V četrtek 2. junija ob 18 govori na Velikem trgu sen im tfmi	DELO
ulilla UlllULIIIU 1 LIIIihuIIII	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Obnovljena izdaja leto 1. štev. 22
TRST, SOBOTA, 28. MAJA 1949
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
Govor župana Bologne tov. Pozze na tretjem velikem shodu KP
Samo sile miru lahko zagotovijo področju
resnično ljudsko in samostnjno občinsko upravo
Trst mora biti most, ki združuje, ne pa krvavi okop - Ljudska občina bo ščitila koristi večine, ne pa manjšine prebivalstva
ZBOROVANJA KOMUMlSTIČME PARTIJE
V nedeljo 29.t.m. ob 10,30 na trgu Garibaldi
govorijo:
CAMILLA BAVERA
poslanka v italijanski zbornici
Ljudstva je nemogoče pitati s puhli-i frazami o filozof ičnih pojmova-ki ne morejo rešiti njegovih sadanjih problemov, o nekih ab-^aktnih idealih, ki jih čuti samo,
.0r ima poln želodec in nabito moš-”J0' Ljudstvo hoče slišati nekaj no-oeEa, hoče slišati, da se mu govori hjegovem vsakdanjem kruhu, o nje-‘0vi vsakdanji skrbi, o načinu rešitve st'h tistih za bogataše in špekulan-,e vsakdanjih problemov, ki so zanj ^lvljer,ske važnosti. Zato opažamo v CJ volivni kampanji nek svojevrsten s,°iav' kl se zdi čuden klepetulji a je varnost ia vsakega treznega člove-■ Vsi volivni shodi reakcionarnih u Šovinističnih strank so zelo malo 'skani. Obiskujejo jih ljudje, ki sl ratolomno prizadevajo, da bi bili Pftsotni na vseh zborovanjih, kjer 5°Vori nazadnjaštvo in reakcija. To I 'iudje, ki so plačani zato, da de-p Število in da ploskajo na ukaz.
o drugi strani pa vidimo zborova-?a Komunistične partije in SIAU,
1 jih obiskujejo delavec žuljevih rok, 0 en kmet, hišna gospodinja v pred-r. sniku, boljše oblečer. uradnik, sta-'n mladi, Žene in možje. Prav tako $n,o videli
Perugin
predvčeraišnjim na trgu
ta h" n°’ kaKo 51 na*e *judstvo želi ^ chne in konkretne besede, k,ako
, žcli, da se mu govori o njegovih Vjenskih vprašanjih. v r',a',iiušenje, ki je vladalo, ko je go-beneški župan Gianquinto, je adaio v nedeljo, ko je govoril žu-,an Genove, Adamoli. Prav to navdu-nle je vladalo predvčerajšnjim ob 0v°ru Zupana Bologne Dozza, člana kPf,
Gtvorii je zborovanje brezstrankim ,lndidat komunistične liste dr, Zbo-ar-Brocchi Karlo. V svojih uvodnih . esedah je v imenu kandidatov KP n demokratičnega prebivalstva Trsta k°zdravli gosta in mu zagotovil, da °do pričakovanja prebivalstva Be-e*k- Genove |r< Bologne Izpolnjena. a r'at° je začel svoj govor tov. Doz-a- «Prinašam vašemu plemenitemu ^Cs™ Pozdrave proletarske In demo-flratične Bologne ter Emilije» — je ,'Jal govornik. Prenapolnjen trg pa ' zahrumel v burnem plosikanju in «dklicl, ki so dokaz, da je r.aše ljud. ''o Preživelo vsako nacionalistično ' 0 in da je njemu dobrodošel vsak It '!'.°kratični predstavnik, naj bo to tajc an’ Jui°slc>van- Francoz ali Ki-
r Potem pa je prešel na razčlenitev °kcije> ki j0 mora odigravati Trst
na mednarodnem polju. «Trst mora vršiti funkcijo, da onemogoči podži-ganje mržnje med narodi, mora biti središče poostrene borbe proti nacionalizmu, proti odgovornim za mednarodne katastrofe. Trst mora dvigniti svojo besedo' mITu, mirnih odnosov med r.arodl, ne da bi- se ljudje bali novih konfliktov in nove mržnje».
Tov. Dozza je potem dejal, da skušajo reakcionarni voditelji prenesti spore med -Italijanskimi strankami' tudi v Trst. Govore o vsemu, kar se ne tiče konkretnih problemov, kl tarejo ljudstvo. Govore o razkolih, o nevarnostih s strani levičarskih strank da ne' bi govorili o nevarnosti novega fašizma, o odgovornosti za to novo raznetelinjenje v vojn! poraženih fašistov.
«Pomen bližnjih upravnih volitev v Trstu — je dejal tov. Dozza — je, da
se z njimi nudi Tržačanom prilika, da skovajo neko trdno enotnost vsega ljudstva za rešitev svojega mesta, za odvrnitev nove katastrofe, da bi bili faktor v druženju Italijanskega naroda s slovanskimi narodi». Nadalje Je Zupan Bologne rekel: «Da bo lahko Trst vršil svojo funkcijo miru, je treba končati z vsakim nacionalizmom, s protikomunizmom, ki je krinka nove vojne revarnosti»,
Nato je pripomnil, da so nekateri v mestu, kl so pohiteli ob njegovem prihodu s «pozdravom». To so nekateri ljudje duhovniškega stanu in izdajalci mednarodnega demokratičnega pokreta, trockisti. «Izkazali so mi — Je rekel tov. Dozza — Visoko čast, ko so me napadli, ker je to najboljši dokaz, da sem na strani pravice, resnice».
Trst In njegovo prebivalstvo mo-
rata imeti pogum, da končata z vsako preteklo napako in da kompaktno voli Komunistično partijo. «Trst mora postati iz središča nevarnosti za mir, središče miru, blagostanja — je nadaljeval govornik — iz imperialističnega središča provokacij, resnično svodobno ozemlje. Trst mora biti most, ki združuje, ne pa krvavi okop, ki razdružuje. Ni nobene druge poti».
Nato je dejal, da vsi govore o Trstu, predvsem pa govorniki, ki prihajajo od zunaj, a nihče se noče dotakniti njegovih problemov, problemov njegovega prebivalstva In njegovega u-pravljanja. Občinsko upravljanje zanima vse, tudi tiste, kl bodo glasovali proti nam In ki bodo potem strašno razočarani. Nato je povedal nekaj konkretnih problemov o upravljanju Bologne, ki jo je mora! celo demokrlstjanski ministrski tajnik Ma-
razza imenovati kot «perfektno občino». V Bologni je okoli 85.000 družin, ki se jih lahko obremeni z davki. Demokristjani, ki so v manjšini in kl so v svojem programu postavljali razne olajšave, se danes bore, da bi vsi plačali družinske davke, najmanj pa bogataši. Družinski davki pa so kljub nasprotovanju demokristjanov tako razdeljeni: 37.000 družin ne plača davkov, 26.000 družin plača 55 milijonov In 22.000 dru:in pa 495.000 lir. Od teh 22.000 družin nlača 3000 druZin okoli 300 milijonov davkov.
O posrednih davkih pa je nakazal nekaj vidnih razlik med tržaško občino, ki jo upravljajo konzervativci In Bologno, ki jo upravljajo komunisti In socialisti. V Trstu se mora plačati 24 lir trošarine na navadno vino, v Bologni 8, v Trstu 25 lir za meso, v Bologni 22, za maslo v Trstu 12 lir,
Babičeva skupina se razkraja
Ostavko Solierija, Mauloja in Rigonata - Izzivalni namig «Corriere di Trieste» - Zavedeni elementi Babičeve skupine naj se pridružijo veliki mednarodni demokratični družini!
«Primorski dnevnik» z dne 26. maja t.l. je objavil vest, da so podali «ostavke» iz Babičeve skupine Maule	Bruno, Solieri Ermanno -
Marino in Rigonat Desiderio. Glasilo tržaške podružnice Titove protisovjetske klike pravi, da so te listat,'ke posledica «moralnega pritiska Vidaljeve skupine» in se joče, da so to storili prav «na predvečer volitev». Vedeti moram o, da sta bila Solieri in Maule kandidata Babičeve «fronte» in da sta odtegnila svojo kandidaturo.
Prav tako je «Corriere di Trieste», zakrinkan Babičev dnevnik, prinašal pod nedolžnim naslovom: «Izjava v zvezi treh kandidatov, ki so jicdali ostavko», zelo skrajšano vest o ostavki Solierija, Mauleja in Rigonata iz Babičeve skupine. Poroča nadalje, da so vsi trije zahtevali izbris iz kandidatne liste «fronte».	,
Nadalje pa je Corriere objavil izvleček neke izjave, ki so jo podpisali vsi trije. List pa pravi, da Maule, Rigonat in Solieri «izjavlia-jo, da se je njihova politična linija,
ki so ji sledili po objavi resolucije IU, spremenila in da so sklenili zapustili «Slovansko-italijansko ljudsko fronto», da bi se lahko pridružiti KP STO».
Jasno je, da se takoj vidi v farizejskem obvestilu tega «nepristranskega» lista dolgo roko Babiču, Ta list. ki se ne obotavlja objavljati dolge članke o protisovjetskih izpadih Tita in njegove klike, je fal-zificiral, da se ne bi zameril gospodarju Babiču, izjavo zgorajomenje-nih treh oseb. Zato je pristavil najbrž po višjih navodilih, kar ni bilo napisano v izjavi.
Izjava, ki ima obliko okrožnice tisku, in ki je bila dostavljena tudi našemu listu, je naslednja:
Po objavi resolucije Informacijskega urada o stanju v K.P. Jugoslavije nismo kot člani C.K. in Mestnega K. KP STO zavzeli stališča večine I.K. KP STO o brezpogojnem pristanku na navedeno resolucijo, temveč smo pristali na izjavo manjšine, katero je predložil dotedanji sekretar I.K. Babič.
Kasneje smo pristali na resolucije.
Stiristransko nadzorstvo Nemčije
osnovni pogoj za zadovoljiv sporazum
Zunanji ministri zapadnih velesil vztrajajo na stališču, ki je za Sovjetsko 2yezo nesprejemljivo - Konkretni predlogi sovjetskega zunanjega ministra
n sredo, četrtek m petek so se dkljevqli razgovori med štirimi dnanjimi ministri Sovjetske zve-Cj.’	Velike Britanije in Fran-
Je: Na tretji seji «svetu zunanjih v n»trov» jq tov. Višinsky odbil uPoskuse zapadnih
kr|v, da Pot
predstavni-bi usmerili konferenco na nesporazuma. Visinsky je odgo-d^r,l prav posebno Achesonu gle-11 ameriškega stališča, nasprotne-tristranskemu nadzorstvu Nem-iav in vzP°stavitvi «Nemškega dr-nega sveta». Najprej je dejal, t,a 80 se zapadnj ministri sklicevali h<vpf°ts<iamski sporazum kot na iz-ike-1.. 0 točko vsake rešitve nem-korw potema. ViSinsky pa je
z*DaH ral ,da ìe stanie sejani6
z ne Nemčije v ostrem nasprot-razuinaak° to*ko Potsdamskega sporcai**0 le *ov' Visinsky ostro kriti-Pad t>r‘P°inke Achesona glede za-bes,Te .Nemčije, ki naj bi bila po PanrTi1 ameriškega ministra zelo hi8 erna- Visinsky je podčrtal, da kart |Vtti denacifikacijg in dehteč lZaciJe trustov, kar je ena iz-8a ^ivažnejših točk potsdamske-dej»iv.azUma' «Meni se zdi — je Čij, Visinsky — da zapadna Nem-kor P* Piav tako demokratična, ka-tiče 30 .(lrisuie Acheson». Kar pa se bj D lziav zapadnih ministrov, da Vo T^nUo štiristransko nadzorst-dej^.d Nemčijo «korak nazaj» je ki D' “ce Poslušamo zapadnjake, k°raw enll° tristransk0 nadzarstvo tris? taprej». medtem ko pomeni z«],, f?nsko nadzorstvo korak «na-čej0' j kratkem, jasno je, da ho-Neni..meti skupno nadzorstvo nad 'J0 *3rez Sovjetske zveze».
•oi, Višinskim je govoril Ache-Pravjj. ic na dolgo in široko raz-o gospodarstvu zapadne «Veji«1JC' Hotel je namreč dokazati Kljub*1*0” zapadnega gospodarstva, temu pg je moral priznati, da
ni dobro «obveščen» o stanju gospodarstva v vzhodni Nemčiji. Dejal je pa tudi (v nasprotju z veličastnim prdgramom Nemčije Bonna), da Nemčija ne more plačevati reparacij.
Za njim je govoril Schuman, ki ni iznesel nič novega in ki je ponovil, kar je dejal Achcson. Hlapci so pac hlapci. Predvčerajšnjim pa je govoril Bevin.
Predvčerajšnjim pa se je opazilo, je se gledanja Sovjetske zveze in zapadnih držav, ne morejo skladati. Acheson in njegova dva hlapčiča, Bevin ter Shuman, so vztrajali na svojih pozicijah, da se mora pri-poznati ustavo Bonna, vzpostavitev Triconije in da se mora vključiti v ta kompleks tudi sovjetska cona Nemčije.
Tov. Višinsky pa je dejal, da ustava Bonna in Triconija ne predstavljata nič i nda sta izraz smernic a-meriške vlade, ne pa izraz hotenja nemškega ljudstva. Dejal je tudi, da ne obstoja nič na bazi in da ves «državni» aparat Triconije visi v zraku. Zato bi bilo potrebno ponovno vzpostaviti štiristransko kontrolo, ki bi pa imela nekaj manj funkcij. Nekatere njegove funkcije bi morale pripadati nemškemu vladnemu svetu. Polagoma pa bi dern* ški vladni svet dobival od štin-stranskega nadzorstvenega organa vsg vladne funkcije. Nato je prišlo do ostre, a vedno korektne polemike med Višinskim in Bevinom ter Višinskim in Achesonom. Jasno je, da je položaj zelo kritičen, če pogledamo na stališče Sovjetske zveze i° zapadnjakov, ki vztrajajo na svojih pozicijah. Zapadnjaki skušajo dobiti vse zase in skušajo odstraniti iz Nemčije Sovjetsko zvezo. Prav tako jasno je, da Sovjetska zveza ne bo mogla sprejeti predlogov zapadnjakov.
Reakcionarni tisk koleba. Pre-
vladuje moenje, da ne bo nič iz te konference. Vsekakor pa se o-paža, da je ameriškemu kapitalu vdinjenemu tsku velo všeč misel, da se ne bi nič izcimilo iz razgovorov v Parizu.
Po drugi strani pa demokratični tisk poudarja, da bo lahko prišlo do sporazuma samo v slučaju, če se bodo štiri zunanji ministri držali potsdamskih smernic. Imperialisti hočejo pridobiti vse in nuditi ničesar. To je njihova praksa in te se držijo.
ki so v obrambo C.K. K.P.J. zavračale obtožbe naperjene proti istemu.
