Slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju je neločljivo povezano s svojim narodom v FLRJ in bo nadaljevalo v okviru OF, na osnovi tradicij narodno-osvobodilne vojne, in v najtesnejši povezanosti z italijanskimi demokratičnimi množicami, borbo za svoje pravice in za demokratične pravice vsega tržaškega ljudstva.
IZ IZJAVE TAJNIŠTVA OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PO RESOLUCIJI INFORMA C USKE GA f URADA KP IN PO IZJAVAH CKKP JUGOSLAVIJE
NAŠA POT
mora bi H pot nenehnega utrjevanja enotnosti, bratstva in protiimperialistične fronte

Nesocjlasje ■ med Informacijskim uradom KP in KP Jugoslavije je močno odjeknilo po vsem svetu in je bilo predmet najrazličnejših kome ta jev. Kako je bi o pričakovali, je svetovna imperialistična reakcija to nesoglasje izkoristila in' spretno začela metati v svet fantastične in lažnive vesti z jasnim namenom, da pridobi na terenu s svojo vojnonujškaško politiko in da odvrne demokratične množice in vso svetovno javnost od perečih vsakodnevnih političnih in predvsem ekonomskih problemov. Ena izmed posebno vidnih značilnosti imperialistične propagande v zvezi z nastaCimi nesoglasji je trmasto zatrjevanje, da se protumperiali-stični tabor ruši in da je Jvgosla-vija praktično naredila prve korake k izstopu iz demokratične fronte.
Ni mogoče trditi, da ni tej propagandi v prvih dneh nasedel marsikdo, tudi vodilni državniki nekaterih Ijudsk'h demokratič ih dr-ždv, kot n. p-. Albanije, ki. so začeli zavzemati do Jugoslavije čudno stališče-
Vendar se je kljub vsem tem naporom imperialistične in nofra-hje reakcije, da poglobi in razši i bastalo nesoglasje, začel spor vračati v svoje resnične meje, ki je ZQOlj načelno ideološ ega z a-čaja in ki bo tudi v tem okviru Plorai biti rešen. Tako je n. pr. Bolgarija, ki je sicer z ideološke strani zavzela določeno stališče. Podčrtala izjavo, da se njeni prija-teljski odnosi do Jugoslavije ne bodo menjali. Podobno izjavo je dala CHR, Madžarska in druge, ravno tako pa tudi Jugoslavija, katere vpdilni državniki so poudarili svojo neomajno zvestobo bratski Sovjetski zvezi in vsej demokratični a nižini.
Tako se torej spletke raznih odkritih in prikritih sovražntlcov demokratičnega tabora z bratsko Sovjetsko zvezo na čelu razblinjajo, Ostajajo pa še vedno nekatere posledice, k~- jih je povzročilo nerazsodno presojanje položaja in ukrepanje nekaterih v prvih dneh na-stalega nesoglasja. Mislimo predvsem na posledice na našem Tržaškem ozemlju.
Potrebno je navesti nekaj dejstev:
Posebnost položaja naših demo-Matičnih sil s komunistično partijo na čelu je v večnarodnostni sestavi Prebivalstva, ki je dolgo dobo žive-*° v umetno razpihovanem nacio-haiističnem nasprotovanju, v teri-ŽprijV., razdel jenem v dve j od očji, katerih eno je pod območjem im-Perzaiističnih sil in drugo pod ^Pravo ljudske demokratične Ju-S0slavije ter še v dejstvu, da so naše demokratične sile na Tria-žkenx 'ozemlju v svoji vsakodnevni b0Tbi p direktnem dotiku z vsakovrstnimi agenturami imperializma. in moč naših demokratičnih ■‘Ožic je v enot o ti in b atski ^vezanosti Slovanov in Italijanov, ,l je nastala v osvobodilni borbi h se okrepila v dneh borbe proti n9loameriškemu imperializmu ter b strnjenosti $}Ov nskega prebival ^.Va p Osvobodilni fronti. Ofen-‘va imperialistične reakcije se ves “s razvija ravno proti tej enotno-1 v narodnostno političnem, še lj pa p ekonomskem, sindikal-in drugih področjih.
^a ta specifični značaj našega
položaja moramo prvenstveno misliti vsi. ko zavzemamo v tem ideološkem nesoglasju med Informacijskim uradom in KP Jugoslavije stališče in trezno in razsodno moramo računati, da tudi nehote ne zahajamo na pozicije, ki bi bolj koristile imperializmu in nacionalnemu šovinizmu, kot pa stvari svetovne demokratične fronte. Zato je popolnoma pravilno ugotovil na zborovanju O. E. v Mačkovljah tovariš Pahor Drago, ko je dejal: «Prepričan sem, da bomo najbolje ustregli Stalinu in vsej družini demokratičnih na-rcdov po v em svetu, če bomo skrbeli, da bomo ostali na svojih pozicijah in če bomo složno kot do sedaj vodili svojo borbo» .
Toda zdi se, da so nejasni položaj prvih dni skušali nekateri elementi izrabiti za «razpihovanje šovinizma in razbijanje enotnosti slovenskega ljudstva v okviru OF in s tem za razbijanje italijansko slovenskega bratstva», kakor ugotavlja tajništvo OF za Tržaško ozemlje v svoji izjavi v zvezi z resolucijo Informacijskega Urada To izjivo potrjuje tudi nee otnost stal šč 2 v izv Silne m odboru komu.
• *,, ttd
sbordi®j .	p
v
Na originalu je na stopnicah dobro viden eden od pridigarjev
nistične partije Tržaškega ozemlja, v katerem sta nastali dve tendenci, katerih vsaka je preJTožila posebno resolucijo v pretres članstvu in ljudstvu.
Resolucija tov. Babiča pravi v
z zgražanjem ugotavlja poizkuse uničenja enotnosti Partije in demokratičnega gibanja v Trstu. Ti poizkusi se spretno zakrinkujejo z napadi proti Jugoslaviji, izkoriščajoč izjavo informacijskega urada
svoji prvi točki, da izvršilni odbor I o položaju jugoslovanske komuni- |
stične partije.
Dalje obsoja resolucija poizkuse odvrnitve naših demokratičnih množic od potreb vsakdanje borbe glede vsakdanjih in splošnih vprra-Sa.lj, ki zadevajo življenje našega Nadalevanje na 2. strani
K i^lcljucitvi oclvetnllccrv'
Ferlmpe In KuScanj e
Komaj mesec dni je minilo, odkar sem imel priliko baviti se z očito nezakonitim postopanjem nekega tržaškega oblastna (glej Prim. dnevnik z dne 22. maja t. I. št. 902), in že se je dogodil drug tak primer, ki je v nasprotju z vsakim pravnim pojmovanjem, vsaj kakor smo ga vajeni pri nas v Srednji Evropi, Mislim na odlok ravnatelja oddelka za pravne zadeve ZVU, s katerim je izključil slovenska odvetnika dr. Karla Ferlugo in dr. Angela Kukanja od vsakega uradnega poslovanja pred omenjenim sodiščem.
Dogodek, ki je dal povod za ta odlok, je znan: Dr. Ferii'.* in dr. Kukanja sta bila v znanem procesu proti Prim. dnevniku branilca odgovornega urednika inž. Renka. Takoj v začetku razprave sta v imenu in v interesu svojega klienta zahtevala, da se razprava vrši v slovenskem jeziku, ker obtoženec slabo obvlada italijanščino in ker tudi sama svojo braniteljsko dolžnost laže in uspešneje izvršujeta v materinščini. Pri tem sta se sklicevala na določbe mirovne pogodbe, po kateri, je slovenščina enakopravna italijanščini. Major Bayliss je to zahtevo gladko odklonil, češ da se razprava lahko vrši samo v angleščini ali italijanščini, katera dva jezika on razume. Branilca sta nato ponovno izjavila, da pod takimi pogoji ne moreta izvrševati svoje zagovorniške naloge, kakor jima to veleva poklicna dolžnost ter sta zapustila razpravo.
C e bi bil major Bayliss na predlog obrambe odgovoril približno takole: «Gospoda branilca, v načelu imata prav in jaz sem prvi, ki želim, da se spoštujejo določbe mirovne pogodbe. Zalibog pa je položaj tak, da jaz ne razumen slovenščine. Ce poklicen tolmača, bo razprava trajala še enkrat toliko kot mora. Zgolj
iz razlogov praktičnosti vaju tedaj prosim in poživljam, da pač zatisneta eno oko in razpravljata v italijanščini», če bi bil tako govoril, bi se bila omenjena branilca najbrže odločila, da razpravljata v italijanščini ter bi bila zaradi ljubega miru sprejela neprijetno %n — lahko rečemo — nehumano dejstvo, da se slovenski človek ne more zagovarjati v svojem jeziku in da ne najde sodnika, ki bi ga razumel. Za odvetnika Ferlugo in Kukanja tak postopek ne bi bil nič novega; saj sta v dvajsetih letih fašizma v tem pogledu pridobila dovolj debel žulj.
Major Bayliss bi bil lahko tako govoril — kot vljuden človek — celò v primeru, da ne bi bilo omenjene določbe mirovne pogodbe. Odločil pa se je za nasprotno postopanje in je enostavno pregazil mirovno pogodbo, na podlagi katere so bili on in druga oblastna poslani v Trst ravno z dolžnostjo, da skrbe za spoštovanje njenih določb.
Takoj nato je sodnik major Bayliss zagrešil drugo nezakonitost: Pustil je obtoženca brez obrambe. Ali more izvrševati svojo dolžnost ali ne, o tem odloča branilec sam, edino on. Vprašam. Kaj bi storil major Bayliss v primeru, da mu branilec izjavi, da se ga je nenadoma Ionia vročica in da ni več kos svoji nalogi? Gotovo bi prekinil razpravo, dokler obtoženec, odnosno odvetniška zbornica ne imenuje drugega zagovornika.
- Zakaj major Bayliss tega ni storil v danem primeru, ko sta branilca izjavila, da ne moreta izvrševati svoje dolžnosti? Očividno je čutil, da ni pravilno postopal; kajti proti koncu razprave se je tolažil s tem, da je obtoženec sam odslovil svoja dva branilca. In ko je obtoženec to zanikal, mu je v obraz zalučal, da laže.
Pri razpravi obtoženec sme iti mimo resnice, sodnik pa ne. Toda glej nedoslednost: Teden dni po razglasitvi obsodbe je major Bayliss izdal nov ferman (za turške razmere so najbolj primerni turški izrazil), s katerim sta branilca izključena od vsakega poslovanja pred vojaškim sodiščem, in sicer trajno, za nedoločen čas. Kje je zdaj resnica? Ce je obtoženec sam odslovil svoja dva branilca, kakor je bilo zatrjevano na razpravi, potem vendar ni prav, da nosita posledice omenjena dva branilca! Seveda je izdajatelj fermana (naj mi oprosti, ampak res ne najden točnejšcga izraza) čutil to neskladnost in je svoj sklep obrazložil s tem, da sta branilca s svojim «robatim načinom» (modo grossolano) povzročila, da je obtoženec ostal brez obrambe in tako kršila najsvetejšo dolžnost, ki jo ima odvetnik. Ko se je obtoženec pritožil, da je brez svoje krivde ostal brez obrambe, je po izjavi sodnika lagal; zdaj pa isti sodnik trdi, da je to, kar je bila pred osmimi dnevi laž, danes resnica. Vprašam ponovno: Kje je doslednost? Kje je zakon? In — kje je pravica?
Ce je v- smislu odloka, ki globi oba branilca, obtoženec po njuni krivdi, torej brez lastne krivde, bil oropan obrambe, potem je vse postopanje nično in bi se moralo ob naviti. Mirne duše prerokujem, da se to ne bo zgodilo. Nismo od vče raj! To pa nič ne menja na dejstvu, usoda določenih stvari.
Ostane pa še drugo dejstvo: Doživeli smo, da dva odvetnika, ki se pred sodnikom sklicujeta na zakon in zahtevata to, kar zakon določa, končata s tem, da dobita občutno globo. Z drugimi besedami: Slovenec, ki si danes upa v Trstu želeti, da bi se spoštoval zakon, lahko
pričakuje, da bo njegov nastop sojen kot robat, z odnosnimi posledicami.
Baviti se je treba edino še z vprašanjem: Ali sta imela odvetnika Fer-luga In Kukanja prav, ko sta trdila. da v italijanščini ne moreta popolnoma zadostiti svoji poklicni dolžnosti? Povedano je že, da sodnik tega ne more presojati, temveč odvetnik sam. Dobro poznam oba odvetnika osebno in domišljujem si, da italijanščino obvladujem vsaj tako dobro kot ona dva. In bog mi je priča: V svoji materinščini vsaj za 25 odst. laže, hitreje in točneje mislim in govorim nego v italijanščini. Kar velja zame, velja tudi za odvetnika Ferlugo in Kukanja, velja za vsakogar!
Ferman, o katerem tu razpravljamo, pa ne žali samo jurista, ampak tudi človeka. AH je res potrebno, da sodnik v svojem uradnem poslovanju rabi žaljivke, kakor «lažete» proti obtožencu in «robat način» proti branilcema? Kaj bi k temu dejal duhoviti Churchill, ki zna najostre~o stvar povedati na tak fin način, kakor to zmore samo angleški gentleman?
In potem antipatično (ni druge besede!) namigavanje odvetniški zbornici, češ odvetniki, kakršna sta dr. Ferluga in dr. Kukanja, ne zaslužijo, da so vpisani v seznamu odvetnikov. Seveda so odborniki odvetniške zbornice prebrihtni, da ne bi razumeli, kam «pes taco moli». Na srečo pa so tudi juristi. Ne bodo upoštevali te človekoljubne pobude. Poleg tega, da so juristi, se morajo namreč tudi zavedati, da se njim kot Italijanom jutri lahko pripeti kaj podobnega. Kolonija ostane kolonija. Vseeno je, če gre za usodo bušmana ali pa culvkafra.
JURIST
0
S
,N
Pm širokem s vetu
KRONIKA
a V BERLINU so skušali ustanoviti ločeno mestno upravo za tri zapadne zascditene sektorje, proti čemur pa se je uprl mestni svet, ki je pozval medzavezniško nadzorstveno komisijo, naj reši enotnost prestolnite in Nemčije.
•* SOVJETSKI DELEGAT v štiričlanskem mestnem poveljstvu Berlina (Kommandantur) je izjavil, da ta ustanova ne obstaja več zaradi samovoljnih ukrepov zapadnih velesil in je zato odpovedal svoje sodelovanje.
» ZAPADNE VELESILE So protestirale v Moskvi zaradi blokade zapadnih sektorjev Berlina, s katerimi imajo zapadnjaki zveze samo še z letali.
*	NA ZAPADU so objavili iz-mššijeni tajni načrt, po katerem naj bi berlinski komunisti pripravljali upor, da se polastijo prestolnice. Ta potvorba ima namen preplašiti konservativce in Jih še bolj pritegniti k zapadnim velesilam.
■» V FRANKFURTU se je II deželnih ministrskih predsednikov zapadnih področij Nemčije izmikate predlogom vojaških poveljnikov gsede izgradnje zapadnonem-ške države, ker se bojijo, da bi bili soodgovorni za delitev Nemčije.
*	V SOVJETSKEM zasedbenem področju Nemčije so izdelali dveletni gospodarski načrt, po katerem se bo proizvodnja dvignila na «8 odst. predvojne.
-S ZDA so prekinile pošiljanje Marshallove gospodarske pomoči Franciji, Angliji, Švedski in Belgiji, ker te države niso odobrile dvostranskih dogovorov z ZDA o tej pomoči do 3. t. m„ kakor so tes Američani predpisali.
*	KOMISIJA štirih velesil ,ki preučuje vprašanje bivših italijanskih kolonij, je predložila poročilo o vprasaBju triireje.
V ITALIJI na debelo delijo odlikovanja vojakom, ki so se izkazali med vojno v borbi na vzhodni fronti proti sovjetski armadi.
*	FRANCIJA bo izdala letos 316 milijard frankov za vojaške potrebe, to je 31 odst. vseh izdatkov, medtem ko je lani potrosila v ta namen sam' 27 odst.
«• FRANCOSKA socialistična stranka je imela svoj 46. kongres, ki se je izrekel za nadaljnje sodelovanje stranke v vladi. -
9 ITALIJANSKA socialistična stranka (Nennijcva) je Imela v Genovi kongres, kjer je zmagala struja sredincev, in so tako prišli v vodstvo stranke večinoma novi ljudje.
*	SENATOR FARRI je izjavil, da znaša število padlih italijanskih partizanov 56.668, medtem ko je bilo v Severni Italiji ubitih samo 15.666 fašistov in ne 368.066, kakor bi rad dokazal desničarski tisk.
*	ALBANSKA VLADA je odpovedala carinsko unijo in vse gospodarske dogovore, ki jih je sklenila z Jugoslavijo. V 4* urah so morali zapustiti albansko ozemlje vsi jugoslovanski državljani. Jugoslovanska vlada je večkrat odločno protestirala.
*	JUGOSLOVANSKA VLADA je ponovno potrdila, da bo vse pripravila za podonavsko konferenco, ki se bo začela 30. t. m. v Beogradu.
*	VKP Cb) SZ ne bo poslala delegacije na 3. kongres KP Jugoslavije, ki se bo začel 21. t. m. v Beogradu.
GROF BERNADOTTE ni uspel S svojimi mirovnimi predlogi, ki jih Arabci kakor Židje odbijajo, tako da bo v Palestini ponovno začeli vojni ples dne 9. t. m., ko poteče rok premirja.
*	NA FINSKEM je pri volitvah dcbRa demokratska ljudska zveza, v kateri so komunisti, 26 odst. vseh glasov. Zveza bo ostala v vladni koaliciji.
*	AMERIŠKA VLADA bo poslala v Evropo posebno komisijo, da na mestu preuči vprašanje znižanja valut držav, ki prejemajo Marshallovo gospodarsko pomoč.
KRIZA V BERLINU NA VRHUNCU
Na osnovi sklepov londonske konference zapadnih držav o ustanovitvi zapadnonemške države so sklicali trije poveljniki zapadnih velesil, Clay, Robertson in Koenig predsednike vseh 11 zapadnčnem-ških dežel na skupno zasedanje v Frankfurt. Na konferenci go sklepali o naslednjih točkah: spremembe deželnih meja, ki so jih presekale .razmejitvene.. črte zasedbenih področij; sklicanje ustavodajne skupščine zapadnonemške. države, in volitev poslancev; zasedbeni statut, kinaj dotoči pravice in 'oblast zasedbenih sil in Nemcev. S tem so hotele zapadne velesile naprtiti del odgovornosti za londonske sklepe nemškim zastopnikom.
loda nemški politiki nočejo biti odgovorni pred svojim narodom za delitev Nemčije' in se izogibajo vsakim sklepom, ki bi to delitev potrdili. Menijo, da go Velesile povzročile to delitev in da morajo za to same nositi vso odgovornost.
Nemški ministrski predsedniki so se izmaknili predlogom zasedbenih poveljnikov in zaprosili za odlog, ker se bodo sami posvetovali predhodno v Koblenzu.
Toda že prve izjave nemških politikov kažejo, kakšni bodo sklepi nemških ministrskih predsednikov. Celo nemški demokrščanski voditelj, Reinhold Maver je izjavil, da je nemogoče sprejeti «diktat» zapadnih velesil, ker navedena vprašanja reži lahko samo ljudska volja. Mayer in. socialdemokratski voditelj Fritz Heine odbijata iz strahu pred ljudstvom sprejem ustave, in zahtevata samo «navaden zasedbeni statut». Heine je namreč priznal, da bi volitve v ustavodajno skupščino «ustvarile v sedanjih razmerah opozicijo, ki bi dobila večino in avtomatično potrdila varšavski ..program ter odbila londonske sklepe».
To previdnost narekuje zapadno-nemškim politikom tudi zadržanje SZ, ki ni odgovorila na londonske sklepe s proglasitvijo kake vzhodnonemške države, marveč pušča vse pobude za delitev Nemčije, ki so nepriljubljene pri Nemcih, zapadnim velesilam.
Nemškim ministrskim predsednikom je narekoval zavlačevalno zadržanje tudi težak položaj v Berlinu. Po uvedbi zapadnonemške marke na zasedbenih področjih in zapadnih sektorjih Berlina so odgovorile sovjetske zasedbene oblasti z valutno reformo v svojem zasedbenem področju in v svojem sektorju Berlina. Da . bi zaščitile gospodarske koristi prebivalstva na tem področju, so hkrati uvedle, zaporo prometa z zapadom, zaradi česar je postal položaj zapadnih velesil v Berlinu, ki leži na sovjetskem področju, nevzdržen. Zapadnjaki oskrbujejo prebivalstvo svojih sektorjev v Berlinu samo že z letali.
Znani francoski zunanjepolitični komentator konservativni Pertinax, tako-le opisuje položaj v nemški prestolnici: «Brez dvoma sta skušala generala Clay in Robertson obdržati svoj ugled. Toda danes, ko se je borba med obema valutama izrodila v neke vrste blokado zapadnih sektorjev Berlina, kako neki bosta kos položaju? Irnata živil in premoga za 4-6 tednov. Kaj pa potem? Nemogoče je oskrbovati z letali 2 milijona prebivalcev.
Prej ali slej bo Clay prisiljen k naslednji odločitvi; ali zapustiti Berlin ali pa si s silo odpreti pot za oskrbovanje svojih sektorjev Berlina. ponižanje za.padnjakov utegne biti za mesec dni mnogo večje, kot pa bi bilo pred nekaj dnevi, če bi se sporazumeli z Moskvo, čeprav bi pri tem izgubili kako točko».
Dne 1. julija se je zadnjič sestalo k zasedanju štiričlansko mestno poveljstvo (kommandantur) za Berlin. Sovjetski član te ustanove polkovnik Kalinin je namreč izjavil, da je kommandantur izgubila razlog za obstoj, ker hočejo zapadne velesile vsiliti Berlinu, ki je središče sovjetskega zasedbenega področja, zapadnonemško marko. Kalinin je pristavil, da sovjetski zastopniki né bodo več sodelovali pri tej ustanovi.
Zapadne velesile go odgovorile,
da' bodo pristopile k organizaciji
svoje kommandanture za tri zapadne sektorje Berlina, kar .je silno razburilo nemško prebivalstvo. Svet nemškega ljudstva, ki zaseda na sovjetskem področju, je odločno protestiral proti nesmiselni dokončni delitvi prestolnice na dva dela. Zahteval je razpis plebiscita, na katerem naj se nemško ljudstvo Izreče za enotnost Nemčije zlasti pa njene prestolnice Berlina; smešna bi bila ustanovitev «trisektorja» v Berlinu, ki bi bil oddaljen 250 km od «tričone».
Takemu početju se je uprl celo berlinski mestni svet, v katerem so člani veSinorria «zapacinos usmerjeni, Zahteval je, naj se zopet sestane medzavezniški nadzorstveni svet ža Nemčijo (ki od. 20. inarca ne zaseda več) -ih naj prepreči 'delitev Berlina.	.'
Borba med markama in „blokada"
Položaj v mestu se nenehno, slabša. Borba med obema valutama, zapadno in vzhodno marko, se'( bije že zaradi zemljepisnega položaja v prid druge, zaradi česar ugled zapadnjakov močno trpi. Se pred nekaj dnevi, so na črni borzi prodajali novo zapadno marko, za 30 vzhodnih mark, sedaj jo pa do-dobiš že za dve ali tri. . Nevzdržen položaj zapadnih velesil y Berlinu je prepričal -Berlinčane o nujnosti, da sl nabavijo vzhodno valuto, zlasti še zato, ker sovjetske oblasti pri pobijanju špekulacije aretirajo vsako osebo, ki bi krožila na njihovem področju z zapadno marko.
Angloameriška letala oskrbujejo zapadne sektorje Berlina s samo najnujnejšimi živili, ne morejo pa prevažati zadostne količine premoga za zapadne berlinske industrije, ki zaradi tega ustavljajo obrate. Hkrati pa zapadnjaki odvažajo iz svojih sektorjev Berlina po 50 ton materiala in strojev dnevno.
Po konferencah, ki so trajale teden dni, so se zapadne sile sporazumele in poslale protestno nòto; s katero zahtevajo, da . sovjetske, oblasti' odstranijo predhodno blokado Berlina, nakar naj bi se začela pogajanja za rešitev vprašanja prestolnice.	...
-Ta korak so zapadnjaki pripravljali z bučno propagando: letalske parade so . se množile na berlinskem nebu, pretirane izjave raznih Ciavev, Robertsonov in. Bevinov in končno zadnji sestanek z maršalom Sokolovskim, za katerega go le-ti zaprosili,'ki se je pa zaključil brezuspešno. Prav tako sta odbili Danska in Indija prošnjo Anglosasov, da bi sprožili ' berlinsko zadevo pred OZN.,
O položaju v Berlinu je . izdal 'maršal Sokolov .«id naslednje poro« čilo: «Angloanseriške in francoske oblasti so' zaradi .svojih enostranskih sklepov .odgovorne za sedanje stanje v Berlinu. Člani londonske konference, ki po sklenili delitev Nemčije, bi morali pomisliti na posledice svojih sklepov, zlasti pa glede Berlina, ki je gospodarsko in pravno odvisen od sovjetskega zasedbenega področja, v katerem leži. Toda londonska konferenca je hotela rešiti nemško vprašanje, v
GEN. ROBERTSON
prid zapadnih velesil in na škodo nemškega ljudstva.
Sovjetske oblasti imajo za svojo dolžnost, da zaščitijo koristi 20 milijonov Nemcev sovjetskega, področja proti vsem ukrepom zapadnih velesili ki bi utegnili razkrajati gospodarstvo sovjetskega področja»
In «Novoje vremja», ki razčlenjuje sklepe varšavske konference, zaključuje: «Samo Sovjetska zveza in države ljudske demokracije so mogle sestaviti o nemškem vprašanju tak program, ki ustreza koristim vseh narodov in dejansko služi miru, demokraciji, ter socializmu, > Sovjetsko javno mnenje . . pozorno spremlja spletke v zahodni Nem- ; čiji».
CLAY
Dve svetovni vojni
Porurje je eno izmed šestih največjih industrijskih področij na svetu- Ostala so. naslednja: atlant-. sko primorje ZDA, Honsu in Kiu-šiu na Japonskem, uralski kombinat v SZ, srednja Anglija in področje, ki obsega severovzhodno Francijo, Belgijo in Luksemburg.
Medtem ko nihče ni oporekal državne pripadnosti naštetih industrijskih področij, pa je vprašanje Porurja zapleteno: Porurje je v obmejnem Porenju in leži v središču stoletnih nasprotij med nemškim in francoskim narodom. Zato ima dežela statut, ki ga zgodovin-
Naso pot
(Nadaljevanje s 1. strani) ljudstva. Resolucija poziva tržaško prebivalstvo, da še naprej ostane kakor v preteklosti med najdosled-nejšimi borci mednarodnega demokratičnega gibanja, ki ga vodi Sovjetska zveza in njen genial d voditelj Stalin, da spor med Infor-Tiìùcijskim, uradom in CKKPJ ne sme ošibiti vezi med Trstom in novo Jugoslavijo. Zato resolucija tov. Babiča ostro obsoja dilemo «za Moskvo ali za Beograd))t ki je v Trstu v interesu imperializma in na-cionaišovinizma ter smatra, da se mora nastali spor čini prej rešiti med dvema direktno zainteresiranima organoma p interesu mednarodne socialistične fronte.
Nasprotno temu Vidaljeva resolucija popolnoma in brezpogojno odobrava sklepe Informacijskega urada. Poziva vse komuniste i rzaskega ozemlja, da zavzamejo tako stališče (ki ga je resolucija' tov. Bab&d označila za dilemo «za Moskvo ,dli za Beograd»), Resolucija končno 'poziva vse člane,' — čeprav dogodki kažejo nasprotno — da zastavijo svoje sile, da se ohrani enotnost Partije na podlagi popolnega pristanka brez pridržkov na resolucijo Informacijskega urada in da naj osredotočijo svojo pažnjo na ohranitvi in utrditvi slovansko italijanske unije.
Centralni komitet bo na svojem zasedanju 11, t. m, določil dan
izrednega kongresa KP. TO-ja, ki bo najpozneje v teku enega meseca.
Tudi okrožni komitet KP za Istro je izdal resolucijo, ki se po vsebini približuje resoluciji tov. Babiča, posebno pa obsoja frakcionaška politiko nekaterih elementov v prvih dneh, v «kateri sé je silo-ma znašel tudi tisk in vodil propagando proti Partiji, ki se je istovetila s propagando sovražnega liska».
