HBBH m 16 K |5]m novi m p. moje ime je POPAJ. NAJMOČNEJŠI POPAJ. lpMSleMj Pri vašem trgovcu z vozili mazda AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK NA3NOVEJŠA/MZP6 525? S SERVO VOLANCVA PREDNJO IN BOČNO ZAŠČITO. CENTRALNIffl ZAKLEPANJE/A ZATEMNJENIM STEKLOM IN TRILETNO GARANCIJO//OO.OOOKM ŽE ZA 20.990 PEfll Avtohiša Kržišnik Roman Kržišnik s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 tel.: 0601/64-729,63-399 V letu 1997 z novimi nižjimi cenami od 1000 do 4000 DEM ceneje mama .... > // V-1 r n 2latax±t'jo ^KljlT [itija - 2acjo%j£ Želimo, da spoznate najlepše, kar se lahko skriva v globinah morja Hoben drug nakit ne izžareva tako preproste elegance, takega nežnega čara, kot biser. Deluje mehko, nikoli agresivno in poudaga naravno lepoto. To so pravi biseri Ljudje, ki se spoznajo na to lepoto, bi Vam radi, ta čudež narave, predstavili, pokazali kje se skriva in kaj lahko oblikujemo iz njega. Lahko pa boste tudi sami ugotovili, kako se poda Vašim najdražjim. Vljudno Vas vabimo v torek, dne 1. marca I997 ob I8. uri, v prostore avtobusne postaje (ob zlatarni Safir) D _A_ AVTOHISA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaj a 0601/64-729,servis 0601/63-399 v leto 1997 z novimi NIŽJIMI CENAMI model 323 SEDAN cenejši za 2500 DEM model 323 F cenejši za 3000 DEM model 626 cenejši za 4000 DEM model XED0S - 6 cenejši za 2000 DEM model XED0S 9/2.Oi cenejši za 3730 DEM model XED0S 9/2.5 cenejši za 4180 DEM model XED0S 9/2.5/nt cenejši za 4520 DEM model MPV cenejši za 1070 DEM model MX -3 cenejši za 2050 DEM model MX -5 cenejši za 2110 DEM model PICK-UP 2500 D cenejši za 1000 DEM IN SE PRESENEČENJE! KONEC MESECA JANUARJA Z NOVIM MODELOM 323 P z 1,3/1,5/1,8 litrskim motorjem s še nižjimi cenami. POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA. KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK. MAZDA BANK - UGODNI KREDITI MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR jr.£ 7.F. J a NAMESTO UREDNIŠKE Nove telefonske številke Že nekaj časa lahko preko javnih glasil spremljamo obvestila o novih telefonskih številkah, ki so namenjene vsem tistim, ki zaidejo v težave ali pa želijo o tem sporočiti ustreznim organom. Na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in zakona o varstvu pred požarom je vsak občan dolžan, skrbeti za požarno preventivo in tako prepreči, da do požara ne pride. V primeru, da je do požara že prišlo, nas; zakon obvezuje, da požar pogasimo, če ni v nevarnosti za nas oziroma za vse, ki pri gašenju in reševanju sodelujejo. Če gašenju začetnega požara nismo kos, moramo o požaru obvestiti gasilce. Kako obveščamo o požaru! Republika Slovenija je zaradi dobrega obveščanja in koordiniranja ustanovila regijske centre za obveščanje in opazovanje. Vsak center je povezan z društvi, organizacijami, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, občinskimi štabi za civilno zaščito, župani, policijo itd. Še pred mesecem smo sporočila o nevarnostih sporočali po telefonu na številke 92, 93, 94 in 985. Od 1. januarja letos je številka 112 nadomestila št. 92, 93, 94 in 985 (sporočila v zvezi s poškodbami, požari, naravnimi in drugimi nesrečami), številka 113 pa je nadomestila št. 92 (prometne in vse druge nesreče, kjer je treba klicati policiste). Center za obveščanje in opazovanje ima sedež v Trbovljah, zato je treba pri sporočilu NAVESTI TOČNE PODATKE O: klicatelju, vrsti nesreče, kraju nesreče, kdo je udeležen in navesti podatke, ki bodo reševalcem in policistom omogočili Sinet nagrajen (^^^3 Lpumovl nagrajenci ^ j Kultura z veliko začetnico 10 ' gimnazija v Litij Lskra p) Lntervju z dr, Vladom Pešcem ugaša Zasavski rog isti 30P Smrkolinskc Upokojenska Razstava 33. slikarske kolonije lzlake-Za?orje foto: Tomo Brezovar Oblikovanje: Slavko Grantini Pripravljamo inlervju z obema šludenhkima Prešernovima nagrajenkama iz Zasavja. ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml . V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Anita Cesar (Društveno, Upokojenska), Rado Felc (Fračkarije), Mia Južina (Reportaže), Barbara Kus (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Jure Nagode (Kronično, Žuriramo), Stane Šterbucl, Polona Malovrh, Roman Rozina, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250. 64-166; fax: 64-494. Tisk: TIKA Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. rf----- — — ^ Dograjen prizidek k topliški osemletki Zagorska občina dosledno uresničuje sprejet načrt posodabljanja in urejanja novih šolskih prostorov. Pri tem ima resda kar precej težav, ker je potrebno denar za vsako dogovorjeno obveznost pravočasno pridobiti, ampak doslej je kljub temu šlo tako, kot je bilo predvideno. Pomembnejše pri dosedanjem dograjevanju prostorov za šolobvezno mladino je nedvomno to, da se bo korenitejše izboljšala tudi vsebina pouka. Konec koncev so novi posodobljeni učni prostori namenjeni prav temu in pa nekoliko boljšemu standardu otrok. V ta okvir sodi tudi dograditev novega prizidka k OŠ Toneta Okrogarja v Toplicah. Simboličen temeljni kamen zanj so položili ob lanskem občinskem praznovanju, graditelj Beton MTO pa je svojo obveznost izpolnil v dogovorjenem času. Vodstvo topliške osemletke se ni nadejalo otvoritve novega prizidka pomladi, vendar je bilo občinsko vodstvo od vsega začetka odločeno, naj bi nove prostore izročili svojemu namenu celo še. pred začetkom pomladi. Zdaj se ve, da utegne biti tudi ta obveznost izpolnjena, če bo naročena oprema pravočasno nameščena v vse nove prostore. Vse skupaj bo stalo okrog 66 milijonov tolarjev, kar je precej več, kot je bilo prvotno načrtovano. Ampak nekaterim dodatnim stroškom se ni bilo mogoče izogniti, zlasti ne novi opremi, ki ni poceni. M.V Zasavsko okno v svet Zagotovo sodi začetek urejanja priključka pri odcepu za Hrastnik na trojanskem klancu tudi pričetek vključitve Zasavja na avtocesto Ljubljana-Maribor. Sicer pa se ve, daje v nacionalnem programu označen za najzahtevnejši prav odsek Vransko-B lagovica, predvsem zaradi Trojan. Na razdalji vsega skupaj dobrih 16 km bodo morali zgraditi kar štiri dvocevne predore, en enocevni predor za priključek regionalne ceste iz našega območja, pa še posebej 1 1 viaduktov, dva nadvoza, štiri podvoze, 20 mostov in 18 t.i. propustov. Verjeli ali ne, za odsek bo moral slovenski davkoplačevalec odšteti reci in piši polnih 23 milijonov ameriških dolarjev. To je malodane skoraj 10 odstotkov vsega denarja, ki ga potrebujemo za dograditev nacionalnega programa na tem področju. Sicer menda še ni povsem znano ali, bolje rečeno, dogovorjeno in odločeno, ve pa se, da naj bi bil omenjeni odsek Vransko-B lagovica dograjen tam okoli leta 1999, znabiti celo na prelomu stoletja, glede na razpoložljiv denar. Pri tem so upoštevali tudi nadaljevanje do Šentjakoba oziroma ljubljanske obvoznice. Žal nismo utegnili zvedeti, kdaj bo omenjeni odsek ceste oziroma priključek na trojanskem klancu na avtocesto dograjen. Ni pa sporno, da bodo predor na tem odseku ali priključku delali delavci RGD-ja iz Trbovelj, zanje pa je rezervirano še eno gradbišče. To niti ni tako pomembno, kajti, kot rečeno, bi morali ves odsek od Vranskega do Blagovice in naprej proti ljubljanski obvoznici usposobiti za reden promet leta 1999 ali 2000. Zasavje bo s tem odsekom nedvomno dobilo svoje okno v svet. Ni pa nepomembno vprašanje, ali bo do tega časa popravljena dovozna cesta od Trbovelj čez Slačnik do Trojan ali bo ostala takšna, kakršna je zdaj. Odgovor na to pa drugič. M.V. SINETU d. d. Hrastnik visoko priznanje Konec januarja so Inštitut prevent d.o.o. Ljubljana, Slovensko ekološko gibanje in •Konfederacija sindikatov 90 Slovenije v akciji DELAJ VARNO podelili PRIZNANJE Z ZLATIMI KROGI za izjemne dosežke pri organiziranju in izvajanju dela ter dvigu varnostne kulture. Edino priznanje te vrste letos je direktorju delniške družbe SINET Hrastnik Miranu Groharju podelil Dušan Plut. V podjetju za proizvodnjo in storitve je zaposlenih 66 delavcev, registrirani so kot invalidsko podjetje, saj zaposlujejo 34 invalidov. Poleg enostavnejših del se družba ukvarja z nalogami s področja varstva pri delu in varstva pred požari. Zaposlene imajo tri inženirje varstva pri delu s strokovnimi izpiti in še tri kot pripravnike. To visoko priznanje v akciji DELAJ VARNO so jim podelili predvsem za delo na naslednjih področjih: aktivnost pri zagotavljanju varstva (investicije, adaptacije, rekonstrukcije...), permanentnem usposabljanju zaposlenih za varno delo, preventivnimi pregledi delovnih prostorov in sredstev za delo ter sodelovanju pri izdelavah tehnoloških navodil in navodil za varno delo. To visoko priznanje je dokaz dobrega dela strokovnjakov pri izvajanju nalog s področja varstva pri delu in varstva pred požari. M. G. Šentviški Tabor pevskih zborov Organizacijski odbor za letošnji 28. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je vse zbore povabil k sodelovanju. Tabor bo 22. junija, peli bodo stanovske pesmi, dirigiral bo Igor Švara, udeležbo pa je treba potrditi do L marca. IL. Pester program prireditev ZKO Trbovlje pripravlja skupno s kulturnimi društvi na območjuTrbovelj zelo zanimiv in bogat program kulturnih prireditev v letošnjem letu. Tu gre za občinske revije otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, lutkovnih skupin in Zasavske pevske skupnosti. Skupno z ZKO Litija pa načrtujejo tudi področne revije ter srečanja pihalnih orkestrov in amaterskih gledališč ter udeležbo na raznih republiških srečanjih. Tudi vrsto izobraževalnih akcij bodo izpeljali. IL. Sprevod mladih maškar ZPM Trbovlje je na pustno nedeljo organizirala sprevod mladih maškar po stari glavni cesti v Trbovljah. Sprevod seje začel na Trgu Franca Fakina pri Bistroju OR 75. V sprevodu so sodelovale tudi trboveljske mažoretke in pa harmonikar. Sprevod seje končal pri DD Trbovlje. IL. Kuntnerjeva hiša poezije MGL Svoboda Trbovlje je v soboto, 15. februarja organiziralo v domu Svobode Večer Kuntnerjeve poezije s posebnim ozirom na njegovo pesniško zbirko Moja hiša. To je bil svojevrsten gledališki dogodek, ki gaje kot svoj režijski prvenec pripravil Janez Rus. Na tej prireditvi so tudi plesali in peli, izkupiček pa je šel v korist Sklada za obnovo doma Svobode. IL. Še o Markovem Stangovcu Prejšnji teden se je v Zagorju mudil predstavnik ljubljanskega regionalnega zavoda za kulturno in naravno dediščino. Skupaj s sekretarjem občine, Branetom Omahne in drugimi sodelavci so odšli do vhoda v znano jamo Markov Štangovc nad Kisovcem. Ogled območja je bil potreben zato, ker bodo jamo uvrstili med naravne znameni-tosti, kjer posegi brez soglasja omenjenega zavoda niso mogoči. Zato bo ta pripravil odlok o tem, ki ga bodo že do aprila uvrstili na dnevni red občinske seje. Šele na tej podlagi bo mogoče narediti projekt odpiranja jame in uvrstitve v eno od turistično-naravnih znamenitosti te zasavske občine. Vsekakor pa kakih večjih ali širših posegov v jamo ljubljan-ski zavod po vsej verjetnosti ne bo dovolil, četudi se ve, da bo dokaj trd oreh ureditev dostopne poti do vhoda kot tudi sam dostop do jame. Skratka, gre za ohranitev narave brez tiste vrste posegov, ki bi izničili to zanimivost. M.V Grumova priznanja Grumova priznanja in plakete v Zagorju podeljujejo že od leta 1975 za delo na kulturnem področju in sojih do sedaj podelili 110. Letos so jih prejeli:Stane Zabovnik(posthumno),Luc Menaše, Stanislava Flis,Anton Fele in Kulturno-prosvetno društvo Mlinše Stane Zabovnik si je kot predsednik gradbenega odbora veliko prizadeval in tvegal, da je Delavski dom zgrajen tako funkcionalno in trdno. Luc Menaše je naš rojak, rojen v Šentlambertu,kar je malo znano. Sicer pa je vodilni umetnostni zgodovinar pri nas,njegovi največji deli pa sta Evropski umetnostnozgodovinski leksikon in Svetovni biografski leksikon. nje,je opora kolegom in kolegicam pri njhovem kulturnem udejstvovanju, pa tudi sama je ustvarila besedilo,ga režirala in nastopila v igri Še bije srce. Stanislava Flis je snovalka kulturnega življenja na OŠ Ivana Kavčiča Izlake in izven Anton Fele dobršen del svojega prostega časa nameni petju in je v skoraj 20.letih neprekinjenega sodelovanja pri Zagorskem oktetu posvetil več sto ur poustvarjanju domače in tuje komorne glasbe. Gledališka skupina Kulturno prosvetnega društva Mlinše deluje letos že petdeseto leto, so zelo heterogena skupina glede starosti in imajo srečno roko pri privabljanju mladih v svoje V večjih igrah igrajo vsi igralci, sicer pa mladi snujejo igrice za otroke in mladino, pripravljajo literarne večere... Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez začetnika, že pokojnega, Lojzeta Pokorna in mnogih drugih. Bo vodočistilna naprava prinesla hitrejši razvoj Obrežju v občini Radeče? Krajani naselja Obrežje ob novi radeški železniški postaji so na nedavnem zboru krajanov in pogovoru z županom občine Radeče ocenili, da naselje v odnosu do drugih podobnih v občini Radeče v preteklosti ni bilo deležno ustrezne pozornosti. Ko seje na levem bregu Save pričela gradnja radeške vodočistilne naprave, so videli priložnost; da se tudi njihovo naselje hitreje razvije, predvsem v smislu izboljšanja infrastrukture. Zahteve so v odnosu do občine povsem jasne, do njih se bo v času, ko to pišemo, opredelil tudi občinski svet, toda o tem kasneje. Krajani želijo, da se ob gradnji upošteva predvsem strokovnost v smislu brezhibnega delovanja čistilne naprave, ki mora obvezno ob osnovnih imeti še rezervne linije, da se zgradi primarni in sekundarni vod do konca, prej ni mogoč zagon naprave, in nenazadnje, da se čistilna naprava zgradi letos in prihodnje leto v skladu z dokumentacijo, na osnovi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Prebivalci Obrežja želijo, da se vzporedno z deli na čistilni napravi zgradi tudi kanalizacija v naselju, da se krajani priključijo na mestni vodovod in nenazadnje, da se tudi ceste uredijo na osnovi prioritete, ki jo bodo dogovorili skupaj. Polege omenjenega, kar očitno kaže na slabši razvoj tega dela radeške občine, pa krajani želijo, da se dopolni izgradnjajavne razsvetljave, uredi priključitev na radeško kabelsko TV, odvoz komunalnih odpadkov od vseh hiš v KS Obrežje, kot najbolj občutljivo točko pa navajajo ureditev individualne odškodnine z vsemi krajani, ki so v neposredni bližini vodočistilne naprave. Dokler ne bo vse rešeno, ne dovolijo, da se Radeče priključijo na vodočistilne napravo, ki je bila pravzaprav pogoj za izgradnjo HE Vrhovo. O tem, ali je občinski svet potrdil te zahteve, bomo več pisali prihodnjič, je pa res, da je poleg težav naprava naselju mogoče prinesla tudi hitrejši razvoj. vrste. Stečaji se nadaljujejo Že res, da v Zasavju nismo bili "deležni” tolikšnega števila stečajev podjetij, kot na drugih območjih. Drži tudi, da so se jim marsikje upirali takorekoč do zadnjega diha, ali po domače: izkoristili so vse druge možnosti in šele, ko so te bile "izčrpane", so segli po tem neljubem dejanju ali ukrepu. Že dlje časa je to "viselo" nad trboveljsko Iskro Semicon in nad lurističnogostinskim podjetjem Medijske Toplice. Naneslo je, da sta se obe podjetij znašli v stečaju malodane istočasno, čeprav bodo posledice stečaja Iskre veliko hujše, kot pa Medijskih Toplic. V Iskri je namreč zaposlenih več kot 150 ljudi, na Izlakah pa le nekaj nad 20. in v prvem podjetju je že nedvoumno, da se bo kolektiv še kaj več kot prepolovil, na Izlakah pa je najemnik hotela in pritiklin, razen zunanjega kopališča, pogodbo s stečajnim upraviteljem sklenil za tri mesece in sodi, da vsaj za zdaj ne bo odpuščal tam zaposlenih. Narobe: poskusil bo zadržati kar največ ljudi in skupaj z njimi vztrajati, da vsi, ki v ta gostinskoturistični objekt prihajajo in z njega odhajajo, ne bodo v nobenem primeru občutili, da je karkoli narobe. Z drugo besedo: preprečena bo škoda, ki bi nedvomno nastala, če bi ta vsenaokoli znan objekt zaprl svoja vrata takorekoč pred začetkom pomladne sezone. Ob vsem tem pa nedvomno nekaj drži: čimprej bo potrebno doreči vse zastran zunanjega kopališča. Neprecenljiva izguba bi namreč bila v poletnih mesecih onemogočiti kopanje vsem, ki radi prihajajo na Izlake. Kot rečeno: v trboveljski Iskri-Semicon so stvari še dosti bolj zapletene. Kdo ve, kako se bodo razpletle? Vsekakor drži: s stečajem so pokopani vsi upi v vnovičen nastanek podobne delniške družbe. Po vsej verjetnosti bo ostalo le nekaj njenih delov z znatno omejenim številom zaposlenih. Ti, ki so še v delovnem razmerju, pa stavkajo, vsaj takrat so, ko smo sestavljali ta prispevek. M.U SREČANJE Z NEW SVVING GUARTETOM V okviru meseca posvečenega kulturi, smo na srednji šoli Zagorje gostili New Swing Quartet. Za srečanje z nami so pripravili glasbeno uro črnske duhovne glasbe in nas ob tem poučili o njenem nastanku in pojavnih oblikah. Izkazali smo se kot dobra publika in si tako prislužili kar tri glasbene dodatke. Druženje z njimi je bilo res prijetno in kar pravi uvod v brezskrben konec tedna. N.N. Kultura z veliko začetnico "Vsak obisk Trbovelj je bil nenavadno doživetje. Samo nekaj deset kilometrov iz Ljubljane biva čisto drugačen svet. Sestavljen iz vidnih in prepoznavnih plasti mnogih časov: prelom stoletja, trideseta, štirideseta, socializem, tržno gospodarstvo..." , je med drugim v popotnico Vrtoglavemu ptiču zapisal plesalec in koreograf Iztok Kovač, letošnji dobitnik Nagrade Tončke Čeč. Njegov prihod na oder je zdramil dvorano do burnega ploskanja in vsi. ki so sodelovali v pripravi letošnjega kulturnega praznika in obiskovalci na slovesnosti so dejali: "Nagrada je šla v prave roke." Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Trbovljah zaznamovan s številnimi dogodki, ki so se vrstili skozi ves mesec. Tako so se ljubiteljem kulture predstavljali pevski zbori, recitatorji, gledališčniki, glasbeniki, lutkarji, slikarji, plesalci. Slavnostna prireditev je bila v Delavskem domu, kjer so si obiskovalci najprej ogledali razstavo likovnih stvaritev Francija Ostanka, člana trboveljskega Relika. Avtor je dal razstavi naslov Stara rudarska naselja v Trbovljah. V dvorani pa so obiskovalci lahko prvič doživeli koncert orglarja Filipa Križnika. Je Trboveljčan, ki jem obiskoval glasbeno šolo v Ljubljani, kasneje Akademijo za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v Avstriji in Italiji. Koncertiral je po mnogih slovenskih krajih in v tujini, čez sto koncertov je že imel. Ob letošnjem kulturnem prazniku pa je bil to prvi v domačem kraju in poslušalci so ga z občudovanjem sprejeli. S tem imenitnim dogodkom je bil proslavljen kulturni praznik, z njim pa je bila izkazana tudi pozornost in čast prejemniku Nagrade Tončke Čeč za leto 1997. Pred podelitvijo je prisotnim spregovoril župan Trbovelj Janez Malovrh, ki je v svojih besedah razkril, kako je kultura prihajala v ta kraj, kjer poistovetenje z njo ni bilo kaj dosti cenjeno ali zaželjeno, saj je bilo za to področje vedno najbolj pomembno delo, kar je značilno domače opisal župan: Šaflo, pa filat - kaj nam bo kultura, civilizacija. V svojem pripovedovanju je med drugim dejal: "Sele s četrto, peto generacijo se začno pojavljati tisti, ki so tu napajali svoja srca v dneh prvih spoznanj in izkušenj, ki so avtohtoni pripovedovalci o sebi in ne o tem, kako so videli ta košček zemlje sredi Slovenije. Danes nas v Sloveniji. F.vropi in svetu predstavlja cela plejada ustvarjalcev, ki pa jih doma žal ne znamo tako ceniti, kot jih cenijo drugod - ali bolje rečeno, jih nismo znali, saj se tudi ta odnos spreminja in počasi umeščamo naše kulturne delavce na njihovem ustvarjanju primerno mesto v nabor vrednot. Zdaj se že znamo pohvaliti s ponosom, da je naš rojak Alojz Zupan, da smo bili sošolci Uroša Zupana, da poznamo naše godbenike, da smo včeraj govorili z Zoranom Pozničem, da so te slike delo Janeza Kneza, da razstavlja naš Janez Mišo Knez, da sta Dejan in Jani iz skupine Laibach iz trboveljske doline, da je Tanja Ribič še vedno naša, da bi bilo lepo, da bi Filip Križnik koncertiral tudi v domačem kraju in vemo, da Iztok Kovač ne taji, ampak vztrajno poudarja, od kod in kje črpa svoj energetski naboj, ki ga daje svetu"... Iztok Kovač je prišel na oder v stilu svojega Vrtoglavega ptiča in vsem z izjemnim naglasom povedal, daje obšel ves svet, toda v njem dveh Trbovelj ni. Izrazil je svoje čudovite občutke ob snemanju filma v Trbovljah, o doživljanju rudarjev ob njegovem plesu, in dejal je, da mu je njihovo ploskanje pomenilo veliko več kot bučne ovacije V največji dvorani v Rimu, ko je na nogah stala in ploskala vsa dvora na s parterjem in šestimi nadstropji. Dejal je, da bo plesal tudi na odru Delavskega doma. Za zaključek pa še tale misel iz županovega govora: "Umetnost in kultura živita svoje življenje in se ne dasta na silo in na hitro spreminjati in ne sužnjiti. Zato pa rabita seveda veliko več prostora, zraka in sonca, kot je tega tu. In gresta na pot v svet, da lahko živita tudi doma." Ivana Laharnar “Želim, da tvoj ptič ne bi nikdar strmoglavil," je nagrajencu Iztoku Kovaču zaželel župan Janez Malovrh. Orglar Filip Križnik na prvem koncertu v Trbovljah z ženo Marino. Izbrani koncesionarji Prejšnji ponedeljek so se trboveljski svetniki na 24. seji v tem mandatnem obdobju v treh urah odločali o devetih točkah dnevnega reda. Več kot pol ure pa so potrebovali, da so določili dnevni red. Župan je namreč predlagal razširitev dnevnega reda z obravnavo in sprejemom meril za financiranje športne dejavnosti, kajti ti naj bi bili sprejeti pred sprejemom letošnjega proračuna. Pred odločitvijo, ali to točko uvrstiti v program seje ali ne, se je vnela dolga razprava o športu samem in financiranju le tega. Končno so se svetniki z minimalno večino pozitivnih glasov le odločili za obravnavo te tematike, najbolj presenetljiva pa je bila odločitev sveta kasneje ob sami obravnavi točke, ko je ta prišla na vrsto. Sklenili so, da bodo o merilih razpravljali na naslednji seji, ko bo v obravnavi proračun za to leto. Ali bo Komunala enovito podjetje? Glavna točka minule seje je bila analiza o delovanju JKP KomunalaTrbovlje, s katero je bil svet seznanjen o organizaciji in delovanju tega podjetja, o sanacijskem in gospodarkcm planu ter o novem odloku, ki iz pred kratkim oblikovane organizacije v dve samostojni podjetji (komunalna dejavnost, energetika) Komunalo ponovno organizira v enovito podjetje. Komunala se srečuje z mnogimi problemi, saj nima dovolj obratnih sredstev, velika pa je tudi kratkoročna in dolgoročna zadolženost. Če bo ministrstvo za okolje odobrilo nepovratna sredstva za že začete investicije, bo stanje nekoliko boljše. Izboljšanje pa načrtujejo tudi z racionalizacijo poslovanja, saj nameravajo iz vrst delavcev, ki sedaj delajo v osnovnih komunalnih dejavnostih in niso polno zaposleni, formirati gradbeno enoto. Komunala ima težave tudi zaradi številnih neplačnikov, je pa nemočna glede odklopa teh storitev. Pripravljajo že pogoje, kako bi jim to uspelo. Problem so bile tudi dolgo obdobje neustrezno oblikovane cene. V decembru je vlada dovolila povišanje za 30% v razmaku treh mesecev in izguba se