Ta stališča smo vzdrževali aktivno kol člani C K. in I.K. Babičeve skupine V nadaljnjem razvoju politične akcije vodstva K.P.J. so postajali tako v življenju Partije kot tudi drZave vedno očividnejši oni pojavi, ki jih je označila resolucija I.U.
Govori voditeljev in njihova stališča so zadobivali vedno bolj protisovjetski značaj. Glavni voditelji C.
K. K.P.J. so poudarjali stara nesr» glasja s sovjetskimi tovariši, Jih ozna čevali kot intrigante ter so grajali stališče zapadnih komunistov v vprašanjih mednarodne politike.
Poročilo Moše Pljade od priliki 30. obletnice K.P.J., ki je bilo silovito protisovjetsko in zavestno revizionistično, je še očivldnejše dokazalo izdajalsko politiko vodstva K.P.J. na-pram mednarodnemu demokratičnemu In socialističnemu gibanju, ki ga vodi ZSSR.
Babičeva skupina, vezana na politiko vodstva K.P.J., izvaja akcijo brezpogojne obrambe izdajstva ter je zadobila stvarne oblike pravcate a-genclie z določenimi nalogami, da v tukajšnji in mednarodni demokratičen pokret vtihotapi razdiralno delovanje C.K. K.P.J.
Zavedamo se, da Je bilo stališče, ki smo ga zavzeli In vzdrževali, podpiranje Izdajstva proti mednarodnemu demokratičnemu pokretu. S to svojo Izjavo, kl hoče biti najširša samokritika, sporočamo svojo odcepitev od Babičeve skupin» ter vabimo vse one, ki so v dobri veri še z njo povezani, da pogumno zavzamejo stališče proti izdajalski politiki, da tako branijo vodilno vlogo Sovjetske zveze v mednarodnem demokratičnem pokretu.
Trst, 26. maja 1949.
Solieri Ermanno, Maule Bruno,
Rigonat Desiderio
Namig «Corriere» n<i Komunistično partijo je izzivalni. Gospodje, ki so manevrirani od Babiča, bi morali dobro vedeti, kaj pravi zaključna resolucija Izrednega konpre-
KP o Babičevih voditeljih.	meri odprte. V času osvoboditve ni
Vsekakor pa so ostavke treh vid-1 bilo žrtev razen dveh ali treh poniti predstavnikov Babičeve skupi-1 nesrečencev.
ne zelo značilne, ker smo že neštetokrat poudarjali, da sc protisovjetska skupina razkraja. Skupina, ki drži skupaj svoje pristaše s terorjem, izsiljevanjem, moralftim in materialnim jzritiskom, si turškimi metodami in ki temelji na denarju, ki je bil ukraden stradajočim jugoslovanskim imrodom, ne more drugače končati kot s popolnim razkrojem. Jasno je, da bodo tem vidnim predstavnikom Babičeve skupine, še drugi sledili. Pred demokratičnim pokretom našega mesta pa se predpostavlja problem čuječe demokratične in proletarske budnosti, da ne bi nam sovražni e-lementi vtihotapili v naše vrste misli in ideologijo, ki je v bistvu protidemokratična, protimarksistična in protiljudska.
Istočasno pa pozivamo vse elemente iz baze Babičeve skupine, ki so ji sledili v dobri vqri, naj prestopijo v vrste velike mednarodne demokratične družine. To je njihova dolžnost. Sedaj je najbolj ugoden čas. Zavedati se morajo, da morajo tudi oni izvršiti — čeprav pozno svojo častno nalogo in zapustiti sovražnike Sovjetske zveze, miru in demokracije.
v Bologni niti ene lire itd. Po drugi strani pa so bili uvedeni veliki davki na zlato, srebro, bisere, briljante, itd. Iz tega je razvidno, kakšna je razlika med eno in drugo občinsko upravo.
Vse to pa lahko napravi, kdor hoče mir, ne pa kdor hoče vojno, ker se ta malo briga za dobrobit meščanov.
Tov. Dozza je zaključil z besedami, ki so se zgubile v orkanu ploskanja In ljudskega navdušenja: «Vsi ti problemi bodo rešeni, če boste oddali svoj glas Komunistični partiji. Vse to se bo lahko uresničilo, če boste volili tistega, ki gleda na vaše interese».
Za njim Je govorila tov. Katra, ki se je predvsem obrnila do volivk in jih pozivala, da oddajo svoj glas Komunistični partiji. Ožigosala je stališče dveh slovenskih šovinističnih skupin, stališče škofa-politika Santina. Za njo je govoril tov. Juraga.
V Miljah je bil predvčerajšnjim na prepolnem Marconijevem trgu volivni shod. Govoril je na njem tov. Dozza. Za njim sta povzela besed» tudi tovariša Cok Teodor in Postogna Giovanni. Prav tako je bilo tudi v Zgoniku vollvno zborovanje SIAU za občino Zgonik. Govorili so tov. Franc Gombač, Just Pegan in Herman MTič.
Berlinske proimkaelle imperialistov
Težki spopadi, kl so jih povzroči, le socialdemokratske in filonacistič-ne skupine, da bi preprečile železničarjem, da nastopijo svoje delo na Berlinskih železnicah, so proti sredini tedna popustili.
Stanje nam natančno opisuje poročilo agencije Tass, ki poudarja, da provokacija Schumacherjeve protisovjetske skupine ni imela uspeha. Ogromna večina delavcev je prišla na delo. Od 12.000 železničarjev jih je stavkalo le 700. Ker je tako upanje na stavko delavcev propadlo, so organizatorji stavke poslali svojo policijo, to je policijo, kl dela pod kontrolo oblasti zapadne okupacijske zone.
Tudi Pravda ugotavlja, da je priskočila vojaška uprava zapadnih področij na pomoč plačanim skupinam socialdemokratov in nacističnih ostankov s tem da je poslala na železniške postaje svojo policijo. S tem je prekršila štiristranske pogodbe, ki zagotavljajo sovjetskim Četam kontrolo nad vsem železniški omrežjem Berlina.
in tovariši Ado Slavec, Ernesto Radich
V četrtek 2. junija ob 18 na Veli kem trgu
govorijo: senator
UMBERTO TERRACINI
član Centralnega komiteta K.P.I.
in tovarišica Marija Bernetič Predseduje tovariš Vittorio Vidali
ZBOROVANJA S. L A. U.
V nedeljo 29. maja ob 19 na trgu v Nabrežini
govorijo tovariši:
Prof. FERLAN OSCAR
Rukin Ferdinand in Markovič Alojzii
fl/ primeru slabega vremena shod bo v kino dvorani)
V Bazovici bo jutri 29. maja od 14. dalje
VESELICA BRATSTVA
govorijo:
On. Camilla Bavera, on. Gina Borellini in Vera Husu
Prevoizr.a sredstva: od 14 dalje iz trga Sv. Jakoba, Garibaldijevega trga, iz Sv. Sobote, iz ul. Fabio Severo, z Opčin, iz Sv. Krita in Nabrežine. Avtobus tudi iz avtobusne postaje.
Tov. Vidali na kongresu
Kompartije Češkoslovaške
Komunistična partija našega o-zemlja je poslala KP Češkoslovaške naslednjo brzojavko ob priliki njenega IX. kongresa:
KP STO pošilja srčne In bratske pozdrave vašemu kongresu in vam želi obilo uspeha v borbi za socializem in mir, v sklopu mednarodne socialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze.
Podp. Marija Bernetič
25. maja je bila v Pragi otvoritev IX. kongresa KP Češkoslovaške.
Prisotni so predstavniki 29 Komper-tij. Med njimi tudi generalni sekretar KP STO tov. Vidali. Prispela je tudi delegacija VKP (b) sl tov. Malenkovom na čelu. Govoril so skoro vsi predstavniki največjih partij. Med njimi tov. Togliatti, gen. sekretar KPI, Harry Potlit, sekretar angleške partije in durgi. Referat je imel tov. Gottwald. presednik češkoslovaške republike in KP Češkoslovaške.
Volivni sklad
v času. ko vihrajo nad žangajem rdeče zastave in raznašanje tiska
Zmagoslavno napredovanje
kitajske armade - osvoboditeljice
Sangajsko ljudstvo je z navdušenjem sprejelo svoje osvoboditelje. Takoj po prihodu prvih edinic Kitajske rdeče armade so bile vse ulice prepolne rdečih zastav. V mestu je sedaj vse mimo. Časopisi redno izhajajo. Vzpostavili so telefonsko in telegrafsko zvezo s severnimi osvobojenimi kitajskimi mesti. Prodajalne so že v precejšnji
Nacionalisti so skušali prodreti do morja, da bi prešli pod zaščito trdnjave Woosung, kai bi jim tudi omogočilo vkrcanje na ladje. Toda tudi to jim ni uspelo. Ljudsko topništvo je dva dni Iclklo po trdnjavi irj onemogočilo vkrcanje nacionalističnih edinic tako, da so se morale predati. Zadnje središče nacionalističnega odpora na območju Sangaja, Woosung se je tako predalo skupno s 15.000 nacionalističnih vojakov.
Podoba je, da so Babičeucj popolnoma v neredu z možgani zaradi zadnjih dezertiranj, če morajo uporabljati «argumente», ki niso bili nikoli argumenti in ki ponavljajo to, kar nam že 11 mesecev tvezajo. Babič, prostati izdajalec komunističnega pokreta, špijon OVRE, Petronio Bortolo ter Ukmar so imeli na nedeljskem «zasedanju» nekaj desetin kandidatov in predlagateljev njihove liste — brez Solierija in Mavlepa, kaj ne? — «referate», Ti «referati» so višek vsake nesramne demagogije in praznega natolcevanja, Tega zasedanja niso sklicali z namenom, da bi razpravljali o upravnih volitvah, marveč zato, da bi klevetali Komunistično partijo in demokratični pokret, da bi podprli svojo histerično protikomunistično gonjo in da bi dajali direktive, ki so jim prišle iz Ljubljane za stopnjevanje gonje proti Sovjetski zvezi in socialistični fronti.
Namen tega «zasedanja» je razviden iz referatov treh «klas» tržaške podružnice Titove klike. Oni so hoteli dokazati s svojim besedičenjem, da je demokratični po-krkt v Trstu za priključitev mesta Italiji in da so oni «edini predstavniki demokratičnega pokreta».
Jrgiinieiili,, - politična revščina
Kako naj si razlagamo vse to?
Ob obletnici rojstva krvnika jugoslovanskih narodov Tita in ob priliki govora po radiu znanega nacionalista in svoječasno protikomunista Dekleve, smo marsikaj razumeli. Mali Tito cone B Tržaškega ozemlja, Lenac je v svojem slavospevu človeku, ki skuša povesti Jugoslavijo in jugoslovanske narode v imperialistično suženjstvo, ponovil vse tiste klevete, ki jih razširjajo jugoslovanski oblastniki. Dekleva pa je v svojem govoru prekosil v svojem šovinizmu celo vsakega belogardista Agnelettove skupine in dal razumeti, da smatra Italijane hot manjvredne, medtem ko se je izogibal vsakega razlikovanja med Slovenci, kakor da ne bi bilo med Slovenci kapitalistov, izdajalcev, izkoriščevalcev, fašistov in neprijateljev naroda.
To snm hoteti povedati, da razumemo tudi govorance Babiča, Petrom ja in Ukmarja na nedeljskem klavrnem zasedanj VSE Babičeve skupine v Skednju.
To je torej Babičeva skupina:	nacionalistična, protisovjet-
ska. Kdor pa je danes proti Sovjetski zvezi in njeni dosledni politiki, je najbolj zakleti sovražni/c ljudstva in njegovih pravic, je najboljši zaveznik imperializma in njegovih vojnohujskaških načrtov.
Zato, ker je začel med vrstami Titovih pajdošev v Trstu rastj obup, se morajo oklepati vsake domislice, da bi do zadnjega škodili demokratičnemu gibanju. Zato razširjajo puhlo in neosnovano kleveto, da si želi demokratično gibanje priključitev Trsta k Italiji, Pri tem ne morejo navajati niti enega konkretnega primera. Pri tem si ne morejo izmisliti nič novega, kar bi vsaj delno potrdilo to njihovo kleveto. A naše ljudstvo dobro ve, da so to izmišljotine, ki jih lahko širi samo demagog in propadel človek. Kdor je ostal zvest Sovietski zvezi in njeni politiki, ne more računati na noben odklon iz te Unije. Naš demokratični pokret sledi politični linij Sovjetske zveze, ker je prepričan, da je vse, kar napravi Sovjetska zveza, pravilno. Do sedaj pa je Soviet-ska zveza dokazala, da hoče imenovanje guvernerja, t. j. ustanovitev
STO. Ce nas obtožujejo danes Ti-tovci v Trstu revizionizma mirovne pogodbe, obtožujejo tudi Sovjetsko zvezo. To pa je na njihovi izdajalski in demogoški liniji, To je na liniji imperializma.
Po drugi strani pa nočejo povedati, da so na isti revizionistični liniji kot vse italijanske šovinistične ter odkrito fašistične stranke. Nočejo povedati, da se še vedno pomenkujejo o priključitvi Trsta Jugoslaviji, medtem ko zagotavljajo naivnežem, da so za Tržaško ozemlje. Nočejo objaviti, kar je v nekem svojem govoru povedal Stoka, ki je odkrito dejal, da bodo čez nekaj let prišle v Trst jugoslovanske edinice (ko bo vojna namreč, tako se torej bore za mir v svetu). Zakaj ne tiskajo z mastnimi črkami besede polk. Lenaca: «Zaradi tega pošiljamo Titu iz vseh naših mest in vasi, iz najoddaljenejših krajev NASE DOMOVINE . . .». ki je hotel s tem reči, da je tudi cona B Jugoslavija? Ali «i to revizija mirovne pogodbe, ali ni to protisovjetsko stališče, ali ni to na stališču italijanskih šovinističnih strank?
To je torej Babičeva skupina, ki se razkraja. Zato je obupana. Pričakujemo pa od nje še večje znake obupq.
Prav tako je ljudska armada osvobodila v svojem triumfalnem pohodu proti Kantonu važno polmilijonsko pristanišče Ningpo.
Nacionalistično «vlado» je prevzel obup. Edinice ljudske armade se zmagovito bližajo sedanji prestolnici nacionalistične Kitajske. Zato je sedanji «predsednik» Kitajske, Licujeng izjavil dopisniku agencije AFP, da se bo «vlada» preselila v Cungking, medtem ko se bosta ustavodajni in nadzorstveni svet preselila na otok Formozo.
Istočasno javljajo, da je Ljudska armada osvobodila mesto Sinčang, kjer je prišla do vznožja hriba Tientai.
Skorajšnja osvoboditev Kitajske Skrbi imperialistične kroge. Zato je ameriška vlada jpovabila vse druge vlade, ki imajo svoje «interese» na Daljnem vzhodu in na Tihem oceanu, na posvetovanje. Najbrž hočejo skleniti neko zvezo, ki bi bila slična Atlantskem paktu. V resnici pa so prišli prepozno. Narodi Azije gledajo z velikim navdušenjem pohod Kitajske ljudske armade in se pripravljajo, da bi tudi oni s svojimi silamj napravili konec imperialističnemu suženjstvu.
