeljek, 27. decembra — Janez Torek, 28. decembra - Živko Sreda, 29. decembra — Tomaž Četrtek, 30. decembra - Branimir
LUNINE MENE
28. decembra ob 8.47 uri - prvi krajec
KOSTANJEVICA: 26. 12. ameriški barvni film Puščavska vojna.
ngi
SLUŽBO DOBI
SLUŽBO dobi starejša kuharica. Ponudbe pošljite na naslov: Fani Košak, gostilna, UL talcev 2, Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM v varstvo otroka v Žabji vasi. Naslov v upravi lista (3618/76).
VZAMEM v varstvo dva otroka. Naslov v upravi lista (3635/76).
STANOVANJA
IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3620/76).
ODDAM centralno ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (3649/76).
r
GARSONJERO,
enosobno ali kakršnokoli drugo neopremljeno stanovanje iščemo za našega stalnega sodelavca v Novem mestu ali okolici Ponudbe pošljite na naslov: ČZP Dolenjski list, 68000 NOVO .MESTO
Motorna vozila
OPEL ASCONO 16 S, letnik 1973, v brezhibnem stanju, garažiran, prodam. Androič, Plcmberk 2, Stopiče pri Novem mestu.
PRODAM ŠKODO, letnik 1971. Ogled vsak dan pri Francu Jeni-ču, Gotna vas 50 a, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson 35 in Unimog. Jože Potokar, Čerina 31, 68250 Brežice.
PRODAM VW 1300 v voznem stanju. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmarješke Toplice.
PRODAM PRINCA 1000 po delih. Jože Jordan, Cerovi log 44, Šentjernej.
POCENI prodam dobro ohranjen fiat 750, letnik 1973. Franc Bregar, Cerovi log 47, Šentjernej.
PRODAM DKW F-102 po delih. Jože Kranjc, Novo mesto, Zagrebška cesta 8.
UGODNO prodam zastavo 850, letnik 1970, in karambolirano zastavo 750, letnik 1967. Rajšel, Mali vrh, Mirna peč.
PRODAM fiat 850, dobro ohranjen. Franc Borin, Pijavice 13, Tržišče.
PRODAM traktor Porsche 16 KM, hidravlika in kosa. Milan Rožman, Arnovo selo 24, Artiče.
PRODAM traktor Pasqali 18 KM, plug, koso in tračni obračalnik za seno, vse malo rabljeno, skoraj novo. Cena ugodna. Jože Druško-vič, Krška vas 14, Cerklje ob Krki.
PRODAM škodo 110 1. Franci Murn, Podgora 6, Straža.
PRODAM FIAT 750, letnik 1965. V Brezov log 33, Novo mesto.
PRODAM opel rekord, letnik 1958, skupaj ali po delih, in motorno žago Partner z rezervnimi deli. Ogled vsak dan. Slavko Bučar, DoL Sušice 9, DoL Toplice.
PRODAM fiat 750 v voznem stanju za 5.000 din. Lovko, Ul. Marjana Kozine 30 Novo mesto
PO UGODNI CENI prodam originalen italijanski traktor fiat (45 KM) z italijanskim dvobrazdnim plugom. Ogled možen vsak dan na naslovu: Pavel Gričar, Nova gora n.h., 68270 Krško.
PRODAM opel kadet 1000 cm3, letnik julij 75, in šivalni stroj Bagat Jadran. Milan Jerič, Drska 38, Novo mesto.
PRODAM avto’ Mini 1000, karam-boliran, letnik 1972. Ogled od
KRŠKO: 25. in 26. 12. ameriški film Valdesovi konji. 29. 12. ameriški film Santee.
NOVO MESTO - KINO KRKA: od 24. do 27. 12. ameriški barvni film SOS iz boeinga 747. 28. in 29. 12. italijanski barvni film Kdo ste, fantozzi? V času od 23. do 31. 12. bo na programu ameriška barvna risanka Nagajivi Deteljček; od 25. do 31. ameriški barvni risani film Mačke iz visoke družbe.
RIBNICA: 25. in 26. 11 ameriški barvni film Plamen in strela.
SEVNICA: 25. in 26. 12. italijanski film Cvet 1001 noči. 29. 12. francoski film Belmondo veličastni.
ŠENTJERNEJ: 25. in 26. 12. film Vitezi okrogle mize.
TREBNJE: 25. in 26. 12. ameriški barvni kavbojski film Sedem jahačev.
16. do 17. ure. VeL Bučna vas 26, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson z originalno koso in plugom. Bela cerkev 13.
PRODAM Z 101 luxe metalik, letnik 1976. Informacije na servisu Novotehne, Šmihelska cesta 12, Novo mesto.
PRODAM avto Zastavo 750, letnik 1976, prevoženih 5600 km. Naslov v upravi lista (3652/76).
PRODAM fiat 126 P z dodatno opremo. Telefon 22-650 po 14. uri.
PRODAM renault 4, letnik 1973, karamboliran, 30.000 km. Marjan Matoh, Vrhpeč 22, Mirna peč.
PRODAM spačka, letnik 1971 ali zamenjam za fička od letnika 1970 dalje. Naslov v upravi lista (3666/76).
PRODAM traktor Ferguson 35 v brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista (3671/76).
PRODAM traktor Ferari (20 KM) z nekaj priključki Smole, Gor. Dobrava 6, 68210 Trebnje.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1974. Naslov v upravi lista (3672/76).
PRODAM
UGODNO prodam štedilnik Kueper-sbuch in kombinirano peč za kopalnico. Lamutova 18, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam frezo Berbery 7 KM, primerno za okopavanje, osipavanje in delo v vinogradu, ter prikolico. Naslov v upravi lista (3619/76).
PRODAM dve ostrešji za hišo. Informacije dobite pri Antonu Urbanču, Jelše, Leskovec.
UGODNO prodam diatonično harmoniko CFB. Tone Zore, Zdinja vas, Otočec ob Krki.
PRODAM pletilni dvoredni stroj Singer, skoraj nov. Forčešin, Nad mlini 24.
PRODAM lahek gumi voz ali zamenjam za težjega (15 col). Naslov v upravi lista (3625/76).
PRODAM 5 let starega konja, težkega nad 500 kg, ali zamenjam za dobro kobilo. Naslov v upravi lista (3628/76).
PO UGODNI ceni prodam mlatilnico in traktor Ferguson 58 KS. Jože Mantelj, Vrh pri Dolžu 16, Stopiče.
PRODAM odlično ohranjen električni štedilnik Sloboda. Šubert, Ljubljana, Pražakova 11.
PRODAM kosilnico Laverda. Mirna peč 8.
PRENOSNI STEREO radio i \agne-tofon prodam. Informaci po telefonu 22-414.
PRODAM športni otroški vo k (zložljiv), leseno stajico kuhinjski element (delovna miza 80 cm - Vega). Kličite 21-391 v večernih urah.
PRODAM kosilnico BCS, staro 5 mesecev, z vozičkom ter brusom. Franc Kocjan, Jelševnik 14, Črnomelj.
PRODAM TG 50 buldožer v delovnem stanju. Andrej Pintar, Velika Loka 26.
PRODAM enoosno tritonsko traktorsko prikolico s kiperjem in zračnimi zavorami. Mirko Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen kavč. Ljuban Mrkšič, Majde Šilc 20, Novo mesto.
VITRINO, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista (3667/76).
PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 42. Naslov v upravi lista (3668/76).
PRODAM DOBRO ohranjen otroški voziček za dvojčka. Naslov v upravi lista (3669/76).
KUPIM
KUPIM rabljene pancerje - 2 para št. 36 in 1 par št. 37. Tinca Kuhelj, Šentjernej.
REZLJANO POHIŠTVO iz masivnega lesa (posteljo, mizo, stole, omaro, predalnik) kupim. Prosim pišite Dušanu Mucu, Vodnikova 76, Ljubljana.
KUPIM rabljene otroške smuči za starost 9 let. Naslov v upravi lista.
V ČRNOMLJU ugodno prodam hišo v tretji fazi gradnje, veliko 11x13,50 m. Pripravljena je tudi za dvostanovanjsko. Pojasnila dobite na naslovu: Rudi Adlešič, Semiška cesta 6, 68340 Črnomelj.
PRODAM vinograd na Potovski gori v velikosti 9 arov in 9 arov vrta. Naslov v upravi lista (3626/76).
UGODNO prodam 144 a gozda v Smedniku pri Krškem. Informacije: Torkar, Ljubljana, Prešernova 7, telefon 21-293.
UGODNO prodam dve parceli št. 716/1 in 716/2 k.o. Sodražica, primerni za vikend, v Sodražici ob glavni cesti Ljubljana-Kočevje. Vse informacije dobite pri Pavli Kranjc, Ledina 2/a (Zajčja gora) 68290 Sevnica.
NA BIZELJSKEM prodam ob asfaltirani cesti vinograd in gozd. Dovoljena gradnja, voda in elektrika blizu. Naslov v upravi lista (3673/76).
DVOSTANOVANJSKO hišo na 1600 m2 zemlje, zgrajeno do tretje faze, z dokončanim „coklom“ in z vso dokumentacijo predam v Ribnici. Telefon (061) 76-659.
PO UGODNI ceni prodam 7 arov vinograda v Golobinjku pri Mirni peči. Lepa sončna lega, dostop možen z avtomobilom. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Alojzija Štih, Cesta 4. junija 28, Črnuče pri Ljubljani.
V TRŠKI GORI prodam parcelo, zrigolano za vinograd, primerno za vikend. Sončna lega, lep razgled. Naslov v upravi lista (3650/76).
POVRATNIKI! Prodam lepo gradbeno parcelo (22 arov) v Venišah pri Leskovcu pri Krškem. Pojasnila dobite pri sosedu parcele Albinu Pircu, šoferju, Veniše, Leskovec.
PRODAM domačijo-hišo v Orehovcu pri Kostanjevici z 19 ari zemlje. Flektrika in voda v hiši. Cena 19.000,000 Sdin. Stane Kavčič, Orehovec 11, Kostanjevica.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IZGUBLJEN ženski poročni prstan na Glavnem trgu dobite na upravi lista.
OPRAVIČILO
OB MOJEM sicer kratkem nagovoru na pogrebu pokojne Milke Bračun so se vrinile neke netočnosti, tako n.pr. omemba moža pokojne, ki je izostala in prikaz njenih pravnukov, ki jih še ni. Za te pomanjkljivosti se vsem prizadetim javno opravičujem. Jože Kink, Bučerca 11, Krško.
mekoies
LJUBI ANI DOMITROVIČ iz Čeinš želijo za 50. rojstni dan veliko sreče in zdravja, mož Stanc, hčerka Anica z možem, sinova Stanko in Jože z ženama ter vnuki Aleš, Marjanca in Suzana.
DRAGEMU IVANU STROJINU iz Bršlina 61 za rojstni dan vse najlepše in naj se mu izpolnijo vse skrite želje. Žena Metka, mama in
DOBRIMA mami in atu MARIJI in ALOJZU FAKINOVIMA z Blance iskreno čestitajo ob 30-lctnici skupnega življenja in sc zahvaljujejo za trud pri ustvarjanju toplega doma otroci: Pavli, Ivan z ženo Reziko, Cilka z možem Franetom, Milan z ženo Anico ter vnučka Blaži in Vesna.
DOBRI in skrbni mami CILKI TRAMTE iz Tomažje vasi želita vse najboljše za njen 70. rojstni dan ter da bi bila še dolgo zdrava in srečna v krogu svojih domačih, France in Lojze z družinama, mala Zdcnkica pa ji pošilja 70 poljubčkov. Čestitkam se pridružujejo tudi Martinčičevi.
VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da redno obratuje od 28. decembra dalje. Piščance bomo prodajali vsak torek od 15. do 20. ure. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Valimo bele težke pasme, rjave, srednje težke nesnice in grahaste, ki so izredno primerne za kmečko rejo. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo, telefon 75-375.
IZDELUJEM vse vrste rolet in žaluzij. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
RADIATOR boste brez truda in hitro očistili prahu. Prah zadržuje toploto, izgorevanje pa onesnažuje zrak v prostorih. Ščetko vam pošljemo po pošti, če nakažete 50 din. Obnavljamo tudi vse ščetke za loščilce in sesalce prahu. Izdelujemo vse ostale ščetke po vzorcu in črtežu. Naročniki Dolenjskega lista imajo 10 % popusta. Sčetarstvo Arnič, Tržaška 52, Ljubljana.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila po telefonu 21—282 ali osebno v salonu. Delovni čas: ponedeljek od 13. do 20. ure, sobota od 6. do 13. ure, ostali dnevi od 6. do 20. ure. Za obisk se priporočamo! Želimo vam srečno novo leto 1977. Frizerski salon „ MILKA", Novo mesto, Partizanska 3.,
Ob izgubi drage sestre in tete
TEREZIJE HERCOG roj. KERIN iz Leskovca pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo Lipovževim, Vaksloviiji in Božičevi mami za izkazano pomoč. Hvala tudi kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sestra Minka in drugo sorodstvo
Ob izgubi drage mame in žene
IVANE SIMONČIČ
z Blance
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in jo obdarili s cvetjem. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Blanca, tov. Simonu Urbančiču za poslovilne besede ter pevskemu društvu Senovo.
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Pavla, vnuki, štiije pravnuki, tri snahe in drugo sorodstvo.
Ob smrti moje drage žene
MARIJE POTOČAR
z Dol. Kamene
se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju'nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, sosedom in sorodnikom za vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti Hvala ZB za venec in duhovniku za opravljeni obred. Posebna hvala družini Čampa.
Žalujoči: mož Lojze in drugo sorodstvo
Po kruti in težki bolezni nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric
MARTIN 2ABKAR
iz Ravnega pri Raki
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala kolektivom in sodelavcem IGM Sava Krško, DES Elektro Krško, IMV Novo mesto, SGP Pionir Krško, 8. razredu OŠ Raka, Čebelarskemu društvu Raka, ZD Krško, župniku za opravljeni obred in pomoč v težkih dneh, družini Ccmič i/. Dolge Rake ter vsem ostalim.
Žalujoči:	žena	Nežka	in
otroci.
iffOB/ESTILAl [fRHCUCI^
mojem imetju na Radoviči. Vsakogar, ki ne bo spoštoval te prepovedi, bom sodno preganjal. Obenem oporiiinjam sosede, da obžagajo drevje, ki sega na moj svet. To naj storijo takoj, vendar najkasneje do 15. februarja. Če do tega roka drevje ne bo obžaga-no, bom primoran to storiti sam na njihove stroške.
ALBERT LORBER, VeL Malence 17, 68262 Krška vas, opozarjam vse tiste, ki 'širijo lažnive in neresnične govorice, da sem si prilastil del vaške gmajne. Parcela ob Krki št. 276/2 ni bila nikdar gmajna, pač pa zasebna lastnina, odkar obstoja zemljiška knjiga. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal
i
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, sina, bra-£,.1 ta, strica in botra
MARTINA SREBRNJAKA
iz Velikih Brusnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku.^ Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za lajšanje bolečin, družini Kirn, podjetju Kremen iz Novega mesta in obratu v Mokrem polju, KZ Krka in sodelavkam ter kolektivu Novoles, GD Brusnice, vsem govornikom in župniku za opravljeni obred.
Še_ enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika imeli radi in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Marica z družino, sin Martin, ata, mama, brat Stane in sestra Marija z družinama ter drugo sorodstvo.
V SPOMIN
22. decembra je minilo leto dni kar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega ljubega moža, očka, sina in brata
JOŽETA JURJEVIČA
elektromehanika iz Ljubljane
Odšel si na pot vesel in nasmejan kot vedno, toda usoda je bila močnejša od naših želja in te iztrgala v cvetu mladosti, ko smo te vsi najbolj potrebovali V naš dom seje naselila žalost in bolečina, tvoj nasmeh in dobrota pa sta ostala neizbrisana v naših srcih.
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate in ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani
Vedno žalujoči: žena Rozi, sinova Jože in Andrej, hčerki Mojca in Daija, oče, mama, brata Tone in Dušan.
Ljubljana, Radoviča, Trstenik
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše drage žene in ljubljene mamice
NADE ŠTRUBELJ
se od srca zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za njihov trud in prizadevanje. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Skubičevim, Janjoševim, Planinčevemu Korlu, Petranovim, Lenkeževim in Jurkovim, kakor tudi ostalim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvalo smo dolžni delovnemu kolektivu Beti Črnomelj, podjetju Begrad Črnomelj, godbi na pihala, župniku za opravljeni obred in tolažilne besede, ženskemu pevskemu zboru PD Miran Jarc Črnomelj, prijateljem, in pevcem moškega pevskega zbora Grosuplje, tovarišici Lidiji Jankovič za poslovilne besede, kakor tudi vsem številnim darovalcem vencev in cvetja. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, sinček Andrejček, mama, ata, brat in sestre z družinami in drugo sorodstvo.
Črnomelj, Brestanica, Vrhnika,
Kamnik, Grosuplje
DOLENJSKI LIS
DOM IR ATA sprejema naročila za silvestrovanje. V primeru sneženja bo cesta plužena. Za zabavo poskrbljeno!
IVAN REŽEK, posestnik iz Radoviče št. 10, prepovedujem vsakomur, posebno pa vsem sosedom, pašo kokoši in ostale živine po
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15.
10.	1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje temeljni davek od prometa j)roizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - ~	■ — ■ -
tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Barvni filmi in
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 1.00,
2.00, 3.00, 4.00, 5.00, 6.00, 7.00,
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00,
19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Nočfii program RT Ljubljana od 0.05 do 5.00 (razen ob torkih); pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
ČETRTEK, 23. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05
Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Rihar: Zakaj smo proti uvozu rumene italijanske
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta in strica
JOŽETA KOŠMRLJA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, župniku za opravljeni obred, pevskemu zboru Maksa Henigmana in vsem, ki so darovali cvetje.
