PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ: PODSMREKA
namreč še vedno obupno slaba. makadamska, pa tudi v sami vasi nimajo prav kaj ponuditi turistom. »Vse skupaj je prav žalostno. Sem gor prihajajo celi avtobusi izletnikov, toda tu ne morejo dobiti ne štampiljke, ne razglednic, kaj šele, da bi se kje
Pozabljena Stritarjeva vas
»Ta podoba - obledela, napol že pozabljena v hrupu življenja, oj, kako jasna, kako živa mi je 2opet pred očmi! Vsako drevo mi je znano, vsako drevesce. Zdi se mi, kakor da bi slišal potokovo šumljanje tik sebe, kakor bi videl pred sabo na dobravi živino, ki se mirno pase ter počasi premi-če, zdaj skrivajoče se, zdaj prikazujoč se med grmovjem...«
S temi besedami je slovenski pripovednik Josip Stritar opisal svojo rodno vas - Podsmreko pri Velikih Laščah; naravo svojega otroštva, ki je obdajala to malo hribovsko vasico, ki pa se danes vse bolj izgublja v novogradnjah in drugih prilast-kih modernega urbanega življenja.
Vasica je z leti postala romarska pot oboževal-cev velikega književnika, slavistov in šolarjev, zato je kar nerazumljivo, da se še vedno ne najde sredstva, da bi jo spravili na ustrezno turistično raven. Cesta, ki pripelje v vas (od koderkoli) je
okrepčali,« se jezi novi predsednik sveta KS Veli-ke Lašče Alojz Dolšina, ki je tudi sam Pods-mrečan.
Turisti odhajajo, kot pravi mladi predsednik sveta KS, z dolgim nosom. Tudi zavoljo Stritarje-ve kašče, edine pisateljeve zapuščine v vasi, ki jo je že pošteno načel čas. Pred časom so streho kašče sicer prekrili z novo slamnato kritino, toda slama je bila slabo omlačena in načele so jo pod-gane in ptiči.
»Ne vem zakaj so se odločili, da streho ponov-no prekrijejo s slamo. Danes ni več takih krovcev za to vrsto kritine, kot so bili včasih, pa tudi pravi škopnik je silno težko dobiti. Če pa slama ni prava, streha prej kakor v treh letih gre k vragu,« pravi Alojz Dolšina, ki je prepričan, da bi bila še najboljša rešitev za streho kašče bobrovec.
Kot nam je povedal oskrbnik Stritarjeve doma-čije Franc Praznik, je kaščo 1986. leta prevzela Kmetijska zadruga Velike Lašče. Ta je zagotovila
tudi sredstva za obnovo strehe, ki pa zdaj gnijejo s slamo vred ...
Premalo vode
V času Josipa Stritarja je imela Podsmreka le tri hiše. Zdaj so tem dodali še štiri nove, ostali pa so stari kozolci in gospodarska poslopja, ki vas ode-vajo v čudovito patino nekdanjega časa. Tu že od nekdaj cveti tudi suha roba, pa čeprav si večina krajanov (vseh skupaj je 23) hodi služit kruh v Ribnico in Ljubljano. Nerodno pa je, ker vasica ždi prav na hribu (550 metrov visoko), zavoljo česar prihaja do težav z vodo, saj vodo, ki priteka po preozki cevi z Ostrega vrha često porabijo že v dolini. Podsmrečani so se prav zato lotili obnove vodovodnega omrežja, ki bi bila najbrž že gotova, če ne bi zaškripalo pri finančnih sredstvih; ni denarja za armaturo ventilov v rezervoarju in drug prepotreben material.
Najbrž pa vsaj še nekaj časa ne bo denarja tudi za asfaltiranje njihove ceste do doline in cesto od Kneja do Karlovice, ki je zanje vitalnega pomena. Alojz Dolšina pravi o tem: »Ta cesta povezuje Rute, Lašče, Dolino in druge okoliške vasi. Celo z Blok hodijo sem čez. Zato je za nas razumljivo bolj pomembna kakor vse drugo.«
BRANKO VRHOVEC