Nabiranje prispevkov za volivni sklad Komunistične partije in SIAU se uspešno nadaljuje. Tovariši tekmujejo med seboj in s tem dokazujejo svojo predanost demokracji ivi zmagi demokratičnih sil na u-pravnih volitvah. Naši ljudje se zavedajo važnosti nabiranja prispevkov, ker vidijo da se mora naša partija boriti proti velikim težko-čam in proti velikanskim propagandnim aparatom reakcionarnih strank in skupin, ki jih podpirata De Gasperi in Tito.
Predvčerajšnjim je «R Lavoratore» objavil dokument italijanskega ministrskega sveta, kjer je bilo potrjeno, da je nek dr. Francesco D'Arcais prejel 15 milijonov lir za «Tržaški tisk». Tako vidimo, zakaj lahko izhaja «Voce Libera» dvakrat na dan, zakaj rastejo reak-
Zveza partizanov STO organizira v nedeljo 29. t. m. ob 11 proslavo 5. obletnice smrti na kraju usmrtitve.
Govorita tovariša HENRIK MALALAN in GIOVANNI POSTOGNA.

Eislerja so izpustili
Zaradi orgorčenja. ki je nastalo v svetovni demokratični javnosti ob priliki aretacije tov. Eislerja, ki je moral zbežati iz ZDA, se je britanska vlada odločila, da zavrne zahtevo ameriške vlade po ekstradi-ciji omenjega tovariša. Britanska vlada je odredila njegovo takojšnjo osvoboditev.
To dejstvo nam dokazuje, kaj zmorejo združeni protesti vseh demokratov. Imperialisti se boje sile demokratičnega pokreta
eternami listi kot gobe po dežju in zakaj si ne nasprotujejo.
Zaradi tega je vazno, da bodo tovariši še vedno nabirali prispevke. Mi nimamo nobene «Presidenze del Consiglio», ki nam bi širokogrudno nudi/a toliko milijonov. Mi nimamo nobenega Degasperija ali Tita, ki nas bi finansirala. Nas finansira revno ljudstvo.
Prav tako sp nadaljuje' borba za propagandno raznašanje «Dela» in «Lavoratore». Preteklo soboto so po mestu odmevali glasovi razna-šalcev. Po vaseh pa so tovariši hodili po hišah, da bi vsaka družina dobila demokratično besedo. Tudi danes in v prihodnjem tednu se bo nadaljevalo to propagandno raznašanje. Naj sp tovariši lepo organizirajo in naj nudijo vsakemu naš tisk. Pogum, tovariši in na delo. S propagandnim raznašanjem boste pomagali našemu listu,.
Upravičen srd — Da ne bi jedli zastonj tvojega kruha, je Babič napodil svoje uslužbence na cesto in jim ukazal, naj pridno lepijo vse, kar pošilja «majka» Tito. lit tako vidi te ljudi, ki so bili vidno navajeni pomigniti, da bi jim «ničvredna raja» opravila vse liste in umazane posle, kako s e trudijo z zavoji lepakov, s kantami Uma, z lojtrami in z drugimi pripravami za izvajanje «akcij». Babič je v resnici zlata vreden. Kar ni nobenemu uspelo, je prav njemu uspelo. Spravil je na vsaj delno utrudljivo delo ljudi, ki so ie izgubili vsak pojem o garanju delavcev, kmetov in vseh drugih vnukih ter ročnih delavcev. Jasno je, da je tem ljudem precej hudo, ker je to delo za njih izpod «časti». Zato godrnjajo, kakor da (H jih kdo oplazil z zvijajočim se bičem. Godrnjajo pa tudi, ker se višje «glave» tiščijo v Alessijevi vili, ne da bi se zmenile nuditi vzgled vztrajnosti, požrtvovalnosti, aktivnosti in poguma svojim manjšim in večjim hi j*-rarhom. Ker se torej Babič in njegova ožja skupina nočeta žrtvovati za «stvar», se je začelo med manjšimi ribami gibanje. Kaj pa če bi počila stavkaj Babič se bi moral popraskati za useši in najeti druge «dobrovoljce». Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi šel tudi Babič na ulico in poskusil, kaj pomeni delati... Morda pa ga bo mrmranje prisililo tudi do tega. Takrat pa bomo vpili: Oh, kakšna «demokracija», ko se ladja potapljal
Revni nacionalisti — Prišli smo v sobo. Po rodiu je nekdo govoril v slovenščini. Prisluhni/! smo in smo takoj rekli: «Hudiča, kaj dvakrat na teden govore Agnelettovci?» In v resnici je človek, ki se je oglašal po radijskih valovih, govoril zelo slično belim nacionalistom, ki se tako radi hvalijo s svojim protikomunizmom. Dolgo potem smo razumeli, da je govoril stasit Jože Dekleva (doktor). Vsekakor pa je s svojim govorom potrdil svoje nacionalistično bistvo. Zanj so Slovenci predvsem Slovenci potem kapitalisti, delavci in kmetje, t.j. izkoriščevalci in izkoriičanci. Za njegov, govor mu bo zelo hvaležen Agneletto, ki si dela propagando tudi preko govornikov «Sleparsko izdajalske lažnive frakcije». Mogoče pa se je dr. Dekleva spomnil zlatih časov, ko je bil protikomunist in je zato dal duška svojim toliko časa iz nujnosti (denarne) prikritim čustvom. In potem ie pravijo, da so «dosledni revolucionarji».... Mi jim pa pravimo, da so dosledni... nacionalisti.
Slovenski Santin — Ali mislite, da imajo samo italijanski verniki svojega Santina? Ne, tal tudi Slovenci smo našli v svojih vrstah človeka, ki hodi po stopinjah škofa, ki je prepovedal v semenišču slovenski jezik. Ta človek je kandidat slovenske •»narodne» liste. Da bi zbudil simpatije ao svoje liste, ki jo celo njegovi italijanski somišljeniki prezirajo zaradi svojega hiper — protislovenskega histerizma, je začel prekašati vse protikomunistične krilatice. Mislimo pa, da je to zelo naivna in navadnega cestnega pobalina vredna zvijača. Slovenci vemo, kaj se skriva pod krinko protikomunizma in nas bo le malo nasedlo hlapčevstvu nekaterih izda jele e v slovenskega naroda. Edino le trgovci, odvetniki in oderuhi lahko nasedejo takim protikomunističnim histeričnim izpadom, ker je za njih najprej stolček, potem še stolček in na kancu še stolček. Ljudstvo omenjajo v nekaterih redkih prilikah. Ena izmed teh prilik je votivni semenj... ničevosti in puhlih obljub. Dragi gospod inženir, bi bilo dobro, da bi našli nekaj novega. Kar ste povedali je ie tako staro, da nam ne morete škodovati. Kvečjemu pa nam boste ie pomagali. Zato se vam zahvaljujemo, inž. Sosič z Opčin.
Odgovorili so — ■Trikrat smo piseli o razkroju Babičeve skupine. Vsaki krat je sledil molk. Sedaj pa so se ljudje okoli Primorskega oglasili. Ta odgovor pa je zlata vreden. Trije izmed njihovih generalov brez vojske so jo popihali ,ker so videli, da crknjena mačka preveč smrdi in da je nevarnost smrtonosnega okužen ja. «Spregledali bodo», «Naše vrste se utrjujejo», «mi smo močni, silni, granitni», «mi smo dosledni revolucionarji» itd. To so parole ki jih često srečamo v njihovih pisarijah. Sedaj pa smo videli, kako so «močni», «silni» itd. Začelo se je «rajianje» vseh «imenitnikov» te že revne skupinice, ki se drži pokonci samo z denarjem, lei ga je Titova klika ukradla stradajočim jugoslovanskim narodom. Naše ljudstvo pa je začelo pobirati sadove svoje zvestobe do Sovjetske zveze, demokratične In Enotne socialistične fronte.
Odkrita bedasloča — Da Ut nekako omilili svoje notranje udarce, da ne bi preveč pojemala ie tako nizka morala njihovih pristožev, si je «Primorski» izmislil pravljico o «skupni liniji Vidalija», «Demokracije» in «MSI». Zelo inteligentno.
Podoba j e. da so se ljudje Babičeve skupine natakali razumnega modrovanja. Kaj pa če jim mt povemo kaj boljšega o Steverjanu, Nabrežini, Sv. Ivanu, Saleiu, Velikem Repnu, itd.? Mislimo, da bodo razumeli, koliko je uro. Drugače pa bomo prišli z besedami na dan, da bodo o tem vedeli tudi naši ljudje, ki so zelo radovedni. Ali ne bi rajši Primorski skrival stare in nove grehe? Mislimo pa, da glede MSI, nimajo kaj govoriti, ker Je njihov gospodar Tito Že prekosil vsakega Goebbelsa, Himmlerja in Gestapv. Oragci, od Primorskega, najboljše je, da govorite o vremenu, lei s« na giba k nevihti. Mislimo, da bo ta nevihto kmalu postala Orkan ali tajfun, kakor se vam zdi primerno.
STOPNJUJE SE VOLIVNA KAMPANJAPolf^^e”ire
Uspehi volivnih zborovanj KP in SIAU - Šovinistični provokaterji preprečili shod KP -Površno izstavljanje volivnih potrdil * Pazite na pogreške - Zlonamerno uničevanje volivnih potrdil - Brezplačne tiskovine z navodili za volitve so vsem volivcem na razpolago
Številne volivns zborovanja KP in SIAU, ki se dnevno vršijo v mestu, okolici in vaseh podeželskih občin, nam pričajo o izredni akivnosti Partije in SIAU v tej votivni kampanji. Zborovanja imajo povsod nad vse zadovoljive uspehe. Delovne množice Trsta in podeželja gledajo z velikim zaupan jem na programe In kandidate KP in SIAU, ki so Jamstvo za resnično demokratične občinske u-prave.
V	sredo so se vršila zborovanja v Podlonjerju, Domju, Barkovljah, Kon-konelu. Trebčah, v K.K. Dugulln. V Skednju sta govorila kandidata KP tov. Košuta In Posassi. V mlljsktm okraju so bila zborovanja v Bariso-nth, Božičih, Premančanu, Stramaru.
V	Četrtek " so bila zborovanja na Kolonkovcu, v Zgoniku, in Dolini, organizirana od SIAU.
Tudi včeraj so sledila številna zborovanji KP In sicer v Skorkljl, Piščancih, Opčinah, Sv. Križu, Crcpatili. na Novi cesti ter v Kinu ob morju In v dvorani DSŽ, ul. Conti. SIAU je organizirale zborovanje v Gabrovcu.
Demokratično prebivalstvo z veliko požrtvovalnostjo prispeva v v o-
livni sklad. Miljski okraj je prispeval te dni 34.000 lir. Mestni ln okoliški okraji plemenito tekmujejo v tej volivni borbi. V enem dnevu so zbrali skupno preko 60,000 lir.
V	četrtek je govoril po radiu tov. Justo Košuta; včeraj zvečer pa tov Bruno Modena.
* * *
V	sredo zvečer je drhal pripadnikov «Blocco Italiano» preprečila leteče zborovanje, ki ga je organizirana na Borznem trgu Komunistična partija Podiviana tolpa Je skušala prevrniti propagandni avto, dočim Je bil zvočnik trgovine Crasso namenoma pojačen, da s svojim hreščanjem prepreči govorniku do besede. Policija seveda ni intervenirala.
Gornji dogodek je ponoven dokaz, da skušajo tržaški šovinistični krogi na vsak način ustvarjati nerede in tako ustvariti ozračje votivnega terorja. To znači, da se dejansko boje zmage Komunistične partije,
* * *
Na volivnem shodu «Dolarske zveze», ki je bil v četrtek popoldne v Sv. Križu so nastopajoči govorniki izlili ves svoj bes proti komu-
Še niso nehali
z aretacijami borcev
Civilna policija našega ozemlja je v poslednjem času posebno aktivna. V znaku predvoltvne kampanje kaže tudi policija svojo posebno dejavnost. Štiri leta po končani vojni je pričela ta policij« nenadoma s celo vrsto aretacij in procesov. Se bedaki bodo lahko razumeli zakaj so se začele te aretacije in procesi prav pred volitvami. Nedvomno pa Je to krasen primer, kako izgleda «zapadna demokracija» v dejanjih. Njem obraz se je štiri leta skrival za krinko, volitve pa so ji strgale krinko raz obraza in prikazala se je spaka krvavega terorja z aretacijami ter pretepi, ki smo jih poznali že iz časov fašistične Italije.
24. t.m. je bil aretiran Augusto Zennaro, stanujoč v ulici Scuole Nuove 17. On je bil v juniju 1943. komandant gasilske čete v Rotonda del Boschetto. Obtožen je seveda «osebne ugrabitve» na škodo nekega Giuseppe Imperata, ki je bil odpeljan s stanovanja in se ni več vrnil.
Tudi Anton Turco, ki je že bil nekoč aretirap radi ravno take obtožbe, a ga je sodilče oprostilo, je bil ponovno aretiran. Obtožba je Ista. Obtožujejo ga pa tokrat neka-
teri agenti ciyilne policije. To so:
sedanji inšpektor CP Romeo Rappo, podoficir Normanno Felici in narednik Domenico Pagani. Kriv je baje, da je Izginil v juniju 1945 neki Giuseppe Ruf ini.
Kot sg vidi ve policija kar naenkrat pred volitvami za antifašiste silno «mnogo». Ce propade ena obtožba, je že pri roki druga. In vse t0 šele štiri leta po koncu vojne. Za to obliko anglo-ameriške demokracije so se zavzemale skozi štiri leta vse strank« Giunte d’Intesa, a od slovenskih strank Slovenska demokratska zveza z g. Agnelettom in svojim glasilom «Demokracijo». Celo na volitve si upa ta tujcu prodana skupina pod geslom, da so oni edino slovenska stranka. Duhovnike pošiljalo med ljudstvo, '•a bi nas prepičali, da so špijoni in prodan-cl narodnjaki, antifašisti, ki so dali svojo kri za narod pa da so proti Slovencem.
Na predvolivni teror bodo dali Slovenci svoj odgovor s tein, da bodo glasovali za Komunistično partijo in SIAU. Tako bodo dokazali vsem prodancem, kot pravi Cankar: «Slovenski narod si bo sodil sam, ne frak mu ne bo in ne talar!».
nizmu ter na histeričen način blatili slavno osvobodilno borbo.
Se zdaleKa jim ni prišlo na misel, da bi obravnavali konkretni volivni program, sicer pa kako naj bi ga obravnavali če ga sploh nimajo, Odvetnik Vessi se je hvalil, da je denar, ki ga oni rabijo za širjenje svoje propagande le sad «njihovih» žuljev.... Nekaj histeričnih
nabarvanlh dam mu je ves čas odobravalo. Med drugim so vskllkale celo: «Križajmo komunizem»! Ponosni sin «goriških gor» Sfiligoj, tako se je namreč sam imenoval je dejal celo, da je Vojko Premrl heroj, ker ni mogel biti komunist,
Pri razdeljevanju volivnih potrdil se dogajajo številne nepravilnosti OCI-vldno so bila potrdila površno sestavljena. Tako je beležiti napake pri prepisovanju imen, priimkov, očetovstva, datum rojstva td. Imamo nekaj slučajev, da so poročenim ženam dostavili kar dve volivni potrdili. Istotako so bila Izstavljena potrdila na Ime ljudi, ki so že umrli.
