Vy f	(	<
<Viv6 od/ '/stodrodl
I
/r/ 4-gpeoe dočdkbi^cko, d-} vdat sonce hodi,
i i
,: V1'*
*?
i v Ttir /z .sveča i>o pmetaan, 3-v^''
? *xj / —TV '"-L-"
/

ca
!z
,yc^5oksajif,
.ot vrag. je sosed bo mejak/
/ /
.vt \\
Na
^ \ 11 j?
/
S*
Kdo ne pozna imena najslvnejšega slovenskega pesnika, velikega Franceta Prešerna? Ves slovenski narod ga izgovarja s spoštovanjem, ves .slovenski narod ga imenuje s ponosom svojega največjega pesnika, zakaj njegove pesmi so nesmrtno, Navdušenje in občudovanje prešinja človeka, ki bere te nebeš-kolepe poezije„
Svojega Prešerna pa ne poznano samo Slovenci;prvaka slovenskih pesnikov čislajo vsi Slovani= Kusi, Čehi, Poljaki, Srbi, Hrvati in Bolgari so že prevedli Prešernove pesni v svojo materinščino« Nemci imajo vse njegove poezije prevedene v svoj jezik, tudi v italijanščini in švedščini čitano nekatere .
Prešernove poezije so zaslovele daleč preko mej slovenskega naroda« Naš pesnik-velikan je s svojimi razglasil čast in ime slovenskega n .roda po vsem izobraženem svetu« Koz mogočna luč se je razlila neminljiva krasota njegovih pesni malone po vsem širokem svetu in uvrstila tudi naš maloštevilni narod ned druge mogočnejše in nnogobrcjnej-še narode« Kakor im ..jo ti svoje slavne može, ki so ponosni nanje, tako imamo Slovenci poleg drugih slavnih nož svojega Prešerna, ki je naš ponos in naša čast«
Prešernove pesni so nam J kaz, da je tudi na slovenski zemlji tekla zibelka nožu, ki bi kazal nanj vsak narod s ponosom«
Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani
sestavil E, Gangl
o C o
V Ljubljani, 1905
'EZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STE
V drugi številki Stezic lahko preberete:
0000000006»
ooooooooocoooo
OOOOOOOOC O 30000000000000000
OOOOOOOOOOOOOCO
OOOOOOOOOOOOOOOO
Slavko Splihal: Moderna poezija - za in proti Slavko Splihal: Petkrat pol minute prof. Dušan Modic: Zbor staršev Arthur Rinbaud-Slavko Splihal: Dvajset let ... Aleš: Jutri bo rojena ljubezen ...............
Aleš• Življenje v smrt . ..... c ......oc........
V an e • Z V e C e r oooo..oooooooo..:>o.agoo.C'.e.caooo
Aleš: Začaran krog Aleš: Sonata Aleš: Zimski čas dneva Vane: Jesnski veter
Nočka: V ulici na pol pozabljenih spominov Nataša: Pričakovanje Sauce: Moderna zgodovina neresne države ......
Iskrice
Pismo iz Avstrije Pismo z Japonske (Biba Dobovšek) prof. Igor Penko: Perspektive ŠŠD Z ekonomske šole Odgovori mladim literatom .
Mile Komelj: Ob 90-letnici Kettejevega rojstva

stran
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 00030000900000000000000	0 00
ooc-oooee
o	o	o	c	c	o	o	o
oc-aocooo
0-0000000
06000000
oooooooo
O	0	0	0	0	6	0	0
oooooooo
oooooooo
oooooooo
ooooooooooooooooooooooooo
ina neresne države ......
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
oooooooooo ooo
oooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooo.O 00 o ooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
oooooooo
o o o o o o o
10
10
11
11
12
13
13
14 14 13 16 17
19
20 21
22
OPREM IN ILUSTRACIJE:
DARKO DUH
MILE KOMELU
Uredniški odbor se je odločil, da DARKA DUHA za uspele ilustracije nagradi s knjižno nagrado.
II II M II II II H II H H H H H H M II II II II II II II II tl II II * II ff II II ? II II |l || II l! || || || || || |t || || || || p
STEZICE, list novomeških srednješolcev, izhajajo enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor, Glavni urednik SLAVKO SPLIHAL, tehnični urednik DANILO BREŠČAK, odgovurni urednik KADENKA LUNATC, mentor in korektor prof. JOŽE SEVER. Uredniki rubrik: MILE KOMELU (Kulturna kronika), NIN- GOLEŽ (Ogledalo), JOŽE SIMČIČ (Mladi literat), ZDRAVKO BUDNA (Berite ned poukom), SLAVKO SPLIHAL (Mladi o sebi, Šport). Rokopisov no vračamo» Cena izvoda 60 par (60 starih dinarjev).
Naslov uredništva: Gimnazija, Novo mesto, Cesta herojev 5, p.p. 34
n n n n n n n n n it n n ti n n n n n n m n ti it r n n n u it t. n n ti n n n n tt n m n n n u n n n n n it
1TEZICL STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZICE STEZIC,- ST
V£)V£)^3V1 VI
NAIVLISTO UVODNIKA
Polemika o kri.i v poeziji je zdaj zajela tudi "stezičar-
je" in zato se mi vsekakor zdi vredno napisati nekaj be-
sed o tem, Vse pogostejši so napadi na teko imenovano "a-vantgardno" poezijo in njene zastopnike, Zavedati se moramo pri vsem tem, da ima vsaka doba svoj začetek in svoj konec, pri čemer nujno nastopajo njeni predhodniki, najpomembnejši predstavniki in njih sopotniki, in da je čas tisti, ki loči pleve od zrna o Povsem razumljiv je tudi začetni odpor tradicionalistov, ki pa so vseeno včasih preveč zaprti v ozek krog svojega, (pol)preteklega časa. in nočejo ali ne morejo več slediti novim potem. Revoltu v moderni poeziji je vsekakor vzrok tudi kritika, ki je tako ozko izbiralo, da so izbrani avtorji postali dogme in merilo ter bili izvzeti iz resničnega raziskovanja,
"Avantgardni" poeziji lete očitki predvsem na račun težko razumljivega izraza in sloga. Sicer pa se zdi, da je razpravljanje o poeziji veliko bolj hvaležen posel kot poezija sama, vsaj pri nas„ Nej se vrnem k poeziji! V različnih literarnih obdobjih so različno pojmovali odnos med poezijo in narave, med poezije in družbo, njen pomen in vlogo. Te je rudi razumljivo, saj vsaka doba s seboj prinese nekaj novega. Novodobna poezija ima res povsem specifičen izraz, a ta 0e odraz sveta, ki v njem živimo, odklanjanje človeka-rubeta in odpor proti zmehani-ziranemu življenju. Nepotrebne je razlaga pesniškega teksta, zakaj ta je le to (ali naj bi bil), kar jo, umljiv sam po sebi ' sam iz sebe) ali pa sploh ne, še posebej, če jo da pesnik sam. Kajti' s tem, da komentira in razlaga svoje delo, sam sebi mnogo več škoduje kot koristi; prizna namreč, da bi to, kar je izrazil v pesmi, lahko izpovedal tudi drugače - z besedami svoje razloge, pojasnitve, se pravi jasneje, preprosteje in pristneje, lotomtakem; za pesem ni bistven njen nastanek in okolje, ki je vplivalo, marveč tekst sam.