Žalujoči: sinova Jože in Ivan z družinama, hčere Pepca z možem, Micka in Kristina z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, tašče, tete in sestre
LJUDMILE BRAČUN
roj. Medvešek iz Stolovnika 53
se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno Agreževim, Levičarjevim in Križnikovim za nesebično pomoč, pevskemu društvu s Senovega, kolektivom in sodelavcem Elektrosignala Celje, LB Novo mesto, Jutranjke Sevnica, Sob Krško, Agrokombinatu iz Krškega in vsem, ki so pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož in otroci z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE GAL
iz Novega mesta
prisrčna hvala vsem, ki so nam ob njeni bolezni in smrti stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja dr. Vodniku za njegovo nesebično pomoč, njenim sostanovalcem, posebno gos. Mihelčičevi in družini Pučko, Občinski skupnosti Novo mesto, Upokojenskemu pevskemu društvu, novomeški godbi, pevskemu zboru Dušana Jereba, VGP Novo mesto, Zvezi gluhih, sosedom iz Adamičeve ulice in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Franci z družino, hčerka Ida z družino in drugo sorodstvo.
pasme čebel. 12.40 Od vasi do vasi.
14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 „Vrtiljak". 18,05 Iz domačega opernega arhiva. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer.
21.40	Lepe melodije. 22.20 Tri suite slovenskih avtorjev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke in ritmi
PETEK, 24. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh.
12.10	Revija orkestrov in solistov.
12.30	Kmetijski nasveti - ing. Vilko Štern:	Agrarna politika do
hribovskih kmetij. 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	Naš gost 16.00 „Vrtiljak“.
18.05 Veliki interpreti 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenikov. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 25. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 1110 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Papež: Obnova v Posočju po odpravi kozje paše. 12.40 Veseli domači napevi
14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 15.45 S knjižnega trga.
16.00 „Vrtiljak". 18.05 Gremo v kino. 18.45	Zabaval vas bo
ansambel Latinos. 19.35 Lahko noč, otroci!	19.45 Minute z
ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
21.15	Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA,	26. DECEMBRA:
8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši...	10.05
Karavana melodij. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra.	19.35 Lahko noč,
otroci! 19.45 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK,	27.
DECEMBRA:	8.08	Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Ekonomičnost v govedoreji. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru.
14.05	Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene
folklore. 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus.
20.10	Ko beseda in glasba ustvarjata teater. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 28. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03	Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Marija Orešnik: Pridobivanje beljakovin iz naftnih derivatov za prehrano perutnine.
12.40	Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 Obisk naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.30	Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 29. DECEMBRA: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Franc Grum: Kaj vse vpliva na hranilno vrednost sena. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 18.30 Veselo v novo leto: Splet veselih zborovskih skladb za prijetno razpoloženje.
19.35	Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža in Atija Sossa. 2120 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
TELEVIZIJSKI
SPORED
•■1
V času od 9. do 15. 12. 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Zlobec iz Črnomlja - Dorotejo, Marija Kutuš iz Soteske -Jožeta, Ana Vukčevič iz Miličev -Radmilo, Marija Kumelj iz Žužemberka - Mojco, Jožica Šneler iz Črnomlja - Darjo, Cvetka Gregorčič z Mirne - Roberta, Vera Rožman iz Krškega - Roka, Olga Plut iz Kota - Jerneja, Ljudmila Povhe iz Planine - Brigito, Helena Škoberne s Senovega - Patricijo, Martina Škrinjar iz Črešnjevca -Iztoka, Zvezdana Rožanc iz Jelš — Anjo, Dragica Zupančič iz Meniške vasi - Damjano, Velinka Čučič iz Rosalnic - Slavico, Jožica Verček iz Cegelnice - Luka, Marija Kovač z Volčjih njiv — Tino in Toneta, Slavka Grabnar iz Marindola -Silvo, Justina Prhne iz Orehovice -Petro, Rozalija Špelko z Jame -Sebastjana, Mihaela Pezdirc iz Semiča - Andreja, Danica Lončar iz Podgore - Alena, Katarina Lindič iz Metlike - Matejo, Slavka Zaletelj iz Mirne peči — Natašo, Marija Malerič iz Črnomlja - Marka, Ruža Tolič iz Črnomlja - Snežano, Francka Kocjan iz Butoraja - Boštjana, Vilma Miklič z Mirne - Staneta. ČESTITAMO!
ČETRTEK, 23. DECEMBRA:
8.00 TV v šoli (Zagrebi - 9.00 TV v šoli (do 10.05) (Beograd) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zagreb) -
15.00 Šolska TV:	Alžirska
konferenca predstavlja 2 tretjini človeštva - ponovitev (do 15.20) (Lj) - 17.20 Mala čebelica, barvna nadaljevanka (Lj) - 17.35 Jole, Jole, mladinska nadaljevanka TV Tigograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Filmski burleski (Lj) -	19.15
Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 V živo: Znanje za delo (vmes Poročila) (Lj)
PETEK, 24. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Beograd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zagreb) -
16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Zagreb) - 16.00 TV v šoli
- ponovitev (do 16.35) (Beograd) -
17.10	Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Hokej (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Zbori sveta: Wales (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -	18.45	Narodni	parki -
barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
20.00 Propagandna oddaja (Lj) -
20.05	Že	dobite?,	barvna
nadaljevanka	(Lj) -	20.35
Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Nirvana, barvna dokumentarna oddaja- (Lj)	-	21.15	Barvna
propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Okuženi, barvni film (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA,	25. DECEMBRA:
10.00 TV v šoli (Beograd) - 11.05 TV v šoli (Zagreb) - 12.05 TV v šoli (do 12.35) (Sarajevo) - 15.25 Košarka Cibona:Radniški - prenos (do 17.00) (Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj)
- 18.25 Risanka (Lj) - 18.35 Oko nevihte, barvni film (Lj) - 19.00 Sprejem v dvorcu (barvni film) (Lj)
- 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55	Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Suzana in Jeremy, barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Šopek sedmih vrtnic -barvna oddaja (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj) - 22.50 625 (Lj)
NEDEUA, 26. DECEMBRA:
8.25 Poročila (Lj) - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Se že svita,
. bo den (Lj) - 9.00 625 (Lj) - 9.40 A. Diklič: Salaš v malem ritu, barvna nadalj. TV Bg (Lj) - 10.25 Otroška matineja: Lesene pištole, Mala čebelica, barv. odd. (Lj) -
11.25 Mozaik (Lj) -	11.30
Kmetijska oddaja (N. Sad) - 12.15 Poročila	(do	1120)	(Lj) -
Nedeljsko popoldne:	Morda	vas
zanima: Hokej včeraj in danes, Kekčeve ukane, Okrogli svet -
16.40	Košarka CZ: Bosna, prenos (Bg II, Lj) - 18.15 Poročila (Lj) -
18.20	Siva	obala,	barvna
nadaljevanka (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) —
20.00	A. Marodič: Grenkoba zmage, barvna nadaljevanka, Poti in stranpoti (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (tj) - 21.05 Indonezija, barvna dokumentarna oddaja (Lj) -
21.35	Športni pregled (Zg) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
Pišite v
I DOLENJSKI LISTI
PONEDELJEK,	27.
DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - -m
9.00	TV v šoli (do 10.05) (Bg) -
14.05	TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 16.50 Zverinice iz Rezije, barvna oddaja (Lj) - 17.05 Skrivnosti globin - serijski barvni film (Lj) - 17.30 Obzornik (Lj) -
17.45	Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) -
18.15	Mozaik (Lj) -	18.20
Odločamo (Lj) — 18.30 Mladi za mlade (Bg) - 19.15 Barvna risanka (Bg) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) —	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Pavič: Po poti izdaje, 2. del drame TV Bg (Lj) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) -	21.05 Kulturne
diagonale (Lj) - 21.45 Mozaik kratkega filma (Lj) — 2105 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 28. DECEMBRA: 8.00 TV v šoli - 10.05 TV v šoli (do.
11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 16.05 Šolska TV:
O konferenci neuvrščenih v Colombu (do 16.45) (Lj) - 17.05 Čudovito žerjavovo darilo, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Debelinko, serijski film (Lj) - 17.55 Obzornik
- 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 TV trim test, barvna oddaja (Lj) -
19.05	Barvne risanke (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mednarodna obzorja: Kruh naš vsakdanji, barvna odd. (Lj)
— 20.50 Barvna propagandna oddaja 4 (Lj) - 20.55 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan, barvna nadalj. (Lj) -
21.55	TV dnevnik (Lj)
SREDA, 29. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.0o TV v šoli (do
10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.10 Otroška oddaja (Lj) -	17.30 Italijanski muzeji (Lj) - 18.00 Obzornik (Li) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Miniature: Svetila, barvna oddaja (Lj) - 19.05 Barvne risanke (Lj) -
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV j) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna:
Odpuščeni barvni film (Lj) - 21.20 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester, barvna oddaja (Lj) -21.50 Vračanja Cirila Zlobca, barvna oddaja (Lj) — 22.15 TV dnevnik (Lj)
Josip Jurčič
med
dvema
stoloma
Od narave naš Nikolaj ni bil sentimentalen, kakor bi po baš rečenem utegnil kdo soditi. Bil je zdrav, nepopačen mladenič dobrega srca, mehak in sprejemljiv za vse; ali sveta ni poznal drugače nego malo iz knjig in iz površnosti. Ker se mu z življenjem ni bilo treba nikdar boriti, tudi ni mislil mnogo o njem; od tod je izvirala morda ona lahkota, s katero je opazoval vsako
svojo okolico.
Skratka, naš prijatelj je bil eden onih ljudi, ki so material, iz katerega se da vse narejati, ki lahko prav srečni ali zelo nesrečni postanejo, zelo osrečijo ali pak z razdiralno roko posegne-jo v usodo čutečega srca, ki se je približalo.
VI
Danilo se je že, ko se je drugo jutro stari gospodar zbudil. Prestrašen skoči Luka Kolodej tako naglo s postelje, kolikor so mu starikave kosti dopuščale, in bosopet taplja do okna, z debelim železom omreženega, ter hlastno od-
grne zaveso. Na dovrišču ni bilo še nikogar, vendar je bil že na pol beli dan.
In take sramot, da bi bil na Kolodejevini kdaj kdo prej vstal in vse druge klicat šel nego gospodar Luka, ni bilo zlepa slišati. Danes bi bil pa skoraj zaspal; tega je bila sinočnja butelja kriva; nikdar več zvečer, stara glava!
Tako je gospodar mrmral in razljutil se nad seboj in nad hlačami, ker je v nagli vihri stlačil bil levo nogo v desno hlačnico, vse, da bi se prej oblekel. Tudi robače brisalke ni mogel najti, tako da je bil, v strahu, da ne bi zamudil, prisiljen danes jutranjo molitev na kolenih opustiti.
Svojo sobo zaklenivši, odrinil je potem veliki zapah vežnih vrat, odprl in stopil na dvorišče. Dva velikanska psa sta skočila dobrikaje se proti njemu in on, ki včeraj sinu ni v roko segel, smehljal se je psoma, tapljal ju po glavah in vrateh in hvalil: „Nu, Švigelj, ti si že priden in ti, Pastuh, priden, da i-i-i, priden.14
Osvobodivši se psov, koraca stari gospodar preko dvorišča do vodnjaka, lastnoročno navleče vode ter jo s periščem nalovi, da si umije roke in obraz ter se s seboj prineseno robačo iz najdebelejšega domačega platna obriše.
Potem gre polagano, kakor bi vsak korak premišljeval, proti konjskim hlevom. Tam slone na oglu dolge grablje. Luka Kolodej jih oprime in nese nekoliko od sebe proč - kakor škof svojo palico - pokonci, stopa pod podstrešnim odrom naprej. Blizu vrat pa kvišku pogleda in z grabljami trikrat v strop v deske sune, da se sliši po vsem odru, kjer hlapci spe, in vpije:
„Hoj, hoj! Ves svet je že vstal, beli dan je že, ali vas ni sram, lenobe lene!“
Rekši, nasloni grablje ob steno in korači nazaj v hišo dekle budit. Hlapci pa vedo, da smejo še deset minut pospati, ker stari pride gotovo še enkrat z grabljiščem razbijat in povedat, da jim „že sonce sije v ...“
Taka je vsakdanja šega očetu Kolodeju, katere se drži kakor ura. Ko bi kdo prej vstal kot on, ta bi se mu močno zameril in, ko bi kdo po drugem klicanju brž ne zapustil ležišča,a temu pride grom in hudovanje na glavo, v slučaju, ko
bi se ponavljalo, pa resen svet: izkidaj se iz mojega doma, grdin !
Do sedme ure je stkal Luka in ukazoval, -zmerjal in pregledaval tu in tam, ob sedmih pak je šel zajtrkovat.
Tako je bilo dan na dan od nekdaj. Vselej bi bil mrmral, ko ne bi bil že pripravljene našel kave in slanine, a danes se je okoli ozrl in hud bil, ker je bilo zanj že vse pripravljeno, pa samo zanj.
„Kam je pa oni šel? Ali ne more počakati, da bi vkup jela? Mar je pregosposki, ka-li? “ zadere se ob Mreto.
„1, kdo? “ vpraša ženska.
»Nikelj!“
„Še spi.“
„Spi? Hoj, kakšen gospodar bode to, ki do sedmih spi? Tako ne bodeva orala, sinko,4' mrmra on.
„Uj vi! Ali vas ni sram,44 zavzame se stara Mreta za mladega. „Če ves truden prvo jutro eno uro dalje spi, pa že usta odpirate nad njim. Mislit li, da mora prvo jutro na polje teči? Ali bi vas ne bilo sram, ko bi ljudje s prstom kazali ga in rekli in govorili: glejte, ljudje, bogatega Kolodeja sin je, a reso kosi. Matere nima, matere; vi dedci pa nimate nobee ljubezni.44
Rekši, se stari dekli solze udero. Ona je bila sama mati nekdaj, in sicer žalibog brez potrebnega cerkvenega blagoslova, a mati je bila, dokler ji dete ni umrlo, in bridko je v mladosti svojega življenja čutila to, kar je zdaj svojemu gospodarju očitala.
Stari gospodar je morda njeno očitanje v poštev jemal ali pa ne. Molčal je, ugovaijal ni, ali obraza ni spremenil. Njegovo lice je bilo vedno kakor iz usnja.
A dolgo o tem premišljevati ni utegnil, kajti čul je, da so gori nad stopnicami vrata zaškripala.
Nikolaj pride. Bodisi da je deklin govor na rodovitno zemljo padel ali pa da je starec, ki je sedaj prvič podnevi videl sina po vrnitvi, čudil se, kako lep, močan mladenič je tačas zrastel in
razvil se, in je v skrivnem očetovskem veselju vse pozabil.
„Kaj bodeš pa zdaj delal? 44 vpraša oče po zajtrku.
„Kaj bi? Ničesar ne nekoliko dni. Moram prej nekoliko privaditi se in ogledati, potlej začnem,44 odgovori sin.
Stari molči. Pred odhodom pak se k sinu obme in reče: „Ti - kaj sem hotel reči, stopi dol, stopi k Pridanovim. Saj veš, da smo si v rodu in vselej po tebi vprašajo; spodobi se, da se oglasiš in poveš, da si prišel.44
Čudno je morda, da bi Nikolaj ne bil mogel nobenega ukaza dobiti od osornega očeta, ki bi ga bil tako z veseljem pripravljen izpolniti, nego je bil ta. Da, celo verovati bi se smelo, daje bil že sam tako vljuden in bi bil skoraj gotovo tudi brez očetove besede k Pridanovim šel oglasit svoj srečni prihod v domovje nazaj.
Lepo jutro je bilo, sonce je pripekalo na zoreče sadje dolgega Kolodejevega vrta, lahkomiselni škrjanec je visoko v višave dvigal se pe-vajoč. Travnik, preko katerega je veselo žvižgajoč Nikolaj koračil, bil je pisan in lep. Po stezi preko travnika so stopale lahke noge, noseče lahko srce in srečno.
VII
Na Pridanovem domu ne najde „strica44 Pridana, pač pa njegovo hčerko Tončko in ta mu je še ljubša. Baš grah je luščila za očetovo prikuho. In do ušes je zardela, ko jo je Nikolaj pri tem delu zasačil ter ni vedela, kaj bitekla, zato je luščila dalje. Nikolaj je zaradi te njene zadrege tudi v zadrego prišel, ni vedel, kje bi povzel zopet kaj za pogovor, ter bilo mu je, kakor bi se moral nekako sramovati pred Tončko.
„Ali si me sinoči spoznala, ko sem te klical? 44 vpraša jo in se nasloni na mizo s pričakujočim pogledom vanjo.
„Kdaj? 44
„Sinoči, ko sem se mimo vozil, zaklical sem te. Tomaž je tudi mislil, da si ti pri oknu.44
Človeku lepo besedo
Črnomaljski občani so že dolga leta vajeni, da se obrnejo na Zofko Ferleževo, kadar imajo opraviti na občini, pa ne vedo natančno, v katero pisarno morajo. Pri Ferle-ževi, vodji glavne pisarne pri občinski skupščini, so gotovo deležni prijazne besede in pomoči.