Pse fe resolucije so trenutno v pret esu in do kongresa se bo gotovo še marsikaj razčistilo, razjasnilo in poglobilo. Eno pa je gotovo že sedaj, namreč, da se naglica, s katero se je hotelo zavzeti stališče oziroma, s katero se je zavzelo ènotstransko stališče, pokazala za napačno, škodljivo. Na delu so elementi, ki jim je mnogo na tem, da razbijejo tržaško KP, da razderejo italijansko slovansko bratstvo in slovensko OF- Zato je potrebna stalna budnost. Na zdravih silah tržaških demokratičnih borcev je, da izpeljejo iz tega trenutnega položaja našo fronto še bolj čvrsto, še bolj borbeno na resnični in ne demagoški internacionalistički podlagi p interesu družine demokratičnih narodov, v interesu Sovjetske zveze, v interesu ljudsko demokratične Jugoslavije in v prvi 'frsti v interesu Tržaškega ozemlja in njegovega demokratičnega prebivalstva.
enže
ski dogodki periodično postavljajo v pretres.
Ze stara francoska monarhija je s kardinalom Richelieujem - (izg. rišlje) skušala preprečiti enotnost Nemčije, pa tudi za časa republike je bila Richelieujeva politična o* poroka osnovni nauk vseh francoskih nacionalistov od Maurrasa do ' de Gaullea.
Ko je bda v nemško-francoskl vojni Francija premagana pri Sedami leta 1871, je Bdsmark proglasil nemško cesarstvo v Versaillesu. Dva zelo važna dogodka sta se tedaj pripetila istočasno: Nemčija je poleg Alzacije priključi'» budi lorenske rudnike šeleza prav tedaj pa so iznašli nove metode za proizvodnjo železa in jekla, kS označujejo drugo obdobje industrijske revolucije.
Tako smo od leta 1871. do prve svetovne vojne priča ogromni industrializaciji vsega Porenja vštev ši Porurje. Zgodovinskim raz’ agoni francosko-nemške borbe za nadzorstvo tega podiročia se pridružuj* tako še gospodarski razlog, ki postaja vedno važnejši.
Po zlomu Nemčije 1. 1918 je bila glavna skrb francoskih industrij cev ih generalov, ne samo da priklju? čijo Franciji Alzacijo in Loreno, marveč da tudi zasedejo desni breg Rena in porurski bazen, kjer sd največji pretnogokepi in železarne. Znano je, da se je Anglija vedno u-pirala tem poskusom Francije, ki si je hotela zagotoviti celinsko nadvlado v Evropi. Znano pa je tudi, đa je bila 1- 1923, ko je Nemčija odpovedala plačilo reparacij, prva misel Francozov, da so vojaško za^ sedli Porurje.
S tem je hotela Francija vzpostaviti pod svojim pokroviteljstvom-enotnost med porenjskim premogom in lorensko železno rudo, enotnost, ki je bila pred letom 1918 pod Nemčijo in ki jo je versail-leska pogodba razbila. Le-ta je namreč potegnila novo mejo med prvo in drugo teh osnovnih surovin.
Francoska okupacija Porurja je imela dvoje posledic: 1. Nemški kancler (predsednik vlade) Stre-seman je začel z akcijo, ki pomeni konec pasivnega odpora Nemcev
Pustolovski izpadi Albanije
- proti Jugoslaviji .
Razlike v tolmačenju marksizma-leninizma, ki so nastale med Informacijskim uradom KP in KP Jugoslavije je nepričakovano izko-fistila LR Albanija, ki je s svojim Sovražnim nastopom proti Jugoslaviji povzročila oster mednarodnopravni spor.
Brez predhodnega posvetovanja z jugoslovansko vlado je albanska vlada z enostranskim dejanjem, ki Se v nasprotju z vsemi osnovnimi hačeli mednarodnega prava o spoštovanju mednarodnih obveznosti, odpovedala dne 1. julija letos vse gospodarske pogodbe in protokole bled FLRJ in LR Albanijo ter jih Proglasila za neveljavne in neobstoječe. Se prej pa je zahtevala, baj zapuste Albanijo v 48 urah Vsi strokovnjaki, tehniki, svetoval-ci in profesorji, državljani FLRJ, M jih je jugoslovanska vlada poslala na prošnjo in v sporazumu z albansko vlado, da bi nudili bratsko pomoč albanskemu narodu pri obnovi in graditvi albanske države. Vlada LR Albanije je poleg foga ukazala odstranitev vseh slik biaršala Tita iz albanskih uradov, * se izrekla žaljivo o jugoslovanskem Predsedniku vlade ter grdo in su-rovo nastopila proti jugoslovanskim državljanom.
Jugoslovanska vlada je z več no-fanii odločno protestirala pri vladi bR Albanije in izjavila, da bo «albanska vlada odgovorna za vse posledice tega brutalnega in neizzva-boga koraka».
Bve osnovni gospodarski pogod-bi> na katerih temelje vsi ostali gospodarski sporazumi in protoko-1 rned obema državama sta pogodbi o vskladitvi gospodarskih Planov, o carinski uniji in izenače-bju valute med Jugoslavijo in Albanijo ter sporazum o gospodarskem sodelovanju med obema dr-
žavama. Pogodbi sta bili sklenjeni za dobo 30 let in jih je mogoče odpovedati samo leto dni pred potekom pogodbenega roka, zaradi česar je albanska vlada surovo in protipravno kršila obstoječe pogodbe.
Pomoč kakor tudi pogodbe, ki jih je nova Jugoslavija sklenila z Albanijo, so okrepile položaj albanske republike proti naklepom zapadnih imperialistov in zvišale živ-Ijensko raven albanskega ljudstva. Dejansko je 2/3 dogovorjenega gospodarskega sodelovanja samo pomoč, ki jo je Jugoslavija dala LR Albaniji
Aktivni saldo jugoslovanske pomoči, ki jo je doslej dala Jugoslavija Albaniji znaša 2 milijardi dinarjev. Albanska vlada pa se je izogibala ureditvi odplačevanja kreditov. Od celotnega gospodarskega sodelovanja, ki znaša 3 milijarde 100 milijonov dinarjev je šlo v korist Albanije 80 cdst. in samo okrog 20 odst. v korist Jugoslavije. Med drugim je dajala Jugoslavija letno 1 milijardo 500 milijonov dinarjev za vzdrževanje albanske armade, tako da je Jugoslavija dala skupno Albaniji o-krog 4 milijarde dinarjev " letno, kar pomeni ogromne žrtve za ju-
Grški partizani
PRI RANJENEM PARTIZANU, DOKLER NE PRIDEJO BOLNIČARJI, KI GA BODO ODNESLI V BOLNICO.
za košček zemlje
b pripravlja pot za Dawesov na-crt, lokarnsko pogodbo in za spre-Nemčije v Društvo narodov. se to dela sk’adno z načeli, ki jih z®govarja francoski zunanji miniar, pacifist Briand. 2. Hkrati se azyija v Nemčiji srd in želja pc 'aščevanju nacionalističnih in ra-s^tičnih struj, ki med drugim niso °dpusti!e Franciji, da je uporabi-a veliko število črnskih divizij iz sv°jih kolonij za zasedbo Porurja.
Tako sta se z zasedbo Porurja P°rajali dve struji, ki se navidez o pobijata, ki pa imata stvarno cdj; to sta Stresemanov evrop-n f kolaboracionizem. in Hit’erjev ac ion al socializem. Prvi je vodil "Vo obdobje nemške revanše, dru-rf Pa je postal edin; prvoboriteli hjenem »dinamičnem« dokončr doui obdobju.
Stresemanov kolaboracionizem, je skušal odstraniti protinem-Ka čustva evropskih narodov, je fradil svojo politiko ne samo z ^lomatskirm sporazumi, marveč udi s približevanjem industrijcev ^aznih evropskih držav. Prav v .erU »ko'aboracionističnem obdob--d* od leta 1926. dalje prihaja do evilnjh sporazumov med nemški-in francoskimi, angleškimi, bel-fdjskimi in luksemburškimi indu-^rijami (karteli in frusti) z namemb, da odstranijo konkurenco, pa-ec cen in da si zagotovijo naj-godnejše izkoriščanje tržišč. Gospodarska kriza 1. 1929. je z rumami brezposelnih in z bedo jdrušPa kompromis, kj ga je pred-gal Briand in ki ga je Streseman “Prejel »z zvijačnimi nameni« (ka-°r je sam priznal). Nacionalistič-struje so prevladale v raznih
t iV» Nemčiji sta centrumaša (ka p ’ška stranka) Breuning in von .jrpen Samo pripravlja’a pot Hitler-i.,’ ruivemu človeku nemškega mi-arizma in kapitalizma.
Nljub licemerskemu prikrivanju ,ostaja vedno bolj jasno, da hoče ^ kapitalisti zanetiti oborožen ^fbPad in da je množično oboro-s, vfn3e edino sredstvo, s katerim usa velekapital odstraniti nevar ost revolucije, ki jo predstavlja dp'bilijoni brezposelnih.
0 drugi svetovni vojni Se po-
novno postavlja vprašanje Porurja kot osrednji problem evropskega ravnotežja. Kot po prvi svetovni vojni, tako skuša Anglija tudi j danes vzpostaviti nemško industrijsko in vojaško silo in jo nadzora' vati.
Raz’oge tega stališča Anglije je pojasnila angleška revija Eccno-mist z dne 17. aprila letos, ki jih lahko zgostimo v osem točk: 1. Nemogoče je, da bi razmejitvena črta med SZ in ZDA za vedno delila Nemčijo na dva dela. 2. Nemci menijo, da so žrtve nasprotij, ki vladajo med. njihovimi sovražniki. 3. Ni mogoče pomiriti nemško ne-zadovo'jstvo s samimi finančnimi pomočmi, toda prav-tako ni mogoče dopustiti vzpostavitev neomejene nenadzorovane nemške sile- 4. Rusi in zapadnjak! tekmujejo, da bi si pridobiU nak oniendst nemškega ljudstva, toda prvii imajo prednost zaradi bolj naglih od'o-čitev. 5. Zapadnjak! morajo stati z eno nogo v Berlinu zaradi svojega ugleda. 6. Potrebno je, da se Nemčija čuti enakopraven č'an zapadnoevropske zveze. 7. Ce tem njenim težnjam ne bodo zadostili, se bo Nemčija pridružila Vzhodu. 8. Da bi Nemčija doseg’a enakopravnost med Evropskimi narodi, je potrebno, da se evropske države deloma odrečejo svoji neodvisnosti v prid zapadnoevropski zvezi.
S tako rešitvijo se pa nočejo sprijazniti francoske nacionalistih ne struje, ki jih danes pooseblja general De Gaulle. Francoski nacionalisti že po tradiciji ne verjamejo v učinkovitost pravnih sistemov nadzorstva in se bojijo, da bo obnovljena nemška si1a še bolj povzdignila svoj glas in izpodkopala vlogo vodilne celinske države, ki jo hoče igrati naciona istična Francija v zapadnoevropski zvezi.
SZ kakor tudi komunisti se upra vičeno bojijo, da bi zapadno-nemška država bila vključena v. gospodarska in vojaška zavezništva, ki jih sklepajo ZDA z zapadno Evropo in bi tako tvorila oporišče za nov napad proti vzhodnim državam Upravičeno menijo, da bi po obnovi nemške industrije utegnila ponovno izbruhniti gospodarska kriza, brezposelnost in oživitev nau-
ka o življenjskem prostoru ter pohod proti vzhodu (Drang nach Osten). Tako so se proti london skim sk’epom izrekli skupno De Gautle in komunisti, kakor tudi SZ, čeprav si v drugih vprašanjih odločno nasprotujejo.
Ne smemo pozabiti, da je predvojno zevezniško pogodbo med SZ in Francijo pred agal in tudi sklenil protikomunist Lavai in da še danes velja .podobna zavezniška pogodba, ki jo je med vojno sk'e-nil protikomunist De Gaulle.
goslovanske narode. Kjub temu se je albanska vlada vedno izogibala, da bi ponudila za to kako jamstvo.
Iz njenega dosedanjega postopka je razvidno, da albanska vlada ni imela namena dati kakega jamstva, marveč je s svojim odlašanjem in molkom skušala izvleči iz Jugoslavije čim več gmotnih sredstev, potem pa jo na najbolj surov način oklevetati v prepričanju, da se je s tem znebila vseh obveznosti.
Albanska vlada je z odpovedjo pogodb onemogočila delovanje mešanih jugoslovansko-albanskih družb za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in rudnikov ter gradnjo električnih central, železnic in tovarn, ki jih je finansirala Jugoslavija, katerih dobiček pa je stvarno prejemala albanska vlada. Jugoslovanska vlada si je pridržala samo prepustitev koncesij.
Kako nesebično je ravnala Jugoslavija z Albanijo, dokazuje najbolje dejstvo, da so požrtvovalni jugoslovanski narodi nabrali pomoč v znesku 52 milijonov dinarjev za albanske poplavljence in med drugim dobavili albanskemu ljudstvu
5.000	ton žita in 1.000 ton ovsa v času, ko je bilo v Jugoslaviji glede žita najtežje.
To nesebičnost so priznali sami albanski voditelji na čelu s predsednikom vlade Enverjem Hodžo, ki je še pred kratkim izrekel zahvalo narodom Jugoslavije za njihovo bratsko pomoč.
To še bolj dokazuje, kako so iz trte izvita sedanja obrekovanja Albancev, češ da je Jugoslavija imperialistična, ki naj bi izkoriščala Albanijo in naj bi iz nje napravila svojo kolonijo. Res pa je, da so bile albanskim voditeljem znane priprave, ki so privedle do kle-vetniške gonje proti FLRJ. Ti voditelji so si zato izmislili obtožbe proti Jugoslaviji, da bi omajali zaupanje albanskega naroda v iskreno sodelovanje in pomoč, ki mu jo je nudila Jugoslavija.
To kričanje in obrekovanje pa pomeni, da albanski voditelji ne upoštevajo osnovnih koristi albanskega gospodarstva, marveč da i-majo pri njih prednost povsem drugačni razlogi, ki nimajo nič skupnega s koristmi albanskega ljudstva niti s koristmi protiimpe-rialističnega demokratičnega tabora.
Potres na Japonskem
Štirje močni potresni sunki so opustošili velik del Japonske. Mesto Nu-Kui s 52.000 prebivalci je izravnano z zemljo: samo v pokrajini Fu-Kui je bilo nad štiritisoč smrtnih žrtev, 9 tisoč ranjenih in okrog 50.000 hiš je bilo do tal porušenih. V sredi mesta Fu-Kui so potresni sunki vrgli ceie večinoma lesene hiše v zrak, da so se nato razletele po ulicah. Sledili so močni požari in povodnji. Bližnje vasi in industrijska predmestja je požar do tal upepelil. Mesto je skoraj nedostopno, ker je potres porušil vse mostove in železnice. Tudi promet po cestah je težaven, ker so nastale v zemlji razpoke široke od 20-30 cm.
Dunajski živalski vrt proti Marshallu
Pred nekaj tedni je avstrijska vlada prejela veliko zalogo ribjih konserv na račun Marshallovega načrta za pomoč Evropi. Takoj jih je razpečala med potrošnike, ki so jih pa s studom odklonili: konserve so bile pokvarjene In v njih so bili črvi. Zato je avstrijska vlada sklenila, da bo s temi kon-servami hranila živali v zoološkem vrtu v Schoenbrunnu. Toda tudi živali so odklonile to hrano.
Sedaj kroži govorica, da so te zaloge konserv pokupili po zelo nizki ceni črnoborzjanci in jih prodajajo avstrijskim kmetom. Neka ameriška časopisna agencija se je celo pohvalila, da so te konserve postale njihova «najpriljubljenejša hrana».
Vhod v republikanski konvent v Filadelfiji, kjer je bil izvoljen Dewey (izg. djui) za kandidata stranke pri volitvah za bodočega predsednika ZDA. Nad vhodom jt velik sion, simbol republikancev.
Ameriška ..mana" ¥ stvarnosti
Ameriško zunanje ministrstvo je dne 5. t. m. prekinilo pošiljanje pomoči, po Marshallovem gospodarskem načrtu (ERP) vsem državam, ki do 3. t. m. niso podpissde dvostranskih sporazumov o ERP. To so: Anglija, Francija, Belgija in Švedska.
S tem je ameriška vlada dokazala svoje preziranje do parlamentarnih običajev v teh deželah, katerih vlade niso hotele podpisati teh pogodb, dokler jih narodno predstavništvo ne potrdi. (Nasprotno pa Sforza ni imel teh obzirov, marveč je pogodbo o ERP nemudoma podpisal ne oziraje se na to, ali jo bo italijanski parlament odobril, ali ne).
Stvarno gre za dvoje različnih sporazumov:	pogodba o gospodarskem
sodelovanju, ki jo je podpisalo v Parizu dne 16. aprila letos 16 ministrov zunanjih zadev in trije poveljniki za-nadnonemških zasedbenih področij. Drugo so dvostranske pogodbe med ZDA in vsako izmed 16 zapadnoevropskih držav.
Kako težke pogoje vsebujejo te dvostranske pogodbe, je razvidno iz tajne note, ki jo je francoska vlada poslala dne 27. maja ameriškemu zunanjemu ministru in v kateri protestira proti najvažnejšim določilom ameriškega osnutka, ki so naslednja: 1. Določilo o največjih ugodnostih se razširi tudi na zapadno Nemčijo, Japonsko, Korejo in Trst. 2. Ameriške družbe bodo v Evropi uživale pravno eksteritorialnost, to se pravi, da jim ne bodo mogla soditi redna sodišča, marveč samo mednarodno haaško razsodišče, s čimer je Evropa ponižana na stopnjo Kitajske s tujimi koncesijami. 3. Ameriško zunanje ministrstvo ima neomejeno pravico, da sproži pred mednarodnim denarnim fondom izreden postopek za razvrednotenje evropskih valut. 4. Ameriški
vladi je zajamčen prost dostop dc surovin, ki so strateške važnosti bodisi v evropskih državah bodi v njih kolonijah. Stvarno bodo vsa ležišča surovin, ki jih potrebuje vojna industrija, prišla pod gospodarsko nadoblast Amerike. Z njimi bodo ZDA lahko razpolagale po mili volji.
Končno dopuščajo ti dvostranski sporazumi izredno gibčno tolmačenje vključenih določil — v izključno korist ZDA. Ameriški predsednik bo namreč lahko brez predhodnega obvestila prekinil dobavo pomoči — «kadar koli bi menil, da izdana pomoč ni skladna s koristmi ZDA». To bo lahko odločil na nasvet upravnika ERP-eja za Evropo, Harrimana in 16 ameriških nadzorstvenih komisij, ki bodo zasedale v vseh 16 evropskih prestolnicah in nadzorovale izvajanje ERP-eja. Predsednik ZDA bo tudi lahko kadar koli spremenil politiko in gospodarske ter trgovinske načrte šestnajstih «marshalliziranih» držav.
Jz tega je razvidno, da bodo ameriški zastopniki lahko spreminjali državne proračune «marshalliziranih» držav in da bodo ameriške nadzorstvene komisije uživale vse predpravice, ki jih imajo ameriške misije v Grčiji in Turčiji.
Te dni je končno prišel na dan tudi vojaški značaj Marshallovega načrta, ki so ga do sedaj držali v najstrožji tajnosti. Ameriško zunanje ministrstvo je namreč navezalo prve diplomatske stike z zapadnoevrop-skimi državami, da se dogovori o dajanju vojaške pomoči državam, ki so podpisale bruseljsko vojaško pogodbo (Anglija, Francija In Beneluks, Belgija, Nizozemska in Luksemburg). To je prvi korak pri izvajanju predlogov senatne zunanje politične komisije, po katerih naj bi se ZDA pridružile nekaterim regional-
nim vojaškim blokom.
Kaj prinaša prav za prav ameriška pomoč Evropi? Na to vprašanje odgovarja Moskovski boljševik, ki .use naslednje:
Čedalje bolj očitno je, da Marshallov načrt ne prispeva ničesar k obnovi gospodarstva držav zahodne Evrope, marveč celo zaostruje njihove gospodarske težave, prinaša zmedo v njihovo gospodarstvo ter otežkoča poglobitev koristnih zunanjih trgovinskih stikov.
Vendar vladajoči krogi držav, ki so udeležene v Marshallovem načrtu, poslušno izpolnjujejo ukaze ameriških finančnikov ter kolikor mogoče zavirajo napredek industrijske proizvodnje, samo da bi zagotovili prodajanje ameriških izdelkov. Organizatorji ameriške pomoči ovirajo na ta način proizvodnjo držav zahodne Evrope, hkrati pa hočejo izkoristiti Marshallov načrt kot sredstvo za preprečenje gospodarske krize v ZDA.
Zato vsiljujejo ameriški monopoli Evropi blago, za katero ne vedo, kam bi z njim. V Francijo uvažajo ameriške letalske motorje, ki so skoraj dvakrat dražji od francoskih; v Italijo in Avstrijo traktorje in avtomobile, čeprav jih ti dve državi sami izdelujeta; v Belgijo tekstilije in opravo, ki jih lahko Belgija sama izdeluje. Danci -so prisiljeni zmanjšati uvoz potrebnih surovin, da bi se povečal uvoz luksuznih predmetov.
Značilno je, da je ameriški Kongres pri proučevanju kreditiranja Marshallovega načrta sprejel tudi poseben dodatek, da morajo namreč evropske države obvezno odkupiti mleko v prahu za 65 milijonov
(Nadaljevanje na 4. stran)
k
Po tržaškem ozemlju
KRONIKA
«v*«o% Irt
in to prav pri Sv. Jakobu. Seveda jo mu Uh ljudje kmalu Eaiožili, da jih bo imet za svoje izzivsnje ža Beka} časa dovolj. Policija pa je aretirala nekega moškega, ki ga je videla v skupini ljudi, ki so bili tam blizu.
•X- US)A1\UVNI OBČNI ZBUH je imela v nedeljo Zveza BIS za gradbeno »stroko.
-S V PADHICAH bo v nedeljo proslava ao tetmce oosroia prosvetnega društva «Slovas».
*	HUDO NEwàjE se je znesle nad Trstom v ponedeljek zvečer. Ker so se zamašili odtočni kanaii, je voda poplavila nekatere pritlične prostore; v pristanišču je poškodovalo nekatere ladje; polomilo je drogove električne napeljave, tako da so nekateri predeli ostali v temi. Precej škode je pa nastalo tudi pri zaslonjalih nad izložbami in drugod.
-Jt- FAŠISTIČNI GRŠKI poslanik je bil v Trstu in gospoda Miaoi in Palutan sta ga zelo prijazno sprejela in mu priredila na gradu večerjo. Grški fašist se je seveda izkazal hvaležnega z izjavami, češ da je Trst popolnoma italijansko mesto in da upa, da ne bo več pregia j pri Devinu, ko bo prišel drugič. Mi pa upamo, da bo prišel dan, ko taki fašisti ne bodo več hodili po svetu in ko bodo z njimi vred izginili tudi tisti, ki se jim klanjajo.
*	ATI (Agenzia Triestina Infor. inazioni - Tržaška poročevalska a-gencija) je tožila družbo SET, lastnico časopisa uGlornale di Trieste», ker je ta objavljal nekatere vesti, ki jih ie razširila ATI, ne da bi navajal v>r. SET se je obvezala, da bo plačs'a priobčene vesti in ATI je sprejela na znanje, da je SET ravnala le «v dobri veri».
*	ZA «PRIMORSKI DNEVNIK» prihajajo neprestano prispevki za poravnanje krivične globe. Naše ljudstvo izraža na ta način svojo solidarnost s časopisom, ki se je vedno boril za pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju.
» ZA POLICIJO IN NE ZA VOJNE OŠKODOVANCE so nova stanovanja. Tako so se dogovorili na občini z vomško upravo. Od 759 že končanih stanovanj mora občina odstopiti 25 odst., od drugih 750, se nedokončanih pa 30 odst., skupaj torei 413 stanovanj za policijo! Vojni oškodovanci pa nai še naprej žive v luknjah — če je to sploh še kako življenje. Tako je v našem policijskem mestu.
*	NA ZELO DEMOKRATSKI NAČIN so poda! išali službo odvetniku Mianiju kot županu in profesorju Schiffrerju kot podpredsedniku cone.
-S TUDI «DON CHISCIOTTE», humoristični tednik, ki izhaja v Kopru, ne sme več prihajati v Trst. Menda je preveč žalil tukajšnjo voiaško upravo. (Saj smo že rekli, da resnica v oči bode).
-» MORSKEGA PSA, ki je bil 2,20 m dolg in 00 kg težak, so ujeli blizu Trsta. Rep so izročili luškemu poveljstvu. Kot znano, plača luško poveljstvo za vsakega ujetega morskega psa nagrado a za do-Jtaz je predložiti rep; ostali del pa ribiči prodajo kakor pač vedo.
S SENATOR RESTAGNO se je udeležil ic menda celo vodil neko demokristiansko zborovanje v Trstu. Malo prej pa ie imela v pomorski postaji zborovanje neka de-mokristianka iz Italije. Za nas pa ni na razpolago pomorske postaje, kaj šele da bi smel priti na naša zborovanja kdo izven meja STO-ja. Vojaška uprava pa trdi, da je do vseh enako pravična. (Vendar v zdi, da zadnje čase trga krinko s svoiega obraza in da svojega sovraštva odslej ne bo več prikrivala).
» TIHOTAPLJENJE mora biti še kar donosen posel v Trstu. Pogosto se namreč sliši o prijetih in kaznovanih tihotapcih. Toda tudi pri tem dobi človek vtis, da gre le za manjše grešnike — večji so na «ugledni člani človeške družbe», ki uživajo razne časti.
*	tudi pri SV. VIDU so ustanovili slovensko prosvetno društvo.
Vojaška uprava odpravlja sindikalno svobodo
Ofenziva, ki jo je sprožila angto-amsriška vojna uprava proti vsemu demokratičnemu giban m, narašča iz. dneva v dan. Napad -e vrsti za napadom. Pri tem početju uživa vojaška uprava vso pomoč reakci-je:od . raznih svetov m «mladeničev» z Akvedota . ir. Cavane pa do veleindustrijcév in Delavske zbornice. Ta ofenziva ima različne oblike — aii vržejo naše, organizacije iz njihovih próstarov, ali ne dajo na razpolago prostorov za naša zborovanja, ali preprečujejo, uporabo slovenskega jezika, ali obsojajo s krivičnimi globami naš tisk. ali obsojajo naše sindikaliste — končni cilj je "enda-de vedno isti: zadeti in čimbolj oslabiti demokratično fronto tržaškega ljudstva V torek popoldne se je spet do godila našemu delavstvu in naši sindikalni organizaciji krivica, ki bržkone prekaša vse dosedanje. Na ukaz vojaške uprave so bili aretirani tovarniški odbori treh liajveč-jih tržaških tovarn, in sicer šest tovarišev iz strojne tovarne Sv. Andreja, štirje iz ladjedelnice Sv. Marka in pet i? ladjedelnice Sv. Roka. Dolžijo jih odgovornosti za vrsto nedavni!) kratkih stavk v omenjenih industrijskih obratih, ker so organizirali te stavke, kol navaja člen 502. italijanskega zakona, «z edinim namenom vsiliti .delodajalcem druge pogoje kot do-
ti prejšnji številki Ljudskega tednika smo pomotoma pozabili navesti, da ie članek «Primorska ljudska noša» napisal Dr. BORIS OREL ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani.
govorjene». Nadalje baje dejavnost članov tovarniških odborov krši pravice delodajalcev. Uradno poročilo pravi nadalje, da je vojaška uprava vedno kazala razumevanje z'a delavski razred in da je ukrep proti določenim sindikalnim voditeljem potreben, kajti njih dejavnost ni bila v skladu z resničnimi koristmi organiziranih delavcev.
To poročilo je seveda tako. da mu bodo ploskali delodajalci. Delavska zbornica in pa «mladeniči», ko bodo videli, kako lepe sadove rodi njih razbijaško delo ob vsestranski opori oblastev.
Stvar se je 'začela na zelo pretkan način, z odstranjevanjem slo Venskih napisov pri Sv. Marku. Po tej provokaciji je bilo začasno odpuščenih z dela 17 delavcev, od katerih se bo moralo 8 zagovarjati pred sodiščem, češ' da po delali nasilje članom Delavke zbornice. Ker sta delavcem na' zborovanju prikazala provokacijo, sta bila odpuščena z dela predsednika tovarniških odborov tov. Dapretto m Zaccaria. Ko je delavstvo na to nesramno provokacijo odgovorilo s stavko, so izdali nalog za aretacijo
ImerišM „mana1
v stvarnosti
(Nadaljevanje s 3- strani) dolarjev. O kakovosti prehrambene pomoči Evropi priča tudi dejstvo, da so med blagom, ki jè prispelo v Avstrijo na podlagi Marshallovega načrta tudi konserve, pripravljene iz ribe, katero uporabljajo v Ameriki kot gnojilo.