Nekateri trdijo, do je moderna poezija nerealna in zlagana, Zlagana zato, ker v njej ni občutiti pesnika samega, in nerealna, ker se v njej filozofske misli vežejo s plehkimi, površinskimi ugotovitvami, Kar ozrimo se okoli sebe in poglejmo svet! Tudi tu Teži odgovor - zakaj je poezija polna
KULTURNA KRONIKA
psalmi zna, zlaganega, kot z. eni jo nekateri »Saj vendar ne bomo pričakovali, da je nastanek pesmi odvisen zgolj od naključja in inspiracije, se pravi, da jo v trenutnem doživetju zlijemo na papir. Valdry pravi: "Prvi verz pesmi je avtorju podarjen, drugega mora že izdelati sem!" Razumski čas vpliva tudi na poezijo, da je njena zgradba matematično določena, in lahko se zgodi, da avtor šele tedaj natančno ve, kaj je hotel s pesmijo povedati, ko ta že leži pred njim. Prav zato je ravno naslov lahko tisti, ka da pesmi zadnji pečat in ji vlije pravo podobo, pa čeprav z vsebino pesmi na videz nima nobene logične zveze. Umetnik ve, kaj s svojim delom hoče le, če ga analizira; iz tega povsem logično sledi, da mora tudi bralec delo analizirati, če hoče vedeti, kaj hoče umetnik.
Eliot je-v eseju "Tradicija in individualni talent" zapisal: "Poezija ne pomeni prepustiti se volji čustev, temveč pomeni beg od č.ustev; ni odsev osebnosti, temveč je beg od osebnosti." To spet potrjuje trditev, da je treba poezijo jemati takšno, kot je, in ne kot kaj drugega.
Res je sicer, da se v navidezni nezakonitosti, za katero leži resnično umetniško pesnjenje, morda zahtevnejše in še bolj zapleteno od prejšnjih, lahko uveljavljajo verzifika-torji. Med množico poetov danes res ni lahko ločiti resničnih umetnin od manjvrednih, čas pa bo gotovo poknzal njihove značilnosti in vrednosti. Vse .te značilnosti, ki oblikujejo avantgardno poezijo, pa so gotovo slika in odraz življenja današnjih dni in jih ne gre zanikati ali odrekati poeziji vsake vrednosti. Prav zares drži tale stavek češkega avtorja Jana Grossmana: Ni se treba bati razvoja v protislovjih, če ne bomo teh protislovij imeli za harmoničen in enoten razvoj.
P.S.: Želeli bi, da začeta polemika ne bi ostala brez odgovorov.
SLAVKO SPLIHAL
•	s

POL MINUTE
Da bi kaj več izvedeli o tem, kaj si naši bralci žele in obetajo od STEZIC, kaj menijo o(kulturnem) življenju v Novem mestu in česa najbolj pogrešajo, smo nekatere izmed njih zapro-
- sili za kratke razgovore, In kaj smo izvedeli?
Prof c. VASJA FUIS : Stezice so mi vš v.č, kor pokažejo mladega človeka v luči , v kateri ga v krotkih urah med šolskimi klopni težko ali pa sploh ne spoznano. Zdi pa sc mi, da sodeluje v jtezicah preozek krog dijakov; verjetno bi tudi kdo drug hotel in bil sposoben sodelovati, pa mu manjka samozavesti! Vsebina glasila mi je všeč, pogrešam pa več optimizma v dijaških prispevkih. Osebno sem lo vneta bralka dobre literature, kolikor mi dopušča čas; kot literat se nisem še nikoli poskušala, ker nisem čutila "pesniške" žilice..
Kulturno življenje v Novem mestu je dokaj mrtve, saj nam lc Mestno gledališče ljubljansko prinaša nekaj duševne hrane! Pogrešam zlasti koncertov, ki sen jih kot študentka precej redno obiskovala«. Zdi se, da jih Novoneščani na sploh bolj malo pogrešamo, ali pa nam jih peščica popevkarjev, ki smo jih kdaj pa kdaj lahko slišali, potešila željo po dobri resni glasbi,
Prof, IVAN BEZNIK: Ne upam si govoriti o tem, kar vidim, zato samo nekaj besed o tem, česar ne vidim. V Stezicah ne najdem nikakršnega teoretičnega interesa, "Mladega literata" bi morale spremljati kritične refleksije ali pa poljubna rubrika, kjer bi slišali preproste odmeve bralcev, ki sicer niso literarni sodelavci lista. Morda bi bil potreben tudi prostor za mentorja.
Se ukvarjate(ali ste se ukvarjali) z literaturo?
"Strašno mora biti umetniku, če enkrat spozna, da ga zapušča talent," je baje nekoč v Degasovi družbi patetično vzkliknil neki domišljavi in netalentirani slikar. Degas pa je odgovoril: "In še bolj strašno, če tega ne spozna!"
Mislim, da je danes preveč "bolj strašnih"; nočem se prištevati mednje.
Kakšne se mi zdi (kulturno) življenje v Novem mestu? Odgovoril bom v logiki abstraktnega slikarstva:
SREČKO KCK/LJ, dijak četrtega letnika ESŠ: Stezice so kar v redu glasilo; všeč mi je predvsem Mladi literat. Zabavno življenje? Na šoli bi lahko kdaj imeli ples, o delu organiza-
POL M I N U T E
cije ZM ps ti kuj več ne ve: povedati. Žolci bi, da bi imeli mladinski klub, saj nam je zdaj edin zabava lu kino. Za naše izvenšolske dejavnosti predvsem ravnateljstvo kaže premalo razumevanja,
JANIZ MIHELČIČ, maturant z gimnazije: Stezice bi bile lahko obsežnejše, prispevki pa so sicvr kar dobri. Kulturno in zabavno življenje je pri nas bolj klavrno, manjka nam predvsem mladinski klub, Za različne krožke bi morala ZM bolj poskrbeti, pa tudi profesorji bi lahko kdaj pokazali kaj več razumevanja, predvsem za šport. Les pa je, da je premalo zanimanja tudi med dijaki samimi, O vsem tem se dostikrat veliko govori, pravih uspehov pa ni opaziti,
Ker je bilo na polletni konferenci gimnazije govora o nekaterih perečih problemih, smo zaprosili tov, prof, MARJANA BCBOVŠKA, predsednika delovne skupnosti gimnazije, za nekaj besed o "tem. Tole je povedal:
Najdlje smo govorili o neopravičenem izostajanju od pouka. Ugotovili smo, da največ izostajajo predvsem tisti dijaki,ki so sicer sposobni, pa nimajo volje do dela. Prav oni se najbolj izgovarjajo za neuspehe v šoli na prezaposlenost, preveliko število učnih predmetov itd,, pa vendar najdejo vedno dovolj_,časa za posedanje po delikatesah, da drugega ne omenjam. Šolski pravilnik dovoljuje izključitev vseh tistih dijakov, ki imajo pet ali več nezadostnih ocen, ali pa kvarno vplivajo na svojo okolico in sošolce. Profesorski zbor je tako izključil štiri dijake, ker po njegovem mnenju slabo vplivajo na vrstnike tako glede vedenja kot tudi uspeha. Vendar pa imajo, vsi možnost, da z rednim in resnim delom popravijo zamujeno in ob koncu šolskega leta brezplačno opravijo razredni izpit, pri čemer jim bodo profesorji radi pomagali in svetovali. Ostalim dijakom, ki imajo po pet ali pa več nezadostnih ocen, je profesorski zbor dovolil nadaljevati redno šolanje pod pogojem, da do tretje redovalne konference Izboljšajo svoj učni uspeh. Nikakor nočemo preprečevati dijakom šolanja, želimo le, da bi starši in oni sami spoznali, ali so sposobni za gimnazijo, in jim nuditi mižnost, da sami izstopijo in se lotijo dela, ki mu bodo lahko kos, dokler še ni nič zamujenega.
