M/WIMt/M: http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 2.JUNIJ 2011 / ŠTEVILKA 912, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČ, Ob starem stolpu 1 05/ 64188 54 j ........ kartica Lednik 912 Gasilska 1 05/64155 49 789612 H4 4067111 Obiščete nas vsak delavnik od ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 - ISOLA / CENA: 1,20 EUR smobil ovej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC R42V£lj£lkHO po dOHiCiČe RESTAVRACIJA Bariera-lzola K0SIL0-7€ ^€030239790 Soča Mrzla si bistra hči planin, in zebe me, kljub vsej lepoti ko v tvojih nedrih tu stojim se me še krč mezincev loti. Ledena si ti hči planin. Tvoj tek je živ in je lahak kot hod deklet s planine, a jaz bi zdaj šel raje spat, dokler me prav ne prime. Lepo Gregorčič te opeva, a v tebi on ni stal. Na hribu grob njegov sameva, jaz bom pa bakala postal. Ze v nedeljo se bo pokazalo, koliko še drži zgornja trditev. Nekateri, posebej upokojenci, tisti, ki so do nedavnega prisegali na naše, vse pogosteje pravijo, da bodo proti reformi, čeprav so jo pripravili njihovi. V dvomu niso le upokojenci, tudi semafor v Livadah ne ve kaj bi. (Mef) Zdi se, da politične stranke tečejo zadnji krog. Takšne glasove je slišati od vsepovsod, ne le iz krajevne skupnosti Zgornji kašelj ampak tudi iz velikih držav, kjer so si demokracijo “izmislili”. Ljudje preprosto niso več zadovoljni s svojim položajem, duhovnim, materialnim in statusnim, v tem divjem globalno kapitalističnem svetu. In za svoje težave vse pogosteje krivijo stranke in njihove voditelje, ki jim očitajo odtujenost od volilne baze in požrešnost vseh vrst, od oblasti do denarja. Tudi pri nas v Sloveniji je vse pogosteje slišati pripombe, da so stranke postale same sebi namen in da že dolgo niso več le vrh neke baze. Tudi Društvo Slovenskih pisateljev, katerega javno pismo objavljamo v današnjem Mandraču, se je podpisalo pod takšno razmišljanje. Tudi podpisani že nekaj časa ponavljam, da političnim strankam ni moč zaupati vodenja lokane skupnosti in da bo treba spremeniti volilni sistem ter z neposrednimi volitvami kandidatov, ki jim bodo ljudje zaupali, v občinski svet posaditi tiste, ki bodo res zastopali interes svoje baze in ne interes strankarskih lobistov. Toda, kaj, ko bodo o morebitnih spremembah odločali točno tisti, ki teh sprememb nočejo. Že za tako preprosto odločitev, kot je bila ta o ločitvi poslanske in županske funkcije so rabili nekaj let. In če je javnost večinsko podpirala to ločitev, bi bilo v primeru zmanjševanja vloge političnih strank na lokalni ravni, gotovo veliko težje. Še danes namreč velja, da so naši fantje pač naši fantje, pa naj bodo levi ali desni. Z enako vnemo strankarski aktivisti in navadni podporniki branijo svoje in so pripravljeni trpeti samo zato, da ne bi kvarili ugleda svojih. Nedeljski referendum o pokojninski reformi je pravzaprav prva priložnost, da bodo nekateri glasovali proti svojim ali da bodo drugi glasovali za njihove. Morda pa se bomo v nedeljo zvečer zavedli, da sploh nihče ni naš. Parkirna enigmatika Dobro skriti razpisi Verjetno ste že opazili, da se je Občina Izola odrekla objavljanju razpisov za poslovne prostore v Mandraču. Gotovo gre za varčevalni ukrep, lahko pa tudi za kaj drugega, kajti zainteresirani najemniki velikokrat spregledajo razpise, ki so dobro skriti na spletni strani Občine Izola. Enkrat so na “oglasni deski”, drugič med “razpisi”, največkrat pa že mimo. I\/l OTO I\/1AXX tel. 05/ 640 42 53 ■ Industrijska 11 • Izola WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izo/a - šola PONEDEUEK-PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/ 650 375 Past tense Da» mladosti s Titom in sploh Izola je nekdanji praznik mladosti vzela za svojega. Na njegov nikoli potrjen rojstni dan so praznovanje organizirali v KD Naš Tito, na predvečer pa so praznovali malo mlajši. Na četrtkovem praznovanju, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Naš Tito, je bilo največ pozornosti namenjene nastopu Partizanskega pevskega zbora Rinko Tomažič iz Trsta, ki se je žel moral stiskati med stojnicami, tako da njihovo petje ni dobilo potrebne “širine”, vendar prisotnih to ni motilo in Tito je bil prisoten vsepovsod. V društvu so poskrbeli za res bogat kulturni program v katerem so sodelovali še pevci Moškega pevskega zbora Jagodje Dobrava in pevci iz izolskega Doma upokojencev. Za partizanski golaž in mediteranske ribje specialitete je poskrbela gostilna Ribič, svoje pa je dodal še Dare Brezavšček kot moderator prireditve. Na prireditev so prišli številni, predvsem starejši občani, nekdanji Titovi pionirji, mladinci, brigadirji in celo borci, ki so se, sredi množice titovih podob in vihrajočih zastav neke druge domovine, gotovo počutili kot v svojih najboljših letih. In še, ko je na usta prišla Vstala Primorska. Ob tej priložnosti se društvo Naš Tito zahvaljuje sponzorjem, ki so jim omogočili izvedbo prireditve ob Dnevu mladosti in sicer: Komunali IZola, županu Igorju Kolencu, Občini Izola, restavraciji Modri val, slaščičarni Diana, Delmarju, Maribi, Suzy baru, gostilni Ribič, Skat-u in Galeb-u. Zahvaljujejo se tudi pevcem vseh treh zborov in kolesarskemu društvu iz Kort. Na predvečer praznika pa so na drugem koncu Ljubljanske ulice praznovanje pripravili “po starem”, z manj ikonografije a nič manj slovesno. Ribiči so poskrbeli za sveže sardele na žaru, pevci iz Loparja z nekaterimi dodanimi domačimi glasovi so, pod vodstvom Vladislava Korošca, odpeli nekaj revolucionarnih in ljudskih, za nostalgijo pa so si prisotni ogledali še projekcijo zadnjega sprejema Titove štafete in nekaj starih televizijskih reklam iz YU časov. Parecag 31, tel.: 05 67220 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) PRAZNIKI, BREZBRIŽNOST IN RAVNODUŠNOST Lepo je bilo biti v Izoli, kot tudi v Ljubljani in Kumrovcu in še kje, za nekdanji praznik mladosti, 25. maj. Ljudje so se spomnili, da ni vse tako grdo, črno, slabo, da se je treba še malo družiti in poveseliti. Da je življenje (včasih) tudi lepo. Če hočemo, če si ga sami naredimo takšnega. Brez države, politične stranke in podobnih. Ker od njih tako danes, kakor včeraj, ni nič dobrega za človeka, ker najbolje in edino skrbijo sami zase, človeka (pravzaprav le njegov glas) rabijo samo kadar so volitve in referendumi. Odgovorni smo zase in za vse okoli nas kot posamezniki. Samo posameznik je odgovoren, pred sabo, pred drugimi, za sebe in za druge, tako kakor je posameznik Ratko Mladič odgovoren pred Haaškim sodiščem. Kakor je Lars von Trier bil neodgovoren, ko je v Kanu povedal, da je Hitler čisto simpatična osebnost, kakor je nacizem njemu osebno simpatičen. Pa so ga odgovorno pospremili iz festivalne dvorane in iz Kana. A neodgovorno so pustili kot predsednika ene od žirij kanskega filmskega festivala Nemanju, nekdanjega Emira, Kusturico, podanika vožda, zagovornika psihijatra in srbskega djenerala in osvobodilca, ki je menjaval majice z njihovimi portreti in slavil »srbske zmage« od Knina in Vukovarja do Dubrovnika, Sarajeva in Srebrenice. In prav to se je pokazalo tega 25. maja v Beogradu. Ni Mladič kriv za Srebrenico, Žepo, Fočo, Hrvaško, Bosno. Kriv je, ker ni zmagal. Junak pa je, ker je Srbom naredil še eno njihovo državo. Mladič (danes) sploh ni pomemben. Gre v Haag, in adijo! Srbija je dobila pozitivne pike pred Evropo, čeprav je precej bolj pomemben podatek, da v javnomnjenskih anketah 70 odstotkov anketiranih trdi, da je Mladič »srbski junak« in samo 10 odstotkov bi ga, če bi vedeli kje se skriva, prijavilo oblastem. Pa čeprav bi tako pobrali 10 milijonov evrov nagrade. Prav ima Hans Magnus Enscenberger, ko je napisal »da fašizem ni strašen zato ker so ga prakticirali Nemci, ampak zato ker je povsod mogoč.« To pomeni, da fašizem ni samo to kar so delali Hitlerjevi nacisti po Evropi in s koncentracijsmimi taborišči, to je preganjanje drugačnih ljudi samo zato ker so drugačni. In kakor je napisal Stephan Hessel: »Toda na tem svetu je nekaj stvari, ki jih ne moremo dopuščati. Najslabši odgovor je brezbrižnost, reči »ničesar ne morem spremeniti, se bom že kako znašel.« Normalno, prav in dobro je, da ima vsak svoje mnenje in svoj odnos do družbenih procesov in odnosov. Normalno, prav in dobro je da so družbeno nesprejemljiva stališča, ki žalijo drugačne, samo zato, ker so drugačni po veri, rasi, naciji, spolu, barvi. In njihovi nosilci morajo biti obsojeni in kaznovani, če ne drugače pa z izobraževanjem in družbeno koristnim delom s katerim se drugačnim pomaga. S kopanjem vodovoda v romskih naseljih, na primer. Fašizem se lahko skriva, ne le za kljukastim, ampak tudi za pravoslavnim ali katoliškim križem, ne meri se številom mrtvih na lokalnem ali svetovnem nivoju. Fašizem je stanje duha, uma, zavesti, mišljenja, ki dovoljuje, da se nekdo preganja, ali je manj vreden, ker je drugačen in ni »kot mi«. In vsaka relativizacija, Larsa von Triera, Kusturice Nemanje, ali koncentracijskega tabprišča in Srebrenice je nedopustna. Tako kot je nedopustna brezbrižnost in ravnodušnost. SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... t . Piran Referendumska nedeua Prihaja najbolj izolski praznik In ne govorimo o Ribiškem prazniku, ki je v očeh mnogih izgubil tisto pravo izolanstvo, temveč o Prazniku oljk, vina in rib. Ta ima pred Ribiškim še eno veliko prednost, poleg domačega vzdušja. Naznanja začetek poletja, medtem ko nam Ribiški pove, da je čas za dolge rokave in vetrovke. Torej, katerega imamo raje? Na včerajšnji skupni novinarski konferenci Občine Izola, Turistično gospodarskega združenja Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola je bil predstavljen koledar poletnih prireditev v občini Izola. Govorilo se je tudi o prireditvah, ki se Izoli napovedujejo do konca letošnjega leta. Župan Igor Kolenc je najprej povedal, da si želi, da v Izoli ne bi govorili o turistični sezoni, saj je cilj uprave, da bi Izola skozi celo leto postala zanimiva turistična destinacija. Konec tedna bo v Izoli potekal že deveti Praznik oljk, vina in rib z rekordnim številom razstavljavcev. Izolske ulice od tržnice do Manzi-olijevega trga bodo 3. in 4. junija zvečer oživele, saj jih bodo s kar 65 stojnicami zasedli domači vinarji, oljkarji in ribiči, ki bodo obiskovalcem ponujali tradicionalne lokalne dobrote. Kot je to v navadi v zadnjih letih, bo dogodek popestrila “potu-jača” glasba v živo, jedlo pa se bo izključno ribe. Kot je v Izoli tudi prav, menda. Slišati je bilo tudi, da se bo letos rajalo malo dlje v noč, saj so si pri CKSP-ju zagotovili dovoljenje do 1. ure ponoči. V okviru praznika bo v petek ob 21. uri na Manziolijevem trgu razglašeno letošnje zmagovalno Županovo vino, ki ga je strokovna ocenjevalna komisija izbrala med 18 prispelimi vzorci. Sicer bodo konec tedna v Izoli popestrili še nekateri drugi dogodki, kot so 10. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW vozil na Belvederju, Izola Cup - navigacijska regata za regatno potovalne jadrnice na relaciji Izola - San Giorgio di Nogaro in uvod v nedeljske pihalne godbe z domačim Pihalnim orkestrom Izola. Naslednji teden bo Izola prizorišče 7. mednarodnega filmskega festivala Kino otok - Isola Cinema ter 2. mednarodne revije upokojenskih pevskih zborov južne Primorske in zamejstva. V juniju se sicer napoveduje še novost med izolskimi prireditvami, Solsticij, oziroma Kresna noč, ki bo od 22. do 25. junija oživila izolsko podeželje z okroglo mizo o vlogi Kaštelirja pri razvoju izolskega podeželja, manj formalno pa tudi s koncertom »S pesmijo v kresno noč«, sejmom domačih izdelkov in nastopom domačih godcev. Pestro bo tudi na Manziolijevem trgu, kjer bo nastopilo nekaj večjih slovenskih imen, kot so Katalena in Ana Pupedan, svojo 20. obletnico pa bodo praznovali tudi 3 big band orchestra. Med novostmi je potrebno omeniti tudi Fešto Sv. Mavra, menda najstarejši izolski praznik, ki se je praznoval v preteklosti in ki pade na sredino oktobra. Danilo Markočič, direktor TGZ-ja je še povedal, da so letos v Izoli zabeležili že skoraj 85.000 nočitev, kar je 8,000 nočitev več kot lani, v prihodnje pa nameravajo statistiko nočitev ločiti po ponudnikih. “Da bi na ta način še dodatno stimulirali ponudnike nočitev v Izoli.” je še povedal Markočič in dodal, da načrtujejo, da bi do leta 2015 skoraj podvojili število nočitev v izolskih turističnih kapacitetah. Župan Kolenc je napovedal tudi, da bodo vsi trije župani obalnih občin apelirali na poslance, da bi lahko lokali v času turistične sezone v turističnih krajih bili odprti vsaj do polnoči, saj je to menda nujno potrebno, če se Izola gre turističen kraj. ur Kaj se bo v Izoli dogajalo? Med napovedanimi prireditvami je nekaj tradicionalnih, nekaj pa je tudi takšnih, ki jih (sodobni) Izo-lani še nismo navajeni praznovati, kot je recimo Solsticij in praznik Sv. Mavra. • junij - september 2011: nedeljske poletne pihalne godbe v Izoli • junij, julij, avgust: Poletje v Izoli (sklop koncertov, karaoke, živa kuhinja, lutke in pravljice...) • 2. julij 2011: Koncert - Elton John na mestnem stadionu • 2. do 7. julij 2011: 19. mednarodni rokometni festival Euro-fest • 8. - 15. julij: Poletna šola klavirja • 17. julij 2011: Mednarodni slikarski Ex-tempore • avgust 2011 : PUF Festival - poulični lutkovni festival • sobote v avgustu 2011: Noč na plaži - večerni koncerti • 19. in 20. avgust 2011: Tradicionalni Ribiški praznik • 28. avgust dalje: Združene igre narodov • 17. september 2011: Diplomatska regata 2011 • 20. do 25. september 2011: Mednarodni sejem plovil Boat Show 2011 • 24. in 25. september 2011: Sladka Istra (v vseh treh občinah: Izola, Koper, Piran) • september - Dan odprtih vrat Kmetije Medljan • 8. oktober 2011: kolesarski maraton “Istrsko podeželje" • 18. oktober 2011: Fešta Sv. Mavra ali praznovanje izolskega čudeža • 12. in 13. november 2011: Martinov tek ter tradicija osmič in betul • december 2011: December v Izoli - sklop zabavnih prireditev fL tapi mi tapetništvo merkeli Aleš Merkelj Aleš Merkelj s.p. Velike Zabije 78a 5263 Dobravlje MOJSTER TAPETNIK IN DEKORATER gsm: +386 (0)40 467 478, ales.merkelj@yahoo.com IZDELUJEMO SEDEŽNE GARNITURE PO VAŠI ŽELJI IZDELUJEMO PONJAVE AVTOPRIKOLIC IN TERENSKIH VOZIL IZDELUJEMO OBLAZINJENO OPREMO IN TENDE ZA PLOVILA TAPECIRAMO VSE VRSTE STOLOV IN KOTOV OBNAVLJAMO SEDEŽNE GARNITURE OBNAVLJAMO IN POPRAVLJAMO PISARNIŠKE STOLE Referendum Kdaj, koga in kaj, predvsem pa, zakaj? V nedeljo bomo ponovno volili, oziroma glasovali. Ponovno bomo pač oddali glasovnice, in to po vsej verjetnosti zelo natrenirano, saj Izolani slovimo kot najbolj volilno aktivna občina. Tokrat bomo svojo državljansko pravico izkoristili pri odločanju o pokojninski reformi, o noveli zakona o arhivih in o zakonu za delo na črno. Intoliko je govora o pokojninski reformi, da sta zadnja dva pogosto povsem zapostavljena. Pri referendomu o preprečevanju dela na črno je vprašanje sledeče: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) (EPA 1502-V), ki ga je sprejel Državni zbor na seji 29. marca 2011?”