Nedvomno je, da bo nadaljnje izvajanje Marshallovega načrta privedlo do ie večjega zasužnjevanja gospodarstva 16 držav — udeleženih v ameriškem kapitalu. Suženjski pogoji neenakopravnih dvostranskih sporazumov so značilni tudi zaradi tega, ker ZDA odločno prepovedujejo svojim klientom izvoz vrste pridelkov v vzhodno Evropo, kar pomeni za zahodno evropske države izgubo surovin in življenjskih potrebščin, ki bi jih lahko dobile iz vzhodne Evrope v zamenjavo za svoje predmete.
V svetu teh dejstev je samo po sebi umevna vznemirjenost med širokimi krogi držav Evrope v zvezi z izvajanjem Marshallovega načrta. Narodi teh držav so si vedno bolj na jasnem, kako težke posledice prinaša ameriška «pomoč».
vseh treh tovarniških odborov največjih industrij.
Ukrep, ki ima očiten namen zadati kar najhujši udarec Enotnim sindikatom, nas nino spominja razmer v De Gasperijevi oziroma Sceltovi Italiji. Tamkaj že razmišljajo o ukrepih, — in jih že tudi uvajajo, — ki naj popolnoma zatro sindikalno svobodo. Vojaška uprava te v vseh ozirih — naj gre za ekonomske razloge ali pa za odrekanje po mirovni pogodbi priznane pravice uporabe slovenskega jezika — vedno postavi na stran
delodajalcev in provokatorjev in se sploh nikoli ne vpraša, če ni Zapreti je treba tovarniške od-rnogoče pravica na strani delavcev, bore, če je delavstvo stavkalo iz protesta za krivice, ki so mu bile storjene. Nikogar pa niso zaprli, ko je Delavska zbornica napovedala svojo provokatorske zaporo. S takimi ukrepi hoče vojaška uprava ponovno odvrniti pozornost delavstva na take nevarnosti, kot je n. pr. odprava zapore odpustov. Delodajalci bi lahko na ta način laže ribarili v kalnem.
Vsi ti napadi pa bodo ie še bolj strnili vse demokratično ljudstvo. Borba naših delavcev bo vedno uživala vso zaslombo med vsem ljudstvom. Kajti, ko se delavski razred bori za svoje pravice, ima opraviti v bistvu z istim sovražnikom,. ki se zaganja v ljudstvo s tem, da mu odreka njegove kulturne, nacionalne in politične svoboščine. Po hujših udarcih bo vse ljudstvo le še bolj strnjeno. Kakor je že enkrat premagalo fašizem, tako bo strlo tudi novega sovražnika.
SSisiG so iirgii oprani PrMisa Oisoda in J limatore"
iz njunili prostorov
Ko sta se uredništvi »Primorskega i dnevnika« in lista »II Lavoratore« preselili v nove prostore v tiskarni na ul. Montecchi, sta v starih prostorih na trgu Goldoni ostali še obe upravi. V teh prostorih je bila do leta 1943 fašistična organizacija Dopolavoro bancari e assicuratori, leta 1943 pa se je vselila tja »Adria Zeitung«. Po vojni sta se v te prostore vselila »Primorski dnevnik« in »Il Lavorato re«. Dasi niti sodišče niti stanovanjski urad nista izdala nikakih ukrepov proti omenjenima listo* ma, sl je organizacija ENAL preskrbela zagotovilo ustanove »So eietà editrice II Piccolo«, da bo dala prostore v najem, pri sodišču pa dekret o sodni deložaciji vseh prostorov. Tako so prišli s tem dekretom v petek zvečer gospodje' od ENAL-a naslednika fašističnega Dopolavora, da bodo zahtevali takojšnjo izpraznitev prostorov. Upravi obeh listov nista bili o vsem tem ' sp1 ob obveščeni in v uradu ob tisti Uri ni bilo nikogar. Nas'ednje jutro so se ena’ovci vinili in zahtevali deložacijo do 11. ure. Nič ni pomogaio zatrjevanje upravnega zastopnika »Lavoratola«, da ima uprava lista sodno priznano pravico ostati v teh prostorih. Sodni eksekuter je grozit da bo dal prostore izprazniti s silo. Upravi sta se nasilju uk cnili in se umaknili v začasne prostore na m. S. Francesco 20
Ves način, kako so obe upravi vrgli iz njunih prostorfcv, jasno priča o novi krivici, ki se je zgodila n' šenvj časopisju. P.o »slavni«
obsodbi odgovornega urednika »Pri morskega dnevnika« se zdi, da se sme že vsakdo zaletavati v naše časopisje kot v -nekaj, kar nima nikalce pravne zaščite več. Ne da bi se spušča'i v razpravljanje o nepravilnosti sodne odredbe, lahko pač samo ugotovimo, da gre tu le za uslugo reakciji.. To potrjuje že sama izjava funkcionarja ENAL -a, ki je zastop ikom obeh uprav dejal, da bo s pomočjo bande z Akvedota poskrbel za izpraznitev prostorov, če se ti ne izpraznijo
do 11. ure. V ostalem so ti lopovi že prej vdrli v prostore in razobesili zastave. Te zastave so še pozne-je vise’e raz oken, kjer je bil prej »Lavoratore« kot znak — slavne zmage.
Vojaška uprava pa je tudi poka’ zala, kako ji je pri srcu Zveza partizanov Tržaškega ozemlja, za katero je nemogoče dobiti prostore v središču. Bančni in zavarovalni uradniki, ki so člani ENAL-a, šopa takoj dobili prostor. Teda tak je pač tukaj »sistem vladanja«.
V nedeljo v Mačkovljah
TOV. PAHOR DRAGO GOVORI NA TABORU OSVOBODILNE FRONTE
i tiiaškii mieseiieii ne mislijo resno
Cez dva meseca se bo pričel tržaški velesejem. Po lanski podobni prireditvi se je pokazalo, da bi imel Trst vsako leto prav zanimiv velesejem, saj predstavlja za trgovski svet eno najprivlačnejših točk. Mislili smo. da bodo prireditelji uporabili vse lanske izkušnje in dolgoletno prakso drugih velesejmov za prireditev, ki bi lahko bila kar najmanj nepopolna. Toda opažamo prav nasprotno.
S pripravami za velesejem se prirediteljem nikamor ne mudi. Tudi vabilo še niso poslali vedesepm se pridetode nikamor ne muli. Tudi vabila še niso poslali nikomur, dasi je znano, da potrebuje vsak aktivni udeleženec velesejma mnogo časa že samo zaradi ureditev raznih formalnosti; kjer pa je še potem čas za prevoz in ureditev razstavnega prostora ter namestitev razstavljenega blaga.
Uprava velesejma je že doslej zagrešila nekaj neodpustljivih napak. Ves propagandni material je pripravljen le v italijanščini (da bi mislili na enakopravnost slovenskega jezika — kje neki!). Tudi pravilni,, je objavljen le v italijanščini, angleščini in francoščini. Popolnoma prezirajoč tržaško zaledje so mislili, da je nepotrebno objaviti omenjeni pravilnik tudi v kaltem slovanskem jeziku.
Sicer pa je ta splošni pravilnik tak, da bolj ovira kot pa pospešuje dotok tujih razstavljalcev. Tako morajo razstavljala vložiti prošnje za udeležbo na razstavi
vsaj mesec dni pred otvoritvijo. O sprejemu odloča ncnadzirljivo družba sama. Če se razstavljalec odpove udeležbi, mora to javiti najmanj 15 dni pred otvoritvijo, družbi pa vsekakor plačati tri petine določene 'pristojbine.	.
Razstavljalni prostor bo razdeljen v oddelke; vsak razstavljalec bo lahko razstavljal le v oddelku, ki mu je bil določen in le proizvode, ki jih je označil v prošnji. Razstavljalni prostor bo udeležencem na razpolago 10 dni pred otvoritvijo.
Razstavljalcem je strogo prepovedano razstaviti na gesla, znake, napise in risbe, ki imajo po ne-nadzirljivem mnenju družbe značaj politične propagande.
Prepovedana je sploh vsaka reklama, ki bi v kakršni koli meri pretvarjala gospodarski značaj pri-reditve.
Družba ima pravico, da predhodno zahteva razstavljalni načrt. Vsako podjetje bo moralo imeti na razstavi napis na predpisanem vzorcu z imenom, sedežem in razstav-Ijalno številko.	Družba si	pridržuje pravico	spreminjati	ali
zmanjšati že	nakazani	raz-
stavljalni prostor (!). Ob pri-ložitvi prošnje za udeležbo mora vsako podjetje položiti predpisano pristojbino v denarju. Družba ne prezvema odgovornosti za razstavljeno blago v primeru nezgod itd., pač pa se mora vsak udeleženec obvezno zavarovati pri zavarovalnicah, ki jih do družba priznala. Prodaja blaga proti takojšnji izročitvi je prex>ovedana.
Ravnateljstvo družbe je že objavilo seznam blagovnih oddelkod razstave: oddelek za mehaniko, kemijo in farmacevtiko, elektriko in optiko, promet, tekstilne izdelke. hišno opremo in pohištvo za gospodinjstvo, obrt, gradbeno stroko >5 poljedelstvo.
Razdelitev razstave v blagovne oddelke je sicer najpriprostejši način organizacije, toda takšna razcepitev razstave ne bo prispevala ^ uspehu prireditve, zlasti v primera inozemske udeležbe. V blagovnih oddelkih niso poleg tega dovolj za' stopane surovine in surovinske ha' ze in že zaradi tega mnogi razstavljale! ne bodo mogli razstavljal blaga, predmetov, ki je vsekakor velike važnosti za mednarodna tržišča.
Tako vidimo tudi pri taki prireditvi, ki bi naj bila zgolj gospodarskega značaja pomanjkanje dobre: volje za resničen uspeh te prireditve. Nasprotno opažamo neko tef' njo, ki gre za tem, da doka2* nujnost popolne gospodarske naV^‘ zanosti Trsta na Italijo. Kar tiče zaledja, skušajo na vse na^. dokazati, da Trst ne občuti nikak. potrebe povezanosti z njim. To 1 program gospodarske potitike <* ločenih krogrov, ki delajo za in rese nekih drugih, višjih gospod0 ’ ne meneč se, da pri tem prav . prav sami sebi izpodnašajo tla da slabe gospodarsko moč Trsta-Tudi tu so vidni porazni oblasti, ki ni ljudska in ki ne Pre stavlja prebivalstva Trsta.
s
Slovenski dijaški dom
v šolskem letu 11147 - 48
Mecf letošnjim šolskim letom so objavili nekateri tukajšnji reakcionarni in filofašiStičiii italijanski listi nekaj omejenih in zlobnih napadov na Slovenski dijaški dom. Namen teh napadov je bii, prepričati okupacijske oblasti o nepotrebnosti dijaškega doma za slovenske dijake, češ da stanujejo v njem samo dijaki in dijakinje iz Jugoslavije in z ozennja SlO-ja, ki je pod upravo JA. Brez njih bi ostale slovenske sreonje šole V vrstu brez u-eit-e., Kajti oiOven-cev v Trstu m tržaški okolici prav za prav niti ni. o tem na 01 ooiasu zaprle dijaški doni, kajti jugoslovanski dijaki naj študirajo v Jugoslaviji, bi same po sebi prenehale obstajati slovenske srednje šole v Trstu, kjer bi se potem bohotile izključno samo italijanske, ti napadi dokazujejo, da so v Trstu še ljudje ki se še niso otresli stare fašistične miselnosti, ki v svoji omejenosti i.e morejo razumeti, da so naši Kraševci ostali, kar so oni, kijuo petindvajsetletnemu terorju, čeprav so jih pobijali in mučili, jim požigali domove, jih gospodarsi-o m Kulturno zatirali, jim italijančni priimke itd. Nočejo razumet», da so Slovenci na Tr-‘ žaškem ozemiju ostali Slovenci, kakor so bili še pred italijansko zasedbo, in da imajo popolno pravico do svojih prosvetnih ustanov, v katerih se naj vzgajajo njihovi otroci v slovenskem jeziku. Kavno zato se pa teh nekaj okorelih fašistov s takim besom zaganja v naš dom, zavijajo ga v nekakšno skrivnostnost in pozivajo celo okupacijske oblasti, naj zadevo preiščejo.
TAKA P Ai IE HtSNiCA
V resnici pa je stvar z našim dijaškim domom kaj preprosta in brez skrivnosti. Slovenski dijaški dom je ustanov a KOdpm nega ni nstva tfuijn-ške Matičen, registriranega pri tukajšnji!' okupacijskih omasi et not dobrodelno urustvO; Njegov mamen je. Podpirati dijake gmotno in moraino ter jih vzgajati k delu in samood-govornosti. to so naiOge, ki sta jih dosledno izvrševala že od vsega začetka Dijaška Matica in voostvo doma.
Dijaški dom je namenjena predvsem siromašnim in pa tistim dijakom, ki zaradi prevelike oddaljenosti sicer ne bi mogli redno obiskovati šole. Potreba m šoiski uspeh sta bita vedno edini merili pri sprejemanju dijakov v aoro. V šolskem letu 1S4V-4« je imelo istočasno v domu popolno oskrbo 130 do 140 dijakov in dijakinj. To število ni bilo vedno enako, kajti nekateri gojenci so zapustili dom Pred zaključkom šolskega leta, največ zaradi bolezni, in uprava je ie v nujnih primerih na njihova me. 5ta sprejela nove prosilce. Tako je v vsem letu stanovalo v domu, če-Pvav nekateri le krajši čas, 155 dijakov in dijakinj. Od tega je bilo s 'TO-ja 120, s Tržaškega ozemlje, ki je POd upravo JA 3 in iz Jugoslavije 32 bijakov in dijakinj. Jugoslovanov je bilo torej komaj ena petina. Pri tem b® se je zavedati še nečesa. Vsi ti so ^ ozemlja, ki je šele po 15. septembru 1947 pripadlo k Jugoslaviji, prej b? je bilo sestavni del cone A in je biio samo po sebi razumljivo, da so °biskovali srednje šole v Trstu. Ker Se Pa učni načrt jugoslovanskih srednjih šol zelo razlikuje od italijan-^tsga, ki je pomanjkljiv in nesodo-bbn, je naravno, da so nadaljevali šolanje tam, kjer so ga začeli, ako hišo hoteli izgubiti vsaj enega šol-skesa leta.
Taka je torej resnica o številu jugoslovanskih dijakov v našem domu. ^ Prihodnjem šolskem letu ne bo no-benega več v njem, pa kljub temu ne bo treba, o tem smo prepričani, ukiniti kake slovenske šole zaradi Premajhnega števila .dijakov. Nasprot-b°' slovenskih dijakov z ozemlja, ki Pod anglo-ameriško vojaško upra-*b' je vedno več in kakor vse kaže, naš dijaški dom v jeseni veliko ^remajhen, da bi mogli ugoditi vsem r°šnjam za sprejem v dom.
CEL kup težav in skrbi
*->a bi v preteklem šolskem letu ojšala svojim gojencem življenje v °md, je D.M. že pred pričetkom bbbka nabavila precej nove opreme: , lzb> stole, predale za knjige, obe-g mike, postelje in žimnice. Izdatno jo izboljšala v preteklem letu tudi rehrana. Za zdravje gojencev in go-stM1 skrbel hišni zdravnik, ki je Ino prihajal v dom. Kljub vsemu ‘zadevanju pa se vendar nismo p otresti vseh težav, dasi moramo (C0IZna*'*i da smo letos napravili velik 3erak naprej. Največje skrbi nam je Pa Vedno povzročalo veliko pomanj-■ nje Prostora. Zato so morale go-
streif tudi letos Prebivati pod isto „i b° z gojenci. Čeprav imajo spal-‘n i strogo ločene ter se tudi učijo tt»	v •sv°}i učilnici, »Troma je-
^ J*do v svoji učilnici, oziroma je-1 letu z vsemi silami prizadeva-
ti, da jim preskrbimo poseben dom. Ako se to ni že doslej zgodilo, ni naša krivda.
KAKO JE S SOLSKIM USPEHOM
Šolski uspeh naših gojencev in gojenk ob zaključku pouka ni najboljši. Končnih rezultatov še nimamo, ker je precejšnje število naših dijakov in dijakinj sredi nižjega tečajnega izpita, vendar pa smemo trditi, da bi bili lahko mnogo boljši. Toda
Hudol{
Bmiilic
naši mladini manjka vztrajnosti, nima še . smisla za natančno, sistematično delo, preveč površna je, poleg tega pa bi hotela -doseči vse naenkrat in s čim manjšim trudom. Menim pa, da je to splošna boiezen vse tukajšnje mladine, slovenske in italijanske. Tudi prenatrpanost v domu je do neke mere ovirala delo naših gojencev. Pred začetkom šolskega leta smo izrazili željo, da bi ravnateljstvo naše gojence tako razdelilo po razredih, da bi ena polovica imela pouk dopoldne, druga polovica pa popoldne.
Ker nam pa to ni uspelo, so bili skoraj vsi dijaki in dijakinje dopc."“ ne doma, tako da sta bili obe veliki učilnici prenatrpani, popoldne pa sta bili skoraj prazni. Del odgovornosti, da šolski uspeh ni takšen, kakršen bi bii lahko, pade tudi na šolo, ki je v marsikaterem pogledu izgubila stik z življenjem, tako da se je včasih dijak moral učiti bolj za šolo kot pa za življenje. Kakšno praktično korist je imel dijak ali dijakinja I. razreda, ki je moral od enega do drugega dne predelati in se naučiti tri in celo štiri latinske vaje? Saj je izgubil ves svoj čas, kar ga je imel na razpolago, že samo za to, da je vse tiste stavke prevedel, ako je sploh utegnil vse to storiti. Kje so bile nato še latinske besede, pa slovnica, pa drugi predmeti, kajti v srednji šoli se ne uče samo enega predmeta. Cisto naravno, da je šel dijak večkrat v šolo iz enega predmeta na pol pripravljen, iz vseh dru-
m
na slovenskih srednjih šolah v Trstu pa je vse mogoče, celo šolske naloge iz zgodovine in verouka niso tu nič novega.
In medtem ko je na slovenskih šolah poučevalo nekaj ljudi katerim se pred nekaj leti še sanjalo ni, da bodo kdaj slovenski mladini v Trstu vtepali svojo znanost v glavo, pa je tukaj cela vrsta kvalificiranih srednješolskih učiteljev brez posla. Menda iz edinega razloga, ker je slovensko šolstvo v Trstu-nepolitično.
ŽIVLJENJE GOJENCEV V DOMU
življenje v domu se je razvijalo v skladu z dnevnim in hišnim redom, ki ga je sestavilo vodstvo doma in so ga odobrili tudi starši, s katerimi je bilo vodstvo v stalnih stikih. Gojenci in gojenke so imeli stalne učne ure pa tudi dovolj časa za razvedrilo. Ker se nam je nekoč očitalo, da oviramo z raznimi sestanki naše gojence in gojenke, da se ne morejo udeleževati nedeljske službe božje, poudarjamo, da so imeli vsi dijaki in dijakinje brez ^Izjeme ob nedeljah in praznikih dopoldne prost izhod, da so mogli prisostvovati dijaški maši. To vedo najbolje dijaki sami pa tudi njihovi starši. PROSVETNO ŽIVLJENJE JE BILO ZELO RAZGIBANO
Prosvetno življenje v domu je bilo letos še bolj razgibano kakor lani. Dijaki so si osnovali šahovski, modelarski in knjigoveški krožek. Posebno delavni so bili šahisti, ki so z uspehom sodelovali v dveh turnirjih. Vsak teden dvakrat ali celo trikrat so bile pevske vaje, vseh pevcev in pevk je bilo okoli 90. Tudi uvoj domači orkester smo imeli v domu.
Da bi odvrnili našo mladino od nesmiselnega plesa, obenem ji pa kot nadomestilo nudili plemenitejšega razvedrila, smo v tem šolskem letu priredili v domu vrsto raznih prireditev: Imeli smo pet filmskih, predstav in štiri pevske koncerte. Ob 30. obletnici oktobrske revolucije je bil v domu solistični pevski koncert, dvakrat so nam peli «fantje na vasi» iz Ljubljane, poseben koncert pa nam je priredil še moški zbor Ivana Cankarja od Sv. Jakoba. Poleg tega smo sami priredili še Gregorčičevo in Jenkovo ter Prešernovo proslavo. Kadar koli je bilo mogoče, so se naši gojenci in gojenke v velikem številu udeleževali tudi kulturnih
V DIJAŠKEM DOMU JE TU Dl MAJHEN ORKESTER
V NEDELJO 11 JULIJA
vsi na Padri c e
Na Padričah bodo letos obhajali dva važna spominska dneva: 50-
letnico postavitve vaške cerkvice na čast sv. Cirilu in Metodu ter ustanovitev prosvetnega društva »Slovan«. Padričarji so nu to zelo ponosni in se k temu tudi marljivo pripravljajo. Ker pa smatrajo ta dan važen ne le za njihovo »Republiko« (ustanovljeno leta 1910.), ampak za celotno Tržaško ozemlje, vabijo vse prijatelje na svoje domače slavje, ki se bo vršilo pod okriljem S.H.P.Z.
Bilo je leta 1896. Ze od nekdaj Z(tvedni Padričarji, modri in prebrisani, ki SO rekli Bogu — Bog in hudiču — hudič, so se ob nedeljah zbirali v domači gostilni. Tam so pri kozarčku dobre kapljice kramljali o tem in onem. Med
GOJENCI DIJAŠKEGA DOMA
1947 - 48
gih pa popolnoma nepripravljen. Poleg tega more na šoli učiti samo tisti, ki je za učenje usposobljen, ki si je poučevanje in vzgajanje izbral za svoj poklic. Le tisti more nekaj nuditi dijaku, ki sam kaj zna, ki zajema iz globine svojega znanja, nikakor pa tisti, ki se mora še sam zelo veliko učiti. Dober inženir, pravnik, dušni pastir ali visokošolec še ni dober profesor. Dober profesor ne sme biti samo dober strokovnjak, ampak predvsem dober pedagog. To pa ravno niso bili vsi, ki so učili na slovenskih srednjih šolah v Trstu, kajti sicer se ne bi zgodilo, da bi v istem razredu pisali dve šolski nalogi istega dne ali pa tri do štiri šolske naloge v enem tednu, že v Jugoslaviji je bilo kaj takega nemogoče.
prireditev izven doma, tako literar- i skali svoje hrvatske tovariše
v 1
nega večera in glasbenega večera tukajšnje Glasbene šole, uprizoritev SNG: Kralja na Betajnovi, Primorskih zdrah in Ruskega vprašanja; uprizoritve Hlapca Jerneja (Zvezi partizanov), Mefistovega izuma (Pionirji z Roccia) in lutkovne predstave v domu.
Kmalu pa so začeli tudi naši gojenci in gojenke nastopali izven doma.
Najprej so nastopili pevci na piol nirski prireditvi, nato pa še v tržaškem radiu. Skupaj z domačim or kestrom so. nato nastopili še na prireditvi «Simona Jenka». Konec ma-’ ja pa so nastopili pevci, orkester in dramatska družina v Boljuncti. 6. junija so naši gojenci in gojenke obifi «Prodana nevesta». Prihodnji dan
jah in jim ob tej priložnosti poklc nili lepo pionirsko zastavo: 12. junija smo nastopili z istim sporedom kakor v Boljuncu tudi v Trebčah, kjer so nam Trebanci priredili tak sprejem, kakor še nikjer doslej. Za zaključek šolskega leta smo nastopili še na prireditvi pri Sv. Ivanu.
IZLETI
Največje doživetje za vse naše gojence in gojenke pa je bil trodnevni izlet v Slovenijo, katerega se je udeležilo skoraj 150 dijakov, dijakinj in članov domskega osebja. V sredo 16. junija dopoldne smo si ogledali Postojnsko jamo, popoldne pa smo v opernem gledališču v Ljubljani prisostvovali predstavi Smetanove opere
gospodarskimi in političnimi pogovori je nanesel govor tudi na zidanje domače cerkve. Ker tem možakarjem ni šlo po nosu, da so jih okoličani često »zašpotavali«, češ da nimajo niti lastne cerkve in so dejali, ko so šli na Puciriče, da gredo k »Sveti bosi«, so v vsej svoji podjetnosti vzeli stvar resno v roke in sklenili sezidati si lastno cerkev. Ustanovili so odbor dvanajsterih članov, čigar predsednik je bil Martin Grgič. Zidarji so bili sami domačini pod vodstvom zidarskega mojstra Jožefa Grgiča, očeta sedanjega župana Lovrenca. Z nfesveti je mnogi? pripomogel predsednik prosvetnega društva »Slovan«, čevljar Jožef Grgič, s privržkom »doktor Silo«. Imel je dobršen dar govora in je kmalu navdušil sovaščane. Ker pa je bil zelo nizke postave, je moral stopiti na stol ali celo na mizo. Ce so se mu včasih hudomušno nasmehnili, jih je krepko zavrnu:	Moža
je samo eno kvarto — od ust do temena. Bil pa je zelo ugleden in spoštovan. Zdaj ŽM:i v Mariboru.
Leta 1897. so Začeli zidati in v enem letu delo mojstrsko dokončali. Stroške so krili domačini sami z majhnimi prispevki okoliških vasi. Kipa sv. Cirila in Metoda je daroval tedanji deželni poslanec Alojzij Gorjup. Iz Lipice so dobili kip Matere božje. Ko je bilo vse pripravljeno, je župnik iz Bazovice slovesno blagoslovil. Ta dan je bilo vse živo na Padričah. Zastave so plapolale po vsej vasi, godba je veselo svirala in staro ter mlado plesalo, dasi staremu in resnemu župniku ni oilo prav
všeč. Pa so ga segavi Padričarji kmalu potolažili, češ saj je sam kralj David godel in plesal pred skrinjo zaveze. To je bilo leta 1898. ob 50 letnici vladanja cesarja Franca Jožefa (čigar premilostno sltko so Svejkove muhe posrale, kakor pravi Hasek v svoji knjigi).
To obletnico bodo Padričarji letos praznovali. Ob 9. in pol bo peta maša z govorom, popoldne. pa proslava 50 obletnice ustanovitve prosvetnega društva »Slovan«. Spored bo bogat in za vse preskrbljeno. tako da vam gotovo ne bo žal
tega dneva.	., , „
Na svidenje in zdravo! h.J.ts.
smo si najprej ogledali Ljubljano, nato smo se odpeljali z vlakom do postaje Vintgar, odkover smo krenili peš kozi sotesko Vintgar na Bled. Tu smo tudi prenočili. V petek 18. junija smo se odpravili zgodaj zjutraj peš do Žirovnic in nato še na Prešernov rojstni dom v Vrbi. Potem smo nadaljevali pot z vlakom do Kranja. Ogledali smo si mesto in obiskali Prešernov ter Jenkov grob, nato pa se odpeljali v Ljubljano fn dalje proti Trstu.
Letošnje šolsko leto je bilo v vsakem pogledu za gojence in gojenke dijaškega doma zelo bogato, vendar nas to ne sme uspavati, kajti v prihodnjem šolskem letu nas čakajo nove težave. Toda z dobro voljo bomo premagali vse ovire, ki nam stojé na poti do našega cilja.
JP© sl©vam®li;©nt svetu
KRONIKA
ItfcU luiiijOLiuv uiaoijev je duiu-
ćiia viada FLRJ za pomoč prebivalstvu niškega in pirocKega okraja, ki je utrpelo ogromno škodo ob zadnjih velikih poplavah.
V	Beogradu se je vršila na čast predsedniku interparlamentarne u-nije lordu Stensgaifcu konierenca jugoslovanske grupe interparlamentarne unije oo prisotnosti Josipa Rusa, Dimitra Vlahova, Frana Frola, generala polkovnika Koče Popoviča itd
Z Danske je odpotovalo v Jugoslavijo ilz mladincev na prostovoljno delo.
Skoraj J mnijone sovjeisk.h otrok gi e vsako leto v letovišča. Vsa večja podjetja in državne ustanove so tudi letos organizirale pionirske kolonije. Za bolne otroke so v letoviščih coprii zdravilišča.
V	tovarnah v Sverdiovsku (Ural) so začeli izdelovati tovorne avtomobile, ki lahko vozijo po cestah in po železnicah.
Sovjetske lokomotive so začeli opremljati z racnooddajnimi in sprejemnimi, postajami, Kar omogoča točnejši in sigurnejši promet.
V	Kazahstanu je reka, ki nenadoma izginja pod zemljo v puščavskem pesku. Ta reka je bila uganka vse do nedavna, ko so iz zraka z letali ugotovili njen podzemni tok. Po navodilih strokovnjakov so nad njenim tokom začeli kolhozniki vrtati vodnjake in prejšnja puščava je danes spie-menjena v bujno oazo.
V	Pragi je b’1 odprt Ul. Kongres čeških in slovašk.h izseljen-cevžOu delegatov zastopa 2 milijona izseljencev. Do konca vojne se je vrnilo v OSR okoli 140.000 izseljencev, letos pa se jih bo vrnilo še 15.000 iz Romunije.