Poleg drugih problemov smo se ustavili tudi ob tem, da so dijaki našega zavoda preobremenjeni s poukom. Les je namreč o-boje; se pravi, da je predmetov precej, pa tudi, da dijaki premalo delajo. Zanimivo pri vsem tem je, da svoje neuspehe pripisujejo prevelikemu številu predmetov le slabi dijaki; naše mneje je, da vzrok leži tudi v njih samih.
To je le nekaj najpomembnejših misli s konferencv;v druge se ne bi" spuščal, ker vam tega tudi prostor gotovo ne dopušča.
Mnenja in kritike zapisal SLAVKO SPLIHAL


OGLEDALO
eiMuazim
V nedeljo, 16. januarje, je bil na gimnaziji zbor staršev, ki se ga je udeležilo okrog 280 mater in očetov. Tov. ravnatelj Veljko Troha je poročal o vzgojnih problemih na šoli; najprej je starše informiral o novih predmetih, kot so praktična znanja, ki naj bi dijaka pripravila za takojšnjo zaposlitev po opravljeni maturi. Žal pa nimamo velike izbire pri teh predmetih, zaradi česar se dijaki odločajo v veliki meri za predmete, ki so si jih izbrali za sklepni izpit.
Preobremenjenosti dijakov je delno krivo tudi preveliko število predmetov, ki jih zahteva predmetnik z<- gimnazijo, delno pa neurejene razmere, v katerih živijo dijaki, zlasti vozači. Tudi dijaki sani si ne znajo vedno pravilno organizirati prprav za pouk: ko je snovi še malo, ne delajo, ko pa se nakopiči, se ne znajdejo več.
Poseben problem na šoli je neopravičeno izostajanje, ki je značilno zlasti za slabe dijake. Včasih prikrivajo tako izostajanje celo starši sami in podpisujejo opravičila, ki niso resnična, da o zdravniških spričevalih ne govorimo. Kako naj zdravnik po bolezni ugotovi, ali je bil dijak bolan?!
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je na šoli večina dijakov, ki se trudijo, da bi kor največ dosegli, žal pa je nekaj takih, ki ovirajo ostale pri rednem delu. Delovni kolektiv zavoda je zato sklenil, odstraniti vse dijake, ki bi imeli ob polletju pet ali več nezadostnih ocen, "če po mnenju profesorskega zbora kvarno vpliv jo na ostale dijake. Ti dijaki bodo v juniju lahko opravljali razredni izpit, zato veljajo zanje disciplinska pravil^ kot za ostale dijake.
Zahajanje nekaterih dijakov v javne lokale, njihovo kajenje in postopanje po cestah j0 problem; ki ga šola samo ne more rešiti, lccr ne more organizirati uspešnega nadzorstva brez sodelovanja vse javnosti.
Po poročilu tov. ravnatelja je poročal tov. prof. Milan Smerdu o materialnem položaju šole. Vsaka gimnazija.mora namreč ustrezati minimalnim zahtevam, da dobi pravico do izdajanja veljavnih spričeval, ali drugače povedano, da je verificirana. Komisija, ki vsako leto preverja, čv šole izpolnjujejo pogoje za verifikacijo, je ugotovila, da naš zavod med drugim nima kemičnega in biološkega laboratorija ter delavnic in je zato postavila rok do 1. septembra 1966 za ureditev vseh pomanjkljivosti. Če do danega roka te ne bodo' odpravljene, bo šola izgubila pravico do izdajanja veljavnih spričeval. Lahko bomo le še predavali, naši dijaki p<. bodo morali razredne izpite polagati na eni verificiranih gimnazij,
če bodo hoteli nadaljevati študij. Za delno ureditev laboratorijev bi potrebovali okrog 21C 000 novih dinarjev; šola paca ina približno 9C COC novih dinarjev, kar pa je premalo. Za pribor, aparate in ostali material za veje v laboratorijih so potrebna seveda Šc dodatna sredstva. Kot ilustracijo navajam, da bi pribor za vajo iz fizike v četrtem razredu gimnazije stal okrog 40 000 novih dinarjev.
Kot drugi problem v zvezi z materialnim stanjem šole je potrebno omeniti, da je stavba stara že okrog petdeset let, in da je vsekakor potrebna prenovitve. Okna in vrata ne tesnijo več, omet odpada, streha pušča, elektrika je površno napeljana, zlasti pa je pozimi težko vse prostore primerno ogrevati, Najboljša rešitev bi seveda bila centralna kurjava, ki bi jo lahko uporabljali obe sosedrj| šoli.
Končno je treba omeniti tudi pomanjkanje stanovanj za predavatelje, zaradi česar se ti neprestano 'menjujejo. Vsak prej ali slej odide tja, kj§r mu nudijo boljše pogoje za življenje in delo, V poslopju zavoda so zdaj štiri stranke. Za njihovo izselitev bi jim morali dati ustrezna stanovanja, ki pa jih nimamo. Za učiteljstvo na šoli bi potrebovali vsaj tri družinska stanovanja in pet samskih.
Razprava in odobravanje navzočih sta pokazala,_ da mora vsa javnost sodelovati in pomagati, da bo gimnazija jeseni verificirana. Gospodarske organizacije naj bi prispevale sredstva za ureditev laboratorijev in delavnic, občinska skupščina pa omogočila najetje posojil za gradnjo stanovanj. Zastopnika staršev, ki sta bila na zboru ponovno izvoljena, bosta skupno s predstavniki Šole seznanila občinsko skupščino, katere zastopniki so hi li na zbor povabljeni, pa so z opravičilom izostali, z zahtevo staršev, da sc morajo vsi nerešeni problemi na gimnaziji v najkrajšem roku urediti.