bo na ta račun lahko zmanjšala ali pa ne bo tako visoka, kot bi bila. Novost v prihodnje bo plačevanje odvoza odpadkov. Sedaj porabniki plačujejo odvoz na osnovi kvadrature stanovanja. Mnogi so se pritoževali, da to ni ustrezna rešitev, in v Komunali pripravljajo elaborat, kaj zanje pomeni zaračunavanje po količini dejanskih odpadkov, kamor bo vključena tudi cena deponiranja. Izguba v Komunali znaša 96 milijonov tolarjev in pokrivali jo bodo z amortizacijo, ki jo bodo namenili tudi za pokrivanje dolgoročnih zadolžitev. Če bo Komunali uspelo uresničiti vse ukrepe iz sanacijskega in gospodarkega načrta, bo konec letošnjega leta poslovala brez izgube. Občinski svet je sprejel sanacijski program in za izvajanje zadolžil župana in vodstvo Komunale, sprejel gospodarski načrt in določil porabo amortizacije za pokrivanje izgube in poplačilo dolgoročnih obveznosti, dovolil je Komunali najeti 10 milijonov kredita za dokončanje sanacije vodovoda Zvezni rov - VT 3 in delno izgradnjo vodovoda Kamnikar -Kolonija 1. maja ter sprejel porabo občinskih taks za vodo in snago za lansko leto ter program porabe za letos. Odlok o preoblikovanju javnega podjetja so posredovali v enomesečno javno obravnavo. Odloki Trboveljski občinski svet je sprejel odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo v občini. Objavljen je v Uradnem vestniku Zasavja. V javno obravnavo pa so bili poleg tistega o Komunali posredovani še odlok o ustanovitvi VVZ Vrtec Trbovlje, odlok o ustanovitvi JVZ Glasbena šola Trbovlje in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada v občini Trbovlje. Podeljene koncesije Na osnovi prejšnjih postopkov (sprejem odlokov in razpisi) je občinski svet na zadnji seji podelil tri koncesije. Koncesijo za plakatiranje, obešanje transparentov in izobešanje zastav je dobilo podjetje SOP d.o.o., Trg revolucije 28, Trbovlje. Koncesija za pregledovanje, nadzor in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka v občini je bila podeljena Dimnikarstvu Lepoša d.o.o., Gabrsko 57/c, Trbovlje. Izbrana za ti koncesiji sta bila tudi edina prijavljena. Pet kandidatov pa se je prijavilo na razpis za kabelsko radelilni sistem za sprejem in distribucijo radijskih in TV signalov. Svet je na osnovi predloga imenovane komisije podelil koncesijo podjetju PAP TELEMATIKA - telekomunikacije, avtomatika, satelitski sistemi, d.d., Pivovarniška 6, Ljubljana. Za tiste, ki so že priključeni na sedaj zgrajeni kabelski sistem, je morda pomembno to, da koncesionar obljublja vsem brezplačni priklop na novi sistem. Seveda pa bodo gospodinjstva, ki se bodo iz obstoječega sistema preklopila na novega, dolžna plačevati enotno mesečno najemnino, to je 7 mark v tolarski protivrednosti. Tudi obnovo dotrajane instalacije bo PAP Telematika izvršil do razdelilnih omaric na lastne stroške. Za nove naročnike bo veljala priključna taksa 620 mark v tolarjih, mesečna najemnina bo 7 mark. Možno bo tudi obročno plačevanje, tudi na pet let, v tem primeru pa bo cena seveda nekoliko višja. Od februarja do letošnjega avgusta bodo v Tele-matiki izdelali projekt, soglasja bodo pridobivali od maja pa do konca leta, antenski sistem in glavna postaja bosta nared v prvih treh mesecih naslednjega leta, primarni razvod do junija naslednjega leta, sekundarni bo v izdelavi eno leto in sicer do srede leta 1998, terciarni pa od sredine 1998 do sredine 1999. Za celotni sistem in priključitev vseh naročnikov je torej predvidenih 24 mesecev. V PAP-u bodo za izvajanje izgradnje in vzdrževanje kabelskega sistema angažirali lokalne ekipe, predvsem pa se želijo povezati z upravljale! obstoječega sistema. V prvi fazi obljubljajo sprejem 20 do 30 različnih satelitskih programov z različno vsebino in različnimi jezikovnimi področji. Prej bodo pripravili anketo, skozi katero bodo ugotovili želje naročnikov. Predviden je tudi sprejem UKV radijskih programov, priklop digitalnega satelitskega radia, na osnovi dogovora dodatno zaračunani kodirani programi, računalniška mreža - Internet, na osnovi želja interni računalniški strežnik z lokalno računalniško mrežo in dostopom na Internet. Naslednja seja sveta v Trbovljah bo že v ponedeljek, glavna točka dnevnega reda pa bo sprejem občinskega proračuna za to leto. Ivana Laharnar ZAGORSKE Zagorski parlamentarci so se sestali 13.februarja na 17.seji. Med pobudami je najzanimivejša zahteva o razširjenem odgovoru, katere pravne osebe plačujejo mestno zemljišče in katere ne. Med tekočimi dejavnostmi občine naj omenimo priprave na gradnjo obvoznice ob Kotredeščici in do separacije, vrtino za napajanje bazena v Zagorju, obnovili so razsvetljavo v Toplicah, občina Zagorje je postala članica projekta "alpske ceste".Sprejeli so odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin,začeli bodo s pripravo zazidalnega načrta za poslovno trgovski center"Žabja vas" ob cesti 9.avgusta. Do 24.marca traja javna razgrnitev zazidalnega načrta za območje "Center" v Kisovcu, ki pa mora vsebovati tudi plinifikacijo in kolesarsko stezo. Sklenili so odkupiti zemljišča za razširitev športnega parka v Zagorju in določili so nove sejnine, ki znašajo za leto '97 6.000 SIT za prisotnost na seji. Cemšenik vedno praznuje V letu 1996 so prizadevni krajani Čemšenika pripravili tri odmevne prireditve v počastitev 700 letnice prve pisne omembe kraja. V novembru so pripravili zanimivo in pestro razstavo "Kulinarika skozi stoletje", Kulturno društvo Cantate pa je izvedlo koncert z bogatim kulturnim programom v čemšeniški OŠ. Zaključno prireditev ob 700 letnici z naslovom "Včasih je luštno blo" je v decembru lani pripravilo Prosvetno društvo Cemšenik. Pozdravni govor je imel župan Zagorja Matjaž Švagan. Prireditev je potekala v slogu nekdanjega družabnega življenja na vasi. Kulturni program so popestrili igralec Drago Butja z vlogo Valvazorja, domača folklorna skupina je predstavila nekaj ljudskih plesov, za petje so poskrbeli pevski zbor Lipa iz Trojan, oktet "Fantje na vasi" iz Zagorja in otroški pevski zbor čemšeniške OŠ. Sodelovali so tudi domači recitatorji z recitali pesmi Nandeta Razborška ter pesnice Francke Šmid. Ob koncu so za dolgoletno javno delovanje v KS Čemšenik na mnogih področjih podelili priznanje Francu Lazarju. Greta Pregrad, ki je sodelovala na vseh prireditvah, je povedala, da KS Čemšenik v naslednjem letu čaka nova proslavitev visoke obletnice in sicer 750 letnice prve pisne omembe gradu Gamberg. Prav je, da ob tej priliki o gradu oziroma njegovi zgodovini nekaj več napišemo. Leta 1040 gaje zgradil Ostrovrhar, kot so ga imenovali Slovani. Njegov naslednik, Oton 1. se je leta 1074 podpisal kot Gallenberger. Grad se je prvič pisno omenjal leta 1248 in skozi stoletja spreminjal obliko predvsem zaradi boljših stanovanjskih razmer. Kot zanimivost lahko povemo, daje bil lastnik gradu (1641) tudi oče slavnega zgodovinarja Valvasorja, kateri je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske grad večkrat omenil in objavil tudi tri upodobitve. Izmed poznejših lastnikov so najbolj znani Lichten-bergi, ki so v Čemšeniku zgradili udoben dvorec. Nekaj časa je bilo v gradu tudi skladišče živega srebra, ki so ga tovorili iz Idrije v Savinjsko dolino. Leta 1830je grad prišel v rudarske roke. Takrat gaje kupil Viktor Ruardi, deset let pozneje pa njegov tast Jožef Atzl, kije prevzel tudi rudnik. Žal j e grad leta 1876 začel propadati in od njega so ostale le ruševine, neme priče zgodovine. A vendar je skozi ustno izročilo okoliških krajanov preživela marsikatera legenda o tistih starih časih. Tako je pred desetletji, verjetno po ustnem izročilu, Zagorjan Flisek napisal ljudsko igro Gamberška kronika. Legenda pravi, da je v vasici Podkraj, ko so bili skoraj vsi okoliški kmetje podložni Gamberku, živel, kdovezakaj svoboden, kmet Jan.Izmislili pa so si zanj Gamberški prav posebno zvijačo. Janje moral vsako leto na sveti večer, točno opolnoči, prinesti gosposki na Gamberg krajcar. Gorje , če ni ugodil graščinskim muham. Neke hude zime, ko so bili zameti pregloboki in pot težka, je Jan zamudil samo eno minuto. Grajski so bili neizprosni;Jan je spet postal tlačan.(iz Slovenskih legend). I.G. Oživljeno Turistično društvo v Litiji Občni zbor TD Litija konec januarja, na katerem so izvolili novo vodstvo in seveda tudi predsednika, naj bi bil začetek novega obdobja in dela društva. V preteklih desetih letih se društvo ni moglo pohvaliti z izjemnimi dosežki, saj je bila njihova dejavnost na nizki ravni. Po ukinitvi tradicionalnega litijskega karnevala in litijske noči društvo ni uspelo pripraviti programa, ki bi pritegnil pozornost in kot tak zaživel. Tako so pri organizaciji prireditev nastopali le kot soorganizatorji. Na občnem zboru je novoizvoljeni predsednik društva Joško Godec članom predstavil program dela, v katerem je poudaril, daje za TD nujno, da se povezuje s sorodnimi organizacijami v občini ter da se projektov lotevajo s skupnimi močmi. Poudaril je tudi, da je za društvo izredno pomembno, da v svoje vrste pritegne mlade, saj se le tako lahko pričakuje njegova oživitev. V Litiji je po njegovem mnenju veliko možnosti, da se z minimalnimi sredstvi ohrani tradicija in kulturna dediščina ter pred propadom reši marsikatera znamenitost. Pomembno j e tudi, da si društvo ponovno pridobi prostore na Valvasorjevem trgu, v katerih si bo uredilo biro za stranke in hkrati poslovni prostor za delo upravnega odbora. Pri tem vodstvo računa na razumevanje občinske oblasti, ki se je v preteklih letih do društva obnašala ignorantsko. TZS je letošnje leto proglasila za "leto kulture v turizmu", zato si bodo v litijskemTD prizadevali, da bodo s kulturo našli skupne točke. Prva ideja med mnogimi, ki jih je bilo slišati na občnem zboru, je zamisel s skupku prireditev, koncertov in drugih kulturnih dogajanj, ki bi jih imenovali Valvasorjevo poletje, povezala pa bi grad Bogenšperk, Šmartno in Litijo. A.Š. Jože Ciuha -francoski vitez Trboveljski rojak Jože Ciuha, doma in po svetu priznani in uveljavljeni akademski slikar, pa tudi pisatelj, je pred slovenskim kulturnim praznikom dobil naziv viteza reda lepih umetnosti in književnosti. Francija se mu je tako oddolžila za njegov velik in obsežen slikarski opus, ki g zadnja leta ustvarja v glavnem v Parizu. Iskrene čestitke tudi z naše strani. IL. Na Dobovcu slavili Prešerna V soboto, 8. februarja ob 19. uri so v KS Dobovec proslavili slovenski kulturni praznik. Na proslavi so sodelovali Ženski pevski zbor, recitatorji in gledališčniki Prosvetnega društva. Na kratko so spregovorili tudi o pomenu tega praznika za Slovence. IL. 0 Vrsarju tudi v Gradcu Zagorski župan s sodelavci je bil pred kratkim gost mladinskega referata štajerske deželne vlade v Gradcu. Srečanje je potekalo v dogovarjanju o možnosti vrnitve mladinskega počitniškega doma avstrijsko-zagorskega prijateljstva v Vrsarju pravim lastnikom, to je občini Zagorje ob Savi. Objekt so namreč na zahtevo hrvaškega obrambnega ministrstva julija leta 1992 zasegli. Ukaz je morala opraviti poreška občina. Ta je zatem povabila zagorske predstavnike v Vrsar. kjer so morali podpisati primopredajni zapisnik. V dom so prišli ranjeni vojaki hrvaške armade in njihovi družinski člani, kasneje pa so v njem bivali tudi otroci iz okolice Osijeka. Čeprav je bilo takrat rečeno, da gre le za začasen ukrep, ki bo trajal le tri mesece, je dom še vedno v hrvaških rokah. Zagorska občina je ubirala številna pota za to, da bi jim dom vrnili. Pisala je celo hrvaškemu obrambnemu ministrstvu, posredovala pri naših oblasteh, seznanila s tem celo predsednika vlade dr. Drnovška, si prizadevala tudi drugače doseči svojo pravico, žal brezuspešno. Vse to so zagorski predstavniki razložili svojim gostiteljem. Štajerska deželna vlada v Gradcu je namreč pred mnogimi leti skupaj z zagorsko občino vložila znatna sredstva in posodobitev in razširitev zmogljivosti objekta in takrat so ga tudi preimenovali v dom prijateljstva avstrijsko-zagorske mladine. Gostitelji so Zagorjanom obljubili pomoč in sodelovanje za uresničitev cilja, vrnitev doma pravim lastnikom. Navezali bodo stike s svojim veleposlaništvom v Zagrebu, jih seznanili s problematiko, ker so zainteresirani, da bi v doglednem času utegnili v njem spet letovati šolarji iz Gradca in okolice. Sicer pa po novih hrvaških predpisih, tudi ko bo dom vrnjen zagorski občini, ne bo šlo brez nekaterih sprememb. Potrebno bo ustanoviti posebno družbo, rcgislrirano na Hrvaškem, pa tudi zaposleni ljudje bodo smeli biti le iz te republike, da omenjamo samo te novosti. Vsekakor pa bo potrebno dom korenito prenoviti, verjetno kupiti tudi novo opremo, vse to pa bo zahtevalo precej denarja in časa. M.V SEJEM - MODA FASHION >97 Modni sladokusci ste vabljeni med 19. in 22. februarjem na ljubljansko sejmišče na ogled novih modnih zakonitosti. Predstavilo se bo 189 razstavljalcev iz osemnajstih držav, med njimi bodo v prvi vrsti domači proizvajalci (Almira, Beti, Mura, Komet, Šešir. Triglav,...).V hali A bo na ogled konfekcija, vA2 perilo in trikotaža, v hali C jeans in oblačila za prosti čas, v hali B metraža in modna galanterija, v hali G šole in modni kreatorji. Višek modnih novosti pa bodo dvakrat dnevno modne revije v hali D.Odvilo se bo tudi nekaj strokovnih posvetov in okroglih miz, in sicer na poslovni dan, 18. februarja bo beseda tekla o povečanju konkurenčnih sposobnosti, 19. februarja bo postavljeno vprašanje kako poslovati s tujino, 20. februarja pa bodo udeleženci seznanjeni z novimi predpisi o poreklu blaga. Ana Koncert Plavice Ženski vokalni kvartet Plavica, ki ga sestavljajo Alenka Razpotnik vodja skupine in Marija Goleč z Dola ter Polona Kovač in Darja Markelj iz Hrastnika, je imel 31. januarja na Dolu koncert. Prepevale so narodne in umetne pesmi - slovenske in raznih drugih narodov. K sodelovanju so povabile tudi godalni kvartet GŠ Hrastnik. Na klavir je igral Dejan Jakšič, na flavto pa Urša Majes. Program je povezoval Peter Napret. Dolani so dvorano skoraj napolnili in Plavicam s ploskanjem izkazali upravičeno priznanje. F.M. ARHITEKTKA SVETUJE NIVES KROPIVŠEK, TEL.: /3-644, F4X: /4-167 Irena K. iz Zagorja bi rada opremila sobo zase in za njenega dveletnega sina. Prikazana varianta j e izvedba le ene izmed možnosti. Rešitev je enostavna, brez nepotrebnih prezidav prostora, ki bi mu trajno določile obliko. S prikazano postavitvijo, ki je lahko katerokoli sestavljivo pohištvo, smo prostor ločili na dva dela: - na spalni del, ki je malce bolj intimen in - delovno-dnevni prostor, kjer so seveda dobrodošli tudi obiskovalci Omarice so lahko kombinacija zaprtih delov in polic, ki prostora ne "zapirajo” - ga le navidezno ločujejo. Izognite se stoječim namiznim svetilkam, da ne bo nepotrebnih nesreč z razbitim steklom. Nadomestite jih z vgradnimi svetili v zgornji polici in visečimi svetilkami, ki jih lahko spustite nižje nad mizicami. TRBOVLJE Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopi^trln mnenja bralcev o življtonju in dogajanju v ZasavjarNepodpisanih pisem ne objavljahift.Dolžina pisejp^jT zaradi prostora omejena na najfeč aO^bkujih^vrstiCr^redništvo si pridružuio^pfavico skrajšatnteltst ali pa objavttk^jšega, če^ecčm, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zaittsuvo Kako mahne Omahne? Razveseljivo sodelovanje med Cerkvijo in občino seje dve leti odražalo pri novemberski komemoraciji na zagorskem pokopališču. Preteklo leto je občina to sodelovanje vprašljivo prekinila. Krajevnim močnim ideološkim pritiskom občina ni mogla kljubovati. Da bi preprečil nepotrebna namigovanja, je tajnik občine Brane Omahne v 40. številki Zasavca v opravičilo trdil, da so s civilno žalno slovesnostjo brez navzočnosti Cerkve želeli ljudem omogočiti, da tudi sami s svojci izrazijo spoštovanje pokojnim. Logike pri tej izjavi ni mogoče zaznati, saj imajo ljudje skozi vse leto možnost do osamljenosti na pokopališču in zgolj civilna žalna slovesnost v osamljenosti ni mogoča. Tako je Omahnetov izgovor mahnil mimo resničnih razlogov. Občina seje pridružila tistim občinam, ki so ideološko nestrpne do skupnega spomina na mrtve. Cerkev pri tem ni bila prizadeta, saj ji svoj stoletni obred pred križem ni bilo treba opravljati sredi rdečih zvezd. Avtor omenja naša presenečenja in zamere, kar je upravičeno zaradi prenehanega sodelovanja in zaradi zavajajočih ustnih in neresničnih pismenih razlogov. Ko sem videl na civilni komemoraciji predsednika Drnovška, sem spoznal pravi razlog občinskega ukrepa, kar dokazuje obstoj verskih in ideoloških nasprotij, ki jih tajnik izrecno zanika. On pravi, da zagorski župnik ob razdeljenosti občanov na dve komemoraciji ni bil začuden. Razumljivo, saj je to doživel že pri novi zagorski tržnici, ki jo vpričo dr. Drnovška ni smel blagosloviti, čeprav je bil izrecno povabljen s tem namenom. Jože Čampa, Kisovec Gimnazija LHija V preteklem letu so v Litiji tekle intenzivne priprave za ustanovitev gimnazije. Ustanavljanje nove srednje šole je redkost, za Lilijane pa je to še pomembneje, saj je kraj brez srednje šole in se vsi dijaki šolajo v 37 kilometrov oddaljeni Ljubljani ali v drugje. Prva dva oddelka bodo v Gimnaziji Litija vpisali že letošnjo jesen, na informativnem dnevu 14. februarja pa so učenci izvedeli vse, kar jih zanima v zvezi z njihovo gimnazijo. Gimnazija bo prvi dve leti delovala v novem prizidku OŠ Gradec, ki ga bodo začeli graditi v začetku aprila. Vendar pa je to samostojni zavod in se upravno in organizacijsko loči od osnovne šole, kar pomeni, da bodo prostori gimnazijcev tudi fizično ločeni od osnovnošolskih. Program gimnazije bo splošen; dijaki bodo opravljali maturo iz treh obveznih (slov. jezik s književnostjo, matematika in tuj jezik) in dveh izbirnih predmetov (fizika, kemija, biologija, zgodovina, geografija, sociologija, tuj jezik, računalništvo in informatika). V predmetniku je določeno število nerazporejenih ur, ki jih bo šola v sodelovanju z dijaki uporabila za pripravo na maturo, ki se bo izvajala na dveh nivojih ( odvisno od izbire dijaka). Gimnazija bo dijakom ponudila tudi možnosti opravljanja mature iz predmetov, ki jih bodo izvajale strokovne gimnazije. V tem je tudi prednost splošne gimnazije in ne strokovne, ki bi imela lahko le eno usmeritev. Na šoli bo mogoče izbirati med različnimi vsebinami in interesnimi dejavnostmi, ki pa se bodo oblikovale predvsem glede na interes dijakov. Šola pa že zdaj ponuja nekaj možnosti: dvodnevno ekskurzijo v Mtinchcn (Tehnični muzej) v prvem letniku, v drugem letniku dvodnevno ekskurzijo na Dunaj, kjer bi si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta, potem razne delavnice (likovne, kulturne, samoombramba za dekleta), trening učinkovitega učenja, izvedba raziskovalnega tabora, interesne dejavnosti s področja učenja tujih jezikov, športa in kulture. V anketah, ki jih je izvedel odbor za ustanovitev gimnazije med litijskimi osnovnošolci in starši, so le-ti gimnaziji izrazili veliko podporo, saj bi kar 39% staršev, ki imajo svoje otroke v osmem razredu z odličnim in prav dobrim uspehom, želelo, da se njihovi otroci vpišejo v Gimnazijo Litija. Kot glavni pogoj postavljajo nivo in kvaliteto šole. To pa zagotavljajo predvsem profesorji, ki so že izbrani in jim poučevanje v novi gimnaziji predstavlja izziv. Vsi ga zelo pozitivno sprejemajo, kar bo gotovo dalo kvaliteto. Profesorji imajo v povprečju 15 let delovne dobe, skoraj vsi se ponašajo s srednješolskimi izkušnjami in seveda z zahtevano visokošolsko izobrazbo. Odziv je torej zelo dober, tako, da se v šoli ne boje, da bi se vpisalo premalo dijakov. Srednja šola je za občino zelo pomembna, saj so bili dijaki iz oddaljenih hribovitih krajev prisiljeni stanovati v dijaških domovih; odbor pa je že poskrbel, da je narejen načrt voznega reda za avtobuse znotraj občine, poskrbljeno pa bo tudi za organizirano prehrano dijakov. Gimnazija pa je zanimiva tudi zunaj občine; tako so poleg litijskih šol obvestila o informativnem dnevu prejele še OŠ vTrbovljah, Zagorju, Dolu pri Hrastniku, Ljubljani, Mirni in Moravčah. Nova gimnazija bo majhna, saj bo polna štela približno 240 dijakov. Na drugi strani pomislekov glede majhnosti pa so tudi prednosti. Dijaki, profesorji in starši bodo lahko tesno sodelovali ter tako z osebnim pristopom rešili marsikatero težavo že na začetku. Osebni stik pa je danes že prava redkost. V šoli so predvideli tudi tesno sodelovanje s starši; enkrat tedensko v dopoldanskem času in enkrat mesečno popoldne, predvideni pa so tudi trije roditeljski sestanki letno. Poleg tega starši sodelujejo še v svetu staršev. Nova gimnazija bo v Litiji bistveno prispevala k bogatitvi življenja v mestu, hkrati pa iz zanimivega okolja, kjer se prepletajo vplivi posameznih slovenskih pokrajin in regij z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, črpa bogato paleto idej za ustvarjanje in delo dijakov. Vpis in prostorsko-časovna organizacija pouk samo v dopoldanskem času, pričetek ob 8. uri Prvi dve leti bo izobraževanje potekalo v novozgrajenem prizidku ob OŠ Gradec, po dveh letih pa se bo gimnazija selila v svoje prostore v Litijo. V prvem letu iz ostalih srednjih šol v prestopnem roku ne more nihče v Litijo prenesti prijavnice. V kolikor ne bi bilo dovolj vpisanih dijakov do 25. marca 1997, bo gimnazija 26. marca 1997 vse vpisane o tem pisno obvestila, da se bodo lahko do 3. parila ne glede na pogoje srednje šole, na katero bodo prijavnico prenesli, vpisali. Vpis in povezava z ministrstvom bosta potekala na podlagi prispelih prijavnic preko računalniške povezave, enako kot na ostalih srednjih šolah. Če bo vpisanih več kot 64 dijakov, bo šola vpisane dijake o tem pisno obvestila (pričakujemo, da omejitve vpisa ne bo). Več informacij o Gimnaziji Litija najdete na 20. strani razpisa srednjih šol. Andreja Štuhec RAZPIS VPISA V SREDNJE ŠOLE ZA ZASAVSKO-REVIRSKO REGIJO V Zagorju vpisujejo v dve šoli, vendar z različnimi programi.SREDNJA ŠOLA ZAGORJE vpisuje v program trgovec za poklic prodajalca, v program gospodinjske storitve za poklic gospodinja-oskrbnica, šolanje traja 3 leta; vpisujejo v t.i.skrajšani program gospodinjska dela za poklic gospodinjska pomočnica v trajanju 2 let, pa še možnost pridobitve pete stopnje izobrazbe v program gospodinjske storitve za poklic tehnik gospodinjskih storitev (3+2), kamor sc lahko vpišejo absolventi sorodnih tri letnih šol. SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROTEHNIKO IN GOSTINSTVO vpisuje v program gostinska dela za poklic kuhar ali natakar, za oba traja šolanje 3 leta. V Trbovljah vpisujejo GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE v program ekonomsko-komercialni tehnik za poklic ekonomski tehnik in v program gimnazija, šolanje traja 4 leta. SREDNJA STROJNA ŠOLA TRBOVLJE vpisuje v 3 letne programe elektrikar za poklic elektrikar elektronik,strojništvo za poklice oblikovalec kovin, preoblikovalec in spajkalec kovin ler mehanik vozil in voznih sredstev, v 4 letna programa elektrotehnik za poklic elektrotehnik elektronik in strojni tehnik za poklic strojni tehnik. Vpisujejo tudi v 2 letni program