§ SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Priprave na ustavno razpravo
Izstop iz medobčinskega sveta SZDL / Tudi letos 20 srebrnih priznanj Osvobodilne fronte
Spremembe in dopolnitve slovenske ustave bodo ena izmed Prednostih nalog bežigrajske SZDL do poletja. Tako so se pri Poločanju delovnega programa dogovorili na seji občinske £pnterence. Razprave se bodo začele, ko bo slovenska skupš-cma (predvidoma 14. aprila) določila osnutek amandmajev J vstavi SR Slovenije. Po napovedih bodo pripravili (bodisi »občini bodisi na ravni mesta) več tematskih razprav, v katerih P®o° lahko podrobneje spregovorili o posameznih vsebinskih "VPplh ustavnih sprememb, na primer o vlogi in pristojnostih Opčine in krajevne skupnosti, o volilnem in delegatskem »istemu in drugih vprašanjih, za katera so že dosedanje razprave pokazale, da s področja sprememb najbolj zanimajo ljudi. » času do dopustov bo stekla tudi razprava o političnem plura-rih in v zvezi s tem 0 Prenovi SZDL na vseh ravneh. Občinska konferenca SZDL je sprejela sklep, da s koncem prarca izstopi iz medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, ‘kazalo se je namreč, da bežigrajska SZDL takšnega formal-
1	®9a povezovanja ne potrebuje, na medobčinski ravni pa jo
ahko ustrezno zastopa mestna konferenca SZDL, dokler bo bfi»i	obstajal. Izstop pa nikakor ne pomeni prenehanja
e‘igrajskega sodelovanja z posameznimi organizacijami SZDL drugih občinah ljubljanskega in širšega prostora. Pri tem “delovanju v prihodnje poudarek na skupnih interesih in ■m- u ah' ne pa na formalnem povezovanju in udeležbi na njih ’ 03 ,<ater'^ *e drugič ali tretjič razpravljajo o istih vpraša-
Tudi letos bodo v bežigrajski občini podelili 20 priznanj ijjvobodilne fronte. Občinska konferenca je potrdila predlog 'je. Tako bo na slovesnosti pred Dnevom OF priznanja dobilo i«SJ:)°iSameznikov in okte, DPD Svoboda Iz Dola. Seznam pre-
2	g, ov letošnjih priznanj OF z obrazložitvami objavljamo na
L. A.
Obvestilo o letni konferenci
ur!’0Jna konferenca delegatov vseh društev, klubov in aktivov Pokojencev z območja bežigrajske občine bo 13. aprila ob 17. »veliki dvorani Družbenega centra Bežigrad, Linhartova 13. •ča svoje delegate bo vsako društvo upokojencev prejelo po eset vabil z dnevnim redom, vsak klub ali aktiv pa po tri vabila, ^rosimo vas, da zagotovite udeležbo!
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV LJUBLJANA BEŽIGRAD
Diapozitivi s transverzale
.fe^o društvo Črnuče vabi na ogled barvnih diapozitivov sverzaiilh<1 Maribora do Ankarana«. S poti po slovenski tran-°5 ig ,nD0 Predaval Janez Kutnar. Pridite v četrtek, 30. marca, • u v novo osnovno šolo na Črnučah!
Iz krize le z delom in tržnim gospodarstvom
Z letne seje občinskega sveta Zveze sindikatov
»Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so jim botrovali še številni administrativni in interventni posegi, so podprli mnoga vprašanja z obtožbami na račun samoupravljanja. Sledili so jim številni protesti, neorganizirane in organizirane prekinitve dela. Učinkovitost sindikata je bila odvisna od ustrezne informiranosti vseh delavcev kakor tudi od strokovno sindikalne usposobljenosti in osveščenosti izvršnih odborov osnovnih organizacij. Žal moramo ugotoviti, da so delavci še danes premalo motivirani za delo, kajti obdaja jih bojazen za njihovo socialno varnost jutri«, je poudaril predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Bežigrad Andrej Satran, ko je na letni seji sredi marca govoril o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in vlogi zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. To je bila udarna točka v poročilu o delu bežigrajskega sindikata v minulem letu.
Seje se je udeležil tudi podpredsednik Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Maks Cebek.
Po živahni razpravi o poročilu so člani sveta sprejeli ovirni progam svojega dela v letošnjem letu. Govorili so tudi o prenovi sindikata ter sprejeli zaključni račun in finančni načrt obč. sveta ZS.'
Če strnemo misli, ki so prevevale to letno sejo, lahko zapišemo, da bomo le s tržnim gospodarstvom in z delom v resnično demokratični in samoupravni družbi našli izhod iz težke družbenoekonomske krize.
I. Š.
Posvet o prenovi
Predsedeniki sindikalnih organizacij bežigrajske občine so na posvetovanju minuli petek obravnavali teze o prenovi sindikata sveta Zveze sindikatov Ljubljana Jože Šketa je uvodoma pojasnil programsko zasnovo slovenskih sindikatov ter skušal nekazati smeri in načine uveljavljanje delavskih pravic in ciljev sindikata v današnjem času in v prihodnje.
Pri obravnavi tez o prenovi sindikata so bežigrajski sindikalni predsedniki iskali najboljšo pot kako spodbuditi sindikat, da bi , postal samostojna in neodvisna organizacija delavcev, ob istočasnem vplivanju na politični istem socialističnega samoupravljanja.
V glavnem so se strinjali, da teze prinašajo tudi smeri in načine prenove sindikalne organizacije, ki mora postati resnično delavska, samostojna, neodvisna in sposobna uveljaviti upravičene zahteve svojega članstva.
ZBOR
Ljubljana, 28. marca 1989 Lato XXIX, štev. 3/372
OBČANOV
GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD
V nedeljo na
glasovanje
Številne zahteve po neposrednih volitvah so pripeljale do tega. da bodo vsi polnoletni občani v nedeljo, 2 aprila lahko oddali svoj glas za enega izmed kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Republiška kandidacijska konferenca je kot možna kandidata določila Marka BULCA in Janeza DRNOVŠKA, hkrati pa razpisala neposredno izjavljanje občanov o teh dveh možnih kandidatih. Tistega, ki bo na glasovanju dobil večjo podporo ljudi, bo predsedstvo republiške konference SZDL predložilo v Izvolitev slovenski skupščini.
Glasovanje bo v skladu z zakonskimi določili potekalo pod okriljem socialistične zveze, po načinu izvedbe pa bo v glavnem praktično takšno, kot so volitve delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
V bežigrajski občini bo na običajnih krajih skupno 65 glasovalnih mest. Ta seznam in vse druge podatke v zvezi z nedeljskim glasovanjem objavljamo na 3. strani.
Pravico glasovanja imajo vsi občani, ki so polnoletni In vpisani v sezname glasovalcev. Ti seznami so že na vpogled v krajevnih skupnostih, tako da ima vsak občan možnost preveriti, ali je vpisan v seznam. Lahko se zgodi, da kdo pomotoma ni vpisan in zato tudi ne bo dobil osebnega vabila za glasovanje (to se je pokazalo v več primerih na vsakih volitvah doslej), vendar težav ne bo. Svojo pravico, da odda glas za enega izmed kandidatov, bo vsakdo lahko uveljavil na svojem glasovalnem mestu tudi z osebno izkaznico, če morda ne bo dobil vabila za glasovanje.
L. A.
Podpora prenovi SZDL
J Jančičeva jama -, s polno paro naprej
•tanovan/.f8 tie,avce SCT, ki gradijo trenutno najvetjo ljubljansko •Povftroi*,,*0*®**0 Župančičeva jama. Soseska bo Imela 4 kareje 60 105o	cen,ralnlm objektom, v kleti pa 2 parkirni etati. Skupaj
oaiihVan* * P°vPreino površino okoli 66 kvadratnih metrov, '^HIvSrT eF0 yallkam panelnem montatnem sistemu, ki so ga objektni, Y0ral končan je II. kare ob Linhartovi cesti, v katerem bo decambrauJ,enl Pravzem *a »■ In 2. objekt v tem kareju je bil t,anovani lanuarla letos. 60 lastnikov novih, sodobno narejenih ^•dnja }u a*ačelo vseljevati aprila letos. Takrat se bo začela Dvi9aia aa*Hara'a’ za katerega je gradbena jame te pripravljena, pednja 24 Kn!!aJad ^ol ** vldl na našem posnetku), da bo načrtovana «*ču 'etos urean“čdra,nlh metrov *tanovanjsklh površin na tem grad-
Foto: IVAN SUČUR
Z razširjene seje občinskega odbora ZZB NOV
Obravnava gradiva: Zveza borcev in prenova Socialistične zveze delovnega ljudstva je bila osrednja točka dnevnega reda razširjene seje občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Bežigrad v začetku tega meseca. O tem gradivu je že razpravljalo predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, njegov podpredsednik Lado Pohar pa je na bežigrajski seji podal uvodno razlago. Poudaril je, da so se v razpravo o političnem pluralizmu poleg Socialistične zveze delovnega ljustva Slovenije, Zveze komunistov Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije tvorno vključile tudi borčevske organizacije.
Državno - administrativni socializem se ni obnesel, od Kitajske pa do naših vzhodnih sosedov in kot tak ne more biti za vzgled in alternativo demokratičnemu socialističnemu svetu z mnogimi razsežnostmi, je dejal Lado Pohar. Zdaj je v ospredje postavljena preobrazba Socialistične zveze, ker je to bistveno, ko partija sestopa z oblasti, je nadaljeval in poudaril, da moramo pri preobrazbi Socialistične zveze obdržati kontinuiteto ter izkušnje iz NOV in tudi danes upoštevati tradicije OF. »Takrat namreč nismo spraševali za svetovni nazor posameznikov, ampak je bilo merilo, da je človek bil resnični borec proti okupatorju ter za pošteno in pravičnejšo družbo«, je še rekel podpredsednik slovenskih borcev.
Socialistična zveza bo morala znati razne pobude ljudi presoditi in pretresti ter uskladiti, potem pa jih preko skupščine in volilnega sistema uresničevati. Podčrtal je, da so izkušnje iz NOB uporabne v sodobni prenovi Socialistične zveze. Tako kot je Osvobodilna fronta delovala v bazi, bi morala SZDL v krajevni skupnosti, tam kjer so problemi ljudi. Ne pa tako, kot je sedaj,
ko se ustanavljajo zveze in se vse začenja na vrhu, na pa obratno.
Novi programi za reševanje težke situacije naj bi se porajali v bazi in od tam navzgor tudi uresničevali. Vse preveč forumsko se rešujejo problemi, ne pa tako kot tedaj, ko se je delovalo med ljudmi, ko je znala Osvobodilna fronta mobilizirati ljudi za akcijo.
Obstaja tudi bojazen, je dejal Lado Pohar, da bi nam ta pluralizem prinesel kaj nezaželenega. Če se začnejo ideje in pobude konfrontirati na svetovno nazorski osnovi, ne pa na konkretnih problemih, tedaj lahko pride do zlorabe in se začno prebijati na dan protikomunistične tendence, revanšizem, nestrpnost in podobno, to kar pelje v pogubo in kar nikakor ne more biti mobilizacija ljudi za reševanje aktualnih problemov, ampak le boj za oblast.
Ob koncu svoje razlage je L&do Pohar, še dejal da je Zveza združenj borcev NOV dobro organizirana sila, kje so delovne in druge pozitivne navade še prisotne, kot malo kje drugje. Zato borčevska organizacija v prenovljeni Socialistični zvezi delovnega ljudstva lahko deluje kot močna povezovalna ljudska sila nasproti vsem tendencam, ki težijo, da nas razdvojijo. Bogate Izkušnje borčevske organizacije je treba uporabiti tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru.
Lado Pohar se je dotaknil tudi dogodkov pri nas. Govoril je o trenutnem kriznem stanju, o težkih mednacionalnih odnosih, o problemu Kosova, o stanju v drugih republikah, o neutemeljenem pritisku na Slovenijo, kakor tudi o drugih aktualnih vprašanjih sedanjega časa, bistvenih za razvoj demokratične družbe v SFRJ.
Po živahni razpravi je občinski odbor sprejel stališča do delovnega gradiva Zveze združenj borcev NOV in dal vso podporo predlogom, ki se nanašajo na borčevsko gledanje na
politični pluralizem in prenovo SZDL.
IVAN ŠUČUR
Spoštovani občani!
Čaii	2. aprila boste lahko neposredno odlo-
Spp kdo bo zastopal Slovenijo v predsedstvu Polssil909'^ Odločitev o tem Je Se bolj bilke™!]"*’ ker bo član predsedstva Iz'naše repu-predJaTi-l. maJa naJPreJ ono leto tudi predsednik v/ooo	naša država pa bo Jeseni prevzela
Vahi£0rd natorJa v g/banju neuvrščenosti, nja in vl?®’ da se udeležite nedeljskega glasova-ksndiriat L? Blasom prispevate k množični določitvi
aa»‘™.LB,‘v?s™°n,ka Skupsein‘ “y°"“ "
Predsednik občinske konference SZDL VLADO BARABAŠ
Odpravljanje posledic arondacije
Četrt stoletja je že minilo od arondacije v naši občini, duhovi pa se še vedno niso pomirili. To je popolnoma razumljivo, saj arondacija ni bila uspešna, njeni cilji pa niso bili doseženi. Zato se ljudje, ki jim je bila vzeta zemlja, še vedno razburjajo in negodujejo. Zadnje čase je vse več obetov, da se bo ta problem vendarle dokončno in pravično uredil. Bežigrajski izvršni svet je o tem že razpravljal, po seji pa smo podpredsednico Marino Pilej-Marinc prosili za kratek prikaz razmer. Povedala nam je tole:
»Občino Bežigrad poznamo predvsem kot gospodarsko močno občino, z razvito trgovino, Industrijo in gradbeništvom, Čeprav je po površini med najmanjšimi občinami - Bežigrad meri le 46 kv. kilometrov - pa je polovica površin kmetijskih.
Leta 1963 je bila Agroemoni Ljubljana - tedaj Agrokombinatu - izdana odločba o arondaciji 787 hektarov zemljišč. Na ta način bi po takratnih usmeritvah družbeni sektor pridobil večje komplekse zemljišča, lastniki zemlje - večinoma kmetije - pa v zameno zemljo drugje ali pa odškodnino.
Agroemona je dejansko natopila posest le na 248 hektarih. Arondacija za Bežigradom, milo rečeno, ni uspela. Spremenila se je namembnost za del arondiranega zemljišča med Črnučami in Ježo - postalo je gradbeno (proizvodna cona), na delu zemljišča Agroemona in nikoli nastopila posesti, na 248 hektarih pa je Agroemona posadila topole. Leta 1980 je Agroemona topole posekala in daje zemljo v zakup kmetom, sama pa obdeluje le 32 hektarov.
Leta 1978 je 239 arondirancev vložilo zahtevke za odpravo arondacijskih odločb. Za ustrezno reševanje zahtevkov pa ni dovolj le volja upravnega organa, ki rešuje zahtevek, predvsem je potrebno zagotoviti vire sredstev za izplačilo ustreznih odškodnin oziroma zagotoviti nadomestna zemljišča.
Na seji izvršnega sveta občine Ljubljana Bežigrad smo se dogovorili, da bodo v dveh mesecih opravljene še nekatere naloge. Agroemona bo ocenila vložene stroške in plačane odškodnine kmetom ob arondaciji. Kmetijska zemljišča skupnost Bežigrad nas bo informirala o možnih nadomestilih zemljišč, Sklad stavbnih zemljišč Ljubljana pa naj bi proučil možne finančne vire. Na podlagi dobljenih odgovorov bo šele možno sklepati o nadaljnjih aktivnostih«
28. MARCA 1989
Dobitniki srebrnih priznanj OF
Žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Bežigrad je na sejah 9. in 16. februarja 1989 obravnavala predloge za podelitev priznanj za leto 1989. V skladu z merili in kriteriji ter drugimi določili Pravilnika o podeljevanju priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda in delu žirije je žirija ocenila na podlagi razpisa prispelih 34 predlogov ter delo, prispevek in dosežke predlaganih posameznikov in organizacij.
