Izliajajo 1. m 16. vsacega mttBeca. Cena jim je za celo I flltt., za i>ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Novice
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vr8l.o 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Vrli „Slovenski Gospodar"
na Siajerskeni je prioitŽi] iiekov poziv na bodoče državne poslance v imeim mnozih volilcev vranj-skeg-a okraja Zdi se nam prav unaesteu, zato ga tu doslovno priobčimo.
Slabo ee g-odi dandanes delavcu, a ae elabejee godi se kmetu. Delavec ima vsaj gotov zaslužek in, če varčno živi, že izliaja. Kmet pa večkrat pri najboljši volji ne more i/.liajati, /.ato ni čudno, da gre posestvo za posestvom na kant Svojih poljskili pridelkov s|iioh ne more prodali ali pa jih proda za malo ceno. Včasih pa tndi nima kaj, da bi prodal; pride povodenj, pride slana, pride pogitbonosita toča in — kmet nima sam kaj v usta dati. Če hoČe živež inieti, ga mora kupiti. Koliko pa jih je, ki ga nimajo za kaj kupiti 1 A vkljub temu ntora kritei še davke odrajtati, mora posle drago plačati in za druge reči skrbeti
li tega se razvidi, kako slabo je dandanes za kmeta. Nasi drîavui po.slanci nam pa ta žalostni atan laliko zboljšajo in ga tudi morajo zboljâati, če jim je blagor države na srcu, ker mi kmetje smo — temelj države. Kjer pa ni temelja, ondi
vse razpade. Zato več kmečkih volilcev Vranskega okraja gotovo v imen» vat h slovenskih kmetov opozarja bodoče slovenske državne poslaiice in Se posebno kmečke poslance, da naj se pri svojem delovanju ozirajo na sledeče njiliove želje:
1.	Slovenski državni poslanci naj vselej jasno izražajo svoja verska načela ; poganjajo naj se za take eolske postave, da se bo mladina izgojevala v versko-narodnem duLu. Obiskovanje sole na kmetih naj pe skrajša na 6 let!
2.	Na.^i poslanci morajo na volilnih «hodih svojim volilcem obljubiti, da brez tehtnega uzroka ne bodo odsotni pri nobeni državno/borski seji, Kako nemarni so v teoi oziru mnogi slovanski in celo slovenski poslanci, kaže žalostno glasovanje o celjski postavki.
Í1 iSlovenski kmečki poslanci naj stopijo v nekako zvezo s kmečkimi poslanci vseli avstrijskih narodov, da bodo vsi skupaj vsaj v gospodarskih Yprařanjih jedini postopali. In vsi skupaj naj potem delujejo na to, da se upeljejo kmetom ugodne postave, n. pr- postava proti ra/kosovanju kmečkih zemljišč, postava o zadrugtth itil. Te ziidruge, bi potem tudi vojake lahko zalagale z žitom, z /.ivino
Aiulrcjčck.
(Po „Volbablatt-u". - Ftijaron.)
„Oh, to bo nesreče in žalostil" vsklikne postajni načelnik v N. ljudem, ki so bili slučajno zbrani v delalnici in vsi preplaèeni in v zadregi pričakovali osodepolnega izida. „Vihar je pretrgal brzojavno žico proti zapadu in sedaj mi prinaéa čuvaj iz proge st. 114 še žalostneje sporočilo, da je namreč most poškodovan in kakor se vidi, dolgo ne bo mogoče voziti čeaenj," Vse je omol knilo pri teli besedah,
„V teku ene ure b! imel priti osebni vlak iz E. Čez most in to moramo zaprečiti. Pa kaj si hočemo, ker je brzojavna zveza pretrgana, ne moremo vstaviti vlaka brzojavno. Ali ne bi hotel iti kdo izmed vas Čez most, da bi dal bližajočemu se vlaku znamenje z rudečo luĚjo, naj se vstavi ? Kdo izmed vas si upa? , . .
Pa nobenega odgovora ni. Nihče navzočih junaških, krepkih mož nima toliko poguma, da bi se izročil nočnemu viharju Í[i se drznil iti čez most, akoravno je bil ta še dosti močan, da bi bil izdr/al tudi najkrepkejňega pešca. Vsak je imel svoje pomisleke.
„Torej neče nihČe storiti teli korakov in rešiti s tem toliko ljudi, ki jih je na vlaku?" vpraša, vnovič načelnik, pa zopet v tretjič se nihče ne oglasi.
„Tam-le prihaja Andrejček, znabiti gre on," pristavi nekdo izmed delalcev, kazoČ na spehanega prihajajočega deČka. Andrej Novinec je bil sirota, kateri je na kolodvoru prenaSal male reČi, pomagal sem pa tje kakemu delalcu in potem ta krvavo prialuženi kruhek delil s svojim onemoglim, že dolgo liirajočim očetom. Načelnik je imel rad tega dečka, ker je bil zvest, ubogljiv in prideir Ravno ga je bil nekam daleč poslal po opravku, od koder se je vračal. BreE odlaèanja povpraâa načelnik
itd. ali bi posredovale pri kupčiji itd. Vsled tega bi ostal ves dobiček t iepu kmetov, ne pa židovskih milijonarjev
4.	Naj glasujejo zoper vse, kar bi utegnilo kmetom večje davite nakladali. Ùe potrebuje država denarja, naj ga ji dajo židovi, kateri ga imajo tako preveč. Vsem stanovom se povišujejo plaČe, kdaj se bodo pa nam povijale?
5.	Nasi poslanci naj glasujejo samo za pravično pogodbo z Ogrsko; mi nismo ogrski sužnji.
G. Vsi slovenski poslanci naj stopijo v „jugoslovanski klub."
7. Naši kmečki poslanci naj prirejajo in morajo prirejati med nami shode, da jim bomo evoje želje razodeli. V Savinjski dolini se dozdaj èe nobeden ni predstavil,
Poalednjič po/.ivljamo vde slovenske kmete, naj si zagoiové svoje poslance, da jih bodo pošteno zastopali v državnem zboru. Ob jednem prosimo vse slovenske, kmetom prijazne lis(e, naj objavijo ta članek v svojih predalih.
