LJubljana/ sobota 30. aprila 1932 Cena t Din Lpravništvo: L .oljana, Knailjeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ud. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta šl 13. — Telefon šl 2455. Podružnica Celie: K.ocenova ulica št 2. — Telefon ŠL 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praha čislo 78.ISO, VVien št 1 °S 241 Naročnina &oasa mesečno <25 — L).n, za fnozem« 40— Dn. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123. 3124 3125 itn 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 25S2). Celie Kocenova ui % Telet it Rokopisi se ne vračajo. — Oala>i po farifu Odmor v ženevi Posvetovanja državnikov velesil bodo obnovljena šele ob Koncu maja — Dr. Brunmg o svojih ženevskih razgovorih zineva, 29. aprila d. Včeraj so predsednika angleške vlade Macdonaida posetili dr. Briining, Paul Boncour in Stimson. Državniki so se razgovarjali predvsem o vprašanju, kako naj bi se nenadoma prekinjena pogajanja čim prej zopet obnovila. Ni izključeno, da se bo Stimson, ki je danes odpotoval iz ženeve, po kratkem bivanju na Rivijeri, prihodnji teden zopet vrnil. Paul Boncour je včeraj Macdonaldu ponovno izrazil Tardieujevo obžalovanje, ker se ni mogel vrniti v ženevo kljub prvotni nameri kakor tudi njegovo pripravljenost, da nadaljuje začete razgovore. Obenem je sporočil, da mu jc povsem nemogoče priti pred 9. majem v ženevo. Ali se bo Stimson v resnici odločil, da ostane v Evropi in ali bo Macdonald še enkrat prišel v ženevo, je še dvomljivo, kt-r tudi povratek dr. Briininga v Ženevo v tednu po 9 maju zaradi nemških notranjepolitičnih razmer skoro nemogoč. V krogih francoske delegacije poudarjajo izrecno, da je Tardieuju v resnici onemogočila prihod v ženevo edino le njegova bolezen in da izjave zadovoljstva francoskega nacionalističnega tiska zaradi pre-kinjenja pogajanj niso noben dokaz, da ne hi Tardicti prišel v Ženevo, če ne bi nenadoma obolel v grlu, ker mu nihče ne more odrekati os°bnega poguma in odločnosti. London, 29. aprila d. Kakor se govori, "c prizadevanja Macdonaida in Simona za omogočenje konference med nemškim državnim kancelarjem dr. Briiningom, francoskim ministrskim predsednikom Tordi-cujem in angleškimi politiki nadaljujejo. Za zdaj je predvideno, da se bo nova konferenca sestala 18. maja. Na njej naj bi se nbravnavala najvažnejša razorožitvena vprašanja, nemška zahteva po enakopravnosti ter francoski načrti za internacionalizacijo zrakoplovstva. Delni sporazum o lausann-ski konferenci London, 29. aprila g. Kakor poroča >Dai-ly Telegrapli«, so se Macdonald, Stimson in Briining načelno sporazumeli, naj se na lausannski reparacijski konferenci kon-rnoveljavno uredi vprašanje vojnih dolgov. Velika Britanija in Nemčija želita črtanje vseh obveznosti, ki izvirajo iz vojne. Stališče Francije še ni znano, ker je ministrski predsednik obolel in se ni mogel udeležiti zadnjih posvetovanj. V Washingtonu je sklep državnega tajnika Stimsona, da se vrne v Zedmjene države, povzročil veliko presenečenje, ker se upanje za rešitev razorožitvenega vprašanja ni izpolnilo. Briiningova izjava ženeva, 29. aprila d. Nemški državni ka.ncela.r dr. Briining je sprejel danes zastopnike svetovnega tiska, ki jim je podal izjavo o svojih ženevskih razgovorih. V uvodu je poudarjal, da. je prišel v ženevo, ne rla bi posegel v razpravo glavnega odbora razorožutvene konference, temveč, da bi razpravljal z vodilnimi državniki raznih držav o perečih važnih vprašanjih. Razmere so bile ob tej priliki razjasnjene za celo vrsto zadev. Posebno obžaluje, da je francoski! ministrski predsednik obolel, ker se zaradi njegove bolezni razgovori v tem tednu ne morejo nadaljevati. Kar se tiče razorožitvenega vprašanja, vztraja Nemčija na svoji zahtevi po enakopravnosti m po dejanski razorožitvi. Nadalje je dr. Briining ipoudarjal, d?, je treba tudi glede na reparaei.jsko vprašanje pogledati v i.ice dejanskim razmeram. Ne gre samo za gospodarska in tehnična vprašanja, temveč za ustvaritev psihične podlage za večje medsebojno zaupanje narodov. Ker se stvari ne moj-jo tako naglo rešiti kakor bi bilo z a žaljeno, še ni treba izgubljati poguma. Dejstva se razvijajo izredno hitro in zato jim je treba tudi prilagoditi razvoj posvetovanj, da ne bi priš;e rešitve prepozno. Dr. Briining stvari pred prepočasno in nepopolno rcšf.tvMo označenih vprašanj. Nemčija se zaveda, da teh vprašanj ne more sama rešiti in da je danes bolj kakor kdaj prej potrebno mednarodno sodelovanje, zlasti pa sodelovanje Francije. Treba jc napraviti konec položaju med vojno m mirom ter prit; do resničnega na svobodnem sporazumu zasnovanega miru. Ne sme se ipoiabitii, da je razburjeno politično razpoloženje v Nemčiji večji del reakcija na gospodarsko bedo, ki tlači nemško prebivalstvo, kakor tudi na to, da je Nemčija v splošnem političnem pogledu doživela preveč razočaranj. Ako se nemškemu narodu prizna pravica ter nudi v težavnih trenutkih pomč, bo lahko postal močno jamstvo svetovnega miru. London, 29. aprila č. Tisk pripisuje vc-lak pomen izjavi dr. Briininga, ki jo je po dal snoči. »Times.; 'In >Morningpost- ugotavljata, da se izjava v mnogem sklada s stališčem britanskih UTad.n.ili krogov. Tardieu za nov moratorij ? London, 29. aprila č. >Daily Teiegraph« je objavil vest iz Pariza, da je Tardieu v poslednjih dneh pristal na tt>, da sc moratorij za vojne dolgove in reparacije podaljša za dobo dveh let. Poročilo finančnih strokovnjakov o Podunavju ženeva, 29. aprila d. Finančni strokovnjaki na pedunavskem vprašanju zainteresiranih velesil so danes dokonča'i svoje delo z izdelavo poročila, ki bo predloženo sedaj diplomatskim zastopnikom vseh štirih velesil. Hendersonov demanti Ženeva. 29. aprila, s. Predsednik razoro-žitvene konference Henderson demantira govorice o odgoditvi razorožitvene konte-rence in o prekinitvi tekočih poslov. Ostalo bi pri dosedaniih dispozicijah, po katerin bodo tehnični odbori čim prej končali svoje del'--, .ia bo mogel glavni odbor pričeti razpravo ostalih točk svojega programa. Nove zasilne odredbe v Nemčiji Reorganizacija brambnih organizacij - Povratek narodnih socialistov v državni zbor Berlin, 29. aprila s. Državna vlada se bo po povratku kanoelarja dir. Briininga iz ženeve bavila s celo vrsto novih zasilnih naredb. Najvažnejša se tiče brambnih formacij. Prepoved Hitlerjevih napadalnih oddelkov bo zaradii enotne uredbe za vse slične formacije postala brezpredmetna in bo ukinjena. Obrambne formacije bodo po novi zasilni naredbi obnovljene v novi organizacijski obliki. Pogoj za to je, da opu-ste svoj vojaški značaj. V Berlin sta prispela vodja narodnih socialistov Adolf Hitler ter vodja centruma prelat dr Kaa-s. Državni koncelar dr. Briining se bo vrnil iz ženeve jutri. Glede na to je pričakovati, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med centrumom .in na- rodnimi socijalisti zaradi sestave pruske vladne koalicije. Večina je vladi dr. Briininga v prihodnjem zasedanju državnega zbora že zagotovljena, ker je sklenila gospodarska stranka, da jo bo še nadalje podpirala. Monakovo, 29. aprila d. Po sporočilu na-rodnosooijaKstične korespondence, se bo ■narodno-socijalistična državnozborska frakcija 9. maja udeležila vseh razprav državnega zbora in tudi dela v odborih. Dunaj, 29. aprila AA. Včeraj so na Dunaju krožili glasovi, da bo Hitler v kratkem prispel v Avstrijo. Na dunajski policiji izjavljajo, da ji o tem ni ničesar znanega iln da Hitler š? ni zaprosil za -dovoljenje in prihod r Avstrijo. Tardieujeva ponudba radikalom Pariz, 29. aprila, č. V radikalnih vrstah je ostro odjeknila ponudba Tardie-uja radikalni stranki. Včeraj se je namreč v Bel-fortu vršilo zborovanje, na katerem je državni tajnik Cathala prečital govor ministrskega predsednika, ki je bil zarad-i bolezni zadržan. Na Tardieujev govor je od-govoirl Herriot v svojem listu s člankom, v katerem pravi: Ministrski predsednik poziva radikale k sodelovanju. Ta poziv pomeni poslednji poizkus večine, da si ohrani oblast. Neverjetno pa je, da bi republikanska stranka dala drugačen odgovor nego negativen. Radikalna stranka mora očistiti državo vseh reakcijonarnih elementov in francosko ljudstvo si mora izbrati le predstavnike, ki so čisti republikanci. Grško sporočilo velesilam Atene, 29. aprila, č. Finančni minister jc imel danes daljši razgovor s francoskim angleškim in italijanskim poslanikom v Atenah. Pri tej priliki je sporočil vsem trem zastopnikom velesil, da pričakuje Grčija od lausannske konference izdatno finančno pomoč. Če se to ne bo zgodilo, bo Grčija prisiljena ustaviti plačevanje svojih inozemskih dolgov z obrestmi vred. Odklonjeno carinsko pooblastilo Hoovru Washington, 29. aprila, č. Reprezentančna zbornica je sprejela z 202 glasovi proti 171 demokratski predlog, da se zavrne predlog predsednika .Hoovra in tarifne komisije. po katerem se jima prizna pravica zniževati in poviševati carine po lastni uvidevnosti. Ker je ta predlog sprejel tudi senat z 42 glasovi proti 30. bodo sedaj sklep pociali predsedniku Hoovru. Gotovo je, da bo proti temu stališču ameriškega parlamenta Hoover izrekel svoj veto. Smrt bivšega predsednika Argentine Pariz, 29. aprila. AA. Davi ob 1.05 je umrl bivši predsednik argentinske republike g. Lrlburu. ki se je podvrgel v neki tukajšnji bolnici nevarni operaciji. General Uriburu je bil eden izmed vodilnih osebnosti v argentinski politiki v XX. stoletju. Spočetka je bil pristaš predsednika Irigovena in je 1. 1917. in 1919. zadušil dve vstaji proti njemu. I. 1928. pa je izpremenil svoje mišljenje in je sam organiziral upor ter izvedel državni prevrat. Končno pa so uporniki strmoglavili tudi njega, nakar je pobegnil in živel kot emigrant v Parizu. TAJNI PAKT MED ITALIJO IN NEMČIJO ? Senzacionalna vest pariškega lista - Pakt je naperjen predvsem proti Franciji in njenim zaveznikom — Dogodki zadnje dobe potrjujejo te informacije Pariz, 29. aprila, č. V mednarodni politiki se ie že delj časa opažalo tesno sodelovanje med Italijo i;i Nemčijo. Prav posebno pa se je to paktiranje pokazalo na razorožitveni konferenci, kjer ie Italija podpirala stališče Nemčije. ki jc bilo često v popolnem nasprotju z dotedanjo politiko Italije. T-.idi v reparacijskem problemu se vedno znova podčrtava solidarnost Italije z Nemčijo, a prav tako podpira fašistični tisk — brez dvoma po višjem nalogu — nemške revizijonistične težnje. Vse to je dalo že davno misliti vsej evropski diplomaciji, ki je imela že mnogokrat priliko ugotoviti, da nemška zunanja politika ni iskrena. Kljub temu. da jc bilo vse to že znano, je vendar vzbudila ogromno senzacijo vest. ki jo objavlja »Fcho de Pariš« na podlagi informacij svojega znanega diplomatskega sotrud-nika Pertinaxa. ki je že često dokazal, da je dobro informiran o vseh zakulisnih dogodkih mednarodne politike. Pertinax zatrjuje na po-dlagi svojih informacij iz popolnoma zanesljivega vira, da obstoja med Italijo in Nemčijo tajni pakt. ki je bij sklenjen ob priliki poseta dr. Briininga in takratnega zunanjega ministra dr. Curtiusa v Rimu meseca septembra lanskega leta. Uradni komunike o razgovorih, ki so se takrat vodili med Briiningom in Curtiusom na eni ter .Mussolini.icm in Grandijem na drugi strani, samo naglasa, da so se razgovori nanašali na vse aktualne probleme ter da je bilo ugotovljeno popolno soglasje med Italijo in Nemčijo. Izrecno pa se je takrat zanikalo, da bi imel sestanek kak globlji pomen. Kmalu pa se je pokazalo, da je šlo za politično velevažne dogovore. Sklenjen je bil tajni pakt, ki vsebuje tri glavne točke, in sicer: 1. Nemčija in Italija bosta tesno sodelovali v vseh zadevah, nanašajočih se na južnovzhodno Evropo, da bi tako ustvarili protiutež francosko - jugoslovenski zvezi. 2. Skupno si bosta prizadevali, da sc Francija kar najbolj razoroži ter da se ji v smislu člena S pakta Društva na- ombni atentat v šanghaju Atentator Korejec — Trije generali smrtno nevarno ranjeni — Atentat aranžiran iz Moskve — Možnost konflikta med Japonsko in Sovjetsko unijo Šanghaj, 29 aprila, d. Pri včerajšnji veliki paradi japonskih čet v proslavo rojstnega dne m'kada v llonkcvparku je zagnal neki Korejec bombo na srednjo tribuno, kjer ,so bili zbrani najvišji japonski dostojanstveniki. Paradi so prisostvovali poleg drugih vrhovni poveljnik japonskih čet na Kitajskem general ŠiroSava, japonski poslanik na Kitajskem Šigemicu, bivši poveljnik japonskih čet general Ujeda ter več drugih japonskih generalov, kakor tudi japonski konzul v šanghaju. General Ujeda, general širo.^ava, poslanik Šigemicu in general Namura so b'li smrtno nevarno ranjeni, 12 drugih dostojanstvenikov pa je dobilo hujše poškodbe. Paradi se je udeležilo 10.000 vojakov. Okoli tribune, na kateri so bili zbrani diplomati i«i gencna'i, jc bila velika množica ljudi Vse osebe, ki so bile na tribuni, je silna eksplozija vrgla na tia. Atentat je povzročil veliko zmešnjavo. Parada ie bila takoj prekinjena, ranjence pa so odpeljali v bolnico, kjer so jih takoj operirali. Atentatorja, ki jc baje korejski komunist, so prijeli. Japonske čete so po atentatu obkolile ves park in aretirale več isto ljudi. Kakor zatrjujejo v japonskih krogih, je bil atentat aranžiran iz Moskve. Zato ni izključeno, da bo zaradi tega prišlo do večjih diplomatskih zapletljajev med japonsko in sovjetsko vlado. Priznanje atentatorja Šanghaj, 29. aprila, s. Ko so japonske čete po atentatu zaprle park, so preiskali veliko število gledalcev, ali imajo pri sebi kako orožje. Končno je bil aretiran moški, ki je bil osumljen, da je izvršil atentat. Poleg njega jc bilo aretiranih še sedem Kitajcev. Težko ranjenega generala Širosavo so morali v bolnici operirati. Čete so le 6 težavo preprečile, da množica ni ubila atentatorja. Ni izključeno, da se bo zaradi tega atentata položaj na Daljnem vzhodu zopet poslabšal, čeprav ga je izvršil Korejec. Atentat bo nedvomno zelo ojačil vojno razpoloženje na Japonskem. Šanghaj, 29. aprila, g. Bombni atentat proti japonskim generalom je zbudil zaradi morebitnih posledic veliko razburjenje. Aretirani Korejec Jangokicu je po dolgem zasliševanju priznal, da je izvršil atentat. O vzrokih dejanja noče ničesar povedati, priznal pa je. da je bombo vrgel sam. Med sedmimi aretiranci, ki so osumljeni sokrivde, je pet Korejcev, en Rus in en Kitajec. Rus je po poklicu pomožni stražnik v parku Hongkev. Policija je kljub udeležbi Rusa in Kitajca mnenja, da gre za maščevanje Korejcev proti osovraženim Japoncem. Bomba je padla pod tribuno. Prvo pomoč je nudil ranjencem ameriški vojaški ataše, ki je stal za tribuno. Ranjenih je bilo pet japonskih vojaških dostojanstvenikov. ki so vsi dobili hujše poškodbe. Zastopnik kitajskega zunanjeja ministrstva Čang ie izrazil japonskim oblastem v Šanghaju obžalovanje kitaiske osrednje vlade zaradi atentata na japonske generale. Šanghaj. 29. aprila, s. Atentator pri paradi v Šanghaju ie član korejske neodvisne stranke. Imel je pri sebi še eno bombo. Vet-drucih Korejcev, ki m osumljeni sokrvtie, je bilo aretiranih v francoski koncesiji. Povzročitelj atentata je baje član provizonie korejske vlade in stanuje v francoski koncesiji. Odmev v ženevi Ženeva. 