Po sklepu občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad, sprejetem na 5. seji 23. marca 1989, prejmejo priznanja osvobodilne frgnte slovenskega naroda za leto 1989:
SREČKO BERLIČ, rojen 1921, upokojeni diplomirani strojni inženir, Peričeva 34 b, (na predlog krajevne organizacije ZB Boris Kidrič), za dolgoletno uspešno in aktivno delovanje v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti pa za dosežke pri izobraževanju v gradbeništvu.
LOJZE CAPUDER, rojen 1923, upokojeni magister poslovno organizacijskih znanosti, Belokranjska 8, (na predlog krajevne konference SZDL in krajevne organizacije ZB Savsko naselje II.), za dolgoletno in prizadevno delo v krajevni samoupravi, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter delegatskem sistemu.
RUDI DOBOVŠEK-BALBO, rojen 1908, upokojeni mizar, Glinškova ploščad 10, (na predlog občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Bežigrad), za štiridesetletno nošenje prapora zveze borcev na komemoracijah, pogrebih in drugih svečanostih ter za aktivno sodelovanje pri delu borčevske organizacije.
IVAN DOVJAK-ZLATO, rojen 1925, upokojeni pedagog, Rodičeva 17, (na predlog krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZK Stožice), za zelo aktivno in prizadevno družbenopolitično delo, zlasti kot pedagog in mentor v delu z mladino.
dr.MARJAN HLADNIK, rojen 1920, zdravnik, Tolstojeva 18, (na predlog krajevne konference SZDL Črnuče-Gmajna), za dolgolet-' no angažiranost na področju organizacije in
delovanja zdravstvene službe, zlati pa pri izgradnji zdravstvenega doma Črnuče.
STANE JEROMEN, rojen 1946, poslovodja, Udvančeva 7, (na predlog občinske gasilske zveze Ljublana Bežigrad), za dolgoletno aktivno in uspešno delo v organizaciji gasilcev — od mladinskega vodje do prizadevnega predsednika občinske gasilske zveze.
JANEZ KERMAVNER, rojen 1912, upokojeni elektrotehnik, Rjava cesta 2 b, (na predlog občinske zveze društev upokojencev Ljubljana Bežigrad), za izredno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, posebej v organizaciji upokojencev.
JOŽO KUKAVICA, rojen 1937, polkovnik JLA, Ulica bratov Učakar 24, (na predlog komisije za kadrovska vprašanja in odlikovanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad), za velik in trajen prispevek k izredno širokemu in plodnemu sodelovanju med družbenopolitičnimi, družbenimi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini in enotami JLA na območju očbine.
EMIL LORBAR, rojen 1931, upokojeni diplomirani pravnik, Reboljeva 1, (na predlog komisije za kadroska vprašanja in odlikovanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad), za vsestransko zavzeto in prizadevno delo v krajevni skupnosti, zlati v krajevni konferenci SZDL.
HERMAN LUKAN, rojen 1941, strojni inženir in ekonomist, Verdnikova 1, Črnuče, (na predlog občinske zveze kulturnih organizacij Ljubljana Bežigrad), za dolgoletno aktivno in uspešno delo v kulturni dejavnosti občine, zlati pri izgradnji knjižnice in v pihalnem orkestru.
JERNEJ MIROSLAV MARN, rojen 1923. upokojeni komercialist, Mucherjeva 8, (na predlog krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZK 7. september), za dolgoletno in aktivno ter uspešno delo v družbenopolitičnih In družbenih organizacijah v krajevni skupnosti, še posebej pri uveljavljanju in razvoju strelskega športa v Ljubljani.
MILENA MIHELIČ, rojen 1953, ekonomistka, Primožičeva 1, Črnuče, (na predlog ob-
činskega komiteja ZK Ljubljana Bežigrad), za dolgoletno aktivno in prizadevno delo ter vidne dosežke v mladinski organizaciji in zvezi komunistov, tako v delovni organizaciji kot v občini.
NEDELJKO PERIČ, rojen 1926, upokojeni diplomirani strojni inženir, Bratovževa ploščad 20, (na predlog krajevne konference SZDL Urška Zatler), za dolgotrajno strokovno delo na področju civilne zaščite in prizadevnost pri uveljavljanju krajevne samouprave.
FRANC PIKL, rojen 1916, upokojenec, Titova 379, Črnuče), za dolgoletno aktivno delo v odborih za ohranjanje tradicij NOB in pri pohodu ob žici, zlati pa za dolžnost praporščaka v krajevni skupnosti.
MARIJA PIRC-SILVA, rojen 1925, upokojena administratorka, Einspielerjeva 13, (na predlog krajevne organizacije ZB Bežigrad), za dolgoletno aktivno, požrtvovalno in uspešno delo v družbenopolitičnih organiza-cijah in društvih v krajevni skupnosti in občini.
TINCA PIŠLAR, rojen 1918, upokojena šivilja, Ulica Pohorskega bataljona 10, (na predlog krajevne konference SZDL Brinje), za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in občini, zlasti v Rdečem križu in skrbi za občane.
JURE POGAČNIK, rojen 1920, upokojenec, Glavarjeva 16, (na predlog krajevne konference SZDL in krajevne organizacije ZB Triglav), za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti in dosežke na področju civilne zaščite in protipožarne varnosti.
PAVEL RADELJ, rojen 1926, upokojeni ekonomist, Štebijeva 10, Črnuče, (na predlog občinske konference ZRVS Ljubljana Bežigrad), za izredno aktivnost v organizaciji ZRVS v krajevni skupnosti in občini in marljivo delo v družbenopolitičnih organizacijah.
MOJCA SLOVENC, rojena 1963, študentka FSNP, Tolstojeva 29, (na predlog občinske konference ZSMS Ljubljana Bežigrad), za uspešno in marljivo družbenopolitično delo, zlasti v mladinski organizaciji, v družbenopolitičnem zboru skupščine občine in vrsti drugih priznanj.
PEVSKI ZBOR - OKTET DPD SVOBODA DOL PRI LJUBLJANI, (na predlog krajevne konference SZDL Dol pri Ljubljani), za pomembno kulturno prosvetno vlogo, ki jo je opravil pri večletnem delovanju na svojem in širšem območju ter za prizadevnost vseh posameznikov in skupine kot celote.
Komisija za priznanje občine Ljubljana Bežigrad
RAZPISUJE NAGRADO OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD V LETU 1989
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad podeljuje nagrado občine delovnim ljudem in občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam ter društvom in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za izjemne dosežke trajnejšega pomena na naslednjih področjih:
1.	na področju gospodarstva - za izjemne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, če so ti bistveno vplivali na izboljšanje samoupravnih odnosov delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja in ustvarjanja pogojev za razvoj.
Pri oceni je upoštevan predvsem prispevek za razvoj samoupravnih odnosov, združevanje dela,in sredstev, doseganje boljših uspehov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, uspešno izvajanje novih proizvodnih programov v skladu z usmeritvami za prestrukturiranje gospodarstva, uspešno doseganje izjemnih uspehov pri vključevanju v mednarodno menjavo, uspešno razvijanje in izvajanje inovacijske dejavnosti, uresničevanje razvojnih planov temeljne samoupravne organizacije iri družbene skupnosti kot celote;
2.	na področju družbenih dejavnosti - za izjemne uspehe trajnejšega pomena pri opravljanju dejavnosti vzgoje In Izobraževanja, družbenega varstva otrok, raziskovalne dejavnosti, telesne kulture, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva In varstva ter drugih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na razvoj samoupravnih in družbenoeko-
Ne pozabimo na plakete
Ena od oblik priznanja in družbene zahvale za vloženo nesebično delo so tudi plakete občinske skupščine, ki jih podeljujemo delovnim ljudem in občanom, skupinam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim, organom, prijateljskim in pobratenim mestom za uspehe na področju, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu, znanstvenemu, športnemu, družbenopolitičnemu in drugemu družbenemu razvoju občine, k razvijanju in utrjevanju prijateljskega sodelovanja med občino in drugimi mesti, za izredne uspehe pri obrambni vzgoji in pri pripravah na splošni ljudski odpor, za posebno požrtvovalnost, nesebičnost in pogum.
Plaketa je namenjena posameznikom in organizacijam, ki so se z delom izkazali v krajšem obdobju, tudi za enkratna pogumna dejanja, ki bi sicer ostala neopažena. Število plaket ni omejeno, občinska skupščina jih podeljuje vse leto, takrat, ko pridejo pobude. Prav je, da občani v okolju, kjer žive ali delajo, spregovore o posameznikih oziroma skupinah, ki so se pri delu izkazali z zavzetostjo in posredujejo občinski komisiji za nagrade in priznanja (Linhartova 13) pobude za podelitev plakete občine tem kandidatom.
nomskih odnosov ter na izboljšanje dela v posamezni družbeni dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti;
Pri oceni je upoštevan predvsem prispevek za razvoj samoupravnih odnosov: izjemni uspehi v strokovnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne dejavnosti; stvaritve na področju umetnosti; izjemni uspehi pri preučevanju in reševanju problematike posamezne dejavno-sti, uresničevanju razvojnih planov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti;
3.	na področju splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti - za izjemne uspehe trajnejšega pomena dosežene na teh področjih v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ter v občini; za izjemne zasluge pri krepitvi bratstva in enotnosti; ob pomoči pri naravnih In drugih nesrečah ter za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu.
Pri oceni je upoštevan predvsem napredek pri organiziranju in delovanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v občini, vključevanju družbenopolitičnih organizacij in društev v sistem splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti;
4.	na področju družbenopolitičnih dejavnosti - za uveljavljanje ustavnih načel na področju delegatskih odnosov v temeljnih, splošnih ter drugih delegacijah; za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB: za dosežene vidne uspehe na področju samoupravljanja in organiziranosti v krajevnih skupnostih; za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu, za uveljavljanje sodobnih znanstvenih metod dela ter organizacijskih dosežkov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, strokovnih društvih in združenjih ter drugih pomembnih družbenih dejavnostih.
Pri ocenjevanju družbenopolitičnih dejavnosti je upoštevana javna ocena, idejnost in pomembnost dosežkov na tem področju.
Nagrada občine je umetniški kipec, ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev. Z izročitvijo posebne listine bo podeljena ob občinskem prazniku 24. junija na slovesnem zasedanju skupščine občine.
Pobude za podelitev nagrade občine lahko dajo delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih, organih skupščine občine, organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva. Pobudniki ne morejo sami sebe predlagati za nagrado občine
Pisna pobuda mora vsebovati natančne podatke o kandidatu in podrobno utemeljitev njegovih dosežkov na določenem področju delovanja.
Nagrado občine bo skupščina občine podelila največ šestim prejem-
Pobudnlki naj pošljejo pobude najkasneje do 20. aprila 1989 Komisiji za priznanja občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13.
Informacije v zvezi z raznim postopkom daje tajnik komisije, tel. št 329-041 inf. 251 ali 280.
KOMISIJA ZA PRIZNANJA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
LOKALI ZA MIRNO OBRT PRI SMELTU
l' lepa stanovan/a v Palmejev! ulici pri Smeltu se je sredi lanskega lete že vselilo 126 družin, letos spomladi pa se bo začela vseljevati tud' »Infrastruktura". Graditelj te soseske za trg SCT je namreč zgradil tudi 18 lokalčkov, na severni strani v pritličju treh blokov. Kupili so /ff> v glavnem obrtniki, ki morajo za odpiranje svoje »štacune« Imeti tudi soglasje hišnega sveta Palmejeve št. 8 do 32 in mnenje krajevne skupnosti Jože Štembal. Želje po odpiranju bifejev so večinonte padale v vodo, zeleno luč pa so dobile obrti in privatne trgovine kot so: servis RTV, čevljarska delavnica, prodajalna bio hrane, slaščičarne, špecerija, sadje-zelenjava, tekstilna trgovina; pogrešajo pa še frizerski salonček.
Foto: IVAN ŠUČUR
V spomin
MINKA IN JANEZ PETJE
8. marca smo v Šmartnem pri Litiji pokopali zakonca Minko in Janeza Petjeta-Jovota, ki sta preminula po težki bolezni prve dni °ba s,a bi'« *”eta aktivista OF, Joro pa borec od aprila Zesevskem bataljonu, v Šlandrori brigadi, v brigadi Mirka Bračiča kot politkomisar brigade in politkomisar Koroškega vojnega področja. Minka je po vojni delovala v Trbovljah, Jovo pa v organih za notranje zadeve. Nazadnje je delal v pravosodni upravi kot upravnik VPD Radeče pri Zidanem mostu, kjer je pokazal izredne sposobnosti za delo z mladoletniki. Minka je po PTlTl;iliU^aBO slluPaj z dovom skrbela za sina in ga vzgojila
Jovo je po upokojitvi deloval v KS Stadion in bil vrsto let vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti občine IJubljana Bežigrad. Minka je bila dolgoletni evidentičar OO ZKS Stadion in član sekretariata OO ZKS.
Oba sta vidno prispevala k razvoju krajevne samouprave SS Stadion, bila sta nerazdrvžna delavca in zakonca, skromna, tiha, delovna na vsakem koraku in povsod, koder je bilo treba, za vzor vsem posebej pa še članom ZKS.
Prezgodaj je prišla bolezen v bišo in načela rahlo zdravje našega Jovota, ki seje z leti stalno slabšalo. Minka je bila nepogrešljiva žena, strežnik, pomočnik pri vsem, kar je bilo potrebno za nego moža in bolnika. Tudi njej je /dru rije začelo pešati.
Letos S. januarja ni bilo več izhoda iz te družinske tegobe. Zdravnik ju je poslal v bolnišnico. Minka je dobila težko bolezen in je prva podlegla. Jovo je čutil, da ni nekaj v redu in tudi njemu je ugasnilo srce.
Kakšne človeške kvalitete so krasile to našo Minko in Jovota, *' sta dolgo nerazdružno kljubovala vsemu, brez širše družbene pomoči! Prav v tem se kaže izredni človeški lik obeh pokojnikov-
Za vse, kar sta storila za NOB v svojem kraju in po vojni v Ljubljani v KS Stadion, jima še posebna hvala!	,
M. C-
Iz dela občinske konference ZSMS
•	13. februarja je potekal enodnevni posvet predsednikov in sekretarjev OO ZSMS. Na posvetu je Adolf Pušnik predaval o aktualnem stanju na Kosovu ter zgodovinskem razvoju, ki je do tega pripeljalo. V drugem delu posveta so se udeleženci dogovorili o osrednjih aktivnostih v prvem polletju.
•	14. februarja se je sestalo predsedstvo OK ZSMS. Obravnavalo je priprave na adaptacijo CIDM ter bližajoče se aktivnosti v mesecu bežigrajske mladine
•	16. februar: sestali so se mladi v IMP Elektromonter in se pogovorili o nadaljnjih aktivnostih.
•	16 februar: potekal je kviz OZN Med srednjimi šolami je zmagala Srednja naravoslovna šola, med osnovnimi šolami pa Franc Ravbar iz Dola.
•	24. februarja so se sestali mladi v Slovenijalesu DO Trgovina. Obravnavali so svoje nadaljnje aktivnosti ter vprašanje reorganizacije DO.
•	7 marca je potekala seja predsedstva OK ZSMS. Glavna točka je bila posvečena mesecu bežigrajske mladine ter pripravam na seminar za organe OK ZSMS.
•	9 in 10. marca se je delegacija OK ZSMS udeležila volilno-programske konference OK ZSMBIH Sarajevo Center. Ob tem je potekala tudi zadnja seja koordinacije prijateljskih OK ZSM.
•	14. marca se je sestal sekretariat CIDM-a. Sekretariat je za prededstvo OK ZSMS pripravil osnutek vsebinske zasnove na Titovi 123, okvirni potek MBM, kakor tudi nadaljnjo dejavnost CIDM-a.
•	14. marca je OK ZSMS skupaj z ostali^1 sredinami v občini organizirala sprejel’ mlade Bežigrajčane, ki so v tem mesa odšli na služenje vojaškega roka.