Vsled tega opozarjamo vse volivce, ki so ugotovili napake na volivnem potrdilu, da zahtevajo na Anagraf-slcem uradu, ul. Dlaz 23 od 16.30 do 11.30 ure takojšen popravek. Podatki na volivnem potrdilu mora,Ir točno odgovarjati podatkom osebne izkaznice.
* * *
Opozorjeni smo, da hodile po stanovanjih neznanci, ki se predstavi la,lo kot občinski uradniki. Od družin zahtevajo vollvna potrdila, češ, da so potrebna popravka. Ob tej priliki namenoma odtrgalo kontrolno notrdllo ter na ta način uničijo veljavnost vollvnega potrdila.
Vink tak primer Je treba takoj inviti policiji, ker Je delovanje teh elementov povsem zlonamerno.
Predsedstvo cone Jt te dni izdalo
priročnik, ki vsebuje vsa navodila za volivce. Priročnik je tiskan v slovenščini in italijanščini. Vsak občan, ki je Izpolnil 21 leto starosti ga lahko brezplačno dobi v vseh tobakaroah tržaške in mlijske občine. Priročnik Je Istotako na razpolago pri vratarju v palači pretekture ter na vseh sektorjih poveljstev upravne policije.
V	občinah Nabreilna-Devin, Dolina, Zgonik, Repentabor bodo omenjena navodila dostavljena volivcem ne dom In sicer za vsako družino en izvod, bodisi v slovenščini ali Italijanščini, kakor bodo volivci zahtevali.
V	vednost našim čitateljem prinašamo pregled strank in skupin, ki so vložile svoje kandidatne liste v posameznih občinah za upravne volitve. Posamezne liste navajamo
Sindikalne beležke
Solidarni s staukuiočimi v ILIIA
Stavkovna borba v tovarni Uva se vstrajno nadaljuje. Delavci so odločno zavrnili pristransko posredovanje Urada za delo. Morala stav-kujočih Je visoka, ker vedo, da so z njimi solidarni Vsi delavci ostalih industrijskih podjetij, dni vedo, da je borba, ki Jo vodijo, upravičena in da leži vsa teža odgovornosti samo na ravnateljstvu, ki ščiti le interese delodajalcev-kapitalistov.
Da bi mestno prebivalstvo ne bilo preveč oškodovano zaradi pomanjkanja plina, se stavka nadaljuje po turnusih.
V četrtek Je odpotovala delegacija DZ v Genovo, kjer se bo sku-
šala sporazumeti z glavnim ravnateljstvom Uve. Zvezi ES pa se ta korak ni zdel umesten in Je zato poslala tja samo enega opazovalca.
Delavci bodo vstraja'-i v svoji o-dločni borbi in zato odvračajo vsako kompromisno posredovanje. Zavedajo se, da jih bo v svoji borbi podpiralo vse demokratično tržaško ljudstvo.
Sinoči so je sestali na svojem sedežu Glavni in izvršilni odbor ES ter predsedniki in tajniki vseh u-
druženlh sindikalnih organizacij. Na dnevnem redu je bila sindikalna akcija v pomoč stavkajočim iz tovarne
Uva. O tem sestanku bomo poroča 11 v prihodnji številki.
ZAM povabljena na Hvetovni festival
Zveza antifašistične mladine STO, je prejela vabilo SZDM za udeležbo na svetovnem mladinskem In štu-detntskem festivalu, ki bo prihodnjega avgusta v Budimpešti. ZAM bo te dni sestavila odbor za udeležbo na tem festivalu. V to svrho Je povabila zastopnike raznih or ganlzaclj na skupen sestanek, ki se je vršil sinoči
našim prireditvam
ZGODOVINSKI
DNEVI
po vrstenm redu, kakor so bile vložene in kakor bodo označene v volivnih listih.
V	tržaški občini 165.079 volivcev. Predloženih je bilo 12 list: Democrazia Cristiana, znali ščit s križem in napis «Llbertas», 60 kand, Komunistična partija, srp in kladivo, v ozadju helebarda, 60 kand; Partito repubblicano italiano, br-šljanov list z napisi PRI, Trieste I-stria, Italija, 60 kand.; Partito socialista VG (saragatovci), Matteottlje-vo oprsje, napis «Socialismo», 60 kand.; P. liberale italiano, trikolora in napis «Italia», 60 kand.; Babičeva fronta, v sredi obledela petokra-ka zvezda, helebarda in napisi «F E» ter «LF»; ta lista je prvotno obsegala 60 Imen. od teh je bil Stoka oblastno črtan, medtem ko so se 3 (Maule, Solieri, Rigonat) po že vloženi listi premislili in pustili svoje dotedanje pajdaše na cedilu, tako, da šteje danes Babičeva lista le ie 36 kand.; Blocco italiano obris Italije in Dalmacije, napis «Blocco italiano», 60 kand.; Ba-bič-Sporerjeva Fronte dellTndipen-denza, helebarda z napisom «Trieste ai Triestini», 33 kand.; Agneletto-va slovenska šovinistična skupina «Slovenska narodna lista», lipova vejica in helebarda, kand. 16; Movimento repubblicano indipendentista, frizijskp kapa na helebardi, napis «Trieste libera», 12 kand.; Blocco triestino (ameriški prijatelji) stolp Sv. Justa, helebarda z napisom «Blocco triestino», kand. 23; fašističen Movimento sociale italiano, plamen z napisen «MSI», 60 kand.
V	miljski občini je 8180 volivcev Izvoljenih bo 30 svetnikov. Predloženih je bilo 5 list. Komunistična partija STO, znak Frausinova glava, kand. 30; Democrazia Cristiana z znakom kakor v Trstu. kand. 30; Babičeva fronta, z znakom kakor v Trst, kand. 14; Partito repubblicano italiano, z znakom kakor v Trstu, 30 kand.; Partito socialista VG, z znakom kakor v Trstu, kand. 30.
V	dolinski občini je 3183 volivcev, občinskih svetnikov bo 20. Predložene so bile tri liste: Lista neodvisnih, lopata, motika, sonce (zmes Agnelettovcev, klerikalcev in ljudi, ki se boje. da bi zgubili občinske stolčke) 20 kand. SIAU z znakom: peterokraka zvezda obkrožna z žitom in zobčastim kolesom. Spodaj «SIAU» In «UAIS», 20 kand.: Babičeva fronta z znakom kakor v Trstu 20 kand.
V	občini Devin - Nabrežina je 3027 volivcev, občinskih svetnikov 20. Predloženih je bilo 5 Jist: Agne-lettova skupina z znakom kakor v Trstu. 20 kand.: Kakešova zveza delavcev in kmetov, znak klasje. 7 kand.: SIAU znak kakor v Dolini, 20 kand.: Babičeva Izdajalska sku-olna z znakom kakor v Trstu. 20 kand.; Unione democratici italiani (zmes vseh italijanskih šovinističnih strank, znak stolp, 20 kand,
V	zgotilškl občini je 603 volivcev in bo 15 svetnikov. Predložene so bile 3 liste: SIAU, znak kakor v Trstu: 13 kand.: Babičeva «fronta», znak kakor v Trstu, kand. 15; Agnelettovci, znak kakor v Trstu, kand. 13.
V	občini Repentabor je 354 volivcev in bo izvoljenih 15 svetni kov. Predložene so bile 3 liste: SI AU, znak kakor v drugih podeželskih občinah, kand. 14; Neodvisna gospodarska zveza (zakrinkana Agnelettova agentura) znak grozd in napis «Edinost», kand. 15: Babičeva fronta, znak kakor v Trstu, 15 kand.
Ko bomo prejel! volivne liste, jih bomo obiavillč da bodo bralci vedeli, kako so razporejne stranke.
V četrtek se je imela vršiti v dvorani DSZ, ul. Conti kulturna predstava Ljudskega odra z dramo «Mati» Kot običajno je bila pravočasno vložena na policijo zadevna prošnja za dovoljenje oblasti.
Policija pa je šele v zadnjem trenutku odbila prošnjo z izgovorom, da oder ne odgovarja predstoječim predpisom glede dramskih nastopov.
Na ta način se pod pretvezo nekih predpisov, nedvomno zapostavlja slovensko kulturo v Trstu. Se niso prenehali z ovirami napram razvoju našega prosvetnega delovanja.
Oviro, ki ao jo policijske oblasti postavile Ljudskemu odru je zelo značilna, posebno danes, ko se nahajamo v polnem razmahu volivne kampanje. Demokristjani pa so tako naivni, da nas skušajo preslepiti z raznimi sladkimi obljubami, ki nam jih dajejo njihovi baroni celo v našem jeziku. Kdo jim bo verjel?
Občni zhor PD ..Tomažič"
Dne 16. t.m. je Pripravljalni odbor P. D. «P. Tomažič» sklenil, da bo ustanovni občni zbor slovenskega prosvetnega društva v ponedeljek 30. t. m. ob 20.30 url v prostorih kulturnega krožka ul. Leo št. 7. Priporoča se točnost in gotovo udeležbo vseh članov. Vstop proti vabilu.
LJUDSKI ODER - TRST
Maksim Gorki :
MATI
drama v petih dejanjih predstava
V BARKOVLJAH
ua terasi Sport Kluba
sobota, 28. maja ob 20. uri
V NABREŽINI
na Grudnovem dvorišču
nedelja, 29. maja ob 16. uri
Povsod veljajo ljudske cene:
Sedež . . . .	100 lir
Stojišče ...	50 „
Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir
28. S. 1611 je bil rojen v Ljubljani slovenski zgodovinar Ivan Vajkard Valvazor. Med drugim je opisal takratno Vojvodin® Krajnsko.
28.	5. 1884 je bil rojen bivši češkoslovaški predsednik Edvard Be-neš.
29.	5. 1830. je bil rojem v Mengš® slovenski pisatelj Ivan Trdina.
29.	5. 1860. je bil rojen španski skladatelj Isgak Abbeniz.
30.	5. 1862. je bil rojen slovenski slikar Anton Ažbe.
30. 5. 1917. so slovenski in hrvaški poslanci v dunajskem parlamentu podali zgobovinško «majniško deklaracijo», ki ic sprožila široko deklaracijsko gibanje, pripomogla k zrušitvi Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitve Jugoslavije.
Kaj so napravili za zgoniško občino?
Takih upraviteljev ljudstvo noče
V zvezi z bližajočimi se upravni- otrokom iz Saleža in 20 otrokom iz
mi volitvami postajajo zelo aktuel-ni razni občinski problemi, ki jih občinski sveti niso znali, ali niso hoteli rešiti. Občinski svetovalci, ki jih je oblast uradno imenovala, se niso niti najmanj brigali za koristi ln potrebe ljudstva in to bodisi v tržaški kakor tudi v podeželskih občinah.
Bežno oglejmo si dosedanje delo in «uspehe» male zgoniike občine. Občani je upravičeno sprašujejo, kaj sta v tem času napravila tamkajšnji župan ln občinski svet.
Kako se h‘a občini izvaja dvojezičnost? V občini Zgonik bivajo, razven par ljudi, izkjučno Slovenci. Kljub temu pa izstavlja občinski urad vse listine v italijanskem je-ziku, poslužujoč se celo starih tiskovin. Osebne izkaznice, ki so sicer dvojezično tiskane, sc izpolnjujejo v izključno italijanskem tekstu. Kljub protestom občanov se ta po-tujčevalna praksa ni do danes opustila.
Kaj je do danes ukrenila občinska uprava v pogledu razpisa občinskih davkov? Popolnoma nič! Občani so ie vedno obdavčeni po starem fašističnem davčnem sistemu. Tako morajo kmetje za svoja skalnata in nerodovitna zemljišča, plačevati isti davek kot ga plačujejo n.pr. kmetje v furlanski nižini, kjer J,e zemlja izdatno rodovitnejša.
V občini se nahajata dva kamnoloma, ki sta sicer zasebna lastnin« in že od leta 1936 popolnoma zapuščena. Vendar se občina ni hikdar pobrigala za obnovitev obratovanja. Ce prav se gre za privatno lastnino, Je dolžnost občine, da povzame vse potrebne ukrepe ali iniciative za razvoj domače industrije, ki predstavlja znaten vir dohodkov za prebivalstvo.
Istotako je c šolskimi poslopji. Leta 1946. se je takratna Gudska oblast zanimala za postavitev šolskega poslopja ven Saleža. Poslopje bi služilo 40
((.K
A » I O )
Sama torca. Iz gornjega števila šoloobveznih otrok lahko vidimo, da so bile zahteve ljudstva povsem upravičene. Tega ze je očividno v dobri meri zavedal tudi takratni guverner v Nabrežini, kateri je predstavnikom ljudstva zagotovil vso podporo pri njihovih zahtevah
Res je prišel na lice mesta arhitekt, ki je zmeril zemljišče in pripravil načrt za zidanje šolskega poslopja. Toda vse je ostalo edino v načrtu. O kakih delih ni duha ne sluha. Vaščani so z delegacijami večkrat intervenirali pri VU, ki se je pa izgovarjala, da tiči baje kriv da v slepariji, ki se je pojavila na Uradu za javna dela.
Tako je ostala zgnniška občina edinim šolskim poslopjem, ki nahaja v Zgoniku. Sicer je šola tudi v neki privatni hiši v Salcžu, vendar so ti prostori docela neprimerni za učilnico, bodisi iz tehničnih kakor tudi iz higienskih razlogov. Popolnoma je zamrlo vprašanje zidanje novega šolskega poslopja, ki je bilo v načrtu še leta 1946. Sedanja občinska uprava je ostala do tega vprašanju popolnoma brezbrižna. Niti ene poti niso napravili občinski svetovalci, da bi intervenirali za dokončno rešitev šolskega problema. Kakor so našli, tako so tudi pustili.
Obravnavali smo le nekaj važnejših problemov zgoniike občine, za katere si je SIAU zadala nalogo, da jih reši v bodoči občinski upravi. Volivni program SIAU za zgoniško občino je torej izraz dejanskih koristi občanov. Ljudstvo ga je sestavilo na podlagi sedanjega dejanskega stanja občine in je tudi prepričano, da je program izvedljiv edino preko pravih ljudskih predstavnikov v bodoči občinski upravi — ljudi ki jim niso mar osebne koristi, marveč edino dobrobit prebivalstva in občine.
Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc sek> SOBOTA: 11.30 Simfonična antologija; 18.00 Iz opernega sveta; 18.3® Oddaja za najmlajše: «Gospodična 1 Gorjancev», izvajajo člani Radijskega odra; 20.15 Športna kronika; 21®® Sobotni večer, Izvajajo člani Radijskega odra.
NEDELJA: 9.30 Kmeti oddaja, 13.H Glasba po Željah, 16.00 Sprehodi P° podeželju, 20.12 Z narodno pesmirU® po Sloveniji, 21.00 Radijski oder - IV*® Tavčar: Cvetje v jeseni, izvajajo člani Radijskega odra.