29. aprila, s. Vest o atentatu ni i?ponske diplomate in gen^rabieto je povzročil v ženevskih krogih resno vznemirjanje. (V japonske strani se izjavlja da bo kljub atentatu, ki ca je izvršil Koreiec. posrečilo doseči v pogajanjih za kitajsko-iaponsko premirje sporazum, tako da bo za soboto dopoldne določena plenarna potekla brez incidenta in Jt>o sprejet načrt re- so'jrije. V poučenih krojili p.i kljub temu nrf. ijo. da se jr> položaj v Snngiiai1! if<'os,ril in da b*; to neucrodno vpi>:a'o tu Ji na ženevska pogajanja. Krvavi boji v Mandžuriji liarb n, 2°. aprila, g. Po dospelih vesteh se na vzhodnem ozemlju v zhodn o-k i ta jsk c železnice neprestano ponavljajo nemiri. Ne mine dan. da ne bi Čunguzi napadli kake železniške postaje ali skladišča. Pred dnevi ie oddelek Čungnznv napadel železniško postajo čituche. oiVenil blagajno ter odvede! železniško osobje. Harbin. 29. aprila, s. Na južnovzho.Jni fronti Mandžurije je prišlo v med japonskimi četami in Kitajci, ki so se uprli proli novi mandžurski vladi. Japonska glavna kolona pod vodstvom generala Mu-raia je napadla upornike, ki so zasedli llai-lin. Bika je trajala vso noč od sre.le ni četrtek Kitajci, katerih število se ceni na 6000 mož, so imeli 200 mrtvih. Japonci, ki so nato zasedli Hailin. so zaplenili oklepni vlak. dva lopova in več drugpjra mat-rijala. Harbin. 29. aprila, č. Ob reki Sungari se v:hude borbe med japonskimi četami ui kitajskimi uporniki. Uporniki «0 zaenkrat v premeri, ker se zaradi povabili in razdejanih cest lažje gibljejo kakor pa okorna japonska arliljerija in težki avtomobili, s katerimi prevažajo japonske čete. Japonski pariiik. na katerem je bilo okrog 500 japonskih vojakov, so uporniki potopili. Vzhodno-kitajska žel-^ica je do postaje Inaoma v nasesti upornikov. Odpoklic generala Bliicherja Berlin, 2°. aprila, s. Vrhovni poveljnik riis-k h čet na Daljnem vzhodu, general Blii-cher, je bil nepričakovano odpoklican. Nje-go vodpoklic pomeni baje popuščanje sovjetske vlade napram Japonski, ker je Biii-cher kot neizprosen sovražnik Japoncev in odličen vojskovodja vedno predstavljal nekako grožnjo. Macdcnaldova vlada v krizi? London, 29. aprila, g. Na kongresu liberalne stranke sta sin Llovda Georgea in hčerka Asquitha ostro napadla vlado. Odločitev. ali bodo liberalni min stri še ostali v vladi, bo najbrže še danes padla. V informiranih krogih računajo z izstopom liberalnih ministrov iz vlade. Znižanje ameriškega vojnega proračuna Washington, 29. aprila, č. Reprezentančna zbornica je odobrila proračun ministrstva vojne mornarice. Proračun znaša 326.3 milijone dolarjev ter je za 30 milijonov nižji od dosedanjega. Znižani so bili predvsem osebni izdatki. Od m nistrstva prvotno predlo/eni proračun je znižal že predsednik za 5S milijonov, sedaj pa še zbornica za nadaljnjih 16 milijonov. Priprave za manjšinski kongres Dunaj, 29. aprila. AA. V poslopju avstrijskega parlamenta se je sestal medpar-lamentarni pododbor unije za manjšinska vprašanja. V razpravo so posegli zastopniki Švice. Estonske. Češkoslovaške. Rumunije in Poljske. Zasedanje bo trajalo do sobote. Gre za to. da se najdejo sredstva in možnosti za ustvaritev raznh sklepov na bližnjem manjšinskem kongresu. rodov prizna kar najnižje stanie njene vojske in mornarice. 3. Zavzeli se bosta za to. da se prizna Sovjetski uniji v zasnovani Evropski uniji tak položaj, kakor bo najbolj odgovarjal interesom Italije in Nemčije. Vsi dogodki, ki so se odigrali v mednarodni politiki po rimskem posetu dr. Briininga. potrjujejo obstoj tega tajnega pakta. Nobena tajnost ni. da .ie italijanska diplomacija preprečila svoječas-no nameravani poset Lavala v Rimu. Na tem poset u bi se imela reševati važna vprašanja med Italijo in Francijo, toda Italiji seda.i očividno ni do tega, da bi prišlo do sporazuma s Francijo in so zato ostala brezuspešna tudi vsa prizadevanja Anglije in Amerike, ki sta ponovno pritiskali na Rim in Pariz, naj se sporazumeta zlasti v pomorskem vprašanju. Tajni pakti z Italijo so se Nemčiji že enkrat luido maščevali, zaključuje Pertinax svoj komentar. Dr. Briining naj pazi. da tokrat katastrofa ne bo še večja. Konferenca Male antante bo v Beogradu o Beograd, 29. aprila. M. Prvotno za prve dni maja določena konferenca je bila zaradi lausannske konference od-godena do junija. Ker se je pokazala potreba, da se zunanji ministri Male antante sestanejo še pred to konferenco, da zavzamejo stališče k perečim mednarodnim problemom, zlasti pa glede podunavskega vprašanja, je bilo med vladami Rumunije, Češkoslovaške rn Jugoslavije dogovorjeno, da se bo vršila konferenca Male antante za katoliške binkošti. t. j. 15. in 16. maja v Beogradu. Istočasno se bo vršila tudi konferenca Novinarske male antante. Velikonočno zatišje v Beogradu Beograd, 2P. aprila, p. V Beogradu je zavladalo žc popolno velikonočno zatišje, n^-nes pramujc pravoslavni svet svoj veliki petek. Zaradi tega je zavladalo žc popolna piraznično razpoloženje. Tudi v državnih uradih delo že skoro počiva. Večji del mi-nictrov je odpoto\ al na svoje domove, prav tako pa so zapustili prestolnico tudi vsf narodni poslanci in senatorji. Zatišje, bo trajalo do srede prihodnjega tedna, nakar se bo pričelo z->pct živahnejše dc'o in priprave za nadaljnje zasedanje Narodnega predstavništva. Beograjski listi bodo jutri zjutraj izšli v povečanem obsegu, nakar bodo tudi za novinarje napočile tridnevna počitnice Poset grškega zunanjega ministra v Beogradu Beograd. 20. jmrila. M. Današnji grški uradni list objavlja, da bo zunanji minister Mihalakopulos poseti jugoslov en ck o prestolnico takoj po konfercnci Male antante, t. j. v drugi polovici meseca maja. Poset ne bo imel samo vljudnostnega značaja, marveč se bodo pri tej priliki vršiti tudi važni razgovori gospodarskega značaja. Uvozne prepovedi v Avstriji Dunaj, 29. aprila, č. Glavni odbor Narodnega sveta je danes popoldne pričel razpravljati o uvoznih prepovedih, ki jih namerava uvesti vlada v zaščito domače industrije in trgovine. Če bo odbor odobril ob-š rno listo blaga, kojega uvoz bo omejen ali sploh zabranjen, bodo prepovedi stopile šo danes v veljavo. Vlada je namreč zahtevala, naj odbor to zadevo reši čimprej, kcc so začeli trgovci na debelo uvažati razno blago, kojega uvoz bo v bodoče prepovedan. V zadnjih dneh je zlasti narasel uvoz luksuznega blaga, kojega uvoz nameravajo popolnoma prepovedati. Dunaj, 29. aprila, s. Glavni odbor avstrijskega Narodnega sveta je danes popoldne odobril od vlade predlagano Iibto onih produktov, za čijih uvoz bo v bodoče potrebno posebno dovoljenje. Za Jugoslavijo pridejo v poštev naslednji produkti (številke označujejo v milijonih šiling hi vrednost uvoza za leto 1931): suhe češplie 0.6. klavna živina 4. prašiči 29, vino irj mošt v sodih in steklenicah 1.6. sveže alf zmrznjeno meso 4.4, mesene klobase 0 5 teleta, prašiči in sveže meso ne potrebuje io uvoznega dovoljenja, ako ležijo v -že lezniškem prometu na kolodvorih na Dura ju. Dunajskem Novem mestu. L'mzu. Gradcu. Solnogradu in Inomostu, torej v kra> jih z zaščitenim trgom v smislu zakona « premetu z živino. V Ameriki osem milijonov brezposelnih Nevv York, 28. aprila. AA. Po najnovejših podatkih o brezposelnosti, ki jih je objavil predsednik federacije za delo v Ze-dinjenih državah, se je število brezposelnih delavcev doslej povečalo na 7,950.000 ljudi. Trgovinski stiki z Italijo Skoro neopaženo za širšo javnost so se sredi marca pričela v Rimu trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. In v neobičajno kratkem času je prišla nato vest. da so pogajanja ugodno zakliučena: v ponedeljek je bil sporazum že podpisan. O vsebini sklenjene konvencije še niso znani točnejši podatki. vendar moremo iz brzega poteka pogajanj sklepati na veliKo obojestransko uvidevnost in dobro voljo. To je tem bolj razveseljivo, ako se spomnimo ostre polemike, ki se je razvnela lansko pomlad med italijanskim in jugo-siovenskim časopisjem o naših medsebojnih trgovinskih odnošajev. V takratnem ozračju bi najbrž sporazum ne bil tako kmalu dosežen. A sedaj je tu in upajmo, da bo ž njim taka neplodna gospodarsko - politična polemika za vselej zaključena. Nam v Jugoslaviji je mnogo na tem, da razširimo svoje trgovinske odnošaje v. Italijo, poglobimo gospodarske vezi /njo. Saj mora vsakdo priznati, da imata za gospodarsko sodelovanje baš ti za večino našega izvoza v poštev oredvsem sosednje države in da mora- Avstrijske volitve Dunaj, 27. aprila. Volitve so zrcalo, v katerem se odražajo T-sakokratne težnje, politični, gospodarski m socialni nabori dotičnega naroda. Če posedamo v tan zrcalu izid volitev, ki so se vršile v Avstriji istodobno z volitvami v večini nemških dežel, vidimo, da se notranje življenje v Avstriji razvija v isti smeri, kako* pri njeni veliki sosedi Nemčiji in nahajamo pa tudi veliko sličnost v tem razvojnem procesu na desno, za katerega za sedaj še ni mogoče reči, kje te bo ustavil. Revolucionarni 'nacionalizem gre tudi v Avstriji svojo zmagovito pot, naj-brž ne toliko pod vplivom težkih socialnih in gospodarskih prilik, kakor zaradi suge-ftivne psihoze, ki jo izvršuje Hitlerjev napredek v Nemčiji tudi na avstrijski del nemškega naroda. Zadnje volitve so bile v Avstriji novembra 1930, in sicer za državni zbor. Tedaj s<> prvič nastopili v volilnem boju heim-\vehrovci in nacionalni socialisti. Heim-v.ehrovei, ki so bil v volilni Vaugoinovi ■v ladi zastopani po svojem voditelju knezu Starhembergu. so si z vsem terorjem priborili komaj S mandatov od 165. a narodni socialisti, ki sO stali še bolj na desnici, so popolnoma propadli. Pri sedanjih volitvah je prišlo do neke skupinske izpremembe. Heirmvehr se ni mogel vdati v vlogo po-Itične brezpomembnosti in je zato nastopil revolucionarno. Po dveh ponesrečenih udarih lanske jeseni, ki sta dovedla do popolnega razsula organizacije, je sedaj smatral vsako kandidaturo za popolnoma brezizgledno. Tako so kot zastopniki skraine desnice pri sedanjih volitvah nastopili samo narodni socialisti, ki so si to ime izposodili v sosedni Nemčiji. Zaradi dosedanje nespametne, lahko bi rekli naravnost otročje politke skrajne desnice se njeni nasprotniki tudi to pot niso sniatarli za rosne in celo sama pred ietr leta najbrže še ni upala na uspeh. Šele predsedniške volitve v Nemčiji so ji daie moralno oporo in ji vlile poguma za obsežnejšo propagando, ki se je stopnjevala, čim bolj 60 se volitve bližale. Kljub temu oba glavna antagonista, socialni demokrati in krščanski socialci. narodnim socialistom še vedno nista pripisovala posebnega pomena, ms rveč sta svoje napade osredotočila drug na drugega. Presenečenje. ki je sledilo tej kratkovidnosti, je bilo zato tem neprijetnejše Nacionalni socialisti so se od brezpomembne skupine dvig-n li do upoštevanja vredne stranke: priborili so si na Dunaju snenem nad 200.000 glasov in 15 mandatov v občinskem svetu, ki je obenem deželni zbor. Samo za štiri mandate zaostajajo za krščanskimi socialci, ki so dosedaj imeli 40 mandatov. Res je. da se je občinski svet na Dunaju sedaj zmanjšal od 120 na 100 občinskih odbornikov. vendar so izgube krščanskih 6oeialcev le mnogo večje, kakor bi smele biti sorazmerno s tem znižanjem poslanskih mest_ Socialna demokracija je povsod obdržala svoje pozicije in stopa s 66 poslanci v dunaisk' občinski svet. Na Dunaju imajo še vedno dvetretjinsko večino v »rdeči mestni hiši«. Seveda so bili tudi ves čas volilne borbe vodilna stranka. Kazali so na fnančno delovanje Breitnerja in na socialne uredbe, ki so njegovo delo: nove občinske zgradbe s 60.000 stanovanji, 111 šolskih vrtov, prehrana revnih šolskih otrok brezplačna učna sredstva, brezplačna zdravniška oskrba dece itd. Nič niso koristili besedni izlivi vojnega ministra Vaugoina. ki ni mogel dovolj obsoditi rdečega gospodarstva, češ da je privedlo Avstrijo na rob propada. Vendar pri vseh nedostatkih gospodarskega poslovanja, ki mo še z večjo vnemo stremeti za razširjenjem trgovirtskih odnošajev s sosedi. Že dolgo vrsto let pa je največja od-jemalka našega blaga Italija, saj gre v njo četrtina našega izvoza. Lani smo izvozili v Italijo za 1199 milijonov di-.narjev blaga, predlanskim pa za 1919 milijonov. Podrobni podatki za preteklo leto še niso znani, zanimivo sliko našega izvoza v Italijo pa nam dajejo tudi podatki za leto 1930. V tem letu smo izvozili v Italijo za 822 milijonov dinarjev lesa in lesnih izdelkov, to je polovico vsega našega izvoza lesa; nadalje za 350 milijonov živine in mesa, kar predstavlja eno tretjino vsega našega izvoza živine in mesa, za 181 milijonov jajc, to je eno tretjino vsega našega izvoza jajc, in za 107 milijonov perutnine, to ie okrog 80 odstotkov vsega našega izvoza perutnine. Dobro se zavedamo, da moramo zlasti v današnjih trgovinsko-političnih razmerah kupovati predvsem v onih državah, ki tudi nam odkupijo največ blaga. Naša država je vedno vodila liberalno trgovinsko politiko in ni v svoji protekcijonistični politiki nikdar šla tako daleč, da bi žrtvovala svoje izvozne interese na ljubo zaščiti domače industrije in obrti. Pa tudi Italija ne spada v vrsto onih držav, ki so v zadnjem času privedle svojo zaščitno politiko do absurdnosti. Italijanske carin, postavke so sicer v gotovih primerih visoke, vendar Italija v večji meri ne ovira uvoza s posrednimi zaščitnimi ukrepi in z deviznimi predpisi. Ta okolnost je sporazum gotovo olajšala. Poostrene razmere, ki danes vladajo v mednarodni izmenjavi dobrin, bodo morda imele to dobro posledico, da se bodo trgovinski odnošaji med državami s časom uravnavali bolj po gospodarskih potrebah in po regi-onalno-ekonomskih vidikih, nego po političnih grupacijah. Sicer je Evropa šele v pričetku tega razvoja, vendar smatramo, da je nov trgovinski sporazum med Italijo tudi korak naprej v tej smeri. Nova dodatna pogodba je sicer sklenjena le za eno leto in se potem avtomatično podaljšuje za po! leta, vendar pričakujemo, da bo dala trajnejšo podlago za razvoj medsebojne trgovine med Italijo in Jugoslavijo. pod težo svetovnih razmer tudi na Dunaju ne more biti idealno, si ni nihče upal očitati Breitnerju osebnega okoriščevanja. Krščanski socialci so na Dunaju sicer precej izgubili na svojem položaju, po deželi pa so svoje postojanke obdržali ne okrnjene. Njihova 50 letna politična delavnost in starokopitnost poljedelskega prebivalstva, v katerem je klerikalizem globoko pognal svoje korenine, sta jim pomagali, da so še enkrat uspešno odbili napad desničarskega radika.lizma na deželi, kjer socializem med kmečkim prebivalstvom sko-■roda ne more računati na uspeh. Kakor za pruske, tako je tudi za avstrij ske volitve značilno, da je fašizem poraste! na račun skoro vseh strank sredine. Pravo katastrofo so doživeli Velenemci, ki so pod spretnim vodstvom dr. Schobra zadnja leta igrali zelo vplivno vlogo v avstrijski politiki. Pri nedeljskih volitvah niso mogli na Dunaju rešiti niti enega mandata. Čeprav imajo avstrijske volitve samo lokalen pomen in nimajo nikakega vpliva na avstrijski parlament, ki ima pred seboj še dveletno poslovno dobo. jim vendar lahko pripisujemo izvestno politično važnost. Nacionalizem je izpodkopal sedanje avstrijsko politično ogrodje. Tri manjše politične stranke, Velenemci, Landbund in Heimat-bund, so potisnjene ob stran, tako da je od sedaj naprej v avstrijskem političnem življenju računati samo s socialno demokracijo, krščanskimi socialci in nacionalnimi socialisti, ki so v nedeljo postali tretja najmočnejša avstrijska stranka. Za sedaj seveda ne bodo imeli kljub temu nikakega vpliva na vodstvo državne politike, zelo verjetno pa je, da bodo postali pri prihodnjih državnozborskih volitvah jeziček na tehtnici med obema vodilnima strankama. Obenem so te volitve zopet pokazale. da se nemški narod nevzdržno vrača k oni stari imperialistični miselnosti, k onemu pruskemu militarističnemu predvojnemu režimu, o kateerm je svet pred štirinajstimi leti upal, da mu je za vedno zlomil vrat. Lindberfrh se preseli v Francijo Washington, 29. aprila, č. Ker je Lindbergh izgubil vsako nado, da bi bil njegov otrok še živ in da bi mu ga roparji vrnili, je po nasvetu zdravnike* sklenil, da odpotuje za nekaj časa v inozemstvo, ker je tako on kakor njegova žena živčno popolnoma uničen. Na ponovne prošnje žene je Lindbergh sklenil, da se za stalno izseli Iz Amerike ter nastani v Franciji. K temu koraku se je odločil prav posebno še zaradi tega. ker je njegova žena zopet v blagoslovljenem stanju in se boji, da bi mu roparji ukradli tudi drugega otroka. Avstrija ne bo napovedala moratorija London, 29. aprila d. V spodnji zbornici je izjavil državni podtajnik za zunanje zadeve na tozadevno vprašanje, da ni prejel nobenega poročila angleškega poslanika na Dunaju o nameri avstrijske viade. da proglasi moratorij, zaradi česar tudi ne more biti nobenega govora o kakršnikoli akciji za varstvo interesov angleških podpisnikov avstrijskih posojil. Velika tatvina poljskega zlata Varšava, 29. aprila d. Na obmejnem kolodvoru Benčenu je bil iz carinskega urada ukraden zavoj, v katerem je bilo za 120.000 zlotov zlata, ki je dospelo iz Nizozemske za poljsko državno banko v Varšavi. Po odpovedanem sestanku petih velesil Ženeva. 