•	17., 18. in 19. marca je v Čatežu pot®^ seminar za člane organov OK ZSMS seminarju so člani organov poslušali Pre 0. vanje Leona Topleka o grupni dinamiki, P ^
tekala ir>	~ ,v«^r»Hctva ^
--i v^icrva U yiUpill UlMa"”
tekala je razširjena seja predsedstvi ZSMS, na kateri so bile sprejete smernice celovito nadaljnje delo, na koncu pa s0,la. člani organov OK ZSMS pogovorili še s ci nom predsedstva CK ZKJ Borisom čem. Seminar je bil organiziran skupal člane organov OK ZSMS Lj.-Bežigrad OK ZSMS Lj. Moste-Polje.
NEPOSREDNO IZJAVLJANJE 0 MOŽNIH KANDIDATIH ZA ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ IZ SR SLOVENIJE
Razglas liste možnih kandidatov
Republiška kandidacijska konferenca je 14. marca 1989 določila naslednja možna kandidata Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za člana Predsedstva SFR Jugoslavije iz SR Slovenije:
1.	Marko BULC, rojen 1926, diplomirani inženir kemije
2.	Janez DRNOVŠEK, rojen 1950, doktor ekonomskih znanosti
Neposredno izjavljanje o možnih kandidatih bo v nedeljo, 2. aprila 1989.
Ljubljana, dne 14. marca 1989
PREDSEDUJOČI DELOVNEGA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE
Jože SMOLE, I. r.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o volitvah in odpoklicu člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, 35. in 41. točke volilnega pravilnika SZDL in ZS Slovenije sprejema Republiška kandidacijska konferenca SZDL Slovenije na seji dne 14. 3. 1989
SKLEP
o razpisu in izvedbi neposrednega izjavljanja za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije
Republiška kandidacijska konferenca SZDL Slovenije razpisuje neposredno izjavljanje za določitev kandidata oZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovence. Izjavljanje bo na območju SR Slovenije v nedeljo, 2. aprila 1989. leta.
Pravico glasovanja imajo vsi občani, ki so dopolnili 18 let starosti in so vpisani v seznam glasovalcev na območju 9 asovalnega mesta, kjer imajo v času sestavljanja seznama glasovalcev stalno prebivališče.
Ce kdo v seznamu glasovalcev pomotoma ni vpisan, se lahko izkaže z osebno izkaznico. Organ, ki vodi dela na glasovalnem mestu, ugotovi identiteto in vpiše v zapisnik Podatke, ki so istovrstni podatkom, ki jih vsebuje seznam y sova'cev ter dovoli občanu, da glasuje.
Seznami glasovalcev se sestavljajo po načelu, ki veljajo i ses*avo splošnih volilnih imenikov, kadar je razpisano psovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor °hčinske skupščine.
i .Vsa opravila, ki jih je potrebno izvesti za neposredno tu h-j®1 se izvedejo na način, določen z zakonom o voli-vah m delegiranju v skupščini za glasovanje o izvolitvi eiegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine, 6 hi s tem sklepom določeno drugače.
.Glasuje se na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta so |Pr‘a od 7. do 19. ure. Občani glasujejo osebno. Nihče ne °re glasovati po pooblaščencu ali po pošti, v asuie se tajno z glasovnicami. Na glasovnici sta po kanrtvT1 redu Slede na število glasov na seji Republiške 97nild^ci^ske konference napisana dva možna kandidata čii o loV0niie za člana Predsedstva SFRJ, ki ju je dolo-a Republiška kandidacijska konferenca. za^3 možnega kandidata se glasuje tako, da se obkroži Poredna številka pred njegovim imenom.
« asuje se za enega možnega kandidata.
D 'aaovnica. na kateri je obkrožena zaporedna številka im„<Llrnenorr,a obeh kandidatov ali ki je prazna, se ne Pošteva pri izidu glasovanja.
0
deion^*an*e v°dijo organi, ki po zakonu o volitvah in v rinTiLan*u v skupščine izvajajo glasovanje o izvolitvi bsnopolitični zbor občinske skupščine.
_6publiška volilna komisija:
_ skrbi za operativno izvedbo tega sklepa, S7mU§?tav|ia izid izjavljanja in sporoči Predsedstvu RK
1 k °Venije:
sklepu'1*0 občanov ie Imelo pravico glasovanja po tem
3	^[Iko občanov se je glasovanja udeležilo,
4	l0 !, 0 glasovnic je bilo oddanih,
5' knru 9lasovr|ic je bilo veljavnih,
- rp« ° 9lasov ie prejel posamezni možni kandidat, S2DL,S|rn0reb',ne spore in 0 tem Poroča Predsedstvu
sedstdv^Ok-3 kandidacijska konferenca pooblašča Pred-hliške uruii S2DL Slovenije, da na osnovi poročila Repu-ie oreipi ' *e komisije ugotovi, kdo od možnih kandidatov Postal tnu i š,evil° glasov na neposrednem izjavljanju, SFRJ j, cS kandidat SZDL Slovenije za člana predsedstva
SR Sinu« ■■ oveniie'in posreduje kandidaturo Skupščini ^'ovenije v izvolitev.
'iudU^L23 izvedbo neposrednega izjavljanja delovnih Slovenije DCanov zagotovi Republiška konferenca SZDL
T"ci	^
|an^|i Pa eljske6konference* SPre'ema ^ ^ Republiške
Predsedujoči Republiške kandidacijske konference Jože SMOLE, I. r.
MARKO BULC
Rojen je bil 15. 8. 1926 v Šmarjeških Toplicah. Je diplomirani ing. kemije, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
V narodno osvobodilno gibanje se je vključil leta 1941 kot dijak gimnazije v Novem mestu. S sedemnajstimi leti je bil komandant partizanskega bataljona, nato načelnik štaba brigade. Po končani vojni je služboval v JLA, leta 1953 je bil demobiliziran kot podpolkovnik. Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo, na študij kemije in bil med drugim prvi predstavnik študentov v univerzitetnem centru. Po diplomi je krajši čas delal v gospodarstvu, nato je bil sekretar Občinskega komiteja ZK Ljubljana in Okrajnega komiteja ZK Novo mesto. Po reorganizaciji
okrajev je bil izvoljen za predsednika skupščine okraja Ljubljana. V tem času je bil tudi predsednik stalne konference mest Jugoslavije. Potem je bil sekretar Univerzitetnega komiteja ZK in predsednik Univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani. Leta 1967 je bil izvoljen za člana Zveznega izvršnega sveta in bil predsednik Komiteja za znanost in tehnologijo. Bil je član prvega predsedstva SFRJ pod predsedstvom Tita, nato pa vodja delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Od leta 1982 je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Bil je zvezni in republiški poslanec ter delegat v Družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije.
Je izvrsten poznavalec družbenoekonomskih in političnih razmer Slovenije in Jugoslavije. Vrsto let se zavzema s konkretnimi stališči za tržno ekonomijo, za celovitejše vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela, za stabilizacijo gospodarskih razmer. Pod njegovim predsedovanjem Komiteja za znanost in tehnologijo ZIS se je Jugoslavija vključila v zahodno-evropske raziskovalne projekte. Pod njegovim vodstvom so na Gospodarski zbornici Slovenije nastali projekti »kako k tržnemu gospodarstvu«, napisani teksti ustavnih amandmajev za spremembo ustave SFRJ, uvedeno sodobno izobraževanje znanj iz zahodnega sveta za poslovodne delavce v Sloveniji in zelo razvito sodelovanje zbornic v skupnosti Alpe Jadran ter razvito obmejno gospodarsko sodelovanje.
JANEZ DRNOVŠEK
Rojen je bil 17. 5. 1950 v Celju. Je diplomirani ekonomist in dr. ekonomskih znanosti, delegat skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
Doslej je bil zaposlen kot ekonomist v razvojnem sektorju v Industirji gradbenega materiala Zagorje, vodja ekonom-sko-organizacijskega sektorja SGP Zasavje, pomočnik ekonomskega svetnika ambasade SFRJ v Kairu, vodja organizacijsko ekonomskega sektorja v GIP Beton Zasavje, član kolegijskega poslovodnega organa za marketing in razvoj SOZD Gradbeno industrijski kombinat Zasavje, individualni poslovodni organ Ljubljanske banke Temeljne banke Zasav-je-Trbovlje. Od leta 1984 je delegat skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. V tem času je opravljal tudi vrsto družbenopolitičnih dolžnosti med drugim je bil delegat v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, član republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije za mednarodno de-
javnost in predsednik komisije za mednarodno dejavnost pri medobčinskem svetu zveze sindikatov Trbovlje.
Je dober poznavalec družbenoekonomskega sistema in družbenoekonomskih odnosov še zlasti na področju kre-ditno-monetarnega sistema ter ekonomskega sodelovanja s tujino.
Kje bomo glasovali?
Na območju bežigrajske občine bo skupno 65 glasovalnih mest, ki se ujemajo z običajnimi volišči, na katerih smo nazadnje glasovali na referendumu za samoprispevek. Glasovalna mesta bodo označena z zaporednimi številkami, vsak glasovalec pa bo z vabilom obveščen, na katerem glasovalnem mestu in kje bo lahko oddal svoj glas za enega izmed možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Po posameznih krajevnih skupnostih bodo glasovalna mesta v prostorih, ki jih objavljamo v naslednjem pregledu.
KS Anton Tomaž Linhart:
glasovalno mesto (št. 1) bo v prostorih Birografike Bori v atriju Linhartovega podhoda,
KS Berlčevo Brinje:
glasovalno mesto (št. 2) bo v Kmečkem domu, Beričevo 18,
KS Bežigrad I:
obe glasovalni mesti (št. 3 in 4) bosta v prostorih KS Bežigrad, Smoletova 16,
KS Bežigrad II:
glasovalno mesto št. 5 bo v prostorih DO Commerce, Einspielerjeva 6, glasovalno mesto št. 6 pa v prostorih DO Lesnina, Parmova 53.
KS Boris Kidrič:
obe glasovalni mesti (št. 7 in 8) bosta v prostorih doma KS, Vojkova 1
KS Boris Ziherl:
vseh pet glasovalnih mest (št. 9 do 13) bo v osnovni šoli Boris Ziherl, Črtomirova 12.
KS Brinje:
vsa štiri glasovalna mesta (št. 14 do 17) bodo v osnovni šoli Franceta Bevka, Ul. Pohorskega bataljona 1,
KS Črnuče Gmajna:
glasovalno mesto št. 18. bo v prostorih KS, Titova 351, glasovalno mesto št. 19 bo v Gasilskem domu Črnuče, Titova 355, glasovalno mesto št. 20 pa v VVO Rezke Dragar, enota Gmajna, Cesta v Pečale 1,
KS Dol:
glasovalno mesto št. 21 bo v Gasilskem domu, Videm 48,
KS Franc Ravbar Črnuče:
glasovalno mesto št. 22 bo v prostorih nove osnovne šole Maksa Pečarja, Črnuška cesta 9, glasovalno mesto št. 23 pa v Domu borcev NOV, Titova 379,
KS Ivan Kavčič Nande:
vseh pet glasovalnih mest (št. 24 do 28) bo v osnovni šoli Milana Šušteršiča, Štembalova 2/a,
KS Ježica:
glasovalno mesto št. 29 bo v prostorih KS Ježica, Titova 238,
KS Jože Štembal:
glasovalna mesta št. 30, 31 in 33 bodo v prostorih KS, Hošiminhova 11, glasovalno mesto št. 32 pa v prostorih hišnega sveta Hošiminhova 11,
KS Koroških partizanov:
obe glasovalni mesti (št. 34 in 35) bosta v osnovni šoli dr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1,
KS Miran Jarc:
vsa tri glasovalna mesta (št. 36 do 38) bodo v osnovni šoli Miam Jarc, Ipavčeva 1,
KS Nadgorlca Ježa:
glasovalno mesto št. 39 bo v prostorih KS, Nadgoriška 18,
KS Podgorica Šentjakob:
glasovalno mesto št. 40 bo v domu KS, Šentjakob 43,
KS Rezke Dragar Črnuče:
obe glasovalni mesti (št. 41 in 42) bosta v prostorih KS, Cesta 24. junija 15,
KS Savlje Kleče:
glasovalno mesto (št. 43) bo v Domu KS, Savlje 101,
KS Savsko naselje I:
obe glasovalni mesti (št. 44 in 45) bosta v osnovni šoli Borisa Kidriča, Matjaževa 4,
KS Savsko naselje II:
obe glasovalni mesti (št. 46 in 47) bota v osnovni šoli Borisa Kidriča, Matjaževa 4,
KS Savsko naselje lil:
obe glasovalni meti (št. 48 in 49) bosta v osnovni šoli Borisa Kidriča, Matjaževa 4,
KS 7. september:
vsa tri glasovalna mesta (št. 50 do 52) bodo v prostorih Družbenega doma, Bratovševa ploščad 30,
KS Stadion:
vsa tri glasovalna mesta (št. 53 do 55) bodo v Družbenem domu Stadion, Staničeva 41,
KS Stožice:
glasovalno mesto št. 56 bo v Domu starejših občanov, Komanova 1, glasovalno meto št. 57 bona sedežu KS, Stožen-ska 18, glasovalni mesti št. 58 in 59 pa v osnovni šoli Danile Kumar, Godeževa 11,
KS Tomačevo Jarše:
glasovano mesto št. 60 bo na sedežu KS, Tomačevo 16,
KS Triglav:
vsa tri glasovalna mesta (št. 61 do 63) bodo v osnovni šoli dr. Vita Kraigherja, Trg 9. maja 1.
KS Urške Zatler:
obe glasovalni mesti (št. 64 in 65) bosta v prostorih Družbenega doma, Bratovševa ploščad 30.
28. MARCA 1989
BERIČEVO
Tudi najbolj žalostni se nasmejejo
Kulturno umetniško društvo Jurij Fleišman iz Beričevega je letos že osmič pripravilo Humorno zabavni kviz. Vsi, ki to prireditev poznajo, pravijo, da se izplača za dobri dve uri zamenjati udoben domači naslanjač za neugoden in trd sedež v Kmetskem domu.
Kviz na katerem, že tradicionalno sodelujejo ekipe kulturnih društev s Črnuč, iz Šentjakoba, Dola in seveda domača ekipa nima namena »mučiti« tekmovalcev z nemogočimi vprašanji, pač pa skuša vsem, tako gledalcem kot tudi tekmovalcem, večer narediti zabaven in prijeten. Člani dramske sekcije s humorja polnimi
skeči poskrbijo, da tudi najbolj žalostnim izvabijo smeh na ustnice. Če pa še to ni dovolj, potem je to gotovo igra za gledalce, ki zna biti hudomušno zabavna.
Za smeh pa poskrbijo tudi tekmovalci v igri pantomime, saj je prav zanimivo pogledati naše najbolj eksplozivne govornike na govorniškem odru pantomime, ali pa kokoško pri svojem delu. Za zaključni del tekmovalnega dela pa ponavadi poskrbi neznani gost, ki ga morajo tekmovalci odkriti in se potem s svojo specialnostjo tudi predstavi. Ti gostje so imeli do sedaj tudi zveneča imena kot so; dramski igralec
Na Motn/em, ia osmem po vrati, Humorno zabavnem kvizu ao aodelovala ekipe šent/akoba, Dola, Baričevega In Črnuč.
Janez Eržen, pevec Ivan Hudnik in drugi.
In ko po dveh debelih urah programa pade zastor, marsikdo niti ne opazi, da sta urici že mimo in tudi trd in neudo-
ben sedež večine več ne moti. Zatorej: nasvidenje na naslednjem, devetem Humorno zabavnem kvizu v letu 1990.
FRANCI GRAD
Imenitne obresti
Tudi v IMF deluje hranilno kreditna služba interne banke
V	Interni banki sozda IMF že skoraj eno leto deluje hranilno kreditna služba, v katero je vključenih okoli 900 varčevalcev. Varčevalci so lahko poleg IMP-jevih delavcev tudi upokojeni delavci te firme. Hranilno-kreditna služba prinaša varčevalcem večje obresti, kot bi jih mogli dobiti v poslovnih bankah, sistemu IMP pa daje večjo likvidnost. Prednost te službe je tudi v tem, da delavec lahko vsak trenutek - seveda s poprejšnjo najavo zneska nad 200.000 dinarjev - dvigne ves svoj privarčevani denar. Glavna blagajna je v stavbi IMP-ja na Titovi cesti 37, dislocirane blagajne pa so še na območju IMP-jevih ozdov, to je na Vojkovi 58, v Ulici Jožeta Jame v Šentvidu in v Livarju v Ivančni Gorici. Za varčevanje v IMP-jevi Interni banki se zanimajo še nekateri IMP-jevi ozdi: na Črnučah in v Celju.