. Odločali pa bomo o zakonu, ki je obsežen in ki definira med drugim tudi kaj je sosedska pomoč. Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je nekoliko manj očiten. Vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 4. februarja 2011?”, in če referendum podpremo, podpremo možnost, da se arhivi dodatno zaprejo. Na kratko povedano. O referendomu za pokojninsko reformo pa smo slišali in videli že preveč. Vprašanje na referendumu se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 23. decembra 2010?”, odgovor pa je prepuščen vašemu prepričanju, v upanju, da to ni izključno politično. Ponovno bomo torej odločali o stvareh, ki so menda prevelike za nas, a kljub temu nam jih vsakič znova mečejo pod roke. No, pa prav, pa bomo povedali, kaj si o temu mislimo. In če bomo na vprašanja odgovorili pravilno, bi pa lahko tudi mi, ljudstvo, razpisali en referendum: “Ali ste za to, da nas politiki nehajo spraševati za mnenje, ki jih v resnici sploh ne zanima?” am Od včeraj parkiramo drugje in dražje Izolanom in tistim, ki v naše mesto prihajajo na delo, po nakupih ali na dopust, se obeta kar nekaj pomembnih novosti na področju parkiranja. Na prvi pogled je bolje le lastnikom letne dovolilnice (obešanke), ki zdaj lahko brezplačno parkirajo na Velikem trgu, vsi ostali pa bomo na slabšem. A za pravo oceno bo treba počakati. Iz kabineta župana smo v torek, dan pred uveljavitvijo novega režima parkiranja, dobili naslednje obvestilo: Skladno s pozitivnim mnenjem pristojnega delovnega telesa Občinskega sveta Občine Izola je župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc določil novi cenik parkiranja na plačljivih parkirnih prostorih na območju občine Izola. Za plačljivi parkirišči sta bili na novo določeni javno parkirišče pri Ladjedelnici ob črpališču in javno parkirišče ob Marini Izola z dostopom iz Dantejeve ulice. Na novih plačljivih parkiriščih bodo postavljeni parkirni avtomati, označbe o plačljivem parkirišču in druge označbe o obveznosti plačila parkirnine. Abonmaji za parkiranje, prodani do začetka veljavnosti novega cenika, ostanejo v veljavi do njihovega izteka. Po novem lahko mesečne abonmaje kupijo le občani Izole. Novi cenik se začne uporabljati s 1. junijem 2011, razen na tistih parkiriščih, kjer sistem zaračunavanja parkirnine še ni vzpostavljen (parkirišče Ladjedelnica in parkirišče Marina). Nov parkirni režim prinaša težave predvsem tistim stanovalcem starega mesta, ki imajo v družini več kot en avtomobil (in teh je velika večina), saj so doslej z mesečno dovolilnico za slabih 10 Eur lahko dobili parkirno mesto na vseh plačljivih parkiriščih, zdaj pa jim ostaja na voljo staro parkirišče za pošto in novi plačljivi parkirišči pri Ladjedelnici in v marini. Da bi parkirali v Dantejevi je težko verjetno. Jezijo pa se tudi tisti vozniki, ki se na delo v Izolo vozijo od drugod in so doslej lahko brezplačno parkirali pri ladjedelnici, zdaj pa jih čaka dnevno plačilo po 2 Eura, kar znese kakšnih 50 Eurov na mesec. Gostincem urnik ni pisan na roko Še najbolj jezni pa ta trenutek zdijo gostinci in trgovci starega mesta, ki vsi po vrsti ugotavljajo, da jim je uvedba novega prometnega in parkirnega režima zelo zmanjšala prihodke. In da ne bo to govorjenje na pamet smo šli od enega do drugega in izvedeli naslednje: V ribarnici Marriba, pri Luški kapitaniji, so opazili, da jim je od uvedbe novega parkirnega in prometnega režima padel promet za kakšnih 20 do 30 odstotkov. “Vza-dnjem obdobju, odkar je pri vhodu na Sončno nabrežje postavljen semafor, je sicer nekoliko bolje, a kljub temu je še veliko slabše, kot je bilo", so nam povedali. V Hotelu Marina pravijo, da se sprememba prometnega režima pozna predvsem v času kosila. “Navadno so gostje prišli do nas na hitro kosilo med poslovnimi sestanki, zdaj pa te možnosti nimajo več in se odločijo za kakšno drugo restavracijo. Seveda se to pozna pri delu gostilne”, so nam povedali pri recepciji, kjer pravijo, da zaenkrat še ne morejo vedeti, če se bo to poznalo tudi pri hotelskih gostih. “Stalne strnke bomo verjetno obdržali, a tisti tujci, ki se pripeljejo prvič na Sončno nabrežje, si preko množice prometnih znakov, ki jih ne razumejo, in semaforja, verjetno ne bodo upali.” V Morskem valu so ravno tako opazili izpad dohodka v času kosila, saj je urnik za parkiranje na Velikem trgu pisan na kožo trgovcem, a prepoved ravno v času kosila gostincem nikakor ne pomaga pri ohranjanju prometa. Podobnega mnenja so tudi v Barieri, kjer so se potožili, da od uvedbe novega parkirnega režima v času kosila, ko so največ delali, ni več nikogar. “Danes smo prodali le nekaj kosil, pred tem pa smo imeli polno. So tudi takšni, ki nas kličejo in pravijo, da bodo parkirali tudi v Kopru, samo da pridejo k nam na kosilo, a i; praksi seveda ni tako. ’’ Parkirišče Lonka 1.) Od 06:30 do 23:00 -do 60 minut 0.00 € - vsaka nadalinia ura oarkirania 2,00 € - mesečni abonma Izdani 50,00 € - maanetna kartica (izaubliena ali uničena) 8.00 € Pred spremembo je bila cena vsake nadaljnje ure 1,00 €, cena abonmaja za Izdane pa 30,00 €. Parkirišče Pošta 1.) Od 06:30 do 23:00 -do 60 minut 0.50 € - vsaka nadalinia ura oarkirania 1,00 € - 24 urno parkiranje 10,00 € - mesečni abonma Izolani 10,00 € 2.) Od 23:00 do 06:30 - vsaka začeta ura oarkirania 0.50 € Parkirišče Zdravstveni dom 1.) Od 06:00 do 23:00 - do 60 minut 0,20 € - orvi dve uri 0.50 € - vsaka nadalinia začeta ura 1,00 € 2.) Od 23:00 do 06:00 - vsaka začeta ura oarkirania 0,20 € Parkirišče Ladiedelnica 1.) Od 00:00 do 24:00 - dnevno parkiranje 2,00 € - 24 urno parkiranje avtodom 15,00 € - mesečni abonma Izolani 10,00 € Parkirišče Marina 1.) Od 00:00 do 24:00 - ena ura oarkirania 1.00 € - 24 urno parkiranje 15,00 € - mesečni abonma Izolani 10,00 € Park.v Simonovem zalivu (Tomažičeva ulica) obratuje v aprilu, maju, juniju, juliju, avgustu in septembru) 1.) Od 06:30 do 23:00 - ena ura oarkirania 1,00 € - dnevno parkiranje 6,00 € - ura oarkirania za avtobus / avtodom na oarkirišču v S.Simonu 1,50 € - 24 urno parkiranje za avtobus / avtodom na oarkirišču v S.Simonu 15,00 € - mesečni abonma za Izdane 10.00 € 2.) Od 23:00 do 6:30 - vsaka začeta ura oarkirania 0,50 € Podobnega mnenja so tudi v gostilni Sidro, kjer se jezijo tudi na to, da gostinci in ostali najemniki prostorov ne morejo priti niti do ene dovolilnice za en sam avtomobil, ter v gostilni Ribič, kjer so nam povedali, da so dobili že mnogo pritožb od gostov, ki imajo zdaj toliko večje težave pri iskanju parkirnega prostora. V gostilni Bujol na Manziolijevem trgu pravijo, da je izpad prometa več kot očiten, a da veliko težavo predstavlja ravno nerazumevanje oblasti do potreb gostincev in trgovcev. “Mi nujno rabimo možnost parkiranja v bližini restavracije, in to čisto iz praktičnih razlogov. Ob tem ne razumemo, da nam po pol leta kar preneha letni abonma, ki nas je stal 200 evrov. ” Izpad prometa pa niso opazili samo gostinci, ampak tudi nekateri trgovci. V trgovini Tekstil so nam zaupali, da ne razumejo, čemu je bila ta sprememba tako potrebna, saj njihove stranke, ki so v večini upokojenci, morajo zdaj najeti taksi službo, da jih pripelje do trgovine. Vendarle vsi niso nezadovoljni V frizerstvu Darja so nam povedali, da je bilo s spremembo kar težavno, saj je veliko njihovih strank iz Kopra, a ob uvedbi urnika za parkiranje, teh težav ni več. “Za nas je ta urnik idealen. V času kosila smo tako ali tako meli luknjo. Verjamem, da nekaterim to sicer ne ustreza, a težko je zadovoljiti vse” so nam še povedali. V wine bar Manzioli pa pravijo, da je za prazne izolske ulice prej krivo pomanjkanje dogodkov, kot pa težave pri parkiranju. Vizija je dolgoročna Govorili smo tudi z Igorjem Božičem, predstavnikom gostincev na Obrtni zbornici, ki pravi, da so se ravno v torek sestali z županom. “Namen sestanka je bil pogovor o urnikih, seveda pa je debata prešla tudi na parkirni režim. Župan nam je zagotovil, da ta parkirni režim ni namenjen samemu sebi in da imajo v upravi daljnoročno vizijo, kako bi uredili parkiranje na način, da bi vsi nekaj pridobili” pravi Božič, ki je še dodal, da je na voljo še nekaj različnih mesečnih abonmajev namenjenih gostincem, o katerih pa se že dolga leta ne govori. “Menda naj bi ravno tukaj bila rešitev za večino problemov. ” Župan Igor Kolenc je na sredini tiskovni konferenci povedal, da je stanje izolske blagajne slabo, in nekje ga je vendarle potrebno izboljšati. Ena od rešitev so tudi parkirišča. “Plan s parkirišči je takšen, da bolj ko se približamo centru, dražje je parkiranje, kar je nekaj povsem normalnega. Radi pa bi tudi dosegli, da bi se naši gostje sprehodili v mesto, ne pa pripeljali, saj le tako lahko upamo, do bodo v naših trgovinah pustili kakšen evro več. ” No, izziv je tukaj.Turistom moramo dati razlog, da se v mesto odpravijo peš. V 21. stoletju je žal to vedno težje. am Šport Izola umira po obrokih Tako je povedal župan Igor Kolenc na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila sicer namenjena predstavitvi turistične sezone in prireditev. Seveda pa je pogovor hitro stekel v smer športa in zgornji naslov je uvod v odgovor o stanju športa v naši občini. Skratka, Izola umira in šport z njo. Kaj ni to kar nekoliko žalostno? Izola ima dolgo športno tradicijo, kar pa ne čudi, saj gre za zgodovinsko ribiško in delavsko mesto. Turizem je nekaj novega in s športom samim ni pretirano povezan. Tovarne in gospodarstvo pa ja. Da se je v Izoli v preteklosti razvil tako močen športni duh je povode treba iskati v lokaciji in tradiciji. Še v predvojnem času se je Izola lahko pohvalila z olimpijskim četvercem, po izolskih ulicah je tekal boksarska legenda Nino Benvenuti, za izolsko nogometno moštvo Ampe-lea pa je eno sezono odigral tudi nekdanji italijanski reprezentant Giuseppe Grezar. Po vojni, po množičnem preseljevanju, pa se zgodba o izolskem športu ni spremenila. Še naprej se je zelo uspešno veslalo, igralo se je odličen nogomet, tudi v tretji Jugoslovanski ligi, igral se je seveda rokomet, pa odbojka. Pa jadralo se je, balinalo, igralo namizni tenis in tako naprej. Večina športa pa je nastala na pobudo delavskih kolektivov, ki so pogosto športnikom tudi pomagali, kolikor se je pač dalo. Z izposojo kombijev, tovornjakov in kakšnim sendvičem. Potem pa je prišel kapitalizem, denarja je bilo vedno več, imeli pa smo ga vedno manj, ali pa obratno. Kdo ve. Šport pa je životaril. Na izolski način. Prišlo je nekaj mladinskih in jadralskih mladinskih naslovov, nastopalo se je v prvih rokometnih ligah, pa Vaskove olimpijske kolajne in uspehi namiznoteniškega kluba Arrigoni, ki zadnja leta kroji vrh slovenskega namiznega tenisa. In če vse to morda zveni kot rekvijem, je razlog ravno v tem, da morda to tudi je. Rekvijem za šport. Izolski, kajpada. Športniki na ulico Že nekajkrat smo v Mandraču zapisali, da športnikom trda prede. Po lanskoletnem predvolilnem darilu, ko jim je na glave padlo pravo “bogatstvo” in večina klubov je končno, po dolgem času, preživela tekmovalno sezono v zelenih številkah, je prišel post-volilni hladen tuš. Sredstva za šport so se znižala iz približno 600.000 eur (ob tem je občina prispevala sredstva za redno vzdrževanje športnih objektov) do letošnjih 300.000 eur, v katere je vštetih še 50.000 eur potrebnih za poravnavanje lanskoletnih dolgov in v katere ni všteto redno vzdrževanje objektov. Kot pravijo strokovnjaki gre za kakšnih 50.000 evrov, vsaj po starih izračunih, a breme ni enakopravno porazdeljeno med vsa športna društva, temveč pade na ramena tistih, ki te objekte uporabljajo. Zato je v teh športnih kolektivih tudi najprej zavrelo. Tukaj rokomet Pred tednom dni smo številke tudi objavili, tokrat pa smo se pogovorili s tistimi, ki