Novo mesto. 29. oktobra 1970 OBČINA NOVO MESTO SE PREDSTAVLJA: Novomeška občina, ki danes že spada v srednji razred, merjeno po razvitosti, meri 75.891 hektarov in ima 49.316 prebivalcev. Po površini in številu prebivalcev sodi med večje slovenske občine, saj so na primer nekatere krajevne skupnosti v občini tako velike, kolikor merijo najmanjše slovenske občine. Novomeška občina šteje 367 naselij, ima 12 krajevnih uradov in 20 krajevnih skupnosti. V občini je 14 industrijskih podjetij, sicer pa statistiki pravijo, da imamo 94 gospodarskih in 64 negospodarskih organizacij ter 21 šol. V novomeški občini je bilo po letošnjih septembrskih podatkih 15.250 zaposlenih. In kakšni so sicer podatki iz osebne izkaznice naše občine? Bolnišnica z devetimi oddelki je znana daleč izven občinskih meja. Razen bolnišnice, kjer prav zdaj gradijo prizidek in s tem uresničujejo drugo etapo gradnje, Imajo občani tudi zdravstveni dom z zdravstvenimi postajami v Dolenjskih Toplicah, Straži, Šentjerneju in Žužemberku. Bolnišnica ima 620 postelj, v občini pa je danes 70 zdravnikov, všteti so tudi zobozdravniki. Novomeška občina ima 13 popolnih osnovnih iol: Prevole, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Vavta vas, dve v Novem mestu, Stopiče, Mirna peč. Brusnice, Otočec, Šmarje-ta, škocjan in Šentjernej. V Novem mestu je tudi posebna šola, nižja glasbena šola in šest srednjih šol: gimnazija, ekonomsko administrativni šolski center, gostinski šolski center, kmetijski šolski center, šola za zdravstvene delavce in šolski center kovinarska stroke. V okviru zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela delajo oddelki visokih, višjih, srednjih in poklicnih šol. V občini je 11 večjih dvoran: dve v Novem mestu, druge pa imajo Dolenjske Toplice, Dvor, Mirna peč, Otočec, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk. Novo mesto ima še študijsko knjižnico l\1irana Jarca, Dolenjski muzej. Dolenjsko galerijo, pionirsko, ljudsko in potujočo knjižnico. Ljudske knjižnice so še v Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, na Otočcu, v Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Šmarjeti in Žužemberku. Vseh knjižnic v občini je 100: 34 šolarskih, 18 ljudskih in drugih z značajem ljudskih, 16 strokovnih, 13 učiteljskih, 10 srednješolskih, 5 specialnih, 3 cerkvene in 1 znanstvena. Na policah knjižnic je bilo konec lanskega leta 256.880 knjig, od tega 2.107 naslovov revij. Lani Je bilo v knjižnicah 12.107 bralcev. V Novem mestu izhaja tudi Dolenjski list, ki ga izdajajo za 9 dolenjskih občin, tiskajo pa v Ljubljani v tiskarni Dela. Njegova naklada: 30.000 izvodov vsak četrtek. V občini je najpomembnejši turistični kraj Otočec, priznani zdravilišči sta v šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Dva hotela sta v Novem mestu, na Gorjancih sta planinska domova Vinka Paderšiča pri Gospodični in dom na Miklavžu, planinski dom pa je tudi na Frati. V hotelih in domovih imajo nekaj več kot 400 postelj. Najpomembnejša partizanska spomenika sta Baza 20 v roških gozdovih, ki so jo letos obnovili in postavili ob cesti tudi brunarico, in spomenik na Cyiblju nad Žužemberkom. V občini je tudi vrsta športnih igrišč, ki jih zadnje čase pospešeno asfaltirajo. Športni park na Loki sodi med najlepše v Sloveniji in Jugoslaviji zaradi svoje idealne lege, čeprav je zadnje čase dokaj zanemarjen. Središče občine je Novo mesto, ki leži na 9,70 km' (vsa občina meri OBČINSKA SKUPSCINA NOVO MESTO in vodstva vseh družbeno političnih organizacij v občini iskreno čestitajo vsem prebivalcem današnji dan - praznik občinel 759 km^). Po podatkih, zbranih oktobra letos, šteje mesto 11.520 prebivalcev. Sicer pa je v občini poprečna gostota na km' 64,6 ljudi, občina šteje 13.686 gospodinjstev, kmečkega prebivalstva pa je 18.142 ljudi. To so podatki ob koncu 1969, sedanje meje pa je občina dobila 1961. Število prebivalcev se je od tedaj povečalo za približno 5.000. i m imm V.MAbVAR. 1661%9 Viktor Magyar: Spomin na dolenjsko pokrajino r- 03 a ■ Ui rO O -♦.» 0 01 »rt o v )(» H cc i/j •-S Z H S M < H Cfi r z im 7? NAŠIH PETINDVAJSET H 03« o <1 cn to «e »♦- o cr &9 ce •^1 H > 'Z M M Praznik! Kako lepo zveni ta beseda v naših ušesih. Praznik, poseben in enkraten. Praznik ob naši petindvajset-letnici svobode! Mladi smo še, naravnost mladeniški, zaradi tega praznujemo še bolj veselo, še bolj sproščeno. Veselimo se vsakega uspeha, velikega in na videz manjšega; na spodrsljaje, mladostne spodrsljaje, pa ob taki priložnosti ne mislimo. ■ Petdeset tisoč mladih ljudi v osrčju Dolenjske doživlja svojo petindvajseto obletnico novega rojstva. Seveda, po dolenjsko! S firkljem cvička in kozarcem v rokah, pa vendar ne samo zaradi firklja in cvička v njem, pač pa zaradi marsičesa drugega. Valovita dolenjska pokrajina se blesti v prazničnih jesenskih barvah in nam čestita za veliki praznik. Zakaj tudi ne! Saj ji je v dolgem življenju šele sedaj dano, da ne rodi samo cvička in skopega kosa kruha, pač pa se ponaša z novimi dosežki novega časa za svoje sedanje in bodoče rodove. Imena njenih krajev, še posebno njene metropole, so ^^ostala znana doma, v Evropi in v svetu in vse kaže, da bodo znana še bolj. Njen najmlajši rod marsikje hodi v nove ali obnovljene hiše učenosti. In teh bo čedalje več. Vse bodo imele dovolj svetlobe in zraka. Svetlobe in zraka za novo, še boljše življenje. Življenje, ki ne bo, le zma-terializirano, pač pa bogato in polno dragocenih kulturnih dobrin preteklega in sedanjega »Boljše življenje delovnih ljudi dosegamo v občini predvsem z lastnim vztrajnim in načrtnim delom, z odpovedovanjem v korist Še lepšega jutrišnjega dne in s požrtvovalnim