V	tej hranilni službi so obrestovane vloge takoj - to je s prvim dnem po pologu. Varčevalcem pripisujejo in dajejo možnost Izplačil obresti po končanih trimesečjih - to je prvi delovni dan v januarju po stanju 31. decembra, prvi delovni dan v aprilu po stanju 31. marca, prvi delovni dan v juliju po stanju 30. junija, prvi delovni dan v oktobru po stanju 30. septembra. Pripisane obresti se obrestujejo, če niso bile dvignjene s prvim naslednjim dnem, čeprav niso bile ta dan vpisane v hranilno knjižico. Varčevalec v IMP-jevi Interni banki dobi za sredstva na vpogled 4- do 5-krat večje obresti na leto, kot če bi imel denar na hranilni knjižici poslovne banke, če bi Imel na primer varčevalec na hranilni knjižici Interne banke en milijon dinarjev za čas enega leta, bi dobil po pogojih (obrestni meri) za februar čez eno leto pripisane obresti v višini 4,500.000 dinarjev, pri poslovni banki pa le 840.000 dinarjev.
Ker pa se mesečne stopnje revalorizacije vsak mesec spreminjajo, je zato nujno potreben mesečni obračun obresti po konformni metodi. Tako je v naslednjem mesecu osnova za Izračun obresti glavnica povečana za obračunane obresti preteklega meseca, dokler konec vsakega trimesečja varčevalcu pripišejo obresti v hranilno knjižico in z njimi prosto razpolaga.
M. P.
Nastop pihalnega orkestra
Tretji letni koncert pihalnega orkestra Godba Bežigrad bo v torek, 11. aprila, ob 20. uri v Festivalni dvorani. Pihalni orkester, naša Bežigrajska godba, se bo predstavil pod vodstvom dirigenta DUŠANA NEDOVIČA. Solisti bodo MARJANA DERŽAJ,
ŽUŽA BARTHA)'0 PLESNI ANSAMBEL LJUBLJANA (koreograf
Godba Bežigrad, ki je med mlajšimi tovrstnimi orkestri, se že na široko uveljavlja. Godbeniki so nastopali po Sloveniji v Zagrebu in Trstu; povsod so bili dobro sprejeti. Kako tudi ne! saj so člani ansambla vestni pri vajah in nastopih. Vodstvo pa si vseskozi prizadeva, da bi pritegnili k sodelovanju čim več mladih glasbenikov, zadovoljivo so rešili tudi problem z vadbenim prostorom.
Program, ki ga bo izvajal pihalni orkester s svojimi gosti, je raznolik, vsebuje pa skladbe iz svetovne in domače literature. Letos se bo prvič predstavila bobnarska sekcija, kjer nastopajo mladi člani ansambla. Tiste, ki radi prisluhnete zvokom pihalnega orkestra, vabimo na koncert v čim večjem številu.
M. P.
ZAMENJAVA STANOVANJA: Štlriinpolsobno stanovanje v BS-3 (družbeno) zamenjam za dve dvosobni stanovanji ali ustrezni manjši enoti. Ponudbe pod šifro »Čimprej« na uredništvo, Linhartova 13.
SKUPŠČINA ZB NOV DOL-BERIČEVO
Zgledno sodelovanje
Tako kot prejšnja leta je tudi letos potekala letna skupščina zveze borcev Dol-Beričevo v jedilnici tovarne JUB. Pričeli so z recitacijami učenci osnovne šole Franc Ravbar pod vodstvom Anice Vuga. Nastopil je tudi mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Dola pod vodstvom Rudija Perbila.
V poročilu je zapisano, da je naloga odbora predvsem, da skrbi za ostarele in onemogle člane, prenaša tradicija NOB na mlajše rodove, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v Dolu in Baričevem in da varuje spominska obeležja. Borci uspešno sodelujejo z osnovno šolo Franc Ravbar. Skupaj s šolo organizirajo pohod na Korant, prisotni so na pionirskih konferencah, ob sprejemu pionirjev, kurirčkove pošte in podobno. Plodno sodelujejo tudi s krajevnima skupnostima Dol in Beriče-vo-Brinje.
»Tudi letos so za 8. marec obiskali borke in jih obdarili. Za 4. julij in za novo leto pa so obiskali borce In jih ravno tako obdarili. V letu 1988 je prejemalo stalne priznavalnine 20 članov. Socialno zdravstvena komisija, ki zelo uspešno deluje, si je zadala nalogo, da omogoči in usmerja bolne člane za preventivno 10-dnevno okrevanje ter na zdraviliško klimatsko zdravljenje na podlagi bolezenskih indikacij.
Na konferenci so podprli stališča o prenovi SZDL, ki jih je sprejelo republiško predsedstvo ZZB NOV In podprli slovensko politično vodstvo.
D. R.
SKUPŠČINA ZB NOV STOŽICE
Knjige za jubilante
Na skupščini ZB NOV Stožice so povedali, da je predsedstvo krajevne organizacije ZB poleg reševanja tekočih zadev vzdrževalo stike z osnovno šolo Danile Kumar, zlasti pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij. Tesne stike so gojili tudi s člani aktiva ZB NOV v domu starejših občanov. Ti pa so skrbeli, da so z rednim dostavljanjem zapisnikov obveščali predsedstvo s stanjem in problemi njihovega aktiva.
Težka gospodarska situacija ne prizanaša tudi njihovi organizaciji. Zato so le s skromnimi finančnimi sredstvi pomagali moškemu pevskemu zboru Posavje, vojaškim vojnim invalidom in Rdečemu križu. Čeprav vlada nekakšno zatišje, so še vedno v tesnih stikih z borci iz pobratenega Kumrovca. Predsednik Janez Dremelj se je lansko leto dvakrat udeležil njihovih proslav In prejel za dolgoletne tovariške odnose in sodelovanje posebno plaketo.
Partizansko pokopališče, zlasti prostor okoli grobnice, je bil na novo urejen in zasajen. Za opravljeno delo ima največ zaslug Stane Koman. Zahvalili so se tudi ambulantni zdravnici za borce dr. Cvetko-Zbačnikovi za njeno skrb in razumevanje. Za obnovo bolnice Franja so dosedaj zbrali 200.000 din.
Za življenjske jubileje so bili s knjižnimi darili nagrajeni: za 60 let - Ančka Cerkovnik, Breda Dobovičnik, Jože Gradišar in Milka Kucler; za 70 let - Matija Bančič, Ančka Globačnik, Vera Kušar In Marjeta Rogulj, za 80 let pa Radoslav Piškur.
D. R.
r-SEJEM ALPE ADRIA NA GR JE GOSTIL--------------
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad
RAZPISUJE ROK IN POGOJE ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZSS ZA LETO 1989
i.
Občinski svet sindikatov Ljubljana Bežigrad podeljuje vsako leto ob delavskem prazniku - 1. maju - SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, in to:
-	do 10 znakov za posamezne člane zveze sindikatov
-	do 3 znake za osnovne organizacije zveze sindikatov
■2.
Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije se podeli posameznemu članu zveze sindikatov za njegovo večletno aktivno delovanje v osnovni organizaciji zveze sindikatov, mestni organizaciji ZS ali Zvezi sindikatov Slovenije oz. Jugoslavije, ki se odraža v doslednem in učinkovitem prispevku pri uveljavljanju in razvoju aktivnosti zveze sindikatov.
Predlog za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije
h k n	rr rt rt m vv m r n m it o /-* 11 o 70 v\r% a i l	~ i:
lahko poda osnovna organizacTja ŽŠ na članskem sesTanku ali na OO ZS. Kandidate za podelitev srebrnega
seji izvršnega odbora----------------
znaka lahko predlaga tudi predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov ali občinski odbori sindikatov dejavnosti.
PREDLOG ZA POSAMEZNE ČLANE ZVEZE SINDIKATOV OBSEGA NASLEDNJE PODATKE:
-	naziv in naslov predlaganega kandidata (ime in priimek, rojstni podatki, poklic, naziv del, ki jih opravlja, naziv OZD, v kateri je zaposlen, naslov stalnega bivališča, članstvo ZK, udeležbe v NOB)
-	pregled pomembnejših funkcij v zvezi sindikatov,
-	pregled pomembnejših funkcij v drugih družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih ter v samoupravnih organih OZD, organih DPS in SIS,
-	utemeljitev predloga za podelitev srebrnega znaka.
3.
Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni orga-nizaciji ZS za njeno večletno aktivno politično delovanje pri uresni* čevanju nalog ZSS, upoštevaje skupne in celovite interese članstva.
Predloge za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije za osnovno organizacijo zveze sindikatov lahko poda sindikalna konferenca v TOZD, konferenca OO ZS v DO, konferenca OO ZS v SOZD, občinski odbor sindikata dejavnosti ali predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije.
PREDLOG ZA OSNOVNO ORGANIZACIJO ZVEZE SINDIKATOV VSEBUJE NASLEDNJE PODATKE:
-	naziv in naslov predlagatelja z navedbo datuma sprejema sklepa o predlaganju podelitve srebrnega znaka.
-	naziv In naslov osnovne organizacije zveze sindikatov z navedbo podatka o številu članstva,
-	opis političnega delovanja osnovne o organizacije ZS v zadnjih letih glede na vsebino, metode in oblike dela.
-	utemeljitev predloga za podelitev znaka z navedbo najbolj uspešno opravljenih sindikalnih nalog.
4.
Predloge za podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slove- , nlje pošlje predlagatelj pisno.
Predlagatelj pošlje pisni predlog najkasneje do 7. aprila 1989 na naslov: OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANA BEŽIGRAD, Linhartova 13.
Imena nagrajencev bodo objavljena v občinskem glasilu ZBOR OBČANOV v mesecu aprilu 1989.
ZDRAVLJENJE INVALIDOV
Drugje pravilo, pri nas izjema
Na skupščini Zveze vojaških vojnih Invalidov Ježlca-Posavj® so razpravljali predvsem o zdravljenju invalidov. Zdravstven0 komisije v Sloveniji odobravajo 14-dnevno zdravljenje v zdrav' liščih in le izjemoma 21-dnevno. V drugih republikah pa po*1' Ijamo invalide na 21 -dnevno zdravljenje, zdravilišče pa jim ga s0 podaljša za teden dni. Nekaj pa se je letos le premaknilo, na k3' so invalidi vseskozi opozarjali: doslej je bilo merilo, koliko časa invalid ni bil na zdravljenju, ne glede na zdravje, od letos pa I® pomembna le zdravniška indikacija.
Predsednik posavskih invalidov Cveto Kumer je v poročilu n® skupščini med drugim tudi poudaril: »Ne dovolimo, da sedruS vmešavajo v slovenske notranje zadeve in to z namenom, rušili naše sožitje in zaupanje v slovensko politično vodstvo '0 vodstvo je naše, mi smo ga izvolili in zaupamo mu.« ^
550 razstavljalcev iz 17 držav
Več kot petdeset tisoč obiskovalcev sl je ogledalo 28. mednarodni sejem in 10. teden mednarodnega sodelovanja Alpe-Adrla, na katerem je minuli teden na Gospodarskem razstavišču predstavilo svoje najnovejše proizvodne dosežke 550 razstavljalcev Iz 17 držav.
To vse bolj zanimivo In bogato sejemsko prireditev je odprl Franz Wegart, predsednik deželnega parlamenta avtrijske štajerske in pri tem poudaril, da Ima delovna skupnost Alpe-Jadran že 13 članic in tri aktivne opazovalke, zajema površino 267 tisoč kvadratnih kilometrov s 40 milijoni prebivalcev v petih državah in Ima 400 milijard dolarjev skupnega družbenega bruto proizvoda.
»Ta mednarodni sejem ni le zrcalna podoba nadregionalnega sodelovanja na področju naše delovne skupnosti, temveč se v njem kaže tudi sposobnost gospodarstva in volja do sodelovanja preko meja med tremi različnimi gospodarskimi In družbenimi sistemi-je dejal Franz Wagart In spomnil na gospodarska razmerja v svetu, na perspektivo Evrope In prizadevanja za večjo in boljšo ponud-
bo. za večjo kakovost na tržišču.
Ko je govoril o sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo je rekel, da Avstrija z velikim zanimanjem spremlja prizadevanje Jugoslavije za gospodarsko stabilnost, ker ravno ta neuvrščena država v veliki meri lahko prispeva k političnemu miru v tem delu Evrope. Kajti kot vsi vemo, je gospodarska stabilnost temelj za socialni mir.
V pozdravnem govoru je Florijan Regovec, glavni direktor GR, orisal pomen sejma, poudaril je primerno sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran in dejal, da je namen te sejemske prireditve približati se človeku in mu prikazati kako izbrabiti prosti čas.
. |n ravn<> ta tretja tema sejma, razstava Človek in prosti čas, je bila najbolj zanimiva in privlačna za številne obiskovalce. Področja kot so: navtika, turizem - šport - rekreacija, slika - zvok. naredi sam, prehrana za dom In salon kozmetike, so bila na letošnjem sejmu bogato predstavljena z novostmi.
Tisti obiskovalci, ki jih navtika ne zanima, oziroma jim je tovrstni šport predrag, so raje obiskali salon turizma. Časovno je sejem
prav v obdobju, ko ljudje razmišljajo, kje Ih kako bi preživeli svoj letni oddih. Na sejemskem prostoru so videli najpomembnejšo turistično ponudbo Jugoslavije In Imeli možnost zbiranja informacij na onem mestu.
Zanimiva je bila razstava Vse za tenis, kef ta šport postaja vse bolj priljubljen tudi Pri nas.
Seveda so tudi ljubitelji dobre slike In zvoka prišli na svoj račun. Napasli so oči h* najnovejših akustičnih aparatih, glasbilih, v1' deo računalniški opremi.
Spretneže je najbolj zanimal program Naredi sam, sladokusci so poizvedovali, kaj 1® novega v Salonu prehrane, slabši spol pa 00 je največ potepal v Salonu kozmetike, ki I* pravkar praznoval svojo 5. obletnico sodelovanja na Sejmu Alpe-Adrla pod osrednjim geslom Nega je lepota.	,
Tako kot vsa leta, je bil letos Se poseb0) pripravljen zelo bogat In pester program srečanj, posvetovanj in drugih aktivnosti lep program v tem tednu je pripravila tuo' ljubljanska turistična zveza.	. a, m
IVAN ŠUČUR
28. MARCA 1989
Nova knjižnica v naselju BS-3
Poimenovana je po znanstveniku in aktivistu OF dr. Francetu Škerlu, ki je Posavcem zapustil skoraj 4000 knjig
Knjižnicam na Vodovodni četi, v Savskem naselju, na Bratovševi ploščadi in na Črnučah se je pridružila še knjižnica v naselju BS-3, v katerem sta dve krajevni skupnosti: Jožeta Štembala in Ivana Kavčiča-Nandeta. 14. marca jo je v Hošimlnhovi 11 odprla Jožica Škerl, vdova dr. Franceta Škerla, ki je zapustil svojim rojakom skoraj 4000 knjig.
Jožica Škerl je knjižnico, v prisotnosti Francetovega' brata Vinka, predstavnikov občine ter krajevne in kulturne skupnosti, odprla prav na dan, ko bi njen mož imel 80 let. Za ureditev nove kulturno vzgojne ustanove v naši občini Pa so največ naredile pridne delavke Knjižnice Bežigrad.
Dr. France Škerl je bil rojen v Stožicah, nova knjižnica z hjegovim imenom pa je tam, kjer je bilo nekdaj stožen-sko obdelovalno polje. NI v novem objektu pač pa v prostorih vrtca, ki ni več zaseden z otroki. Meri 400 m2 in je največja podružnična knjižnica v občini. Že sedaj je v njej več kot 4000 knjig, kmalu pa jih bo imela še 3000. Poleg oddelka za izposojo knjig za odrasle ima oddelek za mladino, oddelek za izposojo otroških igrač, videoteko, kase-toteko in čitanico s časopisi. Vsekakor ustanova, ki je v ponos naselju in občini. Vsi oddelki so odprti 4 dni v tednu, v preostalih treh dneh, v petek, soboto in nedeljo, Pa je odprta videoteka.