28. aprila. Nenadna bolezen predsednika francoske vlade je prekinila ženevske razprave o razorožitvi, ki so baje dospele do stadija važnih odločitev. Po Tardieujevi odpoved, sta takoj napovedala svoj odhod Macdonald in Stimson, Grandi ni odpotoval iz Rima, Briining pa ima ravno sedaj loma dovolj važnega posla, da mu je odlog skoro dobrodošei. Nemška javnost je pokazala dosti iia-gnenja. da bi Tardieujevo bolezen označila za diplomatsko, vendar je kmalu opusti.a to misel, tem bolj ker bi bilo tudi Briiuin-gu glede na negotovost položaja doma težko pristati na kako dalekosežiiejšo oi.o-čitev. Hitler je mož, ki bi mogel nemilo desavu;.ra*i Briininga, tudi ako bi dal cen-trumu zahtevano jamstvo za priznanje vladne zunanje politike. Sk-vo v enak<-:n položaju je Francija, kjer bodo šele majske volitve pokazale ali bo francoska politika korakala po poti, po kateri sta krenila La-val in Tardieu, ali pa bo zopet ubrala staro brlandistično linijo. Posvetovanje petero velesil, določeno za petek, je bilo skrbno pripravljeno. Omogočilo naj bi bilo skrajšati debato o fran ooski in nemški razoro^itveni tezi, debato, ki je postala kronična in je le zadrževala uspešen potek konference Stimson i« Mat*donald sta rada pristala na pomeneK v ožjem krogu, ker sta uverjena, da brez francosko-nemškega sporazuma razorožitev ne more z mesta. Načelo varnosti, ki sa zahteva Francija d.n načelo enakosti oborožen j a. ki bi ga Nemčija na vso moč rada izsilila v Ženevi, se pač ne dasta združiti drugače nego na temelju obema državama kolikor toliko ustrezajočesa kompromisa. Velike važnosti za pomorsko razorožitev je bila. tudi nada, da se bo na pome.nku štirih dalo doseči zbližanje Francije in Italije, tako da bi se zaključki londonske pomorske konference dali morda raztegniti tudi na obe sredozemski velesili. Prekinitev posvetovanj v ZenevJ le francoski javnosti skoro dobro došla. Razlog za to je pred vsem že omenjeni negotovi predvolilni položaj, nič manj pa zagata, v katero je zašla konferenca po odločni izjavi Briininga, da ne more svojega. stališča popustiti v ničemer, in ko s« je Francija imela nadejati enake trdovrftt-nostj tudi od Italije. >Matin« odkrito priznava, da sestanek petih velesil itak ni obetal nika.kih izgledov za sporazum v perečih vprašanjih, kjer je Francija itak do skrajnosti popustila. Razen tega bi bil sestanek služil v prvi vrsti v to, da Stimson, Macdonald in Briining s kakršnimkoli najneznatnejšim uspehom zadovolje javnost v svojih državah. Ker pa se je njihova namera ponesrečila, se sedaj nejevoljni vračajo domov praznih rok. »EJcho <1p Pariš*, vplivno glasilo francoskih desničarjev, tolaži Tardieuja, naj se ne žalosti preveč, da je njegova bolezen onemogočila, sestanek velesil, ker gotovo ne bi biLo koristno, ako bi .privolil v kake obljube. Vse francoske koncesije bi b.ile brez pome.na, ker so ostale države odločene, da nasproti francoski tezi ne popuste v ničemer. Nameravani sestanek tedaj gotovo ne hi imel on etra pomena, .ki so mu ga pripisovali ženevski krogi, marveč bi gotovo povzročil samo razočaranje. Naivna je misel, da bi se v teku par ur dalo pre mostlt.i nas.nrot.stvo med Francijo in Italijo, ki n.i -nikakršen nesporazum, marveč razlika v načelnih stališčih. Ti,k pred francoskimi volitvami pa. tudi ni misliti na kako trajnejšo ureditev odprtih zadev z Nemčijo. >Jonma>l« je mnenja, da sta Macdonald i.n Stimson pripravila ta sestanek, da bi zabrisala porazen doje.m, ki so ga o Ženevi napravile nemške volitve, Stimson pa bi vsak uspoh fekoristil pri bližajočih se predsednških volitvah. Razumljivo je, da anglesšiki tisk močno obžaluje Tardieujevo obolelost in daje duška svojemu razočaranju, čujejo se nade na nadaljevanje pogajanj po francoskih volitvah. Pri tem pa angleški listi .poročajo, da bi se pomenek tikal tudi reparacijske konference v Lausannu ter nagiašajo, da Anglija ne bo dopustila odgoditve. ker hoče na vsak način, da se reparac.ijski problem uredi. O veliki Macdonaldovi nejevoljo priča tudi okoliščina, da je predsednik angleške vlade zapret.il z nadaljevanjem oboroževanja .na morju, aiko se Pariz in Rim ne bosta že kmalu sporazumela. Volitve na Štajerskem Gradec, 29. aprila, d. Deželna vlada ima sedaj zbrane volilne izide v 582 štajerskih občinah. V 446 občinah, kjer je bila vložena samo po ena kandidatna lista, se volitve niso vršile. Volilni izidi manjkajo še iz 50 občin. V vseh štajerskih občinah je bilo po dosedanjih izidih razdeljenih 9206 mandatov (1. 192=!. 10.288). od katerih so prejeli krščanski socialci 1786 (1427). Hei-matblook 68 (0), Landbund 487 (779), narodni socialisti 270 (23). socialni demokrati 1302 (1442). komunisti 21 (3), gospodarske stranke 3516 (3323). enotna lista 976 (1433), ostale stranke 780 (1868) mandatov. Proces proti Matuški Dunaj, 29. aprila, č. Prve dni maja se bo pričel proces proti Matuški, ki je izvršil znane atentate pri Bia Torbagvju, v Nemčiji in Avstriji. Dunajsko sodišče ga je obtožilo samo zaradi atentata v Ansbachu. Obtožen je zaradi javnega nasilja, za kar določa zakon kazen od enega tedna do sedmih let. Kljub temu, da toži državni pravdnik Ma-tuško samo zaradi atentata v Ansbachu in se Matuškova zločina v Bia Torbagvju in Jiiterbogu omenjata v obtožnici le v svrho boljše ilustracije, je pričakovati, da bo trajal proces 3 dni. Vse gradivo, ki se nanaša na ta proces, obsega 1000 tipkanih strani, obtožnica sama pa 22 strani. Ko Ivi Matuška prestal kazen, na katero ga bodo obsodili zaradi atentata v Ansbachu. bo izročen madžarski sodni oblasti, da ga sodi zaradi atentata pri Bia Torbagvju. Uspeh prepovedi »Nenszave« Budimpešta, 29. aprili d. Kakor poroča »Nepszava«. je vodstvo socialno-demokrat-ske stranke sklenilo, da zniža ceno lista od 1. maja za polovico. Agitacija za »Nep-szavo«. ki jo je svoječasna prepoved le pospešila, je imela v mestih in na deželi tako velik uspeh, da je sedaj postala pocenitev lista mogoča. Novi češkoslovaški tiskovni zakon Enotno tiskovno pravo za v so državo - Uveljavijenje široke tisko vne svobode Praga, 29. aprila d. Vlada je včeraj predložila poslanski zbornici načrt novega tiskovnega zakona, ki ga je izdelalo pravosodno ministrstvo. Z novim načrtom se razveljavljata oba doslej veljavna tiskovna zakona, namreč nekdanji avstrijski iz 1. 1862. ter nekdanji madžarski iz 1. 1914. z vsemi dodatnimi zakoni, in ureja tiskovno pravo enotno za vso češkoslovaško republiko. Načrt skuša zadovoljiti vse zahteve po tiskovni svobodi, pod katero ne razumeva samo svobode izražanja mnenja po tisku, temveč tudi čim večjo svobodo izdelovanja in razširjanja tiskovin. Razširjanje in izdajanje tiskovin ni, kakor doslej, odvisno v nobenem primera od dovoljenja oblasti, ako pa se odrejajo kake potrebne omejitve, je to zgolj v varstvo drugih važnih javnih interesov, ki niso nič manj upoštevanja vredni kakor tiskovna svoboda. Nevarnost zlorabe tiskovne svobode skuša novi predlog tiskovnega zakona preprečiti z določbami o resničnosti časopisnih poročil, o zaščiti mladine in o kaznih glede na odgovornost za vsebino tiskovin. Dopustnost zaplemb po upravnih oblastih se omejuje na neobhodno potrebno mero in prav tako je poskrbljeno za čim bolj pravilno sodno postopanje, v katerem se ima ugotoviti upravičenost zaplemb. še sporne določbe načrta novega tiskovnega zakona o kolportaži odrejajo, da je dovoljeno brezplačno razdeljevanje kakor tudi prodaja listov in tiskovin, ki ne presegajo ene pole, od hiše do hiše, na javmlh trgih in v javnih prostorih. Po sedaj veljavnem starem avstrijskem zakonu kol-portaža ni bila dovoljena, vendar pa se je tolerirala brez uporabe pravnih pripomočkov. Na vsakem v češkoslovaški republiki izhajajočem listu mora biti označena cena v češkoslovaški valuti, ki se v kolportaži ne sme prekoračiti. Zelo podrobne so določbe o tiskovnih popravkih. Izrecno se odreja, da se ne sme popravljati vse, kar je v listu natisnjeno. Popravljati se smejo samo dejstva, ne pa mnenja. Popravek ne sme polemizirati, temveč sme samo zanikati, popravljati sli pa ovreči dejstva. Objava popravka se more odreči, če je po svoji sestavi žaljiv m nespodoben. Novost je, da se peleg odgovornega urednika za vsebino lista uvaja tudi odgovorni urednik za inseratni del, za katerega veljajo enake določbe kakor za odgovornega urednika vsebine lista. Plačana poročila morajo biti posebej označena. Ta označba bo urejena z vladno odredbo. Posebna označba odpade, če je iz vsebine poročila ali po drugih okoliščinah brez-dvomno razvidno, da spada poročilo v inseratni del lista. Podkupovanje tiska se kaznuje z zaporom od 3 dni do 3 mesecev. Poseben odstavek je posvečen varstvu mladine pred takimi tiskovinami, ki bi bile sposobne porušiti naravni seksualni razvoj ali seksualno življenje, kakor tudi n ravni razvoj mladine na ta način, da bi zbujale v njej nagnjenja k zločinstvu in surovosti. O tem. katere tiskovine se ne smejo razširjati med mladino, ima odločati poseben kolegij pri prosvetnem ministrstvu, ki ga tvorijo zastopnilci oblasti in interesenti. V prostorih, ki so določeni za službo božjo, je dovoljena zgolj kolportaža liskovin nepolitične vsebine, ki služijo izključno verskim namenom dotične cerkve. Prepovedana je kolportaža pred prostori, ki so določeni za službo božjo, pred vojašnicami, kakor tudi pred šolami, ki jih poseča mladina pod 18. letom starosti, in sicer v času. ko gre mladina v množicah v šolo ali jo pa zapušča. Nadloge z beograjsko elektrarno Nerodno zavožen voz se težko spravi na pravi tir! O tej resnici bi mogla beograjska mestna občina zapeti marsikatero bridko pesem in ne bi bila najma.nj bridka med njimi pesem o mestni občinski elektrarni, ki ni — mestna občinska, vsaj za ceLih 25 let ne, ker ima za obratovanje elektrarne, ki se prične letošnjega meseca majnika, za taKo dolgo dobo koncesijo neka švicarska družba, s katero je prejšnja uprava mestne občine beograjske sk.le.ni-la tako pogodbo, ko se je pogodila ž n.io za gradnjo in opremo nove elektrarne. V beograjski javnosti se je mnogo i.n ne ravno kar najljubeznji vej.še razpravljalo o tej pogodbi, ka je bila tudi predmet ponovnim dolgotrajnim razpravam v mestnem občinskem svetu i.n odboru. Poudarjalo se je tudi, da so pogoji, ki jih je sprejela mestna ol>6ina vse pretežki za občino ln občinstvo, odjemalce električne st.ruje, ia da so se družbi .priznale take ugodnosti, da. je občina zelo zelo oškodovana ž njimi. O načinu in posebnih j pogojih.,;, ..kako je dobila švicarska družba to koncesijo, ee bo razpravljalo pred beograjskim kazenskim sodiščem in pride tedaj vsa zadeva v javnost, dočim pa naj se za sedaj samo ugotovi, da bo švicarska družba dajala strujo po 1.27 Din za k\v uro, pri čemer je morala občina jamčiti za minimalno porabo 39 milijonov kilovat, ni h ur. Cena struj.i pada in raste v razmerju s ce-nam-i premosra, če pade ali porast znaša, nad 10%, in sicer za eno pa.ro pri kilovat-nem času. Toda švicarska družba je imela Po pogodbi z občino pravico, da sklene s premogovniki dobavne pogodbe za premog za vso 25 letno dobo Koncesije, s čimer je seveda rečeno, da ostane cena st.ruji nei z premen j en a za vseh 25 let, izvze.mši v-čjo porabo, za katero je določeno, da bi znašala cena za presežek nad minimumom 30 milijonov do 40 milijonov 0.75 Din, za PTesežek od 40 do 50 milijonov pa po 0.65 Din za kw., brez ozira na ceno premoga. Kakor se trdi z vso gotovostjo, je pri sklepanju te pogodbe med -beograjsko mestno občino in švicarsko družbo igral glavno .vlogo nek.i naš domači premogovnik, fci je popolnoma izčrpan an bi bil lastnik dobavljal, seveda z dobrim zaslužkom, elektrarni premog iz drugih premogov uikov- Ker je bil res že prav skrajni čas, da se beograjska mestna občina in beograjsko meščanstvo reši takega izkoriščanja, ki naj bi bilo zapečateno za celih 25 let, je mestna občina beograjska poverila občinskemu predsedniku inž. Nešlču nalogo, da odpotuje v Švico in skuša na vsak način doseči izpreme.mbo pogodbe s švicarsko družbo. Predsednik občine se je sedaj vrnil rz Švice, kjer se mu je posrečilo, da je dosegel ilzpremembo, po kateri se bodo dobavne pogodbe za premosr sklepale samo za dobo dveh let. Mestna občina pa je priznala švicarski družbi pravico, da svobodno izbira doba.vitelja in kakovost premoga, toda pod pogojem, da se ob enakih svojstvih premoga daje prednost nižji ponudbi iln da se dražbe vrše v Beogradu. Sporazum se jc podpisal v Raslu. Ce občinski odbor odobri sporazum, se ho cena st.ruji odslej določevala vsako drugo leto i.n se ho zniževala ali zviševala, če bo cena premogu padla ali porasla nad 10" o. •Beograjsko meščanstvo pa. čaka s pričet-kom obratovanja nove elektrarne šo d.ri-ga neprijetnost, kii se tiče nje?o'li žepov. Nova elektrarna bo namreč dobavljala strujo z večjim naponom kakor stara elektrarna. Dočim ima dosedanja, struja napon 120-206 V, bo nova imela napon 220-3S0 V. Zato se bodo morale zamenjati vse žarnico za razsvetljavo in preurediti vsi električni aparati in motorji. Mestna občina bo za nove žarnice nosila 50% stroškov, drago polovico pa bodo morali trpeti odjemalci str u je. In če bo občina od-daja.la žarnice po tržn;i ceni, bo napravila wompn dobiček, ker ob tako osrromni dobav." gotovo dobi znaten popust. Za aparate .in motorje pa bo prispevala k stroškom za prenredbo v izmeri 16 do 70%, pač po starosti sedanje instalacije. To izgubo ji bo ■nadoknadil