PROF. DUuAN MODIC
SIBIRIJA NA GRMU
-Kdo pa so ti ljudje v snegu? Menda niso ruski kaznjenci v Sibiriji?
-Ch, ne, to so le dijaki kmetijske šole, ki so obsojeni na prakso pri -15 C.
ZA ZOOLOGI
-Morda veste, zakaj pes med tekom moli jezik iz gobca?
-Iz preprostega razloga: da je v ravnotežju z repom!
ARTHUR RIMBAUD (1354-1891)
Izgubljeni razuma glas»..Telesa preprostost grenko tli«.. Adagio» Ah! Brezmejni egoizem mlad, cvetoče upanje: da bi poletja beli cvet odel ves svet! Izrazi in oblike mro . =, Zbor, ki pomiril bi nemoč, slabost! Zbor kelihov polnočnih melodij.. . Zares, sla hitro nas lovi.
/prevedel Slavko Splihal/
Težke brokatne zavese pozabljenja : i silijo čez oči, ko se mi pogled utaplja v mrak. Bokj e daleč, daleč kličejo krvava obzorja poletno sonce v spomin, budijo svetle dneve veselja... Zakaj ne jaz? Zelene oči noči polže vame, temna in monotona otožnost me objeme, sam no vem, zakaj. Zapira se nebo, sili v sobo, duši me, da bi kričal. Ne morem...
In ti? Ti je zimski mrak prav tako topel kot zlato sonce poletja? Zakaj molčiš? Te res duši tako kot mene? Tako kot mene? C, povej, da ni res, da je le duša bolna, da jc srce objelo vesoljstvo zvezd in je zato žalostno! Molčiš.In jaz?
Prividi izginjajo, duhovi zse vračajo v noč, skozi krošnje dreves čujem njih pritajeni šepet. Ostajam sam v evojen zakletem gradu sanj, soj svetlih zvezd me zagrinja. Svet je velik, mogočen je svod nad njim...saj lahko pozabljamo! In lahko upamo in razmišljamo! In smo polni želja in hrepenimo in... Saj bo jutri spet'rojena ljubezen?!
Star popotnik zliva ned vejevje nrzle žarke...
Volk v daljavi tiho joka v vetru.
Okno svetlo,
sonci
in sponin -nezvesta...
h
ifess*
VANE
Pustite ne.ske pustite jih na svojih gnilih melonah razbijajte večnost v urnik da se ne boste spoznali iščite srečo v laži — n ca šli jo boste v smrti..!
v k
r
0
vF\l
IfO
v_/
Rojeni smo za življenje,' ne za smrt: zakaj poten blodimo z glav eni sredi pragozda sanj in iščemo smrti

in hrepenimo,
da bi se rušili samih sebe???
Ko umirajo ljudje pojejo pesmi srkajo plamene ljubezni da ne bi umrli pozabljajo
da se lahko spominjajo vpijejo
da ne slišijo srca ki obtožuje ki hoče in noče sovraži in ljubi...
Od
alej

čKčh KE.OCT

Srce ostaja prazno vrni se
. ju
čeprav si daleč
^tei|§U	visoko
3	globoko
i>N J
Jo
m

•3* W*r
utapljam se v mrak mrak tone v večnost večnost se razblinja v nič polzi v rdeč lampijon
žarek sonca v srce«
alej
—j
Srebrna svetloba smaragda sanjavo siplje slap spoznanja sprevod steza
sozvezdja src sopotniki so spleta senčnih silhuet sla sončnega sejalca s solzami skruni sladki smeh -
strah sam sadi sadike strahu
ALEŠ
--<£%>••*

Sanje«
Ped zemljd.
Kepa snega. Skrinja srebra, morda zlata.
Sledi v snegu. Vetra nemirni sen«
Danes...
Danes: mrazi me.
Sledi v snegu motni opoj ..»
Opij -
vroče postaja. Reševalna postaja odklanja pomoč. Dimnik še vedno bruha dim.
Kam z njim? Peljimo ga na sprehod; obležal bo v travi in se pozabil pod snegom.
Našli bomo pot naprej ali nazaj...
Tu.
ne smemo ostati,
obležati v snegu.. Ne bomo vendar tako bedno umrli! Nekaj toplega, neznanskega dela led.
Lahko se drsamo naprej ali nazaj in oboje hkrati.
Le treba jo spati, a ne v snegu!
Treba je živeti tudi pod ničlo,
i wfj * <6 i' * .
lil
risF
c, _
VčJ^e	|
VC 5 0vssk j v 010 r
O, veter, veter z .juga,
zakaj mi prinašaš glasbo morja,
zakaj v tvoji duši
odmevajo kriki mornarjev
med jambori skritih barkač?! V.
0, veter, veter z juga,
zakaj mi prinašaš bela peresa
mrtvih galebov?!
Veter, mar ne veš, da je na skalah pod peno valov umrla lepota, lepota... 0, veter, veter z juga, zakaj mi prinašaš del poletja, del srca, med zvezdami skritega kos mrtve beline?!
0, veter, veter z juga«..
"■“"S
Nocoj sem bila spet sama in sem se potapljala v ulico na pol pozabljenih spominov. Včasih človek mora tja, da analizira svoja dejanja in svoje besede, da vidi, če so ljudje za malimi okni še vedno prijazni z njim, in če se iz dimnikov kadi. Kadar se dviga preko streh nežni sivi dim, sem srečna.
Toda danes se v moji ulici ne kadi, hiše so hladne, zastori mrko spuščeni preko stekel. Sama hodim po snežni brozgi,zebe me v roke in ljudje so tuji. Kaj sem storila, da ni danes nikjer prijaznega obraza? Žal mi je, če sem vas žalila. Nisem hotele tega. Molk. Teman —in dolgi, dolgi so dnevi. Zastori so spuščeni, kadarkoli se ozrem v hiše. Bojim so jih. Ali bom vedno ostala sama v tej pozabljeni, tihi ulici, kj or je vse, kar lahko storim, to, da sc kesam za tisto, kar sem storila narobe? V premrlih dlaneh pa skrivam majhno rožo, ki sem jo hotela podariti, pa je nihče ne mara. Žšlim nikoli ne iz srca, govorim, kot bi ne govorila jaz, tuj glas mimo mene govori, p. ta drobna roža je moje bistvo, je vse tisto lepo, kar vam želim p-J Toniti, ljudje; a bojim se, da jo boste poteptali v hladno snežno brozgo na ulici in no bo ostalo ničesar od nje. Zato jo skrivaj rahlo držim in je ne ponujam. Samo malo mi razmaknite roke in našli jo boste! Če pa boste slepi, kot ste bili dosegaj , če boste čuli le žalitve in ne boste niti slutili zaklada v mojih premrlih dlaneh, zaklada, ki je namenjen vam, bom ostala vedno hudobna; skrivali se boste za zastori, ko bom blodila po samotni ulici.
NOČKA

NATAoA
mfakovanfe
Sana sem, sama: tebe ni o
Postajan nestrpna, ko ček ..m, da prideš ti.