Gotovo istimto govore ti uiožje. Ni ga stanu dandanes, katerega bi^trle lake in tolike nadloge, kakor ravno kmeta. Ondna je vže njegova potrpežljivost, čudna ljubezen do rodne grude, ki g» vkljub tolikim težavam Še priklepa na-iijol Pri vsem tem ima vsak stan iia Dunaju zagovornike, le za kmeta se s pravim navdušenjem redko kedo oglasi. V novem državnem zboru mora bili drugače. Potipa naj se malo na žepe bogatafiev, ki od svojih dohodkov vleků leto za letom obresti, da jih zapraviti ne morejo, zlajáa pa Jiaj se breme najvažnišemu, kmetskemu stanu, kajti sicer bode poginil pod težko butaro.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Prvotne volitve za državni zbor so se izvršile za katoliško stranko splošno prav dobro. Volitve za v ppto skupino so bile 10. suíca.
Stolica vojvodine Kranjske, „bela" Ljubljana je přetečeno sredo pokazala in spričala, da zasluii tak pridevek. Pokazala je vsemu svetu belo svoje lice. Vseh 5i) ljubljanskih volilnih mož za v peto kurijo je soglasno oddalo svoje glasove za kandidata katoliško narodne stranke, g, profesorja dr. Janeza Ev. Kreka. Slava zavednim volilcemi Tako sijajne zmage — moramo naravnost reči — nismo pričakovali. Pa ite le Ljubljřina, postavila se je lepo VSH Kranjska. Od 930 oddanih glasov je dobil dr. Krek 730, kandidat liberalne stranke Matija Kune Ifii in socijalni demokrat Želez-nikar 38 glasov. Torej je zmagat naš dr. Krek z veličastno večino. Saj je pa on tudi pravi mož, da Kranjska ne more poslati boljšega poslanca pete skupine v državni zbor.
Krasno krščansko lice je pokazalo tudi pre-stolno mesto Dunaj. Z veliko večino je tam zmagalo vseh pel krščanskih socijalistov. Krščansko-socijalni kandidatje, med njimi podžupan dr. Lue-ger, 80 dobili pri volitvi vpeto skupino 117.102, aocijalno deniokratičai pa skupno 88.350 glasov. Torej so dobili krščanski socijalisti 28,752 glasov več, kakor njihovi največji nasprotniki. To je najboljši dokaz, da se ogromna večina Dunajčanov vedno bolj zaveda krščanske svoje vere, svojih dolžnosti in pravic. Socijalni demokratje so se že bahali, da bo 10. sušca vihrala s stolpa cerkve 8V. Stefana rudeča, socijalno-demokratična zastava. Pa so se britko varali. Niti jeden socijalno-demokrHtični kandidat ni zmagal.
tega dečka, ako si upa on iti Čez tnost, ki se bo v kratkem zrušil, da rei^i veliko nesrečnih ljudi, ki so !ia vlaku,
„Dovolite mi, da pridem čez nekaj časa nazaj," poprosi Andrejček. Načelnik se začudi, da se odstrani deček, vendar mu pa to dovoli. „Ta si bo tudi se pomislil, vsakemu človeku je ljubo in drago zdravje in življenje", pristavi neki delavec.
Andrejček odide med tem v postajnikovo sobo in se vrne nazaj čez kakih deset minut. Pripravljen je nastopiti nevarno pot. Bolje je, ako se žrtvuje eno samo Življenje, kakor pa da bi se ponesrečilo toliko ljudi, bil je njegov sklep. Po železniški progi se nameni, češ, da je todi najvarnejše pa tudi najbližje. Vzame veliko svetil-nioo z rudečim steklom (rudeča luč je namreč znamenje, da naj se vlak takoj vstavi) in odide. Načelnik spremi nekoliko časa dečka in ga povpraša, če se ni zbal tega podjetja. „Nikakor ne," od-
govori dečeli, „molil sem k Bogu, da bi mi dal svojo pomoč in če bi se ponesrečil, da bi On skrbel za mojega starega očeta," Načelnika so ganile te besede zelo.
„Saj se bodeš zopet vrnil in za=iluženo plačilo ti ne odide, vrli deček," pristavi načelnik.
„Iz tega uzroka ravno ne delam tega; kar storim, to je moja dolžnost. "
„Torej, Bog bodi s teboj, vrli Andrejček!" Načelnik se vrne, deČek pa divja daleč naprej v viharno noč.
Pa to ti je bila težavna pot! liurja mu je brila naravnost v lice in ga s tem opovirala, da ni mogel hitro korakati. Bil je pa tudi že utrujen, ker je bil že daleč šel, kakor se je prej reklo, kljub vsemu temu si je prizadeval,da bi hitro hodil.
Kolikor bolj se je bližal potoku, toliko težav-nejâa je bila njegova hoja. Voda je prestopila svoj breg in šumela in drvila dalje ob že ezniškem nasipu. Že večkrat bi ga bil vihar kmalu pahnil
Poleg peterih poslancev, ki jih voli v peti skupini dunajsko mesto, odpadajo na Nižjo Avstrijo ěe štirje poslanci. Zmagali so vsi štirje krščansko socijalni kandidatje.
V	Gorici je zmag-al Slovenec dr. Andrej Gregorčič.
Na Koroškem je pa izvoljen nemški nacijo-nalec. Vedno „tužna majka korotanska !
V	Istri je izvoljen v splošni volilni skupini italijanski nacijonalec dr. Bartoli.