„Delo s strankami mi ni odveč, “ pravi Ferleževa. „ Vem, da pridejo ljudje k nam s težavami, vsak s svojimi problemi, mi smo pa zato tu, da jim pomagamo. Seveda se zgodi, da je kdo razburjen, preveč glasen; moje geslo pa je: Lepa beseda lepo mesto najde. Dolgoletne izkušnje me uče, da se da z lepo in pametno besedo vsakomur vse dopovedati." V dvaindvajsetih letih, kolikor je Zofka Ferlež na tem delovnem mestu, je spoznala domala vse črnomaljske občane. „Starejše res menda vse poznam, za vsakega pa že po priimku lahko povem, iz katerega kraja je. “ Pa ne samo to: ko človek stopi v glavno pisarno, Ferleževa že ve, kakšne težave tarejo njega, njegovo vas ali krajevno skupnost.
Ferleževa je po stažu ena najstarejših delavk črnomaljske občine, kjer je neprekinjeno zaposlena od 1954. Zanimivo je, da je tudi svoje prvo delo opravljala prav v teh prostorih v starem črnomaljskem gradu. „Ko so me, tako kot veliko takratnih dijakov novomeške gimnazije, zaradi sodelovanja v d-emonstracijah 1. decembra 1941 izključili, sem se vrnila domov v Črnomelj; dva brata so Italijani takrat že zaprli. “ Kasneje je bil v osvobojenem Črnomlju sedež novomeškega ljudskega okrožnega odbora. Neki partizan, ki je stanoval pri Fer-leževih in delal v gradbenem odseku okrožja, je 1944 takrat 18-letni Zofki povedal, da pri njih potrebujejo administratorko, in naslednji dan je bilo dekle že v službi „Takrat se je tako kadrovalo,' se spominja Ferleževa,
ki je maja 1945 s člani novomeškega okrožja med p/rimi prišla v osvobojeno Novo mesto.
„Čeprav me je srce, tako kot vse prave Črnomaljce, vleklo nazaj v Belo krajino, sem morala ostati v Novem mestu na okrožju; od tam sem bila po dveh letih z dekretom premeščena v Ajdovščino, v takratno cono B, potem sem štiri leta delala na CK ZKS. Povsod sem delala v upravnih službah, v administraciji “
Brž ko se ji je ponudila priložnost, pa se je vrnila v domače mesto. „Meni je najlepše v Beli krajini Rada grem na izlet, na potovanje v druge kraje in države, toda svojih butorajskih košenic ne zamenjam za cel svet," pravi. Verjetno je med gobarji, katerim je strastno zapisana tudi Ferleževa, to veliko izdajstvo, pa le moram povedati, da so butorajske košenice njen gobarski revir.
„ Vesela sem, ko vidim, kakšen napredek je Bela krajina doživela v vseh teh letih po vojni. Pred vojno sta bila v Črnomlju dva avtomobila in nobene tlakovane ceste, danes pa na ulicah ne vidiš več vprežnega voza. Samo še Poljansko dolino, ta belokranjski biser, bo treba povezati s sodobno cesto, da. bodo lepote Bele krajine dostopne vsem. “
Če bi hoteli naštevati, koliko funkcij je opravljala ali še opravlja Ferleževa, bi lahko ves ta prostor porabili za to; da je povsod delala zastonj, pa sploh ni treba omenjati „Največje plačilo mi je, če stvar uspe," pove. In marsikaj, kjer je bila zraven, je lepo uspelo; najbolj pa ji je pri srcu belokranjska folklora in pri pripravi jurje-vanja je sodelovala celih deset let, od prvega dne, ko se je porodila misel na to prireditev. Za svoje delo in zasluge je Ferleževa pred kratkim dobila občinsko priznanje OF
A. BARTEU
Če naletite na zaklad =
Nekaj zanimivosti ob predlogu zakona o postopku z najdenimi stvarmi — Nagrade do 15 odstotkov
Kaj storiti, če najdete tujo, premično stvar? Ravnanje ob tem redkem in dokaj nenavadnem naključju obravnava besedilo predloga zakona o postopku z najdenimi stvarmi, ki ga je konec novembra sprejel izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Predlog med drugim in uvodoma meni, da najdena stvar ni opuščena stvar. Kdo pa najde tujo izgubljeno premično stvar, mora najdbo priglasiti in stvar izročiti takoj, najkasneje pa v treh dneh, postaji milice, na katere območju je bila reč najdena, ali pa postaji milice, ki je najditelju najbolj pri roki.
Če se lastnik pri miličnikih ne oglasi v treh dneh, izroči postaja milice najdeno stvar pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Ta ustanova sprejme najdeno stvar v hrambo. Če je posredi majhna vrednost, jo tam hranijo tri mesece, večje in velike vrednosti pa naj bi na občini čakale lastnika do 6 mesecev.
Če se v omenjenem času lastnik zglasi, predlog zakona predlaga, naj ponovni srečnež plača stroške za hrambo in najdnino. Če lastnika ni blizu, ali pa izjavi, da mu dotična premična stvar i več všeč, bodo reč prodali na javni dražbi.
Najditelj stvari majhne vrednosti ima pravico do nagrade, ki znaša 15 odstotkov vrednosti, za najdene reči večje ali velike vrednosti pa vam
Smučanje: delovni zbor
Področni zbor smučarskih učiteljev, trenerjev in vaditeljev Dolenjske je 18. in 19. decembra pripravil v Črmošnjicah in Kranjski gori seminar za svoje člane, pod vodstvom demonstratorjev pa je vadilo 18 članov iz Trebnjega, Krškega in Novega mesta, kar je polovica članstva. Seminar je v celoti uspel, saj so udeleženci v dveh dneh obvladali vse novosti jugoslovanske smučarske šole, tako da je znanje dolenjskih smučarskih strokovnjakov na republiški ravni
Dolenjski področni zbor ima v načrtu za prihajajočo sezono tudi tečaj za vaditelje smučanja. Če bo snega dovolj, se bo pričel 8. januarja v Črmošnjicah, potekal pa naj bi v dveh delih. Prvi (pet dni) bo v januarju, nato se bodo kandidati vključili v tečaje, ki jih bodo organizirali klubi in sole med počitnicami.
Naslednja velika akcija bodo tečaji v organizaciji klubov, veliko članov pa bo vodilo smučarske šole pri sindikalnih športnih društvih. V februarju bo zbor pripravil za svoje člane tekmovanje v veleslalomu in stilski vožnji; v marcu se bodo, predvsem demonstratorji, udeležili še dvodnevnega republiškega 'seminarja.
Navzlic uspehom pa so nekateri člani zelo neresni. Do smučarskih nazivov so prišli s pomočjo družbenih sredstev, uživajo prednosti pri Elanu (poslej jih ne bodo več), na delo z mladino pa so popolnoma pozabili.
S. MEDLE
NEVARNA BLAZINA
20. decembra zjutraj so delavci podjetja Hmeljnik v Bršli-nu opazili, da se iz stanovanja Anice Pavlič vali dim. Poklicali so gasilce in ti so prihiteli na pomoč. V Pavličevem stanovanju je gorel kavč. Lastnica je šla zjutraj v službo, na kavču pa je pustila prižgano električno blazino. Ta se je pregrela, tako je nastal požar. Kljub dokaj hitri pomoči je nastalo za 15.000 dinaijev škode.
bodo po predlogu odšteli do 10 odstotkov.
Določbe predloga omenjenega zakona sc primerno uporabljajo tudi ob najdbi zaklada. Kaj je zaklad, besedilo predloga ne določa natančno. Sicer pa na Dolenjskem ni bilo prav veliko primerov izkopanega zlatega teleta.
S tem seveda nočemo trditi, daje sen kresne noči izgubil na moči, vsekakor pa po predlogu zakona neomajno velja, da boste morali izgubljeno žival ali pa pokvarljive in za hrambo neprimerne izgubljene stvari dvigniti pri pristojnem občinskem uradu v osmih dneh. Če ne, bodo vašega psička, kanarčka, papigo, muco ali zlato ribico prodali na javni dražbi Izkupiček bo stekel v občinsko malho.
ŠTIRIKRAT JE POČILO — Član lovske družine Adlešiči Ivan Grabrijan iz Velikih sel je 11. decembra položil na dlako 200 kg težkega medveda nedaleč od domače vasi. Kosmatinec je obležal šele po četrtem strelu. Ko so medveda obesili, so mu namerili 2,6 metra. Obešeno zverino si je ogledalo precej radovednežev. (Foto: B. Grabrijan)
Bogastvo keltsko - rimskega grobišča
Nadaljnje arheološke raziskave na Beletovem vrtu v Novem mestu
V novembru in v začetku decembra je bilo v Novem mestu opravljeno spet večje arheološko raziskovanje, ki je dalo številne nove arheološke predmete in važne zgodovinske podatke iz novomeške davnine. Izkopavanje, ki je imelo zaščitni značaj, smo opravili na predelu, ki meji severno in zahodno na Beletov vrt, v neposredni soseščini stavbe občinske skupščine ob Ljubljanski cesti. To je lokacija bodoče stavbe Ljubljanske banke. Raziskovanje je bilo zaradi kratko odmerjenega roka in slabega vremena predej oteženo in naporno. Delo sta vodila arheologa Dolenjskega muzeja D. Breščak in podpisani ob sodelovanju študentov arheologije iz Ljubljane in Zagreba.
Že dolgo je znano, daje področje okrog stavbe novomeške občinske skupščine bogato najdišče keltskih in rimskih grobov, kar so načrtne raziskave na Beletovem vrtu v zadnjih letih potrdile in zgodovinsko ovrednotile. Pri letošnjem izkopavanju smo odkrili 34 grobov, skupno število od leta 1973 dalje odkritih grobov na Beletovem vrtu pa je doseglo že številko 201. Skoraj vsi grobovi iz letošnje kampanje imajo obliko preproste grobne jame z žga-nino na dnu, nanjo pa so bili položeni grobni pridatki. Samo štirje grobovi so bili sestavljeni iz kamnitih plošč, trije med njimi so bili že v preteklosti oplenjeni, le eden je bil nedotaknjea Vsi grobovi, kot že doslej, so bili z žganim pokopom. Večina letos odkritih grobov pripada poznolatenskemu obdobju iz 1. stoletja pred n. št. Gostota grobov je bila zelo različna, določenega reda pri lokaciji grobov ni bilo opazi ti.
Obsežna nekropola Beletov vrt, ki še ni do kraja raziskana, kaže po dosedanjih ugotovitvah na to, da so jo uporabljali	staroselci
ilksko-keltskega porekla približno od leta 100 pred n. št. pa do 3. stoletja n. št Ugotovljeno je bilo, da se starost grobov veča od južnega dela grobišča proti severnemu delu.
DANES NASTOP AFRIŠKIH PLESALCEV
V novomeški športni dvorani bo danes ob 19. uri nastopila nacionalna folklorna skupina s Slonokoščene obale in v dve-urnem nastopu prikazala vso raznolikost plesov 60 nacionalnih skupin te mlade afriške republike. Skupina je doživela doslej s svojimi nastopi v različnih evropskih državah velika priznanja. Dvorana Vatroslava Lisin-skega v Zagrebu, v kateri bo tudi nastopila, je že vnaprej razproda-
V	>
0 ZDRUŽEVANJU PO REPIŠKO
Že dolgo se je govorilo po Repičevi dragi in naokoli, da ne bi bilo neumno, ako bi se združila Hitrotkal in Hitrošiv, kajti od tega bi imeli koristi tako delavci Hitrotkala kot tudi neposredni proizvajalci v Hitrošivu. Naročili so študijo, ki je veljala nekaj milijonov, da bi pospešili združitev, za katero so bili dani vsi pogoji: proizvodnja v Hitrotkalu je bila zelo podobna proizvodnji v Hitrošivu, obe delovni organizaciji sta bili blizu druga drugi, da so si lahko prvega v mesecu delavci kazali skozi okna
debelino kuvert, skupni bi bili lahko skladiščni prostori, počitniški dom, nastop na tržišču, reklama in propaganda, možna je bila skupna mehano-grafska obdelava podatkov in še in še.
Toda do združitve kljub temu ni in ni hotelo priti, kajti predstavniki Hitrotkala so bili za to, da bi tvorili obe delovni organizaciji eno sestavljeno organizacijo združenega dela, oni iz Hitrošiva pa so predlagali, naj bi bila vsaka delovna organizacija še naprej
samostojna, preko sestavljene organizacije združenega dela pa bi opravljali posle, ki so v obojestransko korist in v obojestranskem interesu. Zaradi tega kratkega stika, kot so popularno imenovali vsak svojo idejo, so se vrstili sestanki, ki so se vlekli pozno v noč in ki so imeli epilog pri Treh kegljih.
Tako se je predsedniku sindikata neki večer porodila zamisel, da bi pripravili za začetek sodelovanja tekmovanje v kegljanju, za katerega bi dal
eno ekipo Hitrotkal, drugo pa bi sestavili v Hitrošivu. Tako bi se pričeli delavci na nevsiljiv in neposreden način zbliževati. Zamisel je dobila širšo podporo in čez štirinajst dni so padali keglji na avtomatskem kegljišču.
Drugi dan pa je vsa Repi-čeva draga govorila o pretepu v gostilni pri Treh kegljih. Največ pripomb je letelo na organizatoije tekmovanja, ki se niso dogovorili, katera ekipa bo zmagala.
TONI GAŠPERIČ
Pridatke keltskih grobov sestavljajo značilne oblike glinastih posod fine, pa tudi grobe izdelave, železno orožje (meči, sulice, noži, okovi za ščite), bronaste in železne zaponke in podobno. V inventarju rimsko-dobnih grobov zaslužita pozornost dve bronasti zaponki v obliki ptice-goloba, grob je najbrž iz sredine 1. stoletja n. št.
Najdbe iz grobišča na Beletovem vrtu kažejo na neprekinjeno uporabo tega grobišča na prehodu iz zadnje stopnje prazgodovine v zgodnje-rimski čas, brez vidne prekinitve ali spremembe v načinu pokopavanja in brez večjih tipoloških sprememb v oblikah keramičnih posod. Hkrati pa najdbe iz tega grobišča zapolnju-
jejo časovno vrzel 1. stoletja pred našim štetjem, kajti arheološke ostaline iz tega časa so bile v Novem mestu in širšem slovenskem prostoru le slabo poznane, oz. raziskane. Spričo številnih tradicionalnih oblik glinastih oblik, ki so bile dolgo časa v uporabi, sklepamo na določeno konservativnost staroselskega prebivalstva iliro-keltskega porekla, brez bistvenih etničnih premikov ob rimski okupaciji Dolenjske in še desetletja po priključitvi k imperiju. Dejstvo je, da je bila pod Rimljani v Novem mestu pomembna trgovsko-prometna naselbina, ki pa ji žal ne vemo imena niti še njene natančne lokacije.
TONE KNEZ
LEP ZAKLJUČEK PREDZADNJEGA TEDNA:
Zdaj že 1021 novih!
Od 15. do 21. decembra smo dobili še 139 novih naročnikov tokrat največ iz občin Novo mesto (48), Trebnje (23), Krško (11), Sevnica (10) itd. Uspeh je zlasti lep zavoljo tega, ker vsi vemo, da imajo pismonoše zdaj ogromno dela z novoletno pošto, pa na Dolenjski list kljub temu niso pozabili.
Po dobrih 9 tednih smo v letošnji jesenski akciji pridobili že 1.021 novih naročnikov, ki so po občinah razdeljeni takole:
občina BREŽICE: 			 59
občina ČRNOMELJ: 			 69
občina KOČEVJE: 			 68
občina KRŠKO:			 124
občina METLIKA:			 21
občina NOVO MESTO: 			 256
občina RIBNICA: 			 61
občina SEVNICA: 			 130
občina TREBNJE: 			 107
razne pošte v SRS in SFRJ: 			 107
naročniki v inozemstvu:			 19
In naši najboljši pismonoše po 9 tednih? Se vedno krepko vodi Maks Krevelj iz PTT Sevnica - zbral je že 61 novih naročnikov! Sledijo mu: Jože Jankovič s Senovega - 40, Anton Hren, Trebnje - 37, Jože Trefalt, Zabukovje - 27; po 17 naročnikov sta pridobila Ivan Volčanjšek iz Sromelj in Anton Šuštarič iz Semiča, 15 jih je pridobil Martin Kink iz Zabukovja, po 11 pa: Pavel Kastelic iz Starega trga, Andrej Mešiček iz Artič in Darko Avguštin iz Leskovca. Po 10 novih naročnikov so pridobili Jože Umek iz Stopič, Anton Omerza iz Dolenje vasi in Terezija Zgonc iz Šentruperta, po 9 Stane Matko iz Sodražice in Tatjana Hace iz Velike Loke itd. - Vsem: iskrena hvala za sodelovanje in dragoceno pomoč!
Akcije seveda še ni konec - zato o POSEBNEM PRESENEČENJU za najboljše sodelavce v tokratnem širjenju domačega glasnika SZDL v kratkem kaj več!
ŠE TEDEN DNI PA VEUA TUDI NAŠA OBUUBA:
do 31. decembra letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša!
Lepo pozdravljeni!
UREDNIŠTVO USTA
JlovotekiF
V
NOVO MESTO NOV DELOVNI CAS
v trgovinah na Glavnem legu in tovarni v Bršljinu: neprekinjeno od 7. ure — 18.30 ob sobotah od 8. - 12. ure
Prodajamo:	metrsko	blago,	konfekcijo,	POSEBNI
PROGRAM — JEANS komplete: bunde, hlače in škornje!