dobiček pml žarnicah, tako da bo stroške vse te preuredbe nosilo meščansko samo. V časih, kakor so sedanji, taka obremenitev meščanstva gotovo ni najprijetnejša in je razumljivo, da se Beograjčanje ne malo temveč precej — >buni,KK. Najdba čolna iz mostiščarske dobe Notranje gorice, 29. aprila. V Notranjih goricah so naleteli v sredo pri kopanju odvodnega jarka na njivi posestnika in gostilničarja Valentina Mraka na čoln, ki je menda iz mostiščarske dobe. čoln je zelo dobro ohranjen, le na enem koncu je razpadel. Dolg je 9 m, in izklesan iz enega samega debla, odnosno izžgan. Ležal je komaj 20 cm pod površino preko njive. Najdba je vzbudila po vsej okolici mnogo zanimanja. V Notranjih goricah so izkopali v prejšnjih letih že precej zanimivosti iz omenjene dobe. O najdbi je bil obveščen ljubljanski muzej in upamo, da se bo za najdbo pozanimal in z njo obogatil svojo zbirko iz mostiščarske dobe. Preiskava proti Bartuliču ustavljena Zagreb, 29. aprila, n. Banski stol v Zagrebu je ukinil preiskovalni zapor in ustavil nadaljnje kazensko postopanje proti I. Bartuliču, lastniku palače na Dolcu, kjer je nedavno prišlo do znane eksnlozije. Izkazalo se je namreč, da je g. Bartulič na vsej stvari nedolžen. Preiskava proti ostalim aretirancem se še nadaljuje, verjetno pa je, da bodo tudi lastnica Starfilma. gospa Spoljaričeva. ter operaterja Rupčič in Sušin v kratkem izpuščeni iz zapora. Posledice Kreuger je ve krize Stockholm, 29. aprila, d. Švedski vladi je bil predložen predlog za dovolitev novega moratorija podjetju Kreuger & Toli. Konkurz bo proglašen že sredi maja. Šved ski finančni minister je včeraj izjavil v parlamentu, da bo zaradi Kreugerjeve krize potrebna uvedba novih davkov, kakor tudi povišanje obstoječih. Tekoče ororačunsko leto izkazuje primanjkljaj 25 milijonov kron. - Drzen ciganski rop Zagreb, IP. aprila, n. Januarja lanskega leta je bila trboveljska gostilničarka Amalija Rasberger v Zaprešiču pri Zagrebu oropana. V Trbovlje so prišle k njej ciganke in ji prepovedovale, da je v Zaprešiču gostilna »Zemaljski raj« zelo poceni na prodaj. Pozneje se je oglasil tudi neki cigan, ki ji je priporočal, naj čimprej pride, da se pobotajo. Rasbergerjeva se je res odločila, da kupi gostilno in je 19. januarja v spremstvu svojega svaka odpotovala v Zaprešič. Pri sebi je imela 50.600 Din. V Zaprešiču ju je čakal na kolodvoru neki cigan, ki ju je odvedel namesto v označeno gostilno v cigansko taborišče, kjer so Rasbergerjevo popolnoma izropali, njenega svaka pa pretepli. Rasbergerjeva je stvar takoj prijavila sodišču, toda napadalci so brez sledu izginili. Šele prejšnji mesec so izsledili cigana Miška Nikoliča, ki je sodeloval pri napadu. Danes se je moral zagovarjati pred zagrebškim sodiščem. Seveda je zanikal vsako krivdo. Rasbergerjeva je v njem pod prisego spoznala napadalca, ki je bil nato obsojen na šest let ječe. Ostale cigane še zasledujejo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo, s porastom oblačnosti, prehodno poslabšanje vremena mocoče. — Situacija včerajšnjega dne: V južnem delu Evrope je zračni pritisk nekoliko narasel ter se še vzdržuje barometrski maksimum v dokij nepravilnih oblikah. Nad Atlantikom in severno Evropo leži nižji pritisk. V zvezi s tako razdelitvijo je prehodno poslabšanje vremena mogoče, pritisk je v naši državi v splošnem narasel za 0.1 do 2 mm, temperature pa za 1 do 3 stopinje. V zaledju js znašala temperatura 5 do 12, v Primortu pa 11 do 12 stopinj. Dunajska vremenska napoved za sobot«: Oblačenje od zapada, od časa do časa dež, toplo. IcEHEKl I OTROŠKI ■ CEVL3I B ZAPOMO K Maši kraji in ljudje Vzorno gospodarsko in prosvetno društvo Šentiakobčani imajo največjo javno knjižnico in najdelavnejši oder Ljubljana. 29. aprila. Ob mnogoštevilni udeležbi ter z onim mirom, ki jc mogoč lc pri društvu, katerega člani sc zavedajo pomena in ugleda svojega društva ter znajo ceniti delo društvenih funkcijonarjcv, se je vršil v petek v gostilni pri Kavčiču občni zbor Gospodarskega in kulturnega društva za Šentjakobski okraj v Ljubljani. Občni zbor jc otvoril ter vod i nad vse agilni društveni predsednik g. l.ikozar Anton. svojem otvoritvenem govoru se je spomnil preteklo leto umrlih članov ter omenil razne zasluge društva za napredek šentjakobskega okraja na gospodarskem polju. Z veseljem je konstatiral, da kaže preteklo leto ponoven napredek tako društva kakor tudi okraja v gospodarskem in kulturnem pogledu. Tajniško poročilo jc podal društveni tajnik g. .lanežič Vinko, k je poročal o internem društvenem poslovanju. Zanimivost ter posebno pozornost pa «=ta nato vzbudili poročili knjižničarja gospoda Rodeta ter predsednika odra g. Brih-tc. V kratkem, a zato tembolj jedrnatem govoru jc knjižničar g. Kode Matija podal poročilo o delovanju šentjakobske knjižnice v preteklem letu, ko je slavila 20let-n eo svojega obstoja, katere pa sc razen čl inka \ »Jutru« žal ni nihče drugi »pomrl '. dasi bi bilo to od nekaterih oblastev in kulturnih institucij želeti. šentjakobski okraj v Ljubljani sc danes lahko ponaša z javno knjižnico, ki vztrajno in neumorno deluje ter s tem vrši važno kulturno nalogo med našim narodom. Mars;!>do je danes /a svoj dober položaj hvaležen edino šentjakobski knjižnici, ki mu je za mai denar nudila potrebno izobrazbo. Zato pa šentjakobske knjižnice ne pozna samo Ljubljana, nc samo naša banovina. pozna jo vsa naša država, celo iz inozemstva sc oglašajo čitatciji. katerim pa k n i ižn ca zaradi sitnosti s carinsko službo pri vrnitvi knjig nc more ustreči. Pomen in popularnost šentjakobske knjižnice pa sta najbolj razvidna iz dejstva. da je knjižnica preteklo leto izposodila 45.721 obiskovalcem 16^.686 knjig. S tako velikim številom izposojevalcev ter izposojenih knjig se ponašajo inozemske knjižnice, ki uživajo vsakovrstne subvencije bodisi od države ali pa od kod drugod. Šentjakobska knjižnica pa nima te sreče. Nc Ic, da ne uživa nobene subvencije. plačevati mora celo državne davke. Tudi predsednik gledališkega odra gospod Brihta je imel kratko poročilo, kakor ga ima vsak. ki manj govori, pa več dela. šentjakobski gledališki oder je imel letos rekordno število predstav (48), ki so bile vse sijajno obiskane. Kritika poudarja, da ic šentjakobski gledališki oder naš najboljši diletantski oder, ki bi moral imeti neprimerno večjo dvorano ter biti deležen kake državne podpore. Žal pa ima tudi oder pri tej stvari enako smolo kakor knj žnica. Poročili g. Rodeta in g. Brihte sta bili sprejeti s ploskanjem. Pregledovalec računov g. š cm rov ie glede na to. da ic našel vse račune glavne blagajne, knjižnice in odra v najlepšem redu ter ni nikjer našel niti najmanjše nerednosti. predlagal razreš-nico. katero je občni zbor dal. Sledile so še voTtve novega odbora, kjer je bil za predsednika izvoljen soglasno in z odobravanjem dosedanji predsednik g. Liko-zar. za podpredsednika g. dr. Šlebingcr. za knjižničarja g. Rodc, za odbornike pa dosedanji. Oboni zbor je pokazal veličino društva, ki mu ni kmalu enakega. Brez subvencij, lc z brezprimerno požrtvovalnostjo so ncka-icri društveni člani privedli društvo tako visoko, da njegove kulturne institucije občuduje vse, kar preudarno in objektivno misli. Društvo pa ne sme ostati na tej višini. stremeti mora šc višje, da bo mali narod pokazal drugim narodom svojo nezlomljivo voljo po napredku ter svojo marljivost! brati. Zato se je pa vsakega gosta razveselil ter poizvedoval pri njem o vsakovrstnih zadevah. Dober spomin je ohranil do nedavna, ko je začel vidno pojemati na moči in na duhu. Na domu gospodari danes že njegov vnuk. Kakor on, so vneti za kmetijski napredek tudi njegovi potomci. V tehnični spretnosti mu je pa najbolj sledil in ga nadkrilil njegov najstarejši sin Jakob, ki je izumil poseben vijak pr; briz-galnih ceveh in ga dal tudi patentirati. Bil je uradnik tobačne tovarne v Ljubljani, kjer tudi uživa pokoj v svojem lastnem domu. S starim Kožuhom se je spet poslovil od sveta star Poljanec. original, vreden Tavčarjevega peresa. Bodi mu ohranjen lep spomin. Pri pomanjkanju teka, kislem uspe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljenja, oprišču srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Jo šefova« voda se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrt devetdesetletnega samouka Poljane. 29. aprila. V četrtek ic umrl na Kovskem vrhu nad Visok;m v visok starosti (>0 let stari Kožuh. Tine Debcljak. Pokojni je bil prav svojevrsten samouk, za Poljansko dolino markantna kmetska oseba, vedno hrepeneč po napredku. Prečital jc silno veliko poljudno pisanih znanstvenih in zgodovinskih knjig in časopisov. V mladih let:h je s slastjo prebiral Mohorjeve knjige, posebno mu ic ugajala .'taretova zgodovina, iz katere jc mnogo ohranil v spominu šc v visoki starosti. Turistom in izletnikom, ki uHercjo pot v Poljansko dolino čez Polhov gradeč, (rni vrh. mimo Kuzovega in dospejo vrh Kovskega vrha, takoj pade \ oči večje gospodarstvo z velikimi in ličnimi kmetskimi poslopji. To je Kožuhova domačija, fta kateri je pokojni dolgo vrsto f umno gospodaril. Kot užifckar se jc posebno še ukvarjal s sadjarstvom. Pa ni bil le kmetovalec, izkušen jc bil tudi v raznem rokodelstvu, zlasti v mizarstvu in raznih manjših tehničnih napravah. Izdeloval je različne muzikalne m-strumente ter se sam izuril v igranju. Bi! je prvi v dolini, ki si je nabavil mlatilnico. nato slamoreznico in čistilnik žita. 'Te predmete j c natančneje spoznal 1873 na Dunaju. kjer s: jc ogledal tedanjo svetovno razstavo. Pozneje si jc postavil še druge motorje. Svoje dni se je veliko ukvarjal, da bi izumil nekak perpetuu-m mobile pri uri. I ra. ki jo je napravil, je nekaj posebnega, a navijati jo jc vendarle treba. Njegova domačija, stara že precej nad 200 let, jc vrhu hriba izpostavljena streli. Zatorej je pokojni poleg hiše prvi izmed kmetov v Poljanski dolini postavil visok strelovod, štrleč precej nad slemena poslopij, češ: »Na. hudič, zdaj pa le pljuvaj notri!.. .« Ljudem, ki so ga obiskovali. aH pa v Poljanah. kadar je v nedeljah in praznikih prišel iz radovednosti, da sliši kaj novega, je poslušalcem vneto razlagal nove izdajd-be. naravne pojave in podobno. Pred nekaj leti je skoraj popolnoma oslepel. Najhujše mu je bilo pri tem, ker ni mogel več Napredek ptujskega muzeja Ptuj. '20. aprila. Malo se čuje n ptujskem muzeju, ki je z* lo bogat na umetninah. Kdor pa se zanima za naš muzej, je imel 27. 1 m. na občnem zboru priliko slišali o ogromnem delu. ki tra vrši to društvo. Občni zbor je vodil predsednik gimnazijski ravnatelj g. dr. Koml|a-t:ec. Iz poročil funkcijonarjev je posneti, da se je Muzejsko društvo predvsem iotilo popravljalnih del v svoiih prostorih. Profesor Matej Sternen iz Ljubljane j" mojstrsko restavriral freske, ki so pravi za klad in ponos ptujskega muzeia. Društvo pazno zasleduje nova odkritja in najdbe v Ptuju in okolici. Mnogoštevilne žare. vrč' in drugi rimski izkopi iz grobišč na Hajdi-ni so se prenesli v muzej. Najvažnejše delo pa je restavracija slovitega gotskega 1-aibo-vega oltarja, ki je postavljen v refektoriiu mestnega Ferkovega muzeja. Društvu je nujno potrebno razširjenje dosedanjih muzejskih prostorov. Muzejska knjižnica se je znatno izpopolnila. Na novo se je uredila hidi fotografska temnica. Galerija se je povečala za znatno število slik. da skoro nc-dostaja prostora. Denarno stanje je kolikor toliko zadovoljivo. Društvo izreka vsem sodelavcem, podpornikom in darovalcem najlepšo zahvalo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od bor: predsednik gimnazijski ravnatelj gosp. dr. Komljanec. podpredsednik notar gosp. Skraber, tajnik učitelj g. Smodič, blagajnik profesor g. Raiko Knnduč. odborniki in na mestni ki gg.: profesor Alič, dr. Remec, šolski upravitelj Peček, profesor Stiplovšek. šolski nadzornik Gorup in dr. Šalamun. V odbor pridejo še trije občinski zastopniki, ki jih bo imenoval občinski svet. Požig na Konju Litija. 29. aprila. Sinoči okrog 21. tire so Litijani opazili velik požar pod Vačami. Gorelo je pri pocestnici Tereziji Kosovi 'in pri posestniku Francu Batcu na Konju. Vzrok požara jc naslednji: Popoldne so se klatili \ tamošnji okolici trije brezposelni. Zglasili so se v Poganiku in Logu. nakar so prišli v vas Konj in zahtevali prenočišča. Sploh so se obnašali precej nasilno. Ker so sc j h vaščani bali in jim po vnsti odklonili streho, so postopači zagrozili: »Plačilo boste žc prejeli«. Ko so vaščami utrujeni večinoma že polegli k počitku, jih jc nenadoma zbudilo močno Zagrebški učitelji-pevci pridejo v ponedeljek v Ljubljano Ljubljana. 20. aprila. V ponedeljek zvečer nastopijo v unionski dvorani s svojim zborom zagrebški učitelji. Koncert, za katerega vlada veliko zanimanje, se bo vršil pod geslom »Sto let ju-goslovenske zborovske glasbe«. O sporedu koncerta nam piše zborov dirigent prof. Boris Papandopulo: Spored, s katerim nastopi zagrebški učiteljski pevski zbor prvikrat v Ljubljani, naj bi pokazal razvoj jugoslovenske zborovske glasbe od ilirizma vse do danes. Prav letos poteka 100 let, odkar jc idejni vodja Ilire e v dr. Ljudevit Gaj v krogu svojih pristašev, a pod" vplivom narodne pesmi, zložil prvo domoljubno pesem. .S tem delom je dal naši zborovski glasbi pravilen in trden ideološki temelj, na katerem se more uspešno graditi jugoslovenska glasba.