bodo te spremembe občutili na lastni koži. Mara Šolaja z izolskega ženskega rokometnega kluba pravi, da s sredstvi, ki jih bodo letos dobili, lahko samo še predajo ključ rokometnega kluba odgovornim. “Po letošnjem izračunu porazdelitve sredstev za šport in stroškov za uporabo dvorane lahko rečem, da nam občina več vzame, kot pa podari. Če ti dve številki odštejemo, bomo na koncu leta za 300 evrov v minusu. Seveda pa tukaj ne upoštevamo niti osnovnih stroškov, torej plačila za potovanja, pa delegati, trenerji. Če tako ostane lahko prenehamo z delovanjem, tako v mladinskih selekcijah, kot pri članicah. Na ulico bi morali poslati kakšnih 100 deklet, ki zdaj pridno trenirajo. Socialno strukturo Izolanov pa poznamo. Vsi vemo, kje živimo in starši tega bremena ne morejo prevzeti. ” Mara Šolaja je še dodala, da varčevanje na športnikih ni kontruktivno. “Ženski rokomet ima v Izoli tradicijo. Nikoli nam ni bila lahka, a smo vedno preživeli. Zdaj pa ne vemo, kako bi sploh lahko. ” Podobnega mnenja je predsednik moškega rokometnega kluba, Boštjan Bedene, ki pravi, da bi s predvidenimi sredstvi lahko plačali dvorano in morda bi jim ostalo še za enega samega trenerja. Kar pa ni dovolj za celoten mladinski pogon. “Če ostanemo pri tem ni druge, kot da ukinemo mladinski pogon, ki pa je za člansko ekipo, ki se je letos uvrstila v prvo ligo, seveda nujen. Govorimo pa o kakšnih 100 mladih rokometaših, ki jih ne vzgajamo samo v športnike. Športno društvo je kot neke vrste druga šola. Tega se moramo zavedati. ” Tukaj Nogomet Valter Štihovič z MNK Izola pa je s cmokom v grlu povedal, da je, če vse ostane tako, kot je, z izolskim nogometom konec. “V torek smo na sestanku upravnega odbora naredili nekaj izračunov in ugotovili, da tako preprosto ne moremo naprej. Če upoštevamo predvidene dotacije in od tega odštejemo račun za uporabo nogometnih igrišč, smo že sedaj Centru za kulturo, šport in prireditve dolžni 800 eur. Zato smo sklenili, da bomo ob zaključku tekmovalne sezone igralcem, tako članom kot tudi otrokom, povedali, da nogometnega kluba ne bo več. In res ne vem, kako jim bomo to razložili. Kako lahko osem letnemu otroku razložiš, da ne sme trenirati na igrišču in ga pošlješ na ulico brcat žogo? A kar me najbolj žalosti je to, da govorimo o 60.000 evrih, kolikor bi bilo dovolj, da bi Občina prispevala za redno vzdrževanje športnih objektov. To je vsega 5.000 eur na mesec. Če si Občina ne more privoščiti niti tega, potem pa res ne vem, kaj naj rečem. Žalostno. ” Tukaj športna zveza Alenka Šarkanj, predsednica izolske Športne Zveze, pravi, da je brezpredmetno govoriti o zate- govanju pasu v času krize. “Izolski šport je že zdaj zategoval pas, več kot toliko pa ga ne more. V Izoli je gospodarsko stanje zelo slabo, pokroviteljev takorekoč ni, kar pomeni, da vse breme ostane na starših in nekje se bo zadeva ustavila. Obstali bodo lahko le športi, kjer so starši nekoliko premožnejši. Zato pozivam odgovorne, naj nam jasno povejo. Ali si želijo, da v Izoli ostane šport, ali ne. Zelo preprosto. ” Sarkanjeva je tudi povedala, da so nekateri najpomembnejši izolski športni kolektivi pripravljeni izpeljati protestni shod, ki so ga prijavili za petek ob 18.00 pred Občino. “Shod je utemeljen, je povedala, razen če bi zadnji hip našli kakšno pametno dolgoročno in kratkoročno rešitev. Morda jo bomo slišali na današnjem srečanju z županom, je vendarle pustila nekaj možnosti za dogovor in dodala, da izolski šport nima samo finančnih težav, temveč tudi birokratske in logistične. Razlogov za shod je veliko a bolje je, če bi težave prej razrešili. ” Župan Igor Kolenc na dopoldanski tiskovni konferenci ni pokazal posebne naklonjenosti k ugoditvi zahtev športnih delavcev. Povedal je, da je finančno stanje Občine slabo, saj se je nabralo že za več kot milijon in pol dolgov, nekje pa bo treba varčevati. Protesta (zaenkrat) ne bo Popoldanski sestanek župana s predstavniki športnih klubov in predsedstvom Športne zveze je bil sicer zamišljen tako, da župan športnikom predstavi podatke o financiranju izolskega športa, na koncu pa so predstavniki klubov županu odkrili nekatere podatke, ki jih, vsaj po njegovih besedah, ni poznal. Tako ni vedel, da klubi dejansko ne dobijo denarja, ki je zapisan v izračunu dotacij, ampak je treba od tistih zneskov odšteti najemnino objektov in zdaj še vzdrževanje. Nekateri bodo tako dejansko dobili desetino tistega, kar je, kot njihov prihodek imel v mislih župan Kolenc. Ta je prosil predstavnike klubov, da mu posredujejo tudi njihove izračune, za danes pa je že dogovorjen sestanek s predsednico Športne zveze, Alenko Šarkanj in predstavniki rokometnih in nogometnega kluba, da bi našli nekakšen izhod v sili, sicer se lahko zgodi, da bo Izola ostala brez rokometa, nogometa in namiznega tenisa, a.m. Križi in težave Občina nima denaija za Premrlovo Stavbo v Premrlovi so prodajali vsi po vrsti, od Obrtne zbornice do izolskega AMD-ja, prodajala jo je stara in zdaj tudi nova občinska oblast. Večji del je investitor odkupil že pred dvema letom, del v katerem so tudi pisarne AMD pa mu občina prodaja za 300.000 Eur, kar se mu zdi preveč. Težko je na preprost način predstaviti zaplet v zvezi z načrtovanim objektom v Premrlovi ulici, saj gre za dogajanje, ki ima kar bogato zgodovino. Začelo pa se je leta 2009, ko sta Obrtna zbornica in AMD gradbeni firmi Mar-vas prodala stavbo z vhodom na Premrlovi ulici. Kako sta do te lastnine prišli nismo uspeli izvedeti, vsekakor pa je nameravala Obrtna zbornica tam urediti svoje prostore, AMD Izola pa je itak že bil tam. Kupec, gradbeno podjetje Mar-vas, katerega lastnik je Izolan, Martin Djerdjaj, je za del objekta (hišo brez prizidka in nadstreška) odštel okrog 110 tisoč Eurov. Od tega je Obrtna zbornica prejela večji del, AMD pa nekaj več kot 30 tisoč Eurov. Glede na to, da je Obrtna zbornica, ki je imela težave pri pridobivanju soglasij za gradnjo na tem naslovu, uredila svoje prostore na drugi lokaciji je usoda stare stavbe zanimala samo še AMD Izola. Kam je, od prodaje dobljen denar, vložila Obrtna zbornica nas ta trenutek ne zanima, AMD pa ga ima menda še vedno na računu. Treba je namreč vedeti, da sta bili obrtna zbornica in AMD precej povezana, tudi zato, ker je bil nekdanji predsednik AMD kasneje tudi predsednik obrtne zbornice. Dogovarjanje takoj po nakupu Marvas, ki je postal lastnik stavbe, ki gleda na Premrlovo ulico, je že takoj po nakupu poslal občini predlog, da se to območje uredi enotno, kot celota. Lastnica zemljišča in objekta na vzhodni strani je namreč občina Izola. Investitor je predlagal, da Občina prevzame soinvestitorstvo, v javno zasebno partnerstvo pa vstopi z delom zemljišča, komunalnim prispevkom za celoten objekt in sofinanciranjem gradnje. S takšno, zaokroženo gradnjo, bi tam zgradili deset stanovanj, od tega šest za Občino in štiri za zasebnega investitorja. Pogajanja o tem so se vlekla kar nekaj časa in zapisanih je bilo nešteto zapisnikov o sestankih, bistven dokument pa je bilo pismo o nameri, ki ga je občina vendarle podpisala malo pred volitvami. Investitor se je namreč želel zavarovati, tudi za primer, da se zamenja občinska oblast, kar se je tudi zgodilo. Po besedah arhitekta Borisa Zulja-nija, ki zastopa investitorja je šlo za pošten dogovor pri katerem so sami ponudili gradbeno ceno neprofitnih stanovanj po 600 Eur za kvadratni meter, končna cena za kvadratni meter stanovanja pa bi znašala okrog 2.200 Eur za m2. Občina nima denarja Tik pred odhodom prejšnjega župana, Tomislava Klokočovnika, je ta le podpisal pogodbo o javno zasebnem partnerstvu, ki jo je pripravil odvetnik Aleksij Mužina in ta pogodba občino obvezuje k sodelovanju pri gradnji, čeprav omogoča tudi drugačne oblike sodelovanja občine. Župan Kolenc se je znašel pred težavo. Denarja za soinvestiranje ni, hkrati pa ne more kar tako odstopiti od pogodbe. Tako je prišla z občine tudi ponudba za prodajo omenjenega dela zemljišča (tistega, ki gleda proti ladjedelnici), vendar se ne morejo dogovoriti o ceni. Bolj ali manj je jasno, da gre za vrednost okrog 300 tisoč Eurov, vendar investitor pravi, da želi ob takojšnjem plačilu 20% popust na kar občina ne pristane. Investitor je ponudil tudi možnost kasnejšega poplačila, ob prodaji stanovanj, vendar iz občine tudi še niso dobili odgovora. Kolateralna škoda AMD Izola je v tem sporu pravzaprav kolateralna oziroma sprotna škoda, saj je investitor v skladu s pogodbo označil gradbišče in izklopil električne ter vodne priključke, ki so ves ta čas služili AMD-ju, ki je tudi plačeval vodo in elektriko. Res pa je, da je AMD brez dokumentacije o svoji prisotnosti na tej lokaciji, saj je vsa dokumentacija zgorela v požaru. Prav tako je res, da je Občina Izola v začetku leta AMD obvestila, da ima mesec dni časa, da se izseli iz teh prostorov, saj bo investitor začel z gradbenimi deli, vendar tega niso storili. Kako naprej? Investitorji pravijo, da bodo z deli nadaljevali, saj so to dolžni storiti po veljavni pogodbi. Gradili bodo objekt, ki je sestavljen iz dveh enot, v eni so štiri večja, v drugi pa šest malo manjših a še vedno dovolj velikih stanovanj (v povprečju 50m2). Na zahtevo Občine so morali vrisati podzemne garaže, čeprav je teren tam vse prej kot primeren za kaj takega, zdaj so že začeli z iskopavanji in pod objektom bo devet parkirnih mest, na dvorišču pa še šest in eno za invalide, saj je občina vztrajala, da mora biti v pritličju stavbe tudi stanovanje dostopno gibalno oviranim osebam. V Premrlovi zdaj stoji tabla, da objekt gradita Občina Izola in Marvas. Gradbeni stroji res ropotajo a občine, vsaj zaenkrat, še ni zraven. M.D. SURVIVOR Reaktor Okostnjaki padajo iz omar Gospod Klokočovnik, nekdanji župan Izole, je velikokrat poudarjal, da ne podpira gradbenih lobijev. To je morda celo res, a je bil pri tem zelo selektiven. Tako je na primer - presenetljivo - za razliko samo 10 parkirnih mest izvedbo garažne hiše za Pošto dobilo gradbeno podjetje Mabra d.o.o. Pogajanja so potekala tako, da se je izbrano podjetje pogajalo za ponudnikom, ki je bil spočetka ugodnejši. Ta namreč ni imel možnosti ponuditi več javnih parkirnih mest, saj je pol ure pred Mabro zaključil pogajanja. Pa da o posojilu Zdravstvenega doma Mabri ne govorimo, saj je bilo o tem primeru prelitega veliko novinarskega črnila. Zalo dobro je, da je, kolikor vem, novo vodstvo občine odstopilo od tega projekta, ker bi sedaj imeli sredi Izole ogromno luknjo in verjetno močno poškodovane hiše v starem mestnem jedru, saj bi za izgradnjo garažne hiše morali vrtati in minirati dvanajst metrov globoko v kompaktno kamenino, ki tvori izolski otok. No, pa pojdimo k drugi zgodbi, k izgradnji poslovno - stanovanjskega objekta v Premrlovi ulici, ki naj bi obsegal cca 700m2 stanovanjskih (10 stanovanj!!), kletnih in garažnih prostorov (9 parkirnih mest za 10 stanovanj!!). Občina oziroma bivši župan gospod Klokočovnik je za to izgradnjo podpisal gradbeno pogodbo 10.11. 2010 (desetega novembra dva tisoč deset), ko je minilo že sedemnajst dni od dne (24. oktober 2010), ko je zanesljivo vedel, da je bil v drugem krogu županskih volitev izvoljen za župana mag. Igor Kolenc in da sam zagotovo ne bo nadaljeval mandata. Samo dan kasneje ob primopredaji poslov svojemu nasledniku niti omenil ni pogodbe, ki zavezuje občinski proračun za cca tričetrt milijona EUR, o čemer ni bilo nič sprejetega v okviru proračuna, in seveda tudi v pogodbi ni zaslediti podatka o proračunski postavki, iz katere se črpajo sredstva, kar je obvezna sestavina pogodb, ki jih sklepajo osebne javnega prava. Po mojih informacijah je župan mag. Kolenc za obstoj pogodbe izvedel dobra dva meseca kasneje. Pri tem so seveda zanimivi še nekateri v pogodbi citirani datumi zapisnikov o pogajanjih, ki so bila 25. oktobra 2010 in 8. novembra 2010, s tem, da vsi vemo, da je bil 2. krog volitev zaključen 24. oktobra in je gospod Klokočovnik naslednji dan, ko se je “pogajal”, že vedel, da ni več župan! Morda je vse skupaj zakonito, vendar prepuščam sodbo o moralnosti takega ravnanja bralcem in bralkam, občanom in občankam. Zanimivo bo videti, kaj bosta na to rekla Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, saj bom kar sam ta dejanja in ravnanja prijavil pristojnim. V tej pogodbi je gospod Klokočovnik tudi ugotovil, da na občinski parceli stoji poslovna stavba, ki “je nefunkcionalna, v slabem stanju in jo je brez škode potrebno odstraniti.” V teh prostorih je pisarna Avto Moto društva (AMD) Izola, ki ima sedaj okoli 600 članov, v njenih učilnicah pa je v zadnjih SOletih večina izolskih voznic in voznikov nabirala znanje za vozniški izpit. Gospod župan Klokočovnik ni štel za potrebno, da se pogovori o nadomestnih prostorih, razen da je julija 2010 poslal dopis, da mora AMD v roku trideset dni izprazniti prostore, v katerih je delovalo že več kot 50 let. Seveda smo temu pisno ugovarjali, vendar nismo prejeli nobenega odgovora. Pred nekaj tedni je podjetje Marvas d.o.o., ki ga zastopa Martin Djerdjaj, začelo podirati stavbo na Premrlovi in društvu odklopilo elektriko, vodo in telefon in s tem onemogočilo uporabo prostorov AMD. Djerdjaj Martin je tajniku AMD gospodu Carboniju rekel, da v Izoli Avto Moto društva ni, da je to le v Kopru in da ne misli poskrbeti, da bi naša pisarna normalno poslovala. Verjetno je tudi to zgolj eno od naključij, da v letu 2010, ko je