PONEDELJEK: 13.12 Pesmi in plesi slovanskih narodov, 19.00 Gospodinjska oddaja, 20.10 Bocherini: koncert 1* celo v H-duru, 20.30: Mussorgski: «8®* ris Godunov», opera v 4 dejanjih.
TOREK: 19.00 Angleščina po radiu. 21.00 Vzori mladini - Iz življenj* francoskega državnika Jožefa Fouche-*» 22.45 Večerne melodje.
RADIO MOSKVA
v srbohrvaščini
čas 6,00 val. dol. 25,08; 25,23; č*> 16,00; val. dol. 25,08; 30,08; čas 20,00 val. dol 19,08; 25,08; Čas 21,30; val dol. 30,8; 377,4.
v slovenščini
čas 18.45; val. dol. 25.08; 30,81 Čas 21.0; val. dol. 30.8; 377,4.
PRAGA
čas 14.45; val. dol. 31.40; ča* 16,30; val. dol. 31.41; 1935 čas 19,301 val. dol. 39.92.
BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50.00. BUDIMPEŠTA
čas 18,00 val. dol. 549; čas 20,3* val dol. 649.
SOFIJA
čas ‘20,50 val. dol. 31,92; čas 22,20 val. dol. 391.
VARŠAVA
čas 19,00 val. dol. 48,25.
ŽENA IN VOLITVE
nje vprašanja ter skrbi
Mati Gorkega, govori v njegoveu* romanu. «Za ljudi, zato, da bi ji*1 odrešil, je prišel Kristus na sV6*' zato je šel na Golgato», Tako on°" stavna ln jasna ie ta resnica, da j® prevzela materi vso dušo. In čeprav je tako jasna, jo poskuša)0 danes prav tisti, ki bi naj bili s|u! žabniki božji, duhovniki, župnik* in visoki cerkveni dostojanstven*1' velika večina njih, preobrniti. Tako enostavno resnico poskušajo P0' Staviti na glavo. Zanje ni Krist*15 prišel zaradi človeštva na svet nek0 je človeštvo tukaj zaradi cerkve. za‘ to, da bi ji služilo, da bi služil® njim duhovnikom.
Nevredni farizeji in hinavci, ki se' de na visokih položajih cerkve, Pa so napravili iz nje deklo boga*'
PRORAČUN IN OBRAČUN IZDATKOV za anglo-ameriško področje STO-Ja od 1. VII. do 31. XII. 1941.
REDNI IZDATKI
Predvideni Izdatki: Dejanski Izdatki:
Upravni uradi, policijska in gasilska služba	3.882.286.000,—	3.866.718.798.—
Prosveta	768.281.335,—	749.306.659,—
Spomeniki	11.583.000.	11.796.30(L
Observatorij	2.808.000,—	2.917.062.—
Sodita	91.672.000,—	96.686.687.—
Okrajni notarski arhivi	964.000.—	945.282.
Javne in pristaniške	naprave	1.559.979.000,—	1.359,847.769.
Zapon	114.145.000—	117.236.718,—
Javne ustanove	573,113.000.—	594.747.386.-■
Krajevna telesa	1,105.053.000,—	1.092.558.000,—
Rezervni fondi	150.000.000.
ItmiDin inulti
za drugo polletje 1948
Skupno:
Cisti prihranek:
8.259.889.335.— —	7.892.760.881,—
7.892.780.861.—
V VI. poročilu generala Airej/a o uprav t anglo-amerlškega dela STO je podan tudi državni obračun izdatkov in dohodkov za polletje od 1. julija do 31. decembra 1948.
Podatki o finančnem stanju našega ozemlja in uvodne obrazložitve nas ne morejo zadovoljiti, kajti postavke so predvsem premalo razčlenjene, da bi jih lahko oceniti v njihovi pravi vrednosti. Polaganje računov o javnih financah ne bi smelo biti tako skopo ter je zaradi tega razumljivo, da povzroča v javnosti ne samo razne očitke., temveč tudi pomisleke.
Pri ocenjevanju obračuna o javnih financah ne smemo prezreti, ti-vodnih pripomb generala Aireya. V njih izraža tvojo zaskrbljenost v pogledu fondov za zidanje stanovanj, se zat/otovitev obstanka vladnih nameščencev s policijo itd. ker da bi pretrganje vezi z Italijo vzelo velikemu delu prebivalstva sredstva za življenje. Z njegovim, iz gospodarski h vidikov povsem nepripo.
367.128.474.—
ročljivim, škodljivim, predlogom, da naj se Trst vrne Italiji bi takt stični fondi kmalu usahnili in posledice tega bi občutili na lastni koži. O tem' nas prepričuje tudi primerjava našega državnega primanjkljaja od 8.390JI 1.Ul lir z onim italijanske republike, ki je znašal v isti dobi 324.61 S milijonov Ur. Naš deficit tvori kar 3.8 odstotkov primanjkljaja italijanske republike.
Zaradi netočnosti v navajanju dejstev, je poučen tudi oni det uvoda k VI. poročilu generata Aireya o upravl naše cone, v katerem navaja poročevalec finančne vire. Tam Je zapisal: «Od 15. septembra 1947, ko Je bito področje ustanovljeno, sem poleg fondov, ki so jih dale ZDA... moral najti sredstva za vzdr. ževanie življenja in uprave prebivalcev tega področja: Italija je dala 22.3 milijarde iir ter tujo valuto....»
Generalu Atrej/f» pač ni bilo potrebno dovolj jasna. Priloga Vil-člen 11 mirovne pogodbe ne dopu-
šča nobenih dvomov. V členu 11 je namreč rečeno: «Dokler ne bo ustavnoljen poseben denarni režim za Svodobno tržaško ozemlje, ostane lira zakonito plačilno sredstvo za Svobodno tržaško ozemlje, osta-vlada bo dobavljala Svobodnemu ozemlju tujo valuto in potrebna denarna sredstva pod pogoji, ki ne bodo-man) ugodni od onih v Italiji»,
Določbe člena lil mirovne pogodbe 2 Italijo so še vedno veljavne, čeprav sta italijanska vlada in VV podpisali tako Imenovane rimske sporazume. V prvem delu teh sporazumov sta se pogodbenici namreč sporazumeli: «Na podlagi tretjega člena sporazuma o financah z dne 9. marca 1948 ter izvajajoč (len tl začasnega režima za Svobodno tržaško ozemlje sta se italijanska vlada in poveljnik področja sporazumeta......
Fondi so bili torej Že po mirovni pogodbi in rimskih sporazumih zagotovljeni in jih ni bilo treba šele iskati, italijanska vlada jih je dolina po mirovni pogodbi kreditirati S TO-Ju.
Kakor Že omenjeno, znaša po o-b računu državni prtmanikljaj 8.390.211-641 lir, kar znaša 3.8 odst državnega primanjkljaja sosednje republike za isto dobo. Zaradi tega nas blagajniški prihranek 1.338.184. 494 lir ne more prepričati o umnem in varčnem finančnem Upravljanju, finančno upravljanje našega ozemlja nam postane še Jasnejše, če ugotovimo, dn so v rimskih sporazumih med rimsko vlado in VU v pogledu ukrepov za naše finančne j
razmere določiti ključ od 0.65 odst.
Pri zaporednem pregledovanju postavk obračuna rednih izdatkov opazimo takoj na prvem mestu izredno visok izdatek od 3.866.718.798 lir za stroške uprave s policijo. Znesek predstavlja skoro polovico vseh rednih izdatkov. Izpod te postavke p« navaja obračun stroške Za prosveto, katerih višina na dosega niti 10 odst. rednih izdatkov.
Ostale postavke reditili izdatkov je težko oceniti zaradi skope, pomanjkljive razčlembe in brez obrazložitve. Tako ne moremo ugotoviti katerim ustanovam in v kakšne namene je bilo izdanih 594.747.586 lir ki so jih v obračunu knjižili pod «javne ustanove». Isto velja za postavko «krajevna telesa».
Edina pripomba ki jo pri ocenjevanju Obračuna izdatkov in dohodkov Se lahko izrečemo je ta, da je nance celo v slabih gospodarskih razmerah v kakršnih Živimo danes. Dokaz za to našo, že staro, trditev je redni finančni obračun, ki je aktiven za 563.26t.004 tir.
Pri izrednih izdatkih, med katere spada tudi gibanje kapitala, pred-stvalja izdatek knjižen pod «javna dela» zelo visoko vsoto, f, j...
3.457.614.374 lir. Samo Za javna dela, a hkrati postavljamo vpraša-
nje ali so bila vsa javna dela dobro preračunana, dovolj upravičena in splošno koristna'/ Svojevrstna postavka izrednih izdatkov pod nazivom» posebni prispevek italijanske vlade za gradnjo ladij» zopet dopušča samo ugibati kaj se za tem «posebnim prispevkom» skriva.
Čedno vsoto predstavljajo «razni predujmi, posojila itd». Mi bi ta izredni izdatek zagovarjali, če bi bili gotovi, da so bila posojila iz-
dana za izvrševanje občekoristnih del. Zal pa iz obračuna ni niti razvidno komu so bila dana.
Največ ji izredni izdatek je plačevanje ERP blaga (op. ur. blaga, ki se dobavlja Trstu po Marshallovem planu) in sicer 4.207.507.000 lir. VU trdi, da se ta postavka knjiži samo zaradi evidence.
S tem bi zaključili o rednih in izrednih izdatkih državnega obračuna STO.
IZREDNI IZDATKI:
Predvideni Izdatki: Dejanski izdatki:
Raznovrstna popravila in opreme
Javnih zgradb Javna dela
Posebni prospevkl Italijanske vlade za gradnjo ladij
Skupno:
613.847.000,—
3.453.705.000,—
1 645.200.000,—
412.902.896,—
3.457.014.374,—
1.645.200.000 —
5.712.752.000,-—	5.515.117.270,-
5.515.117.270,—
Cisti prihranek:
Gibanje kapitala:
Razni predujmi, posojila Itd E.R.P.
197.634.730,—
281.183.000,-
4.418.007.000,-
621.107.938 — 4,207.507.000,—
4.699.190.000.—
4.828.614.938,— — 4.699.190.000.-
Predvideni Izdatki prekoračeni za:
Skupni izdatki;
Rodni	8.239.889.335.—
Izredni	3.712.732.000 —
Gibanje	kapitala	4.699.190.000,—
129.424.936,—
7.892.760.861.—
3.519.117.270.-
4.828.614.938,—
18.671 831.336,— — 16.236,463.069.—
18 236.493.069,—
Cisti prihranek pri Izdatkih:
435.338.286,-
šev in oderuhov. Pozabili so,
d»
je bil Kristusov nauk pomoč uh®* g im in sirotam, da je bil Kristus z* reveže in proti bogatašem. Si® božji je prišel na svet, da poma<a revnim in da započne borbo pr°1 bogatašem.
Tako poskušajo narediti iz &r nega belo in postaviti na glavo v*6. Cerkev naj bi branila gospodo i® njihovo oblast, ker oblast pravi)®; da je prišla od Boga. Samo Pr®1 oblasti delovnega ljudstva se bor6, To so pokazali dobro na Madžari skem, kjer j,, bil sam Mindszcn11 špijon in vodja podtalne prevrati*6 organizacije. To so dokazali na P®,' Ijskcm, na Slovaškem, v Sovjet*1 zvezi in drugod. Za hlapce in Špijonc v ce, «venem oblačilu )6 samo tista oblast od Boga, ki • za Izkoriščevalce. Dobro se še sPn' mlnjamo na škofa Santina, ki )® bil pogosto z najprijaznejšim °bra' som med visokimi dostojanstvenik fašizma. Nikdar nismo slišali * niegovih ust odkrito in jasno b^6' do proti fašistom in njihovim zl°' činom.
Dane,s sr je oglasil Santin in v* njegova druščina, danes pred v!j litvamt. Oglasil sp jp zato, da 6 pozval v imenu cerkve, v im®nU Kristusa, vse vernike na borbo Pt°' ti delavcem in revnim slojem, PfT ti njihovi Partiji, prot* Komunisti6' ni partiji. Tako je Santin ponoVH pozabil vsa načela krščanstva f> katera je Umrlo no tisoče mučeh' cev. Poftavil je po «ploh vse *r' ščanstvo na glavo, saj ni po KH*t* sov ih naukih človeštvo tukaj, d« \ ».'užilo cerkvi in duhovnikom. go |e narobe, Celo som Sln Božji r. prišel na «vet zato, da bi ddr#* človeštvo, do bi pomagal reveže1®1 proti bogatašem.
lti_l —.. ..	— •	■ ——• --
Za pokret «Demokratične solidari hoStifl je nabral tov. Metlika Rome® svoto lir 2.171.
Odgovorili urednik DUŠAN KODRIČ Tiska Tržaški tiskarski zavod Ul. Montecčhl 6 Dovoljenje A.1.8.
l!i;i/l|i Trei/isani
Trnt, ulicB ti. l/aftfirt Iti - tul.
furti na
milioni
rj
Pii Izmlno nizkih miah
Moški žanakl oliNikhi finvlji trt sanili^
“Borba,, protisovjetsko glasilo
Titove izdajalske klike
Odlomki iz organa In-formbiroja za Iraian mir in ljudsko demokracijo
je Titova klika prekinila vse izjave o imperializmu in o nevarno-
sttjee s komunističnimi partijami in ■■''PUa po poti nacionalizma, je «-Pomenil svoj način pisanja tudi ča-m°P‘» Borba organ Centralnega ko-■alteta Komunistične partijo Jugo-* av'le. Izdajalci Titove skupine so "redili iz njega glasilo sVoje nacionalistične in trockistične propa-
Sande, a na zunanjepolitičnem polju 8 as'l° Protisovjetske gonje. Ze dol-80 časa zavzema ta časopis odkrito ? a'išče proti komunističnim parti-iar"» ki so podpisale resolucijo In-ormbiroja in že dolgo časa je, od-ar je ta časopis prenehal z vsemi aPadi proti imperialističnemu ta-°ru, ki ga vodijo Združene države n'erike. Nasprotno pa vodi v svo-Jtin časopisu gonjo klevet in laži j'rnU taboru socializma, ki ga vodi "’vjetska zveza.