Deželni zbori so z večine že sklenili svoje zborovanje. Kranjski deželni zbor fi. sušca. Naši dolenjski poslanci PovŠe, Žitnik, Pfeifer in Schweiger so opetovano povzdignili svoje glasove za zboljšanje gospodarskih razmer in slavili važne predloge v ta namen, sedaj da bi izposlo-vali brezobrestno posojilo vsem vinogradnikom ; eedaj glede zavarovanja življenja v svrbo olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu ; sedaj pri točki glede živinske soli : naj se vsaj v vsakem sodnem okraju otvori jedna c. kr. zaloga živinske soli in da se poysodi ta sol prodaja po jednaki ceni, to je 5 kr. kilo; sedaj pa zopei pri poroèilu o prašičji kugi in pri drugih točkah. Zlasti se je odlikoval v gospodarskih vprašanjih poslanec Po vše kot pravi veečak. In tacega posUnca naj bi zaměnili z uradnikom VisuikarjemI
Kaj je novega po širokom svetuî
Ves svet je nestrpno gledal v zadnjih dneh na Kreto in Grecijo. Velevlasti so bile poslale grški vladi skupno naznanilo, naj v (î dneh umakne vse svoje vojne Čete z otoka Krt-te, čes da bodo Velevlaati same pomirile krečansko prebivalstvo, sicer jo hodo prisilile k temu koraku. Grška vlada je po pretečenem obroku odgovorila veleviastim.
v valove; napeti je moral vse svoje moči, da se je po koncu držal. Že je pri mostu, pa groia in strah ga obide, ko /apnzi, da je vihar sprednji zid skoraj do malega zru.sil, da mora torej le previdno korakati, da ne zaide na stran in ne pade v globoki prepad med valove. „O sveti Jožef, stoj nam vsem na stranil" vidihne, stopi na most in hiti dalje, kolikor mu pripuščajo njegove moči. Pa, kolikorkrat veter zapise, zaziblje se cela stavba, yes most in to dečku Se bolj kaže, kako velika je tievarnost za bližajoči se vlak.
Pa bil je vlak še daleč preč in upal je AndrejČek z gotovostjo, da pride se o pravem času in reši tako veliko množico ljudi. Železniška proga bila je vrhu tega v ravni Črti od mostu precejšno daljavo, da bi strojevodja lahko že od daleč zapazil rudečo luč.
Pa, kaj je to? — V daljavi vgleda dve lučici, kateri se vedno bolj bližati. Bistro dečkovo oko ju takoj zapazi, — gotovo to je vlaki —
Vsebina tega odgovora je približno taka-le : Grška vlada je temeljito premislila posamezne točke skupnega onega naznanila in je prišla do tega sklepa. Kakor velevlasti, želi tudi Grška ohranjenje miru in hoče obvarovati Kreto popolnega propada. Z dovolitvijo same avtonomije, samouprave, se pa namere velevlasti ne bodo izpolnile. Brezvladje bi pustošilo še nadalje deželo. Velevlaati naj iz-premene svoj določeni naČrt. Kreta naj se priklopi Grški. Pri zadnjem lanskem klanju in pustošenju je pregovorilo grško prebivalstvo Krečane, da so odložili orožje. Toda nesreča, ki je sledila temu dejanju, je Grke privedla do prepričanja, da se kaj jednakega ne sme več pripustiti. V imenu človekoljubja in v svrho pomirovljenja otoka pri-pomitga grška vlada glede predloga velevlasti, naj odzove svoje čete s Krete, da sicer ni neobhodno potrebno grško brodovje pred Kreto, ker je brodovje velevlasti tamkaj, s katerim se turška naoČ na morju ne more meriti, potrebno pa je Še, da ostane na Kreti se grška armada. Dolžnost Grkov je, da ne prepuste KreČanov milosti moha-medanskega fanatizma, saj so Krečanje njih verski bratje, jednega rodu in jedne krvi. KreČansko ljudstvo naj se izjavi samo, kako hoče biti vládáno. — Boljše grika vlada ni mogla odgovoriti v sedanjih razmerah. Kako so velevlasti vsprejele odgovor, Ěe ni znano.
Položaj na Kreti je dosedaj nespremenjen. Razmerje med turki in kristijani je ravno tako napeto. Nemiri se âe vedno ponayljajo.
Grško - turška in bolgarska meja je popolnoma zasedena.
Po poročilu raznih listov se že kaze tudi v Macedoniji v nekaterih krajih upor.
Bliža se vlak, a on je še na mostu. „O Marija, pomagaj," vsklikn« bojazljivo, napne vse moČi in hiti dalje in držeč kvii^iku svetilko, vihti jo in divja dalje po železniškem tiru. Ze je prekoračil most, pa še vedno hiti dalje. Seveda, vlak gre hitreje, prisopiha bliže, čarovito razsvitljuje svetilka železniškega stroja pot, katera naj bi bija v kratkem pot v valovit grob stotini ljudi. Še nekaj Časa teče AndrejČek dalje, k sreči po sosednjem tiru — pa kolena se mu odpovedó, zgrudi se na tla, a še vedno vihti v višavi rudečo lu6 v svarilo strojevodju.
Vlak zaropoče in zabrešči dalje. Dečku se zvrti v glavi, čudne misli ga obdajejo, da je prišel gotovo prepozno, Vsled strahu in truda omedli. Vlak, na kterém je toliko ljudi, je izgubljeni . . .
Oh ne! Tri ali štirikrat zabrlizga močno lokomotiva, zavornice zaškripljejo in vlak se vstavi komaj 80 korakov od mostu. Železniški sprevodniki pa se povprašujejo po vzroku, ki je vstavil vlak.
V Srbiji 80 vsi rezervisti in drug-î letniki pozvani k osemdnevnim orožnim vajam v teku marca in aprila.
Srbski kralj Aleksander je obiakal bolgarskega kneza. Bil je sijajno sprejel.
Ruski car pa je baje še zmeraj bolehen.
Domaće vesti.