Na otvoritvi je o dr. Francetu Škerlu In o novi knjižnici 9ovoril Stane Koman, predsednik občinskega odbora medvojnih aktivitov OF, kajti tudi France Škerl je v usodnih dneh leta 1941 postal aktivist osvobodilne fronte slo-V^njKega naroda, s svojo aktivnostjo v NOV pa si je prislu-2' Partizansko spomenico 1941. Umrl je na Viču leta 1985. “il je znanstvenik - zgodovinar. Knjige je oboževal, zbiral, Pr®'jn pisal. Njegova dela opisujejo narodnoosvobodilni n°i Primorcev in Korošcev, naših nekdanjih in sedanjih zamejskih rojakov. V novi knjižnici je tudi priročna razstava njegovih del, ki jih ni malo. Razstavljeno je tudi njegovo življenjsko delo, monografija dolga 2000 tipkanih strani: Primorska v narodnoosvobodilnem boju do kapitu-ac|ie Italije. Žal ni izšla.

Nov«, moderno opreml/ena kulturna ustanova le v ponos naselju In obilni.
Dr. Škerl je bil razumnik širokega pogleda In poštenega značaja. Svoje obzorje si ni širil samo z branjem naših, nemških in italijanskih knjig o II. svetovni vojni, temveč tudi s knjigami v področja filozofije, družbenih ved, verstva, umetnosti, jezikoslovja in zlasti s knjigami slovenskih klasikov. Kupoval in preučeval je vse, kar mu je bilo dosegljivega in neglede na to ali je bilo pisanje naklonjeno politiki naše družbene stvarnosti. Kot znanstvenik je želel priti vsaki stvari do dna.
Škerlova ljubezen do knjige je izhajala iz tradicije, ki jo je v družini gojila mati Uršula. Knjig ni zbiral za sobni okras, pač pa jih je, ob preučevanju, vzdrževal, da so še vedno kot nove. Pomenile so mu, kar pomeni znanstveniku najpreciznejši stroj za delo.
France Škerl je bil velik In napreden Slovenec. To dokazuje tudi njegova odločitev, vredna pokončnega človeka. Ves svoj duhovni kapital, v obliki zakladnice dragocenih knjig, je poklonil ljudem na ljubljanskem Posavju, kjer je preživel svojo mladost. Knjižnica z njegovim imenom in njegovimi knjigami je najlepši spomenik nekega, ali če hočete, nekemu Posavcu - znanstveniku. Je neprecenljivo darilo sedanjim in bodočim rodovom tega kraja, saj je knjiga »kruh in sol« vsake vzgoje, izobrazbe in splošnega znanja, je energija, ki bralce bogati, in plemeniti.
-eska-
DR. FRANCE ŠKERL
~ r°ien v Stožicah Francu Škerlu In Uršuli, rojeni Kos 1921 ' o’920/21 - obiskoval osnovno šolo na Ježici in Ledini 1929-100? ~ nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani 193&-ioo? - *,udiral zgodovino In zemljepis na ljubljanski univerzi - delal kot pomožni tajnik na občini Ježica 1939 - Br ~ suPlent na 1 plmnazlji v Mariboru
194l-i9^0rnovlral z disertacijo Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe
1944-iq72 ~ deloval kot aktivist OF in partizan (nosilec Partizanske spomenice 1941)
1949-to« ~ aodelavec Znanstvenega Instituta
1953-1 Ofi? ~ znanstveni sodelavec Muzeja NOB
1964-1070 ~ znanstveni sodelavec pri Državnem arhivu Slovenije
19 oktobenges n*tVenl sv9,nlk lns,l,u,a za zgodovino delavskega gibanja
J3 0k,ob«r 1985 - pokopan naViču
®JNO OBDOBJE
°dbora op ,vkliučen v narodnoosvobodilno gibanje kot politični aktivist, član rajonskega aVflust laJo C an ak,iva emigrantov s štajerske v centru Ljubljane decemba i<T december 1942 - na terenu Dolomitskega odreda ‘^nom Jurtj1942 ~ iunli 1943 “ P°slan na Primorsko, kjer je bil član PNOO OF, z ilegalnim
te - vrnitev k izvršnemu odboru OF na Dolenjsko
ma| iq7? ~ maJ 1944 - urednik Slovenskega poročevalca, z Ilegalnim Imenom Bregar dovembnr ,Qn°vember 1®44 _ organiziral Tanjug za Slovenijo
1944 - na lastno željo dodeljen Znanstvenemu Inštitutu ori Predsedstvu s mdr
Ameriški študentje za Bežigradom
Na Ekonomski fakulteti Edvarda Kardelja za Bežigradom je od 6. januarja pa do konca aprila na študiju skupina desetih Američanov (tri dekleta in 7 fantov), absolventov iz ameriške zvezne države Indiana.
Predavanja poslušajo v angleščini, proti koncu aprila pa bodo opravljali izpite. Mladi Američani so nastanjeni v študentskih domovih za Bežigradom, prehranjujejo se v študentski restavraciji, skupaj z jugoslovanskimi kolegi in so zelo zadovoljni s študijem in bivanjem pri nas.
Pred kratkim so imeli študijski obisk v novomeški Krki, v begunjskem Elanu, obiskali bodo še Lipo v Ajdovščini, en teden pa bodo na študijskem potovanju po Madžarski. |. <3
RAZPIS NAGRAD In PRIZNANJ ZA DOSEŽKE PRI KREPITVI SAMOUPRAVLJANJA
Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane podeljuje v letu 1989 za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanja samoupravljanja v praksi 5 nagrad In 10 priznanj.
Nagrade in priznanja podeljuje Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane vsako leto ob 27. juniju - dnevu samou-pravljalcev Jugoslavije posameznikom, delovnim skupinam in organizacijam, ki so s svojim delom in zgledom v daljšem obdobju pomembno prispevali k učinkovitosti samoupravljanja v lastni sredini in širše.
Predlog za podelitev nagrade ali priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti kandidata.
Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo osnovne organizacije Zveze sindikatov, občinski organi Zveze sindikatov in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, samoupravni organi v delovnih organizacijah, druge družbeno politične organizacije, družbene organizacije ali strokovna društva.
Predlog za nagrade In priznanja pošljite do 28. aprila 1989 na naslov: Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana, Kopitarjeva 4 - Komisija za odlikovanja in priznanja - za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja.
Vse podrobnejše informacije daje tajništvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana, telefon 216-283 ali 216-255.
Otvoritve kn/ltnlce sta se udeleilla tudi tena
RADIO GLAS LJUBLJANE MED LJUDMI
TUDI O DOGAJANJIH
V NAŠI OBČINI
radio GLjIS ljubljane
Ljubljana, Kopitarjeva 2
tel: 325-496, 325-494 studio: 328-944, 328-954
IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI.
ODDAJAMO NA UKV 102,4 In 105,1 MHz STEREO V ŽIVO
Haciende ali vrtički?
fo Preveliki, v Klečah na predobri zemlji ' 8o|i spoštovati odlok
09ra?amir?,t*0K0168,0 barak in hišic' obdanih z vrtički, kurniki In hoven- _sort, je zraslo na levem bregu Save, severno od krainu?tnePa mos,u na štajerski vpadnici. Po evidenci črnu-VzakuDMVr?ei.? » pnosti Rezke Dragar ima tam 854 državljanov Vrt|škar<sif^ri0 lino 18° 000 kvad. metrov zemlje. To je največje na aeii siv ase,je v na9* obš*ni- Tudi o njem bodo spregovorili *b°r zdrnž 9ra^8ke ot,činske skupščine 30. marca, ko bosta °bravnavfli=ne9a dela in zbor kraiavnlh skupnosti med drugim r6du na nK p?.roCila ° uresničevanju odloka o vrtičkarskem a ob"iočju naše občine.
več°nrin i8ti pos,aia vrtičkarstvo pomemben družbeni pojav, ki 'Pisano v n p *U, ,ania' razumevanja in tudi družbene podpore, je Jenske skuni^i U' «®a I® za de,e0at* pripravil Izvršni svet bežigrajske 5,;°ki v urk- P4rrn®- ?b vrsti pozitivnih učinkov (pridelava hrane: zelem cTv n®0ativni (T °ko'iu; r9kreaciia; mentalna higiena) pa se pojavljajo P^Slnah kJn®ur®l,®n videz parcel; pridelovanje hrane ob prometnih * h 0t)Padkov ^[a^ivalJSnaien°S,i 01 prlporo4,livo: sežiganje rastlin-
zakoličil
Ljubljane je aprila 1985 sprejela odlok o urejanju SrvV.SRSštev 1 vaK0w u jjubljensltih občin; objavljen je bil v Uradnem mr,!a 1987 na nhSf ju!!!4k® bi mora|i uskladiti z določili tega odloka do
p“"-' ^ “
vm^len tudi nrn.?lStV„° dolofi‘ip * plani občin In mesta, v katerih je iWarsk° obmn£- A8ki 'zvedbeni akt, s katerim se ureja posamezno p« zakupu J?nT8fodinJ8,vo lma ,ahko v ureditvenih območjih velik?° kvad. mRir?J w 150 kvad metrov zemljišča, izven teh območij obiouSt' videz in m?!!' Y pros1°rskih ureditvenih pogojih so določeni
SVOJE
do 200 kvadUm«trVo pofloi'h i® določeno, naj bo vrtiček velik od ov m ograjen z živo mejo, visoko 50 cm. Lesena
lopa za orodje je lahko dvokapnica ali štirikapnica, velika 2,5 metra v kvadratu. Posebej je zapisano, da mora biti vzdolž struge Save prost prehod v širini najmanj 10 metrov.
Po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane so v naši občini trajno namenjene za vrtičkarstvo naslednje površine: ob novi Tomačevski cesti, ob Savi v krajevni skupnosti Rezke Dragar ter v Sračji dolini. Začasno so lahko vrtički ob Koželjevi ulici in na delu območja v KS Rezke Dragar.
NA RANČIH PA ...
Večji vrtičkarski kompleksi v bežigrajski občini so zdaj v krajevnih skupnostih Rezke Dragar, Savlje-Kleče, Savsko naselje I ter Jože štem-bal In Ivan Kavčič.
V zapuščen svet ob levem bregu Save, med železniškim mostom na Črnučah in novim mostom na štajerski vpadnici, so se vrtičkarji usmerili že pred desetletjem. Pred štirimi leti je območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava odstopila zemljišče v upravljanje črnuški krajevni skupnosti Rezke Dragar. Ta je pred dvema letoma začela z zakupnimi pogodbami oddajati zemljišča. Ker niso bila razparcelirana, so si posamezniki sami določali velikost »rančev« Navozili so zemlje in pričeli postavljati lope, barake in tudi kar prave hišice. Kakšnih 200 vrtičkarjev je v zemljo zabilo »Štirne« in imajo svojo tekočo vodo. Reja zajcev in kokoši ni kakšna redkost. Kot rečeno je ob Savi vrtičkarjev za več kot osem stotnij.
Južno od Kleč je na površini 25.000 kvad. metrov 147 vrtičkarjev. Zemljišče je v privatni lasti, namenjeno pa je kmetijstvu (I. kategorija). Vrtičkarji pri Klečah zasedajo kakovostne kmetijske površine v ravnini, kjer je možna tudi uporaba kmetijske mehanizacije. Zemljo imajo v zakupu, postavili pa so kakšnih 80 precej šarastih lesenih lop za shranjevanje orodja.
Severno od Zavoda za rehabilitacijo Invalidov in Zavoda za slušno in govorno prizadeto mladino (KS Savsko naselje I) je na površini 20.000 kvad. metrov 150 vrtičkarjev. Zemljišče je delno v privatni, delno v družbeni lasti. Vrtičkarstvo je tam začasno dovoljeno, območje pa se ne sme širiti in uskladiti se morajo z odlokom o vrtičkarstvu. Kakšnih 80 lesenih lop obdajajo že precej načete ograje, vrtičkarji pa tam tudi redijo pse, zajce In kokoši, kar pravgotovo ni primerna dejavnost zraven zdravstvenega objekta.
Vzhodno od Hošimlnhove ulice je na površini 8000 kvad. metrov približno 180 vrtičkarjev. 80 jih je organiziranih v Hortikulturnem društvu Ljubljana; na južni strani gramoznice SCT imajo v ograjenem prostoru po 30 kvad. metrov zemlje. Ker stanujejo čisto blizu, nimajo postavljenih lop za shranjevanje orodja. Preostalih sto vrtičkarjev se veseli plodov
Hlilce v vrtičkarskem naselju ob Savi v krajevni skupnosti Rezke Dragar.
Foto; IVAN ŠUČUR
narave ob transformatorski postaji. Zanje je v poročilu Izvršnega sveta zapisano: »Vrtičkarstvo na tem območju za sedaj ni problematično z vidika prostorskega planiranja, saj bo z Izgradnjo rekreacijskega centra, ki je predviden na teh površinah, vrtičkarstvo na tej lokaciji ukinjeno.«
IZVRŠNI SVET PREDLAGA
Kmetijska zemljiška skupnost In mestna uprava inšpekcijskih služb naj takoj preprečita nadaljnjo rabo kmetijskih površin v krajevni skupnosti Savlje-Kleče za vrtičkarstvo, predlaga izvršni svet. V krajevni skupnosti Rezke Dragar bi morali ob sklepanju zakupnih pogodb dosledno upoštevati odlok o vrtičkarstvu In odlok o prostorskih ureditvenih pogojih. Predvsem pa naj bi KS Rezke Dragar (do meseca maja letos) ugotovila dejansko velikost parcel in objektov ter ugotovitve posredovala mestni upravi inšpekcijskih služb. Ta služba pa naj tudi Takoj začne ukrepati, v skladu z odlokom o vrtičkarstvu, predvsem glede velikosti in oblikovanja objektov, glede ograj In reje živali; občinska skupščina pričakuje njihovo poročilo do letošnjega decembra. Svoje pa naj opravi tudi rečno nadzorstvena služba pri območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava.
F. P.
6 ZBOR OBČANOV			[
28. MARCA 1989
— PISMA BRALCEV-
Lepo in urejeno okolje — ogledalo kulture
Tudi v krajevnih skupnostih Urške Zatler in 7. september ne zadostuje ena akcija
Našemu mestu smo včasih rekli bela Ljubljana. Tega imena ne zasluži več, saj je posta-' la nečista in neurejena. Da to drži poglejmo krajevni skupnosti Urške Zatler in 7. september.
Po ulicah, cestah, zelenicah in v okolici blokov vidimo razstresenih polno raznih papirčkov, odpadkov in vsemogočih stvari. Tudi okrog posod za odpadke jih je polno. Čeprav smetar čisti ulice in ploščad je smeti vsak dan več, kot da je odpadke treba metati na tla, ne pa v smetnjake. Ce pogledaš betonska korita na Bratovševi ploščadi in v njih plevel in travo si misliš: koliko denarja je šlo za to, danes pa so tam v napotje in sramoto.
Poseben problem so psi, ki jih lastniki pripeljejo na zelenice in igrišča, da opravijo svojo potrebo. Nekaj ur zatem pa se tam znajdejo na sprehodu in igranju otroci iz vrtcev in drugi. Ukrepati bi morala sanitarna inšpekcija, krajevna skupnost pa bi morala storiti najmanj to, da določi, kje lahko psi opravijo svojo potrebo in od lastnikov zahtevati, da iztrebke poberejo. Ali pa morda čakamo, da izbruhne kakšna infekcijska bolezen?
Poseben problem je parkiranje. Vozniki parkirajo kjer se prav njim zdi najbolj primerno. Vsi govorijo, da je premalo parkirnih prostorov. Pri Delikatesi pa parkira več počitniških prikolic (seveda brezplačno), na parki- ‘ riščih so razni tovornjaki, včasih tudi avtobus. V večernih urah mnogi parkirajo na pločniku pred svojim blokom, ker se jim ne
i in da
ljubi iskati prostega mestana parkirišču in imajo avto čim bližje vrar svojega bloka.