Uredništvo Borbe se boji pred-v»em pisati o kampanji, ki jo pri-cja]o imperialisti Wall Streeta pro-Sovjetski zvezi; ne upajo sl niti *žvatl po njihovem imenu hujgka-na novo vojno. Od 1. januarja eSa letu niso v 4 mesecih in pol, ^ Je v 105 številkah, objavili niti .'"'ega članka, v katerem bi obso-** anglo-ameriški imperializem in aaz*dnjaško politiko vodilnih kro-‘0y Združenih držav in Anglije. Tekom prvih treh mesecev tega eta' ko je ves tabor miru v svetu a’obilizirai svoje sile v borbi proti ''«antskemu paktu, v vsem tem ča-ni Borba spregovorila niti beae-jlce- kdo so organizatorji tega pak-a’ niti o napadalni, vojnohujskaški ^eblni pakta. Borba je prinesla sa-kratek izvleček izjave, ki jo je '"dalo zunanje ministrstvo ZSSR o Atlantskem paktu. Vse svetovno ča-°PlsJe pa je nasprotno pisalo mno-80 |n dolgo časa o tej Izjavi. Ured-'ki Borbe niso napravili niti naj-anjšega komentarja k odgovorom, jih je dal Stalin na vprašanja j '"gsbury Smitha. Tudi te izjave a celo danes niso izgubile svoje aznosti v svetovnem časopisju. Ta ^dlgotrajnt molk Borbe o Atlant-, prr> paktu je izzval upravičene tožbe s strani socialističnega gl-anja. Sele takrat (30. marca), to c dva tedna po objavi določb k Antskega pakta, je obljavila Bor-* en sam kratek članek o tem s?ra*anJu. Toda celo ta članek je u«il le za nesramne napade na So-„ ‘*ko zvezo In dežele socialistič-n*«a tabora.
s ti vojne na splošno služijo le .temu, da bi prikrile resnico. Njihov namen je prevarati naroce, prepričati, jih, da so tudi Tito in njegova klika «sovražniki imperializma».
Ker je st&pila Titova klika v imperialistični anglo-ameri&kt tabor, je prisilila k molku množične organizacije jugoslovanskih delovnih množic. To so naredili v trenutku, ko so narodi vsega sveta dvigali svoj glas protesta proti Atlantskemu paktu in se aktivno pripravljali na Svetovni kongres miru v Parizu. Sele v aprilu, ko sta kongres Intelektualcev Romunije in bolgarsko časopisje opozorila javnost na čudni molk v Jugoslaviji, šele takrat je bil na hitro sestavljen v Beogradu «pripravljalni odbor» In so bili spisani v tišini uradov trije ali štirje telegrami, na katere so napisali potvorjene datume, kot da bi bili poslani že prej.
•Dobrohotna nevtralnost» Titove skupine napram imperialistom
Zhnian bomo Iskali v Bo *' ki bi podprli gibanje Izi
rbl Član-za mir, ki
p Je razvilo v vseh deželah Svetu, krinko «dobrohotne nevtralno-1
‘ bapram anglo-amerlškim voj-( 01 hujskačem skriva Borba in Ti-,v* klika preusmeritev k Združe-Uk*	ln imperialističnemu
, «oru. In v resnici pridružuje Bor-svoje lajanje hujskaški kampa-iJ ’ ki jo je sprožil protisovjetski “bperlalistični tabor proti ZSSR. Na svojih številnih konferencah «rovanjih In kongresih pa niso .Pustih jugoslovanski trockisti no-« npSa nastopa prot; napadalni zu-Zrt*1.1	vladajočih krogov
^n^J*čdih držav Amerike ali pa
vi^hčn govor, nobena izmed Ste-gQnjh resolucij, ki jih je objavila rnit .a’ n'l' poziv Centralnega ko-, c,a Komunistične partije Jugo-’lav*je o-b retn
Titova klika in kongres partizanov miru v Parizu
priliki I. maja, v kate-
nj So. hili prisiljeni, da govore mi-
l0grede ln na splošno o imperiali-Stlh- nikjer
jn ■	se	ni pokazalo jasno
rj./1'hančno, da so prav Anglo-ame-
bo Tim-PeriaUsti Usti‘ ki ho6pi° v°i-^ • Tudi ni bilo natančnejo opisano,
Jt Popravljajo anglo-ameriški im-j. rialiati vojno proti Sovjetski zve-'n deželam ljudske demokracije. ■‘■»ko maloštevilne, skope in medle
Toda celo tl telegrami niso obsojali anglo-amerlških vojnih hujskačev, nego so se tožili zaradi kritike, ki sta Jo izrekli Romunija ln Bolgarija o sumljivem molHu titov-cev (Borba 13. aprila). Končno se je vršilo 16. aprila v Beogradu edino zborovanje, ki je bilo posvečeno borbi za mir. Toda govorniki niso .tam povedali nič o pripravah vodilnih krogov ZDA za napad proti Sovjetski zvezi. Oni so nasprotno usmerili vse svoje napade proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Postavili so jih v en koš z imperialisti in zahtevali na naravnost smešjen način, da je «sigurni garant in podpornik miru v vsem svetu CK KPJ in Tito...». Tako So postali naravnost temelj vsemu svetu.
Svetovno komunistično gibanje je danes taka sila, da niti najbolj reakcionaren časopis ne more molčati o tem. Beograjska Borba pa dela prav to.
Za akrobate Borbe ni na svetu komunistične partije Franclje ali Italije in njih borbe proti anglo-a me riškemu imperializmu in domači reakciji. V štirih preteklih mesecih niso napisali niti enega samega članka o teh dveh najvažnejših par tijah zapadne Evrope. Nasprotno Je bila objavljena cela vrsta člankov proti glasilom teh partij, proti časopisom Humanité in Uniti,
Izdajalci delavskega pokreta skrivajo pred svojimi delavskimi množicami borbo komunističnih partij drugih dežel Evrope. Voditelji komunističnih partij Francije ln Italije (Thorez ln Togliatti) so dali Izjave, da bodo delovne množice podprle borbo Sovjetske zveze in Rdeče armade v primeru napada imperialističnih sil proti domovini socializma. Njihovim izjavam so sledile Izjave vseh drugih vodilnih osebnosti ostalih komunističnih partij. O vsem tem je pisalo svetovno časopisje, edino Borba ni omenila nič.
Titova klika je po eni uhani odvzela možnost, da bi dobili novice o stanju v drugih deželah, po drugi strani pa je preplavila javne mnenje s celo vrsto laži m klevet o Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije. Da bi pa preprečiti, da bi prišle vesti po drugih poteh, preganjajo janičarji UDHe vse tiste, ki poslušajo radijske postaje Piago, Budimpešto ali Moskvo. Krncem aprila so jugoslovanske oblasti zaprle sovjetsko razstavo fotografij. Celo fotografij iz sovjetskih kolhozov in tovarn se boji Titova klika, ta veliki «prijatelj» sovjetskih narodov.
V svoji številki od 20. m-irca je Borba objavilo aovražen č'«n=k pro-
ti poljski vladi in obvestilo, da so jugoslovanske oblasti zaprle poljsko
razstavo v Beogradu,
Znano pa je nasprotno, da so ostale odprte ameriške, angleške in francoske dvorane z razstavami, ki se nahajajo v najlepših poslopjih Beograda. Zakaj Je izvala poljska razstava jezo Titove klike, medtem ko ni nasprotno Borba objavila niti enega samega članka proti ameriški, angleški in francoski reakcionarni propagandi v njihovih razstavnih dvoranah? Odgovor je dala Borba sama v svojem članku 12. januarja. Tam zvemo, da so Poljaki razstavili v svoji Izložbi slike, ki so prikazovale cene življenskih potrebščin in drugih predmetov vsakdanje uporabe ter plače ln mezde poljskih delavcev. Borba pa piše, da je to «izzivalo pozornost mimoidočih, ki so nato razmišljali ln analizirali...»
Proti komu se bori «Borba», ki je že dolgo časa opustila vsako pisanje proti anglo-amerlškim imperialistom?
105 številk, ki Je izšlo od novega leta naprej, je en sam napad poln sovaštva ln klevet proti Sovjetski zvezi, deželam ljudske demokracije In vsem komunističnim partijam sveta. Naj zadošča, da omenimo, dn je bilo v poslednjih mesecih objavljenih 174 uvodnikov, člankov, «Informacij», telegramov Itd, katerih vsebina je en sam strupen napad proti demokratičnemu taboru v svetu. Do 1. maja je bilo objavljenih v Borbi 13 velikih člankov proti Albaniji, 18 člankov proti drugi sosednjim deželam, 8. člankov proti Madžarski Itd.
V SOVJETSKI ZVEZI
so odgovorni ministii pred sindikati
NI dolgo tega odkar se je vršil 10. kongres sindikatov sovjetske zveš». Vršil se je v Kremlju v veliki m sijsjni dvorim, v kateri zboruje vrhovni sovjet, ki je skupni parlament vseh sovjetskih narodov.
Na kongresu je sodelovalo 1343 delavskih delegatov vseh strok in narodnosti. Predstavljali so 28 milijonov delavčev, to je 87% vseh delivcev, ki Jih je mogoče sploh organili«». V tem Številu niso všteti kmetje, ki so včlanjeni v svojih kolhoznth organizacijah. 87% predstavlja silno visoko številko, ker praktično ni mogoče nikoli organizirati vseh delavcev, enostavno iz tehničnih vzrokov. V poslednjem letu se je dvignilo število organiziranih delavcev za milijon, kar Imamo pripisati v prvi vrsti naraščanju industrije in a tem števila zaposlenih delavcev.
Prvič v zgodovini našega meala bodo volile iene. Zato se danes vsi potegujejo zn njih glas. V prvi vrsti duhovniki sl dajo mnogo opraviti in grozijo s peklom In nebesi, a pozabili so vse Kristusove nauke proti bogatašem In za uboge. Niše šene pa se bodo spomnile na ves tisti molk s katerim so spremljali Saetta in ostala visoka duhovščina vsa fašistična in nacistična grozodejstva. Kdor namreč molči, potrjuje. Tako so deloma molčali, deloma pa naravnost podpirali fašistični teror tekom devjsetlh let Italije. Naše žene ne bode pozabile, da je Santin prepovedal slovenščino v semeniščih, da je odtegoval kruh tistim dijakom, ki so spregovorili v materinem Jeziku. Danes gredo na njegov ukaz slovenski duhovniki, njegovi ponižni hlapci, med narod, med žene, da bi volile proti delavskemu razredu, proti revežem in torej proti Kristusu, ki ga Imajo vedno na . ustih. Žene se bodo spomnile tistih, ki so bili v najtežjih dneh med ljudstvom, ki so nosili najtelje breme križa, ko Je ljudstvo šlo na svojo Golgoto osvobojenja. Žene bodo dale svoj glas tisti stranki, ki je pokazala v najtežjih letih, da JI ni mar žrtev ln trpljenja, kadar gre za pravično stvar, za stvar delovnega ljudstva. Ta stranka Je Komunistična partija, a na podeželju Slovaasko-italijnnsko antifašistična unija.
Znanstveniki in umetniki poročajo o svojem delu na kongresu delavcev in kmetov
Na kongresu Je bilo prisotnih veliko število tujih delegacij. Kot gostje so se tuji delegati lahko marsičesa naučili o demokratičnosti sovjetskega sistema. Posebnost, ki Je zavzela vso pozornost tujih delegatov, je bila med drugim tudi ta, da so bilo kongresu poleg delegatov delavcev, tehnikov ln uradnikov, prisotne delegacije znanosti, umetnosti ln kulture. Te delegacije so ««Ionie razne pridobitve in njih pomen na polju znanosti, umetnosti ln kulture. Pojasnjevali so pomen svojega znanstvenega dela za napredek nerodnega gospodarstva In blagostanja in za napredek vseh narodov sveta. Na poročila znastvenikov, umetnikov so odgovoril razni delegati v diskusijah
kjer so obravnave» ali kritizirali delo, ki Jim je bilo predloženo.
Tako v Sovjetski zvezi niso znanstveni, umetniški in kulturni problemi monopol ozke skupine, ki se je zprla sama vase, kot se dogaja v kapitalističnih deželah. O svojem delu In o ciljih tega dela morajo dajati najVIŠJi krogi Intelektualcev obračun pred delavskim razredom In drugimi organizacijami ljudstva, To je pa tudi znak. kako visoko kulturno ravan Je doseglo sovjetsko ljudstvo.
Olavnl del govorov in diskusij je seveda zavzelo poročilo tov. Kuzne-cova, predsednika centralnega komi-teta sindikatov. On je pokazal veliko vlogo sindikatov v borbi za dosego družbe brez gospodarjev. Prikazal je na temelju neovrgljivih dejstev, kako odgovarja stalnem dvigu industrijske in gospodarske moči dežele, stalno naraščanje življenjske ravni in blagostanja delovnega ljudstva. Tako Je dosegla življenjska raven osrednjega človeka v Sovjetski zvezi blagostanje, ki ga niso dosegli delavci v nobeni kapitalistični deželi.
O tem blagostanju so se tuji delegati sami prepričali, ki so na lastno roko lahko obiskovali tovarne ln privatne hiše, govorili z delavci in nameščenci in krožili po ulicah, kjer so videli na obljudenih ulicah m cestah očividno dobrofiranjene ljudi, kot tudi dobro oblečene. Tl ljudje so z vsem svojim obnašanjem kazali svoje veselje do življenja v miru ln blagostanju.
ljenjske ravni In blagostanja naroda. Tako socialistični sistem že dolgo časa več ne pozna gospodarskih ln Mo,
talnih polomov, ki so značilni za ka-pitallstiCrf! Sistem, kot so: krita, brezposelnost, nepismenost, beraštvo, prostitucija in druge uničujoče posledi. ce bede ln pomanjkanja.
Sovjetsko ljudstvo je doseglo ustaljeno ln mirno življenje. Sovjetski delavec je zasiguran proti vsaki nesreči, ki bi se mu pripretila na delu, v slučaju bolezni itd: vsem je zasi-gurana mirna starost ob primerni penzlji.
Volitve in volivna borba na Tržaškem ozemlju v pretklostl
Vedno so bili Tržačani
vsakemu nacionalizmu
proti
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
It v ®1,m» tov. s. D. In odgovor _ r»te dopisov objavljamo Izvleček
Za c Prod leti sem trpel več času trai * rane na želodcu. Po dolgo-Sinm01 zdravl3™Ju je bolezen pobi» ' 8 *n Prenehala. Lansko leto ltfJ ein Imel nobenih bolečin več. Ta »tv ,ein že v miru In gadovo!j-ič„u’kot da ne bi imel nikoli ntče-*• Leto >■ To 1*61,1)6 *'Jeni
ne bi
s pa so se bolečin*' pi noso prav tiste značilne bo-Po jet», ki popustijo, če zav-
0:,,. nt‘kaj magnezije. Bil sem pn-
- n° Pri zdravniku, ki me le tudi
jS*ka» pod žarki in ugotovil, da trii i',llr>Vo rano na želodov. Ali bi
povedali, kaj povzroči to Jjl,m in na kak način nastane? hic6,na na želodcu je ponavadi domo i8luz m bolezen, k: jo poznata italijanskim, imenom «ulcera,,; " stomaco c d°l duodeno». O ”a želodcu vemo, da nastane
-'hodcu vemo, da nastane »ok ,!am' kjer deluje želcdčrn ' tiolezni
<•
torej ni lam, ki er ni soka. Noben ‘ga dvoma želodčni sok radi svojega
hOn[(aL"eoa delovanja ..diočilne važ-
*c|°dčri0 nnntantk rane. Vendar
h,or„ 1 st)k v zdravem želodcu
naČ€ti želodca tam e na Vsak o-
bms <*.°*Jru žhano, de je nas prot-* želodčni sok Usti. ki pre-
Žclra,° ,hrnno> kl i°, POiemo.
bciV„'au želodec ima v sebi tiste cd-
tia bi /ri6ui ali sile, kl preprečujejo, hn „_2al°dčna kislina načela želodč
brebl*!}?’ <tn b< tore) «elodee pričel
“Utili samega sebe,
<to«oi“Ulsl.ul,llca želodca lina torej
bpra/ °ttP0frti/i modi, Nastane pa «iuzni“cn«' '-'«ko pride do tega, da P«e ,ako oslabi, da se ne more fia"Ptrati?
te'n, ko*i °bsi0>V° 1'#sn6 teorije n
‘^žtilcp ° ’Pr-ide ,lf> ma>hnih »»škodi
e" Nekateri pravijo, da se ra-
di krajevno omejenih krčev v mišicah želodca zaprejo male žilice in zalo ne dobi sluznica na antičnih mestih hrane ln odmre. Druga teorija pravi, da pride do malih krčev v teh najmanjših žilicah samih ln da zato odmre na tistem mestu sluznica. Tretja teorija govori, da so majhne poškodbe v želodcu sploh pogoste, da se pa navadno hitro zacelijo. Ce pa je sluznica želodca vneta, popusti njena odporna moč ln tako lahko pride do rane na želodcu. Kakor vidimo sc vse teorije strinjajo v tem, da mora priti najprej do male poškodbe, a šele nato razvije želodčni sok svoje razdi ralno delo.