(f Umrl) je gospod Jakob Raz potnik, župnik v ViŠttji gori, po daljši bolezni, 73 let star. Naj v miru poćival
(f Franc Kastelic,) trgovec in posestnik v KanJiji, umrl je po dolgotrajnem bolehanjn 10. t. m. 4& let star. Bil je vrl mož, nzoren oče, akrben občan ÍD napreden gospodar. O svojem ćasu, ki) je stanoval T mestu, bil je svetovalec mestne občine; iupanoval je dalj caaa in prav vspešno občini Šmibel-Stopica, potem se pa županstvu odpovedal. Ves čas je pa OHtal občinnki svetovalec in predsednik krajnega Sol, svetu. Přetečeno polletje iskal je zdravja pri K neipu v WOrishofenu, kjer je nekoliko okreval, potem se pa ga je bolezen lotila strahovito, da ji je moral podleći. Vflled njegovega blažega značaja in njegovega prijaznega občevanja bil je splošno priljiibljeu in vae žaluje po njem. Sprevoda na šmilielsko pokopališče se je vdelelilo nenavadno mnogo občinstva vseli stanov. Bil je krasen in velikanak pogreb, kakoršnega tukaj že silno dolgo niamo videli. Žalujoči rodbini sme biti to tolažljiv dokaz o spoštovanju ranjcega. Blag mu Bponiin !
^ 0(Za podružnico av. Cirila in Metoda) nabrala sta na maškeradi v novomeški čitalnici pustni večer gospica Zofija Vavpotič-eva kot „marketeu-derica" 11 gld. in gospod OtmarSkale z „automatom" 6 gld. 35 kr. Srčna hvala nabiralcema in darovalcem!
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu februarji 1897 je 100 strank vložilo 14446 gl., 62V2 kr., 63 vzdignilo 7.864 gld. 47 kr., toraj več vložilo 6.682 gld., O5V3 kr., 16 posojil se je izplačalo 6.270 gld., Btanje vlog 369.274 gld. 30Va kr., denarni promet 36.893 gld. 67 kr.
(V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseci februarja 67 bolnikov, koncem januvarji jih je ostalo 14, skupaj 101. Od teh se jih je ozdravilo 61, zboljšalo 17, neozdravljena bila sta ii, umrl je eden in sicer za naduho. V oskrbovanji ostalo jih je 30. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 974.
(Vodstvo kmetijske sole na Grmn) priradi 1. aprila cepilni tečaj, ter s tem opozarjamo na dotično naznanilo v današnjem listu.
(Letošnji vojaški nabor,) vršil se bo po Dolenjskem naslednje dni: 1. aprila v Vel. Laščah, 2. in 3. aprila v Ribnici, 6. in 6. aprila v Kočevju, 8. aprila v Črnomlju, 10. aprila v Metliki, 12., 13, in 14. aprila v Novem mestu, 20. aprila v Žužemberku, 22. aprila v Trebnjem, 23. in 24. aprila v Mokronogu, 26. aprila v Kostanjevici, 27. in 28. aprila v Krškem, 29. aprila v Radečah, 30. aprila in 1. maja v Litiji, 3. in 4. maja v Višnji gori, 5., 6., 7., ia 8. maja v Ljubljani, za ljubljansko okolico 12. in 13. maja pa ia mesto Ljubljano.
(Bralno društvo v Mokronogu) priredi 19. marca gledališko igro s petjem. Predstavljal se bo „krojač fips."
(Tečaj za cepljenje trt v Novem mestu) je nepričakovano dobro obiskan. Udeležujejo se ga celo gospodarji in kmetski mladeniči iz Žužemberka, Suhorja na Belokranjskem, St. Jerneja, Bele cerkve itd. Tečaj se je pričel v nedeljo 21, februvarija s primernim nagovorom po načelniku kmetijske podružnice. Poduk, ki sa vrsi po načrtu, objavljenem v predzadnjih „Dol, Novicah", imel je prvo nedeljo popotni učitelj gosp. G-ombač iz Ljubljane, Drugo nedelo 18. februvarija podufteval je gosp. Rob rman, tret o nedeljo 7. t. m. pa tehnični voditelj za državne vinarske zadeve goap. Skalický. Pred in po poduku so bile praktične vaje o cepljenji trt. Udeležnike vadijo v cepljenji trije gojenci iz kmetijske Šole na Grmu, ktere je v ta namen prepustilo slavno vodstvo kmetijske podružnice za vseh pet nedelj. Zadnjo nedeljo se je udeležnikom razdelilo nekoliko trtnih ce-pičev od vipavske grg^nje, laškega rizlinga in štajerskega plavca, da ae napravijo prve poskusnje s temi
Gotovo mora biti Jtje kaka nevarnost in nikjer drugje nam ne preti, kakor na mostu Dva železniška služabnika takoj odideta preiskovat na oni kraj, strojevodja pa in eden sprevodnik odideta iskat znamenje, katero je opomnilo vlak, da se je vstavil. Ni bilo treba dolgo čakati, rudeřa svetil-nica je že od dalež kazala kraj, kjer je bil Ćlovek, ki je prinesel svarilno znamenje. „Da bi ae vrli junak vsaj ne bil poriesreSii in tako plažal naào reáitev s svojim lastnim življenjem", pristavi aajevi mož iz lokomotive. Tečeta oba na omenjeni kraj in najdeta Andrejëka poleg svetilnice v nezavesti ležečega na železni progi,
„Glej, glej, malega dečka, in ta nam je prinesel rudežo lu6," pripomni sprevodnik. „Gotovo je priáel iz N. Menim, da je samo omedlel, ni zapaziti, da bi se bil kaj telesno poškodoval. V resnici vrl de6ko je to! Kdo bi neki bil? Pa to bomo že pozneje zvedeli. Tu ne sme ležati."
Ta dva krepka moža zadeiieta onemoglega
dečka na svoje rame in ga odrieseta na vlak, kjer so mu v nekem vozu pripravili in preskrbeli primerno ležiaže, Med tem sta se vrnila tudi ona dva sprevodnika, katera sta šla k mostu iii povesta, v kakem stanu sta ga našla. Ne ostaja drugega, kakor da se vlak vrne do prejSnje postaje.