Češkoslovaška bo začela izvažati lokomotive tipa «Skoda». Prva pošiljka je namenjena Jugoslaviji.
V	Beograd so pr.speà delegati bolgarske komisije za izvedbo kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zasedanje se je že pričelo.
850 strokovnih gradbenih delavcev z Madžarske je pnš.o v Jugoslavijo, da bodo dedali na raznih gradbenih podjetjih v državi. Po dogovoru boao ostali v Jugoslaviji do 15. decembia t.l.
Na smrt je bilo obsojenih pred okrožnim sodiščem v Ljubljani 5 pripadnikov zločinske organizacije v službi tuje špijonske službe, ki so bili soodgovorni umora Franca Mojškerca. Nekaj drugih obtožencev je dobilo zaporne kazni.
V	Prekmurju se je v teh dneh pričela žetev. Ljudje pravijo, da tako obilne žetve Kot je letos že dolgo ni bilo. Deževno vreme pa ovira žetev s stroji.
V	vladi LR Makedonije je bilo nekaj sprememb. Dosedanji minister za trgovino in preskrbo Dima Bojanovski je imenovan za predsednika komiteja za zadružništvo pri vladi. Za ministra za trgovino in preskrbo pa je imenovan Asparuh Kanev.
Novo normalno tirno progo, ki bo peljala oo Viča mimo Kosez in St. Vida proti Ježici so začeli graditi. Zgraditev te proge je pogoj za regulacijo nove Ljubljane, ko se bo prometno vozlišče premaknilo proti severu.
Po zgledu pionirskih prog bodo v Dobrovniku osnovali «Pionirsko mornarico». Prvi pionirski plovni objekt je motorna ladja «Borec» s pionirsko posadko.
Dobro stanje letine
v ČSR
Ker :e v apri'u na Češkoslovaškem precej močno deževa’o, pričakujejo tam dobro letino. Vegetacijska perioda žitaric poteka ugodno, v ravninah so žitarice že skoraj povsod odcvete'e in kljub temu, da so ponekod redkejše, bi nihče ne verjel, da so jih poseja’i še’e v novembru in na nekateri hkra-ijh celo v decembru. Lanska jesen je bila namreč zelo suha in s setvijo so morali stalno od ašati vse dotlej, dokler ni oadel obi nejši dež. Ce bodo morda kaka pomanjkanja pri rži, jih bo nadomesti a pšenica, ki zelo !epo raste in ji, kakor kaže pozna setev prav nič ne škoduje. Večina češkoslovaških žitaric je povsem brez pleve a, katerega je opaziti samo na nekaterih mestih južne Češke. Tudi letina krompirja bo zelo dobra, zato je pa na s'ađkorni pesi več škodljivcev, ki so se razširili tudi na kulturo maka.
Kak® 1© w
po zadnjih nepričakovanih dogodkih J
Inozemski reakcionarni! tisk si že ves čas obstoja nove Jugos avi-je . prizadeva na vse mogoče načine b'atiti m’ado demokratično državo, ki je z občudovanja vredno vztra nostjo in borbenostjo zače'a graditi socializem. Tržaški fašistič ni tisk je v tej gonji nosil gotovo glavni de’ež
Dogodki zadnjih desetih dni, ki so nepričakovano nastopil in presenetili ravno tako vse držav, jano Jugoslavije in demokratične ljudske množice po svetu kakor nasprotni imperia istični tabor, so dali priliko zagrizenim sovražnikom ljudske demokracije, da so za Čeh špeku irati na levo in desno, da so preko tiska, radija itd. začeli razširjati v svet gorostasne vesti iz Jugoslavije: o vstaji vojske, o pučih, o obmejnih spopadih na avstrijski, grški in a banski me-ij, o bombardiranju Monastirja, o neznani usodi Tita, Kardelja itd itd. Tržaški reakcionarni ti k je v širjenju teh vesti spet na prvem mestu.
Manevri naše loka'ne predvsem ita i-anske reakcije so jasni in teže za razbitjem ita ijansko slovanske
enotnosti tega ozemlja, ki je cdkar obstoja, nepremostljiva ovira vsem sp etkam in nakanam svetovne reakcije s Trstom. Ob nepričakovano nastalem vprašanju začasnega ideološkega nesoglasja med komunistično partijo Jugos avije na eni in partije Sovjetske zveze na drugi strani, hočejo v umetno ustvarjeni megli prepreč.ti trezno presojanje položaja in pravilno orientacijo naših demokratičnih sil, pri tem pa prikrito igrati na svojo nacionalistično karto.
Razvoj dogodkov na Tržaškem ozemlju, še posebno pa v Jugoslaviji sami najbolje demantira vse vesti- Medtem ko vse zdrave demo-tične site Tržaškega ozemlja z največjo budnostjo, s praviln-m razumevanjem in z ve iko disciplin., presojajo nasta'i po’ožaj pri na-in namesto nesmiselnega gostilni-, škega govoričenja s konkretnimi nastopi utrjujejo našo enotno fronto, se v sosednji jugoslovanski republiki razvija življenje normalno, to se pravi, v smislu vsak dan jačje borbe za izpo’nitev obveznosti petletnega p’ana, za dokončno soc.ati-zacijo države.
V zadnji številki smo objavili skrajšano izjavo Informacijskega urada o delovanju in sta'išču KP Jugoslavije in njenega vodstva. Ta izjava je bi a objavljena tudi v g'avnih jugoslovanskih listih v celoti po’eg odgovora jugoslovanske KP na to. izjavo. Ce je prva izjava Informacijskega urada nepričakovano zadela jugos’ovansko ljudstvo in ga .osupnila, je odgovor jugoslovanske KP vzdignil iz zača-nega osupljenja nov delovni polet v ju-gos'ovanskih množicah, da z njim pokažejo, da ne morejo verjeti v težke obsodbe svojih tožite'jev, da z njim pokažejo naiodlcčnejšo voljo, da napak,e ki so bile in ki se jih zavedajo, z nađa’jnjim delom odpravijo v dobro domovine, v dobro socia’izma, v dobro čvrste, granitne svetovne demokratične družine. Trdno smemo verjeti, da bodo voditelji takega ljudstva, ki je tako možato in trezno sprejelo na znanje dejstvo hudih obtožb in dejstvo bratskega apela sovjetskih zaveznikov, znali zavzeti do izjave Informacijskega urada stališče, ki bo vredno ogromnih žrtev borcev za svobodo, ogromnih naporov
ljudstva za socializacijo države, ! ki bo vredno junaških borcev pro- i ti imperializmu povsod na svetu in >t ki bo dokaza o, da je vodstvo jugo- fcj slovanskih narodov in istočasno p vodstvo jugos1 ovanske partije vred- » no zaupanja, ki mu ga ljudstvo li tako širokogrudno dokazuje v teh K dneh.	li
Samo nekaj primerov takega za" r upanja, ki jih posnemamo po ju- I1 goslovanskem tisku.
Ppis ljudskega posojila.	n
ki predvideva višino 3 in pol mi* r ljjarde din, je že po dveh in pol h dnevih dosegel dve in pol milijar' r di din. Slovenija je na četrtem N mestu izmed republik, prva pa j® r -Srbija. Na drugem mestu so eno- K( te Jugoslovanske armade. Od slo- fr venskih okrajev vodita Goriški, ki P je vpisal 32% posojila več kot se R je obvezal in Sežanski, ki je vpisal i 23% več kot se je obvezal. 26. ju- *9 nija so na partijski konferenci S1: prve proletarske divizije navzoči delegati	fi
r
izvolili maršala Tita za delegata P
svoje partijske organizacije n* >! kongresu. Za kandidate so bili tu- h di izbrani tov Kardelj, Pijade ih j5 drugi.	f'
VELIKO SLOVANSKO BRATSTVO
Vsesokolskl zlet v Pragi v številkah
Vsesokolskl zlet v Pragi, ki se približuje svojemu višku, je največja manifestacija telesne vzgoje na Češkoslovaškem in tudi v Evropi. Letošnji zlet je zlasti pomemben zato, ker se vrši kot slavnost zedinjene češkoslovaške telesne vzgoje, ki je bila včlanjena ravno v Sokolu, v tej največji in najstarejši češkoslovaški telesnovzgojni organizaciji.
O razsežnosti XI. sokolskega izleta nudijo najiepšo sliko nekaieri po-driki. S pripravami za zlet so pričeii ze v letu 1945 in finančno gospodarstvo zleta se lahko pohvali s številkami, kakršnih ne izkazuje nobeno podobno podjetje v Evropi. Vsi izdatki so preračunani na 128.700.000.— Kčs; samo stavbna sekcija je rabila za dograditev stad.ona 69,360.000 Kčs, stanovanjski oddelek je zahteval
16,700.000	Kčs in načelstvo Sokola 9 milijonov Kčs. Zelo velike izdatke je zahtevala organizacija obveščevalne službe, ki je najmoderneje ureje,.a. S stadiona na Strahovu oddajajo poročila lahko z daljnopisi, telefonično in telegrafično vsem češkoslovaškim listom in svetovnim agencijam. Največji dohodek tvori prodaja vstopnic, ki se predvideva na 61,500.000.— Kčs. Sokoli so pa že sami plačali prostovoljni zletni davek, ki je prinesel 18 milijonov Kčs. •
Posebno poglavje je vprašanje prometa v dneh glavnih zletnih dni. Na giavne zletne dni so češkoslovaške državne železnice pripeljale v Prago 160.000 udeležencev zleta, za njihov prevoz je bilo potrebno 614 posebnih vlakov. Za prevoz so bili mobilizirani avtobusi in tovorni avtomobili in tudi praški mestni promet so povečali z novimi avtobusi, trolejbusi in tramvaji. Stanovanjski odsek XI. vsesokolskega zleta je moral skrbeli za prenoč.šče 284.000 udeležencev zleta, poleg tega za člane sindikalnega gibanja, in za drugih 14.000 oseb, ki so stanovale v zasebnih stanovanjih. Okrog 20.000 inozemskih gostov je stanovalo v praških hotelih in v hotelih bližnje okolice. Vsak udeleženec zleta je dobil za enotno ceno dnevno zajtrk, kosilo večerjo. Na stadionu je bilo 22 kuhinj, katerih vsaka je kuhala za 5.000 telovadcev. V zletnih kuhinjah je bilo na-,neščenil 160 kuharjev in 220 pomočnikov. Za kosila je bilo potrebno preskrbeti 40.000 krožnikov iz ba-kelita in 30.000 porcelanastih skodelic. Na stadionu so zgradili tudi vodovod.
Strahovski stadion pa ne bo služil samo XI. vsesokolskenpj zletu, temveč tudi vsem telesnovzgojnim prireditvam v bodoče. Površina telovadišča je 202 x 310 metrov. Na novo so postavili dve tribuni, katerih vsaka ima 9.268 sedežev, tretja tribuna je lesena in sprejme lahko
15.000	oseb. Ves stadion pa sprejme do 300.000 ljudi. Zleta se je udeležilo 120.000 dijakov in dijakinj, ki so nastopili 19. in 20. junija, dalje
100.000	naraščajnikov in naraščajnic, ki so predvajali svojo vajo 27. in 28.
so nastopili v glavnih dneh zleta 4., 5. in 6. julija. Vsi omenjeni množični nastopi so se vršili istočasno. Za pripravo zletnih vaj je bilo treba okrog 40 milijonov telovadnih ur.
Zleta so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov s člani sovjetske fizkulture na čelu. XI. vse-sokolski zlet v Pragi je s tem postal tudi velika slovanska manifestacija, ki po številu udeležencev in gledalcev najbrže ne bo kmalu dobil po-snemalca.
jisgeslo^neki nteiwli
3. julija je spraškega štadiona vzletelo 1090 gololov, ki so oznanili glavne ozletne dni. Doslei je prirnelo v Prago 163 posebnih vlakov, zad ji dan pa še 170 vagonov z jugos ovan-skimi in sovje iskrni fizkulturniki. V Pragi je skoraj pol milijona zletskih gestov. Prispele so tudi vojaške delegacije. Jugoslovansko vodi general Rukavina. Prvim doslej v zgodovini češkoslovaškega sokolstva največjim
Ceškos’ovaški krompir s'ovi po vsem svetu. Naiboli ga gojijo na Ceškomoravski p dnoti, ki leži na meji Češke in Moravske. Lahka zemba, razmeroma visoka lega izpostavljena vetru, lì’adne noči, kratko po’etje. zadostna vlaga, sploh k’ima in zemlja ugodno vplivajo na gojitev p’emenitih vrst krompirja. V tej deželi je nastalo več središč krompirjeve kulture: največja v mestu Havličkov brod in v njegovi okolici. Nedavno so vsa podjetja, ki goje in p emeniti-jo kulturo krompirja združi'i v eno narodno podjetje.
Državni inštitut za raziskovanje krompirjeve kulture v mestu Ha-ličkov brod je edini specialni inštitut te vrste na svetu; njegova naloga je raziskovati proizvodnjo krompirja in njegovo predelavo v industriji. Njegovo de’o dopo'niu-jejo različne gospodarske in proizvajalne zadruge na Ceškomoravski planoti. Inštitut v Haviičko-vem brodu ima oddelek za gojitev in uporabo krompirja in za zaščito krompirjeve kulture. V prvem odde'ku proučujem križanje različnih vrst, v drugem pa bolezni krompirja, njegove škodljivce itd. V najkrajšem času bodo ustanovili tudi oddelek za plemenitenje krompirja.
Inštitut v Havličkovem brodu ima tudi več poizkusnih postaj, ki s'užijo za plemenitenje krompirja, v 50 krajih Češkoslovaške. V nekem oddelku inštituta se bavijo
uasiopom je pr so^tovalo 250.0-0 gledalcev. Po basiopu 12.000 češk h sokolov in 20.660 sokciie so aasicpi-11 jugoslovanski mornarji. V zbor so se postrojili v teku. Prav tako so forni iali ogromno sidro, preko katerega so izp sali ime maršala Tita. Prikazali so osvobodilno borbo v forma-c ji ladje in flote. Njibovo izvajanje je izzvaio viharno ploskanje, tri odhodu so se med njihovimi vrstami poja olii jugoslovanski ftzkuiturniki in lizkulturnice z vrsto nacionalnih fiz-kulturnih predstav. Z barvami svoj h krojev so obarvali slad on tako, da je i-gledal kot ogromna jugoslovan-cka zastava.
V vajah so prikazovali borbo par-tizansk h odredov. V zaktjučnem nastopu so z živo peterokrako zvezdo simbolično prikazati mladostno silo n po et jugoslovanskih r.arodov v berbi za boljšo bodočnost, za izgradnjo sociaiizma ta mir v svetu. Fizkulturni-ki ki so stali v obliki peterokrake zvezde, so vzklikali maršalu Titu.
Oddelek za proizvodnjo alkohola vzgaja strokovni naraščaj za češkoslovaško industrijo a kohola in dobavlja čiste kulture kvasnic; oddelek ima tudi svojo tovarno alkohola, ki jo vodi strokovna šola za proizvajanje čistega ahkoho a.
V Sativi pri K^rkovu je najmoderneje urejena posta.a za p'eme-nitenje krompirja. Tu vzgajajo krompir, ki ga potem kmetje v določenih krajih Ceškomoravske planote razmnožujem. Postaja ima danes na razpolago pe'najst vrst krompirja. Nove vrste so strokovno pregledali in mnogo držav jih zahteva zaradi posebne kakovosti in prilagodljivosti.
Izvoz krompirja predstavlja za Češkoslovaško zunanjo trgovino izvor deviz, kajti v nekaterih krompirjevih vrstah, zlasti tistih, ki rastejo v višji legi. češkoslovaška kultura krompirja sploh nima konkurence.
Z letali proti hroščem
Lanska izredna suša je provzro-čila, da se je v nekaterih krajih južne Češke in Slezije v borovih in smrekovih gozdovih zelo razširil škodljivi hrošč. V boju proti temu hrošču uporabljajo češkoslovaško sredstvo Gesar.ol, podobno ameriškemu prašku DDT. S posebnim letalom raztresejo Gesarol zjutraj in zvečer, ko ni nikakega vetra, na one p asti gozda, ki jih je napadel hrošč. To razpraševanje se je pokazalo kot zelo učinkovito.
junija in 100.000 članov ifi članic, ki s proizvodnjo alkohola in škroba.
C@šk®moravska planoto domovina krompšrfa v Evropi
OF Slovenije govori v odgovor'* 8; na obtožbe,	|li
da je treba napeti vse sile pri delu za petletko in poudarja, da - bodo ' morali narodi Jugoslavije izvesti S to delo samo s stalnim dviganjem j ljubezni do nove Jugoslavije ter nesebične privrženosti in zaupa- j nja velik} Sovjetski zvezi- Patrio" tizem in ljubezen do nove Jug0* I s'avije ni in ne more biti nikak buržoazni nacicna izem, ker temelji na dejstvu, da je ljudstvo nove Jugoslavije častno izvršilo in ir* t vršuje internacional istične obvez* i-nosti v času narodno osvobodiln* 9 vojne, v času obnove Evrope ter končno v času graditve socializma )i v državah ljud ke demokiacije po ; zmagoviti vojni.
'
Zastopniki sindikalne organizacije ' Slovenije
f
so z izrednega zasedanja pozdravi' I1 lj partij ulio vodstvo in maršala i Tita. V resoluciji pravijo: naša Par- i tija nas je uči’a in naučila ljubit» veliko socia'istično domovino So* j vjetsko zvezo in velikega Stalina- [ Mi obljub'jamo, da se naša ljube' ^ zen do Sovjetske zveze ne bo nit* j najmanj zmanjšala. Mi bomo nar.laije kot dos’ej zvesto hodil* L po navodilih marksizma in leninia* ma, ker nas tako uči naša Partija- I Obljub'jamo, da bomo še bolj raZ' vili tekmovanje v čast V. kongres* , Partije.	|(
Podobni izrazi zvestobe Partij’ ! in Titu prihajajo iz tovarn, mest , in vasi. Edinstveno navdušenje za l< jugoslovansko Partijo, za njeno vod' , stvo s Titom na čelu pa je pokaza* g
Kongres Zveze borcev KOV Slov?" nije,	ji
'	1 P
ki se je vršil te dni v Ljub’jani »d g kateremu je prisostvoval tudi lT1* j nister Kardelj. C'ani Zveze borce > sto preko vseh delegatov izroči11 ' CKKPJ izraze svojega zaupanja i0 predanosti.
i1!
Tudi Koroški partizani
izražajo zaupanje in predanost i11 goslovanskemu državnemu vodstvu-V članku «Borbe» «Odgovor toy-Cervenku in vsem drugim« pa ^ večkrat rečeno, da jugoslovan.-k narodi in njih vodstvo odbijal® večino žaljivih obtožb, da pa zj zavedajo resničnih napak in i1 ^ z vso odločnostjo popravljajo, kor so jih sproti popravljali tu doslej- Nič in nihče pa ne bo
gel zavreti izgradnje socializma
Jugos’aviji in omajati zvestobo J
i
goslovanskih narodov do svojež vodstva, do Sovjetske zveze i11 demokratične in protiimperialist’
ne družine.
‘!Jkaj zemljepisnih
^ ZGODOVINSKIH
BENEŠKA SLOVENIJA
ODATKOV, DA BOMO BOLJE POZNALI UKRADENI NAM KOS SLOVENSKE ZEMLJE
S i
dj, ‘em člankom hočemo v treh ^'ievanjih naše ljudstvo sezna-? deželico ob skrajnem zapadu 56 zemlje — z Beneško Sioveni-0 kateri se sedaj toliko govori Piše.
je Beneška Slovenija dobila ker i® bi!a P°^ Beneško g “liko od leta 1410., do nje uki-j ^ 1797 po Napoleonu I. Mela eske Slovenije poteka na vzho-jj^vasi Mirnik ob Idriji, po re-^fUi (j0 njenega izvira pod gor-L? grebenom Kolovrata (nad k fn) med Vo’čami pri Tolminu, ],,^alje proti Livku, čez vrh Kuk ^ m) ter preko Laza (1212 m) ,,se vzpne na Matajur (1643 m), Ijj.0 da pripada južno pobočje te Poznane gore na Beneškem . «nečiji. Od tu gre meja narav-i ‘ Proti zapadu in pride čez gor-obronke v doHno reke Nadiže, j kilometrov nad vasjo Stupi-■ °b cesti, ki vodi iz Čedada v tt 6rkl, se vzpne na nasprotnem IjS1 strrno ua vršac gore Mije 1, . bi) ter sé spušča na drugi ; zopet do Nadiže, ki napra-kakor že prej velik ovinek’ ^ se obrne proti zapadu, kjer ;vi'b)ja reko skoraj do njerùh v Pod Zalivcem nad bene-j i Brezjami, nekaj kilometrov bo od Breginja; od tu se me-mJ^t vzpne na grebene gora v ioa 1 Prpti Kaninu (2592 m), pod 4l;r VZI1ožjem se razprostira že Ig at opisana dolina Kezije, s ie izpopolnjeno ozemlje Slovenije.
zemeljskega površja tal ®Ioven,i'-ie ie podobna zelo Ko razorani njivi. Svet je ves
bali so vojaške vlake, pre-
ili 11 zveze> pobijali fašiste, me-nA0, cesto zaloge fašistov in se is; živilskih zalog. Nekatere 171 naselbine so bile po neka] ka «■ h0*1 oblastjo partizanov.
|it or 7Zanska vstaja v Španiji šte-W r°P 70.000 borcev. V nedav-flrjg b'terojuju je republikanski Oarrillo dejal:	«Vvseh
Pij0 lfl so uporniške čete, ki vo-k ((^sta)e proti Francu. Dodal je \novbo0° na španskem ozemlju
1. 0srednji svet odpora,
K bo
kd^o^b^èeuai vojaške akcije par-
ilegalno obstaja vrsta } G^*čnih antifašističnih orga-jJ’ kakor:	Zveza oboroženih
^anske republike, antifašistič-H ^nizacije žena, zveza socia-e. mladine itd. Izdajajo tudi ncoalnih časopisov: Mundo NttiJ’. ki je osrednji organ ko-i°J,	Partije; dalje Mladino,
u aa-inska časopisa in Ata-k šjj artizan, glasili partizanske-i0iis , !ia- tednik Republika in ča-Pk<ii*uom,
tljL. .
"‘uftg “Jo v tiskarnah medtem ko
^^-brnovina in vojska». Caso-JHe ■ i° u tiskarnah medtem ko R ^e7°- Demokratični tisk fašistično propagando ir vrste borcev u odporu.
gorat, zasekan po mnogih malih lir ozkih dolinah, po katerih tečejo pritoki dveh glavnih rek: Ter-a in Nadiže. Na južni, oziroma južno-zapadni strani pa neha jezikovna meja tam, kjer prehajajo gorski obronki v. furlansko ravnino- To ozemlje je kot nekaka utrdba, vsa v goratem delu, zaradi česar ni bila dostopna tujim navalom.
Zračna črta dolžine tega ozemlja v smeri z jugovzhoda na severozahod, torej od Mirnika do vrhov obmejnega gorovja Campona (1719 metrov) nad Kuminom (Gemerla) ob Tilmentu ua progi Videm— Trbiž, meri okrog 25 km, naj večja širina Beneške S ovenije pa. je komaj 11—12 km. Približna površina je 415 km2. Ker padajo pobočja hribov in gora zelo strmo v doline, so vasi večinoma na vrhovih in v gorskih globelih in planjavah; toda v zadnjih stoletjih so nastale tudi v dolinah, kjer so bi'e tudi bolj izpostavljene potujčevanju.
Glavni reki tega ozemlja sta torej: Ter bolj v zapadnem delu in Nadiža bolj v vzhodnem. Obe se spajata v Furlanski nižini in valita svoje va’ove — pa le, kadar je obilo dež*vja v gorah .—. v dòlenjo Sočo, sicer pa se valovi poizgube v prodnati strugi. Pritoki, katerih
so bili pogosti in ob nekem vpadu so prišli tudi Slovenci iz Libur-nije (iz Istre tam okoli Reke in Kastavščine). Frihaja'a so tudi razna slovenska plemena iz Korotana, ki so iskala dobrih, pašnikov za svoje črede, se primaknila bliže in naselila doline omenjenih rek in pritokov- To je bil začetek naselitve tega ozemlja, ki je še danes ob rekah Reziji, Teru in Nadiži naseljeno s slovenskim življem.. V verskem in upravnem oziru so v prvi dobi spadali ti kraji k Oglejskemu patriarhatu, ki je imel oblast tudi nad Istro, Duhovniki,
ki so hodili pokristjanjevat v Istro, so cd tam večkrat privabljali ljudi na prazna mesta beneško-slovenske-ga ozemlja. Ti so svojo govorico pomešali s tisto, ki so jo našli pri svojih sosedih, ki so prihajali iz Korotana; tako je nastalo narečje, kateremu je primešano dokaj kaj-kavščine, t. j. istrske hrvaščine.
Kakotr rečeno, je pripadalo to ozemlje sprva Ogleju, leta 1410 pa je prišlo pod precej mogočno in razširjeno Beneško republiko. Spo-m’adi leta 1797 je Napoleon I. podvrgel in zatrl to republiko, jo odstopil Avstriji, in s tem tudi Bene-
ške Slovence; prav definitivno pa leta 1815. Beneški Slovenci pa so ostali le V vednem stiku s svojimi laškimi sosedi in z njimi delili' usodo. Pridružili so se tudi narodnoosvobodilnemu gibanju garibal-dincev, strmeč odtrgati se od A v-* strije, kj jim je vedno bila tuja; saj so leta 1864 mnogi mladeniči nastopili oblečeni v kroj garibsidin-cev (rdeča srajca) pri cerkvici Sv. Kancjana nad Gorenjim Bar-basom in se navduševali s svojimi italijanskimi tovariši za svobodo.
(Nadaljevanje prihodnjič) RIHARD OREL
NOVA POTA
ojačenega betona
Danes je skoraj vsakemu znano, kaj je beton in kaj je njegov brat — ojačeni beton ali železobeton. Vsakdo ve, da je beton zmes
Moinifa
O ‘
B£tmiCASli9UEN!JA
Her'do t: 5do.Q°o
l’°)i a Jjudstvo je polno vere v °končno zmago.

voda je kristalno čista, namakajo doline. Prebivalstvo je gosto naseljeno.
To ozemlje je bilo v zgodovini pozorišče premikov in vpadov raznih narodov kakor bližn a Koroška (Karantanija), ki je obsegala za Karla in Otona Velikega tudi to ozemlje. V začetku 7. stoletja so pridrli Slovani z Obri iz Panonskih ravnim (vshodno od Štajerske) preko Korotana po sedanji Kanalski dolini (pri Trbižu in Pontebi) in pa po pre azih iz Ziljske doline po dolini Tilmenta proti Staremu mestu Forum Juliji (od tega nastalo Friuli, to je Furlanija) sedanjema Čedadu. Od tu so se pomikali po bojih v bližnja gorovja s svojimi čredami ovac. Ti navali Slovencev
peska, gramoza in cementa, ki se z vodo strdi v kompaktno snov. Na ta način dobimo izredno trden, ognjevaren material, ki ga s pridom uporabljamo pri vseh zgradbah.
Ce pravimo, da je beton trden, pri tem mislimo vedno, da je trden za pritisk, to se pravi, da ga lahko obtežimo z veliko težo. Ni pa beton trden za nateg. Marsikdo se bo sedaj vprašal, zakaj potrebujemo trdnost za nateg, ko pa v stavbarstvu vendar nič ne obešamo na beton, temveč vse lepo trdno postavljamo druge na drugo. Temu pa ni tako.
Vsakdo je že kdaj šel preko šibke brvi ali pa čez kako luknjo, ki
je bila prekrita s plohom. Opazil je, da se je ploh pod našo težo nekoliko upognil, da se je podal. Kaj se dogaja sedaj v takem plohu, ki se upogiba pod našo težo? S pomočjo male risbe, kjer narišemo ploh v prvotnem stanju in potem, ko je skrivljen, in z malo domišljije, lahko ugotovimo to, kar so znanstvenilci matematično dokazali; da se namreč ploh v zgornjem delu nekoliko stisne, v spodnjem delu pa nekoliko raztegne. Vidimo torej, da potrebujemo določeno trdnost za nateg pri vseh konstrukcijah, s katerimi hočemo premostiti kako odprtino razen pri obokih.
Oboke in loke moremo namreč zidati tako, da nikjer v njih ne nastajajo nategi. To so spoznali tudi stari narodi, ki niso imeli na razpolago nikakega drugega naravnega materiala za razne premostitve kot edino lesene tramove, pa so vendar zidali veličastne templje iz samega kamna ali opeke. Seveda moremo z oboki premostiti le razmeroma majhne odprtine. S samim betonom torej moremo napraviti le take konstrukcije, ki so obremenjene na pritisk: temelje, kletne zidove in zidove sploh, obočne mostove, jezove, betonske ceste itd. Slučaj je pokazal pred več kakor pol stoletja gradbenikom novo pot in iznajdljive glave so to zamisel poglobile. Rekli so: beton je zelo dober gradbeni material, tam kjer so pritiski, železo ali jeklo pa je prav tako dober material tam, kjer so nategi. In res poizkusi so pokazali pravilnost zamisli. Pričeli so vlagati v beton železne palice povsod tam, kjer so računi pokazali, da nastopajo nategi.