pridobivanje,predelava in obdelava kovin za poklic obdelovalec kovin. Izvajajo tudi diferencialni program strojni tehnik za absolvente 3 letnih strojniških programov. Od 3. februarja v Iskri Semiconu stavkajo. Zaposleni zastonj nočejo več delati. Na delo se bodo vrnili, ko bodo dobili plačano, kar so naredili. Tega pa jim mogoče tudi ne bo treba, ali pa vsaj za dolgo ne, kajti uprava je predlagala stečajni postopek. Prav za pripravo informacije o tem predlogu za uvedbo stečajnega postopka in o stavki sem se dogovarjala z direktorjem Iskre Semicona Stašem Majcnom. Zaman, kajti v četrtek in petek ga ob dogovorjeni uri v tovarni ni bilo. Zato sem se odločila zaprositi za sprejem pri stavkovnem odboru, ki je zasedal v sejni sobi in članice so me sprejele. Informacijo, ki jo posredujem v spodnjem zapisu, sem povzela po pripovedovanju Evelin Merva, predsednice stavkovnega odbora. Stavka do izpolnjenih zahtev V Iskri je trenutno le še 156 zaposlenih. Prejšnja tovarna Polprevodniki je zaposlovala do 800 delavcev, Iskra Semicon pa je beležila tudi 400 zaposlenih. Zadnja leta se krize kar vrstijo. Obljube po boljših časih so delavke z razumevanjem sprejemale, končno pa jim je prekipelo. Lani so delavci zadnjo plačo dobili avgusta, 24. decembra pa so prejeli septembrsko plačo, vendar dajatve iz tega niso bile poravnane. Silno neprijetno je delavkam z dolgo delovno dobo, kadar stopijo v vrsto na Rdečem križu in Karitasu in čakajo na vrečko prehrane. Pa ves čas dobro in vestno delajo. Njihove stavkovne zahteve so plačilo za delo, ki so ga že opravili. Stavko so začeli, v večini so ženske, 3. februarja in prekiniti jo nameravajočo bodo izpolnjene njihove zahteve - palčilo za delo, ki so ga že opravili. Nato so pripravljeni vrniti se v proizvodnjo in podariti tovarni tiste ure, ki so potrebne za zagon. Omeniti velja tudi, da od leta 1991, ko obstaja Semicon, še niso prejeli regresa. Tudi jubilejnih nagrad ne poznajo, na dolgu so še prevozi na delo in vse se le nabira. Gola plača, in še tista z zamikom. Stečaj ni opcija delavcev Uprava je predlagala stečajni postopek in stavkovni odbor ima informacijo, da je nadzorni svet podjetja s tem soglašal. Čudijo se, kako daje nadzorni svet tako dolgo odlašal z zadnjo besedo, saj je vendar moral vedeti za slabo finančno stanje. Delavci so dejali, da stečaj ni njihova opcija, pač pa želijo ohranitev delovnih mest. Žal pa ni videti, da bi za to imel interes še kdo drug razen delavcev. Niti lastniki, niti država ne nameravajo vložiti potrebna sredstva. Do prisilne poravnave bi jih pripeljal milijon mark, te bi morali najti do 27. oktobra, če pa bi hoteli tovarno rešiti, bi bilo nujnih pet milijonov mark. Pogovori sicer potekajo, delavci pa se bojijo, da ne o rešitvi Iskre Semicon. Plačice in plače Veliko delavcev v Iskri Semiconu je na socialnem dnu. So primeri, ko delata v tovarni mož in žena, pa nista dobila denimo štirih plač zapored, so matere samohranilke, so ljudje, ki sami živijo... Okoli 110 zaposlenih je prejemalo plačo po socialnem sporazumu, torej vsi enako ali okoli 37.000 tolarjev mesečno (55.000 bruto). Zakaj vse enako zaslužijo? Prejšnji direktor Kramberger je napravil reorganizacijo po imenih, ne po delovnih nalogah, in delavke v proizvodnji so bile razvrščene v razrede od 1 do 4. Lani je inšpektorica zahtevala popravek in ta uprava je vse v proizvodnji razvrstila v 1. razred. Ta pa je toliko pod socialnim sporazumom, da ga z delom ne presežejo niti najuspešnejše, pa tudi delovna doba na višino dohodka ne vpliva. Tako je vseeno, ali delavka dela veliko ali pa malo, ali ima dolgo ali pa kratko delovno dobo, plačica je enaka, zagotovljena po socialnem sporazumu. Enak zaslužek med različnimi je silno slaba motivacija za delo. Ostalih nekaj delavcev je razporejenih v razrede do 7, ta najvišji pa pomeni v bruto znesku 108.719 tolarjev. V tovarni pa ima 12 oseb individulano pogodbo. Te plače so tajne, tudi sindikalni zaupnik jih nc pozna. Direktorju pa določa plačo nadzorni svet in delavke so slišale, daje šestkratna njihovi. Slaba informiranost Proizvodni delavci so na enem bregu, uprava (pravijo da je enočlanska) in upravi privrženi ter lastniki pa na drugem, od koder drug drugega ne vidijo in ne slišijo. Pa vendar na tem bregu, kjer so številnejši, slišijo, da nastaja firma Iskra Šemi, kjer ne bo zaposlenih 60 delavcev kot je na Kanalu 10 povedal trboveljski župan, pač pa le 15. In to je firma, v katero so vložili Iskra Semicon 50%, sedanji direktor 25% in neka fizična oseba z imenom Dejan Juksimovič iz Ljubljane 25%. Vedo tudi, da je neka dmga firma iz Ljubljane po imenu Diopin veliko bolj ugodno uporabljiva, pa njihova zahteva po zamenjavi tukajšnjega managementa nekaterim tukajšnjim ni bila všeč. Za sindikat, imajo svobodnega in neodvisnega, pravijo, da enotno deluje, je pa lahko le toliko močan, kolikor je ob pravem času obveščen o pravih stvareh. Pa ni nikoli bil. Delavci tudi nimajo sveta delavcev, to pa je eden močnejših in vplivnih organov, ki obvešča delavce. Zaposleni čakajo Do stečaja je možno priti v treh tednih, lahko pa se tudi veliko dlje vleče. Radi bi delali, toda pred izpolnitvijo svojih zahtev s stavko ne bodo prekinili. Za lastnike, naj večji je zasavska banka, Iskra Semicon ni zanimiva. Delavke pričakujejo župana, da jih bo obiskal in razočarane so, da jih že ni. Vedo, da s stavko nastaja škoda, vedo pa tudi, daje bila ljudem, ki so v tej sredini pustili leta in leta svojega dela, narejena še veliko večja. Stečaj zanje pomeni odhod na borzo dela. Za tiste, ki imajo 45 in več let, bo drugje delo težko iskati. Tudi za mlajše, saj delovnih mest ni. Pa vendar, čeprav neradi, čakajo sedaj na stečaj, saj jim boljše rešitve ni ponudil nihče. Ivana Laharnar foto: Jure Nagode ANKETA Trpežne manire Romana Repovš, komercialistka iz Trbovelj: "Potrpežljivost jc podobna prilaganju, ko je treba sprejeti razne situacije v službi in drugje. Nekateri sicer to izkoriščajo, ampak osebno ne poznam takšnih primerov. Morda so koga že izigrali, kar včasih velja tudi za prijateljstva. K sreči imam dobre prijatelje, ki se zlahka prilagajajo in so strpni do dogajanj." Redžip Ttirsunovič, vrtnar iz Trbovelj: "Vse je važno v življenju, od zdravja, denarja, prilagajanja, potrpljenja. Sem izredno fleksibilen človek in to na vseh področjih, četudi jc treba kdaj potrpeti. Ali pa če se je treba prilagoditi. Vendar če bi bili ljudje bolj potrpežljivi, to pomeni, da bi se rajši prilagajali in bi verjetno marsikakšne zadeve lahko izboljšali." Anja Izgoršek, učenka iz Trbovelj: "Če zase rečem, potem nisem ravno potrpežljiva, saj težko čakam in mi je všeč, če se stvari hitro odvijejo. Tako, da me morajo kar dosti prepričevati, da s potrpljenjem naredim kakšno stvar. Se je že zgodilo, da bi se določene stvari, če bi počakala, odvile v moj prid, pa vedno hitim in ne zdržim dolgo pri isti stvari. Tudi za šolo se navadno učim tik pred kontrolno nalogo in če bi bolj cenila potrpljenje, bi se prilagodila, torej se sproti učila. Sploh pri raznih odločitvah je tudi tako, ko se v trenutku kaj odločim." Andrej Baloh, pek iz Zagorja: "Mislim, da sem preveč potrpežljiv. Vendar sem mnenja, daje v sedanjih časih, ko se dogajajo razne stvari in je veliko brezposelnih, potrpljenje pohvale vredna vrednota. Tudi do vseh, ki rušijo socialni mir, so zelo potrpežljivi. Toda zdi se mi, daje učenje tisto, kjer je človek sam odgovoren za določena dejanja, če se mu naprimer ne ljubi učiti, vsekakor ve, da bi s potrpljenjem dosegel več in mu tega nihče ni kriv. Tudi tisti, ki obupujejo in vidijo vse črno ali se zatekajo k alkoholu, bi s potrpljenjem ugotovili, da so njihovi problemi rešljivi. Da se tudi delo najde, predvsem pa, daje vsako delo častno, in da se vsaka stvar uredi. Potrpežljivost se splača vsakomur, ne glede na to, na kakšnem položaju je ali kakšno delo opravlja. S potrpljenjem bi morda lažje razumeli, da se marsikatere stvari v življenju ne rešujejo čez noč. S strpnostjo ugotoviš, da ljudje le niso tako slabi in si prizadevajo za boljše stanje." Urška Razpotnik, dijakinja iz Šemnika: "Precej neučakane narave sem, pa naj gre za kakršnekoli stvari. Vedno hočem, da se zadeve takoj odvijejo. Da so stvari takoj na pladnju - kako in kaj je. In navadno hočem tudi to, da tisto, kar je, naj se razjasni takoj, pa naj bo to dobro ali ne. Kajti mnenja sem, da če človek čaka, potem se stvari nikoli ne zgodijo, niti ničesar ne pridobiš. Skratka, da nimaš ničesar od čakanja. Potrpežljivost pa je smiselna le v določenih stvareh, morda tudi poklicih, v prometu. Sicer pa se s potrpljenjem navadno le uštejemo." Pred svetom , je treba biti potrpežljiv - poslušen v delanju, blag v prigovarjanju in premišljen v ugovarjanju. Pod pretvezo potrpljenja nekateri sicer forsirajo svoje neučakane sanje, ki jih ženejo od tal, čakajoč na ugodno klimo in morda ti tudi rajši tvegajo. Ljudje, ki znajo potrpeti, se stvari v življenju ne lotevajo z naglico in dlje strpijo v kakšni dejavnosti ali družbi. Ko pa se stvar, ki terja ogromno potrpljenja, ne uresniči, so si tudi mnenja - da je potrpljenje božja mast - deljena. Toda gorje potrpežljivemu, ker dostikrat deluje cagavo in mlačno, nemara pa svoja lastna ravnanja in hotenjadzpostavi trpinčenju. In da je zmeda še večja, prevlada mišljenje, da nadloge usliši potrpljenje, saj pravijo, češ, po(t)-trpljenja še imej. Situcije, kjer je potrpljenje neizbežno, so prilike za obotavljanje in ne kljubovanje. Šaljivci sicer potrpljenje primerjajo s pobiranjem šivanke z boksarsko rokavico ali pa s čakanjem na zimske počitnice v puščavi. In dokler je še potrpljenja kej, so vsakršna delovanja odobravajoča, saj kakšno utrjeno potrpljenje nemara niti ne vzkipi od raznih vročičnih ali vznemirjenih debatah. Morda je potrpljenje sprijaznjenost z usodo, ampak četudi so stvari dejansko vnaprej določene, pa vsaj s kančkom (svobodne) volje le ni treba biti ravnodušen do te, tako imenovane usodnosti. In če 'obrajtate' trpežne, je to v(r)edno potrpljenja. Tekst in foto: Petra Radovič EGOM CASAGRANDE Ljudi, ki svojo uspešnost razumejo v tekmovalnosti in venomernem samopotrjevanju, ne zanima delovanje narave in neradi 1 razpredajo o živalih. Egon Casagrande pa pravi, da se rad zateče v naravo, sploh, kadar želi biti sam s seboj. Kjer se, ujet v spontane | trenutke, tudi duševno spočije. Začuda si je tudi poklic pravilno izbral in če bi se lahko vrnil v preteklost, ne bi ničesar spreminjal. Novodobni pesnik bi verjetno dejal, da lepših od Zagorjank ni nobenih, zato je Ljubljančan po rodu, prišel v ničkaj opevani zasavski okoliš. Kot gozdar pa je s pogozdovanjem spoznal nekatere lovce in ugotovil, da lov ni le ubijanje, zato seje takoj vključil | mednje. Večina ga tudi bolj pozna kot dolgoletnega starešino Lovske družine Zagorje, kjer je bil odlikovan z Redom za lovske zasluge druge in tretje stopnje in z Znakom za lovske zasluge. Povedal je, da: "Ni enostavno biti lovec, saj smisel lova ni pobijanje, ampak gojenje, za to pa je treba imeti interes." Divjad v slovenskih gozdovih pa je državna last. In prekrške zoper lovsko | etiko menda ljudje znatneje registrirajo, kot vse preostale. Naloga zagorskih lovcev po tem, da očuvajo lovsko tradicijo, je bila nekako proslavljena tudi lani, v okviru njihove petdesetletnice. Vendar je članstvo v upadu, saj so ljudje osveščeni o lovstvu na ta način, daje bodisi prestižnega značaja, bodisi gre za trofeje ali pa so to preprosto morilci, ki streljajo zaradi lastnega užitka. A lovsko znanje uporablja za spoznavanje navad in naravnega okolja živali. "Treba je poznati biološke značilnosti živali," je dejal, "zato lovci skrbimo, da divjadi v onesnaženem okolju omogočimo preživetje v čim boljših pogojih." Razni posegi v naravo so namreč strahotni, kvaliteta gojenja se slabša, lovcev pa se drži čedalje bolj negativen predznak. In v razmislek je, če vzreja živali v kletkah za zakol ni mučenje. Pa če je nošnja krzna slabšalnega pomena. Nekatere vrste lova so prepovedane, bolj uveljavljeni pa individualni in organizirani lovi s psom. Ter pritiski, ko lovci poženejo žival proti strelcu. Vendar z odstrelom divjadi ne ustvarjajo večjega finančnega uspeha, letno pa opravijo več prostovoljnih ur za urejanje lovišč. Zelena bratovščina pa si prizadeva tudi po varovanju gozdov, ki so vse bolj uničeni: če jih ne napadejo naravni škodljivci ali onesnaženost zraka, so to črne sečnje, ki so tudi nekak divji lov. Zadnja leta, ko je direktor Finalesa, pa si prizadeva, da bi vzpostavili pravilnejši odnos do gozdnih površin v Zagorju. Tudi rekultiviranje zagorskega plazu pred leti je bilo njegovo delo. Gozdarstvo pa ima vse slabšo perspektivo, kar se mu zdi razvidno tudi iz novega gozdnega zakona. Sicer pa je človek, ki se z veseljem posveča družini. Tudi pri živalih, ki se obnašajo nagonsko in ne razumsko, je ugotovil zanimivo socializacijo - sploh volčji tropi so mu vzor odlične hierarhične in socialne skupnosti. Zato je izjemno toleranten in spoštuje tudi mnenje nasprotnika. tekst in foto: Petro Radovič ■ :: Nič ne pomaga. Prišel je čas, ko smo dolžni spet vzeti svinčnik v roke in se lotiti sestave napovedi z.a odmero dohodnine za prejšnje leto. Zdaj je vsa stvar že tako utečena, da kakšnih posebnih nasvetov ali priporočil ne kaže dajati. Znabiti ne bo odveč opozorilo, da je za nepravočasno vloženo napoved zagrožena kar občutna kazen in sicer deset tisočakov. Če pa bi karkoli v napovedi zamolčali ali ne vložili potrebnih podatkov ali pa če bi bili le-ti neresnični, bi se morali sprijazniti s kaznijo od sto tisočakov do enega milijona tolarjev. Zavoljo tega ne bo odveč opozorilo, da je zadnji čas oddaje napovedi 31. marec. Časa je še precej, a se ne kaže pretirano zanašati, kajti izkušnje kažejo, da rado kaj pride vmes kar nam zmeša račune in že je zamuda v hiši. Povedali smo, da kaj dosti sprememb pri pisanju napovedi, z.lasti glede olajšav, ni, če izvzamemo račune za nakupe nekaterih gospodinjskih strojev (pralnih, denimo), ki potrebujejo manj električne energije in sodijo med energetsko varčne gospodinjske pripomočke. Omenili smo tudi, da upokojenci, ki med letom niso plačevali nobenih prispevkov, v mislih imamo davek od osebnega prejemka, niso dolžni pisati in oddajati svojih napovedi. Za olajšave pa velja dodati tole: vsi računi morajo biti ustrezno žigosani oziroma podpisani in na ime, razen računov za zdravila, kjer imena nišo obvezna. Že zdaj pa lahko omenimo, da so v pripravi nekatere spremembe v sistemu dohodnine. Za najpomembnejšo štejejo zagotovo možnost, da bi t. i. generalno olajšavo v višini II odstotkov povprečne letne plače zamenjali s tisto, ki bi neposredno delovala na zavezance z. najnižjimi dohodki. Kako in kdaj naj bi se to zgodilo, je znabiti ta čas prenagljeno karkoli omenjati. Vendar: premišljeno gredo v smer nominalno določenih zneskov olajšav. Menda ravnajo tudi drugod po svetu približno tako. To pomeni, da bi utegnil nominalni znesek za ljudi z. nižjimi dohodki predstavljati dosti višjo olajšavo, kot z.a tiste z. višjimi dohodki. Ni pa neznano, da že kar nekaj časa ljudje zahtevajo dodatne olajšave Z.a dolgoročno življenjsko zavarovanje. Tako ravnajo tudi drugod v svetu in ker se vse bolj ravnamo po njem, bo skoraj zagotovo prišlo do določenih davčnih olajšav tudi pri tem. In še to: dodatni trije odstotki olajšav z.a vse, kar sodi v nje, so za marsikaterega le lepe želje. Ker nimajo toliko denarja, da bi se lotevali vzemimo popravila hiš ali česar drugega, kar sodi v te vrste olajšav, jih niti ne morejo uporabljati, vsi drugi pa, ki nimajo tako plitvih žepov, pa to seveda do zadnjega tolarja upoštevajo pri pisanju davčne napovedi. Eno z. drugim: na področju davkov moramo pričakovati še več drugih sprememb, zlasti glede premoženja. Toda to je že drugi del zgodbe, o kateri bomo vsekakor morali kmalu kaj več povedati. j j * Vaša odločitev za radiologijo je bila menda zmes potreb in naključij? V trboveljski bolnišnici v šestdesetih letih radiologija še ni bila razvejena, radiolog paje prihajal iz Ljubljane. Zavoljo potreb in interesa sem potem specializiral radiologijo. In mi doslej ni bilo žal. Kakšna je bila takratna opremljenost z rentgenskimi napravami? Zmogljivost in usposobljenost takratnega rentgena je bila borna. Sprva je bil to aparat še iz predvojnih časov, kije služil za slikanje manjših stvari. In ko smo leta 1964 osnovali rentgenski oddelek, seje pričelo tudi z nabavo boljših rentgenskih naprav. Tako smo dobili grafoskop, ki smo ga uporabljali tudi za kontrastne preiskave. S tem je rentgenska dejavnost zaživela, ker je bil aparat visoko zmogljiv. Pa tudi delaje bilo precej. Bolnikom namreč ni bilo več treba hoditi na rentgen v Ljubljano, tako da so v trboveljsko bolnišnico na rentgen zahajali vse od Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in tudi Litije. So se možnosti za radiografijo oziroma rentgensko slikanje izboljševale? Z dobavo novega visoko zmogljivega aparata z daljinskim upravljanjem, smo že leta 1971 začeli z akcijo po še zmogljivejšem aparatu. Razvoj je šel, skratka, naprej in sčasoma nam je bila omogočena še natančnejša diagnostika. S tem je bilo danih več možnosti za rentgenske raziskave, število pacientov pa je vseskozi naraščalo. Pred dvema letoma pa smo dobili, vsaj kar zadeva tehnologijo, zelo dober aparat. Tudi manj nevaren glede radioaktivnega sevanja, tako za pacienta kot za zdravstveno osebje. Kajti radioaktivni žarki pač prodirajo skozi telo in lahko povzročajo okvare zdravega tkiva. Poleg dobre lastnosti, torej da pri rentgenografiji dajejo natančne, četudi statične podatke, so takšnega značaja, da obsevanje lahko škoduje, na kar pacienta opozorimo in ga skušamo čim bolj zavarovati pred žarčenjem. Je rentgensko slikanje obvezno za večino bolezni? Rentgensko slikanje je sploh potrebno pri raznih poškodbah okostja, pa tudi pri notranjih boleznih. Gastroskopijaje recimo endoskopski pregled, ki sedaj nadomešča rentgenski pregled Dr. Vlado Pešec, po rodu Radečan, ki seje, z zaposlitvijo v v trboveljski bolnišnici, nastanil v Trbovljah, je ravno v letu, ko mineva stoletje od odkritja radioaktivnosti, zabeležil štiri desetletja službovanja - od tega kar dvaintrideset let na rentgenološkem oddelku, kjer je bil vesčas tudi predstojnik. Seznanjen z umetno in naravno radioaktivnostjo je zlasti preučeval izžarevanja obolenj, na katere je opozoril rentgenski posnetek. Vselej je z zanimanjem spremljal novosti rentgenoloških preiskav na področju medicine. Predvsem pa mu je v zadovoljstvo, da je bil pri delu "ožarčen" s korektnim in prijetnim kolektivom. Zato ga z optimizmom navdaja tudi tretje življenjsko obdobje. želodca. V Zasavjuje veliko število ljudi, ki imajo težave s hrbtenico, in to tako mladi kot starejši. Ne čudim se za tiste, ki so delali v rudniku, kjer so temu primerne tudi delovne razmere. Ker pa vedno obstaja možnost različnih obolenj, je treba najprej opraviti rentgensko slikanje. Katerih obolenj pa je v Zasavju največ? Pogosta so obolenja lokomotornega aparata, to so hrbtenice, ramen, kolena, kolkov. Tudi ran na želodcu in rakastih obolenj želodca je bilo veliko, vendar za slednje mislim, da je zadnja leta v upadu. V porastu pa so rakasta obolenja črevesja. Sledijo še obolenja prsnih organov. Ali kot poklicni radiolog bolj zaznavate razna sevanja v okolju? Mislim, da kot radiolog nič bolj ne zaznavam razna sevanja, razen sevanja rentgenskih aparatur. Se ukvarjate tudi s skrivnostnim svetom mineralov in tovrstnim sevanjem? Le kolikor preberem kakšne dnevne novice, sicer pa ne. S sevanji kristalov nasplošno nisem seznanjen. Verjetno spremljate napredek na področju radiologije? Seveda. Če se samo spomnim, kako velik napredek je sedaj na področju računalniške tomografije, pa na področju magnetne resonance, invazivnega pregledovanja organov, to je slikanja srčnih žil in podobno. Tehnologija uporabe rentgenskih žarkov za medicinsko diagnostiko je tako zelo napredovala, daje to presenedjivo. To pomeni tudi preciznejše diagnosticiranje? V primem z doseganjem klasične rentgenologije, kjer se lahko ustvari le sum na neko obolenje, vsekakor. To so čedalje bolj vrhunske raziskave, ki omogočajo točno in hitro diagnostiko. Predvsem pa tovrstna diagnostika izključi ali potrdi neko predvidevanje. Radiologijaje namreč pripomoček pri zdravljenju. Napredek na področju diagnostičnih rentgenoloških naprav je v trboveljski bolnišnici viden, kar je pridobitev za celotno zasavsko zdravstvo. Kako pa ste se privadili delu v temi? V začetku mojega službo vanja je bila radiologija dejansko diagnostika v temi, zdaj pa tega ni več. Kajti sodobne rentgenske Prešernovi nagrajenki Študentka 4. letnika Fakultete za medicino, Maruša Kos. Vse tiste, ki trdijo, da v Trbovljah ni perspektive, da so ljudje apatični, pogojev za delo pa sploh ni, so na laž postavili dve trboveljski študentki. Ob slovenskem kulturnem prazniku sta Mateja Mlakar in Maruša Kos prejeli visoko priznanje ljubljanske univerze. Študentka medicine Maruša Kos je prejela študentsko Prešernovo nagrado za svojo raziskovalno nalogo. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, da s področja medicine Študentka politologije na Fakulteti za družbene vede, Mateja Mlakar izobraževanja izven Zasavja. oziroma natančneje: mikrobiologije. Študentka Fakultete za družbene vede Mateja Mlakar pa je študentsko Prešernovo nagrado prejela za svojo diplomsko nalogo Tuje neposredne investicije v slovenski bančni prostor. Obe študentki sta v akademskih krogih zbudili precejšnjo pozornost. Nagrada pa ne pomeni samo potrditev uspešnega dela in vloženega truda, temveč tudi lepo referenco za nadaljnji študij ali zaposlitev. Vprašanje paje, ali se ne bo ponovila stara zgodba. Namreč ta, da nadarjeni in uspešni mladi ljudje prej ali slej poiščejo boljše delovne pogoje in možnosti za nadaljevanje D.D. rfk Stavba, 4ara skoraj sto let. V njej je bilo do 2. košarka: dvakrat drugo in enkrat tretje njesto v svetovne vojne sodišče in med vojno zapori. Od državi; mah nogomet: državni prvaki; kegljanje: to 'MS * 1958 je V ,*i pmstae JcKb nižja dv.UM državni prvaki; pleme vknpme: 4. mevin P".-/'!.- ih -d le,a IBS Unije *am„ v njej OŠ - državi, dvakra, žiau,p,,, ,a,ask,„a,„„ 1 ilija.Z vsaknleinlin niUžvvčanjemškvvikuieeneev pd žgad.a mrkem knvkun idna n,v„a, je bik) potrebno za šolo že tako neprimerni stavbi regiji iz logike, drugo mesto za najboljše tematsko postopno spreminjati notranjo in zunanjo podobo glasilo, itd. za pridohname mn ih učilnic. Kljub ' rr Poleg naštetih dejavnosti si OŠ Litija prizadeva velikim prizadevanjem ravnateljice Gabriele tudi pomagati literarno nadarjenim učfncem. Hauptman danes še vedno nimajo svoje Preko sponzorjev bo poskušala pridobili sredstva telovadnice (uporabljajo športna dvorano v za objavo pesniške zbirke, učenke osmega razim neposredni bližini), dvorane za proslave da Simone Paternoster in roman učenke i upiiriblj,ipiOhv inski kidiumi ...... zunanjega igriščaza telesno vzgojo (zgrajeno bo Literarno se udejstvujejo tudi učitelj,; Vlado v letošnjem letu na proštom košarkarskega Garanlini je izdal že tretjo pesniško zbirko, igrišča, katerega je občina v ta namen odkupila). Marjana Befožnik pa pesmi iv angleškem V stavbi gostujejo danes Glasbena šola in enota jeziku, ki .so ntunenjene kot didaktični pripomoček s prilagojenim programom. V popoldanskem času imajo v njej pouk slušatelji Delavske univerze Litija. '..