« Znano je Gajcvo pojmovanje narodne glasbe, ki ji je dal temelj in ji označil jasno smer: glasba naj se črpa iz naroda ali pa naj se ustvarja v duhu našega naroda. Preprostost in naivnost naj zamenjajo dela. osnovana po pravilih estetike. Le na ta način bomo prišli do tistega, česar drugi narodi nimajo, to je: do naše prave narodne glasbe (1833). Jasno je. da delujejo na osnovanju skupne glasbeno vodniške ideje Slovenci, Hrvati in Srbi, kakor jim dopuščajo vsakdanje in politične prilike. Prvotno so se pri nas organizirala pevska društva, katera so povzdigovala narodno kulturo in so bila čvrsto orožje v nacionalni borbi. Pevska društva so bila izdatno sredstvo za podžiga-nje malodušnežev in so vzbujala polet in aktivnost ljudstva. V tem pogledu so se tudi izbirali teksti za komponirahje patriotskih pesmi. Ta lahko pristopna glasba se Je med narodom kaj hitro udomačila. Ta patriotična misija pevskih zborov pa bi se morala končati s kulturnim in političnim uedinjenjem slovanskih narodov na Balkanu. Za pesnike, komponiste in pevske zbore naj bi pričel s tem trenutkom nov delokrog, postavljen izključno na umetniški podlagi. Tako se pričenja umetniško ustvarjanje naše glasbe in osnovanje njenega dokončnega specifičnega izraževa-nja. Zapadna Evropa se more sklicevati na svoje tradicije, katerih mi nimamo, toda smo pod njihovim vtisom. Naša glasba je šele na delu, da izgradi svoj lastni lik in da polagoma popolnoma prekine z zapa-dom. V zmislu načela, katerega jc pred 100 leti postavil Gaj, izdelujejo naši komponisti. vsak na svoj intuitivni in subjektivni nač n na osnovi narodne glasbe lastni slog. Prvi so inspirirani od narodne poezije, drugi so v tesnem sodelovanju z našimi Tte-rati in pesniki, tretji črpajo iz folklore, četrti se bavijo s proučevanjem cerkvene glasbe, ki izvira iz bizantinske dobe. Vsi ti, ki delujejo na tako različnih straneh, pa imajo skupno pot in skupni cilj: ustvariti tipično in. izrazito nacionalno glasbo. Ta jc v bistvu enostavna, neproblematična in nekomplicirana. Naš človek doživlja v tej glasbi. Prišla bo tudi doba, ko jo bo z razumevanjem sprejel tudi zapad. Zapad jo upošteva že danes, toda prepojen je preveč s svojimi tradicijami in trdovratno mentaliteto, da bi mogel dojeti in odkrito priznati vse pozitivne oblike in rezultate. katere je ta glasba bodočnosti do danes že dosegla. HODE&HE MACnt ZA DAME H prasketanje. Obema prizadetma so pogorela gospodarska poslopja, skednji, podi. različno orodje in tudi nekaj živine, dočim so obe hiši rešili. Na pomoč so prihiteli sosedje ter gasilci v. llotiča, Vač in od drugod. Ostali so vso noč na straži. Po-gorelca sta prav nizko zavarovana in sta s škodo zelo hudo prizadeta. Sploh se zadnje dni pojavlja v teh krajih vedno več postopačev, kar ni nič čudnega. ker se tu križata glavna cesta s Trojan čez Vače in pa cesta ob Savi. Večinoma so zelo agresivni, kar ic pred dnevi pokazal tudi napad na izvršilnega organa iz Litije. Za gostoljubnost okraden Mo^te pri Mokronogu, 29. apr Ia. Preteklo sredo se jc oglasil pri posestniku Gregorju Brinšku v Mostah neki kakih 35 let star brczposelnik visoke postave, črnikastega obraza in oblečen v modro obleko s športno čepico na glavi. V štajerskem narečju je domačim zvečer pripovedoval o tegobah brezposelnega rudarja. Dobričina Gregor mu je dal prenočišče in hrano. Ko jc pa neznanec naslednjega dne odšel, so šli z nj'm hlapčevi novi črni čevlji in dobro ohranjen svetlorjav suknjič z rjavkastim krznenim ovratnikom, škoda Znaša okoli 500 Din. Tujec se je bil sicer legitimira! s knjižico, glasečo se na ime Franc Strojanšck iz Loke pri Zidanem mostu. Seveda pa se nc ve. če tujec n; morda pokazal ukradene knjižice. Med številnimi prosjaki ki se potikajo po tukajšnjih vaseh, je tudi nešteto delr>-mržnikov. Ljudje, sami siromašni, ji n. da jejo. kar morejo, ker se iih boje. Saj nekateri kar javno groze: »Bom pa zažga! če nc daste dinarja!« Marlene Dietrich ki s svojimi telesnimi čari opaja vse prisotne, vpliva kot AVSTRIJSKA ŠPI-JONKV na najvišje častnike, ki osvaja važr.e vesti, načrte, nudeč jim svojo ljubezen! Oglejte si še danes ta film in opasno delovanje špijonov! Najnovejši Foxov zvočni tednik! Ob 4., ',48. in 9. '/< zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Mimogrede s sodišča Maribor. '20. aprila. Tu in tam se oglasim na sodišču, da malo pokramljam bodisi z znanci, ki režejo kruh pravice, bodisi 7. ljudmi, ki se zatekajo po sodnikovo pomoč, najsi tožijo ali.so toženi. Dogodki na sodišču so vedno pravcato zrcalo dejan ja in nehan ja. k rižev in težav našega človeka lako z dežele kakor tudi Iz mesta. Mnogo zanimivega ie slišati na javnih razpravah, še mnogo več najbrž na nejavnih narokih, ki pa morajo ohraniti gradivo zase, ker pač ni vsaka stvar za v svet. ★ Stopim za nokaj trenutkov v kazensko razpravno dvorano okrajnega sodišča. k|er baš obravnavajo primere prepovedanega beračenja. Stari berači in beračice. ki so že sami sebi in drugim v nadlogo ter nc morejo delali niti če bi hoteli, niti če bi imeli zaposlitve — so že oproščeni in bodo vsak trenutek izpuščeni iz zaporov. Pa }e vprašljivo, če se tega bogve kako veselo. Saj si v jetnišnici lepo pod streho in ne trpiš ne gladu ne žeje ... Pač pa se mora vneto zagovarjati in braniti mlajši mož. 291etni Vekoslav. doma iz Bosne ponosne. Ko ga je stražnik aretiral, je napisal naslednje vrstice za sodišče: •>. ..bil aretiran, ker se potepa brez posla in brez sredstev iz kraja v kraj ter se preživlja le z milodari. Kakor je izjavil sam. se klati že več let na la način po svetu, kakor je razvidno iz njegovih beležk. Izkazuje se pri ljudeh z nekimi listki, s katerimi se naziva za nekega svetskega potnika. Pri osebni preiskavi je bilo nai ti samo en dinar in priložene beležke... Pred sodnikom se je Vekoslav zagovarjal, o a potuje že 15 let po vsej Evropi, da se preživlja s tem; kar 11111 kdo da in da nima torej ne imovine, ne zaslužka; vsakemu darovalcu se revanžira Vekoslav s svojo vizitko! Sodba: Sedem dni zapora pogojno za leto dni. Vekoslav je zadovoljen s kaznijo, vzel na znanje pouk sodnika, kako mora živeti v teku leta, da ne bo povabljen na mariborski ričet za sedem dni. Kai ne bi bil adovoljen. saj bo najbrž kmalu preko meje! I11 če kdo misli, da Vekoslav sedaj ne bo več svetski potnik, se bridko moti... ★ V prvem nadstropju me ustavi ženica, ki išče s svojim sinom sobo. v kateri razpravlja kazenski senat. Ko jo vodim proti dvorani, mi zaupa, da je njen sin pozvan kot obdolženec, ona pa je povabljena kot priča. Blizu Ljutomera sem doma. pravi revira; -včerai zjutraj sva odšla od doma in hodila ves dan do Maribora. Že davno ni toliko denarja pri hiši, da bi se bila pripeljala z vlakom. Danes bom videla, kaj bo s sinom na sodišču, jutri se pa vrneva spet peš domov ...« Neverjetno, a resnično! Kakor prod str» leti. ko še ni bilo železnice: več ko 50 kilometrov peš na sodišče in ravno toliko nazaj! Kasneje so mi pripovedovali sodniki, da so vedno bolj pogosti primeri, ko prihajajo ljudje v svoji siroščini v Maribor p,v5 iz Ormoža in drugih, po 50 in več kilometrov oddaljenih krajev... ' ★ Odpravljam se iz sodno palače pri stranskih vratih. Okoli vhoda v jetnišniro sumljivo obrača močan mladenič, ki me nagovori: >A1 i vejo. kje so oni gospod sodnik, ki sprejemajo v prisilno delavnico'? Zanimalo me je, kje. kdaj in zakaj je bil dečko obsojen na oddajo v prisilno delavnico. Ni mi takoj odgovoril. Na mojo ponovno vprašanje se je le odločil in mi dejal, da splon ni bil obsojen, da še nikdar sodišča od znotraj ni videl, da bi pa vseeno rad prišel v prisilno delavnico, kjer bi se naučil kako obrti: doma ga namreč ne morejo več preživljati. sam pa nima sredstev, kep no dobi posla. — Kolikor je bilo v moji moči. som ga potolažil. mu pojasnil, da v prisilno delavnico kakor v zapore ne sprejemajo ljudi. ki se niso nič pregrešili zoper kazenski zakon, zato da naj pojde na Borzo dela. Kaj bo iz njega in mnogih, ki nimajo, kamor 'ni položili glavo? t Grenčic« Hunyadi .Ja.no* je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Priprave dolnjega Zasavja za tujski promet Kr«k<». 29. 3[>riln. Zanimanje za tujski promet raso na do?-njeni Zasavju od lota do lota. saj jo tu dovolj naravnih krasot, ugodno |>odnohio. * blizu je tudi beli Zagreb, odkoder prihajali mnogi letoviščarji in izletniki. Tujski promet jo tu doli šole r povoju zaradi velik i h težav, ki ovirajo nemoten razvoj. Predvsem mnogo škoduje otWiščena savska voda. Na lanski razpravi, ki jo jo sklicala kr. hansk.i uprava, so obljubili zastopniki TPD. da Sava letošnjo pomlad le še neznatno on< -snažena. kor bodo stavili v promet čistilnica z nihajočimi siti. Zaenkrat le^a šo ni opaziti. Ze na lanskem velesojmu v Ljubljani * priredilo Tujskoprometno društvo iz Krškega propagando za tujski promet na Zasavju. Na sedanji tujskoprometni razstavi zagrebškega velesojma ie nastopilo vso Zasavi« kompaktno, kar je na vsak način razveseljivo dejstvo, ki kaže. da se temeljito pripravljamo za čim boljšo organizacijo tujske** prometa. Vemo. da gre "dandanes že veDom učiteljic« se najlepše zahvaljuje g. Ani Letnerjevi, vdovi po šolskem nadzorniku, za 2000 Din, katere je darovala iz zapuščine pok. tova-rišice Emilije Grkmanove za dom učiteljic «■ Proslave 1. maja zabranjene. Uprava policije v Ljubljani odreja v smislu čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi, da so v interesu javnega miru in reda dne 1. maja prepovedane vse javne manifestacije, budnice, sprevodi, obhodi, shodi, zabave in koncerti, bi bi se nameravali prirediti v proslavo 1. maja. Proti onim, ki bi to prepoved prekršili, se bo postopalo po čl. 69. zakona o notranji upravi. Od opasnosti gripe, in- fluence in nalezljivih Vratnih obolenj varujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15. ♦ Požar ob gospodarjevi odsotnosti. Iz Selške dol ime nam pišejo: V nedeljo pomoči je nastal požar v Davči pri Hrvatu. Zgorela so vsa gospodarska poslopja. Ker nC v bližini dosti vode, je bil ves trud domačinov, da bi pogasUi ogenj, zaman. Gospodar se je nahajaj v dve uri hoda oddaljeni vasi pri starših svoje zaročenke, s katero se je mislil baš ta teden poročiti. Ko je obupani gospodar dospel do svojega doma, ni našel drugega kakor kup gorečega tramovja in ostanek od dima počrnelega zidovja. Vsa okolica sočustvuje z nesrečnim možem, ki je izgub*;! dom m mu je zaenkrat tako preprečeno, da bi si ustanovil svoje lastno ognjišče. Najhujši udarec je pa ta. da je bi.l zavarovan le za malenkostno vsoto. Govori se, da je bil ogenj podtaknjen. ♦ Svojega očrma sta pretepfi. Ko se }e te dni zvečer vrnil z dela domov v Oblaček pri Ptuju Arauš Janez in se spravil t postelj, sta ga začeli psovati njegovi; pastorki Terezija in Ivana Zelemkova. Besedna vojna je trajala tako dolgo, da je prišlo do pretepa, v katerem sta obe planili s koli nad Arnuša ter mu prizadejali več ran na glavi; in očeh ter mm rabili zob. Obe sta dejanje napram orožnikom priznali Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemeroidih in njih posledicah, kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd. je Saxlehnerjeva HUNYADI JA-NOS naravna grenčica. že 70 let se je vedno izborno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolnih organov, zastajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. + Dva sirova fantovska pretepa. »Iz škocijana. nam pišejo: V petek .zvečer se je odpravil posestnikov sin Anton Tramte liz Ruhne vasi po opravku proti Dobravi. Na cesti je naletel na gručo fantov .iz To-mažje vasi. Ko je hotel mimo njih, je skočil proti njemu Jože P., ga zgrabil za vrat Ln ga iakušal podreti na tla. Po nekajminutnem rvanju so Tomažjevaščani videli, da njilbovermi tovarišu slaba prede, zato je iz gruče skočil Jožetu na pomoč še Jože R. Oba sta vrgla fanta na tla in ga začela obdelovati s pestmi. Ko sta videla, da ima Tramte že skoro preveč, sta ga na zahtevo drugih izpustila. Tramte je dobil po glavi in po vsem telesu poškodbe, .posebno nevaren je udarec v oko. Izbila sta mi? več prednjiih zob. Tramte je moral poiskati zdravnika. _ Preteklo nedeljo se je vršilo žeguanje pri Sv. Heleni v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. I>z bližnjih in oddaljenejših krajev se je zbralo mnogo ljudi. Popoldne so začeli fantje, med katerimi sta bila tudi brata Jože .in Matija R. iz To mažje vasi, popivati po zidanicah, že precej pijana sta brata fizzivala tovariše iz sosednje vasi, ki pa so ostali mirni. Iz jeze, ker nista imela povoda za napad sta se začela prepirati med seboj. Mlajši Matija je skočil v starejšega Jožeta in ga udaril z nekim ostrim .predmetom po glavi, da se je ta zgrudil na tta. Med tem so tndi drugi fantje skočili proti njima in ju začeli tepsti. Mlajši Matija je ušel v neko zidanico. Starejšega pa so nasprotniki obdelovali z rokami io nogami;. Naposled ga je še neki sirov fantalin sunil z nožem v zadnji del telesa. Jože R., je moral k zdravniku. _ Z obema sirovima pretepoma bo imelo opravka sodišče. ♦ Ciganski poset. Pred nekaj dnevi sta se pritihotapila do samotno stoječe hiše posestnika Štefana Jeriča pod šenturško goro v občini Cerkljah pri Kranju 35 letni cigan Ludvik Rajih ar im mlajši ciganček. V odsotnosti domačih sta se splazila v stanovanje ter odnesla več dragocenosti in par rjavih čevljev, nakar sta spet izumila. Zasledujejo ja orožniki;. GOJZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski tal športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri gQ tiri nad škofjo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! ♦ Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. • Obledele obleke barva v različnih bar* vah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LJubljane u_ Rdeči križ za prihodnjo zimo. Akcijo ki naj omogoči, da dobi ob začetku prihodnje zime kolikor mogoče veliko število revnih in brezposelnih prebivalcev Ljubljane s posredovanjem Rdečega križa v dar čim več moške, ženske !n otroške tople obleke, obutve, perila odej itd. je ljubljansko prebivalstvo sprejelo prav zelo simpatično. Vse govori o njej, hvali njen izredni socialni pomen, se ogreva za pomoč bednim sopreblvalcem ter izraža prepričanje, da bo ta akcija imela najlepše uspehe, ker ne nalaga nikomur občutnega bremena, pač pa vsakomur — bodi imovit aLi oelmovit _ daje možnost, po svoje pomagati od bede trpečim. Toda s samim prepričanjem, da bo ta. akcija imela najlepše uspehe, še ni prav nič storjeno. Treba je namreč, da jo vsakdo sam podpre tudi z dejanjem. Zato naj se nihče ne zanaša na to, da je v Ljubljani .pač več ko dosti takih, ki bodo pri pospravljanju zimskih potrebščin to io ono in še to pa še to kot zanje ne več rabmo izločili in potem izročili nabiralcu Rdečega križa, ampak je treba, da vsakdo brez odlašanja to stori na svojem domu tudi sam. Le tedaj se bo uresničilo, o čemer je prepričan: akcija Krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica 12. bo imela zažeLjeni uspeh in bednim našim soprebivalcem bo prihodnio almo vsaj nekoliko pomagano. u— Koncert jugoslovenske zborovske glasbe. Pod tem naslovom koneertira v ponedeljek v Ljubljani moški zbor zagrebškega učiteljstva >1 van Filipovič« tn v smislu tega naslova je sestavljen tudi koncertni program. Zastopani so skladatelji vseh treh delov našega naroda od Vatro-slava. Višinskega dalje do sodobnih modernih hrvatskih skladateljev. Izmed Slovencev so zastopani Josip Pavčič, Emil Adamič in Vasilij Mirk. Poleg teh so razna znana imena priznaro-h naših glasbenikov: Zaje Dobronič, Vrhovski, V a.is, Pa-pandopulo in Marinkovič, Kosta Manojlo-vič, Petar Krstič, vsak s svojo karakteristično skladbo. Zbor Filipov.iča vodil skladatelj Boris Papandopnlo. Obisk najtopleje priporočamo, vstopnice v Matični knjigarni. u— Danes »Dvoje src v % taktu«. ZKD predvaja danes in jutri v veliko veselje in zadovoljstvo vseh prijateljev priljubljene popularne operete »Dvoje src v % taktu« ta film kot svojo matinejo v Elitnem kinu Matici. Ansambel te nepozabne filmske operete tvorijo Willy Forst m Oskar Karl-weis, komiki Paul Morgan, Szdke Szakall in Paul Horbiger ter subreti Irene Eisin-ger in Greti Theimer. Takega osobja kasneje ni imel noben drugi film. Današnja predstava bo ob pol treh popoldne, nedeljska pa kakor običajno ob 11. dopoldne. Cene najnižje! u— O konferenci Mednarodnega urada dela, ki se pravkar vršil v ženevi, bo v torek poročala ga. Milena Atanac.kovičeva edina žena delegatka iz naše države. Na programu te konferenco so bila vprašanja, ki se tičejo predvsem žen in dece. zato opozarjamo na njeno poročilo že sedaj članice ženskih društev. Ker je ga Atanac-kovičeva podpredsed. Jugoslovenske ženske zveze, pričakujemo veliko udeležbo naših žen. Tajništvo J-ŽS. u_ Narodna strokovna zveza poziva vse tovariše in prijatelje, da se udeleže predstave naše dramske družine, ki bo uprizorila drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice, dvodejaosko dramo slavnega ruskega pisatelja Ivana Tur.genjeva >Tuji kruh«. Dolžnost nas vseh je, da se predstave polnoštevilno udeležimo toi s tem pokažemo našim delavcem v dramski družini, da cenimo njih trud. o— Društvo