Prodajamo tudi na krediti
m#
77 M PRILOGA
' \ 3 \ ■
^ I i
UsJ!
n iv • ^
NOVO MESTO
NA VSEH MORJIH SVETA
Največji slovenski ladji je ime Novo mesto. V Splošno plovbo Piran združeni slovenski ladjarji imajo navado, da svoje ladje imenujejo po slovenskih mestih. Lani je prišlo na vrsto Novo mesto. Ladje so potepuhi, po morju potujejo s trebuhom za kruhom, in tako se je komaj letos zgodilo, da je Novo mesto prvič vrglo sidro v domači luki. Bilo je v začetku decembra na Reki. V soboto, 11. decembra, pa je bila na „No-vem mestu" velika slovesnost. Splošna plovba Piran in posadka „Novega mesta" sta povabili 60 predstavnikov družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja novomeške občine na „botrijo". Bil je velik dan, „Novo mesto" je bilo ozaljšano z zastavami, posadka v svečanih uniformah. Darila z ene in druge strani. Slike, knjige, za kapitana Slobodana Delaka Novolesov ..admiralski" gugalnik, prigrizek, za manjše morje viskija in cvička, prijateljsko ozračje in pogovori. V častniškem salonu na najbolj uglednem mestu slika Braneta Suhyja „Novo mesto". Plula bo po vseh morjih sveta.
„Botrija" je velika stvar, skoraj tako velika kot ladijski krst. Krsta namreč ni bilo mogoče prirediti. Pred šestimi leti so ladjo krstili v japonski ladjedelnici. Dali soji ime Geikomaru. Maru pomeni nekaj takega kot sreča. Ladjo je lani kupila Splošna plovba Piran in ji°dala ime „No-vo mesto". .
Največja slovenska ladja je dolga natančno 180 metrov, široka pa 28,4 metra. Prazna tehta 7492 ton, naloži lahko 34804 ton tovora. Ko je polna do poslednjega kilograma teh 34804 ton, se ugrezne 10,87 metra. Novo mesto je bulk carrier, kar pomeni, da je ladja za sipljivi tovor.
"//
\ /J ✓
Poleg mer pove največ o ladji tonaža. Eno smo že omenili, da lahko vkrca blizu 35000 ton tovora. Sicer pa ima Novo mesto natančno 19897 brutoregistrskih ton (BRT tona je 2,83 kubičnega metra). Teh ton pa v pomorskem besednjaku nikoli ni konca, poznamo tudi netoregi-strske tone. To je čista ladijska prostornina: od brutoregistrske tonaže odštejemo prostore, ki služijo za ladijsko službo. Netoregistrskih ton ima Novo mesto 12904.
Pravzaprav ima vsaka ladja toliko najrazličnejših podatkov, da ne veš, katerega bi omenil in katerega izpustil. Morda je še zanimivo, da ima pet ladijskih skladišč „Novega mesta" prostornino 44943 kubičnih metrov, ladja ima 4 dvigala, ki zmorejo od 8 do 15 ton. Precejšen zalogaj. Eno samo ladijsko sidro tehta 6,8 tone.
Ladijsko srce je motor. Glavni motor ladje Novo mesto zmore 11200 konjskih moči, pomožni, ki oskrbuje ladjo z elektriko, poganja najrazličnejše pomožne stroje in aparature, skrbi za klimo itd., pa daje od sebe 900 konjskih moči. o
Glavni motor ima 7 cilindrov, notranji premer cilindra je 760 milimetrov (!). Največja hitrost, ki jo lahko doseže Novo mesto, je 17,13 vozla {en vozel je 1852 metrov) na uro, ekonomična hitrost pa je nekoliko manjša — 15,25 vozla.
Za „svojo željo" lahko „Novo mesto" vkrca 1500 ton goriva; na dan ga porabi, kadar pluje, ckoli 30 ton. Pomožni motor v pristanišču porabi okoli 3 tone goriva na dan. Poleg hrane za 29 članov posadke vkrca Novo mesto še 169,8
tone navadne in 117 ton pitne vode.
Novo mesto je sodobna ladja. Vse je na gumb, nobenega težkega fizičnega dela. Celo paluba se opere sama. Posadka ima odlične bivalne razmere.
„Vendar je pri nas vse bolj miniaturno," se pošali tretji častnik Ivica Batistič iz Splita, ki ima dekle dolenjskega rodu. „Se takoj vidi, da so ,Novo mesto' gradili Japonci, katerih rast ni ravno po jugoslovanskih standardih. Nizki stropi, kratke postelje, majhni umivalniki, kopalnice pa kot bazeni. Vse na japonski način, po njihovih šegah."
Med gosti iz Novega mesta sta bila tudi dva malo večje postave. Vladimir Bajc in inž. Mirko Pečar bi v velikem častniškem salonu skoraj morala držati glave postrani. Še sreča, da je na ladji tu in tam tudi kakšen stol.
Ladjo Novo mesto je najlepše videti (tako kot vsako ladjo) s poveljniškega mostu. Nekaj deset metrov nad morsko gladino se odpre pogled na vseh pet zajetnih skladišč na žerjave, na vse tiste vrvi in naprave, ki jim kopenska podgana ne ve imena. Z malo poguma pride človek tudi na jambor z radarji, takrat si 28 metrov nad morsko gladino. Ladja je dobesedno na dlani. Skorajda vseh 180 metrov.
!n vendar je jekleni kolos v primerjavi z morskimi prostranstvi in njihovimi močmi manj kot zrnce peska. Tretji častnik Ivica Batistič namreč pove, da ladje Novo mesto niso samo enkrat zalili valovi. Do palube je sicer „samo" 15 metrov, vendar se zgodi, da štrli ob hudem morju pod nebo samo poveljniški most. Silne valove
spremlja seveda tudi primerno zibanje in guga-nje, tisočletna resnica je, da ima mornarjev kruh 7 skorij. Tisti, ki misli, da so plovba po morju samo postanki med gejšami, viski in cigarete po znižanih cenah, veliko denarja in lepa uniforma, bo šel samo enkrat na morje. Guganje in zibanje sta seveda samo kanček težkega pomorščakovega življenja. So tudi druge stvari, psihološke in sociološke, vendar o tem kdaj drugič, danes smo vendar na „botriji".
Ladja Novo mesto ima še eno posebnost. Poveljuje ji eden najmlajših kapitanov v Jugoslaviji. Slobodan Delak je star 31 let, kadar ni na „Novem mestu", stanuje v Novi Gorici.
„Res je, večkrat rečejo, da sem najmlajši kapitan, vendar moram povedati, da smo pri Splošni plovbi vsi mladi. Po letih ali pa po srcu. Taki smo pač mornarji. Za mornarja sem se šolal v Piranu, na srednji in višji pomorski. V Piranu sem napravil tudi kapitanski izpit. Ko smo lani ladjo prevzeli od Japoncev, sem bil prvi častnik, 27. junija letos pa so me v Instanbulu postavili za kapitana.
Odkar je ladja naša, slovenska in jugoslovanska, smo bili na Japonskem, v San Franciscu, Nahodki, Portlandu, Avstraliji, Gvineji, pluli smo po Črnem morju pa spet malo Avstralije skozi Sueški prekop, pod našo zastavo je Novo mesto preplulo tudi Panamski prekop, bili smo v Sri Lanki itd. Odkar je Novo mesto v slovenskih rokah, je preplulo več kot 105000 morskih milj (milja je 1852 metrov), pod mojim poveljstvom pa okoli 30000 milj. Novo mesto je dobra in zvesta ladja. Taka bo tudi ostala." o
11.	decembra 1976 je bila na ladji Novo mesto „botrija". V spomin na ne tako nepomembno dejstvo, da je največja slovenska ladja dobila ime po dolenjski metropoli. Zagotovo ga ni Dolenjca, ki ji ne bi želel mirnega morja po vseh oceanih sveta.
MARJAN BAUER
M Ar. J AN 17 BAUFH ji
KRIMINALISTOVE BELEŽNICE
Po besedah strokovnjakov sodi letošnje obdobje med najbolj potresna v zgodovini človeštva. Zatorej nič čudnega, če so geologi v zadnjem času posvetili znova več časa in prostora iskanju območij, kjer bi bile postavljene zgradbe varnejše pred potresnimi sunki. To je verjetno edina zanesljiva pot, da se izognemo vedno hujšim posledicam in razdejanjem, ki jih puščajo potresi, saj metoda „prerokovanja", ki so jo uvedli na Kitajskem, ni dala prepričljivih rezultatov.
Po številnih raziskavah so strokovnjaki prišli do enotnega zaključka, da je najvarnejše življenje na — vodni gladini. Že sedaj je moč opaziti, da se na vodi grade številni tankerji, rafinerije, radiotelevizijske postaje, jedrske centrale, v zad-
njem času pa tudi stanovanjska poslopja. Za velikanske projekte konstrukcij se zanimajo zlasti arhitekti iz ZDA in Japonske, kjer so močnejši potresi vse bolj pogosti.
Eden najbolj širokopoteznih in seveda najdražjih modelov je načrt „Tritonovega mesta", naselja, zgrajenega povsem na vodi. V sleherni izmed velikih večnadstropnih hiš bo prostora za pet do šest tisoč stanovalcev, stale pa bi na armirani betonski ploščadi trikotne oblike, s stranicami, dolgimi okoli 2.000 metrov. Nekateri pa so pri tem šli še dalje. Že precej časa se gpvori celo o gradnji londonskega letališča, ki bi naj stalo na morski gladini Rokavskega preliva. Potniki bodo tako lahko med čakanjem na svoje prevozno sredstvo ulovili tudi kako ribo.
SKAJAKOM POSKOKIH STRMINAH I
Različna so človekova stranpota, ena najhujših pa je, če sočloveku vzameš življenje," je povedal kriminalist Franc Gosenca, ki se je med dolgoletnim službovanjem srečal in pomagal razrešiti prenekateri zapleten primer. „Večino jih pozabiš,' pravi Gosenca, „umora nikoli."
Bilo je maja pred leti. Franc Gosenca je bil takrat komandir metliške postaje milice.
„Sporočili so nam, da leži nedaleč od mostu čez Kolpo, na slovenski strani, moško truplo. Na kraju zločina, kot pravimo kriminalisti prizorišču, smo ugotovili naslednje. Približno 80 metrov od hiše št. 1 na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki je mogoče v smeri proti mestu opaziti na cesti štiri mlake krvi. Med seboj so oddaljene okoli 3 metre. Mlake krvi so precej velike. Krvni sledovi, vendar ne v obliki mlak, se nadaljujejo do kilometrskega kamna 779 in nato še 15,80 metra naprej. Tam je spet mlaka krvi. Gre za močan izliv krvi. Zraven mlake leži okrvavljena ribiška palica — brez blestivke. Okoli 2 metra od palice v meji med glavno cesto in poljskim priključkom leži prazna pivska pollitrska steklenica. V steklenicije kri, deloma že
TRUPLO OB KOLPI
FRANC GOSENCA
strjena. Približno 10 metrov od mesta, kjer je odcep, leži v travnati meji moško truplo. Pokojnik je oblečen v kombinezon modre barve, volnen pulover modre barve, karirasto srajco, na nogah ima gumijaste škornje. Truplo leži na hrbtu z rokami ob sebi, desna noga je prekrižana čez levo. V bližini desne ključnice je vbodna rana. Obleka je vsa okrvavljena, kri je tudi na rokah in obrazu. Usta so odprta, oči delno. Krvav madež je tudi v višini ribiške palice. Približno dva metra od pokojnikovih nog leži na poljski poti pokojnikovo pokrivalo — modra kapa s ščitnikom. Pokojnik je imel pri sebi osebno izkaznico, tako da smo lahko takoj ugotovili njegovo ime in priimek. Šlo je za 37-letne-ga moškega iz Metlike.
Omenjena dejstva so bila temelj preiskave. Preiskavo smo začeli 5 minut pred osmo, ob 13. uri je bil morilec že na metliški postaji milice. Šlo je za 42-letnega moškega, očeta petih otrok, do takrat še nekaznovanega.
Kaj vse smo morali ugotoviti? Morilec se je dan poprej, bila je nedelja, pripeljal v družbo s kombijem iz Ozlja v Metliko. Nekaj časa so
popivali v hotelu „Bela krajina", pozneje pa so se zadržali še v gostilni v Jurovskem Brodu. Tam se je morilec, ki je bil vsaj tega dne zelo prepirljiv, s pivskimi tovariši sprl. Domov v Ozalj so se zato odpeljali brez njega. Morilec je nato v Jurovskem Brodu iskal nekoga, ki bi ga odpeljal domov, vendar mu ni hotel nihče ustreči. Ni mu preostalo drugega, kot da se odpelje domov z večernim vlakom, ki odpelje iz Metlike ob 23.17. Do te ure pa je bilo še obilo časa, zato se je morilec vrnil v gostilno v Jurovskem Brodu.
V tej gostilni sta se okoli 21. ure oglasila dva moška z ribiškim priborom. Že od poprej sta bila dobre volje, v gostilni sta naročila pivo. Eden od dvojice je hotel pokazati, kako se love ribe. Po gostilni je zamahoval z ribiško palico, tako da je blestivka zapela za stol. Ribič je nato začel navijati kolešček in tako stol privlekel k sebi.
To početje pa je zelo razburilo samotnega moža pri eni od gostilniških miz. Ribiča in možak so se sprli, najbolj vroče krvi je bil samot-než, vendar se prepir ni sprevrgel v pretep. Ostalo je samo pri besedah.
Nekaj minut pred 22. uro je natakarica sporočila gostom, da zapira. Štirje zadnji gostje: oba ribiča, samotni možak in še neki moški so mirno zapustili gostilno. Nikoli nismo ugotovili, v kakšnem vrstnem redu so odšli.
Eden od ribičev (tisti, ki ni metal blestivke) je vzel s seboj na pol prazno steklenico piva, češ da jo bo spil doma in steklenico pozneje vrnil. Natakarica ni imela nič proti, tako je gost ravnal že večkrat poprej.
Prvi je šel čez most na slovensko stran osamljeni možak, 10 do 15 metrov za njim pa je hodil ribič s pivsko steklenico. Ribič, ki je metal blestivko, in četrti zadnji gost sta šla na hrvaško stran.
Ugotovili smo, da je samotnež vzel v roke žepni nož že na mostu. Nož je odprl. Na cesti proti Metliki, okoli 150 metrov od mostu, sta se možaka na nek način srečala. Verjetno je beseda dala besedo, ribič je zamahnil z ribiško palico, blestivka se je zapela za spodnji desni rob suknjiča moža z nožem.
Kri je zavrela, možak je zamahnil z nožem in zabodel ribiča v prsa tik pod desno ključnico. Rezilo je prerezalo podključnično arterijo. Smrtno ranjeni ribič se je opotekaje in krvaveč opotekal po cesti še 60 metrov. Obležal je na travnati brežini ob Cesti bratstva in enotnosti. Ko so ga zjutraj malo pred 5. uro našli, je bil že mrtev.
Morilec je po udarcu z nožem zbežal, celo noč je begal sem ter tja, šele okoli 8. ure zjutraj je prišel v Ozalj. Ni šel domov, zatekel se je k materi.
To so gola dejstva, ki jih je kasneje sprejelo tudi sodišče. Prav vsak od teh suhoparnih stavkov, polnih številk, skriva v sebi košček drame. Kriminalisti žal nismo pisci imaginarnih dram, ugotoviti moramo dejstva resničnih, včasih zelo krvavih dogodkov. Naš jezik je govorica metrov, ur, izjav prič, v našem poklicu je goli razum pred čustvi. Tako pač mora biti, če hočemo in moramo po službeni dolžnosti ugotoviti dejansko stanje stvari. In vendar je vsak stavek poročila drama.
Morilec je kasneje večkrat spremenil opis dogodkov. Najprej, ob aretaciji, je povedal varianto, ki je bila najbliže kasneje ugotovljeni sodni resnici. Trdil, je, da je odprl žepni nož že na mostu, ker sta šla za njim dva moška, ki sta kričala in nekaj grozila. Eden od dvojice da ga je zapel z blestivko, ga zasukal, nakar je on zamahnil z nožem. Ribiška vrvica da se je utrgala, blestivka je ostala na suknjiču, on (morilec) pa da je po udarcu z nožem zbežal po travnikih proti Križevski vasi.
Kasneje je to izjavo spreminjal. Eden od obeh napadalcev naj bi vanj vrgel steklenico, zadela ga je v glavo, drugi pa da ga je zapel z blestivko. Z nožem da je udaril samo zato, da bi prerezal najlonsko vrvico blestivke. Ne spominja se, da bi pri tem instinktivnem udarcu koga zadel. Pri tretjem zaslišanju je morilec med drugim trdil, da ga je blestivka enkrat zadela tudi v lasišče, suknjiča pa naj bi se oprijela dvakrat Med četrtim zasliševanjem, bilo je julija, je med drugim trdil, da so ga zasledovali trije moški. Bežal da je pred njimi, za njim je švigala blestivka in tako naprej. Preiskovalnemu sodniku je julija povedal, da ni v življenju nikoli izjavil, da je z nožem kakorkoli zamahnil proti zasledovalcu ali zasledovalcem.
Dejstva govore drugače. Med drugim je bila pivska steklenica najdena ob žrtvi. V njej je bila kri. Morilec ni imel na telesu nobenih sledov udarca od Ejojda vržene steklenice. Prav tako ne od blestivke, ki da ga je zapela v lasišče. Tako je ugotovil zdravnik, ki je morilca pregledal 14 ur po tragičnem dogodku. Smrtna rana tudi kaže, da je morilec udaril z nožem zviška in poševno. Če bi se hotel rešiti blestivke, bi bil zamah z nožem popolnoma drugačen. Poleg tega je bila najlonska vrvica pretrgana in ne prerezana.
Možaku z nožem so sodili. S kriminalistične plati je bil to dokaj enostaven primer. Kriminalist pa je tudi človek. Takrat ga je groza pomisliti, kakšne strasti se lahko sprožijo v sočloveku. Zaradi čisto navadne blestivke..."