• * V X pri pouku. V pripravi pa je izdaja’ knjige ZGODOVINA OŠ LITIJA. Šola ima svoj grb. delo učenca. Vidimo ga OŠ Litija je ena izmed največjih šol v litijski, lahko na dopisih, majicah in mapah. Oh vstopu v občini, ima40 odtokov in 546 učencev, pledej L razred ga dobijo učenci na priponkah. osmošolci, oh odhodu iz šole, pa na kemičnih svinčnikih. V mesecu juni ju bo(j0 na šoli praznovali 120 na to, daje mestna šh|a in da se j/ečina staršev vrača iz dela v popoldanskem času (po 15. uri), je šola načrtno razvila za otroke 40 zanimivih interesnih dejavnosti, kjer učenci preživij0 svoj letnico šolstva y,Utiji. Ob tej priliki bodo odprli prosti čas. Izstopajo športne dejavnosti (košarka, nove prostore za šolsko knjižnico, ki so bili rokomet, mali nogomet, badminton, .), kultura pridobljeni z nadzidavo ravnega del;, strehe, (dve dramski skupim, plesna skupina, pevski Finančno pa ic projekt podpi la Občina Litija, zbor, lutke) in proizvodno tehnično področje. Našoli so ih tudi v nadalje bodo posvečali vso Vodijo jih, poleg šolskih učiteljev, zunanji sodelavci - strokovnjaki, nam je v pogovoru z veseljem povedala ravnateljica šole. Prav na teh področjih so doseženi izredno lepi rezultati - skrb kvalitetnemu pouku, učnemu uspehu in omogočili učencem dober start za nadaljnje šolanje. K.Š. Dela so se pričela v času praznovanja kulturnega praznika, dom pa bo dobil za približno 100 m2 več uporabnih prostorov, kot jih ima sedaj. V prvi fazi obnove bodo v pritličju uredili vetrolov s predprostorom, sanitarije in garderobne prostore za obiskovalce ter manjši bife s sanitarijami, blagajno, novi vhod v knjižnico, novo stopnišče za 1. nadstropje, v prvem nadstropju pa projekt predvideva ureditev predprostora, projekcijske kabine, galerije, prostora za usmernike, večnamenski prostor oziroma čitalnico, novi vhod na podstrešje in razgledno teraso. Komisija za izvedbo razpisaje kol najugodnejšega ponudnika izbrala Ingrad Celje, pogodbena vrednost del pa znaša nekaj manj kot 30 milijonov. Rok dokončanja izgradnje je šest mesecev, trenutno pa je na voljo 10 milijonov, v okviru katerih bodo izvedli vsa rušitvena dela, vsa gradbena dela in pokritje objekta ter nekatera obrtniška dela. Za nemoten potek dela so izpraznili nekatere prostore, tako, da bo nekaj časa nekoliko okrnjena kulturna dejavnost v Radečah. V drugi fazi rekonstrukcije Doma pa bodo uredili kinodvorano z odrom in vsemi instalacijami. Potrebno pa bo najbrž preveriti tudi statičnost lesenega stropa nad dvorano. Kakorkoli že, dom je bil potreben obnove in tudi radeški kulturi se obetajo lepši časi, morda celo s ponovno oživitvijo gledališča, nekdaj znanega širom po Sloveniji. Franci Kadunc TuAi Mii imaj ® nLg@g,@ Tokratno iskanje kulinaričnih užitkov nam je bilo prihranjeno,saj je bilo kar ponujeno -namreč sto let stavbe hotela Kum in proslava ob tej prigodi ter predstavitev nove kuhinjske ponudbe. Lani je namreč minilo okroglih sto let od kar stoji stavba, v kateri je danes hotel Kum. Že od vsega začetka je tedanji lastnik Muller gradil gostilno s tujskimi sobami, kar je na bolj ali manj dobrem glasu bila skozi vseh sto let. Prvih petdeset let je bila last družine graditelja, potem v državni lasti in pod okriljem zagorskega gostinskega podjetja, od leta 1993 pa je lastnik Jože Ule. Ravno on je bil naš sogovornik in gostitelj.Skupaj smo se spominjali let, ko je bil še komercialist v Gostinjskem podjetju Zagorje,ko je - ironija - ves boljši in vrednejši inventar prenesel v restavraciji Medijo in Marelo. Takrat je namreč hotel Kum bil prvič na licitaciji, pa drugič,., in nikoli pravega kupca. Leta 1990 so delavci Kuma Jožeta nagovarjali in končno nagovorili, da je vzel hotel Kum v najem. Pravi, daje takrat mislil bolj na kratkoročni najem, saj je kazalo, da bo objekt ostal zaprt, za kako drugo dejavnost ni primeren in mu je bilo pravzaprav žal, ker bi propadel. Čez štiri leta pa je uprava odločila, da morajo Kum prodati. Da seje Jože Ule odločil za nakup, so bili številni zadovoljni gosti. Stvari so se začele hitro odvijati. Najprej nakup, potem adaptacija kuhinje in gostinskih prostorov, za naslednjike pa ostaja še streha in ureditev zgornjega nadstropja. Seveda pa smo marsikatero rekli o hrani.Zaupamo vam, da bomo od 13.do 15.marca uživali v dalmatinski kuhinji in melosu morja, aprila ali maja pa se obeta argentinska kuhinja. Gospodar pravi, da njegova kuharja privzameta jedi iz različnih kuhinj v dnevno ponudbo, odvisno kako so na takih dnevih gostom všeč.Precej poudarka dajeta omakam, da so te različne in prepoznavne.Na praznični dan so predstavili lososa v testu,grofovski, planšarski in meksikanski biftek. Nam pa so za vas zaupali kako pripraviti grofovski biftek. Povem vam, da je omaka Rozamunda, ki sodi zraven odlična. Sicer pa pridite v hotel Kum in se prepričajte. GROFOVSKI BIFTEK žrebčje meso (najboljša pljučna), sir, beluši,Rozamundina omaka. Meso solimo, začinimo, vmes pripravimo omako(žrebčev fond,česen, čebula,gobice, olje,sol,poper,rdeče vino,gorčica), kruton namažemo z zeliščnim maslom, skoraj pečeno meso pokrijemo s sirom, da se stopi, položimo na kruton, aranžiramo in serviramo, lahko kot samostojno jed. M.M. ZDRAVILNE RASTLINE Dober mesec nas loči do začetka pomladi, zato tokrat o rastlinah, ki čistijo telo.Gotovo vam je znano, koliko strupa se nabere v notranjih organih skozi vso zimo z veliko prazniki in bogato obloženimi mizami. KOPRIVA Kdo ne pozna rastline, ki ob najmanjšem dotiku izbrizga pekočo tekočino. Prav ta tekočina je njena največja dragocenost. Včasih so rekli otrokom, ki so padli v koprive, da so si nabrali zdravja za vse življenje, in da ne bodo imeli revme. Koprive so že od nekdaj jedli kot špinačo ali v juhi, saj so hranljive, vsebujejo železo, magnezij in vitamin C. Jedo jih lahko tudi bolniki s protinom in z artritisom, saj niso kisle, kot prava špinača. Vsebujejo tudi sekretin, odlično poživilo za žleze v želodcu, za prebavila, jetra, trebušno slinavko in žolčnik. Napitek iz svežih listov nekoliko znižuje količino sladkorja v krvi. Rastlino priporočajo zaradi diuretičnega učinka revmatikom, zadržuje drisko, zaustavlja krvavitve. Spomladanska kura s koprivami prečisti kri in odganja gliste. RECEPTI "NAŠIH MAM" Čaj iz cvetov in listov je primeren za grgranje proti angini, šampon proti izpadanju las. Za liter vode potrebujete tri prgišča svežih listov in cvetov. REGRAT Ni ga med nami,ki ne bi poznal te čudovite rastline vsestransko in harmonično vplivajoče na vse organe. Pospešuje prebavo, izločanje sokov jeter, trebušne slinavke in črevesja, spodbuja mehanično delovanje želodca. Koristen je pri odpravljanju težav z jetri, lenim črevesom, zaprtjem in nenazadnje koristi diabetikom. Regrat je krepilen, čisti kri, lajša iztrebljanje in je diuretik. Pri regratu uporabljamo liste za pripravo solate, rumene cvetove in korenino. RECEPTI "NAŠIH MAM" Mladi regratovi popki čisto spodobno nadomestijo kopro, če jih uporabimo in pripravimo na enak način. SLOVARČEK: prgišče:vsebina tvari, ki ostane med sklenjenimi prsti ene roke sekretizcedek, izloček Pripravlja Igor Goste. RORCd.o.o. Te!./fax:061-883-265 doma: 061-873-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja robnikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala avtoservis - avtokleparstvo prodaja in montaža pnevmatik MICHELIN izpušni lonci za vsa osebna vozila brezplačna menjava olja SHELL ležaji SKF delovni čas: 8.00 do 16.00 Arho avtodeli Ul 1. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 AVT0J0LV RogličBojans.p. Jevšnikova 26a 1412 Kisovec tel.:0601/71 -130 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje V novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj. V pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO,VIDEO, TV PANASONIC, TEH NICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! . ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.: 0601/29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELK0PLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Trgovina MONTEKUKULI Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čqs:7.30-1 9.30, ned., praz.:8.00-T2.00 UGODNO KEKSI D0MAČICA ČOKOLADNI... 399,00 SIT G0SSER PIVO 0,5I temno ... 108,10 SIT MOKA POSEBNA BELA T400 ŽITO... 78,00 SIT OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: C 0 N TA C I torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. - Šuceva 27 4000 Kranj tel.: 064/268-514 trgovina fax: 064/268-515 generalna zastopstva: * CAGIVA (Italija) - motocilki * HUSQVARNA (Italija) - motocikli * MOTOREN (Švica) - program motornih olj * LINDNER (Avstrija) - traktorji in transporterji * ZUPIN MOTO ŠPORT (Nemčija) - oprema in rezervni deli za motociklizem moto ►► RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p* VLEČNA SLUŽBA p* FOTOKOPIRANJE p* SPIRALNA VEZAVA V Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 y KŠEFTI INFORMACIJE 64-250, 64-166 n p n ';p 7, P. r@@lsll Zasavski rogisti iz Litije, katerih dirigent je Vasja Namestnik, delujejo že od leta 1974. V tem času so prejeli številna priznanja, pohvale, pa tudi naj višje slovensko lovsko odlikovanje: Zlatorogovo plaketo ter najvišje hrvaško lovsko odlikovanje: Valvasorjevo plaketo. Posneli so avdio kaseto Odmev lovskih rogov, pred kratkim pa zabeležili že tisoči nastop. Vseskozi pomlajujejo svoje vrste, nastopajo pa predvsem z lovskimi, alpskimi rogovi, fanfarami. Zasavski rogisti imajo nastope ovekovečene v kroniki, saj si mnogih prireditev ni mogoče zamisliti brez odmevne glasbe lovskih rogov. To pa so tako slavnostna srečanja, proslave, sodelovanja v tradicionalni Valvasorjevi konjenici, udeležujejo se Srednjeveških dni na Ljubljanskem gradu, nepogrešljivi so ob vsakoletnih božičnih koncertih v ljubljanskem Maxiju kot tudi na lovskih pogrebih in obletnicah lovskih družin. Da pa so s svojim repertoarjem vedno aktualni, se predstavijo tudi na vsakoletnem srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Med člani Zasavskih rogistov pa jih kar šest predstavlja "družinski sekstet", to so Gašper, Špela, Vasja, Dane in Milojka Namestnik, slednja sicer hči Francija Kralja, zato v hecu rečejo, da ima njihov Kralj pet Namestnikov. Žlahta pač vse prenese, tudi vkoreninjeno glasbeno nadarjenost, čeprav nihče ne igra namesto ali zaradi koga drugega. Preostali člani, ki pripomorejo k še večji barvitosti koncertov Zasavskih rogistov pa so: Matej Bovhan, Nace Snoj, Sandi Mercina, Teo Forte, Andrej Hostnik, Franc Gornik, Jure Struna, Mojca Hostnik in Matevž Steršina. Po novem je umetniški vodja Vasja Namestnik, doslej pa je to funkcijo opravljal njegov oče Dane Namestnik, ki je povedal: "Nastopali smo doma in v tujini, na kulturnih in lovskih prireditvah. In lahko ljudje nevemkako klepečejo, a ob naši glasbi takoj utihnejo." Le stežka bi jih verjetno preglasili, odvisno pač, koliko jim služijo glasilke, vendarle gre povedati, da ljudje potihnejo zavoljo melodičnosti, katero izvabljajo iz inštrumentov, kakršni so lovski rogovi. Ti so namreč doslej, zavoljo priročne uporabe pri lovu, veljali za simbol lova in lovske kulture, vendar tovrstnemu, nadvse obširnemu, kulturnemu in ljudskemu izročilu z vse večjim veseljem prisluhnejo vsakršni ljubitelji naravno uglašenih zvokov. "Igramo z malimi in velikimi lovskimi rogovi," je povedal Dane Namestnik, "tudi s pevskimi zbori smo nastopali. A nekateri, zaradi morebitnega religioznega značaja, neradi poslušajo lovske maše z lovskimi rogovi. Vendar je lovska maša le obred plenjenja." Glasba z lovsko mašo ponazarja nekakšno posvetitev lovine in skuša opozoriti, da lov ni le ubijanje. Saj lovci svojstveno skrbijo za divjačino, ki jim pomeni nekakšno darovanje matere Narave in nikakor ne žrtvovanje. S pesmimi, kot so Zeleni gozd je lovčev raj in Dolgo nam živi, skušajo opzoriti, da je človek le del narave, katerega poslanstvo je ohraniti okolje in avtohtono divjad, zato je ob vse slabših naravnih pogojih vse več skrbnosti za krmišča, kot tudi za strpno in zdravo ljudsko tradicijo. Zasavski rogisti zlasti sodelujejo pri prazniku lova, ob sv. Hubertu, zavetniku lovcev. Pesmi zvenijo eno- ali dvotonsko, a niso žalostinke, četudi zvenijo grenkobno, zaudarjajoč na koračnico. To pa je menda značilno za slovenski melos. Nekatere od njih je uglasbil Dane Namestnik: Bistra '81 in Pozdrav lovini, več pa jih je skomponiral pokojni Radovan Gobec. Rezek ton, ki ga izvajajo z lovskimi rogovi, pomeni obenem poslavljanje in dinamiko živalskih vrst; vrača jih k naravi in odzvanja spravo živalskega kroga. Vsekakor ima lovska etika svoje svetle strani, jagri pa gredo na jago tudi zato, da ulovijo bližino gozdnih živali, se pozabavajo z živalskimi glasovi, željni lepote strmenja nad čudodelnostjo letnih časov. Čeravno pesmi Zasavskih rogistov zvenijo otožno, je v uglašeni razkošnosti zvenov obilo odločnosti, s katero se lovci odpravljajo na lov. Kvaliteto nastopov pa dosegajo z vajami, ki potekajo enkrat tedensko. Poleg zanesenjaštva, pa nekatere od njih povezuje tudi poklicno ukvarjanje z glasbo. Vsekakor se lahko pohvalijo, da jih ne bremeni tista večna stroškovna skrb, saj jih s finančne plati podpirata ZKO Litija in ZLD Zasavje. Dejstvo je namreč, da s kulturno dejavnostjo utrjujejo zavest lovstva in plemenitijo sodobno lovsko kulturo. To pa je tudi smoter njihove družabnosti in usklajenosti z nravnostjo lovstva. Petra Radovič JOŽE BENKO - SAMOTAH Od nekdaj je Slovence vleklo v gore. Po obhojenih in samotnih poteh v iskanje tistega čudovitega miru in sožitja z naravo, ki ju ni v zamegljenih dolinah. Moj današnji sogovornik' je eden tistih, ki se v gore. kot pravi, odpravlja po nove moči že odkar pomni in se bo še vrsto let. Kaj vam pomenijo potepi po gorah? Pomenijo mi predvsem sprostitev in občutek miru, ki sem ga v gorah vedno deležen. Moram pa žal povedati, da je bilo pred 20 leti v gorah veliko mirneje, saj danes srečujem vse več obiskovalcev. Tako sam rajši izberem za svoje potepe manj poznane vrhove in neoznačene poti. To je zame tisto pravo doživetje, ko si resnično v sožitju z naravo. Kje vse ste že bili? V Sloveniji sem obiskal skoraj vse višje vrhove. Tako sem prehodil Zasavsko ter Slovensko planinsko transverzalo, kranjske vrhove ter kamniško planinsko pot. Za mano je preko 100 osvojenih dvatisočakov. V Avstriji sem preplezal nekaj gor v Karnskih Alpah, potem Grossglockner (3797 m), ki je Jože Benko je osvojil vrh Mt. Paterno v Dolomitih leta 1995. tudi moj najvišji osvojeni vrh, v Italiji del Dolomitov z najvišjim preplezanim vrhom Marmolado (3342 m). Vaš največji dosežek? Moj naj večji dosežek je enodnevni vzpon (od doma do vrha in v dolino) na italijanski Mt. Pelmo in sicer zato, ker sem se na vrh povzpel po neoznačeni poti, ponoči ter v visokem snegu. Se v gore odpravljate sami ali z družino, prijatelji? V veliki večini sam, saj sem tako odvisen le od svojih sposob-noti, niti mi ni potrebno skrbeti za soplezalce. Poleg tega pa je moj tempo hoje in plezanja za marsikaterega ljubitelja gora prehud. Torej so vaši izleti v planine predvsem enodnevni? V Sloveniji večinoma da. Ko grem naprimer na Triglav, se pogosto povzpnem še na enega ali dva bližnja vrhova. Če pa grem v Italijo v Dolomite, si ponavadi vzamem več časa; tri ali štiri dni. Predvidevam, da imate v svojih mislih cilj, ki ga v prihodnosti želite doseči? Moja naj večja želja je osvojiti najvišji vrh v Evropi Mont Blanc, še pred tem pa vse pomembnejše vrhove v Bernskih in Valaiških Alpah. Upam, da mi bo to v naslednjih desetih letih uspelo. Zelo verjetno je med vašimi samotnimi potepi po gorah prišlo do zapletov oziroma nevarnosti? Kaj hujšega se mi v gorah ni zgodilo. Nekajkrat me je presenetilo slabo vreme, npr. dež z grmenjem in bliskanjem, seje pa zgodilo tudi. da me je na poti v dolino oziroma pri spustu ujela noč. Ker so vaši potepi predvsem enodnevni in v hitrem tempu, verjetno s sabo ne nosite veliko opreme? Če je lepo vreme, poleti in ne grem po obhojenih poteh, vzamem s sabo 40 metrov vrvi, nekaj klinov in karabinov, minimalno količino brezalkoholne pijače in hrane (čokolado, kekse). Seveda brez kamere in fotoaparata tudi ne gre. Pravite, da je bil vaš zadnji vzpon na Kredarico. Predvidevam, da je zasuta s snegom in zato tudi nevarna. Vas v tem letnem času ni nič strah morebitnih nevšečnosti, saj vam je verjetno poznano, da je bilo v dobrem letu ogromno nesreč, tudi s smrtnim izidom? Ne, ni me strah, ker dovolj dobro poznam svoje sposobnosti in se ne precenjujem. Poleg tega imam prirojeno sposobnost orientacije v prostoru, tako podnevi kot ponoči. Ker ste izkušeni gornik samouk, kaj bi predvsem za ta letni čas svetovali svojim kolegom, ki prav tako radi "pohajkujejo" po gorah? Naj se dobro fizično in psihično pripravijo, nabavijo primerno opremo, predvsem pa naj se nikakor ne precenijo. Apeliram vsem, ki se boste odpravili v gore, nikar ne trgajte cvetja ter odpadke odnesite v dolino, kajti poti bolj obiskanih vrhov Triglav, Stol, Grintovec..., so zanemarjene. Igor Goste Je Primož Peterka res orodje? V 6. številki MAG-a v članku Prevarani Peterka Primožev man-ager Bojan Urh med drugim pravi, daje "Primož Peterka orodje za pridobivanje denarja", ter da so ga nekateri grdo izkoristili, sam pa dobiva drobtinice. Med "negativce" Bojan Urh prišteva nordijski del SZS, predsednika skakalnega kluba Kranj ter nekatere sponzorje. Med tiste redke sponzorje, ki so do Primoža korektni, Bojan Urh omenja tudi podjetnika iz Zagorja, Bojana Juvana, za katerega pravi, daje Primožu dal avtomobil še pred večjimi uspehi in za to ni zahteval protivrednosti. Poleg tega v omenjenem članku omenja, da nima pisnih dokazov, citiram: "Pred kratkim mi je neki član FIS na italijanskem Kronplatzu dejal, da je SZS rešena denarnih težav, saj so ji Nemci nakazali precejšnjo vsoto, ker Primož ni odpotoval na Japonsko". Edinega Zasavca, omenjenega v MAG-u, Bojana Juvana smo prosili za komentar: "Kar se tiče mojega sponzorstva Primoža Peterke, je zapis v MAG-u resničen. Njegovi družini sem lansko leto za občinski praznik podaril v uporabo avto VW Polo limuzino. Protivrednosti nisem zahteval. Glede tega, da se Primož ni udeležil tekmovanja na Japonskem, pa mislim, da ni šlo za kakšne denarne mahinacije, saj sem v pogovorih s Primožem in njegovimi trenerji še pred sezono slišal, da bo nekaj tekem svetovnega pokala izpustil. Žal vseh ostalih zadev ne bom komentiral, ker mi niso dovolj poznane. Se pa marsikaj govori." Ali Primož Peterka bere članke, v katerih je omenjen? Primož mijepove-dal, da je svoj intervju in omenjeni članek v MAG-u bral. Ali je ta zapis v MAG-u kakorkoli vplival nanj? Kolikor je meni znano, se s takimi in podobnimi zadevami Primož ne obremenjuje, kar se konec koncev vidi tudi po odličnih rezultatih, ki jih dosega. P.S. Zanimive so izjave nekaterih, ki se ukvarjajo s skakalnim športom, v naslednji številki MAG-a. Primož Ulaga: "Sam sem bil športnik in dobro vem, kako je, če drugi služijo na tvoj račun." Jelko Gros: "Na svinjarije MAG-a sem navajen". Tone Peterka (Primožev oče): "Do konca leta ne dajem izjav". Igor Gobe rnr^-r n 77, Jr V literarni prilogi 3. številke Zasavca, nam je krepko zagodel tiskarski škrat. Pri nagrajenem sestavku Darka Pavšlja -Larixa - Ulkus duše, je izpadel zaključni del. Avtorju in bralcem se opravičujemo, in objavljamo manjkajoči del. Uredništvo Darko Pavšelj - Larix Ulkus duše... Razjeda, takšna ali drugačna, meje že dolgo razžirala in me kakor parazit v mojih mislih vlekla tja gor - med strme stene, nad globoke prepade, ker v nenehnem soočenju z neko smrtjo ozdravlja vse razjede v moji notranjosti, kakor misli iz glave preganja parazit, ki uničuje um! Brezpotja v gorah, enako v mojem življenju, so bila vedno ter vsepovsod prisotna! Pustolovski, nemirni duh, ki je umiral na označenih poteh, cestah, še posebno v hrupu in smradu civilizacije velikih mest - strahotnih betonskih džungel podivjanosti, razosebljanja, brezobličja... Moja notranjost z vso dušo vred, ki jo razžira ulkus civilizacije, pridobitništva, potrošniško-materialne, neusmiljene mrzlice - kadar seje vsemu prepustil, takrat je bil ujet ptič v zelo ozki kletki in kljub bogati pičli hrani in vsemu je vidno hiral, umiral preko otpelosti, malodušja, ujetosti... s strahotno slutnjo, da bo na koncu pristal, če ne v trebuhu kot "kanon futer" požrtne in nenasitne materialno-potrošniško-pridobitniške družbe, pa na javnem odlagališču-smetišču v mogočnih kupih, kjer so tudi mrtve duše vseh tistih izobčenih, zavrženih, drugačnih, neprilagodljivih in ne tako ali drugače korstnih ter uporabnih za pošast, ki se imenuje družba... Razjeda je bila huda in vsak novi dan bivanja v teh družbeno-civilizacijsko-mestnih okoljih... je bil en dan bližje popolni, a obenem tudi duševni smrti. Zato je bila narava, gore z vsemi mogočnimi stenami, mogočnimi prepadi, s pozabljenimi in zelo osamljenimi vrhovi kakor vse tiste pozabljene in le redko obiskane gorske, globoke soteske... moj pravi dom, za mojo dušo čudovito zdravilišče ter neizmerno, mogočno, čisto in najgloblje-osebno svetišče! A vrhovi gora - tistih oddaljeni od množic, ki v svoji okameneli večnosti meditirajo tiho, neslišno, a vsemogočno, je bil moj Oltar! Preprosto, enostavno, a vse maske, igre, finese sprenevedanj, večne (samo)laži, hinavščine, prekrivanj, (samo)strahu večnega... vsa ta mogočna šara, balast, ki samo umaže ter uničuje vsakršno notranjost, dušo... je zdaj ostala, globoko globoko pod menoj _ pa tudi zelo daleč! Tukaj gori, na vrhu gore - Oltarju večnega žrtvovanja ni prostora in tudi vse to ne prenese in ne more trpeti vsega, kar je zdaj daleč, daleč proč in zelo globoko globoko pod menoj - zdaj! Čutim, da se mi ulkus - razjeda v duši zdaj celi in vse bolečine, ujetost, propadanje... zdaj izginja, vračajo se mi nove življenjske moči. Misli so, spet čiste, jasne, umirjene in spet so vsa čutila "senzorji" odprti in v polnosti sprejemajo vse pozitivne življenjske energije narave, Stvarstva, vsega... Čutim in vsem. da nisem več ujet in razjeda, takšna ali drugačna, ki je klala mojo notranjost, osebnost, vse je zdaj premagana, odpravljena, od vsega sem ozdravljen in od vsega osvobojen! In svoboda brezpotij življenja, narave, gora... Je vedno moja odrešitev, osvoboditev, ozdravitev, vsa pota v večnosti so mi zdaj vedno odprta, tako zame kot za vsakogar. ' -------------------N Parnasova pota Marinka Zulič Moje življenje Življenje moje, kam te nese pot grešna? Čemu tekaš na vrata bežne sreče? Le gorje in bol nanašaš! Kaj iščeš tam v daljavi, te mar bolezen žene ? Morda te sla pošilja ali želja po nesreči!? Oh, življenje, ti ne veš, kaj se godi z menoj. To niso grehi škodoželjni, in ne želja po nesreči. To so sanje moje, hrepenenja polna vreča! To je ljubezen, ljubezen, ki prebiva v meni. i -i ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE 25. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije Pogoji: 1. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: IME, PRIIMEK, NASLOV, IZOBRAZBA, POKLIC, STAROST in ŠIFRA. 3. Dvočlanske območne žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. Območnih srečanj bo šest. Jubilejno republiško srečanje bo septembra v Sveti Trojici pri Lenartu. 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim zmožnostim. Rokopisov ne vračamo. 5. Prispevke je treba poslati do 10. marca 1997 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, (za 25. srečanje), Štefanova 5, Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/12-62-083. Restcivn Radi zaplešete ob dobri glasbi? V soboto, 22. februarja, ob 20. uri vas vabimo na prvi večer plesa v restavracijo Marela. 'VF V, F Pass - sna Prazniki so vsako leto, v mesecu februarju pa se zdi, daje teh dni še posebno veliko;praznovali srno Prešernov dan, nato smo veselo pustovali, prejšnji petek pa je bil prav poseben dan, VALENTINOVO. Valentinovo dobiva razsežnosti praznika, saj ga iz leta v leto praznuje vse več Slovencev. Posebno je priljubljen med zaljubljenci, ki si na ta dan podarijo vrtnico, sladkarije v obliki srčkov, ljubezensko sporočilce ali pa preprosto uživajo v trenutkih, preživetih z ljubljeno osebo. Ko že poudarjamo vrednote, kot so ljubezen,vdanost, prijateljstvo, ni napačno omeniti pasje vdanosti gospodarju. Ste se morda že kdaj vprašali, zakaj psi radi spijo na posteljah svojih gospodarjev? Pred nekaj dnevi sem v knjigi Desmoda Morrisa z naslovom "Zakaj pes maha z repom" prebrala zanimive reči, ki so mi razkrile nekatere skrivnosti pasjega življenja. Med drugim avtor piše, da psi nikoli ne presežejo razvojne stopnje mladičev. Tudi, ko povsem odrastejo, v gospodarju vidijo "starše".Majhni otroci so radi v bližini staršev in prav tako tudi pes. Če gospodar s strogo vzgojo doseže, da pes ne skače na posteljo, si bo ta še naprej želel spati čim bliže svojemu "krdelu". Pes, ki ga lastnik ponoči nažene iz sobe in zapre v kakšen drug prostor, se počuti kot izobčenec iz krdela, ki ga je posvojilo; avtor knjige predla-ga sprejemljiv dogovor:pes srne spati blizu gospodarja,vendar ne preblizu, da ne bi motil njegovega spanca. Podrobnosti si določite sami. Moje zadnje besede so vedno namenjene povabilu k sodelovanju, tako tudi danes. Pišite nam o vaših dobrih ali slabih izkušnjah s psi, morda vprašate za nasvet, se obrnete po pomoč. Z nestrpnostjo pričakujemo vaše prispevke, fotografije vas in vašega psa na naslovu: Kinološko društvo Zagorje, p.p.3,1410 Zagorje, za akcijo Pes - moj prijatelj. Vsem bralkam in bralcem pošiljam glasen pasji hov - hov! "Ajka in Rex se najbolj veselita uric, ko lahko tekata po poligonu KD Zagorje," je povedal Zdenko Lenart iz Kisovca Pogovor z Urošem Prelesnikom "Mislim, da se Trboveljčani zavedajo pomena prireditve, kakršna je Državna razstava psov vseh pasem CAC Trbovlje." Uroša Prelesnika Zasavčani cenijo kot očesnega zdravnika, hkrati pa uspešno opravlja funkcijo predsednika Kinološkega društva Trbovlje (v nadaljevanju KD Trbovlje). In korenine KD Trbovlje? KD Trbovlje je bilo ustanovljeno davnega leta 1957 s sedežem Pod ostrim vrhom. Tako je bilo trboveljsko KD tretje ustanovljeno društvo na slovenskih tleh. Do leta 1995 je bilo pse mogoče razgibati ali trenirati na starem vežbališču Pod ostrim vrhom, po letu 1995 pa se p s na s KD Trbovlje ponaša z novim poligonom ter novimi klubskimi prostori. V zadnjih petih letih je bilo v KD Trbovlje opaziti večjo aktivnost, kot v preteklosti. Kaj vse je bilo v tem času organizirano? Že od leta 1993 je KD Trbovlje dodeljena organizacija Državne razstave psov vseh pasem, CAC Trbovlje, kar velja tudi za letos. Ste zadovoljni s številom udeležencev in pasemsko raznolikostjo na razstavi? Število udeležencev je zadovoljivo, čeprav smo v preteklem letu opazili, daje bilo na zadnji razstavi manj udeležencev, kot v letu 1995. Vzrok temu so kinološke prireditve, ki sovpadajo z našo razstavo. Pasme psov so raznolike, tako daje razstava pestra tudi za obiskovalce. Za dodatno zadovoljstvo pa poskrbijo sodniki s svojim odlično opravljenim delom. Se Trboveljčani zavedajo pomena kinološke prireditve? Mislim, da se. In to čedalje bolj. Prireditev, kakršno organiziramo mi, zahteva veliko finančnih sredstev, katerih pa vedno primanjkuje. V vseh teh letih nam jo je uspelo izpeljati s pomočjo primernega sponzoriranja. Dejal bi. daje to pokazatelj, da se ljudje pomena prireditve zavedajo. Je v današnjih dneh postal človek psu bližji? Opaziti je premik med ljudmi, odnos pes-človek se razvija v pozitivni smeri. Včasih smo lastniki psov veljali za eksotične ljudi, izstopajoče iz okolja, danes paje stanje že boljše. Vse to me navdajaz optimizmom in željo, da obstoječe stanje še izboljšamo. Vaše mnenje o akciji "Pes -m o j prijatelj"? Akcijo vsekakor podpiram. Mislim, da je ljudi, ki imajo pse, potrebno vzpodbujati k mišljenju, da je pes družinski član. S tem ne mi-slim, da ga morajo razvajati, mu v vsem ustreči. Pes naj bo deležen topline, naj začuti pripadnost družini. Maleja Klančišar KUPON - naj prodajalka in prodajalec Zasavja H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika Zasavc in sicer s kuponom, kamor pripišite: Ime in priimek naj prodajalca(ke); Prodajalna, kjer izbrani prodajalec(ka) dela: Ime in priimek glasovalca, naslov:_____________________ Trs?d? "n Naj prodajalka, prodajalec Zasavja Zbiramo najbolj prijazne, simpatične, prikupne, vljudne, spretne... prodajalke in prodajalce Zasavja. Pošljite fotografijo, glasujte in sodelujte v naši nagradni igri, kajti obetajo se nagrade. Karmen Brezovšek, Trgovina "Erika" Zagorje Dušan Jeretina, TP Potrošnja blagovnica "ŽIVA", Zagorje Sonja Rome, TP Potrošnja blagovnica "ŽIVA", Zagorje Zelenka Lovše, TP Potrošnja, poslovalnica Kisovec Rosita Potočnik, Henri market, Hrastnik - - -----X Trenutna lestvica prvih pet akcije "Naj prodajalka, naj prodajalec" 1. Marjan Ocepek. Jurmes Zagorje 103 2. Marinka Rajner Deleljica-loterija, Zag. 52 3. Dušanka Matko. Tuš. Trbovlje 26 4. Andreja Čoki, Modna Zagorje 20 5. Tanja Anzeljc. Linne, Zagorje ] 5 Verižna reakcija (Chain Reaction, ZDA - 1996, Continental) Predstvaljajte si nov, izredno cenen vir čiste, neskončne energije, ki bi nadomestila plin in nafto. Kaj bi takšno odkritje pomenilo za najrazličnejše stopnje proizvodnje energije od katere je odvisna večina svetovne populacije? Arabske države ne bi več diktirale cene naftnih derivatov, velikim naftnim družbam bi se dobiček drastično zmanjšal... Tudi domači Petrol bi kaj hitro utonil v pozabo. V raziskovalnem laboratoriju Chicaške univerze, je skupini znanstvenikov in tehnikov po letih neumornega dela, uspelo odkriti enostaven in vendar čist. učinkovit ter hogat način pridobivanja energije iz navadne vode. Sanjska rešitev za onesnažen svet kateremu pojemajo viri naravne energije. Vodja projekta Dr. Alistar Barkley je odločen preko Interneta posredivati podatke o načinu pridobivanja vsem državam sveta. Seveda vladnim možem, ki raziskavo finančno podpirajo in nadzorujejo od samega začetka, doktorjeva dobrosrčnost ni prav nič všeč, zato ga preprosto odstranijo skupaj z laboratorijem. Ogromno eksplozijo prikažejo kol nepojasnjeno nesrečo. Vse bi bilo v najlepšem redu, če se ne bi tik pred nesrečo tam znašel Eddie Kasalivich (Keanu Reeves), študent strojništva, kije imel pri projektu precej zaslug. Eddie meni, da vzrok nesreče ni bila napaka, temveč sabotaža. Zato njemu in znanstvenici Lily Sinclair (Rachel Weisz), ki je tudi sodelovala pri projektu, v stanovanjc podtaknejo nekaj zlonamernih dokazov. Obsojena sta umora njunega mentorja Dr. Barkleyater sabotaže raziskovalnega laboratorija. Eddie pa se ne zlepa ne da. Trdno je odločen priti zaroti do dna, za kar prepriča še Lily da se mu pridruži. Spustita se v beg pred skrivnostno vladno skupino, ki jo vodi Shannon (odlični Morgan Freeman) ter zvezno policijo FBI. Le komu lahko v tej zmedi sploh lahko še zaupata? Na trenutke napeto pripoved, ki ni ne akcija ne kriminalka, temveč nekaj vmes, je zagrešil režiser Andrew Davis. Davisa poznamo po solidni akciji Oblegani (Under Siege) in izvrstnem trilerju Begunec, v katerem sta zaigrala Harrison Ford in Oskarjevec Tomy Lee Jones. Tokrat se je zanimivega scenarija lotil preveč okorno in nedinamično, zato gledalca po eksplozivnem zaključku uvodnega dela upravičeno začne izgubljati. Pretirano se zaplete v vladne spletke, ki dogajanje le razvlečejo namesto da bi ga poglobile. To je le nekaj razlogov, ki so prispevali k dejstvu, da se film ni vzdignil nad povprečje za kar je nedvomno imel precej možnosti. Uri SrUGnia Uganite kdo se po polomiji gangstrske satire Oscar znova vrača h komediji!?, Kdo drug kot znani mišičnjak in večni Arnijev tekmec Sylvester Stallone! Tokrat se bo Sly podal v komične vode kot poklicni morilec v črni komediji Ump. Zgodba se vrti okrog poklicnega morilca, ki pihne trio mafijskih šefov. Snemanje bo steklo poleti 1997 pod taktirko priznanega animatorja in režiserja Franka Oza (filmi z Muppetki, Laby-rinth, What About Bob?). Trenutno najbolj vroči novi Hollywoodski zvezdnik Mat-thevv McConaughey v tem času kuha nič manj kot tri nove filme. V tem trenutku snema z Jodie Poster znanstvenofantastični film Contact, katerega režira Robert Zemeckis (Forrest Gump, Rogel' Rabbit, Back to the Future). Prihodnji mesec začne snemati s Stevenom Spielbergom dramo o uporu sužnjev - Armistad. Aprila pa se bo ponovno srečal z režiserjem Richardom Linklaterjem s katerim je posnel film Dazed and Confused. McConaughey je presenetil Hol-lywood v sodni drami A Time To Kili (Čas za ubijanje). Tren.ux>n° *<*?bolj ^darii Is tu A Najnovejši Star Trek je v prvem vikendu predvajanja s $30 milijoni dobro zagodel Schvvar-zeneggerjevemu božičnemu Jingle Ali The Way ($12 mil.), ki je začel pohod po Sloveniji že 24.12.96 pod naslovom Nori božič. V preteklih tednih so v ZDA najbolj polnili blagajne naslednji filmi: Ransom (130.7$ mil. v desetih tednih), 101 Dal-matians (126$, 7 tednov), Jerry Mcguire (93.3$, 5 tednov) in Michael (63.7$, 3 tedne). Vesela novica za ljubitelje Star Treka. Najnovejše osmo nadaljevanje, ki nosi podnaslov First Contact. je v premiernem koncu tedna ustvaril $30.72 milijona zaslužka. Verjetno eden najbolj dinamičnih, gotovo pa najbolj akcijskih Star Trek filmov do danes. Inteligentna rasa robotov, ki delujejo kot en um -Borgi, začno ogrožati človeštvo, saj se odpravijo na pot proti Zemlji z namenom, da nas asimilirajo. Kdor se bo temu upiral bo uničen. Njihovo geslo je: Upiranje nima nobenega pomena (Resistance is futile). Za razliko od drugih nasprotnikov se z Borgi ni mogoče pogajati. Torej bo tokrat orožje prevladujoče komunikacijsko sredstvo. Žal moram povedati, da bomo pri nas film videli šele jeseni samo na videu. Premalo slovesnkih trekkijev pravijo. Tom Cruise se tokrat izkaže v romantični komediji Jerry Mcguire v kateri je upodobil agenta športne agencije. Jerry je nedvomno mojster svojega posla. Poleg predanosti svojim strankam ga odlikujeta še lepota in šarm. Težava je v tem, da navadno razmišlja, čuti in govori popolnoma avtomatsko. Je dober prijatelj, vendar po besedah njegovih bivših deklet, slab v intimnih stvareh. Nekega dne se odloči, da mora prihodnost u itva - I agencije sloneti na negovanju majhnega števila klientov, kot pa na kvantiteti. Ljudje so pomembni, ne denar. V prvem tednu po tej izjavi ga odpustijo. Brez službe, samospoštovanja in dobre mere identitete je prisiljen začeti znova. Pri tej odrešitvi se mu pridružita bivša računovodkinja pri omenjeni agenciji ter edini klient, ki mu je ostal. V praznični komediji Michael, ki govori o angelu Michaelu (JohnTravolta), katerega iz nebes pošljejo na zemljo, se skupina tabloidnih novinarjev odloči priti stvari do dna. Trije novinarji (NVilliam Hurt, Andie MacDowell in Robert Pastorelli) so vajeni vsega. Videli so duhove, NLPje, celo kralja rocka - Elvisa. Vendar jih nič ni bolj presunilo kot Michael, ki se je pojavil v Iowi neobrit in s krili na hrbtu. S svojo nebeško ftlozifijo o življenju in čez, spremeni cinike v vernike in nergače v ljubitelje. Igrajo še Bob Hoskins, Teri Garr Jean Stapleton. V najnovejši Disneyevi uspešnici 101 Dalmatians so prenesli risane junake na film. Zabavna in očarljiva zgodba o dveh dalmatincih Perdy in Pongu, ki jima hudobna Črnela De Vili (igra jo odlična Glenn Glose) ukrade mladie nekaj dni po skotitvi. S pomočjo pasjih prijateljev jima uspe najti vse svoje in še kopico drugih kužkov, natančneje 99, ter jih preko razburljivega bega pred Cruelo in njenima pajdašema varno pripeljati domov. V igrani različici gospodarja dalmatincev igrata Jeff Daniels in Joely Richard-son. Disneyevi Dalmatinci bodo v naša kina prilajali najverjtneje v drugi polovici leta. Uri NAGRADNA IGRA Tokrat bo nagradno vprašanje bolj preprosto in sicer v znamenju Arnolda Schvvarzeneggerja Napišite naslov njegove predzadnje komedije, v kateri je zaigral ob Oskarjevki Emini Thompson. Nagrade so. kot doslej, v obliki brezplačnih vstopnic za filmsko predstavo enega od kinematografov v Zasavju. Nori božič (Jingle Ali the Way, ZDA - 1996, Continental) V predbožičnem času se mestni vrvež in vrste pred blagajnami povečajo do skrajnosti. Ljudje se prerivajo in se v zadnjem trenutku neutrudno pehajo za darili, kijih niso utegnili pravočasno kupiti. Koliko je med njim takšnih, ki so pozabili, ali pa so bili preprosto prezaposleni, da bi svojim otrokom kupili vsaj nekaj takšnega, česar si tako srčno želijo celo leto. Eden takšnih ljudi je Hovvard Langston (Arnold Schvvarenegger) - uspešen poslovnež, mož in oče šoloobveznega sina, za katerega ima vedno manj časa. Najprej mu ne uspe priti na sinovo podelitev rumenega pasu pri karateju, nato pa mu popolnoma pozabi kupiti za božič najpopularnejšo igračo zadnjih nekaj mesecev - Turbomana. Z izgovorom, da mora na božični dan skočiti po igračo v službo, kjer jo naj bi pozabil, se poda na vratolomen lov po trgovinah. Pot mu prekriža poštar Myron (igra ga temnopolti komik Sinbad), ki tudi išče Turbomana za svojega sinka. Tekmeca si na vsakem koraku zagodeta prenekatero neumnost kar je posledica neizmernega obupa, ki se ju loteva. Poleg tega ju združuje še skupna želja dobiti zadnjega Turbomana za katerega sta oba pripravljena narediti resnično vse. Medtem ko se Hovvard trudi najti iglo v kopici sena in s tem znova pridobiti sinovo naklonjenost, mu ločeni in nadvse osladen sosed hodi v zelje. Priliznjeno dvori njegovi ženi in ga daje v nič kot moža, očeta ter gospodarja hiše. Poleg poštarja Hovvardu večkrat prekriža pot motoriziran policaj, v katerega se nekajkrat dobesedno zaleti. Potem je tu še stari znanec James Belushi s katerim je Arnie igral že v Rdeči vročici. Tokrat je izvrstno upodobil sleparskega Božička, ki Hovvardu podtakne korejsko različico Turbomana. Kljub vsem nevščenostim se Hovvard odloči držali obljubo, ki jo je dal sinu. Z nekaj iznajdljivosti in srečnega naključja, mu uspe stvar pripeljati do srečnega konca. Zabavna družinska komedija, pravšnja za postpraznično obdobje. Najmlajši bodo gotovo uživali vArnijevih vragolijah. Znovaje uspešno združil komedijo in akcijo s katero je zaslovel. S komedijo Dvojčka (Tvvins) je dokazal, da se prav dobro znajde tudi v komičnih vlogah. Simpatična okornost se mu prav poda, saj se zna pošaliti na svoj račun. Po bombastičnem Eraserju se družinski Arnie prav prileže. Uri Zagorski invalidi letos Odločitev, da bo to društvo letos aktivnejše v organiziranju zanimivih izletov in prireditev, člani lepo pozdravljajo. Zagotovo borno o tem kaj več slišali tudi na letni konferenci, ki bo konec tega meseca popoldan v društvenih prostorih. Ne bi naštevali vseh predlogov t.i. delovnega načrta, ki ga je društveni odbor že poslal svojim članom. Lahko omenimo le nekaj najzanimivejših. Že prihodnji mesec bo organiziran izlet članstva v Škocjan, kjer naj bi si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Že lani so nameravali organizirati izlet v Benetke, a do uresničitve zamisli ni prišlo. Zdaj je čas, da jo izpolnijo, kajpak če bo dovolj članov za ta podvig. Pravijo, da bi utegnili poravnati račun za potovanje v treh mesečnih obrokih, kar je dosegljivo tudi za plitve žepe. Tudi majski izlet na Pohorje, še zlasti če bo lepo vreme, bo po svoje zanimiv, ker je to pobočje v tem Času že dokaj zeleno in kot pravijo, naj bi dobršen del poti šli kar peš. Junija bo članski piknik v Kotredežu. Za prevoz bodo poskrbeli, s čemer bodo omogočili udeležbo tudi tistim, ki ne morejo iti peš. Še več drugih želez ima društvo v ognju: novembra naj bi obiskali znamenito Bazo 20 v Kočevskem Rogu, oktobra si želijo organizirati martinovanje in še kaj se bi našlo, kar naj bi razvedrilo članstvo. V ta okvir štejejo tudi petkova snidenja v društvenih prostorih. To bo stalna priložnost za pomenke. In če bodo nadaljevale svoje delo še strelska, kegljaška in rokodelska sekcija, bo društveno dogajanje zagorskih invalidov zelo razgibano. Prav to pa je vodilo društvenega odbora. M.V. Izlet na Kofce-Košuto PD Trbovlje je 9. februarja v svojem izletniškem odseku organiziralo skupinski izlet na Zasavsko Sv. goro in se ob tej priliki udeležilo spominskega pohoda v organizaciji PD Zagorje. Naslednji izlet, ki ga organizira PD Trbovlje, bo 22. februarja in sicer na Kofce-Košuto. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. IL. Dušan Koširje predaval Znani trboveljski alpinist, član AO pri PD Trbovlje je 19. februarja predaval o lanskoletni odpravi v Nepal, ko je skupina alpinistov skušala preplezati SV steno gore Arna Dablam. Zavoljo okoliščin, pri čemer je bilo seveda zdravje na prvem mestu, vrha tokrat niso dosegli. Na številnih diapozitivih je v društvenem prostoru PD Trbovlje ob asistenci Tine Plevnik prikazal pot tja in nazaj. IL. Alpinistične novice Gorski svet je za planince in alpiniste tudi v zimskem času zelo privlačen in mnogi se podajajo na pot, da se naužijejo narave. Lotevajo se tudi zahtevnejših poti in plezalnih smeri, številni tudi iz naših krajev. Naj jih nekaj omenimo: 30. januarja sta se Tom Frobe in Sebastijan Jančič(PD Trbovlje) mudila na vrhu Vršiča. Plezala sta v Mali Mojstrovki (2332 m) Pripravniško grapo, 200 m in 40° 2. februarja so Tom Frobe, Franci Gričar in Zdenka Dokmanovič iz Trbovelj ter Ferdo Drnovšek iz Zagorja v zimskih razmerah od Savice preko Komne in Bogatinskega sedla pristopili na Bogatin (1977 m) in nato še na Veliki Bogatin (2008 m). Naklon stene je 50°. Isti dan je druga skupina alpinistov iz PD Trbovlje ob močnem in mrzlem vetru stopila na Storžič (2132 m). V skupini so bili Karel Kodrič. Mirko Zupan in Sebastijan Jančič, ki je bil letos že drugič v zimskih razmerah na tej gori. 8. februarja sta se člana PD Trbovlje oče in sin Frobe lotila zimskega vzpona na goro Palec (2026 m) v Karavankah. Po prekrasnem razgledu ob lepem sončnem vremenu sta se vrnila na Zelenico. Isti dan se je Sebastijan Jančič s svojima prijateljema Matjažem Čukom iz Kranja in Bojanom Turšičem iz Ljubljane mudil v Spodnjih Bohinjskih gorah. Ob zelo dobrih JŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŽ Na dolski šoli so imeli na pustni torek kulturni dan. Izdelovali so maske, iskali podatke o tem običaju, pesnili, nagačili pusta... in na koncu vse izdelke razstavili. Nekateri so se mimogrede še sami našemili in razveseljevali sošolce. Na razredni stopnji pa so prišli že našemljeni v šolo... V knjižnici OŠ I. Skvarča so zastavili svojim bralcem ob 89 letnici priljubljene pisateljice Astrid Lindgren nekaj vprašanj in le-ti so z veseljem odgovarjali. In kako boste preživeli zimske počitnice? Ne pozabite si nabrati energijo za zadnjo tretjino šolskega leta. Pustne delavnice Na pustni torek smo bili vsi fantje iz našega razreda v zemljepisni delavnici. Vodil jo je Peter Šuštar. Razdelili smo se v dve skupini. Zbirali smo podatke o kurentih, laufarjih , škoropatih, coprnicah,... Izdelali smo zemljevid naše domovine, poiskali kraje, za katere so značilne maske. Ko smo poiskali kraj na zemljevidu, smo zraven prilepili še sliko maske, ki je značilna za ta kraj. Delali smo na liste, napisali, odkod je la maska, njeno tradicijo ter nalepili sliko. Zatem smo list obrezali in ga nalepili na plakat. Sam sem v svoji skupini nekaj časa pisal povzetke, nato rezal slike iz časopisov, na koncu pa sem pomagal urediti plakat. Ko smo dokončali plakat, smo odšli k pustu, ki je ležal v šolski veži. Marko Funkl, 6. b Bila sem v knjižničarski delavnici. Delavnico je vodila učiteljica Veronika Rislovič. Izdelovali smo plakat s temo Pustne jedi. Jaz sem najprej izpisovala članke iz revije Gea o novoletnih šemah. Potem sem šla v knjižnico in iskala članke iz revije Gea o pustnih jedeh in dobrotah. Največ stvari in člankov smo dobili iz revije Jana. Po izbranem materialu smo lepili. Jaz sem lepila večinoma recepte in nasvete za pripravo krofov in flancatov. Iskala sem tudi pesmice in pregovore o pustu, npr.: "Hopsasa, tralala, pustna nedelja, lan' sem bil krofov sit, letos pa zelja!" Končali smo plakat in sedaj visi v šolski avli. Miri Mekše, 6. b Sodelovala sem v šiviljski delavnici, kjer smo izdelovali maske. Delavnico je vodila Marija Klemen, ki ima drugače tudi šiviljski krožek. Maske smo izdelovali iz blaga. Gospa Klemenova je s sabo prinesla likalnik in elastiko. Bilo nas je sedem, med nami pa tudi štiri dekleta, ki obiskujejo šiviljski krožek. Te so bile tudi bolj izkušene. Manja Zore, 8,b V glasbeni delavnici smo bili sami, ker je gospa učiteljica zbolela. Tamo smo sestavljali pustne pesmi. Tadej je imel s sabo violino. Vsakemu je pustil zaigrati. Sam je vodil ta oddelek. Prišle so tudi novinarke, vprašat, kaj delamo. Ko smo končali v delavnici, smo lahko šli na ples. Meni se ni dalo plesati, zato sem šel domov. Vlado Radonjič, 6. a, Dol Prišli smo v tehnično delavnico in se najprej pogovorili o poteku dela. Nato smo si ga še porazdelili. Midva z Anžetom sva šla s Pustom po seno. Ostali so šli v delavnico in pripravljali podstavek za pusta. Ko sva se z Anžetom vrnila, smo napolnili pusta in ga postavili na podstavek. Uporabili smo staro delovno obleko našega hišnika. V sredo, 12. februarja ga bomo pa zažgali na šolskem dvorišču. Rok Guček, 8. b, Dol Na razpolago smo imeli veliko delavnic in jaz sem se odločila za novinarsko delavnico. V paru sva bili zAmelo. Intervjujali sva otroke likovne delavnice. Ko sva prišli skozi vrata, sva se predstavili in se razgledali po izdelkih, ki so še nastajali. Ker sva bili novinarki, Don'Donats proizvodnja peciva, Ločica 5 Ij Polzela, tei. 063-702-469 Pekarne vremenskih razmerah so se povzpeli po zasneženih grapah, ki niso presegle 50° naklona na Veliki vrh ali Kuk (2085 m), Zeleni vrh (2051 m) in na Podrto goro (2061 m). Pri vzpenjanju na Podrto goro so plezali deloma v suhi skali, deloma