Pred menoj vstajajo temne podobe, plašijo ne misli, drgeta vsakega se bojim
Sama s tim, vse je tiho, l.e ura na steni tiktaka počasi in vztrajno.
Vztrajna sem jaz, ko čakam na tvoj prihod.
šou c e
Država Gagy je obstajala od takrat, ko je začela obstajati.
Zdaj -ne obstaja več.
p
Država Gagy je merila celih 5mm . Glavno mesto je bilo, Gugy, ki je štelo 500C ljudi in še pol človeka, v vsej državi pa je bilo 20C0 prebivalcev. Razumete? Saj morate! Drždvi je vladal Gegy I. brez krone. Vladal je čudnim ljudem Gogyen. Bili so res nadvse čudni. Hodili so po kolenih, svdeli na ušesih in jedli z nosom. Bili so bistri, spretni in pametni. Kradli sploh niso, če pa že so, niso ukradli le denarnice, ampak tudi dvnar v njej. Pametno, kajne? Znanost je bila na višku. S hladilniki so ogrevali hiše, kuhali so na gramofonih im.se kopali v bo j-1erjih = Gojili so tudi šport: glavotrk. S tem športom so razvijali možgane, najboljši pa so si s tem polnili denarnice.
Da, da, imeli so tudi profesionalce; najboljši je.-bil Gbgy, vendar je to tako vneto + wkal z glavo, da je moral oditi na dopust v "Možgansko prezračevalnico". In kakšni ljubitelji živali so bili! Gojili so naočarke, miši, podgane, voluharje ih bolhe. Glejte, zakaj bi človek hodil k zdravniku, če ima preveč krvi! Pomaga si raje tako, da kupi vrečko bolh Gggy in te ga kmalu rešijo nadležne bolezni. Ljudje so takrat mnogo jedli.
Kar pomislite, da bi se vi najedli kravjih jajc in se napili ptičjega mleka, če so preveč jedli, jih je to oviralo pri delu. Nekoč se je zgodilo, da je neki delavec dvlal ne stavbi z
BERITE ME E POUKOM
dvanajstini nadstropji - Padel je z enajstega nadstropja pa se je razpočilo Stavbo pa so začeli konaj graditi, zakaj nanjkalo je še deseto, deveto, o sne ,,,,,, in tudi klet»Kaj se čudite?
Skoraj bi pozabili omeniti zelo razvito .oobrt, take imeno-veno obrt booom« Iznašli so nov vir energije, ki so ga lahko uporabljali v vojaške ali nirne namene = V vojski so ga še posebno radi uporabljali, z ek e; j bil ju nadvse nočen eksplozive Z njin so delali poskuse pod vodo, na vodi in v zraku, Potem so uničili nesti s pet sto tisoč prebivalci; vsi navdušeni nad uspehom so se z glavami zaletavali v zid in nadaljevali poskuse pod zemljo, da bi vso stvar še izpopolnili , Pri enem takih poskusov je vse skupaj vrglo v zrak, kjer Gogyi še danes premišljujejo o koristnosti svojih poskusov.
"Med najboljše reči na svetu sodi smeh. Gube na človekovem obrazu bi morale biti le sledovi smeha," je dejal Twain,
Indijski pregovor pravi: "Kdor se hoče plaziti v višino, se mora oprijemati drevesnega stebla, no pa cvetličnih bilk,"
"Moški dirja tako dolgo za žensko, dokler ga ona ne ujame," je menil francoski komik Fornandel,
"Popularnost, to je ena izmed tistih stvari," se je pritoževal nemški književnik Holendur, "ki si jo umetnik pridobi šele potem, ko uspe pri občinstvu in mu popularnost ni več potrebna."
ooooo
Berlinski kipar Schadow je bil precej brezobziren z mladimi ljudmi, ki so brez talenta silili v umetnost. Nekega dne mu je tak "kipar" pokazal svoje zadnje delo.
"Ali si to sam napravil?" ga vpraša Schadow»
"Sam, mojster," odvrne mladenič z velikim upanjem,
"Res sam?"
"Res sam!"
Po dolgem molčanju pa kipar meni:
"No, torej lahko postaneš —lončar!"
Avstrija je drž-va na moji mod vzhodnim in socialističnim tor zahodnim, kapitalističnim delom starega sveta, Evrope,
Za mladino v tej državi je značilno, da živi popolnoma sama zase, ni vključena v organizacije, nima svojega glasila in sploh, o 0 Preberite pisno mlade Dunajč::nke, ki sicer ni namenjeno za objavo in zato ostaja anonimno, spoznali in razumeli boste lahko marsikaj, č oprav j o kratko.
o.. Časopisa o čem takem (mladinskega, op.p.) žal nimamc.V Avstriji je mladina dokaj zapuščena in zelo različna. Nekateri preganjajo dolgčas doma, morda ob televizijskem sprejemniku, drugi postopajo po cestah, hodijo v kino, na plese, v bare... Veš, Pri nas imamo veliko klubov; v njih se postavljajo fantje z "Glo ck en s chnittho sen" (pri nas jim pravimo hlače & la Saint Tropez, op.p.) in "Schntiresemthemden" (trenutno najbolj moderne srajce v Avstriji, op.p =), puščajo lase dolge do ramen, nekateri nosijo tudi kratke brade. Kaditi začnejo naši jezni mladeniči n_.vadno že s štirinajstimi leti ali še preje = Komaj zaslužijo prve šilinge, že si kupijo motorno kolo (tudi na obroke), toda moped kmalu postane premalo pomemben in kupiti je treh- kakšen r .bijen avto. Za vozniški izpit pa morajo biti -žal ali hvala bogu?- stari vsaj osemnajst let. Največ se jih izuči za različne obrti, pa potem pustijo svo j - poklicv, ker s.o slabo plačani, in postanejo pomožni delavci. Družijo se v skupine, "bande", ocenjujejo dekleta in jih nadlegujejo, čeprav so še sami nlečnozobi zelenci. Malo starejši si seveda dovolijo še kaj več. Pijejo zelo veliko že od petnajstih let n prej; pijejo prav vse alkoholne pijače, največ pa pivo. Če kdo alkohola ne prenese, postane vsa stvar malo n v. rodna. Nekateri se po sedišču spremene in^si poiščejo dekle, drugi pa ost:nujo "odlični" play boyi. Če se že ukvarjajo s športom, potem igrajo le nogomet - Glasba: jasno, boatlesi in vsi njim podobni ali pa počasne melodije. Ljubezen pri fantih teh let ni bogve kako v čislih, le redki si v teh letih najdejo dukle za življenje. Velik je porok, ker morajo biti, zato ni čudno, da je mnogo tudi ločitev. Pa naj bo dovolj o jeznih mladeničih!