V gradbeništvu je nastala nova doba, doba ojačanega betona ali železobetona. Vzporedno z uvedbo tega novega materiala se je seveda spremenila tudi zunanja oblika stavb. Dvigale so^ se velikansko umno zgrajene tovarniške lope, zidali so dolge mostove, ne da bi jih bilo treba podpirati z vmesnimi stebri, ki zavirajo odtok vode itd. Seveda je železobeton vsesplošno uporaben tudi pri manjših stavbah za strop, nadokenske preklade, stopnice, nadstreške itd. Znanstveniki so točno preračunali, koliko količin železa in cementa, potrebujejo, dognali so, kakšne sestave mora biti pesek in gramoz in koliko vode je treba dodajati. Zdelo se je, da je življenjska pot ojačenega
1
]
[Hi .	, iz katere prihajajo
Hfi . , pilotu navodilo, da
‘ia.
i0H tfra<iio-svetilnika je name-fco»® pr,« i l moderna kratkova-rH' tk. im. markacijska NduHe i. .CKÌCÌa7a radio-telegraf-ìn :Dj>i J . 2 enosekundnim pre-\lie*r raiajo po eno sekundo, <jH p„ . srednii višini tona. Te H'^ dit mo2no čuti le v ome-h ker j ' zračjn tik nad po-kl jq cadaja električne valo-Usmerjeni le ^navzgor.
Ce letalo sedaj — privabljeno po znakih radia — svetilnika — dospe nad markacijsko postajo, sprejme s svojim sprejemnim aparatom njene znake in sedaj ve, da je ca 11 - 15 km od letališča. Treba pa je sedaj letalo še usmeriti točno proti letališču. Zato so zopet drugi ' posebni radio-oddajniki, s katerimi napravijo v zraku nekako »ulico« do letališča. Dokler leti letalo v tej zračni ulici, čuje ra-dio-telegrafist v. letalu v. svoji slušalki stalen zvok. Cim se pa leta-
lo oddalji od prave smeri, se znak takoj spremeni in se sliši kratke
in dolge zvoke (črte in pike). Tako more pilot po tej ulici voditi letalo do letališča, četudi nič ne vidi.
Zračna ulica pa ima še drugo važno nalogo: Na velikih in zelo prometnih letališčih se večkrat zgodi’ — zlasti ob slabem vremenu, da morajo letala čakati na pristajanje, dokler na letališču ni napravljeni prostor in jih šef letalU šča radio,telegrafsko ne pokliče.
To je tako kot pri železnici, če postajni tir ni prost. Seveda pa letalo ne more čakati v zraku nepremično kakor vlak. Zato mora leteti v zraku v določenih krogih, ki trajajo približno deset minut. Da se jim olajša to kroženje, so zračno ulico podaljšali preko markacijskega oddajnika. Ce letalo pride do markacijskega oddajnika in čuje, da še ne more pristati, se s pomočjo kompasa obrne in usmeri v ■ulico ter po njej leti približno pet minut od letališča proč. Na koncu se zopet obrne in s pomočjo kompasa usmeri nazaj v ulico ter leti do markacijskega oddajnika. To kroženje ponavlja, dokler šef letališča ne da znamenja, da sme pristati.
M. B.
betona dokončno določena in da bo ostal tak, kot ga poznamo sedaj.
Kgodilo pa se je nekaj, kar se večkrat dogaja v življenju; mala napaka, rekel bi, mala lepotna napaka je povzročila razvoj v novó smer, ki obeta izredno dobre uspehe.
Rekli smo, da vlagamo v beton železo tam, kjer so nategi, torej pri navadnem železobetonskem tramu ali kakor pravimo nosilču, ki prosto leži na dveh podporah — spodaj. Ce sedaj obremenimo ta nosilec z bremenom, prevzame železo vse natege; toda beton, ki obdaja v spodnjem delu nosilca to železo, ne more slediti temu raztegovanju in poči. Nastanejo male fine razpoke, ki zaenkrat nikakor ne zmanjšujejo smo zgoraj rekli, mala lepotna napaka. Tudi bi sčasoma razni ško-razpoke v notranjost nosilca do železa in ga razžrli.
Po dolgoletnih poizkusih se je tehnikom posrečilo odpraviti to napako. Postopali so takole: Železne palice so, s posebnimi pripravami najprej močno nategnili, nato jih položili v beton in jih tako v nategnjenem stanju pustili v betonu, dokler se ta ni popolnoma strdil. Potem so natezanje popustili. Železo se je skušalo zopet skrčiti in je pri svojem skrčevanju tako rekoč vzelo obdajajoči beton s seboj. Beton v okolici železa je oil na ta način izredno stisnjen, ali kakor pravimo, bil je «pod notranjim pritiskom». Ce sedaj obremenimo nosilec in nastanejo v okolici železa nategi, ne povzročijo nezaželenih raztezanj ni s tem razpok v betonu, temveč povzročajo le zmanjšanje notranjega pritiska. Tak ojačen beton imenujemo «prednapeti beton»; dopušča največje obremenitve za nateg, ne da bi nastale v betonu razpoke. Obenem pa zelo mnogo prihranimo na železu. Tak «prednapeti beton» je še precej nova stvar in ga še ne uporabljajo povsod. Vendar pa trna zelo veliko bodočnost zlasti pri montažni gradnji, to je gradnji, kjer stavbo ali dele stavbe na gradilišču le sestavljamo že iz prej narejenih konstruktivnih delov (nosilcev, stebrov itd.) iz ojačenega betona.
Razvojna pot pa vodi še dalje. Dosedaj so namreč vlagali v beton precej debele okrogle palice železa (od premera 5 mm navzgor). Te palice so pa v enotnem betonu vendarle bile nekako tuje telo. Zato so pričeli uporabljati čisto tanko jekleno žico od 1-3 mm premera. Ta žica je iz posebnega, z ogljikom bogatega jekla, ki jo, preden jo dajo v beton, do skrajnosti napnejo. V ostalem so delali kakor pri «prednapetem betonu». Te jeklene žice moremo po vsem betonu zelo enakomerno porazdeliti, tako da je ta novi železobeton povsem enoten. Ker so žice napete v betonu kakor strune v klavirju, so novi način ojačenega betona z jeklenimi žicami šaljivo imenovali «klavirski beton».
Prvotno so se bali, da bodo tanke žice, zlezle v beton kot deževnik v zemljo, potem Ro bodo natezanje popustili, toda nič takega se ni zgodilo. Železo je ostalo trdno spojeno Ing. BLEIWEIS
(Nadaljevanje na 11. strani)
Stran naših kmetovalcev
Zadružna poslovna zveza in zadruge pred načrtnim poslovanjem
S prvim julijem so zadružne or-aanizacije v. Istrskem okrožju na
'P rit n iL‘£>rrt
začele z na-Za drugo pol-
Tržaškem ozemlju črtnim poslovanjem let je ms.
Načrtno poslovanje zadrug je v tesni zvezi z gospodarskim načr' tom istrskega okrožja na Tržaškem ožemi ju. ki bo zajamčil vsem dobro namernim prebivalcem tega ozemlja pošten zaslužek in preskrbo.
Glede na povojni razvoj našega gospodarstva in predvsem zadružništva je postalo nujno, da sc usmeri vse naše gospodarstvo po načrtu.
Ni to nekaj izrazito novega. Vsaka država, ki je količkaj dobio urejena, je imela svoj vsakoletni finančni načrt za prejemke in izdatke. Toda vsi ti načrti, v kolikor so tudi redni, se delajo brez sodelovanja širokih ljudskih plasti. Pri nas pa je stvar drugačna. načrt se dela od spodaj navzgor. Začne se pri najmanjši gospodarski in upravni edinici. Jež sta zadruga in pa KLO, in potem prideta poslovna zveza in okraj ter
samo gospodarstvu svojega kraja, ampak splošnemu državnemu gospodarstvu.
Tako nimamo n. pr. letos v načrtu zdravilnih zelišč in raznih gozdnih in divjih poljskih sadežev.
Ge bi jih smotrno zbirali in oddajali zadrugam, bi v mnogih krajih mnogo pripomogli k zboljšanju krajevnega gospodarskega stanja.
Je torej dolžnost krajevnih činš-teljev, da iščejo nove gospodarske pire il svojem kraju za dvig gospodarstva in življenjske ravni svojega prebivalstva,.
S. O.
Od žetve do mlačve
Da spravi kmetovalec svoj titru pridelek res vredu, mora posvetiti žetvi sušenj» in mlačvi žita največjo skrb.
1. Na kaj vse moreta» paziti pri žetvi žit.
Predvsem na to, da žanjemo pravočasno. Pravočasna žetev pa je faWco različna glede na razne vrste žit in na različne načine žetve : Pri rži ne smemo nikoli čakati, da bi docela dozorela, to je da bi se zrnje docela strdilo, marveč moramo rt požeti, ko je dosegla tako imenovano ■ voščeno zrelost, to je tedaj, ko je v notranjosti zrnje še nekoliko mehko, približno kot vosek. Kajti če žanjemo prezrelo rž, je bomo pri posprav
tako dalje do najvišje stopnje, kjer se z vrš i dokončni gospodarski
načrt.
Da ugotovimo stvarne potrebe, je nujno, da napravimo načrt pri najnižji edinici, kjer prihajajo do izraza res stvarne potrebe ljudstva, kajti nihče ne bo mogel vedeti tako točno za potrebe ljudstva kot ljudstvo samo.
Letos so zbirali podatke za načrte večinoma na raznih činiteljih, ki posredno ali neposredno vplivajo na gospodarstvo. Niso se mogli oslanjati na izkušnje, ker prej niso delali načrtov.
V bodoče bo v tem pogledu veliko laže. Zadružna zveza kakor tudi zadruge bodo od.dej morale voditi točne statistične podatke o svojem poslovanju ter si beležiti vse pomanjkljivosti, posebno pa tiste, ki se nanašajo na pomanjkanja nekaterih predmetov in blaga, ki ga lahko kraj nudi v odkup in ki sc doslej ni odkupovalo.
Z načrti se je izkazalo, da so nekatere stvari, ki jih doslej niso imeli za važne, velike vrednosti. Pri praktičnem izvajanju načrta se bo še marsikaj pojasnilo.
Zadružna zveza in zadruge pa se ve bodo smele stisniti samo v ozke vezi načrta, ampak bodo morale Likati tudi poti izven njega.
Ni rečeno, da ne bo to, kar bo letos izven načita, prihodnje leto
v načrtu, če bo potrebno. Na ta način bodo zadruge pomagale ne
Orad za preskrbo v jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja je presekrbel za potrebe prebivalstva velikokoliko količijo lesa za kurjavo
Ijanju precej izgubiti, ker zrela rž zelo rada izpada.
Nasprotno pa je treba žeti neka tere vrste pšenice, posebno tiste z osinastim klasjem šele tedaj, ko so popolnoma dozorele, to je, ko je postalo zrnje trdo, kleno. Mnoge vrste pšenice, posebno še skoraj vse osinaste pšenice imajo premalo klemisto zrnje. C c vrh vsega take vrste še prezgodaj požanjemo. je moka prav slaba pa tudi za seme je tako zrnje manjvredno.
Barva klasja in sfame »i merodajna za presojo zrelosti žit ter nas kaj lahko zavede v zmoto. Mnoge pšenice namreč trpijo na rjah in drugih boleznih, zato pa dobijo njih fisti rumeno, rjavo ali celo temnasivo barvo že v času, ko zrnje še ni zrelo. Pri drugih vrstah pa ostanejo stebfa, listje in ktasje tudi še potem, ko je zrnje že popolnoma dozorelo, zelenkasto-bele barve, tako da bi na pogled nihče ne sodil, da je ta pšenica že dozorela. O žitni zrelosti se prepričajmo vedno le na zrnju. Začnimo žito žeti tedaj, ko zrno ni več mlečno in go. z nohtom z lahkoto prerežemo.
Žanjemo lahko na več načinov: s srpom, s koso ali pa z žitokosii-nim strojem. Za naše kraje je še najbolj primerna žetev s srpom, zlasti pa še V krajih, kjer imajo strehe krite s slamo, je s srpom požeto žito za škope veliko bolj
Glivice in plesni v mlekarstvu
V mleku, presnem rnaslu in siru uspevajo najrazličnejša mala, nevidna živa bitja, tkini. mikroorganizmi, ki povzročajo razne izpre-membe; deloma so' koristni, deloma pa kvarijo mleko in miečne izdelke.
Koristni mikroorganizmi so mleč-nokislinske in jogurtove glivice, škodljive pa črevesne in razne bolezenske bakterije (bacil titusanjetike, vnetje vimena), ki pridejo v mleko neposredno (z vodo, posodo itd.). Škodljive so tudi masleno-kisiinske in gnilobne glivice.
Mlečnokislinske glivice pretvarjajo mlečni sladkor v mlečno kislino, ki povzroča, da se mleko skisa, obenem pa mleko in mlečne izdelke konservira. Mlečnokislinske glivice ugodno vplivajo na organizem in uničujejo gnilobne bakterije. Hazvijajo se najugodneje pri toploti 20 do 2D;jiC. Njihov razvoj prepreči mraz; uničujemo jih pa s kuhanjem. Pri življenju pa osta-
Vlaganje zelenjave
VLAGANJE ZELENJAVE Naše gospodinje dobro vedo, da vsebuje zelenjava poleg drugih snovi še vitamine, lei so nujno potrebni za naše zdravje. Zelenjavo in sadje potrebuje pozimi vsaka družina: kakor stročji fižol, paradižnike, kumarice in marmelade iz raznega sadja ter sokove.
Sedaj je poletje, imamo dosti zelenjave, rodilo bo sadje in ne smemo pozabiti na važno vlogo, ki jo ima zelenjava v našem zdravju, posebno pa v zdravju naših malčkov in bolnikov. Gospodinje, pripravite si dosti teh stvari za zimo!
KAJ NAJ PRIPRAVIMO ZA VLAGANJE?
V prvi vrsti se moramo navaditi, da bomo za vsako delo, ki ga mislimo opraviti, napravili načrt. Premisliti moramo torej, kakšne pogoje imamo za to delo; koliko imamo kozarcev, v katere bomo vložili, koliko jih še iahko nabavimo, kaj in koliko bomo česa vložili, da bomo imeli nekaj od vsake vrste zelenjave. Imeti moramo pergamentni papir, tanko vrvico in pregledati moramo hašo shrambo, ki predvsem odloča, kako se bodo naše konserve pozimi- držale Shramba mora biti predvsem suha, zračna in hladna. Ce ne, je nevarno, da bo ostalo mnogo našega truda brez večjih koristi.
KAKO VLAGAMO?
Mlad grah. Z zrni napolnimo steklenico toliko, da ostane med zamaškom in grahom še tri centimetre prostora. Na grah posujemo nekaj soli, nikakor pa ne smemo nanj naliti vode. Ko steklenico zamašimo, jo prevežemo še s tanko žico. Okrog vsake steklenice ovijemo malo sena. Nato zložimo vse steklenice v večjo posodo, v katero nalijemo hladne vode; ta mora vreti dve uri; če med vrenjem preveč vode izhlapi, moramo doliti novo vrelo vodo do prvotne višine.
Po dveurnem vrenju potegnemo posodo s steklenicami vred s štedilnika in pustimo, da se ohladi. Nato vzamemo steklenice iz po-'sode, jih obrišemo, zamaške pa oblepimo s smolo. Steklenice z grahom spravimo z zamaškom navzdol na hladen prostor.
Stročji fižol, Tega spravljamo lahko y.juliju ali pa jeseni, ko rodi drugič. Biti mora mlad, brez niti, svež in zdrav. Spravljamo ga v kozarčkih.
Fižol očistimo kot po, navadi in oplaknemo. Nato ga . stresemo v platneno vrečo, ki jo čvrsto. zavežemo. Na štedilnik posU.zinio posodo z vodo in,, ko ta- zavre, položimo vanjo vrečko s fižolom, da vre 10 minut. Potem vzamemo (Nadaljevanje na. 1-1: strani)
nejo njih trosi, ki se začnejo množiti, čim pridejo v ugodne prilike. (Tudi kuhano mleko se skisa).
Ciste mlečnokislinske glivice goje v laboratorijih. Razpošiljajo jih v mlekarne, kjer jih rabijo za pripravljanje okisovalca. Tega dodajajo mleku, da dobe okusno kislo mleko, v glavnem pa okisajo
Preziskuno ceplenje
goveje živine proli jelilti
V kratkem se bo pričelo preizkusno cepljenje — diagnoza — s tuberkoliuo na vsej goveji živini področja.
Ta diagnoza nam bo dala natančne podatke o razširjanju goveje jetike na našem področju. Tako bomo lahko podvzeli vse, kar preprečuje razvoj bolezni med govejo živino in istočasno varuje človeka, posebno pa otroke, ki so zauživall mleko okuženih krav.
Preizkusno cepljenje se bo pričelo v Miljski občini in se bo nadaljevalo po ostalih občinah področja. Ker je kmetijski urad ZVU preskrbel potrebna sredstva, bo cepljenje brezplačno!
Zavedati se moramo, da ji ta preizkušnja važna za javno zdravje bodisi z zdravniškega kakor z živinozdravniškega vidika, važna je za našega kmeta, kajti goveja jetika je kronična ter jo le težko ugotovimo z drugimi preizkuševalnimi sredstvi; bolna živina polagoma hira, kar mnogo škoduje živinorejski industriji.
Živinorejce naprošamo, da priskočijo pri preizkusnem cepljenju živinozdravnikom na pomoč.
z njim smetano za pinjenje in mleko za pripravljanje nekaterih vrst sira.
Posebna zvrst mlečnokislinskih glivic so jogurtove glivice. Z njimi zakisano mleko da odlični jogurt, ki se zlasti v poletju dobro prileže, Največ jogurta pripravljajo v Bolgariji. .
Glivice kvasovke pretvarjajo mlečni, sladkor v alkohol. Važna produkta teh glivic sta, kefir in kumis» Kefir ja osvežujoča, peneča se alkoholna pijača, pripravljena iz kravjega mleka z glivicami kvasovkami. Te glivice žive. v ruskih stepah, kjer. je prvotna-domovina kefirja. Kefir vsebuje pol do tri-četrt odstotka alkohola.
Kumis je kefirju podbbna pijača iz kobiljega mleka. Vsebuje 2-3 odst. alkohola.	1
Mlečna plesen tvori na stari
smetani m kislem siru belkasto mehko prevleko. Ta plesen v mlekarstvu ni zaželena.
Na sirih se razvije čopičasta plesen, ki tvori zelenkasto prevleko. Plesnive sire umijemo v slani vodi in skrbimo za skrajno snago v mlekarni.
Poleg teh je v mlekarstvu znanih še več drugih plesni. Mnoge izmed njih se razvijajo samo v nekaterih krajih, Te plesni imajo važno nalogo pri pripravi raznih plesnivih sirov tirolski plesnivi sir, gorgonzola, chamamberd).
PRIPRAVA KISLEGA MLEKA Precejeno sveže mleko nalijemo v posodo ali skledice in jih postavimo v prostor s temperaturo 20 do 25° C. Mleko se zgosti v 6 do 12 urah. Posebno dobro kislo mleko dobimo, če mleko pasteriziramo, ohladimo in mu primešamo čistih mlečnokislinskih glivic - oki-sovalec. Vse dobro premešamo, pokrijemo in postavimo v miren, topel prostor. Ko se mleko skisa, ga postavimo do uporabe na hladno. V vročem prostoru začnejo maslenokislinske glivice razkrajati tolsčo.
PRIPRAVA JOGURTA Mleko pasteriziramo in hladimo v tekoči vodi na 10*f G. Nato ga v topli vodi segrejemo na 40<' C in mu primešamo čiste jogurtove glivice. Tako inficirano mleko zlijemo v čiste kozarčke za jogurt in jih zapremo s pokrovčki iz lepenke. Nato jih postavimo v temperiran prostor ali v vodo, ki ima enako toploto. Jogurt je gotov, ko se v kozarcu več ne preliva. Takoj nato ga poberemo iz vališča in nesemo v hladilnico. Jogurt ima zaradi blage kisline ugoden učinek na prebavo. V hladilnici se ohrani jogurt do enega leta.
pripravno. Na splošno imi je T>n nas le malo kmetovalcev, ki imajo toliko njiv, posejanih z žitaricami, da bi jih v nekaj dneh ne poželi! Zato je za naše Kraje naj-pripravnejše žetev s srpi.
Se na nekaj moramo pri žetvi žit opozoriti: če žanjemo zelo plavetno žito, ne žanjimo tik pri tleh’ marveč čim bolj visoko. Kdaj bi se nam snopje s tolikšnim plevelom posušilo na njivi v stajah, po' sebno pa letos, ko imamo toiiko mokrote. Ce pa zapleveljeno žilo visoko žanjemo, takorekoc pobiramo klasje, pa lahko strnišče pri tleh pokosimo iti posušimo W posušeno z lahkoto sptavimo domov. Koliko časa i« truda nmn b« s tem tudi pri mlačvi prihranjenega, ker bi sicer morali z žitorf vred spustiti skozi mlatilnico tud-vse pievelno strnišče.
2. Na kaj mora«» paziti pri žit
Ce sušimo žito kar na njivi, zloženo v staje, prav za prav nimamo, pri sušenju na kaj paziti, razen na to, da zadenemo pravi trenutek, ko je žito dovolj suho, <ta zvozimo domov na skedenj, ali P® da ga. zložimo v kope. Letošnji vreme nam ne svetuje, da bi Plt' ščali ždo v kopah na polj», kajti ni še tako dobro napravljene k°' pe, da bi ne premočila. Napravimo si dosti dela, kajti zamočeno kopo je treba zopet razstaviti, sušiti in. zopet podreti. Cé ria vse to ne pazimo, žito zaplesal ali rilo okli je. In še na nekaj -moramo' paziti. Ako imamo več vrt' pšenice in jo vozimo domov, moramo najprej zvoziti in zmetati 1 skedenj slabšo vrsto. Pri tak#* postopanju pride namreč boljši sorta v skednju na vrh, in se ^ more zmešati s slabšo vrsto. PrS1; tako pride v tem primeru tudi P1'1 mlačvi boljše žito prej na vrsto in se ne more pomešati s slabših1'-'
Mlačev
Dandanes je mlačev na cepce f2' podrirula tudi pri nas že vsepovsod mlatilnica, ki obenem misi*’ veje in sortira. Za natančno in Pra' Vilno delo mlatilnic morajo skrbiti njih lastniki. Kmetovalci v t#* primeru ne potrebujejo posebnf navodil za mlačev; če je tast«*?1 mlatilnice mlatilnico vestno prt pravil bo tudi mlačev aobro opro1' Ijena in kmetovalci bodo zadorioli' ni.
4. Od mlačve do žitne shrambe
Ko pripeljemo po mlačvi žito ^ vrečah domov, moramo skrbeti, ^ je tudi dovolj suho, preden gre 1 shrambo. Vedeti moramo, da ni mrtvo kot bi morda mislil'1' temveč živo bitje, ki prav takc diha prav tako potrebuje svežetf zraka kot vsako drugo živo bitji' Ker pa vlaga dihanje žita zelo f,cr spešuje, pospešuje tudi potrebo 1^ svežem zraku. Ker prepušča Pft'
malo suho žilo le malo zraka,
žito zaduši, «zakopi», postane S* tohlo. Za seme je potem tako ž,te nesposobno, pa tudi moka in iz nje imata neprijeten okus ! voh;.
Letos bomo pripeljali od žito, ki bo še kar vlažno. Ne drt\ mo ga v vrečah in ne odlaša!1*0' «Saj ga bomo jutri raztegnili*^ Takoj ga raztegnimo na dvori*0 na tenko, večkrat ga premešajta, z grabljami, da se do dobra sv,ši, saj ga bo že «Tonček» ^ rovai, da ga kokoši ne rezbrs&mj G shrambi se bomo pa po#0**" rili prihodnjič.
PRIDELOVANJE ENDIVIJE
Endivijo lahko sejemo za poletno, jesensko in zimsko uporabo. Vendar jo sejemo, navadno samo za zimo, ker po’e ti nam ne pr imanjkuje druge zeleniadi.
Endivija ima seme podobno radiću. Imamo več vrst endivije, ki jih lahko razdelimo v dve skupini, in sicer: v širokolistnate in kodraste endivije. Priporočljivi vrsti sta-širokolistnata zelena endivija s pol-nirn srcem in rumena kodrasta zim-, ska endivija,
; Endivijo za. zimsko uporabo sejemo od polovice junija do'začčt-kà avgusta:	sejemo |o na dobro
zrahljano zemljo, in ficer
redko. Nato skrbimo za primf1
vlago in v treh tednih je
zrela za pcesad. Sadimo jo cm drugo od druge. Razsajebo^.^ divijo Večkrat oplejemo
i«
mo, če je potrebno, ko razvije - , divija dovolj listja in napravi A^
podobno glavico, jo ob
Idi
h»
suhem vremenu povežemo.
storimo ■ ob vlažnem vremenu, na endi,viia gniti. Za vezanje A, služi ličje (rafija).. Povezani, u je. viji začne srce rumeneti j» pèni - •'.vemenu j e v 'treh . ift, godita ?a 'uporabo ali pa’
Umetnost
Prosveta
UPRIZORITEV
Ml K LOVE ZALE
Gledališka družina prosvetnega društva na Opčinan je z uprizoritvijo iližkove «Miitleve Zale» v sopoio 3. julija prekosila vse diletantske skupine našili prosvetnih društev.
Staro pripovedko o turški ujetnici Zali iz Rožanske doline na Koroškem, ki jo je naše ljudstvo z ustnim izročilom iuvalo iz roda v rod, širilo in izpopolnjevalo, prištevamo med naj-
kazat z Davorinom mnogo nadarjeno- ( sti, zlasti doi.ier je bil kot hlapec, ( manj prirođen kot preoblečeni Turek V in blaznež. Daneu Josip je bil v vlo-	****
gi Vinka spreten, govoril in igral je dobro a je nekajkrat uhajal v vi-, g, uspeh rned ženskimi vlogami je hravost. Miklovega Marka, dolgoletne- j dosegla Neva Kalin z Almiro, ki je ga turškega ujetnika, je v zaključni zaaia zaigrati rafinirano, hinavsko in
Opčinah
sceni zaigral Stas« bolj sproščeno kakor
Malalan mnogo prizoru v je-
popularnejše literarne snovi našega ei .Mjeg<>Vo ženo je Mara Sosič poda-
Vrti irl.-ss-rviiirn •> <a Ir 11H ‘i	' if»	< _ _________z ..	___s .	„  r» t  
folklornega zaklada. Snov je postala znana vsem slovenskim rodovom, zlasti še z ljudsko povestjo iz večerni-ške dobe, ki jo je napisal Jakob Šket takrat, ko so naši književni delavci skušali popularizirati v slovenske*» slovstvu heroično epiko. Šket je imel več sreče kot Valjavec, Trdina in Svetec. Ljudstvo se je za njegovo povest navdušilo morda prav zato, ker brezimnim slovenskim narodnim pevcem ni Uspelo, da bi iz te tako etilene snovi ustvariti pomembno narodno epsko pesem.
Te snovi se je lotil v ljudski igri režiser Fran Žižek in dal svojemu dem izrazito folklorni poudarek. S stališča folklore in ne s stališča ocenjevanja heroične, epske preteklosti je njegov trud. učinkovit. Značaj Mirka in Zale zaradi tega poudarka ne. more biti tako jasen in čist, kot bi zahtevala epska koncepcija ali dramatična zgradba. Zato vsebina in snov igie nista na prvem mestu. Zaradi folklorne pravljičnosti in eksotičnosti Tresòglava. in Almire postaja njune podlo izdajstvo demonično, njuna značaja pa človeško neprepričljiva, skoraj nenaturna v smislu Pegama v narodni pesmi. Zato je senca v igri prečrna, svetloba pa nejasna. Da bi pisatelj opravičil glavni osebi — kajti brez svatbe v odločilnih dneh bi težko izrabili vse folklorne elernem le —, je podrobneje izdelal značaje Vinka, Strelca in Davorina, ki so v igri najbolj" realistični in nabòlj verjetni,
Igro je z velike- prizadevnostjo in oaoorom režira! Milan Jereb s pomočjo člana SNG Milana Košiča, Neutrudna in vneta pomoč naših gledaliških igralcev pri diletantskih skupinah bo dvignila raven ljudskih odrov kakor se je to posrečilo sodelovanju Milana Jereba in Milana Košiča na Opčinah. Inscenaci ja in kostumi so bili razkošni in pestri ter so odgovzr-rjali predstavam, ki nam jih vsilju-jati poznavanje folklore in domišljija.