Ulica 7. septembra je s prometnim znakom označena kot cesta, kjer se ne sme ustavljati. Ob cesti pa je kiosk Dela, za katerega sta občinska skupščina Bežigrad in krajevna skupnost že pred leti odredili, da se mora umakniti na Bratovševo ploščad. Tam se ustavljajo avtomobili in včasih tudi avtobus mestnega prometa. V bližini je prehod za pešce in učence, ki gredo v osnovno šolo Danile Kumar; zaradi avtomobilov nimajo dobrega pregleda. Zgodile so se že nesreče, ali jih želimo še ve?
HIŠNI SVET TREBINJSKA &-8
Na vogalu Ulice Rezke Klopčič in Bratov Kunovar je vsak večer nabasano avtomobilov, na pločniku in po cesti. Promet je močno oviran: dva avtomobila se tam ne moreta srečati, matere z otroki morajo namesto po pločniku hoditi po cesti.
Poseben problem v naselju so tudi motoristi in kolesarji, ki bodo kmalu začeli uničevati zelenice in motiti tako potreben nočni mir.
Zanima me, kaj delajo komisije krajevne skupnosti za promet, komunalno ureditev in drugi. Lahko bi naredili kaj več, kot je storjenega doslej. Enkratne akcije glede čistoče, prometa itd. prinesejo le enkratno korist. To ogromno stane, učinek pa je majhen. Potrebne so stalne oblike dela, pri katerih naj poleg zadolženih organov sodelujejo vsi zainteresirani. Dovolj je sestankov, besedičenja in pisanja, potrebna je skupna in učinkovita akcija. Glede prometa predlagam opozorilne listke. Pozivam pa vse kulturne krajane, da redno čistimo in urejamo svojo okolico.
SIČ
Prej smo se samo kregali...
Odkar smo v hišnem svetu Trebinjska 6-8 zamenjali vodstvo se je marsikaj spremenilo. Dobili smo mladega predsednika, ki zna organizirati delo, zna sodelovati z mladimi. Stanovalci se bolje počutimo kot doslej.
Naš predsednik Branko Mahne in mladina so nas presenetili že ob koncu leta 1988. Vsi stanovalci smo bili povabljeni v kletne prostore, kjer imamo sestanke, da se skupaj poslovimo do starega leta in nazdravimo novemu. Predsednik Branko je imel kratek nagovor, sledila je muzika, plesalo se je in pelo,-
dobili smo tudi sendviče in vino. Prijeten je bil občutek, da smo skupaj vsi stanovalci.
Drugo presenečenje pa je bila proslava dneva žena. Vabilu se je odzvalo skoraj vse ženstvo našega HS. Ob prihodu je vsaka dobila tulipan. Mladi so pripravili kratek, skrbno izbran program, sledila je še zakuska.
Kako malo dobre volje je treba, da nam je lepo. Tovariš Branko, mladinci in mladinke, pionirji in pionirke, hvala vami
STANOVALEC IZ TREBINJSKE 6-8
BORCI NOV NA BRINJU
Podpirajo naše vodstvo
Krajevna organizacija ZB NOV Brinje soglaša z našim političnim vodstvom in ga podpira v njegovih prizadevanjih za pravilno in pošteno rešitev kosovskega problema, hkrati pa obsoja vse lažne napade na Slovence, so soglasno sklenili na redni letni konferenci te borčevske organizacije. Sprejeli so še dva predloga: za obnovo nekdanje partizanske bolnice Franja, ki jo je poškodoval zemeljski plaz, so nakazali 100.000 din, na predlog žena pa so ob 8. marcu nakazali Kliničnemu centru 150.000 din, kot prispevek za nakup novih aparatur za dojenčke.
Borčevska organizacija v krajevni skupnosti Brinje šteje 265 članov Odbor, ki ga vodi predsednik Jože Simšič, je uspešno reševal probleme. Člani socialno-zdravstvene komisije so opravili 184 obiskov bolnih in onemoglih članov. Izročali so jim mala darila in nekaterim tudi enkratno denarno pomoč; člani komisije pa se zavedajo, da je obisk in pozornost več kot vse drugo. Na konferenci so pohvalili tudi komisijo za izlete, saj so menili, da so izleti koristni za medsebojno spoznavanje in vzdrževanje prijateljskih odnosov med borci, še posebej, če so izleti povezani z obiski partizanskih krajev, bojišč in spomenikov pri nas in tudi zunaj, na primer na Koroškem.	D p
Za dostojen pogreb društvo Slovo
Solidarna in vzajemna pomoč članov na zadnji poti
Čeprav govorimo o humani, socialistični družbi, se še vse prevečkrat zgodi, da človek ni pokopan tako kot si želi oziroma kot bi si zaslužil glede na svoje preteklo delo. Zato obstajajo različni razlogi, od vse večje odtujenosti do pomanjkanja denarnih sredstev, nujno potrebnih za pokop. Prav zato mnogi svojci ne morejo uresničiti želja pokojnih sorodnikov.
O vsem tem sta razmišljala tudi Janez Pozderec in Franc Pristovšek, oba strokovnjaka za pogrebno dejavnost. Nekako pred dvema letoma se jima je utrdila ideja, da bi ustanovila društvo občanov za solidarno in vzajemno pomoč za dostojni pokop članov. Društvo je bilo pred nekaj meseci tudi ustanovljeno, sedež pa ima v naši občini na Vojkovi 1.
Član društva Slovo lahko postane vsak občan, ki je star najmanj deset let, neposredno z vpisom. Plačati mora vpisnino in članarino, ki znaša 5 odstotkov vrednosti standardnega pogreba v Ljubljani. Možne pa so še druge variante plačila članarine, s katero si po šestih letih pridobi pravico za kritje celotnih stroškov pogreba.
Predsednik Pozderec pri tem poudarja, da bo društvo skrbelo tudi za to, da bo izpeljana želja pokojnika glede načina pokopa. Med nameni in dejavnostmi društva je tudi nabava potrebne opreme za dostojen pogreb ter organizacija pogrebov. Tako nameravajo poskrbeti, da bodo civilni pogrebi njihovih članov bolj svečani, za kar naj bi poskrbeli ustrezni govorniki s primernimi poslovilnimi govori.
Vsekakor je ideja o pogrebnem društvu zelo dobra in če bo delovalo, kot je zapisano v statutu, bodo imeli njegovi člani precej koristi oziroma bodo za svoj denar, ki ga bodo prispevali v obliki članarine, deležni dostojnega pogreba. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je pogrebna dejavnost še vedno zelo natančno opredeljena z zakoni, kar omogoča posameznim organizacijam monopol, ki vpliva na sedaj previsoke stroške pogrebov.	j K
Zdravstveno predavanje
V sklopu zdravstvenih predavanj, ki jih organiziramo skupaj z Zvezo društev upokojencev Ljubljana Bežigrad in Zdravstvenim domom, vas vabimo v četrtek, 6. aprila, ob 10. url v Dom starejših občanov, Koma-nova ulica 1. O boleznih oči bo predavala prof. dr. Karmen Dereani " Bežek.	DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUBLJANA BEŽIGRAD
Popravek
Pri sestavku Izbrali bodo novo vodstvo, objavljenem v februarski štavilki, se podpis pod fotografijo pravilno glasi:
Franc Lukežič, predsednik krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Beričevo-Dol-Šentjakob.
MATURANTSKI PLESNI TEČAJI
Plesne tole In plesni učltelll so te poprijeli za delo. Šolsko leto se je prevesilo v drugo polovico, bllta se torej dan, ko bodo dijaki iolske torbe odlotlll v kot. Tega dneva pa se seveda najbolj veselijo dekleta In fantje, ki letos končujejo srednješolsko Izobraževanje, svoj Izpit zrelosti pa bodo obeležili In praznovali z maturantskim plesom. Za ta dogodek pa se je treba temeljito pripraviti, kupiti Imenitno obleko In predvsem naučiti se plesati valček, tango, fokstrot, četverko... Tudi na Splošni srednji vojaški šoli Franca Rozmana-Staneta ni nič drugače. Fantje, bodoči oficirji JLA, skupaj s soplesalkami, dijakinjami Ekonomske srednje šole Iz Kamnika, se pridno učijo prvih plesnih korakov na maturantskem plesnem tečaju, ki ga vsak ponedeljek zvečer v dvorani za družbena srečanja v vojaškem dijaškem domu vodi bodoča ekonomistka, Bežigrajčanka Darja Janežič s Topniške 45, sicer imenitna In prikupna plesalka v KUD Tine Rožanc.
Foto: IVAN ŠUČUR
Obvestilo članom Društva upokojencev Bežigrad
Seznanjamo vas s programom naših izletov in vas vabimo, da se jih udeležite v čimvečjem številu. Predvidevamo, da jih bo pet.
Vsi izleti bodo na četrtek z odhodom ob 7. url Izpred gostilne Bežigrajski hram (po starem: Ravbar).
Za vsak izlet se prijavite v društveni pisarni, Smoletova 16 in to dva petka pred doloičenlm datumom izleta, med 9. in 13. uro.
Prvi izlet bo 20. aprila 1989: Ljubljana - Gorica - Palmanova
-	Gonars - Oglej - Trst - Opčine - Vožnje bo okoli 350 km.
Drugi izlet bo 18. maja 1989: Ljubljana - Netretič - Karlovac
-	Petrova gora (centralna partizanska bolnica) - Karlovac - Jastrebar-sko - Samobor - Mokrice - Ljubljana. Vožnje bo okoli 380 km.
Tretji izlet bo 22. junija 1989: Ljubljana - Jesenice - Korensko sedlo
-	Beljak - Osoje - Šentvid - Gospa Sveta - Celovec - Borovlje
-	Ljubelj - Ljubljana.
Preverite veljavnost svojih potnih listov! Pot je dolga približno 300 km. Četrti izlet bo 21. septembra 1989: Ljubljana - Stična - Novo mesto
-	Šentjernej - Pleterje - Šmarješke Toplice - Trebnje - Čatež
-	Gabrovka - Litija - Ljubljana.
Vožnje bo okoli 250 km.
Peti izlet bo 12. oktobra 1989: Ljubljana - Tržič - Draga - Begunje
-	Draga - Vrba — Bled — Grimšče - Radovljica - Kamna gorica
-	Kropa - Dražgoše - Železniki - Škofja Loka - Ljubljana. Pot je dolga okoli 150 km.
Člane obveščamo, da ima društvo priročno knjižnico, kjer si vsak petek od 9. do 13. ure lahko brezplačno izposodite knjige.
Priporočamo, da se naročite na naše upokojensko glasilo Vzajemnost. Naročnilnico dobite v društvu.
Prijave za letovanja v Izoli, Žirovnici ali Rogaški Slatini sprejema Občinska zveza društev upokojencev Bežigrad, Linhartova 13/11, soba 228 tel. 329-041 vsako sredo in petek od 9 do 11. ure.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BEŽIGRAD LJUBLJANA, SMOLETOVA 16
SKUPŠČINA ZB NOV URŠKE ZATLER
Onemogli niso pozabljeni
Pred začetkom skupščine borčevske organizacije v KS Urške Zatler so . se učenci osnovne šole Danile Kumar zahvalili za vsestransko sodelovanje borcev in šolarjev in izvedli nekaj recitacij. Predsednik organizacij« Lovro Korošec je zelo izčrpno poročal o težki situaciji pri nas in v svelji ter o prenovi SZDL. Tudi razprava je bila živahna. Borci so govoril' o neznosnih ekonomskih razmerah in o socialnem varstvu borcev nas-
Združenje borcev Urške Zatler šteje 130 članov od teh je 51 tovarišic in 79 tovarišev. Med njimi je tudi 37 vojaških vojnih invalidov, od katerih )S 9 družinskih članov. Kruta smrt je lani vzela 6 bork in borcev. Član' odbora so priskočili na pomoč pri organiziranju pogrebnih svečanosti ter se po potrebi vključili v reševanje težav in problemov. Vse so zagotovili vence in predvideno višino pogrebnih stroškov.
Tudi v preteklem obdobju so posebno skrb posvetili starejšim (j) onemoglim članom. Socialno zdravstvena komisija je uspela zagotovit' dokaj dobro informiranje o članih organizacije. Obiskali so 42 bolnih članic in članov na domovih, v domu starejših občanov in v bolnicah; Najbolj ogrožene so obiskali tudi večkrat. Vsem so ob obisku vročih skromno, simbolično darilo. Ta oblika delovanja je zelo koristna, človfh ška in humana, ker ustvarja - kljub težavam posameznikov - bolh« razpoloženje, osebne stike in prepričanje, da v najtežjem človek h prepuščen le samemu sebi in svojim težavam in bolezni. Kot že nekaj le' doslej so tudi lani organizirali počastitev rednih jubilantov in jih knjižno nagradili. Na to srečanje so povabili vse člane organizacije.
Čeprav bolezni, standard in drugi problemi in težave borce pritiskajo k tlom je še vedno del članstva aktiven na raznih področjih družbenopoh' tičnega življenja, v KS in širšem okolju. Prisotnost se kaže v hišn1" samoupravah, delegacijah, v raznih telesih krajevne samouprave, Rde' čem križu, v nekaterih domicilnih odborih in komisijah vojnih enot, p'®* katerih izredno veliko delajo pri nadaljevanju tradicij NOB. Predvsem I ta aktivnost zelo vidna na šoli Danile Kumar, skupaj z učenci in pedagO" škimi delavci šole. Člani odbora in komisije za negovanje tradicij NOB so sodelovali skoraj na vseh svečanostih in prireditvah na šoli p p
ZRVS SAVSKO NASELJE III
Združiti vse tri organizacije
V Savskem naselju so tri krajevne skupnosti in tri organizacije ZRVS.
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Savsko naselje III je druga po številu članstva (136). Predsednik KO ZRVS Savsko naselje III Sergej Lunaček pravi, da so že na minuli programski konferenci sprejeli pobudo za organiziranje skupne organizacije ZRVS vseh, treh krajevnih skupnosti. Že dosedanja praksa potrjuje to pobudo. saj je razdrobljenost povzročila dosti težav. Tudi ostale krajevne organizacije ZRVS so podobnega mišljenja. Združitev bodo izvedli verjetno še letos. Že nekaj let skupno izvajajo razna predavanja, priprave In izvedbe strokovnih aktivnosti in občasno sklicujejo skupne seje odborov ZRVS. Na teh skupnih sejah načrtujejo in analizirajo vso dejavnost, določajo nosilce in naloge.
Glede strokovnega usposabljanja se za KO ZRVS Savsko naselje III. lahko reče, da so že pred nekaj leti prešli s starega načina vojaškega izobraževanja na ustreznejši in sodobnejši, kar pa istočasno ne pomeni, da je članstvo zadovoljno.
Dvig ravni izobraževanja je nujno, če želimo imeti večjo aktivnost članstva.
Konec leta bodo volitve za vodstva občinske konference ZRVS in krajevnih organizacij. Organizacije ZRVS Savsko naselje čaka temeljito delo, še zlasti, če bo to ena kra-
DUŠAN Rc
Uspelo kegljaško tekmovanje
Pred pokroviteljstvom SITKS občine Ljubljana - Bežigrad in v org*^ zaciji uprave kegljišča Trim v Družbenem domu Stadion je bil turnir vse ekip, ki uporabljajo kegljišče v Staničevi ulici. Tekmovanja se je udeie2' 27 ekip; sestavljali so jih po štirje tekmovalci in dve tekmovalki, kari edinstven primer na kegljaških tekmovanjih. V disciplini 6x100 lucal so bili doseženi naslednji rezultati: ženske - 1. Anica Štambergar (L« . nina) 380 kegljev, 2. Irena Osolin (M. Savica) 373, 3. Vida Slabe (Gob®'' 368; moški -- 1. Branko Gregorin (Lokomotiva) 420, 2. Avgust Sel'^, (SCT DSDS) 408, 3, Andrej Silak (Lesnina) 407; ekipe - 1. Gobar I 241’' 2. Lokomotiva 2248, 3. Geološki zavod II 2199, 4. Lesnina 2198' Geološki zavod I 2169.	^
Klobučarstvo Maslarič
Pasaža Nebotičnika
tel, 210-021, etan. fiarhova 1 tel. 349-‘*?1? POROČNE OBLEKE IN OTROŠKE OBLEKE ZA OBHAJILO	„
IZDELOVANJE IN POPRAVILA: MOŠKI
Zenski klobuki ter čepice, Sau i«
KRAVATE
8B PRIPOROČAMO!