sodelovanjem vseh prebivalcev: delavcev za stroji in strokovnjakov v vseh delovnih organizacijah, kmetov, ljudske inteligence in mladine,« trdi Franci Kuhar, predsednik novomeške občinske skupščine. (Foto: T. Gošnik) Časa. Morda nekoliko manj idilično. Da, manj idilično —' za tiste, ki ga bodo še vedno opazovali s ptičje perspektive, za one na domači zemlji pa z novo, sedanjega človeka vredno idiliko, ki se začne z večjim kosom kruha za vse do zadnjega zaselka. Od tu naprej pa lahko išče novo idiliko. In jo bo tudi našel. Miselnost utesnjenega dolenjskega človeka se spreminja v miselnost evropskega človeka, ki ve, da mora sam ustvarjati, ve pa tudi, za koga ustvarja. Utesnjeni dolenjski griči postajajo, čeprav včasih s težavo, ravnine za nove domove, za nove prostore za delo na sodobnih delovnih napravah. V ospredje prihaja zavest, da je potrebno predvsem znati delati. Znanje in spet znanje sta nujnost današnjega časa in današnjega človeka. Patina preteklosti izginja z jesensko obarvane pokrajine, ki obsijana s soncem, doživlja novo, s krvjo pridobljeno in v svobodi rojeno sedanjost in od nje pričakuje še boljšo prihodnost. Petdeset tisoč mladenk in mladeničev vosrčju Dolenjske: ianes je naš praznik! kozarce za še lepšo in srečno Dvignimo bodočnost! FRANCI KUHAR, predsednik občinske skupščine Novo mesto IZ OTROKA JE POSTAL FANT... območju današnj«!; novomeške občine je bilo po podatkih, dosegljivih za leto 1939, ki pa so vsebovali pretežno podatke z osnovnega štetja 31. marca 1931, 45.335 prebivalcev. Novomeški okraj je imel tedaj 927,30 km^ štel je 22 občin in imel 51.862 prebivalcev. Bil pa je večji od današnje občine — preračunani podatki za območje občine v današnjih mejah dajo, kot smo že zapisali, 45.335 prebivalcev. Okraj je imel: sedež okrajnega načel-»tva, okrožno sodišče, okrajno sodišče v Novem mestu in Žužemberku, državno tožilstv;o v Novem mestu, davčno upravo in glavni oddelek finančne kontrole z oddelki v' Dolenjskih Toplicah, žužemberku in Šentjerneju, ki pa je spadal v krško občino (tedanji '/crški okraj),' katastrsko upravo, gozdno upravo s sedežem v Straži, okrajni cestni odbor, okrajni kmetijski odbor in banovinsko gozdno drevesnico. ■ Od poklicnih stanovskih društev laliku naštejemo: zavod za 430speševa- Šele sodobna avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb je odprla Dolenjski okno v svet. Z njo smo-zadihali iz polnih pljuč nje obrti pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je irriel v Novem mestu ekspozituro; združenje trgovcev za okraj Novo- mesto; gostilničarsko združenje; skupno združenje obrtnikov in vodno zadrugo v Malenski vasi pri Mirni peči. Od zasebnih društev za pospeševanje javnih koristi je treba omeniti banovinski odbor s krajevnimi pododbori RK in Jadranske straže, Sokol Kr. Jugoslavije z župo v Novem mestu, Zvezo fantovskih odsekov in dekliških krožkov v okviru Prosvetne zveze s pododborom v Novem mestu, gasilska društva in. Slovensko planinsko društvo s podružnico v Novem mestu. Na območju današnje občine so bile štiri avtobusne proge In lokalna proga Novo mesto — železaiiška postaja, železniška proga z glavnima postajama v 'Novem mestu in Kan-diji, kino pa je bil v Sokolskem in Prosvetnem domu. ■ Iz obrtnega registra, ki ga je vodilo bjvše okrajno glavarstvo v Novem mestu, je razbrati, da je bilo 692 obrtnikov, čeprav pravijo, da je bilo število posameznih obrti drugačno. Kar 153 gostišč in 63 mlinov je v tem registru, 57 kovačev, 48 mizarjev in 15 kolarjev ter 4 dimnikarji. Prišla je svoboda ■ v Novem mestu je po osvoboditvi prevzel naloge oblastnega organa Mesini odbor OF. 14. avgusta so na volitvah izvolili 13 članov narodnoosvobodilnega odbora, ki so prevzeli naloge Mestnega odbora OF. Ta odbor se je kmalu preimenoval'v Mestni narodni odbor, 1946. pa v Mestni ljudski odbor Novo mesto. Na območju današnje občine je bilo 96 krajevnih narodnih odborov, mandatna doba ljudskih odbor9v je bila najprej dve, potem tri leta. ■ 1950. smo izvolili prve delavske svete, leto dni pozneje pa so pri mestnih ljudskih odborih volili prve svete in kO;misije državljanov. 1952 je mestJii odbor dobil položaj mestne občine in se preimenoval v ljudski odbor mestne občine Novo mesto. 1955 je območje novomešike občirje merilo 293,02 km^ m štelo 22.828 prebivalcev. Tega leta smo dobili tudi krajevne odbore. 1960 je Novo mesto dobilo tri stanovanjske skupnosti. Podobno kot krajevni odbori so tudi zbori volivcev imeli vađno vlogo v naši družbeni ureditvi — in jo imajo še danes. Za opravljanje admi-nistrati-vniri opravU občinskega ljudskega odbora so v sedežih bivših občin ustanavljali krajevne urade. 9 r» os l-l <« •*« .iS -P si irt •T. H CC X cc s u Š Z < ttt H K Tudi razglednica iz Šentjerneja kaže novo podobo tega prikupnega kraja Večje občinske naloge I Po letu 1956 so vedno hitre.ie večali naloge občine, posebno še po ukinitvi okraja. Območje občine še je pod vplivom gospodarsko finančnih pogojev večalo; priključile so se občine Straža, Toplice in Šentjernej (1. januarja 1959) in 2užemberk v začetku 19fil. Tako se je območje občine za-cUrožilo na 759 km^ in šteje danes 49.316 prebivalcev. Finančna moč občine se je v začetku le počasi krepila. Vsota občinskih dohodkov je bila Izdajo te številke Dolenjskih razgledov je s svojim prispevkom omogočila Občinska skupščina Novo mesto. Uredništvo listq se bo obrnilo tudi na vodstva raznih delovnih organizacij, ustanov in zavodov v pokrajini, da bi kot meceni pomagali pri sofinanciranju bodočih številk Dolenjskih razgledov. Delovne kolektive v organizacijah In upravi vljudno prosimo za razumevanje in pomoč, da bi razširjena družbeno-kulturna