Najbolj enotna, veličastna v svoji preprostosti, je vloga kmeta Serajnika, ki jo je v skladu z vsebino podal Ivan Sosič. Njegova umerjena igra je dobro prikazala vzornega voditelja rožanskih kmetov in ljubečega očeta. Viktor Furlan, ki je igral Serajnikov ega Mirka, se je trudil iz vseh moči. a onega junaka, ki ga je ustvarila ljudska fantazija ni mogel podati. Marsikje je omahoval in se ni mogel vživeti v svojo vlogo. V naslovni vlogi lepotice Zale je bila Angela Vremec včasih zelo spretna ponekod pa nesproščena, tako kot njen soigralec, žarko Simonič je po-
la preprosto in jasno, kakor zahteva Igra. Strelec (Anton Sosič) se je ves čas zelo trudil in je uspel posebno na začetku. Vloga Tresoglava je za diletantskega igralca kaj problematična, ker ga prav lahko zapelje v
zahrbtno prijateljico in nesrečno ljubimko ter izdajalko. Vojko Pavletič je bil v vlogi poveljnika Iskender bega mogočen, dostojanstven Turek naše narodne epike. Bože Podkrajšek je z vlogo evnuha rešil zelo riskantno sceno v ječi, ki je najšibkejše in najdvomijivejše mesto Žižkove igre.
V posameznih nastopih so imeli na-
pretiravanje ia grotesknost. To se I Si prizadevni diletaotje marsikatero je Toneta Kalc» zgodilo v govoru In j občutljivo točko, toda v folklornih kretnjah. Drugič mora režiser to vio- j prizorih — težišču vse igre — so sv» go vsekakor uravnati, ker je Tone ' jo nalogo izvrstno rešili. Opozoriti i Kalc pokazal mnogo talenta. Najlep- i jih moramo, vse brez izjeme, naj dru- 1
gl? še bolj pazijo na izgovor, zlasti širokih in ozkih ejev in ojov, a tudi na poudarek. Ce pomislimo, da mnogi med njuni niso hodili v slovenske šole, moramo pa izreči vso pohvalo za njihov trud in marljivost, da zadenejo pravilen izgovor in poudarek. Orkester, ki je spremlja! igro, je s svojimi močmi pripomogel k uspehu. Toda občinstvo se žal ni zavedalo, da je tudi orkester del igre in da «spada zraven».
Naj openski diletsntje vzamejo te besede, ;ci so dobrohotne in odkrite, ! a kritične, tako ,da bodo dosegli pri-I hodu iič še večji uspeh.
MIROSLAV RAUSAR
RJLZGLED1L
Izšla je IV. in V. skupna številka , Rade Pregare - je v «Matiju Batti» d» «Razgledov», revije za leposlovje in | brn zadel nekatere značilnosti trža-
Kuhurno znanstvena revija (st. 4.-5.)
Iiid Prešernovega mladinskega nagradnega tekmovanja
Ocenjevalna komisija Prešernovega nagradnega tehnovanja, prvotno razpisanega do. 31. januarja in pozneje podaljšanega do L maja, je razdeli!» sledeče nagrade:
1.	Za pristen in prepričljiv opis svojega največjega doživetja na mladinski progi Samac — Sarajevo tretja nagrada 300 din Jožetu Strelju. dijaku iz Ljubljane, za «Srečavanja s češkoslovaškimi brigadirji». Prva i« druga nagrada se ne podelita.
2.	Za najboljšo prozo — prvo nagrado 500 din za «Starca» Marka K» sova, drugo nagrado 400 din tovari-Sa B. T. za «Zadnji strel zase», tretjo nagrado 300 din tov. Suhadolčanu za «Odprla mu je vrata v življenje»
3.	Za najboljšo pesem — prv.o nagrado 500 din Slavku Bergincu, dijaku iz Ptuja, za zbirko sonetov «Moja polja», drugo nagrado +00 din Branku Berčiču za «Pomladno», tretjo nagrado 300 din Črtomirju Šinkovcu za «Prosiš me».
' 4. Za najboljšo kritiko ali razpravo — drugo in tretjo nagrado 400 in 3Ó0 din tovarišema Zadravcu Francu in Sedonji Stefanu za razpravo »Cankar in slovenska politika do 1910».: Prva nagrada se - ne podeli.
5. Za najboljši osmitek naslovne strani «Mladinske revije» za' iètaik 1948-49 vse tri nagrade po 500, 400 *n .300- diti di jakom-Sole za umetno " Obfl.	-
znanost, ki izhaja -že tretje leto v Trstu. Vsebina je bogata in ..pestra ter aktualna. Kot vse številke te revije, išče tudi ta povezavo s tržaškim okoljem; z 'življenjem tukajšnjih Slovencev in s tukajšnjimi problemi ter seznanja naše ljudi s,kulturnimi dogodki med slovanskimi narodi. Vsak narod se briga za to, da se podrobno raziskujejo tisti pokrajinski In krajevni problemi, ki jih iz enega središča ni mogoče raziskovati, laki problemi so lahko raznovrstni. Pri vsem tem pa , +eveda revije ne smejo biti pretežno pokrajinsko rodoljubne, temveč morajo ustrezati splošnim potrebam in znanstvenim zahtevam ter splošnemu zanimanju naroda. Pri nas pa je še celo potrebno, da damo r.ššini revijam nekoliko krajevne barvitosti zaradi izrednih prilik, v katerih je živel naš narod v bližnji preteklosti.
Zato potrebujemo tržaški Slovenci nujno tržaško revijo. Krajevna barvitost je prišla v tej številki 'dovolj do izraza, bodisi v znanstvenem uelu kot tudi v leposlovju in je v ugodnem sorazmerju s prikazovanjem drugih kulturnih dogodkov in kulturnega dogajanja me.i slovanskimi narodi. Povezavo s tržaškim in primorskim slovenstvom m- s • tukajšnjimi razmerami v preteklosti, a obenem tudi v sedanjosti, poudarjajo spomini Marice Nadliškove-Bartolove pod naslovom «Iz mojega življenja», ki so začeli izhajati v tej številki. Ti spomini'so tako pisani, da vzbujajo prijetno radovednost in zadoščenje.
Pregleden je članek Vladimirja Kende «,-evolucijsko leto 1848 in sodobnost». S prepričljivim utemeljevanjem pripoveduje o dogodkih po svetu in pri nas v letu 1348 in prihaja nato do današnjih dni. Taka vprašanja naše tukajšnje preteklosti bi morali še bolj podrobno obdelati.
Lino Legiša točno in zanimivo opisuje, kako doživljajo in prikazujejo morje in življenje v naših obmorskih pokrajinah naši slovenski pesniki in pripovedniki, v svojem pregledu «Svet ob morju v leposlo-vju».
Andrej Budal je izčrpno in objektivno obdelal Cronijevo razpravo o slavistiki v Italiji in ugotovil dejansko stanje slavistične vede med Italijani.
Francé Stele je v svojem kratkem sestavku znal zajeti umetniško osebnost in umetnost slikarja Ferda-Vesela ter ugotoviti pram . pomen posmrtne razstave tega slikarja. Pisanje o takih zadevah je dokaj težka zadeva, ker večina ljudi običajno ne pozna del likovnih umetnikov in si zaradi tega težko ustvari pravo sliko o umetnikih in o njihovih umetninah.
Tone Potokar nas uvaja v umetnost dveh sodobnih bolgarskih pisateljev Nikolaja Kajnova in Ljudmila Sto-; Janova. Članek Je želo pregleden in nas seznanja .z literarnimi smermi teh dveh umetnikov, vendar pa ne bi bilo odveč, če bi nas. pisatelj članka uvedel nekoliko bolj v vsebino njunega literarnega dela in v njeno .miselnost.
ki pa, ki so priobčeni, so izčrpni in , temeljiti. Bogatejši so «Zapiski». Se-žHTje- j.stavki tega deia «Razgledov» nam nudijo. splošne preglede; ti sestavki zajemajo obravnavane dogodke z njihovo problematiko v celoti, so poglobljeni, jasni in se ne omejujejo samo na naštevanje nekih dejstev ali dogodkov.
V	splošnem je občutiti tu pa tam, da nam znanstveni članki prebeino razčlenjujejo vprašanja, ki so si jih zastavili. Prav bi bilo, da bi ta revija izhajala mesec za mesecem. S tem bi se izognili nedostatku, ki sem ga pravkar omenil in ki sem navedel pri «Poročilih». Tako bi lahko probleme izčrpneje obdelovali, ker bi moralo uredništvo vsakemu problemu oddeliti v vsaki številki vsaj toliko prostora, kot ga je oddelilo v dosedanjih skupnih številkah; če bi jih pa ena številka ne zmogla zajeti v neki zaokroženi celoti — kar se zelo rado dogaja — bi pa izhajali članki v nadaljevanjih. Načeli bi tudi lahko še marsikatero drugo vprašanje. Razen tega bi od številke do številke ostala v nas nepretrgana zveza med obravnavanimi činjenicami, kar bi povečalo razumevanje in tudi zanimanje.
Vsekakor pa moramo ugotoviti, da kaže vse na to, da se uredništvo zelo trudi da bi ta revija čim redneje izhajala.
V	celoti je revija in tudi ta številka smiselno zamišljena in v glav-
ških okoličanoov in vzdušje uja tržaških Slovencev.,
Drago Gervais in Tone Batagelj zajemata snov iz nečloveškega trpljenja iz dobe upora vsega našega naroda. Njuno pripovedovanje močno zgrabi bralca.
Andrej fiudal nam opisuje svoja občutja, kot jiii je doživel pri dveh obiskih, v dveh različnih dobah- v krajih ob Nadiži. Živo nam opiše nasprotja rned trpkimi in veselimi, upajočimi občutki ob prvem obisku in med ledenim hladom, ki je še zmeraj legal na Slovenijo zapadnó od fraiicoke črte. Vse pa izzveni v zdravo utemeljen optimizem: «In vendar je večina zdravih ljudskih glav dobro usmerjena. Kdor jih gleda in posluša, zaupa v zmago Gregorčičevega duha».
Pristno domače jedrnato in sočno ,ie Ivan Rovan v svojem «Puntarju Jakobu» zgnetel dogodke v življenjsko resnično črtico. To ime je še; nepoznano, vidi se pa, da pisatelj dobro opazuje življenje.
Tone Batagelj, Ivan Lulik, Ludo-vika Kalan in Zdravko Ocvirk so prispevali nekaj občutenih liričnih pesmi.
Na slovenskem knjižnem trgu izhaja obilica knjig in je tudi nešteto drugi!) kulturnih dogodkov, ki bi jih bilo vredno omeniti in ugotoviti njihov pomen in vrednost. Zato se mi zdijo «Poročila» prerevna. Sestav- J nem tudi dosledno sestavljena.
KULTURNI
ZAPISKI
UMETNOSTNE RAZSTAVE V PRAGI ZA CASA VSESOKOLSKEGA ZLETA
Za časa Vsesokolskega zleta bo v Pragi nekaj umetnostnih razstav, ki imajo namen pokazati veličino in lepoto češkoslovaške likovne kulture. Na Slovanskem otoku bo razstava čeških klasikov iz XIX. stoletja iz zbirke Narodne galerije. V Alešovem salonu na Mali strani je organizirana razstava francoskih mojstrov preteklega stoletja, dela, ki so prav tako zbrana iz Narodne galerije. V salonu Vjrtvarne dilo bo retrospektivna razstava narodnega umetnika Ludvika Kube, v kateri bodo zbrane slike, ki bodo kazale razvojno pot Kube v petdesetih letih njegovega slikarskega delovanja.
ZBOROVANJE SLOVAŠKIH GLASBENIH SKLADATELJEV IN KRITIKOV
V dneh 13 do 20 junija je bilo v Trenčanskih toplicah zborovanje slovaških glasbenih skladateljev in kritikov. Na zborovanju so glasbeniki obravnavali idejne, tehnične in socialne probleme v zvezi s slovaškim glasbenim' življenjem. Po diskusiji vseh nujnih in aktualnih vprašanj z zastopniki češke glasbe so bili enoglasno sprejeti sklepi, da se slovaški glasbeniki pridružujejo manifestu drugega mednarodnega kongresa glasbenikov in glasbenih kritikov v Pragi. Sklenili so, da pristopijo takoj k reševanju socialnih problemov glasbenikov, kot je pokojninsko vprašanje, k izvedbi glasbene reforme v šolstvu, izdajanju glasbenega časopisa in ustanovitvi državnega orkestra slovaške filharmonije, državnega zborovega in plesnega zavoda katerega naj bi opremili z vsemi sredstvi za uspešno izvrševanje njegovih nalog
Razstava sodobne umetnosti vzhodnih sovjetskih narodov je bila otvo-rjena v muzeju za orientalno kulturo v Moskvi. Razstavljena so bila dela uzbeških, kirgiških, azerbejdžan-skih, armenskih, gruzinskih in drugih umetnikov,
*
MCHAT, moskovsko umetniško akademsko gledališče slavi letos 50 let svojega obstoja. V proslavo tega jubileja priredi Vsezvezna gledališko društvo ciklus umetniških večerov, namenjenih gledališču in njegovim vidnejšim članom.
IVO ANDRIC MOST NA DRINI j ne' voine in katastrofo moštu, vmes
i pa prepleta drame, človeških živ-Ivo Andrič je eden vodilnih srb- i ! jen j. Celotno pisateljevo pripovedova-■sko-hrvatskih pripovednikov, član [ „je je izredno živo, da ne ločiš, do Srbske znanstvene akademije in pred- j kod sloni pripovedovanje na resni?-sednik zveze Jugoslovanskih pisaie- nih dejstvih in kaj'je plod pisatelje-Ijev. Napisal je veliko število raznih j »e domišljije, obenem pa je tudi rea-pripoVedriih del, v času domovinske vojne pa je dokončal delo «Most na Drini», za katero je lani prejel prvo državno nagrado in ki predstavlja višek njegovega dosedanjega literarnega ustvarjanja.
Most na Drini je kronika majhnega bosanskega mesta ViJegrada ob Drini od turških časov, ko je bil v 16. stoletju zgrajen preko Drine most, pa do prve svetovne vojne, ko so Avstrijci zapustili Bosno "in Je Vi-Eegrad osvobodila srbska vojska.
Most na Drini Dima glavnih oseb, katerih usoda bi bila predmet pisateljevega opisa, temveč je to prikaz življenja malega bosanskega mesta v zadnjih štirih stoletjih, pri čemer stoji v ospredju most preko Drine, okoli katerega je pisatelj riahizal vse burne dogodke domače zgodovine. V tem delu bani 'pisatelj prikazuje, .kako' se. v'tem malem • mestecu, sicer iroč; od svetovnih dogajanj
daleč »roč .	....
_____	vendar odražajp yeliké . šprepienibe
Leposlovje v teh številkah je jeni- časa. , Tako nam pripoveduje o zida-
,	'	.....„ju mostu ju posurpvelem. postopanju
Turkov prt tem, o velikih .pavpdnjjhV o sožitju .med .muslimani, pravoslav-,iii.mi in. .kstpliki .v,- meštH: . .»adaije prikazuje .avštrijsljo okupacijo Bosne iti., seje modernizacijo;: prebujanje ; nacionalne ..zavesi i, ..nastop' prveJsveWv: v:	. .■ . C:. -C-'.'	' r ;	-
zodnega značaja in v nekaterih ijo, velali .na osebne spomine;'pisateljev. Osebni spomini so v naši dobi zanimiva in' potrebna' literarna vrsta, kateri je vredno'posvečati mnogo 'pozornosti. .-Ti leposlovci sestavki šo 'lepi, tehtni in doživeti,'toda še vedimo pogrešamo ■ daljši 'pripovedni spis.
lističen prikaz davnih časov. Slovenski prevod pomeni lepo obogatitev naše prevodne literature z delom, ki dostojno predstavlja- sodobno srfcsko-hrvatsko literaturo:
Cankarjeva založba je nedavno izdala nov prevod iz sodobne ruske književnosti in sicer povest Vere Pa-iovc: Sopotniki. V povesti, ki se godi med domovinsko vojno, nam pisateljica prikaže usode ljudi, ki jih je vojna iztrgala iz urejenega življenja in jiii postavila na sanitetni vlak, na katerem se razvija njih življenje in se razvozljajo vsi osebni problemi, ki šc nastali, z vojno. Povest je napisana toplo in je polna človeškosti, obenem pa je realistični in umetniško dognan prikaz resničnega življenja. Za tlelo je pisateljica prejela Stalinovo nagrado prve 'stopnje za leto 1946.
*
V zbirki,, slovenskih 'klasikov je Državna založba pravkar, izdala sedmo knjigo, ki. vsebuje zvezek Levstikovega zbranega deli. Izdajo je
KNJIGE
Prvi zvezek Levstikovega dela, čigar sedanja izdaja je zasnovana na kronološkem načelu, vsebuje Levstikove pesmi, ki pa bodo izšle tudi še v drugem in tretjem zvezku. Urednik je pesmi za to izdajo pripravil po Levstikovih rokopisih v prizadevanju, da bi prikazal njegovo poezijo tako, kot je nastal in ni upošteval kasnejših predelav In popravkov, ki jih je večinoma izvršil urednik prve izdaje Levstikovega dela Fran Levec. So pa pesmi v tem zvezku razvrščene po časovnem redu obenem pa tudi po vsebinskih ciklusih.
Nova izdaja zbranega dela Frana Levstika, ki je naša velika literarna In politična osebnost 19. stoletja, je pripravljena z veliko skrbjo kot to kaže redakcija pesmi in obsežne opombe. Ko bodo prvemu zvezku sledili še ostali, z vsemi pripovednimi deli, kritičnimi' spisi in monografijo, bo celotna izdaja dragocen spomenik Lev stikovega dela.
Studij rudarstva is metalurgijeoa-sa bodočnost, je brošura namenjena predvsem dijakom abituriento/n, katerim naj pomaga pri izbiri pravega poklica in jih seznani s študijem na rudarsko-metalurškern oddelku tehnične fakultete ljubljanske univerze in • s poklicem rudarskega inženirja: Brošuro je pripravilo vodstvo LSM ru-darško-metalurškega oddelka, krajše
pripravil odlični po/navalee Levstike- , sestavke pa sta poleg študentov pri-vega dela in življenja dr. Blodnjak. Opevala tudi dva profesorja fakultete, v čigar redakciji so 'že. pred vojno j Brošura zanimivo prikazuje . ustroj izšli ■ štirje zvezki'Levstikovega zbra- j študija na tem oddelku tehnične farnega dela 'v; zbirki, ki pa'; je ostala j kyUete\ in živo seznanja bodočega nedškoiičana. ' Rš'zeft tega: je 5!odnjak. i študenta z delom rudarskega in me-napisaL obširen 'biografski roman o rt aTurškega inženirja, kateremu pripa-• Levstikuf «Pogine, jrvaj pes»; ki je iv'-;! dajo v borbi za iudust,riali?iicìjo drsel lani.' ;• • ■	■	'•	1 j zave posebno važne naloge.
FIZIOLOGIJA
DELÀ
Beseda fiziologija je grškega izvora in pomeni znanost o pojavih življenja. Fiziologija dela pa preiskuje pogoje, pod kateiimi se
more človekova delovna sila najbolje razvijati, to se pravi tako razvijati, da poleg visoke storilnosti ostane ohranjeno veselje do dela in ustvarjanja, da ne nastane prekomerna obremenitev sil človeškega telesa in da ostane njegova delovna sila čim dalje na isti višini.
To obširno področje znanosti so pričeli resno obdelovati šele v zadnjih letih. Nespametni kapitalistični režimi so navadno kratkoma-
lo izrabljali delovno silo delavca do izčrpan?«. Sele uvidevneiš: in naprednejši znanstveniki kapitalistične dobe so pričeli priporočati Večjo štednjo z delovno silo. Njih prizadevanja so pa ostala domala brezuspešna. Visoko pa se je ta veja znanosti razvila v naprednih državah, kjer je eden glavnih ciljev, doseči visoko storilnost, pri tem pa krepak in zadovoljen rod.
Pri proučevanju problemov fiziologije dela so si podali roke zdravniki in tehniki, socio’ogi in pedagogi in z vzajemnimi močmi rešili mnogo važnih vprašanj. Zdravniki so pričeli raziskovati pojave utrujenosti. Ugotovili so najprej, da je »gorivo«, ki »poganja« mišice in ki ga izrablja pri vsakem gibanju ah delu, neke vrste sladkor »glyko-gen«. Treba je torej doseči, da se mišicam, ki delajo, neprestano in nemoteno dovaja to gorivo. Dalje so ugotovili, da se pri daljšem, delu nabirajo v. mišicah posebne »snovi utrujenosti«, ki iih je treba odvajati. Obojno delo opravi krvni obtok. To pa vedno traj i nekoliko časa. Zato mora delavec med posameznimi storitvami imeti na razpolago.
nekako masko, ki ie po cevi zvezana z vrečo, ki jo nosi oseba na hrbtu. Ves izdihani zrak pride v vrečo. Na ta način so preizkušali težo različnih del;
tudi primerne oblike orodja olajšajo delo.
Določili so najugodnejšo obliko lopate, kopače in kladiva, najprimernejšo težo in obliko opeke, najugodnejšo strmino stopnic itd. To so bila dragocena spoznanja, ki so največkrat z malenkostnimi spremembami oblike orodia ali načina dela mnogo koristila delavcem, ker
so lahko z manj napora opravljali isto ali še večje delo.
Preiskovali so pa tudi nihanja delazmožnosti podnevi. Ugotovili so, da je zgodaj zjutraj ob pričetku dela delazmožnost majhna, da pa hitro naraste in proti poldnevu zopet občutno pade. Popoldne zopet naraste, toda ne več do take višine kakor dopoldne in proti večeru zopet pade. Te ugotovitve so z uspehom uporabili v tovarnah, kjer se dela po »tekočem« traku. Uravnavali so namreč hitrost tekočega traku po omenjenih nihanjih storilnost in s tem dosegli, da
delavci niso bili prekomerno izčrpani. Delali so z večjim veseljem, ker jih tekoči trak ni gnal z vedno enakomerno, brezdušno in človeku neprimerno brzino.
Zelo važno je tudi vprašanje glavnega odmora med delom.
Z raznimi poizkusi so dognali, da ni važna samo dolžina odmora in način, kako se posamezniki odpo-čivajo, temveč tudi čas, kdaj naj se tu odmor začne. Najbolje za zdravje delavca, za njegov občutek ugodja in za enakomerno storilnost je, če je odmor pred zadnjo tretjino delovnega časa.
V naprednih državah proučujejo j ta vprašanja mnogoštevilni znanstveni kolektivi. Eni se bavijo n. pr. z izoblikovanjem novega orodja in delovnih postopkov za domače gospodinjstvo, ker ravno gospodi- I
nja opravlja še zelo mnogo nepotrebnega statičnega dela, drugi se bavijo z najboljšimi pogoji dela pri hudi vročini ali v gostem prahu itd. Vsi pa stremijo za tem, da izboljšajo delovnemu ljudstvu po-

goje in uspeh dela. Razni nov*- * iz vrst delavcev in tehnikov K predlagajo svoje izume v P1',» kušnjo. Tako se srečata znanost praksa v korist splošnosti.
M.
--------------------------------
kratke odmore
če nočemo, da se prehitro utrudi. Včasih se utrudi, še prej kot delujoče mišičevje oni del možgan, ki poveljuje tem mišicam. Kratki delovni odmori se morajo torej ravnati tudi po potrebah možgun.
S pravilno razielitvijo kratkih delovnih odmorov moremo že mnogo pridobiti in očuvati delovno silo dolgo časa na isti višini. Druga važna točka pa je ta, da
se čimbolj zmanjša tako imenovano »statično« delo, to je delo mišic, ki ni združeno z nobenim gibanjem. Statično delo opravljamo, če n. pr. držimo z iztegnjeno roko utež. Prav tako opravljajo številne mišice neke vrste statično delo, če stojimo.
Pri statičnem delu 'je namreč krajevni obtok krvi zadržan in kri ne more odplakovati »snovi utrujenosti«. Utrujenost torej nastopi veliko hitreie kot pri gibalnem delu.
Mnogo koristnih opazovanj so napravili tudi športni zdravniki pri vežbanjin športnikov. Ugotovili so, da moremo
s smiselnimi vežbami (treningi), kjer se posamezni gibi vedno ponavljajo, doseči izdatno povečanje delazmožnosti. Telo in posamezne mišice se prilagodijo tem gibanjem. Zlasti pa taki treningi ugodno vplivajo na svrerr.em-ht ravnotežja tako imenovanih kislinskih baz, ria živčevja, . krvni obtok in izmenjavo beljakovin.
Drugi zdravniki so zopet raziskovali vp'ive obsevanja in razne medikamente. Dognali so, da zelo
ugodno vplivajo obsevanju Z ultravioletnimi
žarki. Moremo tore: 2 obsevanjem celih posaci med opoldanskim odmorom ah tudi med samim delan povzročiti pri delavcih občutek ugodja in spočitosti in obenem dvigniti njih storilnost. Enako moremo uporabljati tudi posebne medikamente. Obsevanja in poživljajoči medikamenti so docela neškodljivi. Seveda gre stremljenje v naprednih državah za tern, da nudimo delavcu z običajno hrano vse snovi, ki vplivajo poživljajoče.
Inženirji in tehniki se prt v glavnem bavijo z ugotavljanjem porabe energije za posamezna dela.
Vir energije za vsako delo je hrana,
ki jo človek uživa in ki se v človeškem telesu spreminja v toploto. Pri te: kemični spremembi nastane ogljikov dvokls, ki ga človek potem izdihava. Iz množine izdihanega ogjikovega dvokisa moremo
sklepati na množino energije, ki jo porabimo za določeno delo. Dali so poskusnim osebam pred usta
Španski pesnik Anton Machado je dejal: «Najlepše, kar je v Španiji, je ljudstvo».
Špansko ljudstvo se nikjer ne more sprijazniti s fašističnim suženjstvom in se požrtvovalno bori proti njemu. Edina opora Francu je v Španiji falanga - zveza reakcionarnih fevdalcev in finančnih špekulantov ter razne drhali. Francova diktatura nima nobene opore v širokih ljudskih množicah.
Ameriški pisatelj Olivier pravi >; svoji knjigi «Politika gospodarstva in ljudje današnje Španije», naslednje:
2,500.ODO brezdomcev blodi in išče dela po vsej Španiji ne kot polnopravni. državljani svoje dežele ,temveč kot predmet kolonialnega
izkoriščanja. —• Dohodek znatne večine 1,02.412 malih posestnikov komaj presega dohodke poljedelskih dninarjev.
Nadalje zastavlja Olivier to-le važno vprašanje: Kako more dežela, kjer je 1 odst. poljedelcev lastnikov 50 odst. zemlje in kjer več kot 50 odst. kmečkega prebivalstva sploh nima koščka zemlje, upati, da se izogne velikemu socialnemu pokretu?
Da se falanga vzdržuje na oblasti, potrebuje velikansko vojsko in močan policijski aparat. V letu 1042 za druge svetovne vojne je vojska štela 350.000 mož, v letu 1048 pa šteje po uradnem poročilu, ki izhaja v Barceloni, 070.000 mož.
Današnja Španija je velikansko
ift&hiema
5’inisitfs
Do nainovejših časov so znanstveniki pri iskanju novih tekstilnih vlaken, ki bi bila enakovredne naravnim vlaknom, vedno le poskušali posnemat: naravo, ki je do-sedaj bila edina, ki nam je nudila vlakna zadevo’jivih kakovosti. Tako so s predelavo celuloze skušah le posnemati ovco, ki celulozne tvarine trave v svojem telesu pretvarja v najboljše tekstilno vlakno — v volno.
V zadnjih letih pa so se kemiki lotili naloge napraviti tekstilna vlakna iz vseh mogočih snovi, zlasti onih, ki jih je na zemlji veliko: iz apna in premoga Ud. Posici? -All so pa tudi napraviti niti iz že znanih snovi.
Med. temi stopa vedno ►bcìj o ospredje steklo, ki se izkazuje kot material presenetijivo mnogostran-ske uporabnosti Ugotovili so namreč, da se steklu svojstvena . krh-koet pri tankih nitih popolnoma izgubi: čim tanjša je nit, tem. bolj ie e'astična. Je pa mnogo bolj trdna kakor svilena ali volnena nit.