ljubiteljev pSlona« ob 20. Zbirališče in ocena psov v nedeljo ob 7. zjutraj na dvorišču Mikličevega hotela. Kosilo bo pri >Sedmici« v Mostah. Zvečer ob 20. poslovilni večer v restavraciji Mikličevega hotela, kjer bo raizglašen izid tekme im se bodo raadelila darila. u_ Mandolinistični zbor delavskega prosvetnega >n podpornega društva »Tabor« nastopi drevi od 20. do 21. v radiu pod vodstvom tov. Saimarina. Na nastop opozarjamo vse organizacije, vse rojake in prijatelje. u_ Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za Moste pri Ljubljani se ne bo vršil 1. maja, ampak 2. maja ob IS. nri pri Rahmetu na Selu. a— Ljubljanski Sokol bo imel 12. maja ob 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu izredni občni zbor % naslednjim dnevnim redom: 1) pooblastilo glede uporabe stavbnega fonda v adaptacijske s vrhe; 2) ustanovitev odseka za zgradbo doma.' Glede na važnost dnevnega reda in na določitev važnih smernic, od katerega bo odvisen nadaljnji razmah društvenega delovanja, pričakuje društvo polnoštevilne udeležbe članstva. SLADOLED Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem z higijeničnim aparatom Fri-gidaire prvovrsten iz naravnih sokov izdelan sladoled. Oddajam ga na debelo, sprejemam naročila za na dom, serviram velike porcije po 4 Din, kakor tudi v škrni-oeljčku dve vrsti za 1 Din. Kot strokovnjak za najfinejše pecivo m slaščice se bom potrudil, da s prvovrstnim m najcenejšim sladoledom cenjenemu občinstvu ustrežem. ADOLF PELICON slaščičar 5101 Wolfova ulica 14 WoIfova ulica 14 o — Mladinski odsek Sokola I. na Taboru priredi 5. maja mladilnski dan, združen z akademijo, ki bo ob 15.30 v veliki dvorani Spcred akademilje bozelo pester. Vstopnine ne bo. Vabljeni! u— V severnem delu mesta na Dunajski cesti, med Pokopališko in Linhartovo ulico, so spet pričeli s kopanjem glavnega kanala, ki so ga zbetonlrali lani že od Ljubljanice do Dunajske ceste. Glavni kanal bodo kopaK sedaj v smeri proti šiški in bo tako oskrbljen s kanalizacijo Bežigrad, za njim pa gosto zazidana š.iška. u— Petkov ribji trg. Včeraj so pripeljali na trg večjo množino rib, morskih kakor sladkovodnih. Morske so še vedno precej drage, sepe so bile po 24 Din, bradač 24 do 36 Din, osliči 28, skombri 36, rogači 36, jegulje 36, ciplje 32, in barboni 36 Dio kg Od domačih rib so prodajali mrene po 15 Din, ščuke po 36 Din in bohinjske postrvi po 50 Din. u— Nevaren požar v okolici. Včeraj ob treh zjutraj je plat zvona farne cerkve D. M. v Polju naznanil požarno katastrofo Goreti je začelo ostrešje hiše posestnika Amžurja v Zgornjem Kašlju. Veliko nevarnost so preprečili gasilci iz Kašlja in vevške tovarne. Hišno ostrešje je sicer zgorelo, rešili pa so vse drugo imetje. Požar je nastal baje zaradi kratkega stika električne napeljave. Iz Celja e_ Iz Celjskega pevskega društva. CPD je nastopilo 17. aprila na prvem koncertu Ipavčeve župe JPS v Mariboru. Za svoja izvajanja je zbor žel veliko priznanje in je bil od navzoče juryje pripuščen na glavno tekmo v I. kategoriji. CPD pa se noče pomeriti samo z drugimi našimi pevskimi društvi! na glasbenem festivalu, temveč hoče ponesti lepo pesem tudi md širše plasti naroda. Odločilo se je, da priredi kljub težavnim razmeram svojo prvo turnejo v maju in juniju. Nastopilo bo v Šmarju. Slovenski Bistrici, Murski Soboti, Ljutomeru. Slovenjgradcu, Šoštanju. Brežicah. Kočevju, Ribnici, Novem mestu, K ar lovcu in na Sušaku. Nad vse požrtvovalno članstvo ni žrtvovalo le neštetih ur za pevske vaje, temveč je doprineslo tudi velike gmotne ž^rtve, da omogoči turnejo, ker se pač zaveda, da bo dala lepa pesem narodu no-vil h moči in vero v sebe. Pokroviteljstvo je prevzel ban g. dr. Marušič io s tem pokazal, kako visoko ceni kulturno delo CPD 4. junija pa bo priredilo CPD v Celju koncert s turnejskim programom in prosi vsa ostala društva, naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Od celjskega in okoliškega občinstva pa društvo pričakuje, da bo n apolu i lo d vorao o. e_ Materinski dan bo priredilo Kolo ju- goslovenskih sester 8. maja. V mestnem parku bo koncert, po mestu pa bodo kola-fflce prodajale cvetke. Društvo zaradi splošne gospodarske krize letos ne bo priredilo nobene druge prireditve. e_ Obrtnikom, trgovcem in pravnim krogom je predaval sodnik celjskega, upr. sodišča g. dr. flva.n Likar o pridobnim". in davku na poslovni promet po najnovejši judiikaturi. Predavanje bi zaradi svoje izredne zanimivosti zaslužilo pač boljši obisk. Slična predavanja bi bila umestna tudi v važnejših središčih na deželi. e_ Mestno avtobusno podjetje 'bo jutri vozilo z erolim avtobusom k otvoritvi vinske razstave in vinskega sejma v Šmarje pri Jelšah. Avtobus bo odpeljal izpred celjskega kolodvora ob 14. iz Šmarja pa ob IS.10, da bodo imeli obiskovalci zvezo na večerni savinjski vlak. ©— Nadaljevanje nogometnega prvenstva. V nedeljo ob 16. bo na igrišču pri Skalni kleti druga letošnja prvenstvena nogometna tekma, io sicer bodo preiskusili svoje moči SK Železničar iz Maribora in celjski Atletiki. e_ Mestrvi kino ostane drevi zaprt Z Jesenic — Nov ravnatelj meščanske šole. Ne izpraznjeno mesto ravnatelja tukajšnje meščanske šole je imenovan tukajšnji strokovni učitelj g. Franjo Klavora. s— Težko je obolel g. Miha Čop, carinski uradnik na Jesenicah. Želimo vrlemu planincu, prijetnemu družabniku ter bivšemu bojevniku v črnogorski armadi čimprejšnje popolno okrevanje. 6— V društvu »Soča« bo predaval drevi ob 20. v društvenem lokalu pri Kobalu g. prof. L Rudolf iz Ljubljane o svetovni gospodarski krizi. Pridite! s_ Tatvina kositra v tovarni. V noči od torka na sredo je bil prijet tovarniški delavec M. R., ki je prenašal kositer iz tovarne preko Save v naselje Podmožakljo, kjer stanuje. Vrednost pokradenega kositra se ceni na okroglo 9000 Din. Bil je takoj odpuščen tz shržibe in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes ob pol 9. zvečer im jutri ob 4., 6. io pol 9. sijajni zvočni film »Nedolžni Jakob« m Paramo-untov tednik. Iz Zagorja a— Ustanovitev posvetovalnice za matere. 1. maja prične delovati posvetovalnica za matere z dojenčki. Ordinacije bo brezplačno vršil banovinski zdravnik g. dr. Tomo Zamik ob nedeljah od 7.—S. ure zjutraj. z— Za brezposelne delavce ponovi dramski odsek Sokola veseloigro »Babilon« danes ob pol 20. v Sokolskem domu. Pri- dite! . z— Telovadna akademija. Sokol priredi v četrtek 5. maja ob pol 20. v veliki dvorani Sokolškega doma telovadno akademijo. Na sporedu bodo tudi pevske točke gdč. Keislove, ki jo bo spremljala na klavirju gdč. VidTOva. Vstopnina za osebo 5 Din.& Pridite! z_ Občni zbor Kolektivne zadruge za litijski sodni okraj ie bil v nedeljo v Do-lintškovi gostilni. Zborovanja sta se udeležila tudi tajnik Zbornice za TOI g- dr. Pretnar in g. Rebek i t Ljulbljane. Obširno poročilo o novem obrtnem zakonu je podal g. dr Pretnar, g. Rebek pa ie poročal o volitvah po novem zakonu. Zborovalci so se izrekli za skupno gospodarsko zbornico. z— Težko je obolela pTvljutbliena učiteljica in agilna odbornica kola JS gdč. Ada Oelhoferjeva. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v Ljubljano. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Edina slovenska tedenska revij*. »Življenje hi svet«. - Posamezna številka 2.— Din. FOTOAMATERJI! Kopije v rjavi, modri, zeleni in drugih barvah Vam izdela iz Vašega filma ali plošč najceneje in najlepše Foto Tourist, Ljubljana Šelenburgova ulica G z— Sirov napad. Pred kratkim so priko-lovratili v gostilno na Obreziji v l/lakah štirje opit fantje iz Čomšenika. Kmalu m> se zapletli z izzivanjem v prepir, ki se je razvil v hud pretep z domačimi, sicer mirnimi fanti. Razgrajači so razbijali gostiln -ško ouremo, omajali celo železne rešetke v oknih, se pridušali in aufbiksali. Slednjič so potegnili samokrese in oddali par strelov. Eden je zadel Šternovega fanta v stegno in mu ga preluknjal, brat njegov pa je dobil kroglo v bok. a k sreči ni bil ranjen noben važen organ. Orožniki so napadalcem zaplenili orožje ter jih prijavili sedi- scu. Z Golnika g— Gojenci petega letnika moškega učiteljišča iz Ljubljane so si pod vodstvom profesorjev pretekli teden ogledali zdravilišče. Asistent zdravilišča g. dr. Franjo Radšel jih je seznanil / vsemi novostmi moderne medicine in higijene. — Na študijsko potovanje odide za nekaj tednov se-kundarij zdravilišča g. dr. Tomaž Furlan zaradi izpopolnitve v bakteriologiji. — Prisrčno sprejeti so priredili v nedeljo popoldne gg. Štibernik, Jug, Šulc in brata Pe-trovčiča v veliki dvorani pevski koncert, ki bo ostal vsem bolnikom v najlepšem spominu. Koncert so posetili številni bolniki, gg. šef. upravitelj in vsi nameščenci. Posebno je ugajalo, da je program obsegal slovenske ln srbske pesmi. Odličnim pevcem bodi na tem mestu izrečena prisrčne zahvala! — V torek zvečer so se izkazali naši pacijenti in uprizorili veseloigro »On je gluh« in »V smrtnih mukah«. Trud prirediteljev ni bil zaman, saj so se števil™ posetniki prav dobro zabavali. Iz Trbovelj t— Brezposelni dobe legitimacije. !)„ M bila evidenca o brezposelnih v trboveljski občini natančna in ker prihajajo v Trbovlje različni ljudje iz drugih krajev in se izdajajo za brezposelne, bo županstvo izdalo vsem brezposeln iin domače občine potrebne legitimacije. Te legitimacije bodo sluznic tudi svrhi, da ne bodo nekateri brez^. poselni izkoriščali dobrodelnosti na škodo drugih. V te legitimacije se bodo namreč popisale vse podpore, ki jih bodo '"obivali brezposelni od občine. Obenem bodo služile te legitimacije kot izkaznice napram oblastim, Brezposelni dobe te lcgitin-kacijs med uradnimi urami na občini. t— Škropljenje cest. Naročnik nam pi^es Lansko leto je nabavili občina nov škropilni avto, ki je stal lepe denarje. Ta denar gotovo ni zavržen, ker je škropljenje cest i'z higijerrskih in drugih razlogov nuino potrebno. Vendar pa naj bi se škropilni avto uporabljal tako. da bo prebivalstvo res imelo nekaj koristi od škropljenja. Avto voz.i po cesti s tako brzino, da škropljenje nič ne zaleže in prvi avto, ki vozi za škropilnim vozom, že zopet vzdiguje prah. Prosimo torej občino za odpomoč. t— Kino Sokol predvaja drevi; ob 20. zvočrri film ^Ruffalo Bili«. t— Ix>vskj blagor. Rudniški ravnatelj g. inž. Fran ta lx>skot je ustrelil letos v tuka jšnjih revirjih prvega petelina. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 20. in jutri ob 15. in 20. film »V dobi slave«. Iz Šoštanja š— Osebna vest Dosedanfi komandir orožniške postaje g. Mesesnel Julij je bil premeščen na Prevalie. Za časa svojega po'drugo!etnega službovanja v Šoštanju si je g. Mesesnel pridobil vsesplošne simpatije. Njegov naslednik ie g. Anton Zupan, ki je prišel z Remšnika na Pohorje. š— Izpremembe posesti. Slaščičar gosp. Movh Ivan je kupil hišo štev. 6. na Sokolski cesti, doslej last kaplana g. Josipa Lanipre-ta. — Stavbenik g. Kompan Ferdo jc prodal svojo hišo štev. S na Masarykovi cesti davčnemu uslužbencu g. Koselu. š— Naši diletantje pri Sokolu sc prav vneto pripravljajo na opereto »Metžnarjeva Lizika«, pri kateri bosta sodelovala celoten pevski zbor in pomožni orkester. Režija je v rokah br. Vrežeja, dirigira br. Koritzkv, originalne plese je pa naštudiral br. Ver-stovšek. Uprizoritev, pri kateri nastopi nad 50 oseb, bo najbrž 7. in 8. maja. š— Mladinska igra »Grudica«, ki se zara-radi smrtnega primera v rodbini šolarja z glavno vlogo ni mogla igrati v nedeljo, bo predvajana prihodnjo nedeljo popoldne. Iz Slovenigradca sg— Simon Gregorčičevo proslavo priredi podružnica CMD v nedeljo 1. maja. Na programu bodo razne pevske in koncertne točke in spevoigra »Volkašin«. Po oficijel-nem programu srečolov in prosta zabava. Prireditev bo v dvorani Sokolskcga doma. Začetek oib 20. — Novoustanovljena mlekarna je že začela gradbo poslovnih prostorov v Gregorčičevi ulici. Ustanovo tega podjetja vse prebivalstvo najtopleje pozdravlja. Iz Ptuja j-— Občni zbor JČL se ie vrši! nedavno v Narodnem domu. Predsednik g. dr. Vise-niak je poročal o pomenu in dc-lovaniu lig. V kratkih obrisih je poda! tudi poročilo o delovanju češkoslovaških lig, zlasti centrale v Pragi in lige v Brnu. Tajnik g. dr. Mu-hič je podal poročilo o delovanju lige v preteklem letu. Blagajnik ravnatelj g. Meglič pa ie poročal o stanju blagajne. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. dr. Vi-seniak. za podpredsednika gimnazijski ravnatelj g. dr. Komljanec. za odbornike pa gg. dr. Kermevc. dr. Muhič, ravnatelj Meglic. Kareš in Cepi, za odborniška namestnika gg. dr. Šalamun in Sedelbauer in za preglednika računov gg. Burja in Skaza. Na predlog odbora sta bila soglasno izvoljena za častna člana senator g. Ivan Hribar in urednik praških Narodnih Listov g. Jan Strakaty zaradi zaslug, ki sta si jih pridobila na polju zbliževanje obeh bratskih narodov. j— Dobrodelni koncert. Na inicijativo mestnega župana g. Jeršeta bo v nedeljo 1. maja v mestnem purku ob 11. dopoldne koncert mestne godbe v korist poplavljen-cem v Srbiji. Istočasno se uvede tudi nabiralna akcija. Pričakujemo, da se bo občinstvo rade volje odzvalo, ker je vsak dinar dobro došel. Drevi ob 20. bo koncert »Pevskega •zbora Glasbene Matice« v Društvenem domu. Uspehi, ki jih je dosegel zbor s svojimi letošnjimi nastopi, obetajo res lep večer. Ne zamudite! j_ Nesreča na železniškem mostu. V sredo popoldne se je splazil pri »Mladiki« neki gluhonemi berač po nasipu na železniško progo in hotel preko mostu na Breg. Tedaj je privozil brzovlak. Strojevodja je začel dajati signale, a zaman. Začel je torej zavirati, toda vlak se je ustavil šele na nasprotni strani, na Bregu, ko se je nesreča že zgodila Nesrečneža je vlak oplazil po levi strani "glave in po licu ter ga vrgel ob železno ograjo mostu, kjer je nezavesten obležal. V bolnici se je osvestil. Njegove identitete niso mogli ugotoviti, ker nima ni kakih papirjev pri sebi. Ako re nastopijo komplikacije, bo okreval. j_ Huda gospodinja. Gostilničarka Neža Graherjeva v Hajdini se je te dni spo-Tekla z že 70 let staro deklo Gregorcevo Ano, ki jo je s polenom pretepla, da je Te-va obležala. Sosedje so poklicati njenega brata, ki je poškodovanko naložil na voz tn jo odpeljal v ptujsko bolnico. Huda gospodinja se bo zagovarjala pred sodn kom. Iz Ljutomera Mestna hranilnica. Ker ie g. "ntar dr. Stojan zaradi odselitve odložil svoje mesto v ravnateljstvu Mestne hranilnice, je hi' na zadnji seji izvoljen za predsednika ravnateljstva S- dr. Marko Stajnko. V ravnateljstvo ie prišel tudi g. Janko Dijak, v «plavni odbor pa g. Ciril Senčar. Iz PreKfnurja pm_ Učiteljsko zborovanje. Pred kratkim jt.» zborovalo učiteljstvo iz sreza Murske Sobote. Kljub slabemu vremenu je b-la "udeležba iz vseh krajev častna. Zborovanje je imelo značaj proslave stoletnice Gotheja G prof. Mušič ae prav zanimivo opisal" njegovo ž:višnje. Prihodnje zborovanje bo menda 7. maja v Radencih skupno x ljutomerskim učiteljskim društvom, ki praznuje svojo 60 letnico. pm_ Nakup motorne brizgalne. V s?vo-y> za/ln;' seji je občinski odbor veleobčine Murska Sobota sklenil nakup motorne brizgalne in avtomobila za gasilce. Blagoslovitev nove motorne brizgalne bo združena s proslavo 50 letnice gasilnega dru- S"pm_ Huda nesreča. Kmetski fant Potočnik Franc iz Presika se je peljal s kolesom na polje. Spotoma se mu je pridruži! prijatelj katerega je Potočnik zadaj vzel na kolo. Tako sta se oba peljala a Potočnik je imel v roki mofclko. Nenadoma je izgubil oblast nad kolesom m oba sta obležala n.. cesti. Potočnik De tako nesrečno padel na ostri rob motike, da si obraz v« razrezal. V bolnica so ga nemudoma operirali. gledališče ljubljanska drama Začetek ob 20. Sobota. 