Kaj se je pa zgodilo z ubogim Audrejžkom? Nič več ni okreval. Se tisto noČ ga je jela tresti huda mrzlica. Z vso skrbjo so ga sprejeli na bližnji postaji in skrbeli zanj, pa jel je blesti in mešalo se mu je cela dva dni. Poklicali so izvedenega zdravnika, pa zmajal je z ramami in izrekel, da bo težko, težko ozdravel. — Se le četrti dan je prišel k zavesti.
Obiskovalo ga je mnogo popotnikov, kateri so bili na vlaku in katere je on rešil s svojim junaštvom, izrekali so mu zahvalo in mu obljubo-vali bogato darilo, Pa odklanjal je vso zahvalo, češ, „kar aem storil, bila je moja dolžnost." — Spominjal se je pa toliko iskrenejSe svojega bol-
trtami, ki so se priporo6ftle ua vinarskem shodu v Novem mestu. Rizun cepiluih nožev, katerih je podružnica že veliko oddala, dobile se bodo to nedeljo tndi klešče za cepljenje trt, ákarja za žico in druge potrebáčine. Tečaj se bode končal v nedeljo 21. t, m.
(Usmiljeni bratje) v Kandiji prt Novem mestu najtopljeje zahvaljujejo farane valtivaâke, ki ao podarili in pripeljali lea za stavbo nove bolnišnice. Isto tako izrekajo svojo zahvalo tudi onim dobrim posestnikom omenjene fare, ki so stavbeni les podarili, pa ga doslej še niso mogli v Kandijo postaviti. Zidanje se bode kmalu priielo, zato je jako želeti, da bi dobrotniki dotični les prej ko prej pripeljali, da se bode moglo skrbeti se za drugi, ki utegne zmaujkati.
(Okrajna posojilnica v Mokronogu) ima svoj letni občni zbor dne 31. marci a t. 1. popo-ludne ob 3. uri v solskem potlopju s sledečim vspore-dom; 1, Poroôilo načelstva. 2. poročilo nadiorstva, 3. potrjenje letnega računa, 4 razdelitev čistega dobifi-ka, 5. izvolitev načelstva in nadzorstva, 6. nasveti in predlogi. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno ètevilo zadružnikov navzočih, vrši se občni zbor Va ure kasneje brez ozira ua število zadružnikov.
Načelstvo.
(Okrajna bolniaua blagajna v Novem mestu) izdala je okširno poročilo o svojem delovanju v letih 1891 do 1895. Isto obsega za obrtnike zanimive in tudi poučne stvari, tako, da je truda vredno, 8 toliko pridnostjo sestavljeno obsežno poročilo na drobno pregledati. Žal, da ne more nas list zaradi omejenega pro.-itora vea spis privesti. Začetek je bil ailiio težak, nekaj radi nevednosti, ker je bilo občinstvo v tem ae premalo pončeuo, nekaj pa iz predsodkov. Delodajalci niso svojih delavcev okrajni bolnišni blagajni naznanjevali, akoravno so po zakonu dolžni zgla-siti vaacega delavca tekom treh dni po vstopu v delo, ker so drugače kažnjivi. Ta malomarnost je sčasoma marsikaterega delodajalca spravila ob znatno veliko Svoto, ker moral je plačati vse bolniške stroške za Tes čas, ko je delavec pri delodajalcu v delu bil, bol-nišni donesek, ia vrliu tega le globo. Ko bi bil de-avca zglasil. plačal bi bil le majhni denar, potem pa , e moral radi svoje lastne krivde priti ob znatno svoto, -iadi tega opominjamo tudi danei vse delodajalce, naj
nega oëeta. „Kako se bo g-odilo mojemu oSeiu, ako rue Bog poklièe k sebi?! „Jai sem podpiral ill skrbel za očeta, alto pa urarjem, kdo bo potem pomagal staremu oSetuï" Ta skrb mu je bila na srcu do zadnjega v/.dihljeja. Nista minula Se dva tedna, umrl je vsled hudih boleiin.
Pa tudi se po smrti bil je ta deáek blagoslov očetu Vei popotniki, katere je Atidrejček rešil 9 svojo požrtvovalnostjo (bilo jih je okrog 400), nabrali so precejšno svotico. Smrt malega dečka je marsikaterega se poaebno ganila iu je vsled tega áe globokejSe posegel v žep in pridejal nekateri celo kak zlat ali srebrnjak. Ves ta denar so izročili zapu&Senemu očetu. Železniško oskrb-liištvo pridejalo je tudi še bogati dar, tia vsled tega ni bilo treba stradati staremu možu. Vse to pa mu je naklooil — njegov zvesti ia ljubljeni petuajstletni sinček Andrejček.