gradbeništvo v globoki krizi, pridobi od občine kar precej - milo rečeno - nenavadnih del prav Marvas .d.o.o.: kot n.pr. pločnike na Cankarjevem drevoredu, v Jagodju in pri OŠ Vojka Šmuc, ki ne vodijo nikamor, tako da se človek vpraša, čemu služijo, Svetilnik in končno še sporno gradnjo v Premrlovi. Sam ne razumem, zakaj se je dobro upirati vsem gradbenim lobijem (konkurenca) in zakaj je bolje podpirati en sam lobi. Sicer pa, o zgoraj napisanem prepuščam sodbo bralcem in bralkam. Morda je vse skupaj zakonito, vendar prepuščam sodbo o moralnosti takega ravnanja vam, spoštovane občanke in občani. Zanimivo pa bo videti, kaj bosta na to rekla Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, saj jima bom ta dejanja in ravnanja prijavil kar sam. Alojz Pečan, tokrat tudi kot član uo AMD Izola Izolski dimnik je dal svoj prispevek aretaciji Ratka Mladiča. Dan po njegovi aretaciji je namreč skoraj na vrhu izolskega dimnika zaplapolala srbska zastava. Privržencu tega vojnega hudodelca je treba priznati pogum, malo manj pa tistim, ki bi zastavo morali odstraniti, saj je vihrala v tuji državi. A je trajalo več kot dva dneva, daje dimnik ostal brez nacionalnega simbola. A ne za dolgo, saj se je že naslednji dan na dimniku pojavila slovenska zastava. Glede na to, da gre za nacionalni simbol te države lahko tudi ostane. Včeraj je še bila tam. Pojasnilo Zakaj višje cene privezov Komentar na članek »Priveznine in parkirnine jezijo Izolane«, objavljen v tedniku Mandrač dne 26. maja 2011. Na podlagi sklepa Nadzornega odbora z dne 26.7.2010 je Komunala Izola pristopila k izdelavi podrobne analize stroškov in priprave predloga uskladitve cen storitev. Pri izdelavi analize je bilo ugotovljeno, da bodoči prihodki zbrani s privezi na plavajočih pomolih ne zadoščajo za pokrivanje najemnine le-teh kakor tudi ne za pokrivanje ostalih stroškov, ki nastajajo z upravljanjem plavajočih pomolov in zaradi neprimernih cen prihaja do očitnega oškodovanja občinskega premoženja v korist posameznikov. Glede na navedeno smo pripravili nove cene s katerimi krijemo le stroške dejavnosti brez planiranega dobička. Pri izračunu stroškov za leto 2011 smo upoštevali: skupne stroške pristaniške dejavnosti v letu 2010 zmanjšane za 17% zaradi racionalizacije stroškov, stroške vodnega dovoljenja v letu 2011 (Ur.l. RS št.:45/2010), stroške najemnine plavajočih pomolov, 5% stroške investicijskega vzdrževanja v letu 2011. Kalkulacijo lastne cene smo izračunali, da smo predvidene skupne stroške v letu 2011 porazdelili glede na skupno kapaciteto tekočih metrov plovil v pristanišču. Pridobljena cena je oblikovana na meter dolžine plovila, ki se je še dodatno poviša glede na dolžino plovila. To pomeni, da je cena na meter dolžine pri večjih plovilih občutno višja v primerjavi z manjšimi. Nadzorni svet podjetja je na seji dne 5.4.2011 obravnaval nov predlog uskladitve cen storitev in nanje podala pozitivno mnenje. Poslovni rezultat za delovno enoto pristanišča je bil ob zaključku poslovnega leta 2009 res pozitiven v višini 25.901 vendar predvsem iz naslova prejetih subvencij, ki jih v letu 2011 ni. V letu 2010 je delovna enota pristanišča poslovala z negativnim rezultatom v višini 19.130 in na osnovi veljavnih cen bi se ta rezultat še dodatno povečal. V kolikor do dviga cen ne bo prišlo bo predvideno izgubo potrebno kriti iz občinskega proračuna (občani občine Izola). Direktor JP Komunala, Denis Bele V domu še vedno radi pojejo Povski zbor doma upokojencev Izola tedensko prepeva pesmi, ki so času primerne. V zadnjih i nekaj mesecih jih zbiraj in vodi delavka domai gospa Julijana Vatovec J na pomoč pa jim občasno priskoči harmonikaš I Marino Sinkovič. Za dani mladosti 25. maj pa so| skupaj zapeli na prireditvi v Ljubljanski ulici. Plesalci na evropsko prvenstvo Nogomet EPNL Rezultati Postojna : Bilje 5:2 (2:0) Rakek : Renče 2:4 (0:2) Jadran Piv. Mahnič : Idrija 3:0 () Korte Avtoplus:Škou Nagode 6:2 (3:1) Gažon : Košana 3:1 (2:0) Piama Pur: Kobarid 0:2 (0:0) Alpod Cerknica : MNK Izola 0:1 (0:1) Ilirska Bistrica : MND Tabor 4:0 (2:0) Korte Avtoplus : Škou Nagode 6:2 (3:1) Malija, 29.05.11, Gledalcev 50 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čatič Alen, Peroša Jernej, Čamdžič Admir, Deigiusto Valter, Baltič Denis, Pucer Aleš, Tonejc Damjan, Kapun Tine, Pahor Rok (Rihter Andrej 62’), Baru-ca Tilen, Strelci: 1:0 - Pahor Rok (12’), 2:0 -Čamdžič Admir (15’), 2:1 - Filipič Elis (31’), 3:1 - Pahor Rok (33’), 4:1 - Tonejc Damjan (51’), 4:2 - Žižmond Dejan (66’), 5:2 - Pucer Aleš (89’), 6:2 - Kapun Tine (90’), Alpod Cerknica : MNK Izola 0:1 (0:1) Cerknica, 28.05.11, Gledalcev 40 MNK Izola: Mustafič Hamid, Vatovec Rok (Koščak Nandino 57’), Hoti Alban, Maršič Matija, Šabič Midhad, Maletič Pero, Božič Marko, Barišič Bojan (Puzič Dragan 75’), Zemljak Matej (Božič Damjan 88’), Muminovič Elvis, Hasanagič Elvis, Strelci: 0:1 - Zemljak Matej (42’), Rokomet Izolani zahtevajo 1. ligo Izjava za javnost - igranje kvalifikacij za tekmovalno sezono 2010/2011 Združenje 1. B DRL - moški (v nadaljevanju Ždruženje) je od vsega začetka pisne komunikacije z ZROPS-om glede igranja morebitnih kvalifikacij za tekmovalno sezono 2010/2011 delovalo izključno po principu medsebojnega komuniciranja znotraj rokometne družine (rokometni klubi, predsedstvo RZS), kljub temu, da je vodstvo ZROPS-a v javnost podajalo izkrivljene in zavajajoče informacije, ki niso bile podprte z nobenim pisnim in verodostojnim dokumentom ter s tem zavajalo rokometno in širšo javnost. Glede na zadnje zapise v nekaterih medijih o igranju kvalifikacij med 11. (enajsto) uvrščeno ekipo 1. A DRL -moški in 2. (drugo) uvrščeno ekipo 1. B DRL - moški ter pritiske, ki jih vrši vodstvo ZROPS-a na posamezne inštitucije Rokometne zveze Slovenije, ocenjujemo, da je potrebno o celotni zadevi obvestiti tudi medije, rokometno in širšo javnost. Dejstvo je, da sta pooblaščena predstavnika ZROPS-a (vodja tekmovanja ZROPS in Predsednik ZROPS) pošiljala pisne pobude o igranju morebitnih kvalifikacij Združenju izključno sredi tekmovalnih sezon 2009/2010 in 2010/2011 in sicer v začetku meseca februarja 2010 in konec meseca januarja 2011, kar je več kot sedem (7) mesecev po sprejetju Propozicij Združenj za posamezno tekmovalno sezono. Združenje je njihove pobude vsakokrat takoj obravnavalo in jim takoj poslalo pisne odgovore oz. soglasno sprejete sklepe Združenja o tem, da se Propozicije med tekmovalno sezono ne morejo in ne smejo spreminjati. SKUPŠČINA RZS je v skladu s Statutom RZS, najvišji organ Rokometne zveze Slovenije. Dne 30.06.1999 je Skupščina RZS, kot najvišji organ RZS sprejela sklep: »Iz 1. A DRL - moški izpadeta 11. in 12. plasirani ekipi, na njuno mesto se uvrstita 1. in 2. plasirani ekipi 1. B DRL - moški«. Na podlagi sprejetega sklepa Skupščine RZS so bile od vključno tekmovalne sezone 1999/2000 naprej identično zapisane in sprejete Propozicije državnih rokometnih lig v segmentu napredovanja in izpada iz ranga v rang tekmovanja ter spoštovane tako s strani klubov 1. A DRL - moški in klubov 1. B DRL - moški. Navedenega sklepa, sprejetega dne 30.06.1999, Skupščina RZS, ki je edina pristojna za spremembo navedenega sklepa, do današnjega dneva ni spremenila, modificirala ali zamenjala. V skladu s tem velja sklep Skupščine RZS z dne 30.06.1999. Na podlagi zapisanega je razpis za kvalifikacije posredovan s strani vodje tekmovanja ZROPS-a nelegitimen, neverodostojen, samovoljen in brezpredmeten. Razpis za igranje kvalifikacij je bil poslan samovoljno, brez predhodnega sklepa Skupščine RZS, ki bi spremenila sistem napredovanja iz 1. B DRL -moški v 1. A DRL - moški ali akta RZS, ki bi mu dal mandat ali podlago za navedeni razpis. Igranje kvalifikacij 2. (drugo) uvrščene ekipe 1. B DRL - moški za uvrstitev ali dopolnitev 1. A DRL - moški ni v skladu s sprejetim sklepom Skupščine RZS in veljavnimi akti RZS, ki govorijo o konkretnem napredovanju 1. in 2. uvrščene ekipe 1. B DRL - moški v 1. A DRL - moški, brez igranja kakršnihkoli kvalifikacij. Kljub temu, da je predsednik ZROPS ob včlanitvi v RZS podpisal izjavo o spoštovanju statutaRZS in drugih aktov RZS. Z razpisom kvalifikacij, ki je nelegitimen, netransparenten in neskladen z akti RZS ter sklepom Skupščine RZS, ZROPS negira, ne spoštuje in ne priznava sklepa Skupščine RZS z dne 30.06.1999. V skladu z zapisanim in argumentiranim s pisnimi prilogami ter ostalo dokumentacijo v arhivu RZS je dejstvo, da so razpisane kvalifikacije neverodostojne, nelegitimne, brezpredmetne in ne spoštujejo ter obravnavajo vseh clanic RZS po načelu enakosti in enakopravnosti, zato jih Združenje ne priznava. Združenje bo uporabilo vse možnosti, da bo zaščitilo enakopravnost in enakost članic RZS, hkrati pa bo spoštovalo veljavne akte RZS ter veljavne sklepe Skupščine RZS in se bo zavzemalo za to, da jih bodo spoštovali vsi člani in članice RZS. Pozivamo odgovorne na ZROPS-u, da pripravijo pisno gradivo za igranje morebitnih kvalifikacij v tekmovalni sezoni 2011/2012, ki bo enakovredno vključevalo člana 1. A DRL - moški in člana 1. B DRL - moški ter ga naslovijo in pošljejo na Združenje, najkasneje do dne 10.06.2011. Matjaž Avsec L r. Predsednik Združenja 1. B DRL -moški in član Predsedstva RZS Povabilo prostovoljcem na 19. EUROFEST Do letošnjega 19. Eurofesta, ki bo v Izoli in Kopru od 2. do 7. julija, je še mesec dni. Kljub temu, da organizator še sprejema prijave, že jasno, da bo letošnja udeležba manjša kot v preteklih letih. Po predvidevanjih se bo tokratnega mladinskega rokometnega festivala udeležilo okoli 130 ekip iz Evrope in Azije. Za izvedbo te obsežne in zahtevne prireditve potrebujejo več kot 150 sodelavcev - zapisnikarje, časomerilce, tehnično osebje, prevajalce, medicinsko osebje, računalnikarje, vodiče... Naloge: Prostovoljci imajo 6-8 ur obveze pri organizaciji, ostali del dneva pa so prosti in ga lahko izkoristijo za druženje, kopanje in druge morske užitke. Vsi prostovoljci imajo v času prireditve brezplačno prehrano in nastanitev v šolskih učilnicah, dobijo pa tudi dve majici Eurofesta. Vabljeni vsi, ki ste željni novih izkušenj, druženja in sklepanja novih poznanstev in prijateljstev ter želite doprinesti k čim boljši izvedbi festivala. Prijave sprejemajo na HYPERLINK “mailto:eurofest.izola@gmail. com” eurofest.izola@gmail.com in po telefonu na 05/ 640 41 09. Delavnica za mlade novinarje V sklopu prireditve bo prvič »NOVINARSKA DELAVNICA«. Nanjo vabimo vse mlade, ki želijo s pomočjo mentorjev pridobiti osnovna znanja PR ( pisanje člankov, izvajanja intervjujev,..), fotografiranja, snemanja tekem in družabnih dogodkov, izdelave reportaž, objave novic in reportaž na Facebooku, Youtubu,.... Vabljeni vsi, ki v klubih skrbite informiranje javnosti o delovanju kluba, pa tudi drugi, ki vas to zanima. Vse informacije dobite na spletni strani www.eurofest.si oz. eurofest.izola® gmail.com___________________________ Namizni tenis Erik Paulin drugi V soboto je na Muti potekal Top 8 RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Na turnitju je nastopilo na poziv dveh selektorjev štiriindvajset tekmovalcev in tekmovalk razdeljenih v tri kvalitetne skupine. Najbolje se je odrezal Erik Paulin z osvojenim drugim mestom v prvi kvalitetni skupini. Tudi tokrat je 1:3 izgubil le z Darkom Jorgičem iz Hrastnika s katerim letos pri mlajših kadetih žal redno izgublja. V drugi kvalitetni skupini je Matej Germek z odigral pod pričakovanji. Z eno samo zmago je osvojil sedmo mesto v skupini. Matija Novel je letos prvič nastopil v TOP turnirju. Kot najmlajši poklicni tekmovalec je v tretji kvalitetni skupini z dvema zmagama dosegel sedmo mesto. Pri dekletih je v prvi kvalitetni skupini nastopila Katarina Stecchi. Dosegla je eno samo zmago in končno sedmo mesto. Z nekoliko več zbranosti in športne sreče bi lahko prišla še do kakšne zmage saj je kar štiri dvoboje izgubila tesno 2:3.na koncu lahko rečemo, da smo turnir odigrali podobno ali v skladu z mesti, ki jih dosegamo na državni lestvici. Žal pa ni nihče dosegel rezultatskega pomika navzgor. Ples Titty dance gre na Evropsko prvenstvo na Dansko Na Evropsko prvenstvo odhajajo: Sandra Grlj, Eva Radosavljevič, Tej Jenko, Jernej Ličen, Vasja Zikovič. Za izolske plesalce je uspešno zaključena tekmovalna sezona na "slovenskih tekmovanjih”. Zdaj nas čaka najprej Evropsko prvenstvo (1.-3. julij, Slagelse, Danska), nekateri pa so si priplesali tudi udeležbo na Svetovnem prvenstvu (12.-16. oktober, Graz, Avstrija). Če imate radi "Street discipline” pa vas obveščamo, da bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 29. septembra - 2. oktobra potekalo Svetovno prvenstvo za Street dance show in Svetovni pokal v Hip hop-u. Od petka 27. maja - nedelje 29. maja je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekal 1. del Državnega prvenstva v Modernih tekmovalnih plesih. Z odličnimi nastopi so si "skoraj vsi” kvalificirani člani Plesnega kluba TITTY DANCE priplesali mesto v reprezentanci, zato čestitke vsem, ki ste se trudili skozi celo leto, tako plesalcem kot trenerjem. Na stopničkah je stala članska bre-akdance skupina BREAK THE ICE (reprezentanti), v battle-u so si priplesali 3. mesto. Nehvaležno, a vendar odlično 4. mesto si je priplesal Tej Jenko (reprezentant) v disciplini breakdance solo mladinci, v isti disciplini so tekmovali še trije člani, in sicer: 8. mesto Jure Vidakovič (reprezentant), 10. mesto Žan Carli (reprezentant), 13. mesto Aleks Ske-la Krštinc. V članski kategoriji breakdance solo pa so slavili Jernej Ličen (reprezentant), 5. mesto, Vasja Žiko-vič (reprezentant), 6. mesto in Amir Selič (reprezentant), 10. mesto. V številčno najmnožičnejših disciplinah pa sta si v FIANAL-u v zelo "hudi” konkurenci z odličnima nastopoma v kategoriji hip hop solo pionirke Sandra Grlj (reprezentantka, slika) in v kategoriji hip hop solo članice EvaRadosavljevič (reprezentantka) obe priplesali super 7. mesto, 19. mesto pa sta zasedla Anja Radosavljevič in Tej Jenko v disciplini hip hop pari mladinci. V "art” disciplinah se je Neža Vitez preizkusila v kategoriji jazz solo članice in zasedla 13. mesto, v kategoriji nad 33 let pa so si Išijas Boysi (reprezentanti) pri-plesali 5. mesto.