Bistro Domino
Titova 238
ODPRTO OB DEJAVNIKIH 6. - 22 . OB SOBOTAH 8. - 22., OB NEDELJAH 10. - 22.
Sergej Lunaček, predsednik organizacije Zveze rezervnih voja starešin Savsko naselje lil.
jevna organizacija. Nujno bo vkjjjj. čevanje mlajših rez. starešin m ^g. lektivno delo. Seveda bodo rez. jaške starešine v svojih krajev skupnostih nadaljevali delo v ^ jevni skupnosti, družbenopolitm^, organizacijah in društvih so doslej Moramo še poudariti, da starejši rez. vojaški starešine v ^ ■ skem naselju III (62 jih je) zdruz“ v komisiji za starejše; želijo si so
lovanja in vestno izpolnjujejo za
ne naloge.	. ... ^goCT
VELIK USPEH BEŽIGRAJSKIH KOŠARKARIC
ID Ježica-pokalni prvak Jugoslavije
Prvi pokal v zgodovini slovenske ženske košarke so osvojile bežigrajske športnice, košarkarice Iskre Delte Ježice. Lovoriko so si priborile v Rogaški Slatini sredi marca v trdem finalnem boju z beograjsko Crveno zvezdo (83:71), potem ko so v polfinalu premagale tudi aktualne prvakinje Jugoslavije. Jedinstvo Aido in Tuzle (82:54). S tem so dokazale, da so dozorele v eki-Po, sposobno za še večje dosežke.
Njihov trener Sergej Ravnikar pravi:
“Pozna se, da je Polona Dornik prebrodila strah ali kompleks pred najvišjo jugoslovansko košarkarico Razijo Mu-janovič. Jedinstvo ima razen te zares odlične košarkarice na drugih igralnih Joštih slabše posameznice kot mi. °oljši smo bili tudi v dvoboju s Crveno zvezdo. Polona Dornik in Zora Malacko so boljše v skokih, v organizaciji igre pa srno enaki. Torej: prednost je na naši strani tudi v končnici.«
Sergej Ravnikar je zelo vesel svoje ,rPe članske trofeje. Igralkam zaupa:
“Dekleta že dolgo igrajo skupaj. Na nekaterih tekmah so nihale v formi, 'grale so brezglavo. Zdaj se je tudi to "Zreduciralo«, igralke so bolj samozavestne«.
Polona Dornik, kapetan ekipe:
“Seveda smo vesele. Končno zmagujemo tudi na težkih tekmah. Ta ekipa je
le pustila vidno sled v slovenski in jugoslovanski košarki. Dolgo so govorili za nas, da smo perspektivna ekipa, toda vedno smo klonile v odločilnih trenut-
kih, ko je bilo treba dokazati pravo vrednost in osvojiti kakšno lovoriko. Dozorele smo, manjkala je še »pika na i« in z osvojitvijo naslova pokalnih prvakinj smo jo le napisale.«
Košarkarice Iskre Delte Ježice čaka še končnica državnega prvenstva. »Morda bomo v finalu igrale s trenutno najboljšo evropsko ekipo, Jedinstvom Aido iz Tuzle«, je rekla Zora Malacko, ob Poloni Dornik najbolj izkušena igralka jugoslovanskih pokalnih prvakinj. »Lahko se zgodi, da bomo letos osvojile dve trofeji.«
IVAN ŠUCUR
Iskra Delta Jeilca 1989 - alojl/o z leve: pomožni trener Boitjan Luštek, kapetanka Polona Dornik, Jasna Alič, Zora Malacko, Nevenka Topalovlč, trener Sergej Ravnikar; sedijo: Nataia Sliko, Sergeja Zupan, Stojna Vangelovska, Nada Počrnit In Sabina Felc.
Foto: LJUBO STOJANOVIČ
Stotnija igralcev za zelenimi mizami
Na šolskem prvenstvu v namiznem tenisu nastopilo 34 ekip
kar 7 s2?ke9a prvenstva v namiznem tenisu za SŠD se je letos udeležilo i« bka°! ZJ?° ekipami pionirjev in 14 ekipami pionirk. Prav tako številna 'flralcev m ude,eZba posameznikov, kjer je sodelovalo več kot 100 SŠD Fran Ve^ usPeha 90 lmeli 'grelci, ki že trenirajo pri raznih klubih, da je bUn ?e*a Bevka z Alešom Pečetom na čelu je tudi letos poskrbelo, Reznit0.- nlovanie odlično izvedeno.
Milan 4, elbpno - pionirji: 1. Milan Šuštaršič I, 2. France Bevk I, 3. France o U' 4 Danile Kumar I, 5.-8. Maks Pečar I, Maks Pečar II, Šu§tar«iA^Vk 11 'n France Bevk III; pionirke: 1. France Bevk I, 2. Milan Kumar i d f:ranc® Bevk II, 4. Miran Jarc I, 5.-8. Maks Pečar II, Danile razren. j “°ris Kidrič in Miran Jarc II. Posamezniki - pionirji 1.-4. Pionirii c' Pola,< ~ DK, 2. Thaler - FB, 3. Zore - FB in 4. Gabruč - BK; UhtenLi 8- razred: 1. Bilič - MŠ, 2. Vajde - MŠ„ 3. Kramer - FB, 4. ^idic - CDer ~ FB' 8.-8. Habuš - Mj, Nedejko - MP, Žagar - FB in PuJnaT r, Pionirke 1.-4. razred: 1. Privšek - DK, 2. Kuvelič - MŠ, 3. 2. R0)~ Fb in 4. Pokleka - MŠ; pionirke 5.-8. razred: 1. Tepina - FB VelaoS ~ FB 3- Čirjakovič - MJ, 4. Vajde - MŠ, 5.-8. Poje - MJ Benigar - MŠ in Toroš - MJ.
FB, MP,
JOŽE PETERKA
tekmovam° vas druž,va 'n klube upokojencev, da se udeleže strelskega 5+20) tI? l'lanov Zveze društev upokojencev Ljubljana Bežigrad (serija Sr®čanii» rnovanie v Počastitev praznika OF (istočano bo tudi izbirno drujben h,relcev za regijsko tekmovanje) bo 21. aprila ob 15. url v Domu jema 0hJv or9an'zacij Savsko naselje. Belokranjska ulica 2. Prijave spre-ocinska Zveza društev upokojencev Ljubljana Bežigrad.
Vabilo na strelsko tekmovanje
RAZPISA TRIMSKIH TEKMOVANJ
Namizni tenis
Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana - Bežigrad organizira občinsko trimsko prvenstvo v namiznem tenisu za ekipe in posameznike iz DO, OTKO, KS in interesnih skupin. Tekmovanje bo v spodnji telovadnici ŠRC Staničeva 41 in sicer za ekipe v četrtek, 20. aprila, za posameznike pa v torek, 25. aprila, s pričetkom ob 17.30 uri.
Prijavnino v znesku 20.000 din za posamezno ekipo nakažite na žiro račun ZTKO Ljubljana - Bežigrad, Staničeva 41 št. 50102-678-50886 - za namizni tenis. Prijavnina velja za ekipni in posamični del tekmovanja. Posamezna organizacija prijavi lahko neomejeno število ekip in posameznikov. Ostale informacije dobite po tl. 312-176 ali 317-334 - Jože Peterka.
Kegljanje
Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana - Bežigrad organizira občinsko trimsko tekmovanje v kegljanju za ekipe in posameznike na kegljišču ŠRC Stadion, Staničeva 41. Moška ekipa šteje 6, ženska pa 2 tekmovalki. Ekipe bodo tekmovale dvakrat, najboljših 30 posameznikov in 15 posameznic pa bo nastopilo še v finalu.
Prijave sprejemamo do četrtka, 30. marca, na naslov: ZTKO Ljubljana - Bežigrad, Staničeva 41. Prijavnino - 150.000 din za moške in 50.000 din za ženske ekipe - nakažite na žiro račun: 50102-678-50886 - za kegljanje. Ostale informacije dobite po tel. 312-176 ali 317-334 - Jože Peterka.
V	NEDELJO, 16. APRILA, OB 10. URI
Kolesarski maraton »Elma Črnuče 89«
Tretjo nedeljo v aprilu bo na Črnučah spet veliki praznik: 7. kolesarski maraton Elma Črnuče 89. Lani je na tej prireditvi sodelovalo skoraj 1500 rekreativcev. Marljivi organizatorji kolesarske sekcije TVD Partizana Črnuče in tovarne Elma so tudi letos zavihali rokave, da bo prireditev kot je že tradicija - brezhibna.
Kolesarji se bodo podali na 75 km dolgo pot: Črnuče - Šmartno - Vodice Smlednik - Trboje - Voklo - Šenčur - Velesovo - Cerklje - Komenda - Moste - Kamnik - Radomlje - Domžale - Šentjakob - Črnuče. Sodelujejo lahko vsi kolesarji, ki jih veseli organizirano rekreativno kolesarjenje v skupinah in se čutijo sposobne prevoziti 75 km dolgo progo. Otroci, mlajši od 14 let, se smejo udeležiti maratona le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe. Maraton bo potekal ob normalnem prometu, zato so kolesarji dolžni upoštevati cestno prometne predpise in navodila organizatorjev. Kolesarji bodo glede na vrsto kolesa, starost in fizično pripravljenost, rezporejeni po skupinah. Udeleženci maratona vozijo na lastno odgovornost. Strogo prepovedano je prehitevanje čelnih spremljevalnih vozil.
Za maraton se lahko prijavite že v soboto, t5. aprila, na kolesarskem sejmu, ki ga organizira blagovnica Astra za Bežigradom, na parkirišču pri poslovni stavbi Titova 79. Na dan prireditve bodo prijave sprejemali od 8. do 10. ure na startnem prostoru pred trgovino na Črnučah. Startnina znaša 10.000 din. Start bo ob 10. uri, udeleženci pa morajo prispeti na cilj najkasneje do 15. ure.
Vsi udeleženci, ki bodo upoštevali splošne predpise, imeli na kartončku tri žige (start, kontrolna točka in cilj) in prispeli na cilj do 15. ure, bodo dobili bronaste medalje 7. kolesarskega maratona Elma Črnuče 89. Najstarejši udeleženec, najstarejša udeleženka in najštevilnejša ekipa bodo dobili pokale, najštevilnejša družina pa nagrado Astre blagovnice Bežigrad. Izžrebali bodo več kot 700 praktičnih nagrad, vsak udeleženec bo srečko izvlekel ob prihodu na cilj.
V	STOŽICAH
Na hipodromu vedno kaj novega
V Stožicah bi bil lahko centralni republiški hipodrom, kjer bi se odvijale vse konjeniške dejavnosti - kasaške, galopske in parkurne, prostor pa je nadvse primeren tudi za rekreacijo Ljubljančanov.
Predsednik Konjeniškega kluba Ljubljana Boris Slavič pravi:
»Razmišljamo, da bi v Stožicah prirejali vse glavne konjeniške prireditve v Sloveniji: republiška in državna prvenstva ter mednarodna tekmovanja. Prva takšna mednarodna prireditev naj bi bila 21. maja in sicer dvoboj Dunaj - Ljubljana z najboljšimi avstrijskimi in jugoslovanskimi konji. 8. avgusta naj bi bila najelitnejša jugoslovanska kasaška prireditev - Jugoslovanski kasaški derbi «
Hipodrom v Stožicah ima vse Jugoslovanke rekorde. Urejene so steze za kasaški del tekmovanj in treningov, parkurni prostor za tekmovanja v preskakovanju ovir in galopska steza.
»Seveda objekt še ni dokončno urejen, pravi Boris Slavič. Urejamo še prostore za gledalce in vodstvo prireditev. To so tribune, sodniški stolp, ograja itd. Sodniški stolp smo začeli graditi pred dvema letoma. Sredstva smo zbrali z reklamami, nekaj pa je prispevala tudi ZTKO Slovenije. Upamo, da bo objekt nared do 8. avgusta za jugoslovanski kasaški derbi.«
Razmišljajo tudi o gradnji teniških igrišč, pozimi pa bi na hipodromu uredili proge za smučarski tek.	. a
Stik s svetovno
kvaliteto
min9' aprila bo v Ljubljani g-jarjodn0 prvenstvo v športni
prvens,v° Ljubljane je danes največje Cei^devnenaTP^T v Ju90slaviji. ki se je razvijo u,v TVd p',9a klubskega dela gimnastičnih delavca' s° se član a.na 2elena jama. Ze pred več kot 15 ml °9e Potekat!?®3 druS,va zavedli, da mora razvoj tei,Var'i Zatn . V2porecino z organizacijo večjih tek-ekil^anie Dn,? .Se odl°4'1' in povabili na domače Pri?0 'z LeverkPr ° prvens,vo Zelene jame še žensko gaf6l° razvuaH na ln Monchna Tekmovanje se |e aam oinostl kn1T,!?narodno Pumditev. ki je prese-mi5'eni delavci i ?,bhike or9anizacije. Zato so se gim-' P°d okrilili i dbi|ane združili in s skupnimi moč-"|em Ljubljanske gimnastične zveze, tek-
movanje razširili še na moško športno gimnastiko. Iz leta v leto je bila kvaliteta tekmovanja boljša, saj so prihajale ekipe posameznih mednarodnih zvez in ne več klubske ekipe. Mnogi tekmovalci in tekmovalke, ki so se proslavili z rezultati na svetovni ravni, so bili deležni gostoljubja ljubljanskih organizatorjev in publike. Sergej Gusev, Vlado Gogoladze, Wu Wen Li, Silvia Topalova, Juliana Filip in drugi so že nastopili v areni dvorane Slovan, v letošnjem letu pa pričakujemo zopet eno izmed močnejših zastopstev.
Gimnastični delavci Ljubljane so tudi za letošnje leto zagotovili udeležbo tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav: Bolgarije, Madžarske, SZ, LR Kitajske, Belgije, Kanade, Iraka, ČSSR, Španije, ZR Nemčije, Francije in Jugoslavije. Tekmovanje bo 8. in 9. aprila v dvorani Slovan. Vstopnice so že v predprodaji pri Gimnastični zvezi Slovenije, teden dni pred prireditvijo pa bodo ljubitelji te panoge vstopnice lahko kupili tudi pri potovalni agenciji INEX na Titovi cesti.
Vse krajane vabimo, da izkoristijo edinstveno priložnost in si ogledajo spretnosti, moč in eleganco, ki jih v svoje sestave vključujejo telovadci in telovadke na gimnastičnih orodjih: parterju, preskoku, bradlji, krogih, konju z ročaji in drogu. Ljubljančani in Slovenci bodo imeli priložnost spremljati tudi našega najboljšega telovadca - olimpijca Lojzeta Kolmana, ki bo ob Alešu Janežiču in Enisu Hodžiču na tem tekmovanju nastopal za Jugoslavijo. Tudi za dekleta (Saša Deželak, Barbara Turšič in Maja Predič) bo nastop na prvenstvu pomenil pomembno mednarodno izkušnjo pred nastopom na evropskem prvenstvu v mesecu maju. Navedene tekmovalke bodo nastopile za reprezentanco Jugoslavije, medtem ko bodo v ekipi Ljubljane nastopile Vesna Stare, Tina Matoh in Maša Železnik.
PROGRAM PRIREDITVE:
•	sobota, 8. aprila ob 16. uri — mnogoboj moška gimnastika, ob 18. slavnostna otvoritev, ob 19. - mnogoboj ženska gimnastika.
•	nedelja, 9. aprila ob 10. - finale najboljših na posameznih orodjih, moška in ženska gimnastika.