priloga domačega glasila SZDL lahko izhajala tudi vnaprej. UREDNIŠTVO sprva odvisna bolj od potreb iz izračunov »na višji ra\-ni« kot pa od dejanske finančne moči občine. Po osvoboditvi je Novo mesto dobilo revno zapuščino; nekaj tekstilnih obratov, malih tovamic s po nekaj deset zaposlenimi, nekaj keramične industrije, nekaj žag, proizvodnja lesa, opekarn in obrtnih delavnic; to je predstavljajo vso taltrafcno industrijo. V prvih petletkah tudi ni bilo načrtov za intenzivna gradnjo, 10—15 let po osvoboditvi je bilo namenjenih obnovi in gradnji najpomembnejših ju-goslovansi:cih objektov. Novomeška občina nikoli ni bila na takih seznamih, zadolžena je bila za preskrbo s kmetijskimi pridelki, v njenih gozdovih pa so veliko sekali, šele med 1950 in 1960 se je začel hitrejši gospodarski razvoj, a takoj je potrebno poudariti, da se je gospodarstvo novomeške občine razvilo izključno iz lastnih osnov in povsem z lastnim denarjem. Sicer se sliši smešno, toda edina .večja investicija od zunaj je bila gradnja steklarne, ki pa je šla v stečaj. Tlakujemo Novo mesto ■ 1951 so pretežno z udarniškim delom tlakovali novomeški Glavni trg: to je bil pi;vi tlak v občini! Sest let pK)zneje so asfaltirali cesto mimo Otočca, naslednje leto so zgradili brigadirji avtomobilsko cesto. Pozneje so obnovili cesto čez Gorjance, cesto v Žužemberk, v škocjan, lani so odprli modernizirano in asfaltirano cesto do Šentjerneja. Letos sta prišli n'a vrsto cesti Dolenjske Toplice — Pod- tum —, Soteska in Dolenjske Toplic« — Podhosta. ■ Industrija predstavlja na.tpo-menibnej.šo gospodarsko vejo v novo. meški občini. Industrijska podjetja novomeške občine nameravajo letos ustvariti proizvodnjo v skupni vrednosti 1.312,771.000 dinarjev. S 700 milijoni je na prvem mestu Industrija motornih vozil. Krka predvideva proizvodnjo v vrednosti 280 milijonov. Pomembnejša industrijska podjetja v občini so še NovoteUs, Novoles, Labod, Iskre v Šentjerneju, Noverh mestu in Žužemberku. Do konca, septembra letos je bila vrednost proizvodnje industrijskih podjetij novomeške občine 748,274.000 dinarjev. V industriji je zaposlenih 8247 občanov; od skupnega števila zaposlenih torej krepko čez polovico. Korenjaki v izvozu ■ Izvoz postaja vse pomembnejša postavka industrije novomeške občine. Za letos računa industrija, da bo prodala na tujem trgu za 18,755,257 dolarjev svojih izdelkov, od tega za 15,575.257 na konvertibilnem področju. Do konca septembra so industrijska podjetja izvozila za 16,745.035 dolarjev izdelkov. Industrija motornih vozil Krka, Novoles, Novoteks in Labod slovijo i.ospeše-vanje kmetijstva, postaviti na noge kmetijstvo, o katerem je bilo izrečenih veliko besed, a žal narejenih malo določenih dejanj. Med pomembnimi dejavnostmi je tudi gradbeništvo; novomeški Pionir se uvršča med pet najmočnejših gradbenih podjetij v Sloveniji. Zadnje čase je svojo dejavnost tako razmahnil, da ne pozna več nekdanje mrtve gradbene sezone. Razširil se je tudi n^ druga gradbišča, še posebej . omembe vreden je njegov prodor na Jadran. Storitvena obrt je v občini deficitna, to pa je splošna značilnost hitro se razvijajočih občin, s popoldansko obrtjo in šušmarstvom je položaj .sicer vsaj malo lažji, vendar pa si občinska skupščina prizadeva za hitrejši napredek obrti. Kupujemo vedno raje ■ Trgovina na drobno je lani prodala za 212,741.000 dinarjev ali za 724 odstotkov več kot 1958. Leta 1965. so v trgovini na drobno v novomeški občini prodali za 104,238.000 dinarjev izdelkov, 1960 za 35,568.000 dinarjev in 1958 za 25,813.000 dinarjev. Tri velika trgovska podjetja: Mercator, Dolen,;'.ia in Novotehna bodo letos presegla po 100 milijonov ustvarjenega prometa. Trgovina na debelo je lani prodala za 93,004.000 dinarjev ali za 249 odstot-. kov več kot 1958. Odkup kmetijskih pridelkov je dosegel 1958 6,768.000 dinarjev vrednosti, 1960 7,080.000 dinarjev, 1965 6,811.000 "dinarjev in lani 16,318.000 dinarjev. V tem času se je torej odkup kmetijskih pridelkov, povečal za 141 odstot^kov. Poprečna stopnja rasti prometa v trgovini je bila v zadnjem desetletju 19,2 odstotka, v trgovini na debelo 11 odstotkov in v odkupu kmetijskih pri-delf.^ov 7,6 odstotka Vsesplošen napredek Ko smo že pri številka'i, .si oglejmo šp nekaj primerjav: družbeni brdto proizvod predstavlja v republiki 1959 8 239,170.000 dinarjev, v naši občini pa 163,670.000 dinarjev/Mf)68 predstavlja v Sloveniji JJ6.154,; ^.000 dinarjev, v občini pa 983.971.000 dinarjev. Lanski družbeni bruto proizvod je v novomeški občini ocenjen na 1.303,847.000 dinarjev. Delež občine v republiškem družbenem bruto produktu se je od 2 odstotkov v 1959 povečal na 2,7 odstotka v 1968. Medtem ko se je v obdobju 1959—1967 poprečna letna stopnja rasti družbenega bruto produkta dvigala v Sloveniji za 18,8 odstot'ka, se je v novomeški občini za 21,5 odstotka. Za naslednji dve leti velja v Sloveniji odstotek 15,8, v občini pa 20,8. Lani je bil ta odstotek v novomeški občini celo 32,5. Družbeni proizvod se je od 1959 do 1969 povečeval v naši občini od 77,850.000 dinarjev do 580,000 000 dinarjev, v republiki pa od 24,462,530.000 dinarjev do 130dl4,900.000 dinarjev. Odstotek novomeške občine v družbenem proizvodu je v republiki rastel v tem obdobju od 2 do 2,8. Narodni dohodek je v istem obdobju rastel od 2 do 2,7 odstotka, lani pa je dosegel vrednost 515,00.000 dinarjev. V letih 1959 do 1969 je predstavljalo prebivalstvo novomeške občine 2,9 odstotka prebi\'alstva Slovenije. Glede na naraščanje narodnega dohodka se novomeška občina približuie slovensfeemu poprečju in ga bo po ocenah letos tudi ujela. Še malo statistike ■ Novomeška občina ima od skupne površine 