Prihodnjič: Izsiljevalec se prepozna na fotografiji
Mati Ljubeku in njegovim vrstnikom, ki v trhlih Jupinah" krmarijo po penečih vodah, ne bo več treba čakati primernega letnega časa za preizkušanje svojih sposobnosti. Francoski kaja-kaši, ki so doslej hrepeneče čakali poletje, da se vode njihovih gorskih rek vsaj malo otoplijo, so si izmislili izvirno rešitev — snežni kajak.
Nedolgo tega je 20 podjetnih kajakašev iz trga Bourg Saint Maurice prišlo na misel, da za svoj, v svetu vse bolj razširjeni šport izkoristijo strma in gladka pobočja zasneženih gora. Prvi poizkusi v smučarskem središču Les Arcs na območju Haute Isere s tremi kanuji in dvema kajakoma, ki so jih člani kluba kar sami izdelali iz poliestra, so dali dobre rezultate. Resda so prve vožnje pokazale, da se po trdem snegu ne da kaj
prida krmariti, zato pa se „vozilo" na pršiču vede prav tako kot v vodi: posadka lahko vesla, zavira, spreminja smer in še kaj. Glavna nevarnost za vožnjo so drevesa, grmovje in skalovje, ki pa ne ovirajo mladih izumiteljev, da ne bi nadaljevali poizkusov. Povsem drugače je, če se na strmem pobočju zaletiš v trdo oviro, kot pa v vodi, kjer se ob napaki v najslabšem primeru le zmočiš.
Tako peščica mladih francoskih športnikov dan za dnem preseneča številne radovedneže, ko z jeklenimi mišicami in bliskovitimi refleksi drvijo po sneženih strminah v prevoznem sredstvu, namenjenem športni panogi, po kateri je ves svet na letošniji olimpiadi spoznal našega Ljubeka, slišal jugoslovansko himno.
26
DOLENJSKI LIST
■
DOLENJSKI LIST
„Od kod si doma? " To je bilo vprašanje, ki sem ga prav gotovo najpogosteje slišal v petih tednih potepanja po ..naselbinah" slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike in Kanadi. Amerikanci tikajo vse po vrsti in morda je prav zato mogoče zelo hitro vzpostaviti prisrčen stik s komerkoli. Jz Dolenjske," sem odgovarjal, „iz Novega mesta." Seveda sem vse skupaj po dolenjsko zategnil, kakor sem se bil navadil govoriti z našimi izseljenci. Pravijo, da Dolenjci, ki živijo v Ameriki, celo angleško govore v dolenjskem narečju. Marsikoga sem razveselil s svojim odgovorom in potem sem moral na dolgo in na široko razlagati, kako je zdaj na Dolenjskem; naročali so mi pozdrave za svoje sorodnike in čudili so se, da ne poznam tega ali drugega njihovega nečaka ali nečakinje. „Saj veš, to je tisti, ki ima lepo novo hišo ..In spet sem moral znova in znova pripovedovati, kako take lepe nove hiše po Dolenjskem rastejo kot gobe po dežju, da se veliko ljudi seli iz kraja v kraj, da je nemogoče, da bi poznal vse.
Z enim samim Dolenjcem sem govoril, ki mi je zatrjeval, da noče več v „stari kraj", tja, od koder je bil prišel. „V Ameriki sem zaslužil te dolarje, pa jih bom tudi tukaj zapravil," mi je nasmejano zatrjeval. ..Amerika mi je omogočila človeka dostojno življenje, tu imam družino, otroke, vnuke, doma pa nimam nikogar več." Veliko je takih, kot ste vi, pa vseeno gredo domov, sem si mislil takrat, rekel pa nisem ničesar. „Doma nas je bilo veliko otrok, kmetija pa je bila majhna, zato nismo imeli lepega življenja. Amerika pa mi je dala vse, kar sem potreboval, pa čeprav sem moral zato trdo delati v rudniku. Devetintrideset let sem kopal premog." Postal je zagrenjen. Videl sem, da mu ni vseeno, da si nekje na dnu srca kljub vsemu želi v stari kraj. „Naš najmlajši brat, zdaj je že umrl," je nadaljeval, „ki je ostal doma, je grunt prodal, ne da bi nas kaj vprašal. Tako za malo se mi to zdi, da ne grem nikoli več tja."
Vsak človek, ki se pogovarjaš z njim, je roman zase. To so tisoči pretresljivih zgodb ljudi z dvema domovinama. Delo in kruh so iskali daleč v tujini, kjer so morali premagovati množico težav, predsodkov, se privajati novim življenjskim navadam, se učiti tujega jezika. Prek vsega tega pa so se prepletali še spomini na domovino in na vse prejšnje življenje, ki pa je bilo pogosto še veliko težje.
Za točilnim pultom v nekem slovenskem klubu je prišel k meni tipičen Amerikanec, star kakih štirideset let V roki je držal pismo in mi rekel, da mu ga je pisal oče, ki se je vrnil v stari kraj. Pismo je bilo v slovenščini, katere pa sin ne razume, zato me je prosil, naj mu prevedem v angleščino vsaj smisel. Skrbelo ga je za očeta, kako se je vživel v razmere v Jugoslaviji, tudi pri najboljšem zdravju ni bil. „Zakaj vam ni oče pisal po angleško, saj gotovo ve, da ne razumete slovensko? " sem ga vprašal. In potem mi je sin razložil, da se njegov oče nikoli ni naučil angleško več kot nekaj najbolj nujnih besed. Delal je v neki tovarni, kjer je imel za šefa Slovenca, zahajal je v slovenske gostilne, doma z ženo je vedno govoril samo slovensko. Sin se mu je zgodaj odtujil, saj je hodil ves čas v angleške šole, potem pa kmalu odšel od doma, kjer je pozabil še tistih nekaj slovenskih besed, ki jih je znal kot otrok. In zdaj oče in sin ne najdeta več skupnega jezika v pravem pomenu teh besed.
Zgodbe naših ljudi v Ameriki so drugačne od zgodb večine naših v Kanadi. Ta večina je namreč mlajša, to so večidel ljudje, ki so prišli v Kanado v letih, ko začasnega zaposlovanja na tujem še nismo poznali, ko doma še ni bilo toliko možnosti za nakup motorja, še manj za nakup avtomobila. Skoraj vsi ti ljudje, ki zdaj v Kanadi začenjajo že tretje desetletje življenja v tujini, so jugoslovansko mejo prestopili na skrivaj, preživeli nato po nekaj tednov ali mesecev v begunskih taboriščih, dokler jih ni življenjska pot zanesla v Kanado. Danes so to kanadski državljani, vendar z urejenimi odnosi do Jugoslavije, in nekateri se že vračajo za stalno domov. Če naši Amerikanci rojstni domovini pravijo „stari kraj", potem ti naši mladi Kanadčani rečejo le dom. Dom pa je tam, kjer živi tvoja mati, tvoj oče pa sestre in bratje.
med dolenjci v omeriki
od kod smo oomn
O sposobnosti in pridnosti naših ljudi je bilo že veliko napisanega. Mnogi pa ne upoštevajo tega, da je marsikateri razvil svoje sposobnosti šele v tujini, ko je moral v trdem boju za življenje resnično dati od sebe vse svoje moči. ,V Kanadi nas nihče ni vprašal, kaj smo, temveč kaj znamo delati I' so mi zatrjevali. Tedaj so iz nekdanjih sobosli-karjev postali trgovski potniki, iz nekdanjih mesarjev natakarji in pozneje gostilničarji, iz nekdanjih kmečkih delavcev železarji. Sprva so vsi morali prijeti za prvo delo, ki so jim ga ponudili, po svoji volji pa so lahko izbirali šele po nekaj letih, ko so si uredili življenje. S trdim delom je moč doseči marsikaj.
Čeprav pravijo, da med Slovenci v okolici Toronta, skoraj ni bogatašev, pa vendar so mi predstavili dva, ki sta že milijonarja. A nekaj me je pri tem le presenetilo: opazil sem, da jima nihče ne zavida tega, vsi, ki ju poznajo, ju cenijo in spoštujejo. Koliko nepotrebne zavisti bi vzbujala pri nas doma, sem pomislil. „Zelo sta sposobna in trdo znata delati," tako pravijo Slovenci o njima. Pogovarjal sem se z obema milijonarjema in se tudi sam prepričal o resničnosti teh besed. Oba sta prišla v Kanado pred dvema desetletjema brez dolarja v žepu, bila sta na istem kot večina. Od drugih sta se razlikovala le po tem, da sta tvegala še pri nečem, za kar večina naših ljudi nima poguma, tvegala sta poskus na v Ameriki tako pri-ijubljeno temo, da o tem pišejo celo knjige — kako postati milijonar.
Slovenec je danes lastnik ene izmed največjih kanadskih turističnih atrakcij poleg Niagarskih slapov, svojevrstnega živalskega vrta „Marine Garden". Njihova največja privlačnost so dresirani črni kiti, kiti-ubijalci, ki v posebnem bazenu skačejo tudi po več metrov visoko iz vode in izvajajo številne druge vragolije. Na približno 500 (I) hektarih zemljišča, ki ga ima danes „Marine Garden", grade zdaj ogromen park, delno po vzoru ameriškega „Disneylanda", vendar pa ne s pravljičnimi figurami, temveč z živimi živalmi. V petih letih bo naš rojak vložil v to okrog 50 milijonov dolarjev. In še nekaj: vse te zanimivosti nam je razkazoval podpredsednik družbe - pri nas bi mu morda rekli namestnik generalnega direktorja — Dolenjec Milan Junc, doma iz Otočca, ki se mi je med drugim pohvalil tudi s tem, da je bil po vojni dve leti lastnik požganega gradu Otočec.
Mnogi izmed teh mladih ljudi - zdaj so stari okrog štirideset let — pa zagrenjeni ugotavljajo, da bi danes imeli, če bi živeli v domovini, prav toliko, kot imajo v Kanadi. Tudi tam je treba skoraj deset let, da se postaviš na noge, da se privadiš tamkajšnjemu življenju. A v Kanadi je marsikaj drugače kot v nekaterih drugih državah, kjer so se naselili naši ljudje. V Kanadi živi danes na stotisoče mladih priseljencev iz vsega sveta, zato je tudi uradna politika do njih precej strpna. Država v zadnjem času celo pospešuje „multi-kulturalizem", kar pomeni, da želi, da bi priseljenci ohranjali svoje kulturno izročilo, ki so ga prinesli s seboj iz različnih delov sveta. Država naj bi v nekem smislu podpirala dejavnost posameznih kulturnih društev, ki jih ustanavljajo etnične skupine in podobno. Seveda pa to še ne po-
meni, da kulturna in športna društva priseljencev dobivajo za svoje delo državno finančno podporo. Seveda pa se v vse te dejavnosti ..multikultu-ralizma" vključujejo tudi Slovenci, čeprav je slovenska etnična skupina npr. v primerjavi z italijansko manj kot malenkostna.
»Kolikokrat sem že preklel ta kapitalizem! Veš, čez mejo sem šel samo zaradi motorja. Zdaj bi si lahko kupil vsak mesec enega, a nihče ne ve, kakšno ceno sem plačal za to," mi je dejal eden izmed Dolenjcev v Kanadi, ki bom podrobneje episal njegovo zgodbo v eni izmed prihodnjih številk. „V begunskem taborišču v Nemčiji so nas izbirali kot živino. Celo v zobe so nam gledali. Tega ne bom nikoli pozabil," je jezno obtoževal ta red in sameaa sebe. ki se ie dal zaoeliati vani.
Drugi naš rojak, ki ga mislim omeniti, je lastnik na torontskem področju znamenite restavracije na ladji „Captain John's". Preko jugoslo-vansko-avstrijske meje je odšel pred približno dvajsetimi leti z ribniško krošnjo na rami. Suho robo je nekaj časa še prodajal na avstrijski strani, potem pa ga je prijela avstrijska policija. V Toronto je prišel z dvema dolarjema v žepu, kolikor mu je ostalo od tistega, kar so mu dali v priseljenskem uradu. Pred dobrim letom je za milijon in pol dolarjev kupil jugoslovansko potniško ladjo „Jadran" in danes je na njej že nova elitna restavracija s prek 700 sedeži. In ko ga vprašaš, kako mu je to uspelo, ti bo odvrnil: „Delal sem. Zelo rad delam. Držim se načela: Tu ni poglavarjev, tu so sami Indijanci. Nobenega dela se nisem sramoval." In videl sem, da je ostal tak. kakršen je moral biti tudi v začetku. „Največ v življenju," pravi, ..dolgujem mojemu očetu. Vedno sem imel pred očmi njegove preproste, a poštene nauke. Tega si ne moreš kupiti nikjer na svetu. Ob vsem denarju in ob vsem premoženju, ki sem si ga pridobil, sem najbolj srečen ob tistem, kar sta mi dala oče in mati."
Svet'postaja majhen. Zdaj tudi razdalje do doma niso več tako velike, kot so bile nekdaj. Vse to je vplivalo tudi na mišljenje naših ljudi na tujem. Domotožje ima zdaj že drug pomen, kot ga je imelo včasih.
Med obiskom Kanade in Združenih držav Amerike sem se pogovarjal tudi z nekaterimi Dolenjci in bili so veseli, ko sem jim povedal, da bom o njih nekaj napisal v Dolenjskem listu. Tudi naši izseljenci ga radi preberejo in razvesele jih vse novice, ki govore o napredku domačih krajev. Kljub vsemu napredku, kljub vsej industrializaciji pa jim Dolenjska še vedno pomeni tisto lepo, mehko, idilično deželico.
JOŽE PREŠEREN
V Zahodnih Tebah sta dve znameniti puščavski kotlini, Dolina kraljic in še bolj skrita Dolina kraljev. Tam sem na svoje oči videla marsovsko pokrajino: nikjer niti suhe bilke, sam pesek in drobljiv kamen, vroča, velika samota. Pač, hro-ščki so lezli iz razpok in pravijo, da se na pobočjih sončijo kače, zelo strupeni majhni gadi. Črne odprtine, ki zevajo povsod na okoli, so vhodi v razkošno poslikane grobnice, nekatere so globoke tudi po sto metrov, vse pa so prazne, razen Tutankamonove! Nekaj ruševin na pobočjih še spominja na nekdanja zasilna delavska bivališča, če niso le ostanki petero zidov, ki so nekoč opaso-vali to nedostopno pokopališče.
Tukaj so bili pokopani vladarji tako imenovane egipčanske Nove države v letih 1520 do 1080 pred našim štetjem. Kakih petdeset doslej odkritih grobnic je bilo izropanih že kmalu po pogrebih. Kaj ne bi bile, ko pa so bile polne zlata in srebra! Zgodba, kako so bile onečaščene, je zapisana že na starih papirusih; bere se kakor kriminalka iz Hitchcockovega izbora. Tudi druga zgodba bi bila vredna Hitchcocka ali še prej Poeja, čeprav ni bila nikjer zapisana, namreč zgodba o srhljivi nočni selitvi mumij v dve zbirni skrivališči — tako rekoč skladišči pod zemljo — kjer so jih šele po treh tisočletjih spet odkrili roparji in za njimi nazadnje arheologi. Toda tu se začenja že tretja pustolovska zgodba, ponovna in nevarna selitev mumij v stekleno skladišče kairskega muzeja. Ko pa je ladja plula po Nilu navzdol, se je novica bliskovito raznesla po deželi. In kaj se je zgodilo? Vso pot so ladjo z mrtvimi faraoni objokovale felaške ženske, si trgale oblačila in si s prahom posipavale glave, moški pa so streljali častne salve v zrak. Kakor da niso minili že vekovi.
Šele čez nekaj let, ko je bila prelopatana že res vsaka gruda v Dolini kraljev, ko niti utrgan oblak ni mogel več razkriti kake malte v skalah, je Anglež Carter odkril še zadnjega pokopanega faraona, s pravljičnim zakladom vred. To je bil Tutankamon.
Ob smrti mu je bilo osemnajst, kvečjemu dvajset let, in rentgenski posnetki ter drugi medicinski izvidi ne dopuščajo nikakega dvoma: Tutankamon je bil ubit. Udarec z gorjačo mu je sploščil del lobanje, sunek z mečem mu je razmesaril levo lice, smrt je povzročil strdek krvi. Nesrečnega fanta pa so pokopali z vsem sijajem, s tono suhega zlata in čudovitimi spominki, toda najbolj presunljiv je bil šopek suhega poljskega cvetja pred zazidano poslednjo sobo, pred samim grobom. Romantiki so prepričani, da ga je tja spustila objokana mlada vdova, mila Anksenamun, strokovnjaki pa so po njem lahko določili letni čas pogreba. Pogreb je bil v aprilu, nekega leta v štirinajstem stoletju pred našim štetjem, letnica še ni natanko ugotovljena. Če od pogreba odštejemo tistih sedemdeset dni, kolikor je trajalo balzamiranje, tedaj je Tutankamon umrl pozimi, v januarju. Kaj se je pravzaprav tedaj zgodilo v Tebah in zakaj se je zgodilo, to je ostalo skrivnost. Med vsem zlatom bi bil za egiptologe največji zaklad papirusni zvitek, ki bi saj malo posvetil v temo te skrivnosti, toda zvitka ni bilo.
Skrivnost svojega rojstva in svoje smrti je Tutankamon odnesel s seboj v večnost. Dvakrat so to večnost zmotili že spretni roparji, kaj hitro po pogrebu, vse so premetali in mrzlično pobrali polovico draguljev jz skrinj in mazilna olja. Potem jih ni bilo več. Čudno, mogoče so jih prestrašili okrutni zakoni Tutankamonovih naslednikov, ki so tatovom odločno sekali roke in krivoprisežni-kom nosove. Mogoče je grušč, ki so ga na Tutankamonov vhod zmetali kopači, ko so votlili sosednjo grobnico, pokopal v pozabo tudi vednost o bajnem zakladu zlatega fanta.