____________________ Jadranje Odprto pismo slovenski jadralni javnosti, Olimpijskemu komiteju Slovenije, ministrstvu za šolstvo in šport ter fundaciji za Šport Republike Slovenije Spoštovane jadralke, jadralci, športni funkcionarji! Podpisana jadralna društva, odgovorni posamezniki in funkcionarji bi želeli seznaniti športno in širšo javnost z razmerami v slovenskem jadralnem športu. Vodilna društva, ki opravljajo veliko večino dejavnosti mladinskega in olimpijskega jadranja, nimajo nobenega vpliva pri delovanju JZS. Slabo leto pred olimpijskimi igrami je JZS brez pravega programa dela za olimpijske kandidate. S prejetimi sredstvi s strani države in njenih institucij se ravna negospodarno in se nenamensko trošijo. Onemogoča se delo legalno izvoljenim funkcionarjem zveze in društev. Državni reprezentanti, tudi Vasilij Žbogar (dobitnik edinih dveh slovenskih olimpijskih medalj v jadranju), so deležni neenakopravne obravnave ter šikaniranja in to ob praktično popolni odsotnosti finančne in druge pomoči pri pripravah, o čemur priča tudi nedavna peticija perspektivnih športnikov. S sredstvi, namenjenimi za delovanje zveze, praktično razpolagajo člani ene družine in ti so šli tako daleč, da so sedež JZS samovoljno preselili v svoje zasebno okolje. K takšnemu stanju je po našem mnenju pripeljalo neodgovorno ravnanje posameznikov in društev, ki jim ni mar za razvoj slovenskega jadranje od najmlajših v razredu Optimist do večine resnih kandidatov za nastop na 01 London 2012. JZS so si kot pravni subjekt prilastili na protipraven - nelegitimen način. Naj navedemo le naslednja dejstva: Na 24. redni skupščini dne 7.5.2010 so prevzeli nelegalno in protizakonito vodenje JZS z glasovi društev, ki po statutu JZS niso imeli pravice glasovanja. O tem na sodišču še teče pravda. Na 25. redni skupščini dne 17.12.2010 je prišlo do normalizacije razmer in sicer z javnim nepreklicnim odstopom takratnega predsednika JZS in članov Izvršnega odbora ter imenovanjem novih članov Izvršnega odbora, kar bi ob normalni primopredaji poslov vodilo k izvolitvi vseh organov in s tem vzpostavitvi pogojev za normalno delovanje zveze preko sprejetja program dela in finančnega načrta za predolimpijsko leto. Poskus normalizacije razmer je bil prekinjen z nelegalnim sklicem izredne skupščine s strani nepreklicno samoodstopljenega predsednika (kar je v nasprotju z veljavnim Statutom JZS), na kateri so društva (veliki večini teh društev je pred tem s sklepom Izvršnega odbora JZS prenehalo članstvo v JZS) razveljavila vse sklepe 25. redne skupščine in po kateri so začeli ponovno delovati stari organi JZS, ki z vsemi sredstvi blokirajo delovanje na 25. redni skupščini legalno izvoljenih organov. Med ostalim so jim onemogočila dostop do pošte, transakcijskega računa, elektronske pošte, internetne strani, dokumentacije JZS. Obstoječi statut JZS po vsebini zahteva prenovo. Večina društev ne izpolnjuje določb o članstvu in pogojev iz pristopne pogodbe , saj se ne ukvarjajo z vzgojo jadralcev v mladinskih jadralnih razredih. Po drugi strani pa ta statut ob nedoslednem upoštevanju določb omogoča, da društva, katerim je primarna dejavnost samo rekreativno jadranje in/ali organizacija regat za rekreativne ali komercialne namene, samovoljno krmarijo zvezo. To zvezo je leta 1989 ustanovilo osem društev, katerih jadralci še vedno predstavljajo jedro slovenskega jadralnega športa. Sedaj ta društva na delovanje formalno priznanih organov (organov, ki so vpisani v register društev) nimajo nobenega vpliva več. Posledice tega so že vidne, saj je v zadnjem času močno padlo število jadralcev v mladinskih in olimpijskih jadralnih razredih ter se poslabšale uvrstitve naših jadralcev na svetovnih lestvicah. V tem kontekstu je potrebno razumeti sprejeta sklepa na 25. redni skupščini izvoljenega vodstva JZS, da v skladu z določili Statuta JZS članom (društvom), ki ne izpolnjujejo določb pogodbe o pristopu k JZS, članstvo v JZS preneha. To je poizkus vzpostavitve pogojev za normalno in zakonito delovanje JZS in na podlagi tega možnost sprejema takšnega statuta zveze, ki bi omogočil nadaljnji razvoj jadranja v mladinskih in olimpijskih razredih ter tudi ustrezen položaj društev , katerih primarni interes je jadranje s potovalnimi jadrnicami in bolj rekreativno jadranje v neolimpij-skih razredih. Žal je bila v javnosti ta aktivnost legalnega Izvršnega odbora JZS namerno napačno predstavljena kot »izključitev 61 društev« in kot kratenje ustavne pravice do združevanja (kar je grdo zavajanje) in ne kot poteza, ki naj bi normalizirala razmere v JZS. Sedanje "formalno vodstvo JZS”, ki po svojem nepreklicnem odstopu ni hotelo svojih pooblastil predati novemu vodstvu, ne kaže nikakršne pripravljenosti za razrešitev situacije. Tako se ni pozitivno odzvalo na poskus mediacije na sodišču, kot se tudi ni odzvalo na poskus iskanje »skupne poti«, kar je predlagal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, g. Janez Kocjančič. Osnutek novega statuta JZS, ki je pripravljen in bo poslan vsem jadralnim društvom, je nastal s ciljem normalizacije razmer, predvsem s ciljem profesionalnega in strokovnega urejanja razmer v tekmovalnem jadranju, kot tudi enakopravne in ustrezne vključitve vseh zainteresiranih drugih društev v JZS. Omeniti pa je potrebno tudi škandalozno ravnanje nelegalno izvoljenega disciplinskega sodnika (izvolitve tega organa takratni veljavni Statut JZS ni predvideval), ki zlorablja svoj položaj za diskvalifikacijo legalno izvoljenega podpredsednika JZS in generalnega sekretarja JZS s ciljem, da v zvezi ne bi mogla delovati. Pri podpredsedniku JZS (ki je hkrati predsednik društva, iz katerega prihaja največ reprezentantov Slovenije, med njimi nosilec olimpijskih medalj Vasilij Žbogar) je šel celo tako daleč, da mu prepoveduje kakršno koli delovanje na področju jadranja do konca olimpijskega ciklusa London 2012 z »utemeljitvijo«, da se prepreči njegovo negativno vplivanje na kandidate za olimpijske igre. Če k temu dodamo še (s strani nekdanjega - poslovodečega generalnega sekretarja JZS) preprečitev pregleda finančnega poslovanja JZS (vpogled je statutarna pravica društev), to nedvomna zahteva ukrepanje organov, ki so za to pristojni pri OKS, MŠŠ, Fundaciji za šport RS, Računskem sodišču ..., ker žal z normalnim demokratičnim delovanjem razmer znotraj zveze ni mogoče urediti. K takšnim ukrepom »kličejo« tudi zadnje odločitve organov in posameznikov »formalno priznanega vodstva«, ki danes razpolagajo s finančnimi sredstvi JZS, kar je razvidno iz: - obvestila z dne 19.4.2011, da morajo jadralci sami plačevati štartnine (do sedaj jih je plačevala zveza), JZS pa jim bi le te naknadno povrnila, - obvestila društvom z dne 29.4.2011, da bo JZS poravnavala stroške priprav v višini 50% (70%) od predvidenih. Vse to onemogoča normalno izvajanje priprav in udeležbe na tekmovanjih in jasno kaže na stanje, da je «formalno priznano vodstvo JZ« že pridobljena sredstva porabilo nenamensko ter da se očitno nihče od njih ne ukvarja s pridobivanjem dodatnih (sponzorskih) sredstev. Poleg tega se dobro leto pred Olimpijskimi igrami sprejemajo odločitve o reprezentantih, trenerjih in spremljevalcih po sistemu direktiv »formalno priznanega vodstva JZS », brez posveta s tekmovalci in klubi, iz katerih prihajajo reprezentanti, in brez sklenjenih pogodb z reprezentanti, ki so tako brez jasnega programa financiranja. Pri tem pa se tudi dogaja, da prej omenjeno »vodstvo« onemogoča (z za šport nelogičnimi normativi) in prepoveduje nastop posameznim jadralcem s statusom Perspektivni športnik (po kategorizaciji OKS) na posameznih prvenstvih tudi v primerih, ko so le ti prejeli vabilo za udeležbo s strani organizatorjev in so pripravljeni sami financirati svojo udeležbo (JZS na račun njihovih dosežkov in njihovega statusa prejema denar s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije za šport RS). Istočasno financirajo dejavnost jadralcem (brez statusa vrhunski športnik), kar so omogočili z v ta namen prikrojenim Pravilnikom o financiranju reprezentanc. Zaradi opisanih razmer pozivamo pristojne pri Olimpijskemu komiteju Slovenije, Ministrstvu za šolstvo in šport ter Fundaciji za šport RS, da v okviru svojih pristojnosti preprečijo s strani formalno priznanega vodstva JZS nadaljnje nenamensko trošenje finančnih sredstev JZS ter TAKOJ pomagajo vzpostaviti sistem, ki bo v danih razmerah zagotovil, da bodo finančna sredstva prišla v resnici do športnikov, katerim so namenjena in ki jih nujno potrebujejo za svoje delo v predolimpijskem letu. Prav tako pa pozivamo vsa jadralna društva, da podprejo sprejetje novega Statuta JZS, na temelju katerega se izvoli vodstvo zveze, ki bo zagotavljalo: - da bo po svoji moralni in profesionalni kvaliteti sposobno voditi JZS, - da bo svojo vlogo in funkcijo smatralo kot stvar odgovornosti in ne prestiža, - da bo sposobno ločiti privatne in družinske interese od interesov jadralnega športa in jadranja na sploh, - da ne bo zlorabljalo organov zveze za lastne interese in obračune, - da bo znalo odgovorno in skrbimo ravnati s finančnimi sredstvi, - da bo sposobno pridobiti dodatna finančna sredstva za izvajanje programa, - da bo znalo spodbujati in voditi razvoj tako tekmovalnega kot tudi rekreativnega jadranja. - da bo v teh kritičnih razmerah sposobno postaviti in realizirati program do OI London 2012 in naprej, tako v članski kot mladinski konkurenci. Jadralski pozdrav, JK Burja Izola, JK Jadro Koper, JK Pirat, JK Ljubljana, BD Ranca Ptuj, Štajerski jadralni klub, ŠD Piran, WSC Črnomelj, JK Izola, JK Olimpie, KVŠ Velenje, JD J24, JK Strmol. Aljoša Tomaž, Marjan Božnik, Stanislav Žbogar, Dušan Puh, Igor Kraševac, Milan Morgan, Vilijem Orel, Emil Mesarič, Gorazd Fras, David Antončič, Janez Mrak, Dušan Vrščaj, Romeo Podlogar, Primož Perne, Robert Bužan. Kino Otok se je povsem razgalil Manzioli bo za šest festivalskih dni spet postal najlepši kino v Sloveniji. Pravzaprav bo letos več kot kino, saj bo poleg filmskih projekcij na njem potekal bogat spremljevalni program, predvsem glasbeni. Tokrat je program večerov na Manzioliju zasnovan tako, da bo res vsak lahko našel film zase in doživel čarovnijo filmske projekcije pod zvezdami. Sekcija Trgatev je tradicionalna festivalska sekcija, v kateri pa filmi ne bodo več tekmovali za ocene gledalcev. Na tokratnem festivalu ne bomo izbirali zmagovalca, pač pa bomo zmagali vsi: gledalce bomo povabili, da namesto neosebnih ocen napišejo kakšno besedo, kako se jih je film dotaknil. Te misli bomo objavili, jih posredovali tudi avtorjem in tako sklenili filmski in človeški krog. Na Manziolijevem trgu bomo ponudili: rokerski klic k vstaji italijanskega naroda Brez strahu, srčni portret izgubljenega človeka v dominikanski džungli Jean Gentil, poletna zapeljevanja na francoski način Pauline na plaži, ruska ljubezenska pesem Tihe duše, romantična komedija za kadilce iz Hong Konga Puhni mi ljubezen, duhoviti slavospev življenjskemu krogu v idilični Kalabriji Štirikrat, portret mladosti do zadnjega diha Konec maja je KUD Otočje v izolski knjižnici predstavili literarno revijo Otočje O. Revijo sta predstavila predsednik društva Mitja God-njavec in pisec potopisov, reportaž in knjig za otroke Mare Cestnik, poezijo sta prebirala Tomaž Mah-kovic in Patricija Dodič, avtorsko poezijo pa je zapela fotografinja in performenka Rada Kikelj. Društvo in uredništvo imata sedež v Stržišču nad Baško grapo, seveda pa je revija, ki tu uradno domuje, vsej prej kot regijska ali lokal-patriotska, saj predstavlja sodelavce in njihove prispevke ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz širših jezikovnih, etničnih in književniških prostorov. Prva številka je izšla januarja 2009. Doslej je izšlo pet številk, trenutno je v pripravi šesta številka, obarvana z makedonskimi temami, književnostjo in likovnim ustvarjanjem in bo izšla letošnjo jesen. Otočje Svoboda v povoženem srbskem mestu Tliva Roš in za konec še Lisanka s kubansko traktoristko sredi raketne krize! Smo koga izpustili? Da bo bolj držalo, smo prosili nam ljube Primorce in Primorke, da si izberejo svoj film in vam ga predstavijo s svojimi besedami. Naši filmski botri so: Nataša Benčič (Jean Gentil), Andrea F (Brez strahu), Martina Kofol (Tihe duše), Jože Dolmark (Pauline na plaži), Anika Horvat (Puhni mi ljubezen), Valterap (Tilva Roš), Iztok Geister (Štirikrat) in Goj-mir Lešnjak Goje (Lisanka). Programska sekcija Dobri sosedje ponuja pogled v izstopajoče filmske stvaritve avtorjev iz sosednjih