nikar ne opusté pravočasno naznaniti vstop, kakor tudi izstop delavca iz dela. Za bolniško blagajno je velike važnosti kakor eno, tako tudi drugo, in ravno tako tudi za delodajalca, ker dokler delodajalec delavca ne oiizuani, tako dolgo časa mora tudi plačevati za istega bolnišni donesek, akoravno ga uima več v delu. — Za bolnisne podpore izdala je bolniána blagajna v petih letih vknpno 9469 gld. 34 kr,, zdravnikom za oskrbovanje bolnikov 3610 gld. 38 kr. Raznim lekarnam za zdravila in kirurgicne uaprave 2471 gld. 7 kr., raznim bolnišnicam iii za prevažanje bolnikov 2939 gld. 37 kr. Za pogrebne stroške izdalo se je 246 gld. 67 kr. ~ Vkupno Število vseh bolnikov bilo je tekom H let 3065, od teh jih odpade na bolnike za delo nezmožne 1696, kateri so bili oskrbovani, oziroma so prejeli vkupno podporo za 25.072 dni; umrlo jih je v tem času 24. — Zanimiv je tudi pregled o poškodbah; v letu 1891 bilo je izmed vaacih 100 članov druitva 22 poškodovanih, v letu 1892 od 100 29, v letu 1893 od 100 nad 15, v letu 1894 od 100 8, in v letu 1895 od sto nad 31; vsi poškodovJini «o bili oskrbovani 7653 dni. Torej v letih z veliko delavci manji odstotek, v letih z manj delavci večji odstotek poškodovanih; iz tega je razvidno, da se največ poškodeb med stal-
nimi delavci zgodi, kar vidno, torej se poškodu
e tudi iz bolnisne knjige raze največ domačinov. Vzrok
temu, kolikor ae je zamoglo opazovati, je ta, da so pri nas nastale razne parne pile ali žage in podjetja, pri katerih se uporabljajo povse nevešči de avci za ista, ter je tudi prema o nadzorstva od strani podjetnikov. NeveSč delavec dela za primerno manjši zaslužek, vešč pa išče tudi primerno plačilo, posledica temu je, da 36 delavska moč izkoriščuje brez ozira n» to, ali ostane delavec celo avoje življenje pokažeu, je li zmožen za delo ali ne, da e delo naprej pe. — To velja posebno za dela, katera se opravljajo s stroji. — V pregleda delodajalcev in delavcev je razvidno, da število istih znatno raste, tako da je število delodajalcev od 99 naraslo v petem letu na 420, tedaj sa je število tekom petih let početvorilo. — Minolo nedeljo bil je redni občni zbor, kteri je bil nenavadno dobro obiskan. Po običajnih poročilih vriila se e volitev novega odbora, ter so bili naslednji gospodje izvoljeni: Načelništvo: SUdovič 8im. pl., Umek Vinko, Kustjau Anton, Petrič Makso, Krajgher Ivan, Matoli Alojz, Osterman Karol, Hrovat Josip, Skulj Janez, Nadzorništvo: MikoliČ Jakob, Appe Janez, Dular Karol, Kukmau Franc, Stemberger Franc, Jerele Josip. Razsodišče: Mehora Janez, Stefanovič Dimitrija, Suhi Franc, Kukič Milan, Stopar Jakob.
(Volitev) za akupino kmečkih občin vršila se je danes v novomeški občinski pisarni, ter je bil g. Viljem Pfeifer skoro soglasno izvoljen. Izid po drugih volilnih okrajih nam ta tranotek Se ni znan.
(Letošnja zima) nam je bila mik, nič nam ni bilo hudega. S sv, Gregorjem nastopili smo takozvano kmečko spomlad, in kaj lepo sa Je tudi ta pričela ; dal Bog, da bi zamogli vse letne čase tako hvaliti. Kmetuje se po Dolenjskem prav pridno; koliko sveta 30 to zimo preko lali, rigolali, kamna očistili. Le zanikarneži so mirova i. TiČji rod se pridno glasi. Škrjanci, ščinkovec, strnadi veselo prepevajo. Tudi slavček bo menda kmalu tukaj. PriSla pa je danes tudi velika množica italijanskih lastovk, zid»r av namreč. Saj pa bode tndi različnega zidanja. Zidanje mostu se bode nekaj zavleklo, ker je bilo treba nove cenitve onih hiš, ki se imajo podreti.

(Kmetijaka po d ružu i c a v Krškem) bo priredila poduk o požUhtnenju aiiierikau»ke trte, in sicer 16. 16. 17. in 18 marci, vaelej ob 8. uri zjutraj. K poduku sme vsakdo priti; poduka udeležiti se pa morajo vinogradniki, kteri hočejo od podružnice trte dobiti in od kranjske hranilnice dovoljene darila, Ob istem času se bodo tudi trte delile, in sicer za vinogradnike iz fare Krško in Križevo pondeljek 16. marca, za Leskovško faro torek 16. marca, za faro Rako v sredo 17. marca, za fare Bučka, Cirklje in Studenec pa v četrtek 18. marca.
(Ciganje tatovi) so bili v Ljubljani pred porotnim sodiščem Obravnava je trajftU 10 dnij. Nek „Tuci" bil je glnvni tat; pri 17 dokazanih tHtvinali, (mej temi 13 konj) napravil je škode 2300 gld. Obsojeni 80 bili Tuci na 7 iet, Čora na 2Va le^ta, Kan-kino na 7 let, Hudorovič na leta. Dalje ciganka Daro na 15 in Kfltica na 8 mesecev.

ZAHYAÏ.A.
2a mnogobrojne tokžilne dokaze pismenega i« tibtnega iiajítkreuejěegft fcužalja in erřiiega «oèntja, kateri BO mi doSli od blizii in daleč, ob priliki ueiïinerne izgub« mojega preljubega nepuzabuega soproga oiiroma očeta, eina, brata, svnka in strijoa, gospoda
trgovca in posestnika,
ii krogov prijateljev iu ïnantev, izTek»m tem pot«m najtoplejšo in najiskrenejlo labvalo.
Posebno pe ře nsjio )Iejie zalirnljujm preřastiti JuhovSSini, gOBpodiim \ira( nikom c, kr. okrožne in m. d.
1
laroki.
Pred poroko si zaročenci najboljše obetajo, po poroki se pa najhujšega bojé.
Mnogo ljudi tudi takrat plašč jo vetru obrača, kadar vetra ni.
Ljudje, ki malo mislijo, navadno največ govoré.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu
od 15. tebrnvarija dalje:
G. Bergjuan N. 2 g)đ., g. Onialieu Mihael 5 gld„ g. Kinsky Ivan 2 gld., neimenovana S gld., g. prof. Artel 5 gld., g, žapnik Fr. Scli«eiger 3 glrt , dobrotniki iu mesta iti Kandije kb mesec febnivarij 2« gld 05 kr., g. kanonik R, Frank za drugo polletje 10 gld. — Živil pa BO poslali gg. Andrej Česetij, župnik in A, PftVůiĚ, trgovec, fižola, JakSe .lanez, gostilničar, krompirja iu S. Bergiint zopet ajdove moke.