Ljudje, ki dobijo rano na želodcu, so navadno znani kot močni jedci in pivot. Predvsem jim prija zelo pikantna, kisla in trda hrana in običajno jim ne manjka apetita. Premočno začinjena prekisla itd hrana pa lahko povzroči večje izločanje želodčne kisline ali pa rahla vnetja. O vnetjih smo že slišali, da zmanjšajo odporno moč sluznice. Ravno tako vpliva povečano izlečanje kisline na sluznico in poškodbe, ki so morda nastale v njej.
Pri zdravljenju rane na želodcu je sitno važna pravilna prehrana, dieta. Tovariš, ki nam je pisal ve brez dvoma, da sme tavživatl samo določeno hrano, ki ne draži želodca. Pravilna prehrana je temelj vsakemu Zdravljenju. Brez nje je vsak Ulpeh nemogoč. Napačna prehrana pa lahko povzroči tudi, da se rana, kl je že ozdravela, ponovi. Mbrda je tOVariš, ki nam je pital, v (asu, ko je mislil, da je Zdrav, opustil vsliko previdnost v pravilni prehrani in je to razlog, da se mu je bolezen povrnila.
«Socialisti »o trdili, da je nacionalna borba izum kapitalizmu, da bi preprečila proletariatu njegove materialna in moralne težnje». To Vivuntejevo ugotovitev moramo vzeti kot osnovo, kl nam bo ned ■ dvomno pojasnila stališča treh glavnih političnih struj v Javnem življenju našega mesta t.j, Italijanskih ln slovenskih nacionalistov ter socialistov.
V svojem početku je nacionalizem žilavo in uspešno pobijal kulturno Jerobstvo skrajno reakcionarne cerkve. S prebujanjem narodne zavesti ln »življenjem narodne kulture Je nacionalizem vsekakor predstavljal zdravo, močno m zelo koristno silo, kl Jg zrevnluclonlrala duhovno življenje človeške družbe.
To poslanstvo naprednega nacionalizmu se je pa kaj kmalu Izmaličilo. Kapitalizem je človeško družbo razdelil v dva razreda; v vladajočega kapitalističnega in izkoriščanega delavskega. Kapitalist je dobro vedel da mu je delavski razred živ-Ijenske važnosti, da ga zaradi lastnih interesov mora čim najbolj izkoriščati, in to tako materieino, kakor politično. Vedel pa je tudi, da mu delavski razred iz lastne živ jenske nujnosti mora biti sovražno razpoložen; vedet je, da predstavlja delavski razred neprecenljivo silo, ki ga bo strla v onem hipu, ko se bo delavstvo zavedlo samega sebe, se združilo in terjalo svoje človečanske pravice. Da to prepreči, je kapitalizem uporabil najrazličnejše pripomočke. V kolikor je mogel, je Izkoriščal cerkev, proti kateri se je sam boril, a mu Je bila dobrodošla s svojim naukom o od boga postavljenem gospodarju, ponižnost hlapca Itd. Ker je pa to čim dalje manj zaleglo, Je bilo treba Iskati novih sredstev, predvsem najskrb nejie oviranje delavskih množic v njihovem gospodarskem, kulturnem in političnem razvoju. V narodnostno mešanih krajih Je pa bila kaj dobrodošla pretveza za razkrajanje delavskih množic nacionalizem, ki ga je kapitalist prikrojil sebi v prid. Do posebno Izrazitega pomena je ta proces prišel v Trstu, kjer je mogel kapitalizem uspešno razdvojiti dve taki sili. kakor sta Slovenstvo in ltalljanstvo.
Najbogiitcjši In bogati sloji v Tr slu so bili izključno Italijani, če izvzamem» nekaj poitalijančenih Slovanov, predvsem Hrvatov, medtem ko so Slovani, predvsem Hlo-lavci in mali kmetje. To dejstvo je pozneje pa tudi v veliki večini delavci in mali kmetje. To dejstvo je tržaški kapitalizem izkoriščal da je skušal zasejati nacionalni razdor med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom; da ta spor še po. globi, je skušal privabiti italiian-sko delastvo s tem, da ga je prote-žiral pred slovenskim. Pri tem je Pa zadel na mnoge težave.
Predvsem je ugotoviti dejstvo, ki ga je priznal leta 1914 Ruggero F auro v svoji knjigi «Trieste», kjer pravi, da italijanstvo v Trstu nima zgodovine, ker je bil Trst leta 1848 mnogojezlčen in anacionalen. Mario Alberti sam pravi v «Irredentismo senza romanticismo», da jg bil iredentizem rezultat volje in strasti malega števila meščanov; število Iredentistov ceni r.a okoli 6.000. a center jim je bila višja trgovska šola «Rivoltela». Točno nani to pojasnjuje Pacifico Valussi, ke j« bil spočetka ed n vbdččih oredentlštov, a se je leta 1861 preokrenil, ker je spoznal, da so sicer nacionalne simpatije Tržačanov za Italijo, da jih
pa trgovski interesi vlečejo n» sever ln pravi dalje: «Tendence za priključitev Trsta Italiji so delo novinarjev, ki so izpostavili italijanski narod posmehu vsega sveta, ko zahtevajo za Italijo Trst, Istro in Dalmacijo»,
Celo tedanji «Giornale di Trieste» je kolebal in bil zdaj za Italijo zdaj za Avstrijo.
Drugo nevarnost Za italijanski šovinizem v Trstu podamo z besedami R. Faura, ki pravi: «Zenska (slovanska, op. čl.) imigracija hišnih pomočnic je izpopolnjevala slovansko moško imigracijo delovne sile». Imigracija delovne sile iz slovenskega zaledja je bila stalna in močna ter je kljub velikemu poitalijančevanju stalno večala slovenski živelj v Trstu, ki je pripadal izključno delavskemu razredu in našel torej oporo v italijanskem delavcu. To je bilo tudi vzrok, da so Slovenci bili stalna in mečna opora socializmu. To dejstvo se je posebno pokazalo ob volitvah, predvsem v nžiih volitvah med socialisti in italijanskimi nacionalnimi liberalci, ko so vsi Slovenci — tudi nesocialisti! vedno pomagali socialistom.
«V občinskih volitvah leta 1908 so dobili socialisti 10 mandatov; 6 od teh v ožjih volitvah z pomočjo Slovencev....» (Vivente:	«Iredcntismo
adriatico»). Nedavna trditev «Voce Ubera»; «Nel balottaggi, i socialisti ottenero i voti dei nazionalisti Slovani, i quali fra i due «mali» »celierò il minore...» je torej là plitko natolcevanje,
Najhujie preglavice pa je pripravljal kapitalizmu italijanski proletariat sam. ki nt nikoli hotel slišati n Italijanskih nacionalistih, temveč le krepko stopal za rdečo zastavo socializma. Nič ril pomagalo, da je 2-3 italijanske imigracije v Trst bilo Iz Italije, kakor je ugotovil Fauci».
V «Iredentismo adrlatlco» piše A. Vivente: «Največja nevarnost za i-talljansko nacionalno stvar v Trstu ta bil InternaclonalistlČni socializem, ker je socialno vprašanje predpostavljal nacionalnemu..., Soclelllcm je bil odločno protliredentlstlčen.... I, 1908 Je bil sklican v Trstu kongres avstrijskih socialistov in onih Iz Italije, ki «o obsodili iredentizem •• Socialisti »n zanikali razlike med Italijani in Slovenci in opravičevali naseljevanje Slovencev v mostu... «loveneki doseljenci morajo Imeti vse politične svoboščine... Sociali-
sti so tedaj postavili dva slovenska kandidata».
Lela 1905 (12. Vil) je «I! popolo d’Italia», Mussolinijevo glasilo pisal; «Ni ga, ki bi ne vedel, da je ofl* cielnl tržaški goccializem bil organizacija proletariata tega mesta ih nasproten legitimnim italijanskim nacionalnim aspiracijam».
«H lavoratore» pa Je v septembru 1918 objavil svoje stališče takole: «Problem Trsta mora biti rešen sporazumno med prizadetimi narodi na temelju popolne enakopravnosti N narodnostnih pravicah, Trst naj postane svobodno, avtonomno in neodvisno mesto, ki bo, kakor Jugoslavija, nova tvorba v bodoči konfederaciji svobodnih narodov».
Ce .končno še upoštevamo, da je po razkolu v socialistični stanki na kongresu v Livornu 1.1921 prešla ogromna večina tržaških socialistov v komunistično partijo, bomo mor«
U Ugotoviti nesporno dejstvo, da Je bil tržaški proletariat v svojem bistvu vedno na isti poti, ki jo danes vodi Komunistična partija SO.
Odločno in neomajno pristajanje današnjega tržaškega delovnega ljudstva na program KP STO je to rej le. logična in docela naravna posledica zgodovinskega razvoja de lavskega gibanja v Trstu, iti ie *>b vsakem izboljšanju položaja zadal obenem nov udarec tržaškemu kapitalizmu in njegovim hlapcem — '■aznim nacionalističnim strankam
Živimo tik pred novimi občinskimi volitvami. Pomen občinskih volitev v Trstu nam jasno pove Virgilio Qayda.
V svoji «LTtalia d’olire contine» piše: «Oblast v občini pomeni za Italijane edino mogočnost, da obdržijo nadzor nad vsem mestnim življenjem... S padcem tržaške občine bi bilo italijanstvo Trst ubito».
Za katere Italijane in za kakšno Itali lanstvo se tu gre, nam zgovorno priča že «slava», ki jo uživa v de 'avskem «vatu ime — Virgilio Gay dalli!
Res je današnji volivni zakon različen od onih prejšnjih, res da navidezno neko gotovo možnost, «odločanja» v javnem življenju tudi delavskemu razredu. Ne smemo pa pozabiti, da je vsa upravna ln izvršilna oblast v rokah reakcionarnega kapitalizma; ne smemo pozabiti, da bo od Istega voden tudi ves volivni aparat, ki skuša In bo Se bolj skušal vleči vodo na svoj mlin in v škodo delovnemu človeku, ki
Cena padajo, a incedo se dvigajo
ga hoče in zaradi svojega življenske. ga obstanka tudi mora izkoriščati; ne smemo končno pozabiti, da se v teh volitvah bori tržaško ljudstvo ne le proti domačemu kapitalizmu, temveč tudi proti tujemu, ki je močnejši ln zato nevarnejši od domačega. Zato bo borba trda in neizprosne. Toda — ker sta žllavost in neomajna zvestoba V borbi za svoje cilje zgodovinska tradicija tržaškega delavce, bomo tudi to pot dosegli nov uspeh, svojemu smrtnemu sovražniku pe zadeli nov občuten udarec.
Sicer pa govore dejstva sama dovolj zgovorno. Že leta 1947, je bili ukinjena omejena dobava živil, istočasno Je sovjetska vlada sklenila dvakrat zaporedoma znižanje cen vseh llvllikih potrebščin In predmetov široke potrošnje, kot so oblačila. Med predmete široke potrošnje pa so tudi všteti radio aparati kolesa, motorna kolesa, fotografski aparati, glazbeni Instrumenti itd.
V istem času, ko so se dvakrat znižale cene, so se dvakrat zvišale plače in mezde delavcev in uradnikov. Posledice teh ukrepov vidimo lahko najbolje v številkah. Od januarja 1948. do marca 1949, je narastla potrošnja moke, sladkorja, slaščic, oblačil in obutve za 45 do 54%. Po drugi strani se je znižal odstotek smrtnosti in bolezni.
Kuznecov Je primerjal to stanje s kapitalističnimi deželami tudi z naj-bogatejšimi, kjer so investicije denarja in kapitelov odvaino od višine profita, pa čeprav gre to na škodo vsega naroda. Nasprotno pa so v Sovjetski zvezi investicije odvisne od interesov narod«, od njegovega blagostanja ln njegovih kulturnih ln moralnih potreb.
Uradni podatki kažejo, da pada proizvodnja v vseh kapitalističnih deželah tli pa Je v zastoju. Posledica tega so krize, nemiri, beda in brezposelnost, medtem ko nasprotno v Sovjetski zvezi proizvodnja nepreneh-no narašča v vseh svojih vejsh, kar ima za posledico neprestani dvig živ-
Ministri dajejo odgovor pred delavci *a svoje delo
Značilnost kongresa sovjetskih sindikatov je, da je pred kongres prišlo tudi osem ministrov Iz raznih panog Industrije, prehrane, poljedelstva, goadarstva, stavbene stroke, zdravstva, prosvete itd. Prinesli so poročila o svojem delu ln ne samo pozdrave, Prinesli so natančno poročilo o Izvršenem delu, kot tudi o načrtih v bodočnosti. Veliko število teh poročil je bilo kritiziranih v marsikaterem oziru. Delegati so postavljali konkretne predloge. V Sovjetske tvezi morajo torej ministri dajati odgovor pred sindikati delavcev in nameščencev o svojem delu ln programih ln ne kot v kapitalističnih deielah ln tudi Jugoslaviji pod oblastjo Titove skupine( kjer se dogaja kvečjemu narobe.
Nadaljna zanimivost tega kongresa je bila kritika, ki so jo številni delegati naslovili na ministre In na številne sindikalne voditelje. To je bila konkretna in ustvarjalna kritika, kl je temeljila na dejstvih. Njej je sledila obširna avtokrttlki, kl je razgalila napake In pomanjkljivosti v mnogostranskem delu Sovjetskih sindikatov ln jim je napravila konec. (Tako kritiko in evtokritikl zi zamislimo v Jugoslaviji le v sanjah. Nt primer, proti Rankovlču, alf (Titu)
Tako st Je v kritiki ln avotoktllel pokazala sovjetska demokracija v dejanju.