Dekleta se veliko več ukvarjajo s športom in rade plešejo. Veliko jih tudi kadi, čeprav jim cigareto- verjetno ne diše preveč, pa tudi flirtajo rde. Nekater- d-klet so toliko neumna, da se vdajajo vsakemu fantu, pa toruj ni nič čudnega, da mnoge dobijo otroka že s sedemnajstimi, šestnajstimi ali celo petnajstimi leti. Mnogo d .jujo mlade Avstrijke n" svoja znanstva z moškimi in svoje "pustolovščine". Najnovejšo mode v svetu dobro slede: volnene nogavice, rebrasti puliji, škotska krila in ozki, popeti zimski plašči so zdaj najbolj v modi. Dekliške frizure so spet rahlo valovite in srudnje dulgc.
SOSEDI
u
Banšnja avstrijska mladina ina zares manjvrednostne komplekse, ne najde razumevanja in se čuti nepotrebno, Prev'zato je med njimi toliko "posebnežev". Še to: Na Dunaju jo precej študentov, toda več kot polovica jih jo iz tujine.
P.S.: Piši mi, kakšna, je jugoslovanska mladina!
/////////////////////////////////////////////////
Bojim se, da si misliš: "Herumi je zelo lena in slaba deklica!" Prosim, prosim, oprosti mi! Tako dolgo ti nisem pisala, že štiri mesece je, in ničesar ti nisem poslala za praznik. Prosim, dovoli mi, da ti zdaj zaželim vso srečo!
Kako si preživela zadnji dan starega in prvi dan novega leta? Kako ju preživljate v vaši deželi?
Zadnjega dne v starem letu smo glodali televizijo. Mnogo, mnogo odličnih programov nam pripravijo n. ;še televizijske postaje za zadnji dan v letu in prvi, drugi ter tretji januar. Najodličnejša in najbolj znana je oddaja "Yukutashi Kurutoshi" - "Staro in novo leto", ki jo lahko spremljamo po vsej Japonski do polnoči. Gledamo lahko tudi '"Ko-Haiku Utagassen", to je glasbeni dvoboj med bdečimi in Belimi. V njem nastopa po 25 pevk in pevcev, najslavnejših v naši deželi. Pevke predstavljajo rdeče in pevci belo moštvo. Tokrat so zmagali beli s svojo čudovito umetniško močjo. Njihovo petje je poživljala igra mnogih znamenitih japonskih dramskih umetnikov.	;
Opolnoči vsi zvonovi v templjih počasislovesno, mogočno ste osemkrat zazvonijo. Njihovi lepi, čisti glasovi opajajo naša srca in bude v njih spomine = Sto osem ud^rc^v pome--ni sto osen bridkosti, ki tožijo ljudi; tako nas uči budistična. vera. Ko odbije ura polnoči, si veščino "Onedeto" -— "Srečno novo leto!" Tedaj tudi jemo "Toshi Koshi Soba".
"Toshi Koshi" pomeni "pot skozi novo leto", "Soba" pa so japonski ajdovi rezanci=
Na Japonskem je Zcadnji dan leta zelo živahen« Vsi člani družine pometajo in pospravljajo po hiši, gospodinje kuhajo za N^vo leto, ljudje poravnavajo dolgove, čv jih imajo.
Na novoletni dan nosijo deklet? kimone, japonsko narodno oblačilo o Mnogo lepih novoletnih voščil imamo v naši deželi in izmenjavamo si jih s številnimi prijatelji. Na ta dm jemo posebne jedi, od katerih ima vsaka svoj pomen.
V prvem jutru novega leta hite množice ljudi na griče ali k morski obali, kjer pričakajo sončni vzhod, prvi v letu. Sonce vzide tega dne točno pet minut pred sedmo...
Novo leto praznujemo tri dni. Ljudje obiskujejo ‘številna gledališča in kinematografe. Novoletni programi so povsod zabavni in veseli. Japonci verujemo v pregovor: "Sreča vstopa pri veselih vratih," zato se za Novo leto mnogo veselimo in smejemo.
Vsem vam želim, da bi preživeli novo leto v sreči,, miru in veselju!
Pošiljam ti japonsko punčko, Ime ji je Himedaruma. Up .m, da jo boš imela rada.
Mnogo ljubezni od
HAHUMI

o P C E T
Ko je. prvi jugoslovenski kongres za telesno kulturo 1958 leta v Beogradu d.l pobudo, n:.j se ne šolah razvijejo prostovo Ijne organizacij v za telesno kulturo, so se povsod po državi začela ustanavljati šolska športna društva. Tako sta se ustanovili tudi šprtni društvi na gimnaziji in učiteljišču, ki sta se lani združili=
ŠSB gimnazije kot prostovoljna dijaška organiz cije deluje z namenom', da dopolnjuje redno šolsko telesno vzgojo, nudi dijakom torišče zdravega razvedrila, razvija navado in potrebo po aktivnem športnem udejstvovanju, razvija karakterne lastnosti, neguje tekmovalnost, navaja n... samoupravljanje, skratka, razvija harmonično razvitega, dejavnega človeka, ki bo kar največ prispeval za družbeno skupnost.
Obe bivši šolski športni društvi sta bolj ali manj životarili. Objektivni vzroki za to so bili pomanjkanje strokovnega kadra za vodenje sekcij, pomanjkanje prostora, skromna finančna sredstva, med subjektivne pa lahko štejemo mladost same organizacije, dostikrat tudi malomarnost in nediscipliniranost dijakov pri organizacijskem delu in treningih.
Nj bi bilo prav samo grajati, saj sta društvi v obdobju od ustanovitve do združenja dosegli tudi nekaj vidnih uspehov, vendar pa nista popolnoma uresničili namena, zaradi katerega sta. bili ustanovljeni. Če bi o cen jev li njuno delo po šolskih merilih, bi lahko dali oceno "dobro".
Prvo polletje šolskega, leta 1965/66 je pokazalo, da bodo potrebne korenite spremembe, če bomo hoteli, da bo društvo zaživelo in našlo pravo mesto, ki ga. po svoji vlogi tudi zasluži. Predvsem bi bilo treba urediti organizacijo društva.Upravni odbor društva, bi moral resneje zgrabiti za delo in preko referentov za posamezna panoge tor razrednih športnih referentov sestaviti tak program dela, ki bi se kar najbolj prilagodil pogojem in interesom dijakov.
Glede dela sekcij sem mnenja, da bi bilo bolje, da se vključijo v treninge mladincev pri že obstoječih športnih organizacijah, oziroma pri enotnem športnem društvu, ki g... bomo, upajmo, dočakali še to pomlad. Tako bi bil rešen problem strokovnega in načrtnega vodenja treningov, pa tudi razpoložljivi telovadni prostor in rekvizite bi bolj ekonomično izkoristili.Športni referenti bi za. posamezne panoge sevda vodli evidenco, koliko dijakov sc udeležuje treningov. Morda bi 5ŠE obdržalo le tisto sekcije, za katere ne bi bilo pogojev v enotnem društvu, in tiste, ki bi Sv jih sicer vozači no mogli udeležiti.
Glede tekmovanj no bi bilo pri taki organizaciji nobenih nasprotij ; tekmovanja v ŠŠB bi morali organizirati tako, da bi z njmi zajeli čin več dijakov, ki bi so lahko navdušili za aktivnejše udejstvovanje.