V imenu podpirane mladine izrekam tu prisrčno zahvalo Ea bîage darove. Drznem se pa vnovič mladinoljubečim riijakom nato napravo toplo priporořiti. Truáki so doslej nail 200 gld, Teci nego navadni dohodki — iz zadrege je pomagal le lanski preostanek. — Ns'katerim dobrotnikom bi bilo morda mogoie poslati kaj Žita ali krompirja; lepo jih prosim, nnj se Bpora-nijo naiih dijakov. Veliko dobroto bodo aiorili podpirantm, pa ttidi jako ustregli podpisanemu, ki za vsaki, tudi nnjmanjSi dar vže naprej izreka najtoplejšo zahvalo.
Dr. Jos. Marinko. Uterijsk« številke.
Gradec 6. marca	41 56 14 39 87
Trst 13. „	69 12 58 34 33
4.000-5.000
požlahtnjenili anier. trt
najboljše vrste dobiti je iz Langerjeve trtnice v Bràlinu. Naročila naj se pošljejo
Igrane pl. Langerju
{7tí—1)	V BršUn, poŠta Novo mesio.
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
Krajieva MkvovEznica ? Novem raesln.
sortnije, okrajnega glavarstva in drnzih uradov, gospodom profesorjem, obóinekima zastopoma Šmibel-Stopiče in Novo mesto, okrajnemu cestnemu odboru. Kan dij an ceni, gospoilom Kovomeřkini trgovcem za svetenje, meSianski gardi, slavnim društvom Čitalnica-Sokol-Dolenjskemu pevskemu drnStvn za gsnljivo petje in požarni brambi. Nadalje vodstvu in mladini deške in samostanske Ěole v Šmihehi, vodstvu in gojencem vinorejske in kmetijske Ěole v Grmu za posebno udeleitho, prijaznim darovateljem prekrasnih vencev in izredno mnogobrojnim udeležencem, ki so doili od blizu in daleč, da izkažejo ranjcemu poslednjo iast.
Vsem skupaj in vsflkemu posebej Ěe enkrat ,Bok povrni!"
V Kandiji pri Novem mestu, 13. nisrca 1897.
(80)	Zofija Kasletic roj. Vidic.

Eaz^his.
Od syndikata nemĚko-vitežkega reda kot zapuščinske obhsti, naroča st vsem onim ujatiki m, ki iitajo do za[tuščine [lo dne l.u.Hiciia 1H97 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu
Franc Munda,
duhovnikti u. reda balaje v Avstriji, župn. upravitelju v Črnomlju,
kake tirjatve staviLi, fift te tirjatve
dne 5. aprila 1897 dopoldne ob 10. uri
pri podpisanem syndikatn (Wien I., Sin^erstraase 7) ali |)a pri nd tega delegiranemu oskrbništvu n. v. r, komende v Metliki pismeno naznanijo in izkažejo, ker sicer ne bi mogli iz zapnšřine, ce bi se z njo naznanjene tirjatve poplačale, če ne bi bile zastavnopravno zavarovane — niiesar tirjati.
Syndikát n. v. r na Dunaju,
dne i. marcija 1897.
Moric pl. Weittenhiller,
balajni svetnik.
Prostovoljna dražba ilicitanda)
bode dné 23. marca t t. ob 9. uri dopoldne pri Em. Tomšiču v Trebnjem.
Na dražbi bode se prodajalo : Konji z vso konjsko opravo, goveja živina, različni vozovi in kmetijsko orodje, stroji za kmetijstvo, vinska posoda i. di',
(70)	Kin. TomšiC.

••e#e#eee#e*#eB#e*e***#e*s<
Y špecerijski in manufakturní trgovini
Kiissel & Končan t Novem mestu
dobé se
(68-2)
raznovrstna semena, i
_ kakor peso, nemško in ćrno deteljo, travo, repo ittl. J
«	»WWW WW 1
Naznanilo.
Podpisano vodstvo usoj« si ji. n. občinstvu javljati :
1. da ima lope jablane Iq lejm orehovo drevje na prodaj.
2. Da je šolski vrt zoiii^t veSĚemu vrtnarju izročen, kateri boiie zn to skrbbl, da bode p. n. občinstvu
Z razno Knliinjsko zelenjavo, z siidikainl kuhinjskih rastlin in cvetlic, z cvetlicami, šopki, venci in semeni
postrefti zamognl in to po nizki ceni.
Vodstvo deželne muh, sadjarske in peljedelslie
sole na mii.
(81-1)
I Hiša na prodaj!
Hišna številka 8 v KandijI, kjer se n&haja gostilna, je iz proste roke na prodaj; odda se tudi v najem.
Natančneje se zvé pri A. Rajcu, urarju v Rudolfovem.	(52-S)
Hazglas.
Trihodiiji letni in živinski sonieiij v Črnomlju '.jPS
bo
-*>- v torek dne 16. marca t. 1., -o—
ter Be k obisku kupci in prodajalci uljudno rabijo.
Mestno županstvo v Črnomlji,
dné 8, marca 1897. i''®)	Schtceiger.
Razglas.
s privoljenjem veleslavuegfi deželnega odbora 8t. 3291 z dné 10. marca t. 1. priredi podpisano vodstvo v kmetiàki Šoli na Grmu
cepilni tećiij za cepljenje ameriških trt.