Vsekakor je zlato zdaj razstavljeno v kairskem muzeju, kjer je nepopisna paša za oči tujcev, ki še v sanjah niso pričakovali tolikšnega bogastva na kupu. Kakor omotični tavajo ljudje med 3.500 predmeti iz Tutankamonove grobnice, vtem ko njegova mumija počiva v prvotni grobnici, sama samcata v Dolini kraljev. Arheologi so sklenili, da je tako edino prav, iz pietete ali pa zaradi čudne groze, ki se imenuje faraonovo prekletstvo. To prekletstvo se pojavlja v sredstvih obveščanja vsaj tako pogosto kot pošast v škotskem Loch Nessu: trideset smrtnih žrtev so že našteli v usodni Tutankamonovi okolici. Vendar pa se nikar ne bojte. Tutankamon straši in kliče na drugi svet samo arheologe, lorde in jezikoslovce, navadnim turistom noče nič žalega.
„... in smrt naj s svojimi kreljutmi oplazi vsakogar, ki bi se drznil motiti faraonov mir," tako
Medtem je Carter 17. februarja 1923 v navzočnosti predstavnikov egiptovske vlade, znanosti, tiska in Carnarvonove družine — ki je dotistihmal podvig financirala — predrl steno med obema črnima sohama. In spet mu je vzelo sapo, ko je zagledal pozlačeno, velikansko skrinjo, »zlati zid". V njej so bile še tri manjše pozlačene skrinje, kakor ruske babuške, druga v drugi, preden se je pokazal kamnit sarkofag s počenim pokrovom, ampak v njem so bile še tri lesketajoče se krste, zadnja iz čistega zlata. In ne dovolj, pod njo je bila še zlata maska: Tutankamonov portret, z očmi iz kristala in obsidiana, je bil kakor živ.
Toda medtem je umrl v Kairu mecen Carnar-von, podlegel je strupenemu piku žuželke. Ob isti uri je na njegovem posestvu v Angliji poginil njegov zvesti pes. Potem je preminil še lordov sorodnik in za njim še njegov tajnik. Smrt je vzela tajnikovega očeta in potem še ameriškega egiptologa, ki je v grobnici prebiral napise, nakar je iznenada izdihnila lordova bolničarka in takoj za njo neki znanstvenik, ki se je mimogrede oglasil v grobnici. Tisk je pograbil kost in jo začel hvaležno glodati, že dosti poprej, preden je smrt tridesetič zamahnila s kreljutmi: neusmiljeno, strašno je bilo faraonovo prekletstvo! In vedno enako: najprej visoka temperatura, nato krči v sapniku, motnje v obtoku, nezavest aM blodnje, čez dva ali tri dni pa smrt. Ali se faraon maščuje s strupenimi plini, s klicami, z gobami, z radioaktivnostjo?
Se načrtno brani skrunjenja svojega večnega bivališča? Lady Carnarvon je v silni grozi in preplahu poslala vse moževe spominke iz Egipta na dražbo, dražba je morala biti zunaj Anglije, zakaj trepetala je za življenje svoje družine, ki ji je še preostala. Tako so prišli severnoameriški muzeji na svoj račun. Egiptovska vlada je že prej povrnila vse stroške Carnarvonovi.
Medtem pa je prof. Derry z egiptovske univerze že prerezal povoje na Tutankamonovi mumiji, ki je od obrednih olj in smol zoglenela skoraj do glave. Glava je neverjetno spominjala na Ehnato-novo - krivoverski fanatik iz Amarne je bil njegov starejši brat, mogoče pa tudi oče. Devetleten ga je Tut nasledil na prestolu, če ni bil že kakšno leto njegov sovladar, za glavno ženo pa je dobil princeso iz amarnsko družine. Z njo se je kmalu preselil nazaj v staro prestolnico Tebe, priznal spet stare bogove in vrnil privilegije stari duhovščini. Dal je popraviti razpadajoče stare templje in zraven odraščal v družbi svoje zale mlade ženice, kakor pričajo številne podobe iz njegovega groba Zelo sta se ljubila, Anksenamun in Tutankamon, ki sta se ob rojstvu imenovala še po krivoversko Anksen-aton in Tutank-aton.
A ko je Tutankamon umrl, so mu med konser-virano hrano, med pozlačene loke s puščicami, med pozlačene vozove in sani, med mehka oblačila in zlate sandale, med pahljače z nojevim perjem in puščice za pisanje — med vse zlate prestole in spominke iz njegovega detinstva, med vojsko kipcev ušebti („če boš poklican, se oglasi in prevzemi delo namesto božanskega kralja"), med vso to žlahtno šaro so mu dali v grob tudi skrinjico s kodrom kraljice Teje. Rjavkast koder, pobarvan s heno. 'Ganljivo. In v grob so mu položili tudi zlati krstici z dvema nedonošenima otročičkoma: pet in sedem mesecev. Nekje vmes je bila tablica s svarilom: „Krokodil naj ga čaka v vodi. Kača naj ga čaka na kopnem. Tistega, ki se bo lotil mojega groba." Tudi na neki magični figurici je bil podoben napis: „Jaz sem tisti, ki odvrača skrunilce grobov s puščavskim plamenom. Jaz sem tisti, ki varuje grob Tut-anh-Amonov."
Pred štirimi leti, ko je publicist Vanderberg pripravljal knjigo „Prekletstvo faraonov", je vprašal direktorja kairskega muzeja Gamala Mhreza, kaj neki misli o tej stvari. Seveda ne gre tajiti, da so bili med egiptologi, ki so se ukvarjali z izkopavanjem faraonov, tudi misteriozni smrtni primeri. Vendar to ni nič drugega kakor skupek nesrečnih okoliščin. „Jaz že ne verjamem v kletev, glejte, vse svoje življenje sem imel opraviti s faraonskimi grobovi in mumijami — najboljši dokaz sem vam, da je bilo vse tisto le žalostno naključje." Mož, ki je tako govoril, je bil star 52 let in pri najboljšem zdravju. Štiri tedne po tistem je imel na skrbi pošiljko tistega dela Tutankamonovega zaklada, ki je bil namenjen za jubilejno razstavo v Londonu (zavarovanje 52 kosov — pol milijarde novih dinarjev). Srečen, da je dragoceni tovor v redu odpotoval, se je Mhrez vrnil z letališča domov. Še tisti večer je bil mrtev. Vzrok smrti: motnje v krvnem obtoku. Naključje ali nova žrtev?
OLGA RATEJ
zlati fant
je pisalo na skrivnostni črepinji v Tutankamonovi grobnici, ki je na lepem izginila.
Strašne tragedije so se vrstile po tem odkritju. Toda ne prehitevajmo d<3godkov. Carter, ki je grobnico našel, je mirno umrl dolgo zatem, v postelji, star 66 let, ne da bi se bil faraonu kaj zameril. Celo tri zajetne knjige o svojem odkritju je še utegnil napisati, kjer lahko beremo, kako je sicer v vročici drhtel, ko je prvič pogledal skozi luknjo v Tutankamonovo predsobo, vendar pa spet ne preveč, kakor se za Angleža tudi spodobi: „S tresočimi se rokami sem pomolil svečo v ozko odprtino in poškilil vanjo. Sprva nisem mogel nič videti, zrak, ki je udaril iz izbe, mi je skoraj upihnil svečo. Ko pa so se moje oči privadile na to svetlobo, sem lahko kmalu razločil posameznosti v notranjščini. Nenavadne živali, zlate sohe — 2\a-to, povsod samo lesketajoče se zlato! Za trenutek mi je osuplost vzela dar govora. Drugim, ki so stali zraven mene, se je morala zdeti celo večnost. Potem je lord Carnarvon plašno vprašal: Ali lahko kaj vidite? Da, sem odgovoril, prečudovite reči." Carter pa ni silil z glavo skozi zid, najpo-prej se je sam temeljito pripravil na delo, poklical je najboljše strokovnjake z univerz po svetu, uredil je kemični laboratorij v poslikani grobnici Se-tija I. in poleg tega opremil še fotografsko temnico v grobnici kraljice Teje — vsaj polovica egiptologov jo ima za Tutankamonovo mater — in šele potem je začel počasi on sistematično prazniti prvi grobnični prostor od štirih. Bil je neizprosen pikolovec, ko je šlo za natančno evidentiranje, risanje, opisovanje in sprotno restavriranje krhkih lesenih predmetov. V predsobi mu je minilo leto, ko še pomisliti ni utegnil, da ga za zapečatenim zidom sploh čaka faraon — če kateri je sploh. Tako športno je krotil svojo znanstveno nestrpnost v zlati ropotarnici.
Neki drug znanstvenik se spominja: „To je bila podoba iz sanj. Nemogoč prizor iz pravljice, za-
čaran magazin za operne rekvizite, kakor si ga lahko izsanja samo velik skladatelj. Pred nami so stale tri postelje, okoli nas skrinje, zaboji, alaba-strne vaze, pozlačene pručke in stoli — nagomi-Ijeni zakladi faraona, ki je umrl, še preden je Kreta preživela svoj vrhunec, preden se je Grčija rodila in je bil izmišljen Rim." V vsem tem je bil strašanski nered in sledovi naglice. Le dve črno pobarvani leseni sohi, deloma pozlačeni, ki sta stražili pred zapečatenimi vrati, sta bili izjemno vzravnani. Z glav sta jima zlezla samo posušena venca, spletena iz oljčnih listov in cvetov.
Carter: „Delo je bilo zamudno, strašansko počasno in živčno! Ves čas smo čutili breme silne odgovornosti. Kar najdeš, ni tvoja last, ki bi jo lahko tudi zanemaril, če bi se ti zahotelo. Vse to je neposredna zapuščina preteklosti, namenjena sedanjosti. Kako strašno lahko je kaj uničiti, toda nemogoče spet popraviti." Vmes so bili prepiri z egiptovsko vlado, ki se ni znala mazati s potrpljenjem, božjo mastjo, in je odločno zahtevala, da mora tokrat ostati prav vse v deželi, vse do najne-znatnejše trske. Začasno je Carterju celo prepovedala nadaljevati delo. To ni bilo čudno, navsezadnje je Egipt le postal občutljiv za svojo veliko preteklost, izučili so ga tudi nemški arheologi, ki so v Amarni malo prej zatajili prelepo poprsje kraljice Nefretete in ga skrivaj odposlali v Berlin. Najlepša ženska Egipta, Nefretete ali po novem Nafteta, je bila dokazano tašča našega Tutankamona.
Medtem je v Dolini kraljev divjala pravcata vojna tudi med arheologi in tiskom, ki jih je nenehno nadlegoval in vznemirjal pri delu. Vsa pota, ki so vodila v sotesko h grobnici, so bila zatrpana z raznimi vozili in vso mogočo vprežno živino. Sli so cele mesece prinašali vreče brzojavk,- pisem in napotil vsevednih ugankarjev, Carter pa si je pulil lase.
5o5«s 'Sc «13
c * O O
a- s:
fji 1111 o
I O Is* B S c i “■ £ B
i|i2Sg
§ Is®
g s_
_	g	§3	s°
a 1511
S S o - >
“	1“»~'**	g j j j o
■ £	^-.Z>	g	S2'	"
IKisl^^llli!
„Kar naenkrat je glasno igro razposajenih to-pliških fantov prekinil močan pok. Pri srcu nam je postalo tesno, zakaj del stare stene, s katere smo bili skakali v zarisan krog, se je začel podirati sam od sebe. Še sedaj je tisti topel poletni večer tisočdevetstodvaindvajsetega obdan s tančico skrivnosti, zakaj tisti čas smo pričakovali vse prej drugo, kot pa ... V tišini, ki je kar rezala, se je iz stene nenadoma usul slap kovancev. Pozabili smo bili na strah in se radovedno lotili topliške skrivnosti. Vsak od bosonogih fantalinov je hitro stisnil v žep srebrnik ali dva — nekateri so dobili tudi nekaj zlatnikov — in jo ucvrl iz podrtije, ki je vsa dišala po preteklih časih, po skrivnostih. Tako se je začela moja numizmatična pot, s pomočjo katere sem se v polovici stoletja dodobra seznanil z delom zgodovine ..
Novomeščan Albin Gutman trdi zase, da je med vsemi numizmatiki nasvetu največji amater. S tem hoče povedati, da ga nauk o novcih tja od dvajsetih let dalje nikoli ni tako pritegnil, da bi za star redek kovanec slekel tudi zadnjo srajco. Ne, Gutman se nikoli ni in se ne bo vdal strasti. Zategadelj ga ni prizadelo, ko je bil 1942 ob okoli 500 kovancev. Predstavljali so že kar lepo, tisti čas redko in bogato zbirko starega denarja. Skovati so ga dali Marija Terezija, Franc Jožef, kralj Aleksander...
ivieu vujiiu »mio pa je večkrat, ko je stal na straži ali pa počival s tovariši v prijaznih domovih notranjskih mamk, pomislil na izgubljeni denar in sklenil, da bo v svobodi začel na novo. Med dolgimi mrzlimi urami se je grel s toplimi mislimi na prihodnost, v kateri naj bi veliko časa namenil numizmatiki.
Ko govori Gutman o svojih kovancih, se zdi, kot da bi govoril o svojem pravkar prvorojenem sinu. Droben novec najprej previdno vzame v roko, ga pogleda z veliko lupo in njegova težka roka je navzlic sedeminšestdesetim letom presenetljivo mirna. Kot kaže, sta mu pri srcu posebno dva. Najstarejši, v tristo petnajstem je in srebrnik, ki ga bo spominjal na taborniška leta njegovega Albina. Fantje so si bili zastavili na Gorjancih postaviti kladaro. Njegov Binče je vihtel kramp in izkopal dobro ohranjen kovanec. „Poglej, ta ima zame posebno zgodovino. Ga vidiš, kako je lep? Vidiš znamenje? Bine ga je našel. Če ga ne bi, bogve če bi ga sploh kdo in kdaj bi ga. Tam, kjer so mulci kopali, so bile nekoč pisarne, nedaleč pa žaga. Ko so jo požgali, je baje življenje tam za-
Marsikakšni stan je v toku pionirske dobe industrijskega razvoja imel svoje posebnosti. Rudarji so npr. nosili s seboj v jamo kruh, spečen v posebnih krušnih pečeh, ki so imele svoje mesto ob njihovih domovanjih na prostem, ker ta stanovanja med drugim niso premogla tako prostranih izb, kot so kmečke z značilnimi krušnimi pečmi. Tudi rudarski Krmelj, kjer se je pričelo knapov-stvo porajati v minulem stoletju, ugasnilo pa je pred dobrim desetletjem, je imel štiri take peči. Predzadnja in največja pri „stari hiši" je v začetku novembra odstopila prostor stavbišču za novo stanovanjsko hišo.
Spomini na nekdanjo krušno peko so še živi med starejšimi ženami v kraju. Šestdesetletna Ana Glušič iz taiste „stare hiše" se kot njene vrstnice spominja nekdanje peke, kot bi bilo včeraj. „Tista, ki je imela lopar in grebljico za žer-javko ter metlo, je bila glavna. Seveda je bila to ponavadi tudi starejša ženska. Med seboj smo se domenile, kdaj bo katera zamesila. Peklo se je ponavadi ponoči, ko so bila opravljena vsa druga opravila. Živelo se je skromno, poglavitno je bilo, da je bilo za vsa usta kruha, močnik ali krompir v oblicah, predvsem pa zdravje. Tako je mož v tem kraju v rudniku začel služiti in na istem mestu tudi dočakal pokojnino."
Sedemdesetletna Jožefa Hočevar se spominja, kako je kurila peč tudi opolnoči. ,,Posebno pred prazniki se je zvrstilo več skupin. Nekatere smo podnevi delale v dnevnem kopu. Tako je bilo zame 21 let." Čeprav obraz razodeva trdo življenje, goji Hočevarjeva tudi prijetne spomine na peko kruha v peči na prostem pri stari hiši. Kar poudarja kot posebno prednost razen dobrega kruha iz
teh peči, je povezano življenje teh družin v skupnosti.
Zanimivo je, da je slasten kruh iz teh peči premagal tudi grofovske predsodke ločenosti, ki tako ni veljala, vsaj kar se kruha tiče. Marija Grabnar še pomni, da so v veliki peči pri stari hiši, kjer je bilo prostora za 16 velikih hlebcev, radi pekli tudi iz Jakilove graščine. Posebno rahle so bile potice iz teh peči. Še pred petimi leti so v njej pekli purane, kruh in potice za svatbo.
Priboljški so bili seveda redkost, saj je znano, da rudarski kruh hi bil lahko zaslužen. Moko so rudarji kupovali od mlinarjev ali pa trgovcev. Največ se je pojedlo črnega kruha, teknil pa je tudi koruzni. Prve dni po vojni, ko je bilo dosti soje, so žene mesile testo tudi iz te moke. Glušičeva, ki je ob tej peči vzredila pet otrok — doma je le še naj mlajši — ve, kako je treba ceniti kruh, zato se pri njih ni nikoli povaljeval. „Človek se privadi tudi hudemu," pravi o teh časih. Prva leta po vojni, ko je bilo težko s preskrbo, so imeli tak koruzni kruh, da je v peči povsem razpadel, zato so ga pobirali iz nje z grebljico. „Pojedli smo ga, kot da bi bil meden, samo da je bil," pravi. Ko se ob tem spomni na staro dobro peč, na katero je minule prve letošnje novembrske dni spominjala le še ob novi parceli zložena stara opeka in polomljen lopar, se ji je kar milo storilo, češ: „Sedaj še tega spomina ne bo več." Pri krajevni skupnosti pravijo, da bodo poskrbeli, da bo ohranjena vsaj edina preostala peč nad pošto. Ta je manjša, v njej se je lahko hkrati peklo le okrog sedem hlebcev. Te ne bo preganjala gradnja, kot je ostale tri.