73.891 hektarov dobrih 22 tisoč hektarov obdelovalne površine. V desetrh letih se je obdelovalna po- POJASNILO Statistični podatki giradivo, ki ga danes objavljamo za občinski praznik Novega mesta, je bilo za pK>samezne sestavke oziroma prispevke zbrano po vseh nam dosegljivih virih. Kljub najboljši volji nekaterih podatkov, zlasti za obdobje pred 1941, ni bilo mogoče zbrati. Ob likvidaciji bivšega okraja Novo mesto So hkrati z likvidacijo takratne statistične sloižbe bili odiposlahi v Ljubljano 'tudi številni dragoceni podatki o novomeški občini, zlasti za obdobje pred zadnjo vojno. V kolikor lahko kdo izmed bralcev prispeva nove številke in podatke za gradivo, ki ga danes objavljamo, vljudno prosimo za sodelovanje in pomoč. UR.EDNISTVO LISTA Tudi Straža je dobila sodobno trg:ovino — napredek nezadržno prodira tudi v manjše kraje vršina povečala aa 500 hektarov, kmetijske površin« pa so se amanjšale od 35,7 tisoč hektarov na ^abih 32 tisoč, Goadnih površin je 40242 hektajrov — 3 tisoč hektarov več kot 1958. Nerodovitne zemlje je 3679 hektarov ali dobrih 700 ha kot 1958, Prebivalstvo je začelo hitreje naraščati v zadnjih petih letih z razvojem industrije in gospodarstva. 1931 je bilo 45.105 ljudi, 1948 jih je bilo 43.302, 1953 spet 45.145, 1961 še 300 več. 1965 jih je bilo 47.309, konec lanskega leta pa 49.316. Gospodinjstev je bilo lani v občini 13.860, kmečkega prebivalstva pa 16.449, se pravi tretjino, medtem ko jih je bilo 1931 še 39.196, 1953 pa 26.468. V gospodarstvu je bilo lani zaposle* nih 11.385, v negospodarstvu pa 1977. Za letos ocenjujejo, da jih bo v gospodarstvu 13.200, v negospodarstvu pa 2050. Kuverte z denarjem so debelejše ■ Osebni dohodki so lani dosegli 1109 dinarjev, 1965 so bili 560 dinarjev, 1960 193 in 1958 137 dinarjev. Lansko poprečje v gospodarstvu je bilo 1081 dinarjev, v negospodarstvu pa 1271 dinarjev. Nasploh velja, da so bili v negospodairstvu osebni dohodki zmeraj nekoliko višji. Poprečna stopnja rasti osebnih dohodkov je bila 19-odstotna, v gospodarstvu 20,3, v negospodarstvu pa 177 odstotka. V gradbeništvu Je bila vrednost opravljenih del lani 79,190.000 dinarjev, 1965 41,400.000 dinarjev in 1958 17,087.000 dinarjev. Družbeni sektor je povečeval v teh letih vrednost od 15,558.000 na 35,500.000 in 42,621.000. dinarjev. Zasebni sektor je vrednost opravljenih del dvigal od 1,529.000 dinarjev na 5,900.000 in 36,569.000 dinarjev. 1958 so dokončali 73 stanovanj, 1960 153, 1965 234 in lani 329 v skupni površini 21.199 m'. Poprečna stopnja rasti pri gradnji stanovanj je bila 13,4-odstotna, Lani so zgradili trikrat več stanovanj kot znaša poprečje v zadnjih desetih letih. Telefoni, avtomobili, televizorji in še kaj ■ Leta 1960 je bil en t<;Iefonski aparat na 144 prebivalcev, leta 1965 na 79 in« 1968 na 56 prebivalcev, število telefonskih naročr^ov je bilo 1968 868, občani so poslali 28.000 brzojavk, 62.000 paketov in za 4,221.000 dinarjev pisemskih pošiljk. Medtem ko Je bilo 1962 1560 vseh vozil, od tega 654 osebnih, je bilo leta 1965 že 2300 -vozil, od tega 1163 osebnih. 1968 je bilo v občini 3458 vozil, od tega 2311 osebnih, lani pa je bilo že 4403 vozil, od tega 3117 osebnih. Osebno vozilo je prišlo 1962 na 69 pre- Tisočletna lončarska tradicija v pokrajini ni izumrla —- živa vez med včeraj in danps... bivaicev, 1965 na 40, predlanskim na 21 in lani na 15 prebivalcev. Povedano drugače: 1962 je bilo osebno vozilo na 19 gospodinjstev, 1965 na 11, predlanskim na 5 in lani že na 4 gospodinjstva. 1961 je bilo v občini 6696 radijskih aparatov in 106 televizorjev. 1965 je bilo 9967 radijskih sprejemnikov in 1532 televizijskih, predlanskim pa 12.327 radijskih in 3263 televizijskih sprejemnikov. Radio je prišel 1%1 na 7 ' prebivalcev, 1965 na slabih 5, predlanskim pa že na manj kot 4. Vsako gospodinjstvo v občini ima torej svoj radijski sprejemnik, vsako 4 pa televizor, medtem ko je ob začetku tega desetletja prišel televizor na vsakega 428. občana oziroma šele na vsako 116. gospodinjstvo. Ob takem naraščanju televizijskih sprejemnikov je razumljivo zmanjšano zanimanje za kino: v občini je 6 kinematografov s 1082 sedeži; predlanskim je bilo 1351 predstav, ki jih je . videlo 197.468 obiskovalcev. Na en kinematograf je torej prišlo 32.911 obiskovalcev. 180 sedežev ožiroma 146 obiskovalcev na eno predstavo. Zanimivo je, da je bilo 1960 1399 sedežev v šestih kinematografih, da so vrteli 1834 predstav, ki jih je -videlo 300.274 gledalcev. Na en kinematograf je bilo takrat več kot 50.000 obiskovalcev, 233 sedežev, vsako predstavo pa je gledalo 163 ljudi — skoraj toliko, kot je danes sedežerv na en kinematograf. " ■ Reka Krka, najpomembnejša ribiška, turistično privlačna voda, je od izvira do izliva dolga 92.300 metrov, njen padec je 130 metrov, poprečna globina od 3—7 metrov, najbolj globoko pa so jo izmerili 9,3 metra. Zavzeti za napredek ■ Železnica ima dve pro^: Novo mesto—Ljubljana in Novo mesto Črnomelj, prav tako sta tudi postaji dve. Lani so na železnici prepeljali v novomeški občini 501.667 potnikov in naložili blizu 100.000 ton tovora, rae-ložili pa za tretjino manj. Avtobusnih prog v občini je zdaj 30. fjovomeška postaja kot največja beleži vsak dan 240 prihodov in 230 odhodov avtobusov, postajališč je v občini 104, osem prog pa je takih, da ne zapustijo meja občine. V občini je 225,487 metrov cest prvega, drugega in tretjega reda, ki jih vzdržuje Cestno podjetje v Novem mestu, ki pa mimo tega skrbi tudi za ceste teh treh redov v drugih dolenjskih občinah. 