v snegu. V nedeljo 9. februarja so isti trije opravili še dva zimska vzpona in sicer na Mohavšček (2008 m) in Lanževico (2003 m). Tudi za ta dva vzpona je bilo vreme lepo. IL. Obvestilo! Območna organizacija RK Zagorje obvešča vse občane občine Zagorje, da bosta redni krvodajalski akciji v Zagorju v dneh: 24. februarja od 8. do 15. ure in 25. februarja od 7. do 13. ure v prostorih srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo v Zagorju. Ker je letos še posebno pomanjkanje krvi, še posebej prosimo vse zdrave občane, da se odvzema krvi udeležijo! Sekretarka 00 RK Zagorje Barbka Rebolj Srečni izžrebanci nagradnega vprašanja: 1. Marjan OBLAK, Opekarna?, Trbovlje 2. Danila Štrtak, Ul. 1.junija 19a, Trbovlje 3. Sarija Mujič, keršičeva 22a, Trbovlje 4. Perič Bernard,Trg revolucije 2a, Trbovlje 5. Majdič Petra, Cesta 15. aprila 32, Kisovec Srečni izžrebanci nagradnega vprašanja: 1. Perič Ivica.Trg revolucije 2a, Trbovlje 2. Vida Potrata,Trg svobode 32, Trbovlje 3. GuzejTerezija, Keršičeva 23a, Trbovlje 4. Dolanc Marinka, Kovk 1, Dol pri Hrastniku 5. Mujič Husein, Keršičeva 22a, Trbovlje Izžrebani bralci, ki so poslali anketo časopisa Zasavc (09.1.97) 1. Jana Kerin, Ulica prvoborcev 16, Zagorje 2. Alojz Kukec, Cesta zmage 26, Zagorje 3. MilanArtnak, Kešetovo lOa, Trbovlje 4. MatejaTerbovc, Partizanska cesta 62, Dol pri Hrastniku 5. Marta Jerman, Prečna pot 17, Zagorje Novo nagradno vprašanje: kakšna je bila posebna ponudba peciva DonDonafs za Valentinovo. Odgovore pošlite na uredništvo Zasavca, cesta 20. julija 2c. Zagorje. Nagrade lahko dvignete v uredništvu Zasavca v petek, 21.2.1997 med 11. in 13. uro osebno, ali pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. MIŠ MAŠ MIŠ MAS MIS MAS MIS MAŠ MIS MAS MIS MAŠ sva morali biti malo radovedni. Skupina fantov je izdelovala robota iz kartona, ušesa in oči pa iz drugih materialov. Po končanem intervjuju sva vse skupaj lepo oblikovali, daje imelo smisel. Pred enim letom sme že bila v novinarski delavnici, zato sem nekaj malega že vedela. Bilo je zelo zanimivo in zabavno, saj sem videla še kakšno drugo delavnico. Lucija Štaut Miška Nekega dne sem pisala nalogo. Nenadoma je nekaj zašumelo. Pogledala sem na tla in zagledala miško. Ko meje zaslišala, je hotela zbežati, jaz pa sem jo pomirila in ji rekla, naj se me ne boji. Vprašala sem jo, kaj dela v našem stanovanju. Začela mi je govoriti o svojem težkem življenju. Rekla mi je, da se je v sosedovi shrambi komaj rešila iz pasti. Medtem, ko je nesla velik kos mesa, ni opazila pasti, ki je bila na polici. Past, ki seje sprožila, jo je stisnila za rep. Z veliko težavo ga je izvlekla. Odpravila se je proti naši hiši. Upala je, da bo imela drugje več sreče. In tako se je znašla v našem stanovanju. Ko je končala svojo pripoved, se mi je zasmilila. Stekla sem do hladilne omare in iz nje vzela velik kos slanine. Miška je od veselja zacepetala. Ni mogla verjeti* da še kje živi kdo, ki se mu smili majhna miška. Zahvalila se mi je za slanino in odšla. Upam, da se bo še kdaj vrnila. Ingrid Arh 4. C, OŠ KISOVEC Kaj bi storila, če bi imela rdeče lase in pege kot Pika Nogavička Obula bi si očetove čevlje, nataknila na nogi dve različni nogavici in odšla v živalski vrt. Tam bi si sposodila opico in konja in se z njima sprehajala po Zagorju. Mislim, da bi bila tako zanimiva, da bi me fotografirali in mojo fotografijo objavili na prvi strani časopisa Zasavc. Tanja Repe Bila bi Pika Nogavička. Igrala bi se s Tomažem in Anico. Imela bi opico z imenom Ficko in konja. Bila bi najmočnejša. Za lahko bi premagala vse fante iz našega razreda. Ker bi imela pri sebi vedno veliko sladkarij, bi ime imeli vsi otroci radi. Vsak dan bi jih delila pred šolskimi vrati. Malo pa bi se razlikovala od Pike Nogavičke. Hodila bi v šolo in v knjižnici bi si izposodila knjigo Bonton za otroke, da bi se znala lepo vesti. Če bi Pika hodila v šolo in knjižnico, bi bila prav gotovo drugačna, vendar pa knjiga Astrid Lindgren o tej deklici ne bi bila tako zanimiva in je otroci ne bi s takim veseljem prebirali. Mateja Jelševar, OŠ IS Zagorje Ugotovite, katero vrečo bodo odnesli oštevilčeni možje. ZlVJl! V prejšnji številki Zasavca vasje Špela opozorila na "dan ljubezni". In upam, da nanj niste pozabili. Saj veste, fantje, kako znamo biti dekleta užaljena, če na pomembne dneve pozabite. Pa tudi fantom ni vseeno, če smo pozabljive1: Le, da oni tega, po moško, ne bodo pokazali. No. vsekakor upam. da ste Valentinovo preživeli z osebo, ki jomositc n-kje v srcu. Tako ali drugače. Načinov za preživljanje romantičnih večerov v dvoje je ogromne- in vem, da vsak pozna svojega. Gotovo ste izbrali najlepšega. Valentinovo je praznik ljubezni. Srčki po izložbah trgov in. v cvetličarnah, na televiziji, po časopisih. Spet eden tistih dni, ko pomislimo nanj/njo, s katerim smo lani preživeli 14. februar. Letos pa ga on/ona preživlja z drugim oziroma drugo. Je pa to lahko tudi dan, ko sanjamo o dnevu z njim/njo. ki ga/jo skrivaj opazujemo. In mogoče se sanje uresničijo drugo leto.Mnogi pa ste te fantazije uresničili v . 1 -z: . ..;.... petek. Kakorkoli že, verjamem v to, da ste fantje (vsaj nekateri) bili bolj pozorni do svojih izvoljenk na ta "sveči petek". Dekleta pa tako ali tako vedno posvetimo dovolj pozornosti tistim, ki nam nekaj (vsaj malo) pomenijo. Pa tudi kakšen fant s takšno sposobnostjo se najde. Upam, da ste petek, 14.02. 1 979 preživeli odlično. Če pa ga niste letos, ga boste gotovo drugo leto. Imejte se radi. Petra Vsak trenutek, ki ga ne porabimo za ljubezen, je izgubljen. (Tassa) Če znal ujeti tvoje bi oči in tvojo ljubkost v stih, žal še neznan, zanamci bi rekli:"To so laži, tako nebeški ni noben Zemljan!" (W. Shakespeare) Mi "Z glasbo se ukvar jam že od malih nog, saj prihajam iz glasbene druž.ine. Moj oče je skladatelj, tako, da sem se z glasbo srečal ž.e zgodaj in v nekem trenutku življenja od nje želel tudi pobegniti. Ni mi bil všeč "shou - biznis"", nam je na začetku pogovora povedal hrvaški zvezdnik Boris Novkovič. Na našo srečo seje med žogo (treniral je namreč nogomet) in kitaro odločil za slednjo. Prvo ploščo je posnel pri 18. letih. S hitom Tamara. Prodal je že čez milijon plošč in napisal ogromno hitov. Npr. Lete ptice, lete avioni, Julija, Sve mijenja se, U dobru i zlu, Dok svira radio, Bez tebe sam lud, Odkad nišam tvoj,itd.. "Bil sem nagajiv. Dober učenec, vendar po disciplini ne najbolj vzoren. Iz profesorjev sem se rad norčeval. Drugače pa vedno iskren, verjel sem v svoja dejanja in glasbo",je dejal Boris o svoji mladosti. Končal je nižjo glasbeno šolo, kitaro pa ga je naučil igrati legendarni rock - kitarist iz Plave trave zaborave. "Slovenska publika je publika, ki ima rada pop - rock glasbo in to mi je všeč. Je kulturna publika, ki zna uživati, v endar v ničemur na pretirava. Mogoče je za nianso bolj spontana od Hrvaške. Do tega nekega kontakta pride prej",pravi o naši publiki Boris Novkovič. Nastopi v diskoteki, so mu všeč zato, ker s publiko doseže bolj intimen odnos, kot s tisto, ki ji poje v velikih dvoranah. Po tujini nastopa za hrvaške manjšine in takrat ima občutek, kot da poje doma. Kondicijo drži z igranjem nogometa. Hrvaški zvezdniki imajo svojo ekipo. Ta "ekipa" v takšni zasedbi organizira tudi kakšen koncert in združi prijetno s koristnim. "Nekaj sem napisal za Tony-a Celinskega, Sandija.Težko mi je pisati za druge, ker sem bolj v svojem "filmu" in se mi je težko premestiti v film koga drugega". V petek smo se naužili glasbe z hrvaškim romantikom Borisem Novkovičcm, ki je z NRG - bendom naredil pravi žur. V petek, 21.02.1997 pa nas bodo v klubu Mesečina zabavali člani skupine iz Bosne in Hercegovine. Legendarni band Crvena Jabuka. Se vidimo. Petra in Špeli TRGO - TRANS - TRBOVLJE poslovalnica: Trg revolucije 1 7 a 1420 Trbovlje tel.: 0601/22-276 tel./fax: 0601/22-436 Trgovinska in transportna dejavnost Trg revolucije 17/a Trbovlje TeUfax: 0601/26-436 NOVO! ZARADI VAS CENJENI KUPCI NOVA POSLOVALNICA KOLODVORSKA CESTA 6 1410 ZAGORJE OB SAVI MOBITEL: 0609/631-414 STORITVE Izvajamo vse vrste irtšalacijskih del, centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacije, polaganje vseh vrst talnih oblog in parketov. Prevozne storitve! PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA INŠTALACIJSKI MATERIAL VODOVODNI MATERIAL VSE VRSTE KRITIN VELIKA IZBIRA ITALIJANSKE KERAMIKE SANITARNA KERAMIKA STAVBNO POHIŠTVO PARKETI, TALNE OBLOGE, BARVE, LAKI MOŽNOST NAROČILA PO TELEFONU! DOSTAVA NA DOM! Preverite če so v poslovalnicah TRGOTRANSA res najnižje cene! AS PDM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cesta! tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^ I IO INJ I >/\ e * “ I INTEGRAL Zagorje d.o.o. . Tel.:64 443, 64 032, 64 420 lil Želja vsakega je potovati INTEGRAL Zagorje d.o.o. vaš prijatelj vam nudi DNEVE NAKUPOV V PLIBERK 14.3.1997 PLIBERK 15.3.1997 ZA/ČJ.J. PIAMA (T^r3 . ts&rtf v-stopn/oe, Aps-eM-oza. 2.600sit Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokli- ite 0601 64 443 ESI Bunkovc party-ja Zasavski knaprokerji Orleki so se znašli tik pred izidom nove zgoščenke z zgovornim naslovom Bunkovc party-ja. Plošča izide konec februarja, pospremljena pa bo z vrsto promocijskih koncertov. Začelo se bo 1. marca v Prvačini (kako simbolično), nato bo sledilo skoraj dvajset koncertov v slabih dveh mesecih. Zasavcem najbli‘ji nastopi bodo 11. marca v ljubljanskem klubu K4. 15. marca bodo godli v Loki pri Zidanem mostu, 11. aprila pa bodo godli v celjskem klubu Bar-fly. Pred in po teh dveh nastopih bodo Orleki obredli domala vso Slovenijo. Turnejo bodo končali 30. aprila na letališču v Zagorju, kjer bodo pripravili skupen koncert s kultno skupino K-Passa iz Velike Britanije. Orleki so posneli tudi novi videospot za skladbo Nocoj sem spel te‘il. Na sami plošči pa so se znašli posnetki, ki so nastali septembra 1995 na Radiu Študent, ko je Orleke v svoji oddaji Izštekani gostil Jure Longyka. Tem posnetkom so dodali še svojevrstno verzijo skladbe Radetsky marš, pri kateri so neutrudno sodelovali tudi zagorski “pleharji”. Poleg tega so na novo ploščo, kjer sicer prevladuje akustika, uvrstili tudi priredbo skladbe s filma Balkan ekspress ter priredbo skladbe Toma Waitsa. IN. -sSmLif. ^T|i ; rM Dvanajsto poglavje Po dobrih štirih letih premora so se člani angleške skupine Depeche Mode odločili, da znova udarijo z albumom. Po pričakovanjih naj hi v veselje vseh ljubiteljev skupine album izšel v aprilu letos. Za tiste, ki tega dogodka kar ne morejo dočakati, pa so pred kratkim izdali singl ploščo Barrel of a Gun. Poleg naslovne pesmi se na njem nahaja tudi skladba Pain-killer. Skupina Depeche mode je v svoji bogati glasbeni karieri ustvarila že 11 albumov in jih prodala v več kot 50 milijonov primerkov. Od leta 1993, ko so izdali zadnji album Songs of Faith and Devotion, pa je prišlo v skupini do spremembe, zapustil jih je klaviaturist Alan Wildcr. Ostala posadka je ostala nespremenjena; Dave Gahan, Martin Gore in Andy Fletcher. 12. album skupine nosi naslov Ultra, nastajal pa je v Nevv Vorku in Londonu pod vodstvom producenta Tima Simenono. Spot za pesem Barrel of a Gun pa so Depeche Mode posneli v Londonu in Maroku pod budnim očesom znanega Antona Čorbi j na. J.N. Afera na vidiku Tokrat se lahko oddahnemo. Ne gre za politično afero. Gre za novo skupino iz Zagorja, ki prisega na čisti, neokrnjen rock. SkupinaAfera, čeprav mlada in neznana, odhaja 24. februarja v Pri založbi Mandarina so pred kratkim izdali kar nekaj novosti, kijih bodo nekateri poslušalci prav gotovo veseli. Danes si poglejmo tri. Debitantsko kaseto (ter malce kasneje verjetno tudi CD) je izdala mlada skupina M on ami. Poslušalci Zlatka Dobriča bodo gotovo segli tudi po njegovi najnovejši plošči. Tretji iz "paketa" pa so člani skupine Ptujskih 5. Tudi tokrat so na kaseto uvrstili tako zabavne kot narodnozabavne pesmi. Orleki so postali letošnji nagrajenci Mladega Foruma. Dobili so namreč nagrado Zlata ptica! Čestitamo! Naslednja novička vas prav gotovo ne bo preveč presenetila. Potem, ko je pred kratkim izšla naj novejša plošča Dominika Kozariča. je zdaj posnel tudi videospot. Za naslovno pesem Ljubijo nežno. Vlogo glavne igralke pa je prepustil kar svoji "boljši polovici", življenski sopotnici Petri. V studio so se zaprli tudi člani vse bolj popularne skupine Kingston. Kaže, dajim gre po zmagi na lanskoletni prireditvi Nova scena MMS, vse kot namazano. Njihova pesem Ko bo padal dež je bila m ega uspešnica, nič slabše pa se ne godi njihovemu najnovejšemu posnetku, pesmi Daj povej, daj povej. Kot rečeno, snemajo ploščo, ki naj bi izšla v začetku prihodnjega meseca. V studio seje zaprla tudi Alenka Godec. Za glasbeno podobo njenih pesmi bosta tokrat poskrbela Blaž Jurjevič in Primož Grašič, besedila pa je napisala Alenka kar sama. Če bo šlo vse po sreči, bo njen naj novejši izdelek ugledal luč sveta še pred poletjem. Na tujem delu najprej novička za vse najstnice. S prve samostojne plošče Green man Marka Owena (ex Take That), je prejšnji teden izšla nova singl plošča. Kot je Mark pred meseci že napovedal, gre za pesem Clementine. Kot so obljubili! Točno 8. februarja je izšla najnovejša singl plošča skupine U2, pesem Discouteque. Je potrebno sploh poudarjati, da se je že v prvem tednu prodaje povzpela na prvo mesto angleške lestvice? Mislim, da ne. studio Kit' Kif, kjer se bodo fantje posvetili svojemu prvencu. Za naše kraje je ta poteza morda rahlo nevskakdanja. Ponavadi skupine najprej nastopajo in igrajo pred publiko, nato pa posnamejo ploščo oziroma album. Vendar so člani skupine Afera prepričani, da je obratna pot dobra poteza. Ker igrajo precej čisto obliko rock glasbe lahko s precejšnjo gotovostjo trdijo, da imajo zagotovljeno prihodnost. Takšna glasba je v Sloveniji zadnje čase postala sila redka. Pogojno lahko zapišem, da podobno igrajo tudi Big Foot Mama. Zato ne preseneča, da sta obe skupini našli skupni jezik ter se dogovorili za nekaj skupnih nastopov. Čas skupine Afera še prihaja, zato bomo verjetno o njej še veliko slišali. Če ne na teh straneh pa na kakšnem koncertu, v bližnji prihodnosti jih bo kar nekaj. J.N. Miha Kovačič na MEP 15. m 16. februarja je v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije potekalo 24. evropsko prvenstvo v karateju za kadete in mladince. Udeležba je bila velika, v dveh dneh se je pomerilo kar 442 tekmovalcev in tekmovalk. Slovensko ekipo je vodi! selektor in trener Borut Markošek. Zastopalo jo je 14 fantov in 2 dekleti, v kategoriji do 60 kg pa je med kadeti nastopil član Karate kluba Trbovlje Miha Kovačič. Na raznih kontrolnih tekmah je Miha pokazal dobro pripravljenost. Le-to je pokazal tudi na svojem prvem nastopu na EP, kljub temu daje nesrečno izgubil dvoboj v 1. kolu z rezultatom 2:3. Kmalu po začetku borbe je povedel z rezultatom 1:0 in nato svoje vodstvo še povišal na 2:0. Zaradi udarca v glavo nasprotnika je bil kaznovan, s čimer si je njegov nasprotnik prislužil eno točko, kasneje pa je še izenačil. Ko je kazalo, da bosta o zmagi odločala v podaljšku, so sodniki nasprotniku iz Estonije dosodili odločilno točko že po izteku dveh minut, kolikor traja borba. Sicer pa je to EP doslej najuspešnejše za mladinsko in kadetsko ekipo Slovenije. Idrijčan Miha Božič je v kategoriji do 70 kg med kadeti osvojil bron, Ptujčanki Lidiji Cafuta pa se je bron za las izmuznil, saj je v tej borbi izgubila z nemško predstavnico z rezultatom 4:6. Zelo dobro seje odrezala tudi Idrijčanka Ana Sever v izvajanju kat med kadetinjami, saj seje uvrstila v finalni nastop in lam zasedla osmo mesto. Poleg teh odličnih izidov velja omenili še uvrstitev Domna Černivca v četrtfinale (5. - 8. mesto) ter uvrstitvi Jerneja Severja in Andraža Rakuščka od 9. do 16. mesta v športnih borbah med mladinci. F.G. ROKOMET Šmartno - Drava 30:19 (18:10) Tekma je bila zaradi zasedenosti litijske športne dvorane odigrana že V četrtek. Po nepričakovano osvojeni točki v Ribnici so domačini zabeležili še zmago. Prvo pod novim imenom. Nekaj novih igralcev, nekaj povratnikov, najbolj znan Mito Kos, ki je odlično igral že v Ribnici, pa je mrežo prvič zatresel v 16. minuti. Sicer pa so glavno besedo imeli domači igralci, katerih zmaga ni bila vprašljiva. Gostje so prvi gol iz igre dosegli šele v 13. minuti, drugega v 17. minuti, takrat pa so domači imeli prednost petih golov. Gole so dosegali tudi z igralcem manj, razliko 8 golov pa so dosegli ob polčasu. Nič boljše se gostom ni godilo v drugem polčasu. Čeprav je njihov trener poskušal z menjavami vratarjev, to ni pomagalo. Domači so veliko golov dosegli iz protinapadov, nekaj pa tudi iz lepo izpeljanih akcij. Opaziti je bilo, da so gostje fizično slabo pripravljeni, saj se proti koncu tekme niso vračali v obrambo. Novemu vodstvu kluba naj te tri osvojene točke v prvih dveh kolih pomagajo pri iskanju sponzorja, saj igralci igrajo dobesedno za sendvič in sok, ali pa še to ne, pravijo pa, da se "rojeva" nova klapa, ki je sposobna premagati še marsikoga v ligi. Da ne bo kasneje presenečenj. S.K. Dol TKI Hrastnik - Pomurka 22:31 (9:13) Trgovci iz Bakovec so z visokimi obrestmi zaračunali dva zaporedna domača poraza in se tako na najlepši in najbolj učinkovit način način oddolžili kemičarjem za jesenskih 20:21 v Murski Soboti. Tokrat so gostje igrali tako, kot smo jih vajeni gledati v Hrastniku, kjer so v osmih gostovanjih dosegli prav toliko zmag. Resnici na ljubo je treba priznati, da tokrat niso imeli prezahtevnega dela. Že začetnih 3:0 v njihovo korist ni dalo slutiti nič kaj dobrega za domačine, ki so v globoki krizi. Začetno prednost so gostje zlahka obdržali do odmora, zlasti potem, ko so gostitelji zapravili dva zaporedni sedemmetrovki. V drugem polčasu je nekaj časa kazalo, da bodo gostitelji morda goste le ujeli, a preveč izgubljenih žog v napadu je bilo usodnih za končni razplet. Izkušeni Lovenjak, Okreša in predvsem B. Kavaš so znali kaznovati napake gostiteljev in kot za šalo zadevali domačo mrežo, ki sta jo tokrat slabo branila Sikošek in Šantelj. Največjo prednost so si gostje priigrali prav v zadnjih minutah, ko so se z domačini poigravali. J.B KOŠARKA GD Hrastnik - Cerknica Gostitelji so brez težav, zlasti po odlični igri v prvem polčasu premagali oslabljene goste, ki so dopotovali brez poškodovanega Pakiža. V nadaljevanju so domači povedli z 29 točkami prednosti, njihova zbranost je popustila in prednost se je pričela manjšati. Trener Lesjak seje odločil za mlade igralce, ki so izkoristili priložnost in končali tekmo z zanesljivo razliko. Zanimivo, da se je med strelce vpisala celotna postava, kar se redko dogaja. Pri gostiteljih velja pohvaliti vse igralce, pri gostih pa so izstopali: Matak, Radovič in Nele. IB Iskra Litus - Triglav Kranj 94:84 V dosedaj odigranih medsebojnih tekmah v lanski sezoni so bili na papirju favoriti domači, kar pa po igri v prvem polčasu ni kazalo. Po prvih petih minutah tekme sta bili ekipi izenačeni (6:6) in sta samp čakali na priložnost, katera bo iztržila boljši izid. Prvič se jo to posrečilo kranjčanom s pomočjo sodnika, ki sta domačim zapored dosodila štiri osebne napake, nekaj pa še v nadaljevanju. V drugem polčasu se je igra popolnoma spremenila. Z odlično igro je domačim uspelo v 30. minuti prvič povesti (61:60) in v 35. minuti so vodili 77:70, kar je bilo najvišje vodstvo v drugem polčasu, a so gostje minuto pred koncem ponovno izenačili. V zadnji minuti tekme so gostje naredili dve osebni napaki nad domačinom Čeko, gostje pa so dosegli koš iz igre in sledil je podaljšek. Podaljšek tekme pa je bil v rokah domačih. Z odlično obrambo gostom niso dovolili metati na koš, uspelo pa jim je narediti pet osebnih napak. KEGLJANJE EHO Hrastnik - Konstruktor Maribor 2:6 (5245:5434) Mariborčani, ki so še vedno eden od dveh kandidatov za naslov državnih prvakov, so imeli kar nekaj težav z novinci, ki so po prvem paru povedli z 2:0, v zadnjem paru pa je Mijatovič zapravil lepo priložnost, da bi premagal Kovačiča, kateremu hrastniško kegljišče ne ustreza. Nareks, Pihler in Steržaj so zlahka opravili s svojimi nasprotniki. Steržaj je za svojim rekordom zaostal vsega 3 keglje. J.P. EHO Hrastnik - Brest 6:2 (5341:5052) Hrastničani so v tednu dni dosegli še drugo zmago in potrdili dobro formo, tako, da je prava škoda, ker se prvenstvo prekinja za 14 dni. Tokrat so z novim ekipnim rekordom, kar zadeva nastope na domačem kegljišču, premagali goste iz Cerknice, ki so bili z doseženim očitno zadovoljni. Najzaslužnejši za rekordni dosežek so Šeško, Duh in Brečko, ki so presegli mejo 900 kegljev. Šeško je z rekordom kegljišča, ki ga ima Hari Steržaj, zaostal vsega 9 kegljev. Škoda, ker polovica hrastniške ekipe tokrat ni bila razpoložena, sicer bi bil dosežek še boljši, zmaga pa izražena še z višjim končnim izidom. IB MALI NOGOMET Turnir za pokal LITIJA 97 Pretekli vikend je v Litiji potekal tradicionalni turnir za pokal "Litija 97". Udeležba je presenetila organizatorja, nastopilo je 44 ekip iz vse Slovenije, se je v dveh dneh Gimnastika vabi V Gimnastičnem klubu Trbovlje vabijo dečke na ure akrobatike, ki bodo ob torkih in petkih ob 18. uri. Prej je bila ta ura namenjena splošni vadbi za dečke, zaradi zanimanja in povpraševanja po akrobacijah pa so vadbo spremenili. Fantje se bodo lahko postavljali s saltami in premeti in počeli vragolije na veliki prožni ponjavi oz. kanvasu. Kdor želi preživeti večji del ure v zraku, naj pride in se odrine od tal. Nove bodo tudi plesne urice ob četrtkih ob 17. uri, ki so mišljene kot podmladek navijaško-plesne skupine, ki spremlja športne ekipe. Urice bodo organizirane na željo mladih plesalk in plesalcev, od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Skupaj z njimi bo v telovadnici še dobra glasba, nori ritmi in plesno razpoloženje, tako da bodo noge kar same poskočile in zaplesale. Vse doddatne informacije dobite po telefonu 21-200. Tudi v Gimnastičnem klubu so pustovali. Najmlajše maškare so se kratkočasile z igricami, kjer so pokazale veliko spretnosti. Tako kot vedno so bili najbolj zabavni pisani baloni, pa tudi štafetne igre so lepo uspele. Na koncu pa je bilo najbolj noro v mali telovadnici, kjer so preizkušale svojo srečo na srečelovu. Ob osmih zvečer pa seje na aerobiki zbrala kar precejšnja skupina izvirno oblečenih maškar, ki je plesala in se veselila kar nekaj časa. Z obilo smeha in zabave in seveda s pustom so odgnali zimo in priklicali pomlad. U.I r-T. j-l r pomerilo za prehodni pokal, ki gaje lansko leto osvojila ekipa COSMOS iz Polzele. Seveda tudi tokrat ni šlo brez udeležbe ekip, ki so zmagovale širom Slovenije. Ni pa šlo brez presenečenj. NK Litija je klonil šele v finalu, izmučen od predhodnih tekem, kjer so se igralci srčno borili. Njihova prva žrtev je bila lanskoletni finalist Salamonov Oglasnik, ki se je tako poslovil že v uvodnem delu, zadnja pa domačin, tokrat pod imenom AMKO Izolacije, ki so ga premagali po streljanju kazenskih strelov. Tako je odpadel pričakovani obračun AMKO IZOLACIJE-GRADVOZ. Predvsem zgornji del tabele je ponudil nekaj zanimivih tekem že pred končnico. Tako so finalista med seboj odločile ekipe COSMOS Polzela. ŠKVORC Co. Ljubljana, REVOZ Novo Mesto in GRADVOZ Ljubljana. V finale pa so se zasluženo uvrstili Ljubljančani, ki so na koncu tudi zmagali. Rezultati, četrtfinale: Gradvoz-Revoz2:0, Škvorc Co.