dežel. Predstavili bodo filme: Brez strahu (Piergiorgio Gay, Italija, 2010), Dežela večera (Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2011) in Zvezde hrvaškega kratkega filma: Shematski razpon revije je zelo širok, saj obsega najmanj deset rubrik oziroma blokov - od standardnih, kot so poezija, proza, esejistika, književna kritika, intervju, prevodi, do posebnejših, kot sta npr. “Podo-bopis” (povezava tiskane besede in likovne podobe - strip, ilustracije, karikature, ilustrirani haikuji, komentirane fotografije ipd.) in “Sopotja” (predstavljanje manjših, obrobnih, slabše poznanih literarnih društev, gibanj, njihovih revij in zbornikov) ter dramatika. Otočje O. je revija, ki razglaša in zahteva odprtost. Najbolj pereči problemi so seveda gmotni in materialni, zato se sodelavci revije pogosto predstavljajo ljudem na predstavitvah, prireditvah in literarnih branjih in na gostovanjih v tujini. Nikogar ne čutijo kot konkurenco, je pa res, da je revija dobila pomoč in podporo le od redkih institucij, naj so še tako “kulturno umetniško” zaprisežene. Revija vabi pisce, nove sodelavce, prevajalce, fotografe, glasbenike in vse, ki še verjamejo v pisano besedo in njen pomen, da se ji pridružijo. tekst Mare Cestnik, Patricija Dodič, Seveda pa se s tem ponudba različnih filmov še zdaleč ne konča. V eklektični festivalski sekciji Odprti otok se spajajo različni pogledi in metode filmskega ustvarjanja. Silvanov zaliv je srečanje, na vse strani in vsem odprt prostor za doživetje in pripovedovanje, ne le filma, pač pa poezije v vseh oblikah. Vrsta filmov bo predstavljenih v Spoštovani predstavniki slovenskega »političnega razreda«, Vlada RS, vodstva parlamentarnih političnih strank, poslanci Državnega zbora RS, živimo v letu, ko se izteka dvajset let od osamosvojitve Slovenije, v katero je velik prispevek svojega moralnega kapitala vložila tudi slovenska kultura, dejansko težo odločitve in tveganja pa je s plebiscitom vzelo nase celotno ljudstvo in zato je sleherna razprava o posamičnih zaslugah odveč. Danes ljudstvo, namesto da bi ponosno proslavljalo, tone v brezup in strah pred prihodnostjo. Razpadel je sistem vrednot, v imenu katerega smo se osamosvojili, propadle so cele gospodarske panoge, grozi nam razpad socialnega sistema. Države so se polastile politične stranke, med katerimi ni dialoga; poslanci v parlamentu ne razpravljajo in ne tehtajo argumentov, temveč se zmerjajo, obtožujejo, si očitajo domnevne grehe svojih dedov, bojkotirajo, obstrui-rajo, se preglasujejo in vsako pomembno sprejeto odločitev vsilijo ljudstvu v ponovno odločanje na referendumu. Kot da reprezentanti parlamentarne demokracije želijo vsemu svetu dokazati nesmiselnost sistema! Kulturna produkcija po eni strani doživlja količinski razmah, po drugi strani pa se zdi, da v kulturi vlada popoln relativizem glede vrednostnih kriterijev; mediji ter javnost, tudi politika, kujejo v nebo dosežke množične kulture, resnični dosežki pa ostajajo spregledani ali kvečjemu zabeleženi in nato pozabljeni. Nesporno je tudi, da je že mogoče zaznati negativne učinke globalizacije na položaj slovenskega jezika. sodelovanju s Slovensko Kinoteko in v sodelovanju z Mednarodnim festivalom animiranega filma Ani-mateka. Potem sta tu še sekciji Prijatelji in Video na plaži. Za slednjega tudi letošnji izbor večinoma sestavljajo domači avtorji, ki so iz leta v leto bolj številni, dejavni in drzni. Izbor tujih avtorjev pa bo letos precej eksotičen in eklektičen, saj so filmi priromali iz daljnega Izraela, Belorusije, Južne Koreje, Tajvana, močno pa bodo zastopani tudi naši avstrijski prijatelji. Kino Otok je doma v Izoli in vsako leto raste skupaj z njenimi najmlajšimi prebivalci, zato smo letos v festivalski program vključili novo sekcijo za otroke in mlade Kino-balon, v kateri bomo prikazali štiri dokumentarne filme. Med njimi je tudi mehiški film z naslovom Na morje!, ki ga bo na festivalu prvič na ogled v sredo, 8. junija, ob 10. uri v izolskem Kulturnem domu. Kino Otok in distributer Demiurg pa premierno projekcijo podarjata učenkam in učencem vseh izolskih osnovnih šol! DSP poziva slovenske politične stranke, poslance, ministre in druge funkcionarje, naj se prenehajo boriti izključno za prestiž in oblast; naj se vendar že začnejo pogovarjati, poslušati in upoštevati drug drugega in naj s spremembo volilne zakonodaje omogočijo, da bo na volitvah imel možnost za izvolitev še kdo drug in ne le najbolj ubogljivi vojščaki strankarskih vojskovodij! Parlamentarne stranke tudi poziva, naj ne izsiljujejo predčasnih volitev, dokler ne izpolnijo naloge iz predhodne zahteve, saj bi predčasne volitve pod nespremenjenimi pogoji omogočile zgolj zamenjavo ene obstoječe in izpete garniture z drugo obstoječo in nič manj izpeto garnituro, ne da bi se zares kaj spremenilo. Spoštovani politiki, voditelji in izvršitelji - v teh dvajsetih letih ste se polastili vseh možnosti odločanja, mnogi ste svoje položaje tudi zlorabili, vsi ste odgovorni za prihodnost države. Začnite razmišljati o strahu in brezupu, ki vse bolj prevladujeta v deželi, o klimatskih spremembah, ki nas ogrožajo, o nedoseženi enakopravnosti in družbenem položaju žensk in državljanov z drugačno spolno usmeritvijo, o gospodarstvu, ki potrebuje prostost za razvoj in ne nasvete in vsiljene kadre, razmišljajte o kulturi, ki ne potrebuje drugega kot ustrezno spoštovanje, in o šolstvu ter znanosti, ki potrebujeta možnosti za delo brez vedno novih finančnih in drugih pretresov! Razmišljajte o tem, da smo državo pred dvajsetimi leti ustanovili zato, da bi jo imeli še dolgo potem, ko vseh nas že dolgo ne bo! Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev Revija s potopisi za otroke Kino Otok Slovenski pisatelji pozivajo politike Kulturniški smerokazi Nedelja, 5. junij2011 Park Pietro Coppo - ob 10.00 in Manziolijev trg - ob 18.30 Nedeljske poletne pihalne godbe v Izoli Pihalni orkester Izola Organizator Center za kulturo, šport in prireditve Izola, TGZ Izola, Obtina Izola, Jami sklad RS za kulturne dejavnosti Ponedeljek, 6. junij 2011 Kulturni dom Izola - ob 17.30 in Manziolijeva palača - ob 19.00 predstava in razstava predstava ob zaključku šolskega leta in otvoritev razstave risb “Ne combiniamo di tutti i colori” otrok iz vrtca L’aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri. Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, Scuola elementare Dante Alighieri Sreda, 8. junij 2011 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predstavitev knjige »Koprčani« avtorice Kristine Menih Vstop je prost. Četrtek, 9. junij 2011 Hotel Delfin - ob 19.30 2. mednarodna revija upokojenskih zborov južne Primorske in zamejstva Revija je zasnovana na spominjanju zgodovinskih dogodkov pod geslom: »Ne pozabimo na zgodovinski spomin«. Ti dogodki so: 90 letnica Marežganskega upora, 90 letnica poboja in ranitve otrok v Strunjanu, 90 letnica divjanja fašistov po Izoli, požig delavskega Kulturnega doma in uboja Ivana Žuštoviča, 70 letnica OF in pričetka 2. sv. vojne in 20 letnica življenja v novi Sloveniji. Nastopalo bo 10 pevskih zborov od tega 2 iz zamejstva. Organizator: Društvo upokojencev Izola in Pokrajinska zveza društev upokojencev južna Primorska PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB 3. in 4. junija od 19.00 dalje predstavili se bodo domači oljkarji in vinarji Tržnica Izola, Ljubljanska, Koprska, Verdijeva in Alietova ulica Manziolijev trg Bogata kulinarična ponudba Zabavah nas bodo : Dej še en litro, Tu i tamo, Mužika Sv. Lazarja, WW Tele,Društvo harmonikarjev.. V petek, 3. junija- tekmovanje v briškoli in trešetu - na Manziolijevem trgu Prijave sprejema Sandi 041736511 Vabljeni sobota 4.junij - Ljubljanska ulica, otvoritev ob 10.30 do 14.00 ure Umetnost na cesti: Praznične karikature galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na ogled razstave VOJKO ALEKSIČ 78000 + 6 Razstava bo na ogled od 18. junija 2011. Pretorska palača v Kopro Vabimo vas na otvoritev razstave ALEKSANDER PECA SLIKE ki bo v sredo, 1. junija ob 17. uri v Pretorski palači v Kopru. Razstava bo na ogled do 30. junija 2011. Palačo Gravisi ButoraivKopro Valjudno vabljeni v palačo Gravisi Butorai v Kopru. v četrtek, 2. junija ob 20. uri. Mala dvorana Kulturnega doma « Vabimo vas na ogled razstavejkulptur Charles Gustav Škapin »EVOLUCIJA« v Kulturnem domu v Izoli, Oktobrske revolucije 1. Dela so na ogled tudi v galeriji Alga, Kristanov trg 2. MARIJA BEGAN0VIČ Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009 Kulturno društvo Korte Mestna knjižnica Izola • »Montažno kiparstvo« - razstava skulptur , ki so jih izdelali učenci S.razredov Osnovne šole Livade pod vodstvom mentorice Ingrid Knez. • Razstava članic likovnega društva SOLINAR: Pirih Ljuba, Kovač Nives, Štefančič Iva. • Razstava izdelkov likovne skupine iz vrtca Školjka, ki so nastali pod mentorstvom Jože Kleve. • Razstava Miloš Arsenov • »Istrski utrinki« razstava fotografij Dinko Dominik Bizjak • 9. junij - 20. november 2011. Primorci beremo je skupen projekt primorskih knjižnic, s katerim že peto leto zapored knjižnice spodbujamo branje slovenskega leposlovja. Letos je na seznamu branja 50 proznih del in 12 pesniških zbirk. Bralci, ki v eni od knjižnic preberejo 5 proznih in eno pesniško zbirko v času od 9. junija do 20. novembra, projekt zaključijo. Vsako prebrano delo je dragoceno zaradi užitka branja in vpogleda v slovensko ustvarjalnost, pa tudi zato, ker je materni jezik bistven za prenos in ohranjanje v njem utelešene kulture. Več nas je, večje je razkošje branja ustvarjamo. Vsako leto »Primorci preberemo« nekaj tisoč knjig v vseh knjižnicah. Hvala, ker je naš bralni krog iz leta v leto večji. Marjan Matoh sobota ll.junij - Lonka - od 10. do 16. ure. Sejma znanja Izola 2011 Na stojnicah, s predstavitvami na trgu in nastopi na odru, se bodo predstavili člani 11-ih slovenski borz znanja z najrazličnejšimi znanji, spretnostmi in veščinami. Prijazno vabljeni, da se udeležite našega festivala znanja in zabave! Za več informacij se lahko obrnete na informatorko na Borzi znanja Izola, KSENIJO OREL, na tel.št.: 05 66 31 282 ali 041-857-810 ah na e-naslovu: ksenija.orel@guest.arnes.si Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ah izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na tel. št.: (05)6631-282 BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30 ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30 Kultura in zabava Pušpanovi znajo tudi z malimi ribami Na majskem večernem klepetu z »Zanimivimi Izolani«, zadnjem pred poletnim predahom, sta se v čitalnici mestne knjižnice Izola, v pogovoru z Natašo Benčič, predstavila Elizabeta in Alen Pušpan, mati in sin, odlična poznavalca in proizvajalca jedi iz zakladnice morja. . Elizabeta in Alen sta s svojo blagovno znamko Salladia v90-ih letih ime Izole ponesla daleč naokrog. Ko se je rodila Salladia, smo tudi v trgovinah, kjer tega nismo bili vajeni, končno le dobili prave morske dobrote, kot so slani fileji, ki so si zaslužili to ime in bakala, ki smo ga lahko vikali. Zgodba Salladie se je rodila iz stiske, ko je Elizabeta v Delamarisu izgubila službo, postala je tehnološki višek in s pomočjo svojega sina, hčerke in zeta -na pogorišču starega - ustvarila nov začetek. Do te mere, da je v kakšnih dveh letih po začetku delovanja v devetdesetih letih, po izboru revije Naša žena postala Podjetnica leta. V Salladiji so vse do konca proizvajali butične izdelke z morsko hrano. V času približevanja pisani druščini evropskih držav pa niti evropske kot tudi ne lokalne pristojnosti niso prepoznale pomenljive edinstvenosti majhne lokalne obratovalnice, ki je pri pripravi svojih dobrot vseskozi delovala v duhu spoštovanja lokalne tradicije, s preudarnim izborom najboljših sestavin in v zglednem vzajemnem sodelovanju z ribiči in drugimi soustvarjalci proizvodnega kroga. Ob zaprtju Salladije je želja, da se izdelek ohrani ostala dovolj živa, da sta Alen in Elizabeta Pušpan v vsem dopuščala možnost, da se nekega dne ponovno razvije nekaj novega - v duhu starega. Na Manziolijevem trgu se tako pred dvema letoma odprla vrata gostilnice, ki sicer ne ponuja pogleda na morje in elegantnih namiznih dekoracij, pač pa še iz časov Salladije znane butične in ročno pripravljene predjedi, kot so sardoni, ki jih ima Elizabeta kar 7-krat v rokah in v soli, preden končajo v kozarčku, doma tolčen in v veliki količini vode skuhan bakala, v ponvi ali na žaru pripravljen dnevni izlov izolskih ribičev brez dodatkov a la tržaška omaka, ki brez potrebe prekrivajo primarni okus in vonj sveže ribe, bakala v golažu ter ostalo, kar ostalih 10 jedi, ki so na jedilnem listu, čeprav je ta zgolj orientacijske narave. Veseli ju, da je majhna riba kot so sardele, moli, papaline, ki je bila vrsto let zapostavljena, ponovno vrednotena in da jo lahko tudi sami postrežejo. Kakovostna in nič zato če ne ravno »razvejana« ponudba je tisto, s čimer poskušajo narediti vtis na domače in tuje goste. Elizabeta, je zgovorna Štajerka, ki si je življenje ustvarila v Izoli in ki istrske recepte pozna bolje od Istranov in Alen, gostinec z diplomo iz arhitekture, sta si enotna, da je Izola mestece, ki kljub boleči selitvi Delamarisa v Pivko, in zahvaljujoč zapostavljenosti, ki jo je bila deležna v preteklosti napram »naprednemu« Kopru in Piranu, še vedno pristno ribiško