1967 so položili v občini 3717 metrov cevovodov, 1968 pa so položili še 12.184 metrov cevi za vodovod, priključili na vodovod 225 hiš in zgradili en zbiralnik. Krajevne skupnosti so pobudnice številnih akcij za napeljavo vodovodov; tudi podjetje Vodovod, ki ima sedež v Novem mestu, daje vsako leto precej denarja za gradnjo in popravila vodovodov. ■ Vsa naselja v občini so že elektrificirana; daljnovodi, ki dovajajo električni tok, so bili lani dolgi 367 kilometrov, nizkonapetostno električno omrežje pa je bilo dolgo 1250 kilometrov,. 1967 so porabili v občini 28 milijonov kilovatnih ur elektrike, predlanskim že 35 milijonov kilovatnih ur. Lani so tudi ufedili okrog kilometer kanalizacije. Za vodovode, elektrifikacijo in kanalizacijo je v občini pomemben vir zbiranja denarja v obliki samoprispevkov. Tudi na slovenskem vrhu ■ To je bil sprehod skozi številke novomeške občine: uspehi so tolikšni, da v tako kratkem, strnjenem pregledu ni mogoče zajeti vseh. Mnogo številk, mnogo uspehov naših občanov prav zaradi tega v' tem pregledu ni zbranih, številni so tudi podatki, ^ jih doslej enostavno še ni bilo mogoče zbrati. Morda za konec samo še ena ugotovitev, ki po svoje verjetno najlepše kaže na prodor novomeške občine, na njene uspehe in prizadevanja. Republiška gpspodarska zbornica je zbrala pbdatke o letošnjih izvoznih uspehih slovenjih podjetij. Po teh podatkih je Indusitrija motornih vozil ob polletju po skupnem izvozu na četrtem mestu v Sloveniji. Izvozila je za 6,5 milijona dolarjev (T '-th W NOVOMEŠKA OBČINA go ^*9 cerkev Mirna peč ~D # ■* Z® *0 Žužemberk °®o M-Slatnik, Orohovic® NOVO MESTO aolMiia * Dol.1bplic(j BirSna vas cesta Bratstva in enotnosti asfaltirane ceste važnejše ceste železnica a * ★ sedež krajevne skupnosti gospodarski obrat avtomatska telefonska centrala zdravstvena ustanova popolna osemletka dvorana z odrom hotel, camp športno-turlstični objekt pomemben kraj iz NOB zgodovinski spomenik PETLETKA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ob k •a o škocjan pri Novem mestu je — česar pa verjetno tudi vi ne boste ver-jeli! — najbolje komunalno urejeno naselje v občini 73 H PS > s; r« ■a Urbanizacija naselij je biia ob koncu vojne tudi za naše mesto skoraj neznan pojem. Danes nastajajo nove mestne soseske na podlag^i znanstvenih dognanj in v skladu z vsemi potrebnimi načeli o zdravem življenju v strnjenih naseljih. Na sliki: pogled na del Žabje vasi in Grma IZ PODEŽELJA NASTAJA MESTO V prvem povojnem obdoboju je za območje občine Novo mestp 25načilen isti pojav kot za ostale predele Dolenjske: odseljevanje viška delovne sile v industrijska središča na Gorenjskem, v Ljubljano in v druge večje kraje. Delovnih mest v gospodarstvu je bilo malo in zato delovna sila ni težila, da se naseli v večjih urbanih središčih. Tako se je v obdobju 1945 do 1955 odvijala tudi stanovanjska gradnja samo iz sre<^tev prorsičunov politi^o-teritorialnih enot in sicer predvsem za zaposlene na pološ^jih oblasti in državnih organov. V obdobju 1%5 do 1965, ko so obstajali občinski skladi za zidanje stanovanjskih hiš, so znatni del sredstev namenili za stanovanjsko graditev, toda še vedno v nezadostni meri zaradi nizke akumulativnosti in manjšega obsega proizvocbiih delovnih orgaftizacij, ki so v novomeški občini v tem obdobju morale prenašati najtežje r»z-. vojne probleme. V tem obdobju so pričeli graditi stanovanja v večjem obsegu in v skladu s prvimi urbanističnimi načrti. Tedaj so bila zgrajena v Novem mestu naselja Majde Sile, Mestne njive, stanovanjski bloki ob Z£^?r0bškl cesti, Trdinovi cesti, Kristanovi ulici. Cesti brigad ter tidi stavbe v dru^ urbanih'središčih občine: Straži, Šentjerneju in drugod. Komunalno opremljanje novoc^rajenih naselij pa je bilo nezadostno zaradi administrativnega določanja višine komu- nalnega prispevka in nezadostne osnovne komunalne mreže v celotnem mestu. Za to drugo povojno obdobje je značilno, da so zaradi pomanjkanja osnovnih urbanističnih načrtov nesmotrno pozidali določene mestne površine z individualno stanovanjsko gradnjo, kar sedaj močno ovira smotrno načrtovanje izgradnje mesta. To velja predvsem za Grm, 2abjo vas in šmihelsko cesto. Preobrat po 1965 Smotrn in hiter razvoj urbanizacije se je pričel dejansko šele po letu 1965, in sicer predvsem zaradi naslednjih razlogov: 1. "hitro rastoča podjetja iz leta v leto namenjajo več sredstev za reše^ vanje stanovanjskih problemov svojih delavcev; • 2. spremenjeni sistem financiranja stanovanjske graditve in način namenskega varčevanja pri bankah sta Imela za posledico znaten vzpon stanovanjske graditve predvsem v zasebnem sektorju; 3. izdelani so bili številni zazidalni načrti ter spremenjeni predpisi, ki omogočajo razlastitev zemljišč, kar pogojuje možnost pridobitve loteacij. Novi zazidalni načrti Izdelani so bili zazidalni načrti za . predele, ki so že pozidani ali pa so t fazi pozidave: v Novem mestu za &mi-hel, Irčo vas, Gotno vas, 2abjo vas, sosesko Irča vas — Brod in Drsko, .sosesko Ulico Majde Sile — Ragovska cesta, Mačkovec, Mestne njive, sosesko Bršlin — Biična vas, Cegelnico in druge manjše komplekse v mestu. Nadalje so bili izdelaiii zazidalni načrti za stanovanjske predele v Žužemberku, Straži, Dolenjskih Toplicah, Mirni peči. Prečni, Otočcu, Šentjerneju in drugod. Tako v novomeški občini dogradijo zdaj na leto okoli 400 stanovanj ▼ zasebnem sektorju in približno 80 stanovanj v družbenem sektorju. V zadnjem petletnem obdobju se je pričelo načrtno urejevati tudi stare predele mesta slcupaj z novimi stanovanjskimi soseskami. -- Pohvalno je dejstvo, da nastopajo vse bolj kot soinvestitorji tega urejanja poleg ko^ munalnega sklada občine in podjetja Dominvest, tudi neposredno delovne organizacije. Tako so bUe, čeiprav ne v celoti, v zadnjih letih urejene so seske Mestne