-Cosmos 3:2, NK Litija-14. januar 3:1, Patrick-AMKO Izolacije 1:1 (3:2 po 6m); za tretje mesto: Cosmos-AMKO Izolacije 3:2; finale: Gradvoz-NK Litija 8:0. Najboljši igralec turnirja je bil Mile Simeunovič, najboljši vratar Marko Pungartnik in najboljši strelec Todorovič, vsi trije igralci zmagovalne ekipe. Sodila sta vseskozi Stane Babič in Vlado Avdič. S. K. ŠAH ŠK Rudar Trbovlje in Video Zalokar sta organizirala zasavsko prvenstvo OŠ. Igralo se je po starostnih skupinah. V skupini fantov do 12 let je zmagal Gašper Vozelj iz OŠ Trbovlje, 2. je bil Samed Šaletovič, 3. pa Tomaž Kastelic, oba iz OŠ A. Hohkraut. V skupini fantov do 11 let je zmagal Žiga Ahac iz OŠ A. Hohkraut, 2. je bil Žiga Iglič, 3. pa Boštjan Baloh, oba iz IK Izlake. V skupini fantov do 13 let je zmagal Luka Trebežnik iz OŠ Ivan Cankar Trbovlje, 2. je bil Marko Žagar iz OŠ Tončke Čeč, 3. pa Petar Džurič iz OŠ Litija. V skupini fantov do 15 let je zmagal Aljaž Dušak iz GI-EŠ Trbovlje, 2. je bil Igor Nikolič, 3. Primož Vozelj, oba iz OŠ Trbovlje. V skupini deklice do 9 let je zmagala Rozalija Zorenč iz OŠ Heroja Rajka iz Hrastnika, v skupini deklice do 11 let je zmagala Janja Gabriel, 2. je bila Edita Gabrič, 3. NinaOmanovič, vse tri iz OŠ Trbovlje. V skupini deklet do 13 let je zmagala Jasna Gabrič iz OŠ Trbovlje, 2. je bila Jasmina Klemen, 3. Karmen Drnovšek, obe iz OŠ Tone Okrogar Zagorje. V skupini deklet do 15 let je prvakinja postala Renata Anžur iz OŠ Tone Okrogar Zagorje, 2. je bila Ivana Ševerdija iz OŠ Trbovlje. M.V Mesečni hitropotezni turnir za februar Za februarski turnir so bila značilna presenečenja in številna udeležba. Rezultati: L Jurič 17. 2. Krajnc 15, 3. Jazbec 15, 4. Kuzmič 14.5.5. Regancin 13,6. A. Bajda 13, 7. Cerar 11.5,8. Grčar 11,9. Gradnik 9.5, 10. Majstorovič 9,5. Vrstni red za leto 1997: L Krajnc 45, 2. Jazbec 35, 3. Jurič 28. 4. Regancin 23, 5. Bajda A. 17, 6. Kuzmič 11,7. Cerar 10, 8. Jovič 8, 9. Koščič 4, 10. Grčar 10. R.R. Intervju z Antonom Kurežem ZAMENJAVA BANTANA NI BILA SPORNA V pretekli sezoni sta z Tadejem Grčarjem tresla mreže nasprotnikov, čeprav je bila (in je) njegova poglavitna naloga obramba. V tej polsezoni resda ni dosegel zadetka, toda njegove igre so pravzaprav standardno dobre. To je seveda 32-letni Anton Kurež, obrambni nogometaš Zagorja. Z njim smo se pogovarjali o preteklosti, prihodnosti in sedanjosti zagorskega nogometa. Anton, za začetek klasično vprašanje. Kako si zadovoljen z uvrstitvijo Zagorja in s svojimi igrami v pretekli polsezoni? Polsezono smo zaključili na 8.mestu, jaz osebno sem seveda pričakoval višjo uvstilev. tja okoli 5.mesta. Kar se mojih iger tiče. sem z njimi dokaj zadovoljen, čeprav bi na nekaterih tekmah lahko pokazal tudi več. Kateri del ekipe je bil po tvojem mnenju uspešnejši, napad ali obramba? V tej polsezoni je po mojem mnenju obramba bila boljši del ekipe, vendar so tudi napadalci svoje delo dobro opravili. Seveda ne moreva mimo menjave trenerja. Pri tem se kar samo poraja vprašanje, ali je bila menjava trenerja Bantana pravična? Če pogledamo rezultate, ki smo jih dosegli pod vodstvom trenerja Bantana, potem njegova zamenjava ni sporna. S tem sc je strinjala tudi uprava, kajti pred sezono so si zadali visoke cilje, toda na končuje bila tako javnost, kol tudi uprava, prepričana, da srno bili igralci krivi za odhod Bantana, ampak to nc drži. Menjava se je izvedla po tekmi z Dravogradom, ki ste jo izgubili z 0:2. Kaj se je pravzaprav dogajalo pred in po tekmi? Ali držijo govorice, da ste tekmo izgubili z namenom, da bi trenerja Bantana odslovili? Mi nobene tekme ne bi namenoma izgubili, niti prijateljske ne. Na tisti tekmi se je pokazalo, da nismo bili dovolj kondicijsko pripravljeni in prišel je poraz, ki je pač sestavni del športa. Bili smo nemočni in zato so nas tiste govorice kar pretresle. Igralci sicer ne vemo kdo je te govorice začel, ampak upam si trditi, da tisti človek nogometu v Zagorju samo škoduje. Novi trener je sedaj Filip Mendaš, nedvomno velik strokovnjak. Do tega trenutka si pod njegovim vodstvom opravil približno 15 treningov. Kakšni so prvi vtisi in kako so ostali soigralci sprejeli novega trenerja? Zaenkrat večjih težav ni. tudi poškodb ni na vidiku, tako da priprave potekajo zelo dobro. Trener Mendaš zaenkrat nima pripomb, ker vsi v priprave vlagamo svoj maksimum. Po nekaterih napovedih naj bi se vaša ekipa za spomladanski del še okrepila. Kakšen tip igralca bi Zagorje potrebovalo, da bi bilo še uspešnejše? O igralskem kadru naj svoje odloči stroka. Po začetnih treningih trener Mendaš še nima pregleda, kakšen tip igralca nam manjka za boljšo uvrstitev. Toda po prvih prijateljskih tekmah se bo vse videlo. Vaša rak rana v tej polsezoni so bila nedvomno gostovanja. Če izvzamemo Naklo, pravzaprav niste pokazali tistega, kar ste sposobni. Kaj seje z vami dogajalo na gostovanjih? Na gostovanjih srno igrali preveč odprto. Hoteli smo enostavno zmagati, kajti s točko niso bili vsi zadovoljni, na koncu pa smo povsod pokazali bledo igro, tako da smo zasluženo tam, kjer smo. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je na nogometno zvezo Slovenije (NZS) poslala zahtevo po razširitvi l.lige. Potemtakem bi tudi Zagorje imelo priložnost zaigrati skupaj z Mariborom, Olimpijo, Primorjem.... Kaj o tem meniš ti? Zaenkrat sem tudi jaz za razširitev lige. kajti v nasprotnem primeru se bo nogomet igral v vsaki vasi, vprašljiva pa bo kakovost le-tega. Kar pa se Zagorja tiče. lahko povem, da bi se z obstoječim kadrom in polprofesionalnim odnosom lahko borili le za obstanek. Mnogi pravijo, da se bo prava vrednost Zagorja pokazala že v prvih dveh krogih, ko igrate doma z Nafto in vTrbovljah z Rudarjem. Sigurno. Prvi dve tekmi bosta v mnogočem odločilni. Ko enkrat ujameš zmagovalni ritem, te je potem težko zaustaviti in upam. da bomo uspešni. Da bi nekako podžgala vzdušje pred zasavskim derbijem, ki je nekako čez 40 dni, bi si mogoče upal napovedati razplet tega srečanja? Z trenutno obstoječim kadrom je Rudar sposoben premagati Zagorje, vendar ne z rezultatom 5:1 .Vsekakor je izid srečanja nemogoče napovedati. Kaj pa Anton Kurež v prihodnosti? Kakšni so tvoji cilji? Moj prvi cilj je dokončanje te polsezone. Nato pa sledi počitek in dolgotrajen premislek o tem. ali zaključiti kariero, ali nadaljevati. Tekst: Peter Motnikar Foto: Jože Ranzinger jt t> nlnim rrfn Piše: Primož Kostajnšek Pred časom smo že poročali o novi pridobitvi avtokleparstva Jereb iz Zagorja, ravnalni mizi Avtorobot. Samo ravnalna miza pa še ne zagotavlja optimalnega popravila avtomobila. Za to sta potrebni še vsaj dve stvari: primerna merilna naprava in izkušena roka mojstra. Ker se prvo z denarjem da kupiti, za drugo pa je potreben praktični prikaz, nasveti in izkušnje, pri vseh kvalitetnejših proizvajalcih s tega področja ob že rabijo ali pa se zanimajo za nakup. Osnovni namen ravnalnc mize je ravnanje poškodovanih avtomobilov, zato so za predstavitev potrebovali še ustrezno vozilo. S tem niso imeli težav, saj se je Rajko Jereb že pred časom odločil, da bo kvaliteto svojih storitev predstavil na naj višji možni ravni, s pripravo dirkalnega avtomobila. Zagorski avtomobilistični zanesenjak Boštjan Turk se je namreč Pooblaščeni predstavnik robot na pripravi vozila za renomirane tinske tovarne je tako najtežje preizkušnje in rečem s praktičnim prikazom predstavil lahko le to, da je celotna vse prednosti ravnalne mize Avto- predstavitev v celoti uspela. ©trgate© »©viele© Avtomobilski šport se v Sloveniji razvija s polno paro. Čeprav je do prvih dirk še kar nekaj časa, se dirkači že resno pripravljajo na novo sezono, ki bo, kot kaže postregla z mnogimi novostmi. Iz Protonovega moštva, ki je v lanski sezoni pobralo skoraj vse možne lovorike, sicer zaenkrat še ni nobenih uradnih vesti, a se šušlja o meganu kit-car, ki naj hi ga vozil lanski državni prvak Jani Trček. Rezervna varianta je lanski ford escort skupine A. Escorta naj bi vozil tudi Tomaž Jemc, če bo le uspel prej prodati svoj ogenj bruhajočo mazdo 323 GTR. Jaka Valant naj bi na krožnih in gorskih stezah malega peugeota 106 rally zamenjal z meganom skupine N. Drago Turnšek, ki ga poznamo kot lastnika moštva Amortizer Team, bo v letošnji sezoni Lancio zamenjal z dvema hondama civic. Prva bo skupine A, druga pa skupine N. V ta namen so že ustanovili novo moštvo Honda Amortizer Team. Voznika obeh hond bosta po neuradnih podatkih Aleš Černivec in Samo Valant. Lancia, s katero so vozili lani, se prodaja, okvirna cena s prikolico, spremljevalnim kombijem in vsemi rezervnimi deli pa je cca 50.000 DEM. Tudi Vojko Hočevar bo po treh sezonah svojo subaru imprezo zamenjal z novim orožjem. To bo proton wira. čistokrvni dirkalnik skupine A, ki je v bistvu mitsubishi lancer eco 3, s kakršnim je lani postal svetovni prvak Finec Tomi Makinen. V lanskem letu prvič predstavljeno moštvo SB Racing se bo letos okrepilo. Tone Grum bo sicer ostal na lanski toyoti, ki mu je prinesla naslov državnega prvaka, zato pa bo popolnoma nov proton vozil Vojko Podobnik, moštvu pa sta se pridružila še Sandi Boh z lansko Hočevarjevo imprezo in Bubnič z lansko Podobnikovo lancio. Medtem pa se SP v rallyu odvija že v polnem zamahu. Obe prvi preizkušnji so dobili vozniki subaruja za volanom nove impreze WRO. Edino moštvo, ki ima še WRC avto, ford, ni bilo daleč za njimi, povsem blizu pa je tudi mitsubishi s svojo četrto razvojno stopnjo lancerja, čeprav je le-ta pripravljen še po predpisih skupine A. Nekoliko zaostaja le toyota, ki pa napoveduje predstavitev corolle WRC že v septembru, tako, da se za zanimivost prvensta res ni bati. nakupu poskrbijo za prvo predstavitev z osnovnimi lekcijami, ostalo znanje pa se nadgrajuje sproti s pomočjo literature in seminarjev. Tako so v soboto, 1. februarja v avtokleparstvu Jereb poskrbeli za javno predstavitev ravnanja na novi ravnalni mizi, ki so se je udeležili tudi finski predstavniki tovarne Avtorobot, predstavniki zavarovalnic ter mnogi kleparji, ki takšno napravo odločil, da se bo preizkusil tudi na rallyih za DR Iz Nemčije je uvozil poškodovano opel astro GSI, ki jo ima namen predelati v skupino N. Ker pa je takšna priprava precej zapleteno opravilo, saj je treba ojačati vse najbolj obremenjene dele karoserije, tega pa ne velja zaupati prav vsakomur, sta z Rajkom Jerebom kmalu našla skupen jezik. Gonja, ujeta v zanko Pravijo, da je v naravi zla, da ena napačna vrata odpro vrsto drugih in glede na neizsledene divje lovce, ki pustošijo po gozdovih, to kar velja. Začuda pa so 2. februarja izsledili lov na črno oziroma krivolov, ki ga je zagrešil 60-letni F.B. Po besedah Alojza Drnovška, gospodarja Lovske družine Zagorje so več let iskali divje lovce, ki so divjadi nastavljali zanke: "2. februarja smo bili obveščeni, da seje v zanko ujeta srna. Ujeta je bila za zadnjo nogo in še živa, ob pregledu poškodb pa so kriminalisti iz Trbovelj ugotovili, dajo je zavoljo prehudih poškodb treba pokončati." Vendar so srno pustili v zanki, s čimer so nastavili past krivolovcu, kije ponoči prišel po srno. Kriminalisti pa so pri njem pozvonili ravno v času, ko sta z ženo razkosavala srno. Tako so napisali kazensko prijavo, čemur lahko sledi zapor do enega leta. "Zgodilo seje v Zavinah," je povedal Alojz Drnovšek, "v bližini lovske koče na Klančišah. Takšna dejanja so se pojavljala že več let in storilce smo vseskozi iskali." Nazadnje so ustrelili srnjaka, prav tako ujetega v zanko, ki si je v poskusih, da bi se rešil iz zanke, prerezal sapnik. Pri lovu z zanko namreč žival ni v hipu mrtva, ampak gre za najbolj nehuman način pokončanja. Navadno se v zanko ulovijo za vrat, srna pa seje zadrgnila za nogo in v jekleni zanki visela 24 ur, daje bila povsem dehidrirana. Nekaj zank, ki so jih lovci našli, so odstranili. Znano pa je, da je tovrsten lov strogo prepovedan in preganjan. Nasplošno si nekateri zamišljajo, da divjad, ulovljena na njihovih zemljiščih, predstavlja njihovo lastnino. "Lovci smo le zato, da skrbimo za divjad, da se višek tistih vrst, ki niso ogrožene, odstreli," je dejal Alojz Drnovšek, "druge pa so tudi trajno zaščitene. Vendar srna ni ogrožena. In omenjen krivolov je bil storjen v času varstvene dobe, srna pa je bila že v drugi polovici brejosti." Za krivolove pa so najbolj zanesljivi podatki, da se pač pojavljajo in le stežka izsledijo storilce. Kar je zanimivo, se v to ne podajo socialno ogroženi ljudje, marveč z dobršno mero lahkomiselnosti, lovskega užitkarstva ali koristoljubja. Sicer lov ni zahteven, saj spremljajo gibanje divjadi in potem na te poti nastavljajo zanke. Če pa so v zasedi ponoči, potem streljajo z malokalibrskim orožjem, ki ne povzroča hrupa. Vsekakor pa se lovci sprašujejo, če morda niso pristojni za odstranitev živali na bolj human način. P.R. Promet Zagorje, 5. februarja - Ob 9.40 uri je prišlo pri bivšem ROTEXU na Cesti 9. avgusta do nesreče. Voznik Z.L. je prehitro pripeljal v ovinek, zato zapeljal na nasprotni vozni pas ter trčil v I.Č.. Škode je bilo za 500.000 tolarjev. Istega dne se v poznih popoldanskih urah nista uspela "srečati" voznika osebnih avtomobilov M.L. in U.T.. To se je pripetilo v Potoški vasi, nastalo je za 70.000 tolarjev škode, oba voznika pa bosta morala k sodniku za prekrške. Zagorje, 7. februarja - Ob 13.25 uri se M.K. in I.T. nista mogla sporazumeti, kako naj se varno srečata ob vstopu na bencinsko črpalko. Prvi je namreč ravno speljeval, drugi pa je z neprimerno hitrostjo zavijal s ceste. Nastalo je za 100.000 škode, za oba pa je bil napisan predlog sodniku za prekrške. Zagorje, 14. februarja - Ob 13. uri je prišlo do nesreče na savskem mostu. Voznik osebnega avtomobila M.B. je nenadoma brez vzroka močno zavrl, tako, da je voznica V.K., ki je vozila za njim, zaradi premajhne varnostne razdalje trčila v zadnji del njegovega avtomobila. S tem je nastalo za 100.000 tolarjev škode. Trbovlje, 4. februarja - Ob 20.20 uri je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti Zagorje-Trbovlje pri Mitoškovem slapu. Voznica osebnega avtomobila Z.P je vozila iz Zagorja proti Trbovljam. Ker je na cesti opazila kamenje, je ustavila, za njo je ustavil tudi R.M., voznici Z.K., ki je pripeljala kot tretja, pa ustavljanje ni uspelo in je trčila v avtomobil R.M ter ga potisnila v avtomobil Z.P. Celotno škodo so ocenili na milijon tolarjev. Trbovlje, 6. februarja - Ob 17.20 uri je naTrgu revolucije pri avtopralnici R.F. zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v vozilo S.L Večje materialne škode sicer ni bilo, lahko pa bi se razpletlo tudi drugače, saj je bila sopotnica v vozilu noseča. Trbovlje, 8. februarja - V večernih urah se je neznani storilec zaletel v osebni avtomobil last Š.M., parkiran na Keršičevi cesti. Policisti so avtomobil storilca izsledili že naslednji dan. Kdo je vozil, bo povedala lastnica avtomobila C.V. Trbovlje, 14. februarja - Ob 14.20 uri je na Rudarski cesti P.M. izsilila prednost K.Z. in povzročila za 300.000 tolarjev materialne škode. Hrastnik, 7. februarja- Ob 22.40 je voznica juga S.P. vozila po Cesti 1. maja proti Riklovemu mostu. V blagem desnem ovinku je zapeljala na desni robnik, kjer jo je odbilo v levo in je po 36 m trčila v levi robnik, obrnilo jo je za 180° in je preko pločnika udarila z desnim bokom v drog javne razsvetljave. Voznica je imela le sledi poškodbe, sopotnica B.J. pa si je zlomila stegnenico. Odredili soji odvzem krvi, kazenska ovadba sledi. Litija, 13. februar - Ob 23. uri je voznik osebnega vozila iz Trbovelj A.B. vozil iz Litije proti Zagorju, nakar ga je pri tunelih zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, izgubil je nadzor nad avtomobilom in se prevrnil na streho. Zaradi prevelike količine alkohola v krvi se bo srečal s sodnikom za prekrške. Litija, 13. februarja - Ob 9. uri je na magistralni cesti Ljubl-jana-Trbovlje prvič počilo. N.D. je v Verneku zapeljal s ceste na njivo in se prevrnil na levi bok. Ob 14.50 je J.J. pri tunelih zaradi prevelike hitrosti treščil v zemeljski usek in se lažje poškodoval. Samo 10 minut kasneje je G.U. na istem mestu zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v vozilo S.S., ki je zaustavil zaradi prejšnje nesreče. Ob 18.10 uri je F.S. iz Litije vozila proti Ljubljani in na Zgornjem Logu v desnem ovinku zapeljala na nasprotni vozni pas ter trčila v nasproti vozečo vozilo D.V. iz Hrastnika. Na obeh AUFBIKS Nekoliko toplejši sončni žarki že vzpodbujajo naše vrle aufbiksarje k čimboljšim dosežkom v novi sezoni. Prvi seje izkazal D.K., kije 3. februarja v lokalu na Partizanski v Trbovljah zgrabi! za vrat in udaril v obraz L.R.. Istega dne je v lokalu Marela v Kisovcu M.P, ki so ga opisali kot pijano osebo, prestavljal in preoblikoval inventar, omenjal sorodstvo strežnega osebja in zahteval pijačo, seveda alkohol. Policisti so ga vzeli kar za svojega, tako da je noč preživel v njihovem apartmaju. Do skoraj enake situacije je prišlo le tri dni kasneje v lokalu Bols v Zagorju, le daje bil tokratni junak M.K. Za čast hrastniških aufbiksarjev je poskrbel E.K., ki je 8. februarja na Cesti Adama Dušaka razbijal po vratih stanovanja, seveda ne svojega. Po pogovoru s policaji je sicer odšel spat, a mu glasbena žilica ni dala miru, tako, daje še malce potolkel. Tokrat so ga policisti vzeli s sabo in svoje muzikalične sposobnosti je lahko preizkušal na zidovih prostora za iztreznitev. Pustna noč je navdahnila za pretep Lilijane J.J., D. A., K.Z, in B.A.. Najbolj seje izkazal B.A, kije izgubil zob. Da so tudi Lilijani glasbeni navdušenci, je dokazal B.O., ki je 10. februarja ob 22.55 uri tako navil glasbo, da so imeli užitke tudi v sosednjem bloku. Novo vrsto ležišča si je 14. februarja na ŽP v Litiji izbral Zagorjan Ž.P.. Postlal si je kar na tleh in za vzglavje izbral robnik. Tudi drugi želežniško-postajniški aufbiksarje bil kar izviren, saj je M.S. 16. februarja v Zagorju med vpitjem in razgrajanjem uriniral po čakalnici. Morda je s tem zaznamoval meje svojega območja. vozilih je nastalo za 150.000 tolarjev škode. Poostren nadzor V noči s sobote, 15. februarja na nedeljo, 16. februarja so zagorski policisti izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizičnem stanju voznikov. Med akcijo so ustavili 100 vozil. Od tega je kar 9 voznikov prekoračilo dopustno mero alkohola v krvi, zato so jim začasno odvzeli vozniško dovoljenje in jih predlagali sodniku za prekrške. Ob tem so ugotovili še 4 večje kršitve zakona, s katerimi se bodo ravno tako spoprijeli sodniki za prekrške, izdali pa so tudi 3 plačilne naloge in en opomin. Vandali v Litiji 8. februarja so neznanci prerezali vse štiri gume na audiju, last G.T. iz Šmartna in ga tako oškodovali za 200.000 tolarjev. Nič boljše sreče ni bil K.D., ki so mu neznanci še naslednji dan prerezali gume na dveh osebnih avtomobilih. 12. februarjajeV.Z. iz Zgornje Jablanice sporočila, da sosedje z zračno puško streljajo njihove kokoši, nakar so morali eno pokončati in je končala v loncu. Isti dan so neznanci v večernih urah popolnoma opraskali renault megana in lastnika oškodovali za 300.000 tolarjev. Kradejo kot srake G.Z. v Zagorju so neznanci ponoči vlomili v službeno vozilo ZD in ukradli radijsko zvezo ter anteno. S lem so povzročili materialno škodo 80.000 tolarjev. 8. februarja je na policijsko postajo Zagorje prišel P.P. in prijavil tatvino 150.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da mu je denar ukradel "prijatelj" M.K., medtem ko je P.P. v njegovi hiši pomerjal delovno obleko. 14. februarja je cigaretni zasvojenec vdrl v Diskont KZ na Valandovem trgu v Liliji in odnesel 100 štek cigaret. Novodobni športniki Med mladimi, zlasti tistimi do 20 let, se je uveljavil nov šport, t.i. travičarstvo. Tako so hrastniški policaji 3. februarja ponoči ustavili T.D., pri katerem so pri pregledu vozila našli 1,1 g snovi, za katero sumijo, daje marihuana. Tudi zagorski policisti so 13. februarja pri pregledu mladoletnika našli 2 g takšne snovi. Kljub temu so ta teden zmagali Hrastničani, saj so pri legitimaciji M.K. zasegli kar 6 g travice. Vsi trije se bodo s pojočo travico srečali pri sodniku za prekrške. Izgubljeni sin 7. februarja seje na zagorski policijski postaji oglasila S. K. in povedalal, da pogreša 11 letnega sina A.K. V iskanje seje podalo 5 policajev, sina so kmalu našli in sicer na podstrešju stanovanjske hiše. Točen vzrok skrivanja ni znan. Klateški pes Klateški pes mešanec je 10. februarja v okolici begunskega centra v Hrastniku napadel in ugriznil otroka S.D.. Otroka so odpeljali v ZD Hrastnik, brezvestnega lastnika psa pa še iščejo. Hladnokrvna otroka Neznani zlikovec bi 11. februarja v Litiji lahko prišel do lahkega plena. R.S. je zjutraj z ženo odšel v službo, doma sta ostala 13 letna hči in njen mlajši brat. R.S. je dal ključ pod cvetlični lonček, da bi babica kasneje lahko prišla v stano- vanjc in otroka spravila v šolo. Vse to pa je videl neznanec, vzel ključ in vstopil v hišo. Otroka sta se potuhnila, a ju je neznanec opazil in pobegnil. Hišo je vzorno zaklenil, ključ pa spravil v žep. Hčerka je nato poklicala očeta v službo, on pa policijo. CITROEN PRESENEČA AX SPOT l.Oi OD 11.990 DEM SAXOX1.0i OD 14.750 DEM BERLINGO OD 17.740 DEM CITROEN, avto ki vam zleze pod kožo. Obiščite nas! GfeJ.G Xj. uJiiJJ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morale le priloženo naročilnico in jo I poslali na naslov Uredništva Zasavca, Cesto 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo I | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- I - Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko I je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM opremljen poslovni prostor v izmeri 17,10 m2, tel.: 71-859 PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM parcelo na Podmeji -Knezdolu, tel.: 21-613 PRODAM 2 sobno stanovanje (60 m2) na Rozmanovem trgu v Litiji, cena 70.000 DEM, tel.: 061/ 881-579, po 16.00 uri PRODAM dvosobno stanovanje na Polju v Zagorju, tel.: 61-899 AVTOMOBILI, DELI PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM TAM T 170. 1. 82, cena 6.800 DEM, reg. od 4/’97, tel.: 21-841 PRODAM Y 45, 1. '88, reg. do 2/97, rdeče barve, tel.: 76-216 PRODAM 126 P 650 GL, reg. do 9/97, 41-272 PRODAM kiper prikolico Tomo Vinkovič, domače izdelave, nosilnost 1,5 t, ugodno, tel.: 24-591 STRUŽNICO. 