ALFRED ŽELEZNIK
mrlo, srebrnik pa je ostal kot spomin na gorjansko žago..
Mož, ki je letos dobil za prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah priznanje Osvobodilne fronte, ima domala vso zbirko stare Jugoslavije (manjkajo mu zlatniki); podobno je z denarjem Marije Terezije, Franca Jožefa, lahko pa se pohvali s kompletno zbirko kovanega denarja nove Jugoslavije. Papirnatega ne zbira, če pa že katerega ima, čaka, kot pravi sam, na primerno priložnost, da ga pretopi v kovanec. Tako je že velikokrat obogatil svojo zbirko. Najbolj zanimivo pri vsem je, da ni član numizmatičnega društva, nima stikov z ostalimi zbiratelji, razen z Jožetom Ožboltom iz Kočevja, ki mu je pri urejanju zbirke ^•'magal z nasveti in s katerim vse pogosteje menjava kovance. Denar dobi največkrat od prijateljev, gostov. Nič kolikokrat je dobil redke primerke zavoljo svojih dveh akvarijev, kajti mož se ukvarja tudi z gojenjem ribic.
„Denarja ne zbiram zgolj zaradi tega, da bi pregnal čas, dasiravno se vse pogosteje v večernih urah rad posvetim lupi, mapam in katalogu. S pomočjo zbirke spoznavam zgodovino in ravno zavoljo zbiranja mi je marsikateri dogodek iz zgodovine bolj jasen, kot mi je bil. Nič kolikokrat me spomni burnih revolucijskih let 1848, ki so močno pretresla politične in gospodarske temelje tedanje avstro-ogrske monarhije. Kakor v vseh nemirnih časih je ljudstvo tudi takrat začelo skriva-
ti kovani denar. Bržkone v dolenjski metropoli le malokdo ve, da je imelo Novo mesto svoj denar.
16.	aprila 1915 je namreč občinski odbor zaradi pomanjkanja denarja sklenil izdati svoj zasilni denar. Novomeške bankovce so tiskali na belem papirju s svetlim podtiskom in črnim pretiskom. V sredini je bila v ovafriem črnem okviru navedena vrednost „20 vin.". Nad njo je bil novomeški grb, pod njo pa besedilo: „Za mestno županstvo" in dva podpisa. Besedilo je bilo napisano ob levem in desnem robu. Denar je bil tiskan samo na eni strani in velik 10 krat 6,2 cm."
Nato je novomeški numizmatik govoril tudi o primerih nerazumnega zbiranja starih kovancev. Najbolj obsoja tiste, ki se pehajo prav za vsakim novim kosom. Take imenuje zaslepljene sužnje pedantarije. Taki ponavadi starih kovancev ne spoštujejo. Hlastajo za čistimi, lepimi primerki, pri tem pa ne vedo, da daje ravno starost patino kovancu. „Poglej ga, kako je obrabljen. Le koliko ljudi ga je imelo v rokah! Leta in leta so pretekla in sedaj je v mojih. Tako, kot sem ga vesel jaz, ga ni bil nemara še nihče in ga tudi ne bo. Bržkone ga bo vesel moj sin, moji nasledniki. Upam, da jim bodo moji kovanci ravno tako dragi kakor meni. Zame so raztreseni listi nekakšnega svojevrstnega rokopisa zgodovine. Zato tudi tebe prosim: „Poglej, če imaš doma kakšno starino. Prinesi mi kovanec..."
JANEZ PEZEU
maža
pomaga
krmariti
česen
lodčnem in črevesnem katarju, driski, griži, glistah in vodenici. Kot zdravilo jemljemo 1 do 2 sveža čebuljčka naenkrat, in sicer do trikrat na dan. Drobno narezan česen je zdravo uživati tudi med jedjo, toda v večjih količinah zaužit lahko povzroči vnetje črevesja ali ledvic.
Česen je zlasti znan tudi kot zdravilo zoper poapnjenje žil. Zmanjšuje krvni pritisk, umerja utripanje žil, krepča srčne mišice in pospešuje krvni obtok.
Tudi za take bolezni pojemo do trikrat na dan po dva stroka česna. Neprijeten duh iz ust po zaužitem česnu pa lahko preženemo, če hkrati s česnom jemo peteršilj. Neprijeten duh izgubi česen tudi, če ga narezanega namakamo v žganje.
V vodi ali na mleku kuhan česen je odlično sredstvo — klistir za odpravljanje glist V ta namen 6 do 12 gr česna polijemo s četrt litra vode, kar je dovolj za dva klistira.
silvestrski
vzadniem hipu
Ste nervozni in nejevoljni, ker ste hoteli novo leto pričakati doma, pa se je mož zmenil z družbo za silvestrovanje v lokalu? Niste računali na javnost in mislite, da bi morali imeti novo obleko? Kje pa!
Brez naglice in nervoze pobrskajte po omari tam, kamor že nekaj let niste pogledale. Ravno tam boste našle staro temno obleko midi dolžine s precejšnjim dekoltejem in ozkimi tričetrtinskimi rokavi. Če imate le tri ure časa, lahko tako obleko spremenite v model. Samo rokave odparate, naredite rob pri odprtini. Za vrat bleščečo ogrlico ali šopek umetnih rož ob vratni izrez, ogrnete pled in že ste pripravljene za kamor koli. Bolj iznajdljive bodo lahko priši-
te nove široke bleščeče rokave in si naredile še enak dolg šal, ovit okrog vratu.
Druga možnost je krilo in bluza, pa če bo to klasična črno-belo kombinacija, bo ravno prav. Morda pa imate dolgo temno krilo in staro letno obleko, ki je ostala v omari zaradi poprejšnje kratke mode? Če gredo barve skupaj, oblečete mini obleko na maksi krilo, pa imate moderno večerno toaleto s tuniko.
Obleka je lahko deset let stara, če ji le daste prave modne dodatke v pravih barvah in jo prezračite, da ne bo dišala po naftalinu, ne bo nihče vedel, da gre za stare zaloge. Že večkrat ste hoteli obleko zavreči, pa je na srečo niste. Čez sedem let vse prav pride, mar ne? ^/A čer
—... torej koga predlagate za to funkcijo?
- Jožeta, ki je že predsednik sindikata, delegat v delavskem svetu in v SIS, v delavski kontroli in v komisiji za dodelitev stanovanj. Ena dolžnost več se mu sploh ne bo poznala, pa še danes ni navzroč ...
„Brez mazanja ni smučanja" ali „Kdor maže, smuča". To sta smučarska reka, ki veljata, kljub temu da imamo danes že zares hitre smuči. Začetniki in slabši smučarji se mazanja smuči bojijo, zdi se jim, da zaradi večje hitrosti ne bodo mogli krmariti. Resnica pa je ravno nasprotna! S smučmi, ki se ne lepijo na sneg, je laže voziti. Res je, da so hitrejše, vendar je z njimi tudi laže krmariti, ker je drsna ploskev bolj gladka
Smučarske maže delimo na voske, paste in spreje. Voski se med seboj razlikujejo po tem, za katere temperature jih bomo uporabljali. Z zeleno barvo so označeni voski za temperature od minus 10 do minus 30 stopinj Celzija od minus 4
do minus 10 stopinj. Modri voski so za temperature od minus 2 do minus 6, rdeči za sneg, ko kaže termometer od 0 do 2 stopinji nad ničlo, rumeni so za temperature od 1 do 4 stopinje Celzija, vijoličaste barve pa so voski za novi sneg.
Za mazanje smuči se uporabljajo tudi paste. V enem zavojčku sta dve tubi. V rdeči tubi je pasta za temperature nad ničlo, v modri pa za temperature pod ničlo. Pasto je treba nanesti na suho in čisto drsno ploskev smuči, jo razmazati s priloženo krpo, počakati dve do tri minute, da se posuši, nato pa zgladiti s časopisom.
Najbolj priročni, čeprav ne tudi najboljši, so najrazličnejši spreji. Proizvajalec v navodilu pove, s katere oddaljenosti jih je treba razpršiti na smu-
či. Smučka vpije sprej po nekaj minutah.
Voske nanesemo na smuči z likanjem. Na smučko nadrobimo vosek, ki najbolj ustreza trenutnim snežnim razmeram (možna je tudi kombinacija več voskov), nato pa ga z likalnikom enakomerno raztopimo. Ko se vosek dobro oprime smuči, ga poravnamo s strugalom. Še bolj ga na koncu zgladimo s papirjem.
Pred mazanjem moramo upoštevati nekaj preprostih dejstev. Smučka, ki jo mažemo, mora biti suha in čista. Pred mazanjem smučko ogrejemo na soncu ali v sobi. Če se sneg kljub mazanju lepi na smučko, ste izbrali neprimerno mažo. Vedno je treba namazati tudi smučkin žleb.
Predvsem pa je važno, da natanko proučite navodilo za uporabo maže. Dobro smukol
Naš znani barman Franc Bobič iz Novega mesta je držal besedo in nam takoj pri prihodu s tekmovanja v Ljubljani dal recept za tri novoletne koktajle, ki so se zaradi kvalitete visoko uvrstili. Vse tri je žirija predlagala za napitke v novoletni noči
v najboljših ljubljanskih hotelih,
vi pa jih lahko pripravite doma. Mojster Bobič je povedal:
„„Srečno 77" sem poimenoval prvega, Silvestrski poljub drugega in Snežinko tretji koktajl, namenoma pa so sestavljeni iz več istih pijač, da jih lahko pripravimo tudi doma.
Pred večerjo lahko serviramo Silvestrski poljub, ki ga pripravimo iz vermoutha, gina, apri-cota in bittra. Za 5 oseb vzamemo vsake tekočine po 1 del, dodamo nekaj kock ledu in nekajkrat premešamo z ročnim mešalcem za smetano.
Snežinka je bolj ženska pijača, primerna med gledanjem programa ali med plesom. Pripravimo jo iz tretjine vinjaka, enakega dela apricota in tretjine tekoče sladke smetane. Spet z nekaj kockami ledu pomešamo in nalijemo v kozarce. Poprej rob kozarca namažemo z limo-
no in obrnjen kozarec pomočimo v sladkor. Snežinko lahko potrosimo z naribano čokolado.
„Srečno 77" pa je tako imenovani long drink. Za sestavino vzamemo pol apricota, pol gina, pomešamo z ledom in nalijemo v visoke kozarce, dolijemo pa CLUB, Slovinov šampanjec. Ko je kozarec nalit, dodamo še kocko ledu.
Večino potrebnih pijač sem vzel iz Danine proizvodnje z izjemo likerja apricot, ki je proizvod Maraske in Slovinovega šampanjca."
Resda ima slab duh in ga zato mnogi ne marajo, je pa česen ena izmed najbolj znanih zdravilnih vrtnin. Že naši dedje so ga čislali kot zdravilo za pospeševanje teka, izločanje seča, čiščenje krvi, lajšanje bolečin v črevesju in odstranjevanje glist Dandanes uporabljamo česen predvsem kot zdravilo pri raznih boleznih prebavil in dihal. Uporabljamo ga kuhanega v mleku, pa tudi svežega kot zdravilo pri zasliženih pljučih, bolečinah v trebuhu, pri že-
30
DOLENJSKI LIST
„Vzgojiteljem o vzgoji", 127. zvezek Slovenskih večernic, ki prinaša dve povesti: Ede Podpečan „Hišo na robu doline" ter Ivana Sivca ..Pristrižene peruti", in dvoje knjig izbranih Cankarjevih tekstov v počastitev stoletnice pisateljevega rojstva. Tako kot redno doslej je tudi ta zbirka ubrana na potrebe vernega, povprečnega slovenskega bralca. Zanimiva je predvsem zaradi tega, ker je že vrsto let lep primer, kako se da najti tudi za sicer majhno slovensko knjižno tržišče ustrezna oblika nekakšnih žepnih knjig.
plod izvirnega dela slovenskih strokovnjakov. „Od pesmi do filma" so napisali: T. Frelih, N. Golob, M. Kartin, A. Keršovan, J. Kos, J. Lenard in M. Marin. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi fotografijami, reprodukcijami in ostalim slikovnim gradivom.
komentar
DOLENJSKI LIST
PREDCTflVUttnO Vflflft
KAPITAL
Cankarjeva založba je pred kratkim izdala priročnik, po katerem bodo radi posegli predvsem dijaki in študentje, namenjen pa je seveda vsem tistim, ki jih zanima in se žele bolje seznaniti s temeljnim delom marksističnega družbenega nauka in ekonomike. Založba je poslala na tržišče priredbo Marxovega ..Kapitala"/kakor jo je pripravil Borchardt; sedanja je že tretja, pregledana in dopolnjena izdaja. Delo slovi kot eno najboljših te zvrsti. V času, ko zanimanje za marksistično literaturo narašča, bo ta knjiga dobrodošla.
pojasnjenim stvarem je avtor zapisal tudi ugotovitve o spomenikih, ki so bili doslej zaviti v temo ali pa komaj omenjeni. S tem knjiga ..Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji" znatno prispeva k raziskovanju te problematike. Opremljena je z velikim številom fotografij baročnih plastik.
dal tretjo, izpopolnjeno knjigo Miroslava Zidarja „0 psih". Ze v prvi izdaji je avtor, ki 22 let dan za dnem proučuje vedenje psov, posvetil posebno poglavje metodiki vodenja tečajev, v. drugi je posebej obdelal šolanje lavinskega psa in navidezno vodljivost psa brez vrvice, v najnovejši izdaji pa je posebno skrb posvetil še boleznim psov.
Miroslav Zidar, priznan kinolog tudi izven naših meja, je v knjigi z vso potrebno natančnostjo obdelal razvoj psa od prvih dni življenja prek obdobja šolanja in vzgoje pa vse do tekmovalnih pravilnikov za delo službenih in ovčarskih psov. Za lastnike štirinožcev bo še posebej zanimivo poglavje o psihologiji šolanja in pravilnem odnosu med psom in njegovim vodnikom. Avtor ni pozabil tudi na ■'-ohrano. negovanje, higieno,
MOHORJE VE KNJIGE
Letošnja knjižna zbirka Mohorjeve družbe, ki že več kot sto let pošilja med Slovence izbrana besedila, obsega Mohorjev koledar, poljudni knjigi Mirka Mahniča „0 našem vedenju" ter Valterja Dermote
nost mentorice Bože Podrgaj-sove. V svoj „brlog", kot Jože imenuje atelje, je nosil vedno boljše lesonite in kasneje platna. Danes marsikatera njegova slika, risba ali tihožitje krasijo njegovo ali pa stanovanje prijateljev
Kmalu je začel opažati, da mu za njegovega konjička, na katerega se je skoraj preveč navezal, zmanjkuje časa. V dobi atomske energije, vesoljskih poletov, elektronskih računalnikov, v dobi, ko ob neverjetnem človekovem napredku pozabljamo na naravo, nase, je začel ostajati v ateljeju; živopisni Breg, kapiteljsko cerkev, zeleno lepotico so nadomestili eksperimenti. Prevzela ga je abstrakcija. Imenuje jo jasna abstrakcija, zakaj gledalec, takoj ko stopi pred platno, ve, pri čem je. Platna so krik proti uničevanju narave. Polna so rdeče barve, ki simbolično ponazarja odtekajočo kri umirajoče narave. So platna, za katera bi bržkone marsikateri poznavalec amaterske dejavnosti dejal, da so Navzlic temu je Gutman
Tretja knjiga slovenske mladinske enciklopedije „Mladi ve-dež", ki bo v celoti imela štiri knjige, prinaša pod naslovom „0d pesmi do filma" šest zaokroženih poglavij, v katerih so razloženi najpomembnejši pojmi iz posameznih vej besedne in upodabljajoče umetnosti ter hkrati predstavljeni najpomembnejši ustvarjalci. Kot vsa enciklopedija je tudi tretja knjiga
razdvojen. Že osmo leto je namreč član novo neškega kulturno-umetniškega društva „Dušan Jereb". Nastopa, zadnje čase pa se vse pogosteje ukvarja s pripravo scen. Če ne bi prelil in premešal toliko barv, pravi, bi zahtevnemu delu ne bil kos. In sedaj je z eno nogo na odru, z drugo v ateljeju. Niti enemu niti drugemu se ne more odpovedati. Risanje je potreba, deske in scenografija sta ga začarali. Dasi-ravno imajo „jerebovci" slabe možnosti za delo, se še ne bo odrekel amaterizmu na novomeškem odru, ki je pod Bajčevim vodstvom spet zaživel, niti kot igralec niti kot scenarist Zakaj prevečkrat je okusil, kaj pomeni oder ljubiteljem gledališča v mestu in na podeželju, prevečkrat je okusil slast edine amaterjeve nagrade — aplavz. ..Gledališče je," pravi Gutman, ..življenje, zaradi tega sem se s srcem in razumom, tako kot za slikanje, odločil za deske in bom ostal na njih še lep čas."
JANEZ PEZEU ______________________________
Državna založba Slovenije je izdala še tretjo knjigo Male splošne enciklopedije, s katero je zaključila ta svoj založniški podvig. S tremi knjigami daje založba kupcem in bralcem v roko delo, ki naj bi bilo vsestransko uporabno in v pomoč pri iskanju podatkov splošne narave.