njive, ZnančeVe njive. Jerebova ulica in drugi predeli. Kljub temu, da Je bil konec 1966 sprejet urbanistični načrt Novega mesta, je zaradi hitre gospodarske in ur-banske rasti mesta sedaj nujno potreben popolnoma nov urbai^tlčnl načrt mesta Idejni osnutek že izde^ luje podjetje Dominvest. Pokrajinska bolnišnica v Novini mestu je pomembna pridobitev za naše kraje. Na sliki; predsednik irv^nega sveta SRS Stane Kavčič in podpredsednik IS dr. France Hočevar ob svojem zadnjem obisku v novi bolnišnici v Kandiji (v sredini ravnatelj bolnišnice profesor dr. Oton Baje) NAMESTO PETIH - 70 ZDRAVNIKOV Ob koncu stare Jugoslavije je bilo v novomeški občini le malo zdravstve-no-socialnih ustanov: banovinska splošna bolnišnica, zasebna, toda javna bolnišnica usmiljenih bratov, protitu-berkulozni dispanzer, 2 ja\-ni leUami — vse v Novem mestu, zasebni zdravilišči v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, Invalidski dom v Dolenjskih Toplicah, dom onemoglih v Novem mestu in sirotišnica v Novem mestu. ^Delali so tudi štirje banovinski zdravniki. Po osvoboditvi so 1948 združili obe novomeški bolnišnici in po reorganizaciji ustanovili splošno bolnišnico, ki Je imela 384 postelj: 108-na internem oddelku, 16 na infekcijskem, 23 na pljučnem, 101 na kirurškem in 36 na ginekološko-porodniškem oddelku. Nov4)ljučni oddelek 25. decembra 1953 so sprejeli prve bolnike v novem pljučnem oddelku, ki je ob ustanovitvi imel 92- postelj. 1956 so zgradili novo kuhinjo in pral-, nico na desnem bregu Krke. Leto pozneje je začela delati transfuzijska postaja na levem bregu; prva leta so odvzeli 200 litrov krvi, lani pa že več kot 805 litrov. Tega leta so preure-^dili tudi interni oddelek. 1958 so pre-^selili bolnično lekarno, ki je dotlej delala v privatni hiši. Julija tega leta so odprli dermatovenerološki oddelek — v stavbi nad internim oddelkom. 1959 so odprli otroški oddelek v drugem nadstropju nad internim oddelkom, ki Je naslednje leto začel poslovati samostojno. Se leto poprej so v internem oddelku uredili biokemični laboratorij in združili laboratorijsko službo. Aprila 1960 so odprli rentgenološki oddelek na kirurškem oddelku. Dve leti pozneje je bU dograjen prizidek ki-rarškega oddelka na levem bregu, v katerem so uredili več ambulant in pridobili 16 postelj. Kirurgija se preseli 1965 so dobili novo zgradbo s kirurškim oddelkom (126 postelj), otroškim oddelkom (67 postelj), rentgeno-loškim oddelkom in z upravo. V obnovljene prostore prejšnje kirurgije so povečali ginekološko-porodniški oddelek (95 postelj), dkoma pa v prizidku in starem delu zgradbe pridobili 40 postelj za otorinolaringološki oddelek. V izpraznjene prostore nekdanjega otroškega oddelka se je vselil interni oddelek, ki se je povečal na 100 postelj, prostor je dobil tudi centralni laboratorij, interni oddelek pa še prostore bivše uprave. Letos gradijo še prizidek in s tem dokončujejo drugo fazo načrta grad- nje: okulistični oddelek bo dobil 36 postelj, nevropiihiatrični 33, dermatovenerološki 42; do prostora bo prišla transfuzijska postaja, v enem traktu pa bo patološki oddelek. Mimo t^ ga bodo pridobili prostore za ambulante otroškega oddelka in za ambulante novo organiziranih oddelkov. Interni oddelek bodo potem povečali za sedanje prostore dermatovenerološke-ga oddelka in bo dobil 25 novih standardnih postelj. Devet oddelkov bol-"nišnice ima zdaj 620 postelj. Razvejano delo zdravstvenega doma Novomeši.ozn«-je uzakonili. Za vizgradnjo vseh šol v novomešM občini so občani prispevali že več kot 12 milijonov dinarjev! V tem šolskem letu je v osnovnih šolah 7.451 učencev, v srednjih pa je \*pisanih 1.443 dijakov. Premalo otroških vrtcev Takoj po osvoboditvi je Novo mesto dobilo tudi prvi otroški vrtec. Otroško varstvene ustanove so dai^ v Novem mestu 4, v Šentjerneju, Žužemberku in Straži. V teh ustanovah je okrog 500 otrok, kar seveda m zadošča čedalje večjemu po\'praševanju. Blizu 250 osnovnošolskih otrok j» zajetih v dnevno varstvo, ki ga imata za zdaj osnovni šoli Katja Bujfena in Milka Sobar-Nataša v Novem mestu. Hkrati z razvojem in gradnjo šol naj bi v bodoče povečevali tudi število otrck v dnevnem varstvu. Danes bodo v Smarjeti slovesno odprli novo osnovno šolo. Samo znanje in spet znanje: to danes kaj velj»! KULTURA JE OGLEDALO DRUŽBE Za razvoj kulturnega življenja v ctočini Novo mesto skrbijo kulturne ustanove. Studijska knjižnica Mirana Jarca, Dolenjski muzej. Zavod za kulturno dejavnost in Zi"eza kultumo-prosvetnih organizacij občine Novo mesto. Posredno pa skrbi še Dolenjska založba, Dolenjski list in oba ljubljanska zavoda za varstvo spomenikov, republiški In medobčinski. Za nagrajevanje dosežkov iz fculture in za vzpodbudo po ustvarjanju je bila ustanovljena Trdinova nagrada. Pomembnost Študijske knjižnice Studijska knjižnica, ustanovljena 1946, zbira, hrani in daje v uporabo bibliotečno gradivo (knjige, rokopisi, miizikalije, zepiljevidl, grafični listi, diskoteka, fototeka, letaki, lepaki in .ostali drobni tisk), ki je pomembno 'za geografski okoliš knjižnice (Dolenjska v njenih zgodovins'.dh mejah) in ostalo literaturo, ki je potrebna za izobraževanje. Za izvrševanje svojih nalog je knjižnica zbrala 120.000 ko-iwv bibliotečnega gradiva, ga hrani v dveh stavbah in ga daje v uporabo y. treh čitalnicah. Posreduje tudi med-bibliotečno izposojo. Knjižnica sestavlja tudi bibliografijo tiskanega gradiva o Dolenjski. (3d 1961 skrbi za strokovno rast vseh knjižnic v občini. Pomembna knjižnična dejavnost so nje-rie razstave. V vseh večjih krajih občine so ljudske knjižnice. Po republiškem kriteriju bi morale šteti 49.000 Moški pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« jfe letos počastil 25-letnico ivojega uspešnega dela z jubilejnini koncertom knjig, to je po eno knjigo na vsaUega preoivaica, imajo pa jih le 29.000. Lastne knjižnice imajo tudi šole, neKate-ri zavodi, ustanove, gospodarske organizacije m cerkve. Vseh knjižnic je 100 in štejejo (31. 