1 m stružne dolžine, prodam, Franc Amon, Krače 5 a, Izlake PRODAM R 4 GTL, I. 84, neregistriran, ugodno. Čamber, Vodenska 43, Trbovlje PRODAM avtomatik APN 6 S, 1. '96, tel.: 63-451 PRODAM 1'ord taunus, 1. '78, tel.: 64-166 PRODAM 2 avtomatika, zelen -vozen, moder - nevozen, in APN 6 - razstavljen, tel.: 43-565 PRODAM Y GX poli. 1. '88, cena po dogovoru, tel.: 26-879 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM BT 50,1. '87, reg. do 10/97, cena 600 DEM oz. dogovor, tel.: 22-795 UGODNO prodamo nov traktor LINDNER 4x4, 1700 A, 70 KS z vso opremo. Tel.: 064/268-515, od 8.00 -__________17.00 ure___________ RAZNO PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS. tel.: 44-332 PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184 PRODAM popolnoma nov avtoradio, tel.: 73-719 PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565 PRODAM CB - voki toki 1NTEK SY 101, ACCU, PACK, dodatna antena, zunanji mikrofon, tel.: 21-906 PRODAM CB postajo znamke PRES1DENT JACKSON, tel.: 44-187 PRODAM štedilnik Kiiperbusch, tel.: 30-421 PRODAM karto za premog, 3.600 kg, tel.: 24-965 KUPIM karto za premog, 3.600 kg, tel.: 65-168 PRODAM karto za premog, cena po dogovoru, tel.: 26-924 PRODAM karto za premog, 3,6 t, tel.: 25-401 PRODAM štedilnik Kiiperbusch, tel.: 44-484 PRODAM hladilnik Gorenje in ženski plašč štev. 44, tel.: 27-361 PRODAM cisterno za kurilno olje - 1.0001 z vsemi ventili in pipo (primerna za centralno ali navadno peč) cena 30.000 SIT, peč Kiiperbusch - cena 10.000 SIT in peč na olje - staro eno leto, 5,5 kW, ogreva 40 do 45 in2, cena 35.000 SIT, Kmetič, Kolonija 1. maja 27, Trbovlje PRODAM metrska drva, tel.: 61-003 PRODAM NOVE oblazinjene stole, hrastove, za kuhinjo ali restavracijo, 20% ceneje, tel.: 26-055 PRODAM moško usnjeno jakno, cena 20.000 SIT, tel.: 75-134, zvečer PRODAM spalnico, cena 30.000 SIT in skrinjo - 50 1, tel.: 24-994 PRODAM dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498 PRODAM kombiniran voziček, ohranjen, star 1 leto, tel.: 24-518 PRODAM kombiniran otroški voziček, italijanski, tel.: 62-262 PRODAM športni voziček v kompletu s termo vrečo in dežnikom, ugodno, tel.: 21-420, od 16.00 do 21.00 ure INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285 ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390 STORITVE POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731 IŠČEM varstvo na domu za 4-letna dvojčka, tel.: 75-235 DELO - IŠČE IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43- 565 IŠČEM delo voznika, imam B, C. E kategorijo, tel.: 61-003 DELO - NUDI REDNO zaposlitev dobi dekle z gostinsko izobrazbo, vodenje lokala, tel.: 64-219 REDNO ali honorarno zaposlimo dve dekleti za delo v bifeju oziroma trgovini, tel.: 44-218 ZAPOSLIMO REDNO ah pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125. 3302 GRIŽE, te!.: 063/ 715-735 REDNO zaposlitev nudimo prodajalcu, lahko pripravniku. FOTO FORMAT, Valvazorjev trg 25, Litija SKLEPANJE ZAVAROVANJ na območju Zasavja, pogodbeno, pisne ponudbe na naslov ZAVAROVALNICA SLOVENICA, Jerebova 6. Litija, tel.: 061/881-877 IŠČETE DELO. ste resni in sposobni, plačilo na osnovi kvalitete, obvezen preizkus, tel.: 061/16-83-413, od 10.00 - 14.00 ure REDNO zaposlimo gradbenega delavca v Litiji. Tel.: 061-883-265 po 20. uri. mobitel 0609-613-186. POSLOVNI STIKI DELNICE serije B in G - odkup za gotovino brez provizije, vpis certifikatov in ostankov, pridemo tudi na dom, tel.: 25-830 ODKUPUJEMO delnice, vsak dan od 15.00 - 18.00 ure, tel.: 62-253 ODKUP delnic B in G z gotovino, ugodne cene in takojšnje plačilo v gotovini, brez stroškov za vas. tel.: 64-608 □FiNSTRAl PVC OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI. OBNOVITVENA OKNA engineering TEL.:0601 30-350. FAX: 30-352 s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 . NAGRADA: Philips videoplayer ELEKTROSERVIS TRGOVINA Z INDUSTRIJSKIM MEŠANIM BLAGOM SuZ CVETO KOLMAN s.p. 1420 Trbovlje, Vodenska 28 2. NAGRADA: GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Bon v vrednosti Alojz Sešlar s.p. 22.500 SIT Podlipovica31,14ll Izlake tel.:060l -74-l 80; fax:060l/74-l 10 3. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT Vabimo vas v našo novo "Mesnico in delikateso" na tržnico "Pod uro" v Zagorju vsak dan od 7.00 do 18.00 ure . v soboto od 7.00 do 13.00 ure. Tel.:64-7l0 5. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT 7. NAGRADA: Gostinske storitve v vrednosti 13.500 SIT 8. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 13.500 SIT 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT_ 10. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT 1 1. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT_________ 12. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000 SIT 13. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT 14. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT VITASAN d.o.o. IZLAKE _ N’ Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 1411 Izlake Tel./fax: 0601 74 004 IMP0RT-EXP0RT d.o.o Bevško 2 Trgovina dekor, C. okt.rev. 11 Tel./fax: 26-466 Tel.: 21-108 Del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00. sobota 8.00-1100 Qostilna "Pri Medvedu" Koman rl. Podjetje za storitve in proizvodnjo Hrastnik. Grajska f< P' M: 060143 DoiVDonats proizvodnja peciva, Ločica 51j Polzela, Tgl.-Q63-7Q2-469 zavarovalnica Triglav d.d OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o. Grajska 1 MIOZagorje Slovenija p.p. 95 Tel.: 0601/64-100 Fax: 0601/61-078 RUDNIK ZAGORJE v zapiranju d.o.o., Grajska ulica 2, Zagorje na podlagi sklepa 3. seje nadzornega sveta družbe z dne 5. septembra 1996 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine ki bo dne 10. marca ob 12.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju. 1. Prodajajo se poslovni prostori v skupni izmeri 107,14 m2 v pritličju objekta Rudarska cesta 9, Kisovec, skupaj s pripadajočim deležem funkcionalnega zemljišča. Objekt je vpisan v vložku št. 192 k.o. Loke pri Zagorju in stoji na parceli št. 311 in 314/4. 2. Izklicna cena znaša 5,707.025,60 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na dan plačila na ŽR št.: 52720-601-18631 pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa jo bomo brezobrestno vrnili v 30 dneh po končani dražbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu "videno-kupljeno". 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o., Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi oziroma po telefonu 0601/64-100 (inf. 313, g. Sandi Grčar). Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o. SADNI SOK Z DODATKOM SLADKORJA SPAČEN Človek, NAKAZA RUSKI HOKEJIST RAHMATULJIN ROBERT AHČAN MAJHNA VRTNA HIŠICA LOPA MANJŠA PRIVATNA TOVARNA BAYWv Gl.vi ANDEI \TCH >ge: POJAV ROŽENINE JUNAKINJA TOLSTOJEVEGA ROMANA MALINOV SIRUP ZA MEŠANJE Z VODO EVA LONGVKA TRAVNA RAVAN OB VODI TELESNI POLOŽAJ PRI JOGI ČLOVEK KI ZAHTEVA POLITIČNO ZATOČIŠČE vx ISON ► bs c! GLAS 4. NOTE VELIKA RAVNA OKROGLA PLOŠČAD ZNAMENITA PICASSOJEVA SLIKA v v- ZNAK ZA LANTAL BRIGA, SKRB ADO D0RIAN POLOŽAJ IN NAZIV V MORNARICI TLAČANU NADREJENA OSEBA V FEVDALIZMU SL. KRAJ NA MEJI S HRV. KOLAPNA KAD JAKOB ALJAŽ VZDEVEK HINKA BRATUŽA AVSTRIJSKA SMUČARKA VVACHTER ZNAK ZA BERIJ TONE " FORNEZZI NEKDANJI SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR SALV. POLITIK (SALVADORE) TONE KUNTER REFORMATOR V ST. PERZIJI ODLIČEN NEMŠKI NOGOMETNI TRENER REINMAGGEL MOLILNICA NAMENJENA DOLOČENIM VERNIKOM OSNOVNI DEL BATNEGA STROJA DAIHATSU J EV TIP AVTOMOBILA URADNI SPIS ZUPAN IVAN AZIJSKO DREVO ALI GRM SPREHAJA- LIŠČE JOŽE ELSTER REKA SKOZI SANKT PETERSBURG CESTNO PROMETNI POJEM REKA NA KOSOVEM HRVAŠKI DNEVNIK AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (GEORGE) ENERGIJSKA PIJAČA SPLETKAR, INTRIGAR SEVERNO- ATLANTSKA ZVEZA MAJHEN OKLEP NAZIV KOLEKCIJE ZA ŽENSKE CESTNI PROMETNIK Zorca tomaZ OTO PESTNER PRIPRAVA ZA SPREJEM TV SIGNALA VISOKA IGRALNA KARTA KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL STAVBI DEL ZGORAJ IZOBČEN NEREŠEN PROBLEM GR.SODNIK V PODZEMNJU ŠVEDSKO Športno SREDIŠČE IME ZNANEGA AMERIŠKEGA MUSICLA NASTAVEK NA ZAČETKU CEVI PRI TROBILIH VELIKA ČEŠKO NEMŠKA REKA DENARNA ENOTA V IRANU VRSTA GUMBA ZA NETANJE MATEJ POGLAJEN SAŠA NOVAK NEVAREN EKSPLOZIV MIKRODEL V RAČUNALNIKU ŠVIC.DRAMATIK (JOHANNOS) POTOK, KI TEČE SKOZI NASELJE PRI LJUBLJANI ASTRID PLANK LINHARTOVO DELO (TA VESELI DAN ALI ? SE ŽENI) TONE ADENAUER DOLGI RUSKI VELETOK JAKOB ALJAŽ NEMŠKI NOGOMETNI VRATAR (MARCO) VELIK PROSTOR NAMENJEN SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ ANTIČNO RAČUNALO S KROGLICAMA, POIMENOVANO PO IZUMITELJU PARKIRANJU AVTOMO- BILOV LORDEK ANDREJ V ODA V PLINASTEM STANJU NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 5.3.1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo. Naprade. ki vas čakajo: 1. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 2.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 2/97 (nagrade prispeva FE.TST PIJB Zagorici: 1. nagrada: kavbojke BLUE MOON Stane Virant, Trg Revolucije 9, Trbovlje 2. nagrada: kavbojke BLUE MOON Marinka Rajner, C. 20. julija 2/1, Zagorje 3. nagrada: kavbojke BLUE MOON Simona Božjak, Dom in vrt 35, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 6. 3. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. Rešitev nagradne križanke 2/97: GAMAŠA, POPEK, IRANKA, SLAMA, SMUČARSKI, LOT, SKAKALEC, DANA, PP, AK1, AN, KAČAR, ARE, NICOT, KOMI, BITKA, AT1KA, ANT1, AMER, OCET, SKOK, KORK, SEPARE, KANT, ŽK, SEME, ADE, G, ADONIS, LEMENAT, OW, OPAST, ARIZONA, DALMATIN, SATIR, BLIER, JETIKA, ATO ATENA, ARTHUR, RAK. GALANTERIJA, SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SANDI LUNAR KOLODVORSKA 3, CESTA ZMAGE 12A, tel.: 64 430 od 9-12 in 16-19, sobota 8-12 TRGOVINA NA DROBNO ZA DOM, STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA varnostno okovje za okna, vrata, pritrdilni program FISCHER, varnostni program EVVA, ABUS, TITAN, H00PE, CISA, ALARMI izdelava vseh vrst kjučev, TUDI ZA NOVE MODELE, MERCEDES, OPEL, BMW, VOLVO itd. MONTAŽA artiklov iz prodajnega programa IvT.ii IvTai I 22.3.-20.4. Najbolj uspešni boste na delovnem mestu in pri drugih aktivnostih, kar bo predstavljalo tudi neke vrste beg pred lastnimi problemi. Ne preiskušajte svojega partnerja. Št.: 18. Do ljudi boste izredno tolerantni. Še f\M/ zlasti .s partnerjem vaju čakajo lepi in 21.4. -21.5. , harmonični trenutki. Na delovnem mestu vam še vedno primankuje discipline. Št.: 33. Nemirni boste in zaradi vaše razdražljivosti / ,'jt ludi v družbi ne boste preveč priljubljeni. 22.5. -21.6. Pazite, da ne pokvarite odnosa s partnerjem. Št.: 23. Od svo-J'*1 domačih v^/ ste se v 1 zadnjem času nekako oddaljili. Bolje je, da ne govorite preveč o sebi, čeprav vas bodo ljudje obkoržali in iskali vašo družbo. Št.: 20. Ugotovili - vw,fc A boste, da ste na na čust" JmflN ve-em po?" / N—Sfi 1 rocju zelo odvisni od drugih, kar vas bo ujezilo. Komunikacija s partnerjem bo težko stekla, zato si od pogovora ne obetajte preveč. Št.: 1. Zelo dobre Jvolje boste, saj “ t- vam bo uspelo premagati nastale težave. Polni boste ustvarjalnih idej in zamisli, 24.8.-23.9. zato bodite čimveč med ljudmi. Št.: 14. '31 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. Naša bodočnost OBČINA TRBOVLJE V trboveljski porodnišnici so od 4. do 15. februarja rodile: 4.2.Saša OBČINA HRASTNIK Trebše, Radeče,hčer Nežo; 5.2. Petra Glavač, Trbovlje, hčer Nejo; Nevenka Jurišič, Trbovlje, hčer Marino; Milanca Žumer, Rogaška Slatina, sina Davida; 6.2. Marjetka Terglav, Radeče, hčer Nežo; Simona Drnovšek, Zagorje, sina Anžeta; Jožica Čeperlin, Hrastnik, hčer Ines; 7.2. Branka Hubman, Hrastnik, hčer Evo; 9.2. Polona Šmid, Zidani Most, hčer Stašo; Maruša Špeglič, Hrastnik, hčer Niko; Natalija Kuharič, Trbovlje, hčer Kristino; Sonja Pečnik, Dol pri Hratniku, sina Natana; 11.2. Mojca Mastnak, Radeče, sina Marjana; Dragica Podlogar, Sevnica, sina Jako; Ivanka Čosič, Zagorje, hčer Mariano; Gordana Kovič, Litija, hčer Emo; 12.2. Katarina Karlovšek; Radeče, sina Gašperja; 13.2. Anica Grešak, Dol pri Hrastniku, hčer Tejo; Zdenka Odlazek, Zagorje, hčer Nives; Marija Poznajelšek, Sava, sina Ivana; Janka Pavšek Bantan, Izlake, sina Žana; 14.2. Mojca Strnad, Zagorje, sina Aleša; Fabijana Lah, Trbovlje, sina Anžeta Jana Egon; Vladimira Špajzer - Štefančič, Celje, hčer Evo; Marija Ocepek, Kisovec, hčer Moniko; Danica Mars, Zagorje, sina Davida. Iskreno čestitamo! OBČINA ZAGORJE OBČINA RADEČE DOMISLICA Včasih so navodila za odpiranje konzerv v sami konzervi, torej veš, daje konzerva narejena v Jugoslaviji, poslal VRH iz Zagorja VIC "Miha, zakaj si udaril Marka?" "Ker meje on nazaj!" Alma Mujič Trbovlje r mm 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 4 4/ 23.11.-22.12. Uspešni boste na delovnem mestu, kar vam bo pomagalo, da boste pozabili na osebne probleme. Bežali boste pred odgovornostmi in se najraje zadrževali doma. Št.: 24. Čustveni ‘Kj ^5* /j boste in marsikdaj boste reagirali povsm nepremišljeno. Do partnerja bodite bolj tolerantni in ne pričakujte, da vam bo ustregel za vsako ceno. Št.: 18. Težko boste razumeli druge, ludi partnerja, saj se bo zelo težko pogovarjati z vami. Največ sreče vas v tem tednu čaka na delovnem mestu. Št.: 12. Prekipevali boste od energije in dobrega počutja, zato boste skušali na vseh področjih nadoknaditi zamujeno. Tudi v družbi boste hoteli imeti zadnjo besedo. Št.: 8. Obremenju- jete se s problemi, ki se vlečejo že lep čas. Posvetite se raje bolj prijetnim stvarem, saj vam težav zaenkrat še ne bo uspelo rešiti. Ne predajajte se domišljiji. Št.: 13. Zanesite se na svoje sposobnosti in se sami spopadite s problemi, ki so veliki le na videz. Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen dve različni stvari. Št.: 25. M 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. S&. 7f 20.2.-21.3. KINO HRASTNIK 20. 2. - 23. 2.: TRAINSPO-TT1NG (drama), vsak dan ob 19m 21. 2.: GOSPA POSLANČEVA (GLEDALIŠKI ABONMA), pet. ob 19.30: 22. 2. in 23.2.: ŠTIRI SOBE (omnibus), sob. ob 17. in 19.00,ned.ob 17.00: 24. 2. - 2. 3.: NORI BOŽIČ (kom.), pon., tor. in pet. ob 17.00. sre. in čet. ob 17.00 m 19.00, sob. in ned. ob 10.00:28. 2. -2. 3.: NA VSE ALI NIČ (kom.), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 3. 3. in 4. 3.: NI KINO PREDSTAV; 5. 3.: FARGO (trilier). sre. ob 19.00 KINO DOL PRI HRASTNIKU 22. 2.: TRAINSPOTTING (drama), sob. oh 18.00; KINO TRBOVLJE 20.2.: OSTRŽEK (mlad.), čet. ob 17.00; 20. 2. - 24. 2.: ODKUPNINA (drama), vsak dan ob 17.00; 21.2.-24. 2.: SLEEP-ERS (krim.), vsak dan ob 19.00; 25. 2. - 3. 3.: BLISK SMRTI (akc.), vsak dan ob 19.00; 25. 2. -3. 3.: KOSEC, 2. del (ZF), vsak dan ob 17.00; 4. 3. in 5. 3.: NE ZALJUBI SE,... (trilier). tor. in sre. ob 17.00 in 19.00; KINO LITIJA 22. 2. in 23. 2.: TRČENI PROFESOR (kom.), sob. ob 19.00, ned. ob 18.00; KINO ZAGORJE 20. 2. - 23. 2.: ODKUPNINA (trilier), sre., sob. in ned. ob 19.00, čet. in pet. ob 17.00 in 19.00; 22. 2. - 25. 2.: BLISK SMRTI (akc ), soh. in ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 17.00 in 19.00; 26. 2. - 2. 3.: TRAINSPOTTING (drama), vsak dan ob 19.00: 28. 2. - 4. 3.: KLUB VRAŽJIH BABNIC (kom.), pet. in sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 4. 3.: LEPE VASI LEPO GORIJO (FILMSKO GLEDALIŠČE - jug. drama), tor. ob 21.00; 5. 3.: SVETLOBA (trilier), sre. ob 17.00; KINO IZLAKE 2. 3.: KLUB VRAŽJIH BABNIC (kom.), ned. ob 19.15 RADIO TRBOVLJE ČETRTEK, 20.2. 1997 in 27.2.1997 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL,. OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA. 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 - 6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 21.2. 1997 in 28.2.1997 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL. 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 22.2.1997 in 1.3.1997 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 1.00 KUHAJMO Z DUŠO, 1.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA. 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDELJA, 23. 2.1997 in 2.3.1997 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 CIC1VRT1LKA 10.45 OBVESTILA IN EPP. 11.00TEDEN JE ZA NAMI. 11.15 VIŽA TEDNA, 1.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1.30 EPP, 1.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK, 24. 2.1997 in 3.3. 1997 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK, 25.2. 1997 in 4.3.1997 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. TRBOVLJE 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA, 26.2.1997 in 5.3.1997 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TRBOVLJE 1 1 5 NO MERCV - When 1 Die 2 - 1 HAZARD - Maric, ne piši pesmi več 3 7 3 ROBERT MYLES& MARIA NAYLER-One & one 4 - 1 DAVOR RADOLFI - Kad uistinu volišženu 5 2 2 ČUKI-Zobar 6 4 2 MADONNA - Don't cry for me Argentina 7 - I BAJAGA - Silikon (2004) 8 6 4 BOVZONE - Words 9 10 4 SLO ACTIVE - Odpelji me na Mars 10 5 2 VICTORV - Nov dan se budi . u Glasujem za: I 'S I 6 8 Moj naslov: | 98 I ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje, I I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. Podjetje za svetovanje, in'eniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julij a 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 KNJIGOVODSKI PROGRAMI: materialno poslovanje, glavna knjiga, osebni dohodki, obresti, osnovna sredstva, fakturiranje, blagajna, vzdrževanje sistema, virmani, kalkulacije, kosovnice... RAČUNALNIKI PENTIUM FAKMODEMI MULTIMEDIJA (CD ROMI 8x, 10x, 12x, zvočne kartice, zvočniki) TISKALNIKI EPSON, HP, HR STAR, OKI, FUJITSU, NAC, CANON SOFTWARE (Microsoft, Borland, CA, Symantec, Delrina...) PREVLEKE ZA HARDVER UGODNI PLAČILNI POGOJI Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. TISKARNA GRAFEX IZLAKE ŠT/IMPILJKE in PEČETI R€KL/inini napisi, t/ible, TRptn^p^Renn KLIŠEJI ZA BL/TG/UnC TISK PROSPEKTOM Ih KdTdLOGOM GR/4FIČM/I PRIPR/4M4 Z A TISK MSE IZ EME ROKE OD BELEG/4 PdPIRJd DO DOBRE TISKOMIME Ih ŠE MnOGO MEČ Tiskarna GRAFEM Podlipovica 31, 1411 Izlake tel.:0601/74-180 (2 liniji), fax: 0601/74-110 življenji’ poslane pesnik če se znaš veselili preprostih vsakdanjih šivan V mesecu februarju praznujejo: jZvonko 1 [odak Angela Omalme, 11'hjca fjrden, lllelka Smrkolj, Bernarda Koščic, lllarija Brodar, Klara Oebm. II laja Pavšič, Slavi fakin, lože Sešlar. Andrej Lapornik, lllarija Draksler, Marjana Ban Lan, Katarina fjavranovič, Mili Roglič, Alojz Kukec, Andreja llliiller, Darja Knez, David Vidic, lllarija Soleušek, Rozi Mani m Angela Kučiš. I [ortiktiltiirno društvo vsem iskreno čestita! GOSTINSKO, PODJETJE RUDAR p.O. DCllili trg revolucije 26 TRBOVLJE mn U četrtek, petek IM f I j.Jr.G Z- J. V Hrastniku so se spomnili, da se je v njihovi občini, natančneje, v Savni peči, rodil prvak slovenske klasične filologije dr. Anton Sovre. Ob tern spoznanju razmišljajo, da bi se akademiku oddolžili s kakšnim pomnikom, pa s strokovnim srečanjem prevajalcev in morda še s čim. Redakcija jetrnic pobudo toplo pozdravlja in ji hiti nasproti. Po vzoru Sovretovega prevoda Odiseje končujemo sodobno odisejado o hrastniških potovanjih skozi zadnja leta. Vlogo Odiseja smo naložili že dolgoletnemu županu Leopoldu Grošlju, preimenovali pa smo tudi nekatere druge nastopajoče; tako smo na primer dvanajsti del, ki govori o manevriranju med Skilo in Karibdo, posodobili v Med Jeričem in Potrčem. Za pokušino vam tokrat predstavljamo tisti del, ki govori o tem, kako je župan Leopold Grošelj premagal Kiklopa, simbol centralizma (imel je samo eno oko), ki je držal Hrastničane ujete v svoji votlini, da bi se odpovedali svoji občini. Redakcija jetrnic Gospodarimo (tako V trboveljski Iskri-Semicon zaposleni stavkajo, podjetje pa bo šlo v stečaj. V Medijskih Toplicah sicer delajo, podjetje pa je na poti v stečaj. V Tiki tudi delajo, vendar jih bo poslej delalo manj, saj jih dobrih trideset odhaja na Zavod za zaposlovanje. Prcsada iz Gabrovke tudi na četrti ponovitvi javnega razpisa ni hotel nihče vzeti za svojega. Gospodarimo (in drugače V Portorožu seje trboveljsko zasebno in bordersko podjetje Goltes okitilo s priznanjem revije Podjetnik, da so podjetniki leta. Tudi na prestižni podelitvi naslovov gospodarstvenikov leta, ki ga bo zadnjega februarja izvedla Gospodarska zbornica Slovenije, ne bomo umanjkali. 'titka Redakcija čestita in pozdravlja Spisek tistih, ki bi lahko zašli v to rubriko, je v začetku leta kar obilen. Da ne bi v tem drenjanju napak presodili, bomo čestitali hiši: hotelu Kum. Ker je dokaj zdrav dočakal častitljivih 100 let. To pa je v krajih, kjer hoteli težko že polnoletnost dočakajo, dosežek, vreden stiska roke. L dovod in Kikop Pride na večer Kiklop z debelimi fascikli s seje; v prostorne omare, ob zidu stoječe, jih spravi, dovolj visoko, da ne dosežejo jih hrastniške roke, bodi da slutil je kaj ali šef je tako mu ukazal. Tu se približam mu jaz, Kiklopu, z bokalom v roki, polnim laškega piva, povzamem besedo in rečem: "Na zdaj piva, Kiklop, ko utrudil si se na sejah! Pij, da boš videl, kak sok iz vode turjanske nastane!" To sem dejal. On vzame in pije. Neznansko godi mu grenkega hmelja napoj, in že me prosi za vrč drugi: "Daj, prijatelj, še svoje dobro ime mi povedi, tu pri priči, da umerim ti dar, ki vesel ga boš, pravim!" Reče, a jaz mu ponudim iznova hmeljive pijače. Trikrat napolnil sem vrč in trikrat izpil gaje slepec. Kadar pa stopi mu pivo v glavo in zmede mu misli, tu se z medeno besedo obrnem do njega in rečem: "Vprašal si prej me za slavno ime, Kiklope moj dični; dobro, povem ga, a ti me obdari po svoji obljubi! Polde je moje ime, in Polde me kličejo, vedi, Hrastničani pa vsi, ki sicer so mi bližnji drugovi!" To sem dejal. Silak pa takoj mi vrne v odgovor: "Polde bo zadnji moj plen, po vseh ostalih županih, drugim vzamem komune poprej, tebi poslednjemu. Polde, to bodi moj dar ti gostinski, župan hrastniški!" Reče in nagne se vznak pa buti zamolklo ob zemljo; tolsta mu šija zavita leži, prevzame ga spanec. Tu splazim se jaz do drugov, v votlini sedečih: "Čas je prišel, dečki, lestve vzemite, ker gremo." Splezamo na omare, na naj višje police, kjer leže papirji nove centralne, brez komun, ureditve. Vsak bakljo svojo vzame in porinemo palice žareče med papirje, ki bi komune občanom vsem vzele. Papir se hitro vname ob ognju, že se prijemlje ga plamen, dim hrusta zbudi in ta neznansko zarjove, odmevajo stene. A meni srce je smejalo v pogumnih se prsih, z domislekom izvrstnim ukanil pošast sem emonsko. Loto brezposelnih Za naše zveste hazarderje pa objavljamo rezultate zadnjega lanskoletnega žrebanja. V naših krajih so bile izžrebane nas- lednje številke: Hrastnik 0674 Litija 1107 Trbovlje 1492 Zagorje 1063 Pokoj nina po vasi men, ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prosto voljno pokojn insko za varo vanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska l6/1997 Banka Zasavje d.d., Trbov 5000004414 4 COBISS e DEVIZNO VARČEVANJE DALJŠA doba obresti Možnost vezave od 1 do 60 mesecev. Sklepanje pogodb in podrobnejše informacije v VSEH enota LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi •'•••'j -s NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek........................................ Datum rojstva ........................................ kraj ...................... poštna št................. ulica...................... telefon.................... datum................... podpis.................. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)