Slovensko knjižno tržišče kaže, da se zanimanje kupcev knjig preobrača od dosedanjega zanimanja za leposlovje vse bolj h knjigam poljudno znanstvene in uporabne vsebine. Ta sprememba, ki mu botruje razvoj življenjskega standarda in opuščanje branja leposlovja, je že dlje časa opazen v zelo razvitih državah. Pri nas pa lahko le sklepamo na tako stanje po založniških publikacijah, ki po svoje kažejo stanje na tržišču s knjigami, še posebno ker so založbe trdno v kleščah ekonomskih tržnih zakonov in so tako prisiljene hitreje se odzivati na spreminjanje zanimanja med kupovalci knjig.
Potrebe po slovenski enciklopediji brez dvoma so, vprašanje pa je, če jih Mala splošna enciklopedija pokriva, čeravno jo lahko kljub pridevku „mala" štejemo kar za veliko enciklopedijo, saj imamo v slovenščini le malo tako obsežnih splošnih enciklopedij, tudi če prištejemo k njim predvojne izdaje raznih „vedežev". Res prave, dovolj izčrpne splošne enciklopedije pa v slovenskem jeziku še vedno nimamo.
Kljub temu zasluži založniško dejanje Državne založbe Slovenije pohvalo, četudi je zanj v veliki meri verjetno dalo pobudo samo tržišče in ne toliko pretehtan pomislek o slovenski enciklopedični „suši".
M. MARKELJ
31
Druga svetovna vojna je tako globoko posegla v svetovno dogajanje, da predstavlja za zgodovinarje in publiciste vedno znova izredno vabljivo temo, še posebno ker prihajajo na dan novi dokumenti, nova spoznanja in nova odkritja. Množici knjig, ki govore o dogajanju med svetovno vojno, se pridružujejo tri knjige, ki jih je Mladinska knjiga izdala pod skupnim naslovom ..Navzkrižja druge svetovne vojne". Gre za dela: ..Kupčija v Potsdamu" Charlesa L. Meeja, „Ultra" F. W. VVinterbothama in ..Veliki trije iz oči v oči" jugoslovanskega pisca Slobodana Nešoviča. Posebno delo našega avtorja bo pritegnilo bralce, saj odkriva nekatere stvari, ki so prišle na dan šele pred kratkim, ko so odprli in objavili dokumente tajnih arhivov ZDA, Velike Britanije in ZSSR.
**
Z osemnajstimi pomladmi je v Jožetu Gutmanu, danes petindvajsetletnem prodajalcu v novomeški Novotehni, nekaj dozorelo. To on imenuje spoznanje, da je v osemnajstih letih veliko zamudil. Že od nekdaj ga je ob lepih sončnih zahodih vabila Krka, kjer je v reki opazoval umiranje dneva, porajanje noči. Takrat si je zaželel še bolj dokopati se do lepote, naravnih skrivnosti. Odločil se je, da bo svoja razpoloženja na prekratkih potovanjih do skritih lepot, ki jih je Novo mesto sila bogato, zabeležil na platnih. In navkljub začudenim pogledom, posmehu sprehajalcev je s paleto in platnom v roki krenil v tihe, skrite, do tedaj neznane kotičke ob dolenjski lepotici. Domov se je vračal zadovoljen. Prva platna — zaradi pomanjkanja denarja je najprej risal na lesonitne plošče — niso ostajala osamljena, so pa dokazovala, da brez študija ne gre. Dobra volja in ljubezen do narave sta bili premalo.
In prav v tistih letih se je nato močno poznala prisot-
slovenski izobraženci, ki jih zanima mlada znanost o človekovi duševnosti, psihologija. Ta veda bo čez dobri dve leti praznovala svojo stoletnico; v tem za znanost kratkem času se je burno razvila, tako da je danes pregled vseh gibanj in šol v psihologiji dokaj težaven. Zato se je avtor knjige ..Problemi psihologije", ki je izšla pri Slovenski Matici, odločil, da v tem obsežnem delu poda svoje osebne poglede na psihološka vprašanja v samostojnem sistemu. Tako je nastalo samostojno, celostno obravnavanje psihologije, kar je sicer redek primer v slovenski strokovni publicistiki. Kljub strokovni neoporečnosti, pa je knjiga ..Problemi psihologije" pisana v dostopni obliki ter bo razumljiva tudi povprečnemu bralcu.
BAROČNO KIPARSTVO
V
Barok je v slovenski umetnosti njen drugi pomembni vrh tako po kakovosti kot množičnosti; posebno močno prisoten je bil kot kiparstvo v osrednji Sloveniji, nekdanji Kranjski. Kranjski barok so obdelali že številni slovenski umetnostni zgodovinarji, čeprav tovrstna raziskovanja niso nikoli povsem zaključena, saj prihaja do novih odkritij, novih ugotovitev, ki v mnogo-čem izpopolnjujejo podobo ba-f ročnega kiparstva na Slovenskem. Knjiga Sergeja Vrišerja „Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji", ki jo je izdala Slovenska Matica, podaja zaokroženo poglavitne pojave baročnega kiparstva na Kranjskem v kronološki vrsti ter jih strokovno osvetljuje. K že znanim in
UKMH	Priznani	slovenski	psiholog
Anton Trstenjak je napisal zani-Klub za vzrejo športnih in	mivo delo, katerega bodo z za-
službenih psov v Ljubljani je iz-	nimanjem vzeli v roke številni
Slovenska Matica je izdala prozno delo slovenskega pisatelja Vladimirja Kavčiča „Pusto-ta". Pisatelj je postavil osrednjega junaka pripovedi v zgodovino, čas po zatrtem kmečkem uporu na Tolminskem v začetku 18. stoletja, daje lahko razvil kmetov eksistencialistični miselni svet ki je pač najbolj prišel do izraza v izjemno težkih in surovih bivanjskih pogojih. Čeprav sama pripoved nima poudarjene zgodbe in zunanje dogajanje ne prevladuje, je kljub temu napisana zanimivo in dovolj napeto, da pritegne bralca. To še toliko bolj, ker je avtor znal tenkočutno prisluhniti ne samo kmetovi duševnosti, ampak tudi njegovemu delu in naravi. Temačna povest ni pesimistična, saj postavlja kot smisel in osrednjo vrednoto življenja prav premagovanje še tako težkih ovir in vztrajanje v vsakdanji bitki za obstoj. Resnica življenja samega je tudi njegova največja vrednota.
bivališče, na umetno spreminjanje videza pasme, kot tudi na vse potrebne pripomočke, ki jih uporabljamo pri vzgoji psov.
Po vsem tem, kar smo zasledili v Zidarjevi novi izdaji knjige „0 psih", lahko zapišemo, da bi moralo navedeno delo krasiti polico slehernega lastnika psa.
Smrt starega vodnjaka
Zaprli so vodnjak. Zaklenili so ga z veliko in težko ključavnico in svetloba v tem vodnjaku je umrla. Ljudje so stali pred vodnjakom kakor neme priče. Ta vodnjak je bil zelo star. Imel je ranjeno dno in krušljive stene. Bil je pravzaprav samemu sebi odveč.
V njegovem ubitem dnu so živele nekakšne na pol slepe živali, proteusi in druga golazen, in vse to živo je bilo zaradi neizbežnosti staranja obsoje-
_ no na smrt. Vodnjak je bil najstrašnejša ječa, in kogar so zaprli vanj, mu je koža nabrekla, se spremenila v razpadajoče luske in oči so se spremenile v oddaljene zvezde na neskončno oddaljenem nebu. Takšni vodnjaki so kakor velike rane in jih lahko najdemo na vseh koncih sveta, tudi pri nas, v zapuščenih in od vojne izropanih vaseh. Vodnjaki so molčeče priče davne arhitekture. Nevarni so kakor prepadi in žalostni kakor večerni veter.
Babičin vodnjak
V Novi vasi pri Dobrepoljah pa sredi velike starinske vasi še zmerom stoji babičin vodnjak. Babica je pri svojih devetdesetih letih še vsa živahna in se spominja tiste vode iz domačega vodnjaka kakor najboljše pijače na svetu. Ko je bila še deklica, je bilo pri hiši veliko otrok in vodnjak je bil takrat že častitljiva starina. V tistih časih ni bilo vodovoda. Bila so dolga korita za napajanje živine in vodne črpalke so imeli samo nekateri vodnjaki. Babica se spominja vode, ki je bila dobra kakor studenčnica. Spominja se tudi, kako so prali perilo in drgnili rjuhe na nazobčanih kamnih in hrastovih plohih. To so zdaj samo še spomini in takih dragocenih, starih babičnih vodnjakov je še vsepovsod po našem podeželju. Zdaj so kakor stare, dobre pesmi, kakor ljudski reki in pregovori. Voda običajno teče iz pip, babice in dedki pa sedijo zaviti v tople koce in modrujejo. Včasih smo pili vodo za zdravje, zdaj pa je v njej vse več strupenih snovi. Vse več je ubite in kalne vode in naše babice to spoznanje boli.
SUVO
Furmanska korita
O soncu in dežju vemo toliko, o žejni konjski duši pa tako malo. Dolge furmanske poti in prašne ceste so bile za žejne konje največja bolezen. Konji so hrzali od razsušenih nozdrvi in prepotene kože in biči so pokali nad njimi in po njih. Dolga furmanska korita ob gostilnah pa so bila za konje velika doživetja. Popadali so z gobci v tisto »odo in pili miže. Kadar so konji žejni, so razdražljivi in kažejo dolge, rumenkaste zobe, oči pa imajo žalostne. Tudi teh furmanskih korit je vsako leto manj. Ljudje jih rušijo in si postavljajo bencinske črpalke za tovornjake in razno drugo komoditeto tega sveta. Večina konj pa pije, kjer je mogoče. Ponekod so konji le še za to, da jih naložimo v zaprte železniške vagone in odpeljemo čez mejo.
O žejni konjski duši, o tem velikem človekovem prijatelju in pomočniku, smo premalo razmišljali.
Izviri pa so večni
Pritekajo iz zemeljskih skladov iz vsemogočih razpok in globin in prinašajo moč za življenje. Spomnimo se, ..Gospodične" na Gorjancih in Stopiškega izvira pa množice drugih vsepovsod po naši domovini in vprašajmo se: „Smo storili dovolj ali vsaj tisto nujno potrebno, da bi ohranili naše izvire neprizadete? " Žalostna je ugotovitev, da so skoro vse slovenske vode več ali manj zastrupljene, da je življenje v njih ogroženo. Pijemo slabo vodo in slabo vino, radi pa bi ohranili vitalnost in dočakali visoko starost. Začnimo pri vodi, pri sebi, pri naši etiki in našem brezbrižju. Ne samo čistilne naprave in humane parole, gre predvsem za varovanje narave in okolja, za pošten odnos do skupnega bogastva, za odpadne strupene snovi, ki vdirajo v zemeljske plasti in zastrupljajo človeštvo.
Na nebu in na zemlji smo prestopili mejo dovoljenega. Zamislimo se nad tem, preden bodo ptice padale z dreves ali umirale v letu.
Le star, orumenel papir, shranjen v prigori-škem farovžu, lahko edini izpriča starost gostilne v Prigorici, ki ji domačini sedaj pravijo „Pri Rudku". Najstarejše številke kažejo letnico 1776, in ker drugih, zanesljivejših virov po tolikem času ni na razpolago, jim moramo verjeti. Številne prigode v takratni gostilni, obeležene z zgodovinskim ozadjem izpred točno dvesto in manj let, pa so sedaj zakopane že globoko pod zemljo, kajti stavba, ki jo vidimo danes je bila postavljena 1885.
,,Ni lahek gostilniški kruh," pravi 25-letni Miloš Merhar, ki skupaj z mamo Julijano (49 let) sedaj vodi gostilno. Miloš Merhar je bil še pred nekaj leti tajnik Društva modnih delavcev SRS, zraven tega pa si je kruh služil z manekenstvom. ..Vsakodnevna vožnja v Ljubljano mi je vzela nemalo časa in tudi denarja, zato sem prejšnjo službo opustil in se popolnoma posvetil delu v gostilni." Pa vendar to ni edini razlog za takšno odločitev. Miloš pozna Ribniško dolino, njeno bogato tradicijo suho-robarstva in lončarstva, in prav iz tega se mu je porodila ideja, da bi vtisnil gostilni pečat ribniške domačnosti. Že močno načeto hišo s skorajda docela dotrajanim inventarjem je obnovil, na stenah so obešeni številni lončeni izdelki, simbol Prigorice, v steklenih vitrinah razstavljene starine segajo nekaj desetletij nazaj, pa tudi suha roba je našla svoje mesto.
„S suhorobarskimi izdelki bi rad okrasil hodnik, zraven tega pa imam še eno, zadnjo veliko željo, ki jo želim čimprej uresničiti: v gostilni bi rad naredil ožago. To je velika lončena peč, v kateri so nekdaj žgali glinaste izdelke. Okrog nje so se zbirali starci in mladina in si s pripovedovanjem šal in zgodb, ki so nato nekaj časa romale po vasi, krajšali čas. Seveda je k temu sodil tudi kozarec dobre domače kapljice. Menim, da ne bi bilo napak, ko bi tudi mi gostilničarji vsaj malo pripomogli, da številni stari običaji in navade ne bi tako hitro potonili v pozabo. Seveda pa z mamo nisva pozabila na tiste, ki bi se v prostem času radi tudi zavrteli. V sobi, ki je sedaj še neopremljena, bova uredila plesišče."
Veliko optimizma je v besedah matere in sina, še več razumevanja drug do drugega. In ko se bo njuna prva želja o ureditvi ožage uresničila, o čemer ne dvomimo, bo prav verjetno na veliki tabli ob magistralni cesti Rib-nica-Kočevje, ki vabi popotnike v to oštarijo, pisalo: ..Gostilna Ožaga". Sicer pa veliko krajanov Prigorice in sosednjih vasi kaj rado odpre vrata gostilne, v kateri je vedno na voljo dovolj pravega dolenjskega vina, nekaj let nazaj pa je bil ta prostor tudi središče kulturnega izživljanja v Prigorici. Tako so ,,Pri Rudku" že igrali številni ansambli domače glasbe: Slaki, Avseniki, Henčkov ansambel in drugi. Vse to so bile vrtne veselice, vendar je ta prostor sedaj prekopan in čaka dokončne uredit-
yip
Verjetno bo prav, da spregovorimo tudi o ..temnejši" plati gostinskega poklica. „Dela je veliko," pravi Miloš. „Ničkoliko ur sem vložil v obnovo hiše, opremo gostilne, še več pa je delala moja mama. Mirno lahko rečem, da je gonilna sila gostilne. Vino, ki ga prodajamo, je domače, in kar je najvažnejše, tudi poceni (za liter vina je treba odšteti le 25 din op.p.). Kupujem ga v okolici Krškega in noben se še ni pritožil, da ga je potem, ko je zvrnil kakšen kozarček več, bolela glava. Z mamo poskušava sedaj uvesti tudi pravo domačo kuhinjo, kar je velika privlačnost za lačnega popotnika. Tako so vedno na zalogi že pripravljeni vampi in kot posebnost lignji v rižoti. Zraven tega lahko gostu v nekaj minutah postrežemo z domačimi narezki s konjsko klobaso in domačim pršutom. Vsa ostala naročila pa zahtevajo nekaj časa za pripravo, vendar je tudi tega vedno dovolj pri hiši. Mama je izredno spretna ob štedilniku in to, kar naredi, je zelo dobro in okusno, lahko mi verjamete."
„Podjetni in iznajdljivi so Merharjevi," pravijo številni obiskovalci gostilne. Res, zanimivo je opazovati Miloša, kako spretno se smuka med mizami, za vsakega najde dobro besedo, mama pa pridno teka po kuhinji, zdaj na vrt po solato, zdaj pomivat posodo in še kaj. Nemalokrat pa so vloge zamenjane. „Mlad sem še in verjetno ga ni, ki v mojih letih ne bi pogledal tudi za kakšnim dekletom. Takrat me pri delu za šankom pač zamenja mama," je odkrit Miloš. Ob tem pa moramo zapisati, da je gostilna odprta vsak dan od pol osme ure zjutraj do enajstih zvečer. Prostega dne Merharjeva ne poznata. Navzlic takšnemu „obratoval-nemu" času, pa minevajo dnevi brez izgredov.
„Ne pomnim, kdaj je kakšen gost razbil kozarec v naši gostilni, da o čem drugem ne govorim," je povedala Julijana. „Čeprav imamo že nekaj časa povsem nov inventar v prostorih je nemalo dragocenosti, ki se jih ne bi sramoval noben zbiralec starin — pa poškodb doslej še ni bilo. Mize. in klopi so nekoliko bolj oddaljene od zidov, tako da so naključne poškodbe in umazani zidovi, česar je v naših gostilnah vedno več, prava redkost"
Premalo je prostora, da bi zapisali vse, kar je bilo tisti dan povedanega v gostilni „Pri Rudku", ki bo prej ali slej krščena z novim imenom ,,Ožaga". Le to, da bo tudi pročelje hiše v ribniškem, suhorobarskem in lončarskem stilu, da bodo v kratkem uredili tudi vrt in še kaj. „Vsega ne smete zapisati," pravi Miloš, „naj ostane kaj tudi za presenečenje."
Za bogato gostilniško tradicijo v Prigorici se torej ni treba bati. Navzlic temu da so prav v tem kraju pred kratkim „upokojili" gostilno, prav tako z bogato preteklostjo, ker se nobeden iz mlajše generacije ni hotel lotiti gostilniških poslov. Toda Miloš jih ima šele 25, skupaj z mamo pa komaj 74.