12. 19«i9) 25«.8tt0 knjig. Muzeji - zbiralci minulega in seaanjega Važno izobraževalno delo opravljajo muzeji. V oiičini in^mo Doienjaici' muzej v Novem mestu. laeja zanj je vaiiknila že 1863, zaživela leta 1941 ob Ustanovitvi novomeškega muzejskega druStva in bila realizirana leta 1950 z ustanovitvijo Dolenjskega muzeja, ki je 29. oktobra 1953 odprl vrata javnosti. Muzej ima ^ treh stavbah razgrnjeno arheološko, kultumozgodovintUo in NOB zDirko ter galerijo slik in arhiv, medtem ko je etnografska zbirka zaradi pomanjkanja prostorov shranjena v depojih. Muzej ima posebno zbirko NOB v Dolenjskih Toplicah, Na teritoriju novomeške občine so pomembni spomeniki iz obdobja NOB na Rogu, kot Baza 20, bol-niSmca Jelendol in drugi. Zavod za kiiltumo dejavnost nudi strokovno pomoč prosvetnim društvom s svojo bogato zbirko gledaliških re-icviaitov, dobro založeno knjižnico dramskih del, z opremo za OCTOčenje, potujočim kinom'in drugimi uslugami. Zavod organizira v Novem mestu kino predstave in posreduje gostovanji gledaliških predstav in koncertov. Rimska svetilka — oljenka iz groba v Straži (iz zbirke v Dolenjskem muzeju) Zveza kultumoprosvetnih organizacij občine Novo mesto skrbi za idejno vsebino prireditev in pomaga prosvetnim društvom pri njihovem delu. Ta društva so v vseh večjih krajih v občini in imajo po eno ali več sekcij (draips^ka, i>evska, godbena, knjižnica, kino, folklorna in druge). Dolenjska založba se je razvila iz setocijei pri nekdanjem svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto. Sedaj sodeluje z mariborsko založbo Obzorja. Letno izda dve do tri knjige, ki so vezane na Dolenjsko. Založništvo v Novem mestu je doseglo svoj višek v letu 1876 do 1900, ko je tiskar in založnik Janez Krajec v svoji tiskarni razvil veliko dejavnost. Ce bi imelo Novo mesto močnejšo tiskarno, bi se založniško delo poživilo. Dolenjski list, ■ ustanovljen leta 1950, nadaljuje 122-letno tradicijo novomeških glasil. V dvajsetih letih je opravil veliko izobraževalno delo, z izdajanjem priloge Dolenjski razgledi pa je dolenjstci regiji nadomestil revijo, ki jo imajo vse druge slovenske regije. Razen Dolenjsk^a lista izhaja Se vrsta tovarniških in šolskih glasil. Zelo koristno delo v občini je opravila spomeniška služba z obnovo gradu Otočec, Starega gradu, vrtnega paviljona v Soteski, zaščitnimi deli na žužemberškem gradu in drugod, s pre-kritjem Gracarjevega turna -in Preže-ka. Caka jo še ogromno dela, le sredstev manjka. Obnovljeni spomeniki so tudi sredstvo za pospeševanje znanja o kulturnih spomenikih. Velik del kulturne dejavnosti financira sklad za FK)speševanje kuiltumih dejavnosti pri občinski skupščini Novo mesto. DRUŠTVA SO UTRIP ŽIVLJENJA Družbeno-politidne organizacije v novomeški občini so v povojnih letili, prav tako kot dnigje, imele veliko dela. Najpomembnejšo vlc^o sta odigrali Osvobodila fronta in Komiyiistična partija, ki sta svoj bogati program, sprejet med revolucijo, praktično po vojni izpeljali s pomočjo velike po-žr^ovalnosti ljudi, ki so se že med revolucijo borili za novo družbo. S svojimi bogatimi izku^jami je OF pritegnila ljudi k utrjevanju oblasti in jih usmerjala v dejavnost, da smo odpravili vojno razdejanje. Velik prispevek je imela tudi pri utrjevanju socialistične zavesti. Ob tej organizaciji so se s svojimi programi uveljavljale tudi druge. Sindikati, ki so povezo'^ali delavsko gibanje, so vključevali ljudi v delovne organizacije, ki so se komaj porajale. Brez pravih izkušenj so ljudje, ki so pustili puško, stopili za stroje in pričeli graditi. V prvih povojnih letih in tudi kasneje je precejšen delež prispevala tudi mladina. Mladinci so bili vedno prvi pri odstranjevanju vojnih posledic. Spomnimo se samo prispevka mladincev iz novomeške občine na delovnih akcijah v mestih in vaseh. Veliko jih je sodelovalo tudi na zveznih delovnih aikcijah Brčko—Bano. viči. Samac—Sarajevo, Doboj—Banjaluka, Nova Gorica in drugje. Mladina je v valu navdušenja z golimi rokami iapoLnjevala naloge, ki so v današnjem času zaupane strojem. ^ Tudi borčevska organizacija je v tem času opravila veliko. Borce, ki so slekli vojaško obleko, so postopoma vključili v delo v industriji ali na kmetih. Med pomembnejšimi društvenimi organizacijami so bili še Rde- či križ ter kultumo-prosvetna in športna društva, ki so se izredno razvila. Prostovoljna pomoč je neprecenljiva Ce govorimo o dejavnosti družbenopolitičnih in društvenih organizacij v 25-letnem obdobju, moramo omeniti, da so vse te organizacije, ki so vključevale na tisoče članov, prispevale k današnjemu izrednemu razvoju novomeške občme in Dolcaiijske zelo veliko, -Novo mesto, središče Dolenjske, ki je bilo v vseh letih priznano kiul-tumoprosvetno in politično žarišče pokrajine, je napravilo verjetno največji razvoj. Napredek, ki je viden na vsakem koraku, ni zrastel samo s prid-mi rokami Dolenjcev; odvisen je bil tudi od počutja tki ljudi, ki so pred sabo imeli jasno začrtan cilj, ki so jini ga zasnovale prav družbenopolitične organizacije. Šport vzgaja mlade v življenju društvenih oiganizacij Je vredno v tem četrtstoletju omeniti razgibano kulUimo-prosvetno dejavnost, ki je bila razvejana v vs^ večjih krajih občine. Najbolj razvita je bila v Novem mestu, kjer je bilo SKUD »Dušan Jereb« pred desetimi leti ena najbolj dejavnih organizacij v naši republiki. Posebej moramo omeniti še