mestece s svojim ribiškim izročilom. Zasipavanja, pozidave in uničevanje vse povprek škodijo identiteti Izole; identiteti, ki bi lahko bila, s primernim ovrednotenjem in ohranitvijo objektov kot je na primer zgradba nekdanje ribiške tovarne Degrassi ter s premišljenim načrtovanjem, ki sloni na upoštevanju potreb domačinov, ohranila prijetno obmorsko mestece - z dušo. Ksenija Orel Kino Otok in Komunala lepšata svetilnik. Mestna knjižnica Izola in Mreža borz znanja vabita, da se udeležite Sejma znanja Izola 2011, ki bo v soboto, 11. junija 2011 na Lonki v Izoli od 10. do 16. ure. Na stojnicah, s predstavitvami na trgu in nastopi na odru, se bodo predstavili člani 11-ih slovenski borz znanja z najrazličnejšimi znanji, spretnostmi in veščinami. Vabljeni, da se »borznikom« pridružite in sodelujete pri različnih delavnicah in predstavitvah na prostem. Program Energijske tehnike za dober dan (vadba na prostem), priprava smoothi-jev in predstavitev osnovnih sestavin za presni jedilnik, namizne dekoracije - drevesa iz žičk in kristalov, izdelovanje punčk iz cunj, razstava akvarelnih slik, keramičnih izdelkov, zakaj kuhanje po istrsko košta malo nič in je zdravo, »Krompirjev tisk« in okraševanje pogrinjkov, graviranje stekla, risanje in slikanje, slikanje na steklo, digitalna fotografija tako in drugače, plesno-borilna veščina capoeira, izdelava istrske pastirske piščali iz trstike, vedeževanje s kartami, umetnost pripovedovanja pravljic za male in velike, vse o potapljaški opremi in veščinah potapljanja, zaigrajmo prve akorde na kitaro in glasbeni zaključek: Istrska glasba in glasbila ter nastop glasbene skupine Vruja Zborovska revija v znamenju zgodovinskih obletnic V četrtek, 9. junija se bo ob 19.30 uri v hotelu Delfin začela 2. revija upokojenskih zborov južne Primorske in zamejstva. Na reviji sodelujejo upokojenski zbori Društev upokojencev, zbori, ki so se opredelili, da so upokojenski in vabljeni zbori, ki ne izpolnjujejo omenjenih kriterijev. Revija je zamišljena tudi kot proslava v počastitev zgodovinskih dogodkov; Ne pozabimo na zgodovinski spomin! 90. letnici Marežganskega upora 90. letnici poboja otrok v Strunjanu 9o. letnici divjanja fašistov po Izoli 70. letnici ustanovite OF 70. letnici pričetka 2. sv. vojne 20. letnici nove Slovenije Vsi ti dogodki so se odvijali tudi na področju naše Pokrajinske zveze društev upokojencev, zato smo želeli vsa ta obeležje strniti v eni proslavi in na enem mestu. Rdeča nit dogodka je življenje Slovencev tega območja in širše in boj in hrepenenje po svobodi in lastni državi. To zamisel nam bodo omogočili uresničiti naslednji zbori: MoPZ »Lopar », MoPZ »F. Venturini » in MoPZ » Vesna » iz Trsta, ŽVS » Dekleta iz Škofij » skupaj z ŽVS » I. Grbec »iz Skednja - Trst, ŽePZ » Sinji Galeb » Izola, ŽePZ » Pristan » Koper, ŽVS » Kraški šopek » Sežana, MePZ » A. Šuligoj » II. Bistrica, MePZ » Faros » Piran in MePZ » Maestral » Koper. Hvala zborom, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju. Na reviji bo glasbeni selektor izbral tudi zbor, ki se bo udeležil državne revije upokojenskih zborov, konec septembra, v Ljubljani. Na lanskoletni državni reviji, ki je potekala v okviru Festivala za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bil kot najboljši zbor izbran MePZ » Maestral » Koper, ki bo za nagrado nastopil na letošnji svečani otvoritvi tega festivala in to v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Zahvaljujemo se tudi županom obalnih občin za pokroviteljstvo - posebej našemu županu kot gostitelju in sponzorjem, ki so to prireditev omogočili: ZDUS, PZDU JP, DU Izola, Mobitelu, JSKD RS in oi Izola, Avto Jerebu, Vrtnarstvu Cedra d.o.o.. Hotelu » Delfin »,Tedniku Mandrač in AdriatikSloveniki - zavarovalni družbi d.d. Vabljeni! Organizator, tajnik PZDU JP in član DU Izola, Karol Pavlin. vi \ vini vr 13 Četrtek, 2.junij2011, št. 912 ------------------------------------------------------ Mednarodna Izola Interizola pomeni združevanje Mednarodni večer Interizola je ponovno dokazal, da je svet le navadna okrogla žoga, na kateri živi in ustvarja veliko število med seboj različnih si bitji, ki pa so v osnovi enaka. Zakaj bi potem delali razlike? Ker je naš planet okrogel je zelo olajšano potovanje iz točke A do točke B. Lokacijo točke A ne izbiramo sami, saj gre za kraj, kjer se pogosto rodimo in preživimo mladost. Zato pa lahko sami izberemo točko B, kraj, kjer bomo preživeli osrednji del naše eksistence. Mnogi v točki A ostanejo celo življenje, nekateri pa se odločijo za pot. In nekaj od teh je pot pripeljala v Izolo. Pred enim letom se je v Manzio-lijevi palači zgodil prvi Interizola, kulturni dogodek, ki je hotel domačinom, domorodcem, ta-korekoč, predstaviti nekaj ljudi povsem različnih kultur, ki so Izolo določili za domače gnezdo. Lanskoletni dogodek je bil velik uspeh. Začelo se je z modno revijo, seveda zelo etnološko obarvano, končalo pa z izjemno poslastico etnoloških dobrot. Organizatorji pa so nabrali dovlj prispevkov, da so donirali nekaj sredstev Rdečemu križu. Dogodek je kar kričal po ponovitvi. Ki se je seveda zgodila. Letošnja Interizola pa ni bila le ponovitev nekega dogodka, temveč se je še dodatno izpopolnila. Čeprav je bila modna revija velik “hit”, so se tokrat organizatorji, društvo Svilena pot, odločili za nekoliko bolj kulturniško predstavitev, in so predstavnice in predstavniki trinajstih različnih držav prisotni množici v Man-ziolijevi palači predstavili nekaj prebranih verzov v lastnem jeziku, ter tudi kakšno točko plesa. Dogodek so popestrili gostje iz italijanskega Tolentina, nekoliko pa je vzdušje pokvarilo le muhasto majsko vreme. Sasikala Perumal, ena od organizatork dogodka pravi, da so seveda zadovoljni, da je bil dogodek tako lepo obiskan, a prispevkov je bilo letos vseeno nekaj manj. “A na srečo smo nekaj sredstev pridobili preko razpisa in s tem bomo pokrili stroške za hrano. Nekaj malega smo tako vendarle uspeli darovati Društvu prijateljev mladine. ” Kot rečeno, pa je bil največji sovražnik letošnjega dogodka vreme. “Zaradi vremena nismo vedeli, kje bi sploh lahko pogostili s hrano, saj je Man-ziolijeva palača premajhna za takšno množico. Smo pa vseeno zadovoljni, da se je hrana tako prilegla Izolanom. Največji hit pa so bile vsekakor Tapiokine kroglice, ” za katere smo na desni strani tudi ponudili recept, ki je natisnjen tudi na mednarodni kuharici, ki so jo organizatorji natisnili prav za ta dogodek. Dogodek pa je le začetek uradnega delovanja društva, ki je-sicer dejavno že več kot eno leto, registrirano pa šele nekaj mesecev. “Naša želja je, da bi vsaj enkrat mesečno priredili kakšen dogodek, pa naj bo to predstavitev katere od držav, ali pa raznorazne delavnice. Na dolgi rok pa upamo, da bi uspeli ustanoviti nekakšno žensko zadrugo, preko katere bi izolske ženske svoje domače izdelke predstavile in ponudile trgu. Nekako v stilu “fair trade” prodaje, kjer pridelovalci za svoje domače izdelke dobijo primerno plačilo. Idej je seveda veliko. ” Sasikala je tudi omenila, da si za naslednjo Interizolo želijo, da bi se jim pridružilo še več predstavnikov narodnosti. “Nekatere poznamo, druge še ne, a upamo, da jih bomo dovolj motivirali za naslednje leto. Letos smo predstavili kar 13 narodnosti: Bosna in Hercegovina, Filipini, Indija, Indonezija, Kosovo, Madžarska, Poljska, Rusija, Slovenija, Srbija, Švedska, Tajska in Ukrajina. Poznamo tudi družino z Norveške, ki živi v Izoli, vemo pa, da se je nedolgo tega priselila družina iz Koreje. Seveda so tukaj še Kitajci in še mnogi drugi. Vseh ne moremo poznati zato jih pozivamo, da nas kontaktirajo sami. ” Ker menda druga Interizola ni bila zadnja. “Že zdaj razmišljamo, kdaj in kako bomo organizirali naslednjo. In upamo, da nas bo vedno več. ” AM Tajska Tapiokine kroglice s svinjino Sestavine: Nadev: 1 1/2 skodelice biserne tapioke (sestavina, ki jo je mogoče kupiti v večini marketov, ki nudijo azijske izdelke) 3/4 skodelice tople vode 1/4 čajne žličke soli 2 čajni žlički belega popra 3-5 koščkov svežega koriandra 2 žlici canole ali drugega rastlinskega olja 1 srednje velika čebula, drobno narezana Svinjina 1 žlica palmovega ali rjavega sladkorja 3 žlice tajske ribje omake (omaka, ki jo je mogoče kupiti v večini marketov, ki nudijo azijske izdelke) 2 čajni žlički drobno sesekljanih svežih rdečih čilijev 3 žlice zdrobljenih prepraženih arašidov (neslanih) Tapiokina moka Glazura: 2 žlici popečenega česna Zdrobljeni prepraženi arašidi Narezani rdeči čiliji Svež koriander Priprava: Splaknite biserno tapioko v cedilu z drobnimi luknjicami, odcedite in dajte v skledo. Sol raztopite v vroči vodi in počasi med mešanjem dodajajte tapioki. Pokrijte in pustite 1 uro. Medtem pripravite nadev. Zmeljite svinjino. V mlinčku zmeljite beli poper in korenino koriandra. V voku segrejte olje in pražite čebulo, dokler se ne zmehča. Vmešajte sladkor in mešanico popra in ckoriandra. Odmaknite s plošče. V skledi zmešajte svinjino in čebulo s prepraženo čebulo in mešanico začimb. Dodajte 3 žlice ribje omake, sveže čilije in zdrobljene arašide. Dobro premešajte. Z roko oblikujte kroglice iz tapioke, jih dajte na pladenj in pokrite z krpo. Operite roke, jih posušite in jih posujte z tapiokino moko. V vsako kroglico s prstom naredite luknjo, da dobite obliko skodelice. Vanjo dajte žličko mešanice s svinjino in ponovno pokrijte s tapioko. Kroglice položite v oparilnik, tako, da se ne dotikajo. Parite nad zelo vročo vodo, dokler tapioka ni skoraj povsem prozorna (cca 20 min). Odmaknite oparilnik s plošče in pustite kroglice, da se odcedijo, preden jih prestavite v servirno posodo. Posujte z zmletim česnom ali zdrobljenimi praženimi arašidi in okrasite z rezinami čilija. Filipini Embutido Sestavine: 1/2 kg svinjine 1/2 skodelice drobno sesekljanega korenčka 1 skodelica sesekljanega pršuta 3 žlice mlete zelene paprike 3 žlice mlete rdeče paprike 1/3 skodelice sladkih kumaric 1/4 skodelice rozin 3 cela jajca 1/2 skodelice naribanega sira cheddar Sol in poper 1 žlice koruznega škroba Nekaj rezin trdo kuhanih jajc Nekaj rezine dunajske klobase Aluminijasto folijo Priprava: Pripravite parilnik ali mrežico za pečenje v pečici. Zmešajte vse sestavine. Razdelite mešanico v poljubno število kupčkov. Folijo narežite na kvadratke in dajte po en kupček mešanice na sredino kvadratka. Sploščite in na sredino naložite rezine jajca in dunajske klobase ter svinjine. Zavijte v kroglico. Embitude naložite v parilnik ali na mrežico za pečenje, pod katero postavite posodo z vodo. Pokrijte z folijo. Pecite cca 1 uro. Ko se ohladi, narežite na obročke in postrezite z omako. Indonezija Wingko Babai Sestavine: 2 konzervi kokosovega mleka po 400 ml 250 g kokosovega prahu 275 g sladkorja 500 g riža Priprava: Zavrite kokosovo mleko, med mešanjem dodajte sladkor in kokosovo moko in na koncu še riž. Dobro premešajte. Ko je riž kuhan, dajte v pekač in pecite v pečici cca 30 min. VI A\llIt\C 14 -------------------------------- Na MLADIH SVET STOJI ---- Ciciolimpiada z mislijo na drevesa Slogan tokratne Ciciolimpijade se je glasil: »Ohranimo gozdove za nove rodove«. Z njim so najmlajši želeli opozoriti na pomen dreves in gozdov za nas in za naše okolje.. „Vsi, majhni in veliki lahko veliko naredimo za ohranjanje narave in našega planeta", so glasno ugotavljali na sobotni, že 15. po vrsti Ciciolimpiadi, ki jo organizirajo malčki in vzgojitelji izolskega vrtca Mavrica. Prireditev se je tradicionalno začela s prihodom prapora, olimpijskega ognja, Cicižoge - njihove maskote in seveda s petjem Cicihi-mne. Po svečani zaprisegi vseh sodelujočih jih je obiskal tudi poštar Pavli s pismom o sreči za vse. Med igrami je udeležence vodil gusar Berto (Šten Vilar) in se v njihovem imenu pogovarjal z gosti. Vse prisotne sta pozdravili ravnateljica g. Suzana Božič in podžupanja ga. Breda Pečar ter jim zaželeli obilo zabave. Okoli 490 otrok iz vrtca Mavrica Izola je tekmovalo v igrah pri katerih so zbirali star papir in sadili drevesa, čistili gozdove, pomagali drevesom, da so ponovno ozelenela in zasajevali nove gozdove. Med posameznimi igrami je potekala predstavitev gostov, s katerimi smo sodelovali pri izvajanju celoletnih projektov. Predstavnica podjetja Komunala Izola, ga. Anja Kleva, je predstavila dejavnost svojega podjetja v povezavi z ekologijo in ločenim zbiranjem odpadkov. Tabornice rodu Jadranskih stražarjev so poudarile pomen skrbi za naravo, predvsem za gozdove, da bi lahko čim dlje uživali v brezskrbnem bivanju v naravi. Prireditev so popestrili otroci vrt-čevega zbora z zborovodjo Marjetko Popovski in otroci plesno dramskega krožka z mentoricama Ano Vončina in Anjelko Pevc. Bilo je veselo in zabavno, vsi otroci so, kot se za prave športnike spodobi, dobili medaljo z maskoto Cici- žogo, ki jo je izdelal g. Vasja Nanut. Vzporedno je potekala razstava izdelkov otrok, ki so nastajala skozi celo šolsko leto na temo ohranjamo gozdove in naravo. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri uspešni organizaciji in izvedbi tradicionalne, letos že 15. Ciciolimpiade. Organizacijski odbor 15. Ciciolimpiade Izolski otroci za vočjo varnost v prometu Približno 1200 otrok in mladostnikov se je v soboto udeležilo preventivne akcije Zapelji me varno, ki so jo v Izoli skupaj organizirali Občina Izola, Policijska uprava Koper, AMZS, Gasilska brigada Koper, Reševalci slovenske Istre in Center Jereb d.o.o. za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa najmlajših. Na preventivni akciji so otrokom in mladostnikom predstavili najsodobnejše naprave za preizkus varnosti, profesionalni inštruktorji so izvajali prikaz varne vožnje za mlajše kot tudi starejše udeležence prometa. Najmlajši udeleženci so skozi igro spoznali pravilno prečkanje prehoda za pešce ter se poučili o pomenu čelade in varnostnega pasu v vozilu. Učenci in dijaki so se pomerili tudi v tekmovanju s kolesi, rolerji in simulatorji skuterja. Sledil je prikaz nesreče s skuterjem in imobilizacije ponesrečenca. Dogajanje so popestrile tudi stojnice, na katerih so se predstavljali organizatorji ter tri izolske srednje šole: Srednja šola Pietro Coppo, Srednja zdravstvena šola in Srednja gostinska in turistična šola. ..... rmm Svoj eko kotiček je pripravila tudi Osnovna šola Vojke Šmuc. Otroci so v okviru akcije poskrbeli tudi za osveščanje staršev o pomenu varnosti v cestnem prometu. Pripravili so srčke s simbolom varnostnega pasu in sloganom »Zapelji me varno«, na katere so zapisali svoje želje, kako naj se starši vedejo v vožnji in v prometu. Župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc je sicer danes Reševalcem slovenske Istre predal novo urgentno reševalno vozilo, ki v celoti ustreza zahtevam evropskega standarda za reševalna vozila in pripadajočo opremo za vozilo tipa B in je prvo tako vozilo na območju slovenske Istre. Peljimo jih na morje! Naj bo morje polno smeha, zdravja in sreče Spoštovani, Rdeči križ Slovenije letos že četrtič organizira dobrodelno akcijo Peljimo jih na morje! Na počitnice v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku želimo peljati 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkejših okolij. Z donacijo 250 evrov lahko enemu otroku iz socialno ogrožene družine omogočimo enotedenske morske počitnice, z donacijo 350 evrov pa lahko enemu starostniku iz socialno šibkega okolja omogočimo sedem dni blagodejnega letovanja. Zato nagovarjamo vaš čut za solidarnost in dobrosrčnost: Peljimo jih skupaj na morje! Prosim Vas, da po svojih najboljših zmožnostih prispevate za njihovo letovanje. Čisto vsak vaš prispevek bo toplo dobrodošel. Položnico, ki ste jo dobili v vašem nabiralniku jo lahko poravnate na pošti oz. banki brez provizije. Vlado Ostrouška, Predsednik RK Izola Franc Košir, predsednik RK Slovenijenije Srečanje upokojencev Vabilo na srečanje upokojencev Društvo upokojencev Jagodje Dobrava iz Izole vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja slovenskih upokojencev, ki bo 30.junija s pričetkom ob 10 uri na Rudnem polju na Pokljuki. Prispevek za udeležb po osebi, odvisno od števila prijavljenih. Prijave zbirajo terenski zastopniki društva, člani, ki so zadolženi tudi za pobiranje članarine, zato vabimo člane, da se obrnejo na njih, najkasneje do 8.junija. Zdrava starost Vabimo vas na izobraževalni dogodek v okviru projekta ZDRAVA PREHRANA ZA ZDRAVO STAROST, ki bo v torek 07.06.2011ob 10. uri v prostorih Društva upokojencev, Plenčičeva 3, Izola Kratko predavanje, brezplačna knjižica z navodili in recepti, predstavitev kuhanja s strani Emilije Pavlič Predsednik DU, Alojz Pečan Invalidi tradicionalno na izlet v Domžale Člane Društva invalidov Izola vljudno vabimo na tradicionalno srečanje s pobratenim Medobčinskim društvom invalidov Domžale, ki bo 10. junija. Skupno druženje bomo nadaljevali v Zdravilnem gaju Tunjice, kjer si bomo nabirali novih moči ob energijskih točkah. Z vpisovanjem pričnemo v sredo 25.5.2011 na sedežu društva od 15. ure dol7. ure. Odhod avtobusa bo ob 8 uri na običajnih postajah. Kabinet Župana Vida Orbanič Predzadnja KRIMINALNE Najstnik s puško in pištolo Na PP Izola je 11. maja 2011 prišel 21-letni domačin in naznanil kaznivo dejanje izsiljevanja (po 213 členu KZ-1). Na podlagi njegove izjave in nadaljnjega zbiranja obvestil so policisti ugotovili, da sta za prijavljeno kaznivo dejanje in še naknadno zaznano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z prepovedanimi drogami osumljena dva moška, in sicer 19-letni Koprčan in 26-letni Izolan. Zoper oba so policisti pridobili odredbo za hišno preiskavo in jo 23.5.2011 tudi opravili. Pri 19-let-niku so našli orožje, in sicer avtomatsko puško in pištolo, pri 26-let-niku pa prepovedano drogo, ki jo je imel pripravljeno za nadaljnjo prodajo. V nadaljevanju so se v obravnavo vključili tudi kriminalisti PU Koper. Pri zbiranju obvestil so ugotovili tudi, kdo je oseba, ki je 19-letniku prodala orožje in kdo je oseba, ki je bila odgovorna za izsiljevanje. Kriminalisti so v nadaljevanju pridobili odredbo za hišno preiskavo pri 44-letnem moškemu iz Izole, ki naj bi prodal orožje, policisti PP Izola pa so pridobili odredbo za hišno preiskavo zoper 48-letnega moškega z območja Kopra, ki naj bi bil glavni za izsiljevanje in jo naslednjega dne tudi opravili. Z delom po konkretni zadevi se še nadaljuje, zoper osumljence bodo podane kazenske ovadbe zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z orožjem, neupravičene proizvodnje in prometa z prepovedanimi drogami in izsiljevanja. Minimum vlom V Izoli je nekdo vlomil v lokal. Po prvih ugotovitvah je ukradel blagajniški minimum, približno 120 EUR. Športnik je moral pep domov V Izoli je popoldan nekdo izpred športne dvorane na Kraški ulici ukradel parkirano kolo z motorjem, znamke Tomos Youngster racing 25. Lastnik je oškodovan za 550 EUR. Po poti pa še enega Prav tako v Izoli so izpred stanovanjskega bloka na Veluščkovi ukradli kolo z motorjem, znamke Tomos Flexer, črne barve, letnik 2007, vredno približno 500 EUR. Narobe je vozila Ob osmih zvečer je v Izoli 20-letna voznica osebnega avtomobila iz Domžal zaradi nepravilne strani vožnje trčila v kolo s pomožnim motorjem, katerega je vozil 20-let-ni Izolan. Slednji se je v prometni nesreči lažje poškodoval, zoper povzročiteljico pa sledi obdolžilni predlog. Pohod po poteh vodnih virov Na lepo sončno soboto, 21. maja, se nas je pred Zadružnim domom v Kortah zbralo nekaj več kot 30 korajžnih pohodnikov iz vseh vetrov Slovenije. Kdor je želel si je izmeril krvni pritisk in holesterol, nato smo se odpravili na pot proti Gocanu, kjer smo si ogledali vodni vir Žaneštra in poslušali pripoved o »šjor-ju« Niku. Pot smo nadaljevali čez najdišče iz časa rimskega imperija na Kaštelirju, proti Cetoram. Tam sta nam ob tamkajšnjem vodnem viru Parila, prijazni Cetoranki prikazali, kako so nekoč prali perilo, ter nam postregli z domačo pinco. Pot nas je nato vodila mimo Cetor na Medljan, kjer smo dobili zasluženo kosilo, se odpočili in nadaljevali pot po prijetni gozdni poti proti Kortah. Prijetno utrujeni smo ob vodnem viru Frata v Kortah zaključili naše sobotno popotovanje. Za konec nas je ženski pevski zbor Korte, pod vodstvom zborovodkinje Eneje Baloh, nagradil in nam v prelepi naravi zapel tri ljudske pesmi. Lepo nam je bilo. Nasvidenje čez eno leto. Tekst in foto: Alenka Cerkvenič Organizator: TD Šparžin MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Prodam 2sobno(51m2) stanovanje v centru Izole, tel 0039040 312 009 med 14 in 17 uro - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 KUPIMO - Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180 ODDAMO - Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena : 550,00 EUR 051-634-390 - Mirni družini oddamo 2,5 sobno stanovanje z atrijem v vrstni hiši v obrtni coni v Izoli za daljše obdobje. Tel: 040 457 888. - Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860 NAJAMEMO V Izoli ali Luciji najamem manjše, do dovosobno stanovanje za mirno družino z otrokom. Tel.: 070 530 781 Delo - Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310 410 - Medicinska sestra izvaja ugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332 - Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562 - Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947 - Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634 - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) - V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947 - Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka) - Opravljam različna gospodinjska opravila, tel 031 295 156 - Nudim nego na domu starejšim osebam, tel 051 235 947 Razno - Prodam kozje mleko , mlad kozji sir in skuto Tel 041 458 012 ali 05 6415 467 - Nudim inštrukcije italijanskega in angleškega jezika za osnovno in srednjo šolo Tel: 031 418 217 - Zaradi selitve nujno prodam žagana drva cca 5m3 po ceni 50 euro/m3 ali po dogovoru tudi manj. Drva so v Izoli, za prevoz morate poskrbeti sami. Podarim še cca lm3 drugih drv in premog. Tel 040 680 640 - Prodam večjo količino domačega žganja po zelo ugodni ceni. 041 676 541 - Podarim komplet otroško sobo z dvema ležišči.Tel.031 326 847 - Prodamo dobro ohranjeno italijansko usnjeno sedežno garnituro (tro-sed in dva fotelja - eden z možnostjo podpore za noge). Tel: 040 457 888. - Mlada štiričlanska glasbena skupina iz Izole išče primeren prostor za vaje. tel 070 748 145 - Malo Tomosovo črpalko in 80 me-trov zalivalne cevi na stojalu ter šest 200 litrskih sodov PRODAM. Tel. 041 234 591. Vozila in plovila - Letne gume dim.: 165-70-13, cena 80 EUR za 4 gume, leto dni stare, tel 040 199-749 - Prodam jadrnico UFO 27 v odličnem stanju, dolžine 8,30 m. Ima lazy-bag, jennaker, motor Yanmar 18 KV, GPS.VHF, autopilot, polnilec baterije, zunanji tuš, tender, radio CD..., nima osmoze. Tel. 041-249-806 - Prodam avto Lancia Z enoprostorec -7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 Odšel je Danilo Filipčič 12.05.1939 - 2011 Od očeta in nonota se bomo poslovili danes, v četrtek, ob 11. uri na izolskem pokopališču. hčerki Danijela in Ingrid z družinama Izola, junij 2011 M AN D RAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 IO, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. NLB Premijsko varčevanje Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 nlbO www.nlb.si/premijsko-varcevanje J Sožitje v našem parlamentu Prav ste prebrali! Prejšnji teden je vladalo v državnem zboru dvakratno sožitje in sicer : Prvič: med poslanci koalicije in opozicije, ko so na majski seji sprejemali spremembe zakona o socialnih prejemkih, saj so bili vsi soglasni .To je potrdil tudi izid glasovanja. Drugič: ko so bile osebe z motnjo v duševnem razvoju iz obalnega društva »Sožitje« s svojimi spremljevalci prisotne v parlamentu, ko se je odločalo o njih. Kaj je bilo tako življenjsko pomembnega? Veliko! Zakon, ki bi se naj pričel izvajati 1. junija, bi bil slab za okoli 8.000 oseb z motnjo v duševnem razvoju. Z njim bi te osebe postavil ob bok težko zaposljivih oseb in bi jim bilo odvzeto nadomestilo za invalidnost, ki so si ga pridobili že leta 1983. Nadomestilo bi se spremenilo v socialni prejemek, ki bi bil vračljiv državi. Poudariti moram, da so naše osebe invalidne od rojstva in nimajo niti enega dneva iz delovnega naslova. Zato se je Obalno društvo »Sožitje«, ki je eno od 52 društev združenih v zvezo »Sožitje«, vključilo v akcijo, da bi se zakon dopolnil z amandmaji. Z njimi nismo želeli nič novega, ampak samo, da se ohrani to, kar je bilo v preteklosti že pridobljeno. V kontaktih s poslanci koalicije in opozicije smo spoznali, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju, kot najbolj ranljivi del prebivalstva, vedno bolj opazne in slišane. Vsi, ki delamo prostovoljno v društvu »Sožitje«, si zelo prizadevamo za to. Vedno bolj nam uspeva, saj so poslanci z dobrimi argumenti pozitivno odločili v dobro osebam z motnjo v duševnem razvoju. Našemu problemu so prvi prisluhnili seveda poslanci na obali, saj živimo v sožitju z njimi in ni jim vseeno, kako živijo najšibkejši člani naše družbe. Kar je pohvalno! In še apel! Naj bi bilo v državnem zboru čim več sožitja, ko bi se odločalo za dobrobit državljanov. Vimenu obalnega društva »Sožitje«, Sonja Pavčič Izola je izstopila iz območja EU Bil je velik dan za Izolo in njene prebivalce. Dosedanje izkušnje, kako Evropa zapravlja denar in izčrpava svoje članice za pomoč Grčiji, kasneje Portugalski, Irski in Španiji, ki živijo bolje od nas, so odprle oči Izolanom, da so se odločili za ta korak. Predvsem pa je k temu botrovalo tudi predreferen-dumsko vzdušje. Trenutno razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci v Skloveniji, v Izoli in v tej ožji skupšnosti, ki se je odločila za izstop, ni idealno. 3:3, kot je razvidno iz fotografije, vendar bo iz demografskega pogleda v bodoče fantastično. Tudi področja, ki jih zahteva uspešno vodenje nove neevropske republike so zasedena in zapolnjena (kelnarca, muzikant, carinik) tako da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno mednarodno priznanje. Dogodek izstopa iz EU, na Trgu Evropa med Novo Gorico in staro Gorico so spremljali tudi nekateri predstavniki slovenskih občin, ki so že napovedali, da bodo verjetno tudi sami sledili temu svetlemu zgledu. Še bolj navdušeni so bili nad idejo po uradni prireditvi, ko se je. pokazalo, da je Izola res globalna vas, saj je sledilo slavje - fešta v lokalu, prav ob tem evropskem parku, ki ga je prav v te namene odprla Izolanka Vanja. Več na www pika minus afna gunca.com Naj živi republika Izola petek, 10. Jllllty 2011 ob 21:00 uri Tinkara Kovač ,, -, vsnsrdl, 10. giugno 2011 alb tura iUslLO 3, RDJSINI DAN CASINOJA 3, COMPLEANNO DEL CASINO' ISq^ ^