Tega tečaja kateri bode dva dneva trajal, zamore se Da popolnoma lastne «Imške vsak udeležiti. Pričel •e bode tečaj 1. aprila ob 9. uri zjutraj, nelial pa 2. aprila popoldan. Obseg tečaja bode ta le: 1. Splošna pojasnitev ameriških kultur 2, Vaje v cepljenji na suho. 3, Vaje v ulaganji trt v trtnico. 4. Vaje o zasajanji vinogradov. 5. Poduk o obrezovanji trt.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu,
daé 15. marca 1897.	(82)
ťosestvo lia prodaj!
v Regerči vasi fare Šmihel pri Novem mestu
je iz proste roke na prodaj zemljiSče, obstoječe iz hiSe z lepimi sobami, kletjo in kaščo ter vsemi gospodarskimi poslopji, 5 njiv, vrta in boste. Cenjeno je vse na 2050 gld. — Več pove lastnik
(78-Í)	Josip Saje,
Begeria vas 6t. 1(5, jioĚta Ndvo moBto,
odda se v Novem meatu „mej vrti" (âkelova liiâa) àt. 157. — Več se izvé ravno tam. (33—4)
Soba z vso opravo
oddati je v hiši St. 154 v Novem meatu v najem.
Več pove opravništvo tega lista,	(67-2)
lladi bolebuosti gospodinje na prodaj je po jako nizki ceni pod Pečicami pri Dolih, fara Škocjan
ÍSřjě" mlin
s tremi tečaji; nad mlinom biSa, zidana ter z opeko krita, četrt ure ud občinske ceste oddaljena. Zraven spada vse gospodarsko poslopje, njive, aenožeti, gozd in vinograd. — Vse še v prav dobrem stanu.
Natančneje se izve pri lastnici	(64—2)
Tereziji Češnovar,
pod Pečiowni ii, št. I, p, Škocjm ua Doleujïkem.
Krompir in korenje
ima lia prodaj	(«s-2)
mllm Sretirnče (na Marofii) pri Nora mesta.

Izboljšane
dobijo se po 6 gld. 50 kr. pri (77-1)	Antonu Kajtna-tu,	|
klB]iarju v líadaíali pri Zidnuem tiioatu. J
• Slavnemu abčinstvu uljudno naznanjam, da S imam v zalogi zopet
I janii ali rujavi debeli smodnik
za kamenje streljati.
Ob jeduem priporočam svoje ŠpeCBríjsko in železnlnsito blago, s katerim bodem skušal slavno občinstvo v vsem zadovoljiti.
Tranc Kastelic,
v Kamliji pri Novem mestu. ••M«
(39-4)
I (66-2) Naznanilo.
^ živinsko so

prodaja nn debelo in na drobno od 4, marca naprej trgovec
Franc Perko
v Novem mestu na Velikem trgu,
kjer se tudi dobiva vsakovrstno špecerijsko blago, steklo, §ipe, okviri, ogledala, svetilke itd.
Kokine, dorkings, žandine ler pritlikovce, peteline in jajca
ima, na prodaj
Jožefa Šriber,
poiestuica v Beli cerkvi na Dolenjskem.
Hišo št. 76 v Žužemberku,
prostorno ter za vaako obrt pni)ra\no, ob cesti ležečo, proda prostovoljno z gozdom, vinogradoma ter njivami za 10 mernikov posetve	Apolonija Pijelik.
Ceno in druge pogoje pove
Wan ieráe v Žužemberku.
........... lî^
(71-1)
Xdo P^J^	,

Vsak
kdor Ijiibi okusno kavo. lioáe zdrav oatati in si kaj prihrskrdti.


godna pn ika za vinogradnike
Podpisana podružnica undi	(72- i)
Peronospera brizgalnice
z lesenim kotlom in zrakotlakom po 15 gld. franko Zagreb.
Vse potrebščine za ognjcgascc,
brizgalnice, pase, celadřj obleke itd. po najnižji ceni na obroke.
Podružnica R. A. Smekiil, Zagreb.
JoHipu Košiček-u y îiovem mestu.
Tam ae dobivajo po najnižji ceni izvrstna in pristna bela, rucieča !n Črna vina z otoka Veglia in iz Spalate, ter boljša izbrana dolenjaka vina. Vinskim knpcem in krčmarjem se uljudno priporočam.	(46-3)
Prodajalna
na lepem prostoru poleg cerkve v Brusnicah je takoj v najem oddati ali pa tuđi na prodaj.
Več pove lastnik
Matija Božič,
T Brusnicah jiri Novem meatn.
Hiša na prodaj!
v Br&linu pri Novem mestu pri glavni cesti blizu kolodvora na prodaj je enonadstropna hiša, 16 50 metrov dolga in 11 metrov široka, kjer je tudi gostilna, kegljišče, kozolec in zemljišče z vrtom v obsegu 12,8000 kvadratnih metrov. — Več pove	i)
Anton Sali v Novem mestu ât. 245.
seslf
obstoječe iz biše ter víem gospodarskim poslopjem, obsf^gajoče pod, hlev, kiet, lep sadonoani vrt, na ) katerem se kbko pridela do 60 gld. vrednosti, tri ujive s aťdem mernikov posetve, hrastov gojzd, kjf-r se za dva voza listja nsgrabi, je po jako majliui ceni — 700 gld. — na prodaj.	(58—2)
Jože âtamcar, pose^stnik n» Bučki àt. 26. Y Miriti i>eći je iia prođiij
(ozolc, dva poda, senica in šupa
(poprej lastnina Josipa Rua-a) Kozolc je dolg 21»« širok pa 8V2»' s štirimi štanti. Vse je v prav dobrem stanu. — Več povó
Oroslav Springer,
(83-1)
trgovec v Mirni peči.
Mizarskega pomočnika
sprejme Jernej Sitar, mizarski mojster v Šmitielu pri Novem mestu.	(50-3)
"iStJwiâiëBti^BKËïûMBëBË&^iêê
I Na prod^ ûk biši î Kostanjevici
ena ležeča ob cesti, popolnoma nova in lepa, drug» pa na istem posestiu tudi skoro nova. Zraven spadajo vrtovi in gospodarska poslopja, ||<j njive in travniki v obsegu 8 oralov; vse pod prav ugodnimi pogoji. — VeČ poye (4G—3)
Ana Finsterwald, Kostanjevica h. št. 30.
KoTomMli): Odgoronii nndaik, Maj»MÍ, Hloteik in tiikv i, Kr«j»a,