dramsko skupino, ki je z velikimi uspehi nastopala na odrih širom po domovini. Pohvaliti moramo tudi športne organizacije, ki so prek društev TVD Partizan vključevale iz- redno veliko število starejših In mlajših. V vsaki večji vasi je delovalo partizansko druStvo. Najbolj razgibana dejavnost Je bila spet v Novem mestu, ki je dobilo najmočnejši glas v Športnem pomenu v letih 1950—1960, ko 90 novomeški odbojkarji dosegli izredne usp^e. Dekleta so bila 1961 članske prvakinje Slovenije, mladinke pa dve leti kasneje celo državne. Člani ao ▼ teh sezonah igrali v društvu osmih najboljših moštev Jugoslavije. Lep razmah je v tem času doživda tudi atletika, orodna telovadba, veslanje in nekatere igre z žo^. Partizanska društva so žal v tem času v glavnem zamrla; ponekod so jih uspešno zamenjala šolska športna društva. Med organizacijami, ki so t vseb povojnih letih največ naredile, je Rdeči k^. Hiter družbeni razvoj je nehote zanemaril izredno važno 80CiaIiK> področje. Zato je bilo toliko bolj hvaležno i)odTočje dejavnosti^ kjer se J« uveljai^ RK. Ta oiganizMija Je tudi danes, ko je družba precej bolj razvita, dobila svoje zagovornike in sodelavce v vsefa večjih občinskih sreddSčih. Številne elementarne in druge nesr^ če niso nikoli našle organizacijo pripravljeno. Vedno je s svojo močno socialno roko posegla v delo In ga brezhibno opravila. Prispevek pri krepitvi krvodajalstva Je še danes nepr^ cenljive vrednosti. Čeprav jih posebej ne omenjamo, pa vendar s tem ne zmanjSuJefiio ■pa-mengC tudi drugih društveiiifa orgaodca-cij. Spomnimo se samo prizadevnili ljudi v Ljudski tehniki, planinskem in turističnem društvu, taborniški organizaciji, avtomoto društvu, aeroklubu ter še v nekaterih drugih društvih. Za oddih najde delovni človek v Novem mestu ta čas le ihalo priložnosti; drugače mladina: tat>amiki-porečaal na bregovih domače reke... Otočec, naš biser ob Kiid, vas vab! in pričakuje. Na sliki: pogled na obnovljeni grad sredi vabljive reke TURIZEM NA POHODU ~2e 1.238 omenjajo zdravilni vr&Iec termalne vode v Dolenjskih T<^licah, v"^18, stoletju pa so Auerspergi v teh Toplicab ogradili kopališki dom. To bi pravBaprav lahko bil uradni začetek turizma v novome^ občini. Turizem tofej na Dolenjskem znan že iz sta-rii časov,.čeiprav ne bi mogli trditi, da ima posebno tradicijo. Lahko zapišemo, da je turi^m na Dolenjslcem začel svoj hitrejši razvoj 6ege zadnja leta. Zadnje čase so tudi osovili najposnembnejše hotele v občini, na Otočcu pa so začeli uresničevati dolgoletni razvojni program, po katerem bodo zgradili več hotelov in drugih potrebnih objektov — športnih Igrišč, dvoran, i>okriti in odprti bazen, ki jih nujno zahteva hitro razvijajoči se turizem. Vse več tujih gostov Podatki govore, da je bilo 1958 v občini 77.404 nočitev in 12.995 gostov. Tujcev je bilo komaj 925, tujih nočitev pa nekaj več kot 2.000. 1960 je bilo 114.743 nočitev in 28.075 gostov: tujih nočitev je bilo 6.253, tujih gostov 1.828. i965 smo zabeležili 139.957 nočitev, gostov pa je prišlo v našo občino 37.475. Cd t^a je bilo 14.523 tujcev, nočitev tujih turistov pa 25.127. 1969 je bilo 52.665 turistov, od tega 19.848 tujcev. Nočitev je bilo lani 107.112, tujih nočitev 25.095. Medtem ko število nočitev zadnja leta nekoliko pada — šele letos so^jo, da se bo stanje spet popravilo, pa se naglo veča odstotek tujih nočitev: 1958 komaj 3 odstotke, 1960: 5, 1965: 18 odstotkov, lani pa je bilo že tretjino tiijih nočitev. 19fi2 smo imeli v občini 77 gostišč s 758 ležišči in 5.172 sedeži ter 329 zaposlenimi. 1965 je bilo 70 gostišč, 839 ležišč In 5.408 sedežev, zaposlenih pa Je bilo 330 ljudi. Lani pa je bilo 90 gostišč, 873 ležišč, 7.118 sedežev in 375 zaposlenih. Na gOirtiSi^ je bilo 1962 9,8 ležišč, 1965: 12 in lani 9,7 ležišč. Sedežev je bilo v povprečju v enem gostišču 1962 67,2, 1965: 77,2 In lani 79,1. Medtem ko je bilo 1962 v enem gostišču poprečno 4,3 delavcev, jih je bilo 1966 4,7 in lani 4,2. ' Pet hotelov: premalo! v občini sta dva hotela v Novem mestu, po eden v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah in na Otočcu, Na Otočcu je tuđi motelsiko naselje. V W Novem mestu in na Otočcu imajo kamping, planlnslci domovi pa nudijo zavetišče lasletnikom na Gorjancih (pri Gospodični m Miklavžu) in na Prati, brez leSiSč pa je brunarica ne Bazi 20. Dolenjske Toplice imajo po podatkih Dolenjske turistične zveze 195 ležišč, oba novomeška hotela skupaj 80, Otočec 44 v gradu in 128 v motelu. Šmarješke Toplice pa 131. Nekaj ležišč Je povsod tudi pri zasebnikih; gostišče zadruge v Žužemberku ima 14 ležišč. Planinski dom na Prati ima 8 postelj, pri Gospodični 22 in pri Miklavžu 10. V kampingu je prostora za nekaj deset šotorov. Zasebne sobe so druge, tretje in četrte kategorije, hoteli pa B C ta D kategorije. K hitrejšemu razvoju turizma bo lahko mnogo pripomogel šolski center za gostinstvo, ne samo zaradi združitve s SmarJeSfkiml Toplicami, ampak predvsem zato, ker v^ja gostinske delavce različnih stroik. Kvaliteta je namreč zadnje čase v turizmu vse bolj iskana, saj samo naravne zanL mivosti ih lepote za hitrejši razvoj turizma niso dovolj. Novomeška občina ima veliko možnosti za hitrejši turistični razvoj, saj Je obilo možnosti za lov in ribolov. Krka celo slovi kot ena najlepših rek, njeno ribje bogastvo pa sodi med najbogatejše ne Ip pri nas, ampak tudi v tujini. Zadnje čase so se že začeli pogovarjati o združevanju v turizmu, kfer so gostinska podjetja uvidela, da z razdrobljenimi sredstvi ne zmorejo nujnih investicij. V Novem mestu ima sedei tudi Dolenjska turistična zveza, ki posluje za območje sedmih dolenjskih ol>51n; novomeške, trebanjske, metUšlke, čmomalj