Pò nekem postopku pridobivajo stek’eno nit tako, da pustijo kapljati staljeno steklo skozi izredno moie luknjice. Vsaka kaplja po-
tegne za seboj tanko nit, ki jo ujamejo na boben, ki se vrti. Iz teh nitk potem delajo najrazličnejše tkanine, nogavice itd. Zlasti je uporabna steklena tkanina za ognjevarne in proti kislinam odporne obleke, za g’-edališke zastore in dekoracije, vodonepropustne tkanine itd:
Uporabljajo pa steklena vlakna tudi v oblik; vate z vlakni, tankimi 7 — 20 tisočink mm. Stekleno vato pridobivamo na več načinov. Eden izmed njih je ta, da vlivamo stopljeno steklo na hitro se vrtečo razžarjeno ploskev, kjer se steklena litina razdeli in zaradi sredo* bežne šile združi v vati podobno snov,, ki je izredno mehka, vsebuje mnogo zraka in torej izvrstno toplotno in zvočno izolacijsko sredstvo. Ce tej stekleni vati dodamo še podlago na pr. žično pletenje, je že pripravljena za vsestransko u’ porabo kot toplotno izo'acijsko sredstvo v gradbeništvu. Steklena vata ima namreč še več drugih dobrih lastnosti: je nezgorljipa, odporna proti vsem vremenskim vplivom in neužitna za razng žuželke in mrčes, kar ie važno pri kmétij-stvu, vrtnarstvu in čebelarstvu.
En milijon španskih demokratov je padio v 32. mesecih v boj» proti nemško - italijansko - francoskim navalom,
Francova «modra divizija» se je borila ob Hitlerjevih armadah na sovjetskih tieh.
V januarju ieta 1946. so združeni narodi obsodili Francov režim kot fašističen.
Kmalu nato pa je bila sklenjena francosko - španska trgovinska pogodba.
Velika Britanija je razširila trgovinske zveze s Francom in pripravlja podotmo pogodbo.	(
Ameriški diplomati in generali potujejo po Španiji in se pogajal0 s Francom.
Na ameriškem kongresu so določili načrt, po katerem bi Franc0 sprejel Marshallov plan.
koncentracijsko taborišče, kjer se je ohranil fašistični red z bodali in vislicami.
V Španiji zasledujejo vsako svobodno besedo, neprestano se vrše procesi proti upornikom; na tisoče jih usmrte brez sodbe.
Kljub krutemu terorju v Spa niji pa neprestano narašča upor in boj za svobodno in demokratično Španijo.
Španska komunistična stranka je prav tako kot prej organizator u-pora proti Francovemu režimu; nosi največje breme, a zadaja tudi največje udarce fašističnim rabljem.
80 odst. jetnikov v Španiji je komunistov; veliko jih je tudi obsojenih na delo. Toda tudi v teh okoliščinah uspeva španska komunistična stranka v ilegali, se Oon, raste in črpa nove sile iz vrst de-settisočev antifašistov. Kot protiutež fašističnim odborom so španski ilegalci ustvarili svoje odbore.
Francov razglas v Madridu je 30. aprila 1047. oznanil: «V Španiji smo že opravili z rdečim praznikom 1. maja». Naslednjega dne pa io delavci v Baskiškem okraju v Bilbau proglasili stavko. Ta je trajala deset dni in se je končata z zmago delavcev. V predmajskih dneh 1948. so bile v deželi Baskov nove stavke.
Na železnici Bilbao-Portugaleta izvajajo železničarji že nekaj tednov pasivno stavko; železniški promet se je omejil na polovico. Stavke vznikajo od časa do časa v Ma-, dridu, Barceloni, Valenci in Sevi-liju
v Lot/i-ou sbe uuu	001,(0.0c u -- ,,
segli partizani v Andaluziji,
I tObUOCC/
J ’	‘O1
goniji, v Levantu in Galiciji. V

ji borbi zoper partizane uničdfe falangisti kar cele dežele, zažigi polja, izganjajo iz d. nov Itjj
Vendar so vsi ti drakonski brez moči spričo mogočne sile : pora španskih rodoljuucv. J
V	poslednjih tednih so
Asturiji okoli San Chuana °| Riva in v pokrajini Malaga hji: boji, v katerih so fašisti velike izgube. Med ■ postajam11 ^ Ferrai in Betanzos so partizan'^ ničili vlak, zaradi česar je Dii met prekinjen za 48 ur. Part’1 Jr so izredno aktivni zlasti v P0^ , nah Kor dovi in Granadi.	^
V	petih mesecih 1947. leti1 . partizani izpeljali
Za letalca sta glavni ovir-t pa megla. Od teh dveh if ! la oziroma slabo vreme z niž . i) 6
gla oziroma slabo vreme Z oolaki mnogo nevarnejše. Pon°
temi moremo dajati signale Z ali žarometi, toda v megli vsa. j1 tična sredstvi odpovedo. postalo varno pristajanje Z ^ lom v megli možno šele z ^
Irrim. rndic-tol cnvniiia lsi (U*
kom rcdio-telegrafije, ki ie
ta namen vrsto posebnih	4
Vsako moderno letališče
oddaljenosti. 11 - 15 km P°s
precej močno radio-oddajno r _
-----------------------------.
jo, ki oddaja določena zna To postajo imenujejo tudi epl'
, - i. -,	■.	t i___/-it S1'	. /A
svetilnik, ker podobno kot
nik ob moru kaže letalom $\0 varne poti di . pristajalisca- 'tlji'
telegrafist v. letalu s sv,yZ 10^° vo okvirno anteno lahko
:
Stran naših gospodinj
(BMMIDM
Nekoliko poučnih in zabavnih paberkov iz anatomije, antropologije kulturne zgodovine in folklore nosa in vonja.
Človek in njegov nos je ustvarjen, kot trdi sveto pismo, po božji podobi iz mehke ilovice; po nauku Aristotela ie nos podedovan od pračloveka terciarne dobé ali pa se je po Darwinovi šoli razvil iz živalskega smrčka naših pradedov.
Zunanji nos človeka se sestoji iz koščenega ogrodja čelne, nosne in čeljustne kosti ter hrustancev in kože, ki tvorijo sredi obraza ne posebno lep izrastek, prefiks ali promontorij različne oblike, velikosti in izbočenosti, iz katerega lastnosti so sklepali fizionomisti na temperament in duševnost posameznega človeka. V notranjosti nosa zelo komplicirane oblike je sedež našega kemičnega čuta vonja, voha ali duha. Nos služi v prvi vrsti dihanju, kjer se zrak segreje, zmoči in očisti, ima pa važno vlogo kot resonator tudi pri govorjenju.
Zunanji nos je pri zdravem človeku suh in ima toplino ostalega
obličja, nasprotno pa imajo zdrave živali hladen in vlažen nos smrček. Vsako živalsko bitje ima svoj značilen nos, človeški nos pa se po svoji obliki in velikosti zelo razlikuje pri posameznih rasah in plemenih. Sicer skrbna narava poskrbi sebi in ljudem v zabavo, da človeški nos ni v pravem razmerju z ostalim obrazom. Vemo, da lep nos ne napravi lepega, po naravi grdega obličja, in da nasprotno, grd no.s pokvari še tako lep obraz.
Po antropoloških in estetičnih smernicah razlikujemo več vrst ali tipov človeškega nosu. Kot idealen nos velja tip grškega nosa na kipih Apolona in Venere, ki prehaja iz čela s svojim korenom enakomerno in ravno brez VzbokHne v nosov hrbet in konico. Ker pa človek ni božansko bitje ne v poganskem ne Y krščanskem smislu, opažamo tak grški tip nosa vedno bolj redko. Poleg omenjenega grškega nosa razločujejo antropologi še rimski tip nosa, ve’ike na ven izbočene oblike, podoben orlovskemu nosu; nadalje kavkaški, srednjeevropejski tip nosa S.ova-nov» Romanov in Germanov; manjši bolj plosk nos Mongolov, Krajcev in Japoncev; p'oščati, široki tip črncev-zamorcev in Indijancev ter povsem potlačen nizek nos Eskimov, Kalin ikov- samoj ed ov in Prebivalcev južnega pola ter oto-
čanov arhipela, katerih nos je podoben smrčku mopsa ali buldoga z nozdrvmi obrnjenimi namesto navzdol naravnost naprej in navzgor. Med Slovani je znan top nos majhne oblike zavihan navzgor. Značilen za židovsko pleme je debel zakrivljen nos. Zgodovinsko znan ie velikanski nos rimskega kralja Nume, ki je dobil zaradi svojega preobilnega nosa priimek Pompilius. Enako je neapeljski kralj Ferdinand zaradi svojega Učki gori podobnega obraznega okrasa dobil ime Kralj nosov —- re nasone. Spomnimo se še po Ciceronu označnega najgršega nosu, podobnega sedlu vzbočenega nosu Katiline — znamenje nesramosti in
grabežljivosti. Iz sedanjega časa so nam v spominu rodbinski veliki grdo-oblikovani jastrebji nosovi Koburžanov in Habsburžanov dveh rodbin, ki sta se odlikovali z velikim grdim nosom in z duševno revščino.
Naš nos ima le redkokdaj simetrično	pravilno	in	ravno	obliko;
zaradi	podedovanja ali ker leže
otroci	postrani	ali	zaradi	useko-
vanja	z desnico	a’i	levico	se hru-
slančasti del nosu poševno povesi. Delna ali celotna izguba nosu pokvari obraz bolj kot izguba očesa, lica ali čeljusti. Zaradi svoje izpostavljene vsiljive oblike sredi obraza je bil nos od nekdaj cilj in priljubljen predmet satiram rimskih pesnikov Ovida, Martia-
la-Catula Juvenala.
Dr. E. Dereani (Nadaljevanje prihodnjič)
il/l&tltMi
NA SLIKI VIDIMO OBLEKO ZA SONČENJE IZ BELEGA PLATNA, VEZENO RDEČE IN NOV VZOREC HLAČNEGA KRILA Z BELO BLUZO.
KaRo čistimo čevlje
Ko opazujemo nekatere ljudi, kako snažijo čevlje, kaj kmalu vidimo, da niso temu oprlSPHlu kos. Mnogokrat se dogodi, da s snaženjem čevlje onesnažimo, namesto da bi jih očistili. To se pojavlja predvsem pri svetlih čevljih. In kaj je temu vzrok? Odgovor na to ni pretežak: s tem, da namažemo blatne ali prašne čevlje s čistilno kremo, nikakor ne očistimo čevljev. Maža se pomeša s prahom ali pa celo s posušenim blatom in tako se s časom stvorijo na usnju dokaj trde, goste plasti. Ce pa boste upoštevali naša navodila, bo vaše obuvalo iz gladkega, barvanega usnja vedno čisto ter bleščeče.
Ako te je zalotil na cesti dež, moraš takoj ko se vrneš domov, obrisati čevlje s suho krpo. Voda čevljem izredno škoduje in povzroča, da čev-
lji razpokajo. Posebno v deževnih j prav na lahko pritiskati na usnje. Ce dneh moramo čevlje zelo dobro in bomo preveč močno pritiskali, bomo skrbno namazati s kremo, preden dobili le slaboten lesk ker na ta na-.
Vlaganje zelenjave
(Nadaljevanje z 10. strani) Vrečko iz vode in jo za toliko časa obesimo, da se fižol popolnoma odcedi.
Fižol nato zložimo v kozarce, ga Prelijemo s salamuro, kozarce pa Zavežemo s pergamentnim papirjem.
Posušen stročji fižol. Fižol očistimo in splahnemo. Vsak strok po dolgem čez sredo prerežemo, toaa he čisto do kraja, c ako pripravi je-hega vržemo v lonec, prelijemo z Vodo in pustimo, da prevre. Ko fcačne voda vreti, stresemo vanjo tna 15 kg fižola) za nekaj lir saltella in pustimo, da vre še pol ure. iTedaj fižol odcedimo in razprostre-hto po mizi, ki je nagnjena proti soncu; tudi ponoči, ko nesemo fi-žol v hišo, mora ostati raztresen. Na sonce ga ne nosi toliko časa, da ni popolnoma suh.
Posušen fižol stresemo v suho Platneno vrečo, ki jo spravimo v Suh prostor.
Stročji fižol kot solata za mizo. Ko je fižol očiščen, ga razrežemo ha dva ali tri kose, vržemo v vodo ter g.-, kuhamo, dol ,er ne po-stane mehak. Istočasno pripravimo kis> ki pa mora biti bolj kisel kot kis. s katerim navadno prelivamo solato za obed .
Skuhan fižol hitro odcedimo in Vročega naložimo v kozarce; po-trn ga prelijemo z vrelim kisom
| in zavežemo kozarec z močnim pergamentnim papirjem.
Tako napolnjene kozarce pokrijemo z odejami do naslednjega jutra, nakar jih spravimo na določen kraj. Pozimi dodamo takemu fižolu še česna, čebule in malo popra.
Pražen stročji fižol. Da ga spravimo praženega, potrebujemo večjo kozico, v katero ga denemo očiščenega in po sredi prerezanega. Takoj ga tudi posolimo in polijemo s skodelico kisa. Pražimo ga tako dolgo, da se zmehča. Nato ga zlijemo s sokom, v katerem se je kuhal, v kozarce take velikosti, da moramo ves fižol iz enega kozarca porabiti pri enkratni kuhi; če je potrebno, dodamo še malo kisa Kozarce povežemo s čistim platnom in pergamentnim papirjem, nato fižol kuhamo v pari. Za kuhanje v pari potrebujemo večji Ione? ali kozico. Na dno položimo lesen pokrov ali pa plast slame, da bi se kozarci neposredno ne dotikali dna posode. Tudi posamezne kozarce ovijemo hodisi s slamo ali senom; v lonec nalijemo hladne vode, ki jo zavremo in pustimo, da vre 20 minut.
Dalje ravnamo tako kot smo povedali pri mladem grahu, le da Kozarce, ko jih vzamemo iz posode, obrisane shranimo na določen kraj. Tako spravljen fižol pozimi lahko takoj vržemo na prežganje. Tak fižol se ne kvari, ni slan in kisel ter ne izgubi svojega okusa.
gremo na ulico. Krema vsebuje namreč voske, ki so raztopljeni v terpentinu ali pa v drugih topilih. Plast voska, ki jo nanesemo na usnje, ne daje čevlju samo lesk, temveč tudi ščiti usnje, da vanj ne pronica voda. Voščena plast torej brani usnje pred kvarnim delovanjem vode.
Sedaj pa nekaj več besed o čiščenju. Ako so čevlji blatni, moraš najprvo odstraniti strjeno blato z močno ščetko. Toda bo blato ne smeš odstraniti površno, temveč temeljito. Ce so pa čevlji samo prašni, odstraniš ^rah s suho krpo. Sele ko si tako očistil čevlje, jih lahko namažeš s kremo. To nanašaš na usnje s krpo v majhnih množinah.
Zmotno je mnenje nekaterih, da bodo čevlji tem lepši, čim več kreme boš dal na usnje. Kreme vsebujejo namreč neka topila, ki tope maščobe in tako odstranjujejo z usnja madeže. Obarvane kreme pa zakrijejo odrgnjena mesta barvanega usnja. Z malo kreme moraš najprej usnje močno drgniti. Pri tem ti pa ne sme uhajati misel na to, da bi se usnje lepo svetilo. Cim bolj drgneš po čevlju s krpo, na kateri je nekaj kreme, tem bolje očistiš razne madeže in odstraniš morebitno nesnago, ki bi se še držala usnja. Sele ko si na ta način očistil usnje, ga začneš gladiti. Lep lesk dosežeš tako, da lahno drgneš usnje z mehko ščetko. Vendar pa ni potrebno, da gladiš čevlje s ščetko; opraviš tudi s krpo blaga. Za dosego lepega leska moramo krpo
čin odrgnemo plast voska. Za to opra vilo moramo imeti pač nekoliko vaje. Ce boste čistili čevlje, kot smo nasvetovali, boste imeli uspeh, v nasprotnem primeru bodo postali čevlji lisasti in se bodo svetili le na nekaterih mestih.
Kakor smo že prej omenili, je glavna sestavina krem vosek. Vendar ni v teh kremah en sam vosek, temveč je osnovna tvarina sestavljena iz več voskov in voskom podobnih snovi. Voski ščitijo usnje pred pronicanjem vode in mu dajejo lep lesk. Najvažnejši je karnauba vosek. To je rastlinski vosek, ki pokriva neko rastlino, ki raste v Braziliji. Nadalje so uporabne še naslednje snovi: kan-delila vosek, čebelni vosek, cerezin in parafin. Ker so pa vse te snovi dokaj trde in jih ne moremo uporabljati take, kakršne so, jih zmehčamo. To dosežemo lahko na dva načina, in sicer tako, da raztaljeno mešanico voskov topimo v terpentino-vem olju ali pa z nadomestki terpen-tinovega olja. Ti nadomestki so bencin, destilati mineralnih olj, benzol ter neko posebno topilo, imenovano tetralin. Poleg navedenih snovi so pa v kremah še barvila. Na drugi način pa pridobivamo kreme za čevlje tako, da vkuhamo zmes voskov z raztopino pepelike in z milom. Tako pretvorimo voske v milu podobno snov. So pa tudi kreme, ki so narejene deloma na prvi t in deloma na drugi način.
X-iàaihhsM
huhištfai
Četrtek: Mineštra iz ječmena in paradižnika; mesne pogačice; tatarska omaka, dušen grah. Večerja. Fižol z radičem; ocvrta jajca, čokoladni puding.
Petek: krompirjeva juha; marelični cmoki; sadje. Večerja: Ribe; radie; sir, sadje.
Sobota: Riž na juhi; kuhana govedina; dušen fižol v stročju; kompot. Večerja: Rižot z grahom - solata.
Nedelja: Juha iz belušev; telečji zrezki; ocvrt krompir; solata; sadni hlebčki 1). Večerja: Prežgana juha; ruska solata; čokoladna krema.
Ponedeljek: Vlivanci na juhi; makaroni z guljažem; sadje. Večerja: Špinačni cmoki 2) z maslom in sirom; solata.
Torek: Špinačna juha; zrezki; o-cvrt krompir; dušen grah; jagode. Večerja: rižot s paradižniki; sadje.
Sreda: Zelenjavna juha; krompirjev pire; nadevane buče, omlete. Večerja: Dušeni vampi; krompir; radie z jajci.
SADNI HLEBČKI 1)
Naredi kvašeno testo ter ga pusti, da vzhaja. Nato razvaljaj testo v prst debelo krpo in izkroži iz nje okrogle hlebčke. Polovico teh izkroži še enkrat, toda z manjšim obod-cem. Na vsak hlebček deni pol žlice vkuhanega sadja, kakor marelic, češpelj itd- ali pa kake goste marmelade. Na nadev deni 2 testena traka navzkriž, na vrh pa še obroček. Vse hlebčke zloži na pločevino 2 prsta narazen ter jih pusti, da vzhajajo. Pomaži jih z jajcem in peci.
ŠPINAČNI CMOKI 2)
750 gr špinače, 300 gr. kr. drobtin, 1 jajce, 2 žlici parmezana, moka, 120 gr. masla, 3 žlice drobtin, 45 minut.
Kuhaj špinačo in odcedi vodo; jo pretlači in dodaj: kruh, jajce, parmezan, poper; vse zmčšaj; naredi cmoke, jih povaljaj v moki in vrzi v slano vrelo vodo; kjer naj se kuhajo 15 minut. Zabeli jih z maslom in z drobtinami.
Nova pota ojačenega betona
(Nadaljevanje z S), strani) z betonom, ki mora biti pač zelo skrbno narejen.
Glavna prednost «klavirskega betona» je v velikem prihranku betonskega železa. Nasproti železnemu nosilcu, ki je bil še pred kakimi 40 leti moderen, prihranimo s «klavirskim betonskim nosilcem» približno 97 odst. železa. Slaba stran pa je za sedaj ta, da ga sami ne moremo delati na stavbišču, ker bi bile priprave predrage. Treba bo na primernih krajih napraviti posebne tovarne, kjer bodo delali dolge nosilce, ki jih potem enostavno prerežemo na poljubno dolge kose, kakor jih pač potrebujemo. Tako bomo kmalu lahko naročili iz tovarne betonske stropnike, ostrešja itd. Gradbena obrt se bo polagoma
spremenila le v montažno obrt. Zidarji bodo postali monterji, ki bodo na stavbišču sestavljali v tovarni narejene zidne bloke.
Ta novi industrijski način gradenj je v nekaterih naprednih državah, n. pr. v Sovjetski zvezi že zelo razširjen. Prednost je v tem, da lahko pripravljamo sestavne dele stavbe tudi pozimi in v slabem vremenu ter jih poleti potem zelo hitro sestavimo. Take stavbe niso nič slabše od onih, ki so zgrajene po starem načinu, so pa mnogo cenejše.
Siloviti tempo izgrajevanja industrije, ki je zajel vse države, ki so odpravile kapitalistično izkoriščanje, nujno zahteva tudi nove hitrejše načine gradnje. Zato je razumljivo, da z vso pažnjo zasledujemo razvoj te nove smeri in da bomo kmalu doživeli znatno povečano industrializacijo gradbeništva.
Priprava zelenjave za juho
Vso zelenjavo, ki jo kuhamo v juhi, kakor: korenje> peteršilj in drugo, zrežemo na dolge in tanke paličice. Te. enakomerno posolimo in z roko pazljivo premešamo. Nato to zelenjavo razporedimo n;« deske in pustimo, da se suši na vročem soncu. Po sončnem zahodu prenesemo vso zelenjavo v hišo, da ji ne bi nočna vlaga ali dež mogla škodovati. Sušimo pač toliko časa, da izgine iz zelenjave vsa vlaga. Vmes zelenjavo tudi obračamo. Suho zelenjavo spravimo v belo platneno vrečko, ki jo obesimo v hladen in zračen prostor. Tako spravljanje Zelenjave za zimo ima še to dobro stran, da zavzame zelo malo prostora.
Dve, tri ure pred uporabo potopimo dve ali tri paličke suhe zelenjave v mlačno vodo.
Takq spravimo korenje, dočim listje zelenjave zvežemo v šop, ki ga obesimo na hladno, nikakor pa ne na sonce. Popolnoma osušeno listje spravimo v majhne steklene kozarce, ki jih moramo zavezati. V en kozarec lahko spravimo dosti osušene zelenjave.
Zapomnimo si še drug način: Pripravimo I kg čebule, 1 kg korenja, tri četrt kg peteršiljčkovega korena, dve srednje veliki glavici kolera-bice, eno srednje ve-iko glavo ohrovta, zrelih paradižnikov, pol kg soli, majaroncka in malo popra.
Zelenjavo očistimo, zrežemo na drobne koščke in zmeljemo na mesoreznici, in sicer dvakrat; nato jo pretlačimo skozi sito in s soljo in poprom pražimo v večji kozici v lastnem soku tako dolgo, dà postane čisto gosta.
Nato jo spravljamo v čiste kozarce, pri čemer moramo zelo paziti da ne ostane vmes zračni prostor, ker bi se sicer zelenjava prezgodaj pričela kvariti. Po vrhu nalijem olja en centimeter visoko.
Pozimi, ko je težko priti do sveže zelenjave, ki je tudi silno draga, vzamemo le dve kavni žlički tako pripravljene zelenjave in juha bo okusna kot sredi poletja.
Naposled so v okrajnem mestecu le ustanovili DID (Dom igre in dela). Stvar se je vlekla vso zimo sem in vedno je bilo kaj narobe Glavno pa je bilo, kakor je sekretarka AFŽeja pojasnjevala, da nimajo primerne hiše. Tiste dni v marcu pa so nune zapustile mestece, ker so se ukvarjale s politiko, črno borzo, s prikrivanjem blaga in z drugimi stvarmi pa je tako vprašanje DIDa nenadoma bilo ugodno rešeno; AF2 je dosege;, da je bila majhna hiša, kjer so nune petnajst let zbirale otroke, dodeljen za DID. Začele so s pripravami in konec koncev — DID je bil tik pred samo veliko nočjo odprt: starši, ki so že tako težko pričakovali, da se odpre, so si ga ogledali s svojimi malčki, nato pa odšli domov in reklu Jutri pošljemo otroke sem
Otroci sami so bili pri tem zelo razburjeni. 2c od jeseni sem. vso zimo, ko so morali čepeti doma se je po mestu neprestano govorilo o tem DIDu Tudi starši, aktivisti, uradn ki in drugi, ki si msc vedeli kako pomagati z otroki, so vedno govorili: »Ko bi le že bil DID!« Seveda so nekateri svojim ma-.čkom vse te mesece tako lepo slikali stvar, da so otroci dan na dan nestrpneje Ca-kal; in vedno z nova spraševali, ali že bo kaj ali ne.
Seveda se je reakcija v mestu na. vse nač ne upirala, da 0: sc vprašanje sploh rešilo! Z ene strani so zagovarjali tiste tri nune. ki so čepele v hiši, kjer kam naj bi bil DID, češ kam naj zdaj revice gredo, na drugi strani pa so napali DID kot tak Kolikor niso uspeli javno, so plašili doma svoj drobiž, da bi ga odvrnili in prestrašili in da bi ti plašili tudi druge otroke. »Pretepali vas bodo«, so jih plašili. »V velikem kotlu vam bodo kuhali same žabe in krote. Zdravnik vas bo vsak dan cepil z dolgimi iglami, da bo marsikateri umrl .«
Otroci so se preplašili in so nazadnje doma obljubili: »Ne pojdem v DID. ne, samo v DID ne!«
Tako daleč so reakcionarij prgnali vso stvar, da so otrokom že lahko pretili, kadar niso bili ubogljivi: «Preklet mulec! Ko bi le že prišel ta DID. da te odvedem tja, pa če takoj crkneš!«
Zato so otroci teh staršev tudi po mescu raznašali take strahotne novice o DIDu in agitirali pri drug.h otrocih No, aktivisti in vsi drugi, ki niso vedeli kam z otroki v času, ko so bili V službi ali na delu, so svojim malčkom vse drugače slikati DID. Vso zimo so jim pripovedovali o tem DIDu in otroci so postajali iz dneva v dan nestrpnejši. Poleg tega so morali biti boje s tistimi znanci otroki, ki so po svojih staršev razlagah videli v DIDu vse strahote.
Mali triletni Ivek je s svojim očetom vso zimo preklepetal samo o tem DIDu. Oče je bi! po rodu Hrvat, a se je že pred desetimi leti udomačil v slovenskem mestecu, kjer je bi! upravnik državnih gozdov Med vojno je sodeloval s partizani in po vojni je poleg svoje službe bil še aktivist. predsednik Okrajne planske komisije in še mnogo drugih funkcij je ime!
Skratka Ivekov oče Mraz Franjo je bil tako vsestransko v delu in na terenu, da sta se z [vekom lahko srečavala samo ob jutrih, ob večerih pa že redko in prav tako popoldne, čeprav je Ivek utegnil, da bi počakal očeta, kadar bi bilo treba. Zato n' b lo čudno, da si je Ivek pribojeval to pravico, da je vsako jutro, ko se je predramil zlezel k očetu v posteljo in tam načel tehtne pogovore Očka ie bil sicer zaspan in je zaspano odgovarjal. včasih tako da je po kakem svojem odgovoru naglo znova zadrema! in spal. dokler ni Ivek iznesel novega vprašanja Kljub temu je tista ura, k:> je mati v kuhinji pripravljala zaitrk ;n pospravljala. bila za Ivcka dragocena. Zakaj očka je znal na vse odgovorit medtem ko je mati ljubila bolj pravlj:cc in povcstice.
Seveda sta stvar o DIDu prav tako vsako jutro načenjala, in jo vsestransko obdelala. Najbolj temeljito pa sta jo ob tistih nedeljsk h dopoldnevih. ko očka ni šel nikamor in sta lahko vse dopoldne sedela v kuhinji, spremljala mater no delo, jo na to in ono opozorila, odobrila jeddm list za kosilo, predlagala celo kak priboljšek, nato pa spet začela o čem novem Seveda zadnje čase predvsem o DIDu. Zakaj zdaj je Ivèk često iznesel: »Zakaj še vedno nimamo tega Dl Da V« Če je mama pripovedovala pravij’ce s strašnimi zmaji ali kakimi drugimi nestvori je oče govoril o reakciji in drugih nasprotnikih, s katerimi so se naš: ljudje v mestecu borili In ta borba za Iveka gotovo ni bila v ničemer manjša od onih. ki so jih nekateri junaki bili z zmaji! In ta reakcija zanj ni bila nič manjša od teh stoglavih zmajev iz materinih pravljic.
Kljub temu pa je nekega dne očka prišel vesel domov in rekel:
»No, zdaj pa DID le bo! Pa smo le izbojevali. V dveh tednih ga bodo odprli«. Mali Ivek je kar prišel ob sapo: tak vendar le! Kako dolgo je bdo treba čakati*
Poslej sta z očko samo še mnogo več govorila o tem DIDu. Zdelo se je. kakor bi se Ivko poslavljal od doma, da, za vedno odhaja nekam daleč, kakor da bo poslej nekaj drugega iz njega. Vendar je Ivek hotel nekako potolažiti očeta, zakaj -rekel je:
»Zjutraj se bova seveda še naprej pogovarjala, ne, očka?«
»No — seveda«, je odvrnil oče. »Vse drugo ostane, kakor je bilo zdaj«.