ŠPORT
Kdo naj bo član šol)?
Mnenja sem, naj. bi za člana ŠŠE šteli tistega dijaka, ki bi se aktivno udejstvoval na treningih, tekmovanjih ali v organizacijskem delu. Članarino bi morali opustiti, ker ne bi bilo prav, da bi jo morali dijaki dvakrat plačvvati, enkrat v športni organizaciji, potem pa ša v ŠŠE. Mislim, da takih dijakov, ki samo pod pritiskom plačajo članarino, društvo ne potrebuje! Seveda bo .'.oralo zato 3ŠE dobiti večjo denarno pomoč od šole in CbZTK.
Vstop v šolsko športno društvo naj bo torej docela prostovoljen, saj bomo ld tako lahko dosegli trdnost organizacije in ne bomo varali samih sebe z visokim številom članstva, večinoma neaktivnim.
Nanizal sem nekaj misli o ŠŠE na yodlogi svojih večletnih izkušenj pri praktičnem delu na tem področju. Zadovoljen bom, če bo moj prispevek k .j pomagal pri poživitvi izven-šolskega športnega življenja na gimnaziji in tudi no drugih srednjih šolah v Novem mestu.
prof. IGOR PENKO
oooooooo 000O000 o o o o o o o o
Kako žive na Ekonomski srednji šoli in kako rešujejo svoje probleme, o tem. govori ta članek.
Kadar kdo vpraša za novomeško ESŠ, mu mora -žal- vsakdo razložiti, da so novomeški ekonomisti v nvkaj učilnicah osnovne šold. Človek jih, m nv bi bilo t.ablv, skoraj ne bi našel. To je n,š največji problem, saj moremo imeti zaradi premajhnega števila učilnic pouk v dveh izmenah, kar je res neugodno za izvenšolske dejavnosti.
Najštevilnejše članstvo ima v svojih vrstah seveda mladinska organizacija, ki skrbi tudi za kar najboljše izvenšol-sko delo. Poleg tega so mladinske urd po razredih tistd,pri katerih naj bi se dijaki oblikovali v prave člane naše socialistične družbe in si širili obzorje splošne izobrazbe. To je osnovno delo aktiva ZM3.
Tudi klub predavateljdV jei nastal ob mladinskih urah. Člani tega kluba, višjcšolci, predavajo po razredih o različnih problemih ter tako poživo mladinske ure. Teme izbirajo sami.
V okviru mladinske organizacije delujoje^še drugi krožki': marksistični, dramatski, klub OZN, 3SE, Šolska zadrugo, klub štipendistov in Počitniška zveza.
Šolska zadruga jv manj znana tako n. soli s:mi, še manj pa pri drugih srednješolcih. Njeni člani tipk. jo in rrzmnožu-
OGLLEALO-
j gjo matrice., socialno šibkejšim pomagajo z denarjem v obliki kreditov, svoje usluga pa nudijo tudi drugim delovnim organizacijam.
Klub štipendistov ima predstavnike, iz vseh razredov« Ti skrbe za to, da slabšo situirani dijaki dobe štipendije, seveda le, če so dobri dijaki« Pred gospodarsko reformo je klubu uspelo dobiti nukaj štipendij, zdaj pa grv precej težje.
Ob takih pogojih res ne moremo z-htevrti velikih uspehov pri izvenšolskem udejstvovanju ekonomistov, veliko upanja pa nam daje gradnja nove šole« Upamo in želimo, da bo takrat bolje.
II 1» H M n tl It n tl tl IIIIII m v»ti im || II II II II IIIIIIII m vi II tt n v n I1 11 ll ll li ll ll ll 11 It M li It U n It n M It h tl it n n II II »I	.1
M	II
ll ii i‘ ti ll it i: ii ti ii n ii m ll i» m ll 'i ll ii ll n ll ii ii ii n ii n n n ll ii n ii ii ll * v 'i n n m ii n n ii ii n ii ti n n n n n n i ti n
Uredniški odbor želi, da bi bilv. Stezice srednješolski list tudi glede prispevkov in ne samo uradno. Zdaj se namreč dogaja, da prispevke, še posebej literarne, pošiljajo le gimnazijci, pa nekateri bralci neupravičeno kritizirajo uredniški odbor, češ da objavlja le gimnazijske članke. Brugo poglavje je seveda kvaliteta; razumljivo je, da n v, moremo objaviti vsega, kar dobimo. Odveč jo už :1jonost nekaterih (literarnih) sodelavcev! Primite raje spet za pero in nik r že ob prvem neuspehu ne vrzite puškv v koruzo! Vaja dela mojstra, toga nikar ne pozabite. Naši odgovori nikakor nimajo namena, odvračati ml .dih od literarnega ustv rj°nja; nasprotno - želeli bi, da bi vam bile naše kritike -če jih smem tako imenovati- v pomoč in spodbudo pri nadaljnjem delu. Tak namen imajo tudi knjižne nagrade a^+or.ien najboljših prispevkov (ne samo literarnih!), ki jih bomo s to številko začeli podel jev°ti .
SLAVČEK Z GRMA-?oslal si tri pesmi in prosiš, naj ti jih objavimo. Pesmi z-', obj vc še niso zrele predvsem zato, ker jim manjka jasnosti misli, večkrat z"haj ;š v protislovja. Le oglej si jih dobro in videl boš, da še niso godne! Pa ne obupaj;piši sproščenejo in naj ti nc bo rima edino vodilo pri pisanju! Veliko beri (to velja tudi za druge) in oglasi sc še!
NATAŠA R.- Poslala si na;;, prozni sestavek JvSensko sonce in pesem Zemlja pozimi. Tvojo proza je vsekakor boljša od poezijo, čcpr°v tudi njej man j k" j- snosti in j edrn testi. Veš, ni važno, koliko napišeš, ampak kaj napišešušin kaj s svojim delom poveš! V Zemlji pozimi Se vleče skozi vseh pet kitic ena seme misel in pesem postaja že banalna. Proza je v tem pogledu mnogo boljša. Pričakujemo tvojo ljubezensko liriko!
TATJANA- Tudi tvoji prozi manjka jasnosti in razločnosti.Misel tvojega sestavka ni slaba, tudi jezik dobro obvl daš, le misel moraš natančneje izraziti. Oglasi se še kaj!
SNEŽNA- Srečala, sem bomo objavili v prihodnji številki.
V beli obleki in z belim slamnikom na glavi je počasi prehodil trg in ozke ulice okrog. Tako
Kettejevi starostni vrstniki -tudi dr, Niko Županič - njegov mladostni prijatelj in pc.pisanih in tiskanih virih zadnji
rad je tipal po mladostnih spominih . Vedel je anekdoto o vsaki hiši in za vsakega dijaka,
Pomrli so že vsi novomeški
član Kettejeve Zadruge. Kje so dnevi, ko je prihajal poleti ob sončnem vremenu v Novo mesto?
pri kateri gospodinji je stanoval. Jaz pa sem vesel nosil
težke kovčke tega moža, ki je poznal tudi Kette je ja kot nihče drug. Dolgo je tega, kar sem ga zadnjič spremljal po zavitih novomeških poteh s platnenim kovčkom v roki. To je bil eden zadnjih Županičevih obhodov dijaškega Novega mesta; dragoceni spomini so vreli iz njega in Zupanič jih je razdajal. Marsikaj tega sem pozabil, a kar je od časa do časa povedal o Ketteju, sem ohranil v spominu skupaj s podobo starega moža.