30.: Kvadratura kroga. B. Ncdelia. 1. maja: Leda. Jzven Znižane cene. Ponedeljek. 2.: Kar hočete, L. LJUBLJANSKA opera Začetek ob 20 Sobota, 30.: Vijolica z Montmartra P stava I bo e. Dubajič iz Zagreba. Nedelja. 1. maja: Turandot. Izven. Ponedeljek. 2.: Zaprto. Torek, 3.: Rusalka. C. Ljubljanska drama. Drevi se uprizori ve-lezabavna komedija iz sodobnega življenja v Moskvi -Kvadratura kroga ki jo napi Gospodarstvo Naš izvoz v I. četrtletju Kakor smo že včeraj objavili, je znašal naš izvoz v I. letošnjem četrtletju 634.7 milijona Din in je nasproti uvozu v I. četrtletju lanskega leta zaostal za 524.4 milijona Din ali za 45.2 ft/n. Gibanje našega letošnjega izvoza ie bilo glede na glavne izvozne predmete naslednje: Izvoz lesa se je nadalje hudo skrčil. Po vrednosti je znašal v primeri z izvozom v istem razdobju zadnjih dveh let v milijonih Din: gradbeni les drva pragovi izdelki iz lesa L č e t r 11 e t e 1030. 1931. 1932. 333.8 167.8 110.2 13.5 8.4 6.7 36.5 37.5 2.9 24.1 10.0 6.1 407.9 223.7 125.9 Go- Skupna vrednost izvoza lesa je padla od 408 milijonov v prvem četrtletju 1930. odnosno ml 224 milijonov v prvem četrtletju 1931 na komaj 126 milijonov v letošnjem nrvem četrtletju. Relativno ie najbolj nazadoval izvoz pragov, ki se je lani še prav lepo razvijal. Po količini je izvoz gradbenega lesa znašal letos v prvem .Četrtletni 13 562 vagonov nasproti 17.039 in 32.584 vagonov v odgovarjajočih razdobjih leta 1931. in 1030. Izvoz žita ni bil znalen. Pšenice smo izvozili 4371 vagonov v vrednosti o1.5 milijona Din (lani v prvem četrtletju 2.3. predlanskim 123.8 milijona Din). Koruze pa «nio prodali v inozemstvo le 3244 vagonov za 27.7 milijona Din (lani 85.'. predlanskim 164.2 milijona Din). Izvoz svinj je bil še dokaj ugoden, saj smo izvozili po številu celo yečsvinji nego | hmeljarskega društva o lani v istem razdobju, namreč 63.642 -orna- | „L.nna pri t( dov (lani 56.131) za 58.4 milijona 39.4). Hudo pa je zaradi uvoznih omejitev nazadoavl izvoz govede. za katero smo letos izkupili komaj 13.2 milijona Din nasproti 62.0 milijona Din v lanskem prvem četrtletju. Tudi izvoz konj se je močno skrčil, od 14.1 na 5.3 milijona Din. V manjši meri pa je nazadoval tudi izvoz svežega mesa. namreč od 49.1 na 30.8 milijona D m. Naši državni dohodki Finančno ministrstvo je pravkar objavilo podatke o državnih dohodkih v prvih' enajstih mesecih finančnega leta 1931 ./32. V tem razdobju so znašali posamezni dohodki v primeri z odgovarjajočimi dohodki v finančnem letu 1930./31. v milijonih Din: 1931 ./32. 1930. /31. neposredni davki 1647.4 1975.8 - - - 2713.7 3239.0 1983.8 2164.7 3387.4 4154.3 87.6 77.7 9819.9 11.611.5 Kakor je iz gornjih številk razvidno, so se dohodki o-d more polov pa 13* 2 milijona Din (za 17.2 milijona Din ali 11.4mani). Vsi dohodki so v tem mesecu dosegli 793.5 milijona Din in so nasproti lanskemu februarju zaostali za 98.2 milijona Din ali za 11%. posredni davki monopoli drž. gosp. podj. razni dohodki skupaj — 328.4 — 525.3 _ 180.9 — 766" + 9.9 _1801.6 Za B. Prva sal mski dramatik Katajev. repriza Krleževe ljubavne igre M.»ua«. k, pri premijeri tako lepo uspela, bo v nedeljo 1 maja ob 20. Drama ie polna duhovi-tosti in živega dialoga, ki je ponekod naravnost aforističen. Repriza bo po znizanih ^Ljubljanska opera. Gosp. Dubajič je Izvrsten komik, kar ie v polni men dokaza Jri svoiem prvem gostovanju v opereti »Viktorija in njen huzar-. Drevi bc. gostoval drugič pri nas, in sicer v ulogi Piscalli-Sa v opereti »Vijolica z Montmartra.. Naslovno u ogo bo igrala Ribičeva, ostala zasedba glavnih ulog: Poličeva. I velja. Janko. Peček in Zupan. Pri pultu kapelmk Neflat. To bo poslednja uprizoritev »\ijolice« v letošnji sezoni. Predstava je za D - Prva repriza Puccinijeve opere »Turandot« bo v nedeljo 1. maja. Pri premijer. ,e ime o to delo naravnost ogromen uspeh. Naslovno ulogo poie Vilfan - Kunčeva. Simpatično mlado sužnjo Liu poje Gjungjenac - Gavel-n -a ostale uloge pojo Ivic, Run,pek Janko Golovin, Mohorič, Ivelja in Magolic Opere dirigira kapelnik ^t^l-je ^ Predstava izven abonma ia. — tKijbrž v torek 3. maja.__ ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 201o Sobota 30.: Ljubezen sedemnajstletnega Kdelia. 1. maja: Ljubezen sedemnajsti- nega. šentjakobski gledališki oder jvonovi drevi in utri ob 20.15 prekrasno Dreyerjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega., k, te dož vela dosedai že sedem popolnoma raz-S h hiš. Drama je izvrstno nastudira- na Ker so bile vse dosedanje predstave po-na. iver .u u ---- ^ obf,nstvo ]iUr>1 sssss STZ&« t r-rSe-%3: — Lesna konferenca pri Društvu narodov. Te dni se ie vršila v Ženevi konferenca strokovnjakov lesne stroke, ki jo je sklical ekonomski odbor Društva narodov. Konferenca je temeljito proučila sedanji težak položaj lesne trgovine in je postavila zahtevo, da ie treba organizirati kontrolo izvoza in uvoza lesa v poedinih državah ter izvoz spraviti v sklad s povpraševanjem na tržišču. Stališče naše države, kot izrazite izvoznice lesa, so na konferenci tolmačili delegati g. Lenarčič (iz Ljubljane), inž. Ma-rinkovič in generalni direktor dr. Ulman-sky. Podrobni predlogi konference bodo še izdelani na ponovni konferenci zainteresiranih držav, ki se bo vršila junija meseca na Dunaju. _ Zgradbe, ki so trajno oproščene tudi dopolnilne prenosne takse. »Trgovski list« od 28. t m. objavlja zanimivo razsodbo upravnega sodišča v Celju, ki je načelne važnosti za lastnike zgradb, ki so trajno oproščene zgradarine. V tem konkretnem primeru gre za hišnega lastnika, ki ga je davčna uprava na prošnjo za oprostitev prenosne takse pozvala, da v smislu člena 42. točka 91. taksnega pravilnika predloži potrdilo o davčni prostosti zdragbe, kolkova-eio z 20 Din. Na ta poziv je hišni lastnik odgovoril, da zahteva po takem potrdilu ni "utemeljena, ker se davčna uprava, ki odmerja dopolnilno prenosno takso, lahko z vpogledom v zgradarinske spise lahko prepriča, da ie zgradba trajno oproščena zgradarine in da velja določilo člena 42., točka 91. taksnega pravilnika le za take primere, kjer se upravičenost zahteve po oprostitvi od dopolnilne prenosne takse ne da ugotoviti pri sami davčni upravi.. Ker je davčna uprava navzlic temu odmerila prenosno takso, se je zopeT to odmero hišni lastnik pritožil na dravsko finančno di- i ■ ■ - i.: — : „ n,rc.r\rl.ila !p v tn- no zadnji predstavi te krasne drame. Za prihodnjo soboto se pripravlja premi,era ,z-virne domače spevoigre ^Študentje Mariborsko gledališč Začetek ob 20 30 : Oasanova. C. Zadnjič. Nedelta.1. maja: Trije vaSki svetnik,. Gostovanje e. Ivana Cesarja, člana ljubljanske drame. Zadnjic. Mariborsko gledališče. Danes se poje do- župana Porente gostuje priljubljen, komik ^ drame f Ivan Cesar. To bo po- Sfan%rSriteev-,Treh vaških svetni- kov«. rekcijo. ki pa je pritožbi ugodila le v to liko, da je zaprošeno oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne takse priznala le od 1. januarja 1932. naprej, ker lastnik zgradbe ni ugodil zahtevi po predložitvi potrdila o davčni prostosti zgradbe in ga je predložil šele pritožbi na finančno direkcijo. Zoper ta odlok je hišni lastnik vložil tožbo na upravno sodišče, ki je tožbi v celoti ugodilo in je priznalo, da ie določilo člena 42.. točka 01 taksnega pravilnika (po katerem mora. kdor zahteva zakonito oprostitev dopolnilne takse, priložiti prošnji dokaze, da je izpolnil pogoje za oprostitev) razumeti tako. da mora prosilec predložiti dokaze le tedaj, če oprostilni pogoji še niso potrjeni jk> uradnih podatkih, s katerimi razpolaga davčno oblastvo. pristojno za odmero dopolnilne prenosne takse v konkretnem primeru. Na primere, kjer eno in sito davčno oblastvo odloča o trajni oprostitvi zgradb in isto- časno odmerja dopolnilno prenosno takso, se določilo člena 42., točka 91 taksnega pravilnika ne nanaša, nego. velja v teh primerih določilo § 79. zakona o občem upravnem postopku, da oblastvu znanih dejstev ni treba dokazovati in zadošča, če se prosilec v svoji prošnji sklicuje na dokaze, ki so oblastvu že na razpolago. = Dividenda Trboveljske premogokopne družbe. Po informacijah, ki iih objavlja »Neues VViener Tagblatt« bo dividenda Trboveljske premogokopne družbe za 1. 1931. znašala približno 15 Din na delnico, dočim je lani znašala 25 Din, predlanskim pa 35 Dm. Pri odmeri dividende bodo po informacijah omenjenega lista igrale vlogo tudi možno- sti prenosa dividende za inozemske lastnike delnic v zvezi z deviznimi omejitvami. -= Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote je sklical sedmi redni občni zbor. ki se bo vršil 24. maja ob 16. v borznih prostorih v Ljubljani. Gregorčičeva ulica 27 z nastopnim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo borznega sveta c poslovnem letu 1931.. poročilo finančnega odbora, odobritev bilance m podelitev razrešnice borznemu svetu ter volitev petih članov borznega sveta, petih članov finančnega odbora in štirih članov borznega razsodišča. Ce bi bil občni zbor nesklepčen se bo vršil drug občni zbor 31. maja ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. = Češkoslovaški hmeljarji zahtevajo 40-odstotno skrčenje hmeljnikov. 22. t. m. so razpravljali vsi trije odseki češkoslovaške- novelizaciii pro- DinUaani I venienčnega" zlkona. Pri tem so izdali sle-deči poziv: Donosnost in trdnost češkoslovaškega hmeljarstva je odvisna od zmanjšanja svetovnega pridelka hmelja, podobno kakor je to pri pridelovanju sladkorne pese. Ne preostaja torej nič drugega, kakor zmanjšanje s hmeljem zasajene ploskve, in sicer takoj brez pomislekov za najmanj 40 odstotkov v primeri s površino v letih 192S. in 1929. Po noveli provenienčnega zakona, ki jo pripravlja kmetijsko ministrstvo, se daje državi pravica prisilno skrčiti obseg hmeljišč, tako da se zagotovi omejitev one hmeljske površine, katere donos je navezan na mednarodno trgovino. Pri tem se bo seveda oziralo uvidevno na prilike v posameznih okrajih in pri poedinih hmeljarjih. — Hmeljarji nimajo letos velikega veselja do pomladnih del v hmeljnikih zaradi nedo-nosnosti hmeljarstva v poslednjih letih, kjer pa že obdelujejo hmelj, delajo to prav površno. Zato delo naglo napreduje ob suhem vremenu in bo rez hmelja letos predčasno dovršena. , — Nemčija je te dni ponovno znuala svojo diskontno mero. in sicer od 5.5 na 5%, lombardno obrestno mero pa od b.o na b /o. To je v aprilu že drugo znizanie, kajti seie 8. aprila je Državna banka znižala svoj diskont od 6 na 5.5%. — Tudi Češkoslovaška uvaja prisilno mešanje bencina s špiritom. Po dolgotrajnih pripravah bo češkoslovaška vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski predlog o prisilnem mešanju bencina s špiritom Na ta način namerava Češkoslovaška prištediti na leto okrog 400.000 hI bencina, ki bi "-a morala sicer uvoziti. Povečana produkcija špirita pa bo omogočila letno porabo 30.000 vagonov krompiria m vrh tega se mnogo sladkorne pese ter ječmena. Pr, tem se bo povečala j>oraba premoga, pa tud, železniški promet se bo občutno dvignil. Produkcija tvornic za špirit se bo v zvezi s primešan je,n špirita k bencinu podvojila. Pri tem bodo imeli največ'koristi kmetovalci in delavci v tvornicah za špirit. = Prečiščena izdaja zakona o taksah s pravilniki. Prejeli smo: Sestavljena je »I re-Čiščena izdaja zakona o taksah« s pravilniki, z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami, z določbami i/, pnstojbm-skega zakona, z vsemi /ažnejsrrm pojasni- li, navodili in načelnimi odločbami, kakor tudi z vsemi določbami speoijalnih zakonov, ki se tičejo taksnega zakona. — »Prečiščena izdaja zakona o taksah«, ki e izdelana točno po uradnih podatkih, je bi a, preden je šla v tisk, odobrena od stran, finančnega ministra (pod št. 32.852/31). Sestavili so jo: Petar Petrovič, v.išj, svetnik davčnega oddelka finančnega ministrstva, Rad. Marinkovič in Drag. Pavlovič. višja tajnika finančnega ministrstva in referenta za takse v davčnem oddelku. »Prečiščeno .izdanje zakona o taksah« bo dotiskano do konca tek. meseca. Cena knjigi: v mehki vezavi 80 Din, trdo v platno vezana 100 Din. Naročila naj sc pošiljajo na naslov: Petar Petrovič, Beograd, XIII, Kozjačka ulica 28. — Francija ie povišala uvozne carine na sveže in suhe češplje. Po obvestilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ie Francija povišala carino na sveže in suhe češplje, in sicer pri teži 80 komadov na 500 gramov od 80 na 160 frankov, drugače pa od 60 na 120 frankov na 100 kg (po minimalni tarifi). . = Vinska razstava v Dolnji Lendavi. V nedeljo se ie vršila v Dolnji Lendavi prva vinska razstava. Razstavljena so bila vina iz dolnjelendavskih goric, Medmurja (štri-gova) in nekaj vzorcev iz ljutomerskih goric. Komisija je že v soboto popoldne Izvršila oceno razstavljenega vina. Razstavo je otvoril predsednik sreskega kmetijskega odbora inž. Mikuš. ki je v daljšem govoru (>o-udarjal pomen te prve vinske razstave za vse Prekmurje in navajal vzroke, ki so vplivali na krizo, v katero so zašli vinogradniki iz lendavskih goric. Ti vzroki so v glavnem: zanemarjenje vinogradov v vojnem času. slabe vinske sorte in bližina državne meje. Za njim ie j>ovzel besedo sreski načelnik dr. Farčnik kot zastopnik bana. ki je želel, da bi razstava, ki jo je priredila mlada podružnica vinarskega društva, rodila polno uspehov. Govoril je nato kmet svetnik inž. Zupani? kot zastopnik kmetijskega oddelka banske uprave. Naglasil ie. da je komisija s strokovnjakom g. kletar-skim nadzornikom Žmavcem ugotovila, da so med razstavljenimi vzorci prav izvrstna viša, vtihotapilo se ie pa tudi nekai slabih vin in celo šmarnice. ki pa so bila takoj izločena. Navaial je nadalje, da imamo v Lendavi še stare sorte, ki se pa morajo izogniti novim. Važno je. da je bil baš pred kratkim sestavljen sortiment. ki določa sorte tudi za lendavske gorice. V poštev pridejo: laški rizling, silvanec. beli burgundec ln v drugi vrsti muškatni silvanec, renski rizling in traniinec. Skrbeti pa bo tudi za nove podlage. V splošnem so lendavska vina dobre kakovosti in s pridnim delom se t>0 dalo mnogo doseči, kar je naloga podružnice V kratkih besedah je pozdravil vinogradnike narodni poslanec g. Hajdinjak. ki je želel, da bi lendavska vina zopet dobila svoje dobro ime in odjemalce. Razstavo ie poselilo mno«o občinstva, zlasti iz vinogradniških krogov, ki so se čudili, da so vina dosezala in celo prekašala nekatera medmiirska vina. Izmed medmurskih vin so najbol, ugajala ona iz banovinske trtnice v Vukanov-cu Razstavljena vina so bila iz raznih letnikov. vendar ie letnik 1931. prekašal vsa ostala starejša vina Vinarska prireditev je imela lep gmoten uspeh za podružnico; mnogo večji pa je moralni uspeh. Prvi korak ie storjen in podružnica bo s takim delom koristila našim vinogradnikom. Potrebno je le, da se vinogradniki v vsem drže nasvetov in navodil in začnejo s temeljitim delom na izboljšanju vinogradov. Za de,o in uspeh prve prireditve gre zahvala zlasti kmetijskemu referentu pri sreskem načelstvu g Lipovcu, ki se je mnogo trudil pri ustanovitvi podružnice in pri tej prvi javni prireditvi. ... .... = Konkurz je razglašen o imovini v Uv- torja Verčona. mizarja v Solčavi (upravnik mase dr. Ernest Rosina. odv. v Gornjem gradu; prvi zbor upnikov pn okr. «od v Gornjem gradu 9. maja ob II., prijavni rok do 25. junija, ugotovitveni narok O. julija), kakor tudi o imovini 1 omaja Holbla, posestnika in trgovca z lesom pri Sv Primožu nad Muto št. 4j (upravnik mase Anton Lovšin, vršilec dolžnost, javnega notarja v Marenbergu: prv, zbor upnikov pri okr. sod. v Marenbergu 30. aprila ob 0.. prijavni rok do 30. maja, uj tovitven, narok 4. junija). _ Potrjene so naslednje prisilne poravnave: Gustav Bernhard, trgovec v -Mariboru. Aleksandrova 17. za 40 odst. kvoto, plačljivo v štirih tromesecnih obrokih: Marija Lah, trgovka v Mariboru, Pobreska cesta S., za 40 odst. kvoto, plačljivo v šestih dvomesečnih obrokih; Cesar Karel, lesni trgovec in posestnik na Otiškem vrhu 107 za 50 odst. kvoto, plačljivo v 18 mesecih: Kolbezen Franc trgovec v Celiu. Prešernova ul. 4. za 50 odst. kvoto, plačljivo v 15 mesečnih obrokih. = V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: Industrijska in prometna družba z o. z. v Ljubljani (nakupovanje in prodaja nepremičnin in premičnin vsake vrste, uprava podjetij in premoženj, pridobivanje koncesij in obrtnih pravic: osnovna glavnica 20.000 Din; poslovodje: dr. Janko Berce, .loško Biber in inž. Herbert Luck-mann, vsi iz Ljubljane). = Oddaja zakupa in dogradnje bufleta na postaji Grosuplje se bo vršila potom oiert-ne licitacije 23. maja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Oddaja del pri preureditvi krovne in stropne konstrukcije na pekarni dravskega intendantskega skladišča v Ljubliani se bo 796.24, Curih 1097.35 — 1102.85, "t^ondon 205.90—207.50, Newyork 5633.51—5661.77, Pariz 222.65 — 223.77, Praga 167.42 — J68.30, Trst 290.60 _ 293.