»In zvečer prideš pome, ne?«
»Kadar bom doma, pridem jaz. če bi pa mene ne bilo, pride mama«.
»Sicer pa«, je menil Ivek, »če ne bo drugače, že pridem sam. Saj nas bo več iz naše ulice«..
V takih razgovorih sta dva tedna naposled kaj hitro minila Že je bila otvoritev DIDa. Ljudje iz odbora in AFŽ so povabili starše iz mesta. da bi jim razkazali novi dom za otroke. Starši so pobrali svoj drobiž, razen seveda ondi, ki niso nič zaupali in tudi niso hoteli pustiti otrok v DID. V vilo med drevjem in gredicami, kjer so dotlej živele nune svoje zaprto življenje, so vdrli ljudje z otroki. Neka ženska, ki je Ivek ni poznal, je imela lep govor. Vendar je bila tu m tam zelo huda in govorila je često o tisti reakciji.
S	NOVELA
Miška Kranjca
s katero se je očka vedno boril. Potlej pa je povedala, da se borio poslej tu zbirali otroci naš;h delovnih ljudi, tu bo njihov dom v času, ko starši ne morejo paziti nanje. Ne bodo več tako zapuščeni. Tu se bodo igrali pod skrbnim varstvom, da ne bodo prepuščeni ulicam in vsem nevarnostim, ki jim tam prete. Tu se bodo vzgajali, tu bodo rasli naši bodoči junaki. In podobno je še govorila, dokler ji niso ljudje ploskali. Za njo je govorila neka druga ženska, za to neki moški, dokler m spregovoril še Ivkov očka. Ivko, ki ga je bil za ta čas očka odložil, je stal ob sosedovem Marjanu, se ozrl nekaj krati po tem. spet po očetu, nazadnje pa dejal Marjanu:
»Zdaj lahko vidiš, kako učen je! Doma vedno tako govori, tudi z mano!«
»Naš tudi«, je odvrnil Marjan. »Učen je, da joj! Ko bom jaz velik, bom vsak dan kje imel govor, da mi bodo vsi ploskali!«
Ko so odplóskali Ivkovcmu očetu, se Je prismehljala pred nje mlada ženska Ona, ki je prva govorila, je zdaj s smehljajočim obrazom povedala kažoč na to mlado žensko:
»Otroci, ta tovarišica pa bo z vami!«
Mlada tovarišica se je prijazno in kaj ljubko nasmihala, dokler ni rekla, in prav obrnjena k otrokom: »Mislim, otroci, da bomo postali najboljši prijatelji, ne?«
Otroci so si jo z vseh strani ogledali. Bila je mlada in smehljala se je prijazno. Nič odporu podobnega se ni vzbudilo v njihovih srcih. Nasprotno se jim je zdelo, kakor bi jo že dolgo poznali. Vendar bi tisti dan za vse na svetu še ne ostali pri njej. Jutri — no, jutri pač. Nocoj pa še domov.
Potem so si vsi ogledali sobe po vrsti; tam je bila soba za igranje: vsa je bila preobložena z najrazličnejšimi igračami, s takimi, ki so jih otroci poznali že z doma a tudi s takimi, kakršnih še niso poznali. Ogledovali so si jih z zanimanjem. Jutri že se bodo igrali s temi igračami, njihove bodo. Jemali jih bodo v roke m pod njihovimi rokami bodo oživele.
Težko so se ločili iz te sobe, nekoliko Itrže na iz učiln ce. kjer so bile klopi in kjer Lodo -sedeli. Prav tako jih ni posebno mikala soba s posteljami kjf bodo morali spati. Vendar se jim je zdelo, da vse to mora b;ti v DIDu. Tudi spati bo treba. Ogledali so si tudi obcdnico in kuhinjo. No — seveda, prav, da je tu obednica, ker jesti bo že treba, če bo človek ves dan tu.
Ogled je bil pri kraju in otroci so se kar razveselili Bili so z vsem zadovoljni Vsa tista pripovedovanja staršev niso bila nič pretirana. Seveda, treba je vse to še videti, živeti v tem. Vendar že zdaj je vse tako, da so otroci morali staršem priznati, da kar bo.
»Jutri?« so rekli otroci staršem in s tem povedali, da bi danes še radi bili doma.
»Jutri pa pojdem«, je dejal mali Ivek svojemu očetu. »Ali bi šel sam ali me ti odvedeš?« Nato jc nadaljeval: »Mislim, da kar lahko sam grem. Pot znam«.
»Jutri te odvedem«, je odvrnil oče. »Potlej boš že sam hodil«.
»No, pa me odvedeš«, je dovolil Ivek. »Kasneje pa ne bo treba, ker bi se mi lahko kdo smejal, češ, da sam ne znand« S tem sklepom sta se vrnila, nato pa doma še celo uro pri večerji govorila o DIDu. In tako so govorili tudi drugod-DID je konec koncev bil tu in zdaj se bo začelo novo življenje.
Toda stvar se jc naslednje jutro tako zasukala, da očka ni utegnil z Ivkom. Že d ob-o uro prej je moral odpotovati. Komaj da sta se še nekaj mimogrede pomenila zastran DIDa, ker je to jutro Ivek celo mnogo bolj zgodaj vstal ko sicer. Ko je očka odhajal, ga je dvignil visoko k sebi m ga poljubil, nato pa mu rekel:
»Glej, da se boš lepo vedel. Pozdravil moraš tovarišico v DIDu, ne smeš se pretepati z otroki ne prepirati. Ali da bi poškodoval igračke, ki s« vseh, da boš vedel. Zdaj pojde mama s teboj, zvečer pa te pridem jaz iskat. Glej da mi boš vedel povedati, kako je bilo!«
v Očka je odšel. Nato ga je manrea napravila dovolj toplo, ker je jutro bilo še hladno. Odšla sta in hitela, ker se je tudi mamici hudo mudilo. Komaj da sta spregovorila nekaj besed, a so tu-di te bile z njene strani poučne: kako naj se tam vede in podobno, kar vse mu jc bil že očka povedal. Nad mestom jc ležalo pomladno nekoliko zamegleno jutro. Sonce se je dvigalo nad hrib. Po ulici so prihajali kmečki ljudje v mesto, predvsem ženske. A tudi mestni ljudje so že bila na ulicah.
Ivkovo srce je bilo nekam praznično, a nekoliko tudi zaskrbljen je bil. Bilo je jasno, da se začenja neko drugačno življenje- Tam je bil DID, ki e čakal s svojimi sobami, z igračami, z igrami, z otroki iz vsega mesteca n ta DID bo zdaj polnil njegovo življenje vsak dan. Tisti dom, v katerem je živel doslej, se nekam odmika. Rad je imel. dom, kadar je bil doma očka, da sta lahko brez kraja modrovala, ali ako je bila vsaj mamica doma, da mu je kaj pripovedovala. Toda tisti dom je- bil včasih mučen: kadar so vsi odšli, so ga zaklenili v sobo in j c moral vse dopoldne sam prebiti. Včasih so imeli deklo. A dekle so ga prav tako zaklepale v sobo. kadar so šle na trg ali v trgovino ali kamor že. Nikdar se ni mogel docela sprijazniti s prazno sobo pa naj so mu še tako navlekli v njo vseh mogočih igrač. Igrače so pomrle in potem ni vedel začeti kaj drugega, kakor da si je privlekel stol k oknu in gleda! skozi stekklo ljudi na cesti.
A dekle niso ostajale pri njih več ko po dva meseca, odhajale so dalje, v tovarne in bog sl ga vedi kam. in Ivek jc moral biti spet sam vse dopoldne, razen kadar so ga odvedli kam k sosedovim. Tako je bilo naravno, da je tak DID, kakršnega mu je slikal dan za dnem očka postal za Ivka mikaven Pomenil je široko, vedro, veselo življenje, kjer mrgoli otrok, kjer se ves dan igraš, kjer je vedno kaj novega in sploh nisi nikdar sam.
In zato je Ivek šel z neko k prazničnostjo v svoji mladi duši v ta DID, kakor bi šel v daljni kraj. v kraj, o katerem je mamica vedela povedati toliko pravljic.
Dvorišče okrog DIDa je bilo čisto, na gredicah so poganjale rože, ki pa še niso cvetele. Drevje je pognalo šele popje, le španski bezeg jc kazal-da bo kmalu irnel listje.
DID je stal miren, nekam mrtev. Nikjer fti bilo videti nikogar. Le v sobi za igranje sta našla enega samega otroka, ki ga pa Ivek ni poznal-Tam je bila tudi zaščitna sestra, ki jo je oba lepo sprejela- segla Ivkovi materi v roko, nato pa-dvignila k sebi Iveka. se mu smejala in rekla* »Moj mali jutjak! Zdaj se bova pa midva igrala ves dan! Vidiš, tu naju že čaka eden malih tovarišev* Toda potem jih bo kar mrgolelo! Ali bo veselo pri nas!«
Mamica se je poslavljala, kar oči so se j' ovlažile, ne da bi vedela zakaj. Saj si je vendar tako želela, da bi že bil DID, ko bo ves dan brez skrbi za otroka.
Tovarišica je odvedla Ivka k onemu otroku-ki je že bil v sobi. »Vidiš«, je rekla Ivku, »to Je Milan«. In Milanu je rekla kožač na Ivka: »T-O pa je Ivek! No, zdaj pa pojdimo, da si malo ogfc' damo igrače, dokler ne pridejo drugi otroci«.
(Nadaljevanje pr-JtoeM**
»Kako ste neskromni!«
Lenka se je v tem trenutku zavedela, da }s Otrk zrasel brez matere, ki je umrla hkrati s šestim otrokom, a, petero otrok je zraslo med ostru-ki v delavnici ali v potepanju po hradčanski četrti siromakov.
»Imate prav. A naša mamica je že stara in se je zelo pootročila. Nima me več tako rada, kakor bi jaz to potrebovala. Zdaj sva si nekako daleč, a najina ljubezen se mora zatekati k zunanjim znakom«, je rekla krotko.
»Takšen je svet. Vendar pa se bo našel kdo, ki vam bo blizu«.
»Mislite?« se je zasmejala Lenka.
Še opazila ni, da ji Borek pravi isto kakor tetke, ki so jo možile, ko so jo srečale v družbi z moškim, in kar je zbujalo v njej besen odpor.
»Gotovo!« je rekel tehtno in prepričljivo.
»Ah, kako lopo bi bilo, ko bi se mogli razumeti s človeškim bitjem, s katerim bi si povedali vse doživljaje, ki bi nam svetovalo in nas poučevalo. Mislim pa, da je to nemogoče. Nikjer v svoji okolici nisem videla takšnih ljudi. Ste vi videli že kdaj tako bitje?«
»Priznavam, da ga nisem videl. Zato pa sem videl in doživel še bolj čudovite možnosti. Videl mi poznal sem sto, tisoče ljudi, morda milijone, kt se razumejo, čutijo drug z drugim, se podpirajo, neprostovoljno prenašajo skupno gorje in si prostovoljno ustvarjajo skupno veselje«.
»Čudovita reč«.
Lenka jc v osupnjenosti odprla oči na stežaj, a vendar ni videla Jurija Hladika, ki je spot obstal pred njo. Vse dotlej, da jo je zaprosil za ples. Tedaj pa je zapazila v njegovem glasu namesto vljudne prošnje pikri prizvok, s katerim je govoril s posli.
»Pazi!« so ga posvarile njene oči, ki so se nenadoma vrnile v stvarnost plesišča. Sukala se je, a preko glave plesalcev je gledala Borka. Sedel je in mu ni bilo nikogar mar. Pred njim je stala steklenica s kislo vodo, prav tako ravnodušno ponosna sredi pločevinastih litrov in steklenih poJlitrov okrog sebe.
»Imate lepe lase«, je rekel Hladik.
Lenka se je ozrla k sošolki, ki ji je pokimala.
»Imate lepe lase«, je ponovil Hladik.
Lenka je dregnila brata, ki se je v tem hipu prav tu sukal v plesu.
»Imate lepe oči«.
Zaprla jih je. Zdaj pa se jc Hladik pripognil, kakor bi jo hotel poljubiti. Še pravočasno je začutila njegov dih. Z grozečimi očmi in posinjeli-mi zaprtimi ustnami se jc ustavila grozeče in jezno, ga odrinila, a najrajši bi ga bila ugriznila.
Pomirljivo jo je prijel za roko nekoliko v zadregi, ker so se pari ozirali za njima. Udarila ga je z njo v laket tako močno, da je sama zastokala od bolečine. In hitela je na svoje mesto. Prerivala se je med plesalci tako lahko in spretno,
je veliki Hladik ni mogel dohajati.
»Zasopli ste! Čemu toliko plešetie? Mislim, đa to ni zdravo za vas«, jo je posvaril Borek.
»Nocoj sem zadnjikrat plesala«, je rekla Len-ka s prizvokom, ki je pomenil nekaj izrednega.
»To je dobro. To ni zabava za dekleta, ki ne-čejo biti ko druge.«
»Kako veste, da ne maram biti ko druge?«
»Prvič niste kakor drugi vaše vrste in vaše-S& sloja, a drugič sem že davno opazil, da si prizadevate biti drugačna«.
»Je to slabo ali dobro?«
»To jc težko reči«.
»Ah!« je vzkliknila razočarano.
»Niste zadovoljni?«
»Prav nič. Niti vi, ki ste postali tako modri,
ne veste, kaj je dobro in kaj slabo. Kako naj jaa to vem, ki nisem nič, nisem nikjer bila in nimam nikogar? Povejte mi vsaj, kdaj je človek toliko zrel, da spozna, kaj je dobro in kaj zlo?«
»Mislim, da bi utegnil vedeti to na smrtni postelji, če bi tako dolgo ohranil pregled nad svojimi dejanji«.
»Težko je živeti«, je vzdihnila Lenka mračno, zakaj pred njo je spet stal Jurij Hladik in jo povabil na ples.
»Ne grem«.
»Zakaj ne, gospodična?«
»Ne ljubi se mi plesati in konec«.
»Jaz sem vaš drug in imam pravico na vas!« je kriknil okajeni Hladik.
Lenka ga je ošvrknila s črnimi očmi, ki so se zlobno svetile.
»Nihče nima pravice name, da veste!«
Obotavljaje se je obrnil, kakor bi se pomišljal, potem pa je prinesel vrček piva in ga postavil pred Lenko tako trdo, da je pivo »trknilo sz vrča.
»Napijte sel Vendar boste pili na zdravje svojemu drugu, ali nimate zanj vsaj lepo besedo?«
»Najprej bi moral biti trezen, a potem... potem bi mu nekaj rekla«, je odgovorila obotavljaje se Lenka.
»Kaj... kaj bi mu rekla?«
Lenka je vstala, se vzpela na prste, da bi dosegla Hladikovo uho, in mu zašepetala:
»Da bi se pobral«.
Hladik, ki je željno nastavil uho, jo je najprej pogledal, ko da ne razume, nato se je vzravnal in ko je opazil, da jo je ta kretnja razburila, je prijel dvolitrski Vrč in izlil vso pivo na tla pred Lenko.
»Tu je... ko bi se hotela vzlic temu napiti«.
Lenka je zardela spričo te javne osramotitve. Slišala je pijano krohotanje Hladikovih tovarišev, ženske so vriskajo dvigale krila pred poplavo piva, stari možje so prestrašeno mirili jeznega Hladika, ker so vedeli, da ima gotovo v žepu kakor vedno strelno orožje, ki je bila vaškemu oho-ležu poslednje dokazilo.
»Lahko noč, Borko, zdaj pojdemo najbrž domov«, je rekla Lenka.
Mati se je v resnici zavijala v volneno ruto, poslavljanje od boter je nekoliko zabrisalo Hladikovo kričanje. Anton je izpustil svojo plesalko in rekel:
»Pridem takoj, moram spremiti naše ženske«.
Godba se je izlivala v noč utrujeno, rezko in medlo, docela podobna pivu, kr so ga točili ob tej pozni uri.
Zunaj je Lenka globoko vdihnila nočni zrak. Po ščemečem dimu in izparinah plesne dvorane je bil ta zrak blagodišeč in božajoč.
Anton je hitel, da bi se kmalu vrnil, in mati ga je komaj dohitevala. Prvi je obstal pred mlinskimi vrati, potrkal in čakal, da pridejo. Medtem ko je mati vstopala skozi vrata, je ustavil Lenko, ko da se je šele zdaj spomnil nanjo:
»Poslušaj, s tistim socialistom se ne pečaj, to ti pravim«.
»Brigaj se za svoje«, se je odrezala Lenka, ki je zavrnila vsako tako pripombo kakor omejevanje lastne svobode.
»Jezičnica! Mamica, zavežite jezik tej deklini, sicer vam zraste čez glavo. Starejšega brata moraš spoštovati, žaba. Nihče je ne nadzoruje. Kaj bo iz nje? Ko odraste, nam bo vsem v sramoto«.
»Prosim te, Tonček, vsaj danes me ne muči«.
»No prav«, je rekel pomenljivo, »Lenka! Lahko noč!«	.	n
Orbo il se j e na peti in hitel naza j, skora j v diru.
Za vrati ju je sprejela Marija. Ni bila sama. »Kdo je tu?« se je ustrašila mlinarica.
»Jaz sem, gospa mama, Ciril Prochazka iz Prage«.
Šele zdaj je mlinarica prepoznala tega Antonovega prijatelja, ki ji je bil že prej med vsemi njegovimi prijatelji najbolj všeč. Anton je takoj povedal, ko je pripeljal goste, da jih je povabil zato, da bi si izbrali kmetsko nevesto, in ta pečar se mu je zdel še najbolj resen snubec.
Bil je to komaj trideset let star moški, črna brada pa ga je delala mnogo starejšega.
Nastopal je po pridigarsko, resno in tehtno, govoril z vsakomur kakor iz knjige tako, da je ogovorjeni nehote naredil skesan obraz, ko ga je poslušal. Izrekel je tudi napitnico ženinu in nevesti, v kateri je omenil župnike in kuharce, hkrati pa napredno vzgojo otrok, kar je pognalo Ani bujno rdečico v obraz, kakor je rekel. Njegov glas je bil mehak, božajoč in pomirljiv, posebno pa je ganil Marijino srce. Pod vtisom njegovih besed se je deklica razjokala.
To se mu je zelo prikupilo in brž ko je končal, je sedel k njej s takim izrazom, kakor bi hotel reči:
»To sem fant. O vem, da sem. Povejte mi, povejte mi še, kako vam je bilo všeč, kar sem povedal?«
In Marija je zares rekla:
»Kako lepo ste govorili! To je pravi dar božji, če kdo ume tako govoriti!«
»Dar narave, gospodična«.
Njeno občudovanje mu je laskalo. Začel se je spogledovati z njo a v ugodni priliki je vprašal Antona, koliko dote bo imela njegova sestra.
»Dragi prijatelj«, je odgovoril zviti Anton, »preveč me vprašuješ. Tako bogata nc bo kakor posestnikova hči, zato pa je dekle pridno, da malo takih. Jaz bi niti ne hotel, da bi se omožila. Če le ona tu ostane, me ni strah za mlin!«
Prochazka pa ni mislil dolgo na denar. Opajal se je z lastno' odličnostjo, ko mu je prišla v glavo misel, da bi naredil dobro delo, če bi se oženil z deklico, ki bi ga občudovala, se mu je zdelo nepošteno, da bi jo zavrnil zaradi denarja.
Iskal je Marijo v plesni dvorani, ker je imel na jeziku mnogo lepih besed, s katerimi se je hotel pred njo postaviti.
Pač ni vedel, da se jc mlinarjevim zdelo samo ob sebi umljivo, da ostane Marija doma za varuhinjo.
Najstarejša sestra je stala na mlinskem dvorišču v trenutku, ko jo je Prochazka iskal v plesni dvorani.
Marija se je v letih privadila, slišati godbo iz gostilne samo kot oddaljeno bučanje. V tihih nočeh se je svatovska godba razlegala po vsej vasi. Tako tudi danes. Kadar je zavel veter, so se glasbeni zvoki izgubili do koč in celo na mlinsko dvorišče so prihajali zvoki basov.
Marija pa jih ni dolgo poslušala. Povzročali so ji ostro bolečino kakor nagrobna godba, ki spravi v jok celo srečne dediče. Žalost pa je tem zvokom odzvočna deska. Ni mogla prenesti niti teh zamolklih basov in je odšla v kuhinjo.
V tihi kuhinji je bila sama med ostanki pojedine. Druge krati bi bila pospravljala, umivala posodo, pometala, ali danes ji je roke vezala težka oslabelost in hromila njeno voljo. Izpreho-dila se je po sobah. Vsa vrata so bila na stežaj odprta, V tej pijanosti je soba kazala rano, ki ji jo je prizadela Anina bala. Na podu je bil začrtan neprehojcni štirikotnik, na katerem je stala skrinja od nekdaj, a je zdaj ni bilo več tu. V svatovskem vrtincu so bili prenesli veliko jedilno omaro z dvema luknjičastima zračnicama na vežo:-
Samo tako bi „DON CHISCIOTTE"
HUMORISTIČNI LIST «DON CHISCIOTTE», KI IZKAJA V JUGO. SLOVANSKEM DELU TO-ja, NE SME VEC PRIHAJATI NA AN-GLOAMERISKO PODROČJE TO.
lahko prihajal v Trst
JUC A
Draga Juca!
Kakor vidiš, te dni zopet je deževje nastopilo, radi tega kmet boji se, da na polju vse bo zgnilo. Takega vremena zlepa v našem mestu še ni bilo, 'ponekod celo drevesa s koreninami je vred spulilo. Morda kdo mi bo očital, da le o vremenu tožim, a o dnevnih pripetljajih nič načelnega ne sprožim.
V tem pogledu tole rečem: da nikoli preklicala dane jaz ne bom besede, ki sem jo nekomu dala.
A karakterji različni se na svetu tem dobijo, ki zdaj za, zdaj zopet proti derejo se in kričijo.
Kar se pa vremena tiče nisem upanja zgubila, v juliju se menda voda iz oblakov bo izlila.
Upaimo, da bo avgusta se bo vreme ustalilo, sicer se kopalcem letos bo zelo slabo godilo.
Za slovensko govorico so pa v Trstu časi hudi, vladajoča ji gospoda nič ugodnosti ne nudi.
Vsak Malajec, vsak Zamorec lahko krulita po svoje, a Slovenec naj bo obsojen, da le s strahom svojo poje. Potlej pa še kdo naj trdi, da fašizem je izginil, malo se je le potuhnil, zdaj je spet na dan pririnil. Vsled deževja, pa ti rečem, revmatizem mi nagaja, zdaj me v hrbtu nadleguje, zdaj v kolenih spet razsaja. Tudi naša mati toži, da jo trga po kolenu, tudi ona pripisuje to nestalnemu vremenu.
PIŠE p> ][? ]p ][
V Anglijo je vest prispela, da Amerika poslala do nadaljnjega ne bo ji več pomoči od Maršala.
Tudi v Francijo prispelo je enako sporočilo, ki menda francosko javnost ni prav nič razveselilo.
Je hudo, če od nekoga sanjaš same lepe sanje, pa čez noč ti pismo piše, da zavzel je drugo stanje. Skozi okno, zopet vidim je pričelo deževati.
Brez dežnika prav nikamor ni mogoče se podati.
To se mora spremeniti, kar tako ne gre več dalje. Saj za dežjem do zdaj vedno ■ sončni žarek posijal je.
Te pozdravlja
TVOJA PEPA
Mihec in Jakec
MIHEC: Ali se ti zdi prav, da sta zdaj po obsodbi »Primorskega dnevnika« izključena tudi oba branilca, odvetnika Ferluga in Kukanja?
JAKEC: Popolnoma prav! Kakšno bi bilo pirovanje, kjer sedita samo novoporočenca brez kumov?-Ce je obsojen obtoženec, naj gresta zraven še oba kuma — branilca. To je justica!
Policijski humor
Neprekosljivo so zadeli stari Grki bistvo humorja, ko so ga upodabljali kot boga, ki se z enim očesom smeje, z drugim pa joče. Redek je humor, ki odgovarja tej mični grški opredelitvi. In kdo bi si mogel misliti, da se tak klasičen humor lahko poraja v poslopju, ki gotovo -ni bilo zidano za humoristične |
podvige: V palači policijskega ravnateljstva v Trstu. Okrog tržaške policije sicer cvete mnogo — - premnogo — humorja, ampak ta humor delamo mi, navadni zemljani. Policija sama se vedno resno drži. Naslednji primer pa nam dokazuje, da ima vendar tudi policija še precej smisla za humor-
Od boga navdahnjeni humorist je namreč moral biti tisti policijski uradnik, ki je dal nabiti na vrata št. 63 v III. nadstropju poslopja tržaškega policijskega ravnateljstva sledečo tablico:
Ufficio stranieri Alliens office Bureau des étrangers Fremden Btiro Urad za tujce.
Cim sem ugledal ta napis, je bil moj obraz namah točna maska klasičnega grškega boga humorja. Z levim očesom sem se jokal, ko sem videl, da je slovenska označba na petem in zadnjem mestu in da imajo tu na tržaških tleh, kjer mi Slovenci živimo že nad tisoč let prednost pred nami Francozi in Nemci. A desno oko se mi je zasmejalo, ko sem obenem ugotovil, kako je brihtni policijski humorist ofrnažil Nemce s tem, da je njihov jezik postavil šele na četrto mesto, med tem ko bi jim glede na njihove zasluge za človeštvo v zadnji vojni pritikalo vsaj drugo mesto, takoj za Italijani.
Hvaležni moramo biti uaši policiji, da tako lepo skrbi za razvedrilo ubogega občinstva, posebno slovenskega, in hud dvom se mi zbuja, če mogoče vendar nismo v zmoti, ko naši vrli, nepristranski policiji osporavamo častni pridevek »najboljše na svetu«.
Začetek romana pisanega v letu 2000
Bilo je leta 1948, ravno na dan, ko se je rodil prvi tržaški guverner ...
Genielmon plaču; e

L. 1943. Churchill: «Tovariša, tovariša, pomagajta mi iz klešč! Ps zmagi vama povrnem».
L. 1948. so Churchillovi sinovi v Trstu zveli partizanom celo sedež.
Shod v Mavhinjah
Koliko jih je biio, se ne da točno ugotoviti, nekateri trdijo, da. se jih je zbralo 299, nekateri trdij,, da jih je bilo, celo 300. Prireditelji niso še danes na jasnem, ali je to veliko ali je malo. Slab obisk je pripisati dejstvu, da se je večina članov že izselila v Argentini jo. Shod se je razvil v spontano navdušenje za vse, kar je na liniji njih gospodarjev in v ogorčenje do vsega, kar je Slovencem v ko rist. Ljudstvo ima od tega shoda veliko korist — namreč to, da se ga ni udeležilo. Kdaj bo prihodnja slo-
vesnost se še ne ve, vsekakor bo treba pohiteti, dokler ne odide na pot preko morja še zadnjih 299 pristašev.
Poznajo jo!
Nekje v Trstu so vlomili in od' nesli milijon lir. Gospodar je obupano vil roke, a žena je predlagala, naj bi poklical policijo. Tedaj, pa je mož energično povedal: »Ne, tega pa ne, dovolj, da so mi odne sli milijon, še policijo naj bi klical kaj ne, da mi bo še kaj zmanjkalo!«
in kravja zadeva
(Objavljen je odlok, da mleko, ki prihaja na tržaški trg, ne sme biti polnomastno, ampak sme vse' bovati kvečjemu 3c/o maščobe. Ta odlok ima očiten namen, da ščiti italijanske dobavitelje proti bolj' šemu mleku jugoslovanskih doba' viteljev.)
Furlanska krava: Zdravo, tovarišica iz Jugoslavije! Lepo od tebe, da prihajaš na obisk. S čim ti lahko postrežem?
Jugoslovanska krava: Želim, da me sprejmeš v šolo. Rada bi se naučila, kako se proizvaja mleko s samo 3% maščobe.
Furlanka: Draga moja, tu- si na krivi poti- Moje mleko je kakor tvoje. Ampak tvoj gospodar je prepošten. Njega pošlji za nekaj tednov sem k nam, da $e nauči, kako se mleko prodaja.
Jugoslovanka: Mu-u?????.	,
Furlanka: Mu, mu!!!!!
•I UREDNIŠTVO: Via Montecchi 6, 11-24. UPRAVA: trg Goldoni I, I. TELEFONI: uredništvo: 49-11, uprava: 93-807. Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, | četrtletna 180.—, polletna 360—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400,— jugolir. FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založ-I uištvo Primorski	dnevnik», Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dnevnik», uprava, Ljubljana 6-90601-19.	— OGLASI pri upravi od 8.30 do 12.00
t	in od 15.00 do 18.00 ure. TELEFON: štev. 93-807.