Lep dan je; popoldne je spet ujeto v pajčevine vej, ciklama se je obrnila k oknu in slike dobivajo pravo barvo. Še enkrat se sprehajam z dr. Županičem po prehojenih poteh.
Ko Novo mesto še ni imelo železnega mostu in je peljal v Kendi jo lesen most, se je Kette rad naslanjal na njegovo ograjo in gledal Krko, ki
Večkrat dnevno je pešačil po mostu domov v Kandijo, Od tod se je preselil pod Marof. "Atilova" hiša, v kateri je živel, je vsa potisnjeno v breg, Danes -je močno prezidana in hvala n gre Zupaniču, Ja je Gaspariju naročil ohraniti njeno podobo. Pod okleščenimi kostanji se spustiva na trg.
" Tiha in nema
se vije krog mesta
in ga objema
kot ljubica zvesta.”
"Prekrasni trg, čarobni trg v dolenjski metropoli, pač mnogo jih na svetu je, a tacega nikoli,"*
22
STEZICE, februar 1966
Na široki ploščadi stoji kamnit vodnjak s verzi na robovih. Stari železni vodnjak s konjskimi glavami in široko kotanjo, ki je nekdaj stol na tem mestu, pa zdaj krasi nižjeavstrij-ski trg Traberg. Novomešoani so ga prodali, ko sc zgradili vodovod. Iz konjskih žrel no teče več voda v vrče novomeških gospodinj ob srebrnih jutrih, ob njem nihče več ne šepeta svežih novig in utihnil je zbor veselih dijakov na njegovih stopnicah. Sedaj pa žaluje na tujem 'trgu.
Mimogrede se je Županič ozrl na okno ob rotovžu in dejal, kako rad je Kette^iz:ozke ulice skrivaj gledal vanj, da bi zagledal Angelo, Že sva bila pri stari gimnaziji in smejal sem se šalam o šegavem patru Lacku. Stavba diši danes po zdravilih, vendar so v strogem redu. razvrščena okna še vedno okna razredov, le mostovža med frančiškansko cerkvijo in šolo ni več. Ko je Kette stopil v novomeško gimnazijo., je globoko spremenil življenje v njej. Pesnik, pevec Dolenjskega pevskega društva in razgledan dijak, je užival ugled -ytako močne, osebnosti ni bilo na naši gimnaziji nikdar več. Še so jo zajela podobna razpoloženja od časa do časa, Ko je mladi Milan .Pugelj želel obnoveti Zadrugo ali ko sta Pucelj in Cvelbar pisala list Izpod Gorjancev in je izdajal krog Mirana Jarca svoj Album.
Povzpela sva se na Kapiteljski grič , kjer je k nenavadni arhitekturi prislonjen gotski prezbiterij in tu je podobno kot Prešeren Julijo, spoznal Kette Smclovo Angelo:
"Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj!,..
Tam stala pred oltarjem razsvetljenim, in v lila-krilu s slamnikcm rumenim, žarela je kot v jutru rosni maj."
Po- ozkih- ulicah sva se bližala Bregu, hodila mimo dijaških stanovanj, k;kor je Kette prav rad hodil nb obiske - invže sva prestopila prag nekdanje Jakčeve gostilne. Dr. Niko Županič je prešerno zaklical:
"Daj mi, daj vinca. lepa točajka!"
"Veš dekle, kdo je to napisal?" je vprašal natakarico in nadaljeval: "Dolgo je tega, ko sva s Kettejem sedela v tej gostilni in kegljala. Sem sem vedno rad zalajal, zdaj pa še rajši, ko mi ti strežeš, saj sva oba Belokranjca."
Talce mi je dr. Niko Županič odkril Ketteja in zdaj vem, da .Kette živi ne le v svojih delih, ampak v vsem Novem mestu, v vsej bližnji okolici. V oblakih, sapah, v nametanih gri-,čih in v razpenjenem traku Krke.
Bogomil Komel j
BERITE M E L P C U K C M
Ko pride mati v kuhinjo, opazi začudena, da ima mali_. Jane-zek zavezan prst,
-Ubogi fantek, mu r^če, ali si se udaril po prstku?
-S kladivom sen se kresnil po njem, reče mali.
-Pa te nisem nič slišala, da bi jokal, nežno dd mati.
-Ne, odvrne Janezek, mislil sem, dr si šla nakupovat
///////////////////////////////////////////////////////////////
NE OBUPUJTE V VROČIH POLETNIH DNEH!
ČIM PREJE SI KUPITE BLAGO Z OZNAKO
D I 0 L E N,
' KI GA IZDELUJE
"N 0 V 0 T E K S" tekstilna tovarna NOVO MESTO
///////////////////////////////////////////////////////////////
Židovski zdravnik in učenjak Mainonides, ki je živel v Španiji, se je z nekom sprl in mu pisal naslednje pismo:
"Če bi sc dali udarci napisati, bi ti poslal zelo dolgo pismo; tako p ne vem, kaj naj ti pišvm."
o 0 o
Na zabavi pri ugledni pariški gospe stopi domišljav plemič k pripovedniku Dunasu in ga nesramno vpraša:
-Oprostite, gospod Dumas, ali je res, da je vaš oče mulat? -Re s.
-Torej je bil vrš ded zamorec?
-Da.
-In kaj je bil vaš praded?
-Opica.
Plemič se začne krohotati, Dumas pr. mu resno pravi:
-Da, da, kot vidite, se moje poreklo neha tam, kjer se vaše začenja.
o 0 o
Neki bralec je pisal v znanem časopisu: "Mo j^ vnukinja meje zagrabila za brado in ".e grajala, rekoč: Dedek, brada ni zate, imajo jo mladi fantje!"
A&irzAJUL'
Noč trudna molči, n cz mu dna beži
čez mestni trg luna sanjava« Vse v mraku nirnd, na vodnjaku
s and
tih vetrc z vodoj poigrava.
Vodice
šund
in rosice prše
brez konca v bronene kotanjo;
brazdanj je
te. vir,
šepetanj c,
nemir
brezkončna, kot misli so nanjo.
Pa blizi ni cest, ah, v Elizij do zvezd
n^ morete kaplje šumeče.
In smele
žel jd
do Angdle
mo j d
hitite znan hrepeneče. ..
Noč trudna molči, nezamudna beži
čez mestni trg luna sanjava
ki ruši
pokoj
noji duši
nocoj,
brezskrbno pa deklica spava
NA TRGU
Dragotin Kette (1875-1899)
J
STEZICE, februar 1966, leto XIV, številka 2