Človek .socializma mora obvladati prirodo s razumom in tohniko. Odstraniti je treba vsako težaško, roiiuo delo
Kako visoko stopnjo je že doseglo sovjetsko ljudstvo, kažejo tudi neposredne naloge, kl so st Jih zadali sovjetski sindikati na 10. kongresu: Odstraniti vsako ročno delo, začenši prt težkih m nezdravih delih In doseči popolno mehanizacijo.
«Človek socialistične druibe, ki koraka komunizmu nasproti, je rekel Kuznecov, mora obvladati prirodo z tehniko ln z umom. Vsi moramo postiti specialisti. Osvoboditi moramo človeka vsakega težaškega delat»
To so naloge, ki sl Jih je zastavil delavski razred osvobojen od kapitalizma. S tem so nakazali delavcem vsega sveta ln vsemu človeštvu pot osvobojenja in napredka, kl ne poz»-na mej.
I. junija 1148. «o gestapovci m nacistični vojaki vdrli v malo češko vas Lldlce. Zbrali so vse molke pred zidom, kl ga vidimo aa sliki la Jih postrelili. Otroke so ločili od mater ln Jih razkropili po Nemčiji, a matere so poslali v koncentracijska taborišče. Danes poskušajo Izdajalci Titove klike prikasatl, da so se edino oni borili la trpeli tačas, ko so vil drugi spali. Slika nam pa Jasno kaže, da so bila nacistična grozodejstva povsod. Tudi aal narod je v Ustih časih hodil svojo trnjevo pot. Komunistična partija In or, ki sta danes zdražeai v Slovansko-ltalljaaskl antl/ailstlčai uniji, sta bili edini, ki sta vzeli aa tržaškem ozemlju glavno breme borbe na svoje «me la vodili naša narode do končne zmage. Zaman smo čakali v tistem času glas edobrlk pastirjev», škofa Santini la onih, ki se postavljajo za naslednike Petra In Kristusove apostole. Nema so bila takrat njih usta proti terorju antifašistov. Morda so ie celo blegoslavijall fašistične topove. Sele po vojni so spregovorili. A spregovorili so proti Komunistični partiji ln delavskemu razredu. Samo proti Komunistični partiji Je naperjen njihov bes la njihov «pogum» ter emučenlštvo». Slovenci bodo vedeli za koga morajo glasovati iz svojih lastnih Izkušenj prav posebno danes, ko pripravljajo anglo-ameriški Imperialisti še hujšo la ie bolj
krvavo vojao.
Napačna jc trditev, da perutninarstvo nič ne nese! Kokoš je prav tako zmožna dobro izrabiti krmo, kakor vsaka druga domača žival: seveda je tudi v kokošjereji glavni pogoj — primerna krma. Slabi u-spehj. v perutninarstvu so vedno le posledica slabega krmljenja in gojenja.
Število jajc, ki jih more kokoš znesti, je odvisno od jajčnika. Isti sestoji iz 600-1100 stante, ki se polagoma povečajo v jajca. Ker se pd
ttartica ne mitalijo, neha nesenje jajc, ko se jajčnik izprazni. Kokot Znese pri slabi krmi letno le SO-IOO jajc, dobri krmi pa 130-160; z dobro krmo dosežemo v 4-5 letih enako korist, kako s slabo v 6-7 letih: z dobrim krmljenjem prihranimo torej tudi na krmi, Važno pa je nadalje še, da krmo od časa do časa menja-mo. Kokoš pozoblje vse t ehdko
slastjo: zrnje, semena, zelenjavo, žuželke, črve in meso. Zraven tega pa pobira tudi apnenec, pesek in majhne kamenčke. Ker nima kokoš
Izkoristimo kokošjerojo
nikakega zobovja, s katšrim bi zmlela krmo, ga nadomesti želodec. Zeloddeue stene se drgnejo druga ob drugo s precejšnjo silo ter zmle-jejo ivi zdrobijo vse, kar pride med nje, pri čemer bistveno pomagajo pesek in drobni kamenčki.
Apno rabijo kokolt za napravo kosti in jajčnih Itipirt, Zaprtim kokošim je zato dajati, fin pesek, med krmo pa zdrobljene kosti ali pa krmsko kostno moko za napravo kosti. Apno lahko nadomestimo z dobro zdrobljenimi jajčnimi lupinami. Ako bi lupin fte zdrobili, Di se kokoši navadile pojesti jajCfl.
Da kokši dobro nesejo, je potrebno, d,a jih zaènemo dobro krmiti ie pred začetkom nesenja: posebno jim dajajmo zrnato hrano, da se jajčnik dobro razvije in da postane ži-
val težja, ker pridejo telesne beljakovine deloma v jajca. Primerno in cenema krmimo kokoši • jojčarice s zrnjem, otrobmi, krompirjem in mesnimi odpadki ali mesno moko. Za 10 kokoši zadostuje na dan 1-4 kg. ječmena, 1-4 kg. rženih otrobov, 1-4 kg. krompirja in 50 g mesne moke. Pri tem je najbolje, da krmimo z trnjem idtnti zvečer, ker ga kokoši zaradi težje prebave preko noči temeljiteje prebavijo. Ostalo krmo Pa dajemo dobro zdrobljeno in iz-mešano. Komaj kuhani krompir je še vročega zmleti ln ga takoj zmešati t otrobmi In drugimi pridatki. Mešanica mj ne bo nikoli v tekočem stanju, temveč vedno v »Bliki goste kaše. Odpadki Zelja so kokošim tudi potrebni, ker nadomestu-jejo zeleno krmo,
Razen krme je ne ob hod n o potrebna tudi sveža, čista voda. Pomanjkanje vode eli pokvarjena, slabe voda povzroča razne bolezni. Posodo za krmljenje in vodo je vedno snažiti.
Kurnik mora biti pozimi topel, poleti hladen, vedno pa snažen in zračen, a brez jjrcplha. Vse pdlice pri gredlju je postaviti v enaki Višini in v primerni medalji drugo od druge. Palice naj bodo široke 4 cm; gornjo stran je izakrožiti. Gredelj je od časa do časa dobro omožiti, in — po potrebi — tudi dobro limiti z lugom, Na pretankih pali* cdh kokOH le težko čeptJO in tatg slabo počivajo.
Še hočemo, da nam bodo kokoši mnogo nesle moramo upoštevati še naslednja pravila:
1) Kokoši ne smejo biti starejše od treh let.
21 Petelina moramo menjati vsako drugo leto; na enega petelina naj ne bo več kot 10-20 kokoši,
3) Za pod/oike vzemimo samo jajca onih kokoši, ki so nam največ nesle.
41 Kokoš, ki se je že odpočila fkt ni nosila že več časa) krmimo ta-kole zjutraj — zmečkan, kuhan krompir in malo koruze,* popoldne zmes pšenice in ovsa, ki si jo pripravimo tako, da denemo v posodo s širokim dnom (tkaf) 1 kg pšenice, J kg ovsa, 1 112 d kg kvasa, polijemo vse z vodo ter pustimo tako dolgo, da žito skali. Po tej krmi bo kokoš gotovo v kratkem nesla.
Tudi kokošim, ki nesejo dajajmo večkrat to zhiee. Vsaj pnrkrat tedensko. S tem bomo dosegli, da nafti bodo kokoši dolgo nosile in le malo Časa počivale.
L
Stran 4
ZA LJUDSKO OBČINO. ZA MIR IN DEMOKRATIČNE SVOBOŠČINE
DOLINSKO OBČINO
Lovriha Purgar Dušan	Aleksander
To je vaš znak
Kuret	Burger	Zobec
Ivan	Albin	Viktor
od Josip», rojen v Dolini 9. 1. 1983, bivajoč v Dolini št. 44, delaivec. Dos ledeni borec za delavske pravice Udeležil se je N O B partizan bil je odlikovan z merijo za habrost in medel jo za žage za narod. Sedaj član Izvršilnega odbora ES in tajnih kmetijskih delavcev ES, t$r član, Okrajneea Romi teta KP za Dotino,
EU ' — ~ —j
1 \t*'%	v
od Karla, rojen v Mačkovljah 14. 6. 1925, delavec. Se mladoleten je bil odpeljan v Italijo v zloglasni bataljon «speciale». Po razpadu Italije Je vstopil v partizane in sicer v IH Prekornprsko brigado. Na terenu sodeluje aktivo v demokratičnih organizacijah in KP.
od Josipa, rojen v Boijnnru 3. 2. 1913, stanujoč istoiam št. 10, delavec. Znan antifašist. Stopil je v partizane 1944 kjer je ostal do leta 1947 s činom oficirja. Sedaj zaposlen v to tovarni ILVA. Na terenu se udejstvuje v demokratičnem gibanju in je član KP.
pok. Lovrenca, rojen v Ricmanjih 29. 10. 1893, stanujoč istoiam št. 53, kmet. Star antifašistični delavec, napredni sodelavec v gospodarskih vprašanjih,
od Josipa, rojen v Mačkovljah, 3. 10. 1910. stanujoč istotam št. 16. delavec. Znan kot dosleden antifašist, stopil Je v NOB 1944 in se boril do osvoboditve. Dosledno in aktivno sodeluje v SIAU In KP.
pok. Antona, rojen v Boljuncu 29' 9. 1903. stanujoč istotam št. 22* kmet. 1944. je stopil v partizane i» se boril do osvoboditve. Na teren» dosledno sodeluje v raznih antil* šističnih organizacijah in KP.
Ivančič	Mihalič	Maver
Josip	Viktor	Emilija
pok Antona, rojen v Gabrovi« 29. marca 1896, stanujoč pri Dom ju 60, delavec. Sodeluje v demokratičnih organizacijah in v KP od leta 1928. Preganjan vedno od policije in od fašistov. Bil je večkrat aretiran in zaprt. Po razpadu Italije Je šel v partizane, pozneje je kot aktivist sodeloval na terenu. Nato je šel vnovič v partizane VII Korpusa.
pok. Josipa, rojen v Kastelicu 11. 12. 1900, bivajoč v Dolini št. 103, delavec. Znan antifašistični borec vedno je bil preganjan od fašistov zaradi doslednega antifašističnega zadržanja Bil je več kot 10 krat v Ječi in končno aretiran in prepeljan v Italijo, kjer je ostal do 1945.
por. Cuk od Ivana, rojena v Boljuncu 5. 10. 1912. stanujoča v Bo-Ijuncu-Domjo 213, gospodinja. Do-
sledna borka na narodne in delavske pravice, aktivistka v NOB, sedaj
vedno sodeluje v delavskih organizacijah in je članica Okrajnega odbora ASIZŽ in član Kraj odbora SIAU,
Valentinčič
Josip
Kosmač
Rudi
Za demokratično in samostojno občino; za narodne pravice ; za pravilno dai/čnu politiko; za prilagoditev šolske in kulturne pomoči potrebam občanov;
za zaščito in pomoč našemu kmetu in ljudstvu; za rešitei/ stanovanjske krizo za pravilno socialno pomoč brez političnih špekulacij; za uspešno zdravniško občinsko pomoč; za boljšo povezavo med vasmi, občino in mestom.
VOLI S.I.A.U.
v
Žerjal
Benedikt
Zobec
Izidor
pok. Josipa, rojen v Ricmanjih 2. 7. 1914, stanujoč istotam št. 16. kmet. Napreden delavcev na kulturnem in gospodarskem polju. Udeležil se je kot partizan NOB.
pok. Josipa, rojen v Boljuncu 23. 3. 1923. stanujoč v Borštu, kovinar. Leta 1943 je bil interniran v nemško taborišče. Sodeluje v raznih demokratičnih organizacijah. Je član KP.
od Ivana, rojen v Boljuncu 2. 2; 1904. stanujoč istotam 235. zidarsK* mojster. Radi borbe za narod»» pravice je bil prva leta zadni» svetovne vojne interniran v Itali!» in v specialni bataljon. Po razpad» Italije je šel v partizanske odred» NOV do leta 1945,
Kocijančič
Josip
Žuljan Just
Praše l Gilda
Maver
Vincenc
F " "	.....	-
■■
ok. Ivana, rojen v Logu pri Dolini t. 3. 1893, stanujoč v Logu št. 47, sstilničar. Leta 1918 je stopil v elavsko organizacijo, leta 1923 je II sprejet v KP. Preganjan, are-ran in 1940. ponovno ter odpeljan išča na 5 let ječe, 1938 spet are-ran, in 1940. ponovno odpeljan taborišče Abruzzi. 1943 šel v par-zane do osvoboditve. Predsednik .rajevnega odbora in Primorskih partizanov.
od Lovrenca, rojen v Borštu 2. 4. 1912, stanujoč istotam št. 94, delavec. V delavskem gibanju Je od leta 1929. 1930 je bil aretiran in obsojen od posebnega sodišča, izpuščen pa Je bil radi pomanjkanja dokazov 1949. spet are-toran in odposlan v taborišče Tremiti ter nato v bataljon «speciale». Po razpadu Italije se je udeležil NOB in radi tega Je bil aretiran in poslan v taborišče v Nemčijo. Sedaj Je član OK KP.
od Josipa rojen v Boljuncu 30. 8. 1908, bivajoč v Boljuncu št. 52. kmet Leta 1926 je bil organiziran v mladinski organiciji, so deloval je v delavskem gibanju in radi tega je bil leta 1932 aretiran in obsojen na tri leta konfinacije. 1938. je bil ponovno aretiran in 1942. odpeljan v bataljon «speciale». Po razpadu Italije se je podal v partizane In ostal do leta 1946.
od Josipa, rojen v Prebenegu 15. 6. 1904, stanujoč istotam št. 43, dela v ec. Iz mladih let je simpatiziral in sodeloval v delavskem gibanju, radi tega Je bil tudi zasledovan. Udeležil se je NOB v partizanskih edinicah in pozneje kot aktivist na terenu. Radi tega je bil tudi aretiran in zaprt. Po ovsoboditvi je sodeloval v demokratičnih organizacijah z raznimi odgovornimi funkcijami. Je član KP.
jok. Petra, rojen v Ricmanjih, sta- »ok- j0S'Pa r°Jena v Dolini 27. I. nujoč v Ricmanjih 125, delavec.	stanujoča istotam št. 195. ši-
Zvest in napreden sodelavec slo- v**Ja' Aktivistka NOB, zavedna, venskega kulturnega delovanja v dosledna in poštena sodelavka v de-času fašizma in v času NOB kot lavskih organizacijah. Clanica KP aktivist.	od 1944*
od Lovrenca, rojen v Trstu 11. 6. 1912. stanujoč pri Dom ju št. 175, delavec. izza mladih let antifašist. Sodeloval je v OF in stopil v partizane 1944. do osvoboditve, kjer je bil odlikovan za habrost. Ne terenu sodeluje v demokratičnih organizacijah In v KP.
pok. Josipa, rojen v Boljuncu 3. 1907. stanujoč istotam št. 71.
lavec. Iz mladih let se je
udejstvovati v delavskem giha»
in KP. Bil je preganjan radi fašističnega dela in tudi zaprt,
po
terniran v specialni bataljon, razpadu Italije je šel v partiz»" in se boril do osvoboditve. Sed» dosledno deluje v demokratic»' organizacijah in KP.
Proti starim prevarantom in izkoriščevalcem
glasujte za program in kandidate SmimAmU*
L