PROGRAM OBČINSKIH TEKMOVANJ V LETU 1989
MESEC	PANOGA	NAČIN TEKMOVANJA	KRAJ TEKMOVANJA	IZVAJALEC
MAREC	kegljanje -1. kolo	ekipno	ŠRC Stadion	KKGZL
APRIL	namizni tenis mali nogomet	ekipno in posamezno ekipno - liga	ŠRC Stadion ŠRC Ježica, Savsko naselje, OŠ F. Bevk, Črnuče, POš J. Levec	TVD Partizan Bežigrad ZTKO Lj.-Bežigrad
MAJ	košarka balinanje	ekipno - liga ekipno - liga	ŠRC Ježica ŠD Zarja - balinišče	ZTKO Lj.-Bežigrad ŠD Zarja
SEPTEMBER	mali nogomet, košarka, tenis	nadaljevanje lig posamično	ŠRC Savsko naselje	ZTKO Lj.-Bežigrad Tenis klub Ježica
OKTOBER	kegljanje - II. kolo	ekipno in posamezno	ŠRC Stadion	KKGZL
NOVEMBER	kegljanje - finale odbojka streljanje	posamezno ekipno - liga ekipno in posamezno	ŠRC Stadion * ŠRC Ježica - moški OŠ D. Kumar - ženske SDTabor Ježica	KKGZL ZTKO Lj.-Bežigrad ŠŠD Danile Kumar SDTabor Ježica
DECEMBER	šah	ekipno in posamezno	OŠ Franceta Bevka	Šahovska sekcija ŠD BS-3
VEČJE AKCIJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ				
DATUM	PANOGA	NAZIV AKCIJE	KRAJ	IZVAJALEC
2. 4. 89 16. 4. 89 APRIL	TEK KOLESARJENJE NAMIZNI TENIS	TEK BELINKA 89 7. KOLESARSKI MARATON »ELMA-ČRNUČE 89 ODPRTO PRVENSTVO BEŽIGRADA	PODGORICA ČRNUČE ŠRC STADION	ŠD BELINKA TVD PARTIZAN ČRNUČE TVD PARTIZAN BEŽIGRAD
20. 5. 89 MAJ, JUNIJ	HOJA ODBOJKA	POHOD RAŠICA 89 POKAL ČRNUČE	ČNRUČE ŠRC ČRNUČE	PD PRI ZTKO TVD PARTIZAN ČRNUČE
4. 7. 89	HOJA-TEK	POHOD NA OKLO	KORANT	TVD PARTIZAN JUB-DOL
6. 9. 89 11.-13. 9. 89 23. 9. 89	TEK STREUANJ KOLESARJENJE	TEK OB SAVI POSAVJE 89 GORSKI KRONOMETER	KOPALIŠČE ŠTERN JEŽICA GAMEUNE	ŠD JEŽICA SD TABOR-JEŽICA KK LIPOV LIST
Srečanje bežigrajskih pevcev
11. in 12. aprila v Festivalni dvorani
Bežigrajski otroški, mladinski in odrasli pevski zbori bodo prihodnji mesec pripravili svoje vsakoletno srečanje. V torek, 11. in sredo, 12. aprila bo v Festivalni dvorani ves dan odmevala zborovska pesem. Dopoldne bodo vaje, popoldne in zvečer pa revialni nastopi.
Otroški in mladinski pev-
ski zbori bodo nastopili z vseh osnovnih šol in glasbene šole Franc Šturm. Srečanje bo posvečeno jubileju - osemdesetletnici skladatelja Radovana Gobca. Več kot osemsto mladih pevcev bo zapelo veliko lepih Gobčevih pesmi in se tako zahvalilo velikemu prijatelju. Čeprav je na takšnih srečanjih vedno gneča, pa
poslušalci le pridite in zaploskajte svojim otrokom, vnukom, prijateljem ...
Odrasli pevski zbori in manjše vokalne skupine bodo imeli koncert v sredo, 12. aprila, ob 20. uri. Predstavilo se bo deset zborov in štiri manjše vokalne skupine. Zbori in skupine so iz krajevnih kulturnih društev in delovnih organizacij, kot gostje pa bodo na srečanju
pevci moškega zbora Fantje izpod Grmade iz Devina. Program bo pester, vmes pa bo nastopil instrumentalni orkester Mandolina. Ljubitelji lepega zborovskega petja, vabljeni ste v Festivalno dvorano; ne samo, da boste s svojo prisotnostjo nagradili prizadevne pevce za njihov trud, uživali boste tudi v ubranem petju.
M. P.

PRI ŠTERNU	' jubileje. Med njimi je bila tudi Elizabeta CELINŠEK, ki bo letos prazno-
------------------- vala 90-letnlco.
Zborovanja se je udeležilo 45 aktivistov OF in 10 gostov, predsednikov S	4«	Združenj borcev NOV in KK SZDL z ljubljanskega Posavja. Vse so
ižiss $ .1 ,f S S% B JU itŽš&n ? :F, *	z izbranimi pesmimi počastili pevci moškega pevskega zbora POSAVJE,
vsi pa so sprejeli sporočilo predsedstvu RK SZDL SR Slovenije, da podpirajo sedanjo politiko slovenskega vodstva pri varovanju suvereno-sti slovenskega naroda.

Za čisto in zeleno Ljubljano
Poziv občanom ljubljanskih občin, hišnim svetom, delovnim organizacijam, društvom in šolam
Kljub letošnji mili zimi kaže naša Ljubljana sliko umazanega mesta! Po ulicah In cestah, parkih in zelenicah, dvoriščih in vrtovih, se je nabralo veliko smeti in nesnage.
Očistimo, tore) Ljubljano in iz nje naredimo spet belo mesto!
Komunalni delavci bodo postorili vse, kar je treba, na mestnih javnih površinah. Oprali bodo ceste, uredili zelenice in javne parke, zakrpali in pobarvali ceste.
Zavedati pa se moramo, da nam prav vsega ne bodo uredili drugi. ,
ZATO BOMO MORALI, KOT VSAKO LETO POPRIJETI TUDI SAMI IN OČISTITI SVOJE NEPOSREDNO OKOLJE.
Letošnja akcija bo med 15. in 22. aprilom v celotni Ljubljani-
Občani, delavci in mladi bomo s to akcijo, ki bi jo morali občasno ponavljati skozi vse leto, napravili svoje bivanje In delo prijetnejše in boljše. Naj bo tudi to odraz našega boljšega ih spoštljivejšega odnosa do našega naravnega in grajenega okolja nasploh.
Želimo vam uspešno delo za lepšo, pomladno podobo našega mestal
ODBOR ZA ČISTO IN ZELENO LJUBLJANO pri P MK SZDL
LJUBLJANA
Vabilo na predstavi gledaliških skupin
1. aprila ob 19. uri se bodo v KMETSKEM DOMU V BERIČE' VEM, v okviru področnega srečanja gledaliških skupin ljubljanskega območja, predstavili igralci Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Medvode s komedijo Mira Stefanca VEČNA LOVIŠČA in farso Ervina Fritza KOMISIJA ZA SAMOMORE.
V Večnih loviščih birokratski pojavi (naš socializem) obsedaj0 tudi nebesa do tiste mere, da so vsi nebeščanl od Boga, Marij® in Jožefa, pa do Petra, Gabrijela, Smrti in Magdalene strašansko zaposleni uradniki (vrstijo se sestanki, govori...). Skratka, samoupravljanje v vsej svoji spačeni podobi.
Telesnokulturna skupnost za najem nima denarja, Gostinsko podjetje Ljubljana ga bo preuredilo v fitness center
Predvsem tisti, občani, ki radi plavajo, so doslej brez uspeha spraševali zakaj zimski bazen pri Šternu he obratuje in kdo je kriv zan to. Največkrat so bila ta vprašanja naslovljena na telesnokulturno skupnost. Lastnik bazena pa je vseskozi Gostinsko podjetje Ljubljana; zgradilo ga je leta 1975 in z njim tudi upravlja.
Leta 1982 je GP Ljubljana bazen zaprlo z utemeljitvijo, da ni kurilnega olja za ogrevanje vode in od takrat je bazen zaprt.
Glede na dejstvo, da'ima Ljubljana le en zimski bazen nrivoli), bi morali razmišljati tudi o ponovnem odprtju bazena na Sternu. Za telesnokulturne potrebe bi bazen vsekakor potrebovali. Treningi plavalcev, plavalni tečaji in rekreacijsko plavanje - s temi programi bi bazen lahko normalno obratoval, predvsem pa v Ljubljani manjka bazen za učenje plavanja (v Tivoliju veliki, bazen ni primeren za učenje plavanja, mali bazen pa je polno zaseden).
GP Ljubljana je izrazilo pripravljenost, da odda v najem telesni kulturi, vendar so bili njihovi pogoji nesprejemljivi. GP Ljubljana je bilo pripravljeno oddati bazen s pogojem, da najemnik pokrije letne amortizacijske stroške. Telesna kultura (ali vzdrževalec) pa bi morala kriti še vse stroške tekočega obratovanja, predvsem pa bi moral bazen usposobiti za obratovanje, saj že 7 let v njem ni vode. Verjetno bi se v telesni kulturi našla sredstva za zagon in tekoče upravljanje. Nesprejemljivo pa je dodatno pokrivanje stroškov GP Ljubljana, ki pa teh sredstev ne bi vlagalo v bazen, temveč v druge gostinske objekte.
Samoupravni interesni telesnokulturni skupnosti Bežigrad je bilo obljubljeno, da se bo za usposobitev bazena zavzela Teles-nokulturna skupnost Ljubljana, saj bi za telesno kulturo v Ljubljani to bila pomembna pridobitev (predvsem za učenje plavanja). Vendar pa pod pogoji, ki jih je postavilo GP Ljubljana in ob dejstvu, da ni na voljo sredstev za obnovo, telesna kultura sama ni mogla prevzeti te naloge.
Gostinsko podjetje Ljubljana je našlo sedaj novo rešitev in sicer bodo bazen preuredili v fitness center.
Ljubljana tako izgublja pomemben športni objekt. Polemike o tem ali zimski bazen potrebujemo ali ne, pa se bodo razvnele šele takrat, ko bo nekdo opozoril, da število neplavalcev v Ljubljani ponovno raste, vendar bo za ureditev bazena Štern takrat že prepozno.
POLDE KOVAČ
Udeleženci letne konference aktivistov OF slovenskega naroda nekdanjega rajona OF Ježica so predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije poslali naslednje sporočilo:
»Z letne konference aktivistov OF slovenskega naroda, nekdanjega rajona OF Ježica, vam in preko vas vsem drugim, sporočamo, da podpiramo sedanje slovensko vodstvo pri njegovi politiki, varovanja suverenosti slovenskega naroda. Obenem želimo, da dvakrat premislite kako ravnati, ko in kadar uvidite potrebo po uveljavljanju naše suverenosti, da ne bi s priznavanjem bogastva različnosti, namesto jačanja mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, morebiti le te slabili; da ne bi ob hudih prelzkušjah podlegli čustvom In delali napake kakršne vidimo in očitamo drugim; da ne bi šli pod pritiski trenutnih, četudi resnih, okoliščin v javne akcije z novimi politični organizacijami, čez razumno mejo; da bi bili močneje usmerjeni v zamenjavo kadrov, ki sedanjim razmeram niso kos. Veseli nas, če že oziroma, če tako delate.«
»Kaj veš o prometu«
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine. Bežigrad je razpisal že XXI. občinsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Učenci osnovnih In srednjih šol se bodo 12. aprila pomerili na osnovni šoli Milana Šušteršiča. Prijaviti se morajo do 10. aprila na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Bežigrad.
Vsaka šola lahko sodeluje z eno ekipo.
V Komisiji za samomore pa mora v državi vladati red, saj ®® denimo tudi obesiti ni mogoče brez odobritve in potrdila konti' sije za samomore. Papirji za samomor morajo biti ravno tak0 urejeni, kot na primer prepis avtomobila, le da za samomor ni treba plačati prometnega davka in na vlogo ne prilepiti kolka.
Gjede na to, da bo to prikaz najboljšega kar predstavi]® ljubiteljska kulturna dejavnost v ljubljanski regiji, pričakujento vašo udeležbo v čim večjem številu.
ZKO MESTA LJUBLJANA in KUD JURIJ FLEIŠMAN
Odprti telefon
— ’ J w	* f* r \ V-* IJ V>»	vaiMVJOM V V./UO 11 11/1 1 ’
»prometu vključili čim večje število udeležencev v prpmetu, ker bomo le s skupnimi napori lahko dosegli zastavljen cilj, to je 10% zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu, smo organizirali ODPRTI TELEFON.
Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, da nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za Izboljšanje varnosti na naših cestah.
PRVA BANKA NA LEVEM BREGU SAVE
V stavbi krajevne skupnosti Franc Ravbar na Titovi cesti 373 na Črnučah je vse nared za odpiranje prve bančne poslovalnice na območju naše občine na levem bregu Save. Adaptacijo prostorov so zelo hitro in uspešno opravili samostojni obrtniki. Gre za organizacijo Beograjske banke, temeljne banke Ljubljana. V njej bo zaposlenih 7 delavcev v dveh izmenah, od 8. do 18. ure in v sobotah ob 8. do 12. ure. Agencijo vodi Bežigrajčanka Slava Tkalec. Prepričana je, da bodo imeli dovolj strank za uspešno bančno poslovanje.
Foto: IVAN ŠUČUR
Uspešno delo
Z letne konference aktivistov OF medvojnega aktiva Ježica / Sporočilo republiški konferenci SZDL
Aktivisti medvojnega rajona OF Ježica, ki je pokrival območje sedanjih devetih krajevnih skupnosti ljubljanskega Posavja, so v petek, 23. marca, zbrani v OS Danile Kumar, pregledali delo, pred štirimi leti Izvoljenega odbora in novemu odboru določili smernice za delo v naprej.
Člani odbora so bili aktivni pri spodbujanju praznovanja krajevnih praznikov in spominskega dneva ljubljanskega Posavja, pri tolmačenju razstave o domicilnih enotah občine, ki je obšla vse osnovne šole v občini, pri obnovi partizanske grobnice v Stožicah In pri zbiranju podatkov o padlih partizanih In ubitih aktivistih OF; gradivo o tem naj bi drugo leto Izšlo v posebni spominski knjigi. Zbor se je Izrecno zahvalil za zbiranje podatkov Silvestru Čebulju In za blagajniško poslovanje Stanetu Kosu. Pohvalo in zahvalo pa je zbor izrekel tudi devetim svetom KS, devetim ZB NOV in KK SZDL za organizirano proslavljanje 7. septembra in GRADBENEMU PODJETJU BEŽIGRAD za zgledno sodelovanje pri obnavljanju partizanske grobnice v Stožicah.
Udeleženci zbora so izvolili nov odbor in v njem za novega predsednika Staneta Komana in podpredsednika Nina Dekleva. Počastili so tudi svoje člane, ki so lani ali bodo letos praznovali zelo visoke življenjske
Cepljenje psov proti steklini
Veterinarski zavod ljubljanske regije obvešča, da bo cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu:
■	4. aprila: od 8. do 9. ure pri Francu Koširju, Tomačevo 37; od 10. do 11. ure pri KS Franc Ravbar, Titova 373, Črnuče; od 12.30 do 13. ure pri Jožetu Pečarju Nadgorica 18.
■	5. aprila: od 8. do 9. ure pri Milanu Ramovžu, Ulica Danile Kumar 7 na Ježici; od 10. do 11. ure pri Ivanu Kregarju, Savlje 56; od 12. do 13. ure na dvorišču gostišča Bežigrajski hram,
Hranilnlška ulica 1.
■	6. aprila: od 8. do 9. ure pri Moravčanu v Šentjakobu, Soteška pot 19; od 9.30 do 10. pri Cirilu Gradu Beričevo 23; od 11. do 11.30 pri Ivanki Pozaršek, Dol 7; od 16. do 17. ure na dvorišču gostišča Bežigrajski hram, Hranilnlška ulica 1.
Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev.
--------------ZBOR OBČANOV
Ustanovitelj In Izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zvez« delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad
Glavni urednik: Vlado Barabaš; odgovorni urednik: Janez Snoj' tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216 / Tel®' foni: 314-745 in n. c. 329-041, Interno 357 Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno vs« gospodinjstva in vse delovne organizacije v bežigrajski občin* Rokopisov in fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri P08' 61102 Ljubljana/Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska kom®' renca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte slov®0' skega naroda, leta 1980 nagrado in priznanje občine Bežigrad, 1®’ 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije
Tisk In korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Lju°' Ijana, Titova 35 Naklada: 25.000 izvodov
PRIHODNJA ŠTEVILKA 18. APRILA