— Zagreb. Amsterdam 2291.32 _ 2302.68. Berlin 1344.32 - 1355.12. Bruselj 792.30 do 796.24. London 205.90 - 207 -50. Milan 290.60 do 293. Newyork kabel 5655.51 - 5683.77. Nevvvork ček 5633.51 —5661.77. Pariz 222.H-) do 223.77 Praga 167.4o — 168.31. Curiti 1097.35 — 1102.85 Curih. Beograd 8.95, Pariz 20.2925. London 18.81. N'e\vyork 515.25. Bruselj 72.15. Milan 26.55. Madrid 40.25. Amsterdam 208.70. Berlin 122.70. Stockholm, 94.75. Oslo 95.50. Kobenhavn 103.25, Sofija 3.74. Praga 15 27 Varšava 57.75, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 188 _ J92. za maj 188 — 190. 7° n investicijsko 52 _ 55. 4" o agrarne 21 — 24. 7" ® Blair 45.50 — 46. 8"« Blair 50 - 52.50. 7"'. Drž. hipotek, banka 53 — 55. 6° o begluške 30 — 33. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 102. Dunav-Sava-Jadran 12.50. Staatseisen-bahn0*. franko Ljubljana, plačljivo ▼ 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 33o do 340' koruza (slov. postaja, plačilo v 3n dneh): baška pri mlevski voznini po Ho do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50. ... ,oo -f Budimpeštanska ternunska borza (29. t m) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za mai 12.49 - 12.50, za junij 12.82 do 12.83; rž: za maj 14.25 - 14.28. za junij 1430 _ 14.31; koruza: za maj 15.40—15.45, za julij 15 — 15-05. Iz češkoslovaškega Sokolstva V stalnih vaditeljskih šolah ČOS je bPrO v času od 1. septembra 1926 do 31. decembra 1929. 1. 1738 telovadk; kakor je pokazal nedavni tozadevni pregled, se od njih aktivno udestvuje 80 odstotkov. — V letu 1931. je na 17 župnih izletih nastopilo skupno 3990 telovadk. — Skušnje o telesni spo- ____________- „ . - sobnosti, ki so pripravne za tekme ženskih vršila potom ofertne licitacije lfc. maia pn v £OS, s0 se do 17. aprila izvrši,e inženjerskem oddelku komande dravske d, vizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Oddaja zakupa restavracije na postaji Zidani most se bo vršila potom ^ licitacije 25. maja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega tudmka Velenie sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 400 kub. metrov jamskega lesa. (Predmetni oglas ie na vpogled v Zbornici za TOf.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema do 4. maja ponudbe glede dobave 3 vagonov jelovega lesa. do 12 maia pa glede dobave 50 plošč železne pločevine ter glede dobave 10.000 kg karbida. Direkcija državnega rudnika Ka-kanj spreiema do 12. maja ponudbe glede dobave 250 kv. metrov stekla za okna in 50 kg kleia. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani). — Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjslci Rudnik sprejema do 9. n,aia ponudbe trlede dobave 440 kg jekla in 10 000 kg karbida. Direkcija državnega nidnika Ve-lenje sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 300 a portlandskega cementa ln 14 000 komadov kuvert. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12 maja ponudbe slede dobave tiskovin. 50 tucatov žacr za železo, materijah za avtomobil-. o(J0 kg kristalne sode. 100 kg psen.cnesa ždroba in 100 kg namiznega olja. Komanda rtrmi nr»: ketra arzenala v Tivtu sprejema do pomorskega arzenala . -- - ■ , . 17 maja ponudbe glede dobave platna ln tekstilnega materijala. . (Prednietm oglas, so na vpogled v Zbornic, za TOL) I)irekc,-ja državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani spreiema do 10. maja ponudbe trlede dobave 20 kg stenja. 1000 m vrv,c za zavese in 40 kg motvoza. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Direkcija državne železarne na 24-005 telovadbah, 14.865 naraščajnicah in 47.750 deklicah. — Dr. Renata Tvršova ie izdala I. del svoje knjige ».Miroslav Tyrš«, v kateri podaja spomine na svojega soproga. Knjiga se naroča v Nakladateljstvi »Orbis«, Praga XII. — Fochova 62, ter stane 12 Kč. — V župi Plzen je telovadilo letos meseca februarja v 1 telovadni uri 1500 telovadcev, 1430 telovadk, 752 naraščajnikov, 797 naraščajnic, 27121 moške in 3272 ženske dece. Ako primerjamo s številom telovadcev število celokupnega sokolskega članstva te župe. tedaj vidimo, da je telovadcev 15 odstotkov članov in 35 odstotkov članic. — Pokojni dr. Joset Scheiner je bfl velik liubitelj lutkovnega odra. Imel ie za svoje otroke lasten oder in veliko število lutk ter ie tudi sam pisal lutkovne igre. — Mesto Tabor dobiva nov sokolski stadion in lepo ureieno sokolsko kopališče. — Izšla ie 3. številka lista »Sokol« z zelo pestro in zanimivo vsebino. — V času od 14. do 16. maja bo proslavilo Tyrševo 100-letmco niegovo rojstno mesto Dečin n. L. — Sokol Žižkov, kier je telovadil marsikateri jugo-slovenski visokošolec, ki je študiral v Pragi, se je odločil, da radi pomanjkanja prostorov, poveča svoj Sokolski doni. — Po vsesokolskem zletu bo o njem izšla posebna »Spomenica«. — Kot spominek bo dal zletni odbor kovati posebne plakete s J.vr-ševim likom v velikosti češkega denana. — Zletni znaki za telovadne organizacije, ki se bodo udeležile zleta. bodo enaki. Razlikovali se bodo le po trakovih, ki bodo pritrjeni na znake, in sicer: za pripadnike Saveza slovansko Sokolstvo češkoslovaška vlaika, za ostale slovanske telovadne organizacije slovanska trobojka, za neslovan-ske telov. organizacije pa beli trak. Drugi zletni gostje bodo mogli dobiti le spominske značke. Zletni znaki bodo stali po 30 Kc (t. j 15 Din) ter bodo dajali pravico do skupnega ležišča, na enega glavnih zletmh Vareš - Majfdan sprejema do 11. maja po- - a na čiansko tribuno, v ostalih nudbe dede dobave 2000 kg minija m | . ----- __ 1000 k" firneža ter glede dobave železa m svetlokopirnega amomjakovega papir a (Predmetni oglas ie na vpogled v Zbornic, za TOI.) Dne 4. maia se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani Uri taci ia glede dobave 5000 kg svinjske sti (Odas je na vpogled v Zbdrmci za TOI ; Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Borze 29. aprila. Na ljubljanski borzi so se danes tečaji deviz Nevvvork. Praga. Trst. Amsterdam. Ber-iin in Bruselj okrepili, dočim .eJey,za Lom don popustila, deviza Curih. pa je ostala nadalje nespremenjena. Na zagrebškem efektnem trziscu se je Voina škoda po včerajšnji znatnejši oslabitvi zopet nekoliko dvignila. Zaključena je bila najprej po 180. potem pa po 92. doc m ,e ie za mai trgovala po l8o in 188. Tud, nominalni tečaji za investic„sko o°so,ilo m agrarne obveznice so bil, nekoliko bolj*! V dolarskih papirjih je bilo zopet neka, več prometi in sc bili zabeleženi zaključki v 7°'o Blairovem posodili pa 46. 47..>0. 4o.7o in 45.50. v 7°'o Seligmannovem posojilu pa po 54. zletnih dneh pa do vstopa na telovadišče, in sicer na hodnikih krog njega. — Telovadišče s tribunami in oblačilnicami dobiva polagoma svoje lice. Oblačilnice so ločene med seboi po ulicah, širokih po 15 m. Na teh se bo vršilo formiranje telovadskih kolon. Takih ulic je za telovadce 16, za te-lovadke 8. Telovadske oblačilnice bodo imele 832 oddelkov po 25 mest, t. j. v celoti 19.800 mest oblačilnice za telovadk© pa 760 oddelkov po 25 mest, t. j. za 19.000 telovadk. M. K-č. Devize. Ljubljana Amsterdam 2291.32 _ 2302.68. BerLin 1344.42 _ 1355.22, Bruselj 792.30- Sokolski Glasnik prinaša vse sklepe zadnje glavne savezne skupščine, več važnih sklepov saveznega izvršnega odbora, poročilo iz telovadnega sveta, žup in društev. ' . . T V znamenju vseSokolskega zleta. Vse naše župe se pripravljajo za župne zlete. ponekod pa se bodo po okrožjih vršile namestu župnih zletov revije župnih priprav za Prago. Doslej je znano, du bodo imele svoje zlete župa Ljubljana 4. m .x junija v Ljubljani, novomeška 12. junija v Novem mestu in gorenjska 19 junija v Stražišču pri Kranju; celjska in mariborska župa bosta priredili okrožne zlete. Izven teh zletov pa bodo tudi društven« m cetn, nastopi že v maju, pa preko poletja jeseni. KULTURNI PREGLED Pohorska ljubezen in obtožba medicine C Jože Kranjc, „Pot ob prepadu — Janko Kač, „Med padarji in zdravniki Zbirka »Slovenske poti«, ki jo je letos uvedi« Tiskovna /adru-ga. je nastala v znaku odpora zoper prevodno književnost, ki je pretila z inflacijo.. Danes je dokaj razširjeno mnenje, da naša izvirna književnost preživlja egiptovska glad na leta: :.te-vilo novih spisov ne potrjuje m ti m j 1 o tega predsodka. lahko pa bi govorili o tem. koliko novih romanov :n povesti dosega al: telo presega po literarno-umetniških odlikah predvojno slovensko prozo. \ sCKaKor so »Slovenske poti« prikupen z nc. k preusmeritve v domačo kulturo: novo je tudi to. da he lepi prozi pridružuje kot enako-rodna literarra zvrst esej. Čudim se. da zbirka ni bolj pritegnili občinstva: zdi Pc, kakor bi s poudarjanjem domače književnosti opravljala kdo ve kakšne avantgardne naloge. V »Slovenskih poteh« smo dobili doslej dva zvezka izvirne proze. .MišUu Kranjcu, ki ie n' »Težakih« naniza' nekoliko slik iz življenja v Slovenski krajini in jih povezal v malce ohlapno, neizenačeno, vendar pa '/aradi svojskega ozračja, ki trepeee nad tem toplim mladostnim delom, zanimivo novelo, ie sledil .lože Kranjc. Tudi avtor novele »Pot ob prepadu« je postavi! mot.v svoje povesti v pokrajino, k; jo ie niša književnost doslej zanemarjala. iTakih pokradli je še precej: če bi nam kdo sestavil literarni zemljevid Slovenije kar. mislim. rfe bi bilo odvisno delo, bi videli mar-sikakšno belo liso!) Pohorje je pokrajinsko in socialno zanimiva pokrajina. Za ne da j pa ie Nemec Bartsch v .svojih opisih pohorskih gozdov prekosil vse, ki so pri nas pihali o tem mikavnem kosu naše zemlje: najtopleje 'ja je objela iirika J:nka Glascr-ja. ki je sam pohorskega rodu, zvezan /c po priimku s starimi glažutami (steklarnami). Jože Kranja jc spoznal Pohorje samo mimogrede: in res zapušča njegova novela vtisk prigodnega ti i r ra s pohorsko pokrajino in ljudmi. Kraj dogajanja jc okolica Device .Marije v Puščavi in pot nad prepadom obstoji zemljepisno: to je daleč naokrog /nani greben nad Dravo pri J~ali. Kranjčeva novela jc po svojem književnem s;;'u realistična, po motivu pa ljubc--zen-k i in -'cer v smislu trikota (I rance — Rez ka — Jakob). Fabula ne poveč nič novega. saj je zelo shematična (Jakob ima vlogo intrigama, d ;cela v smislu .stare pripovedne tehnike). Značaji so orisani precej medlo; v ospredju je samo troje oseb. ki gibljejo dejanje. Slike ljudskega življenja so iz sodobnosti (odločilnega pomena je tihotapstvo, čigar žrtev postane France). Pisce naznačuje tudi socialne momente v ži\ Ijcnju tega ljudstva (bajtarji in dninarji. ki j;h izkoriščajo pohorski kmečki mogotci). vendar tudi s tem samo očkuje in nc zajema globlje ne problema niti življenja. Pohorska pokrajina je pri Kranjcu skoraj tako shematična kakor opisi ljudskega življenja, kolikor jih je znal in mogel dati v okviru majhnega časovnega razdobja. v katerem se dogaja njegova povest in na ;>0 straneh, kolikor jih obsega. Iz pa-p rja vstaja samo Rezka, ki pa na hipe takisto bolj zadisi po literaturi kot po pohorskih travah: France in Jakob sc mi vidita manj dognana značaja. Nemara jc pisca utesnjeval \ naprej določeni obse a: morda bi utegnil i-a širšem polju, kjer hi h'i lahko dal dogodkom Večje časovne in prostor-ninske dimenzije, globlje zasaditi in bolj razmahniti svoje pero. Kot novela sc »Pot nad prepadom« ne dviga nad povprečnost. Kranj<.-cva večina pisanja ni izredna: tudi njegove tehnične sposobnosti nas nikjer ne presenečajo. Včasi celo neprijetno zadene njegova stilistična in frazeološka površnost. Podčrta! sem si n. pr. »ne omiljeno potrepljal po rami«, ker je to nekoliko neusmiljena sila jeziku in se ustavil ob te* ih-le naivnostih, kakor i-i.h najdeš n. pr. fin str. 10 ko pravi o petelinu: »Glej ga neugnanca. si jc misii! France, še pozdravi me ne, kar naprej -c ženi.« ali ko vol na st- 45 dobiva nekam čudne ««oeijacije: »Morebiti ie videl mesnico, kjer je žc viselo tele. pribito na žeblje za zadnji dve nogi Oprema nove zbirke je okusna ★ Pisec knjige »Med pada rji in zdravniki« Janko Kač e prišel iz medicine v časnikarstvo. od nov in pa v literaturo. Verje-m te mi: /d a v razvoj, z.a-sti za začetnika, ki ima pole;-, epičnega čuti še tenak posluh za 1 e z; k. Medicina je dala Kaču obilo dejstev in izku-seni v rečeh, ki so včasih od-loerne za človeško usodo, novinarsko dc!o pa ga je približalo širokim množicam. Ta naš populist. kakor bi mu danes rekli v Franciji, sc nič nc sramuje misiiti in p-.sati za množico: priznaimo. da imamo ljudi, ki sc vsak dan pr turško klanjajo pred novim mali kom kolektivom, toda pišejo tako. da jih kimai razume kongenijalno omizje so-trp:nov. Kač jc odločno človek druge sorte: nič mu ni mar. kdaj ga bo naša literarna občina priznala za svojega, kakor ga že priznavajo čitatelji: stavim pa, da ji po-silima! ne bo da! miru. Kačeva knjiga »Med padarji n zdravniki« je potekla iz avtorjevih osebnih doživljajev in ima nekako avtobiografsko barvo. Posvetil jo je pokojni materi, »ki jc pomagala s svetom in zdravilnimi rožami vsakomur, njej sam: pa ni nihče pomagal. ko jc umirala za krvavo grižo, in se jc jc bal sam zdravnik«. V knjigi je zbranih 23 ' črtic. ki nimajo vse enake vrednosti, vendar pa ni nobena nezanimiva: kako naj bodo neinteresantna pričevanja o nekih doživljajih, k' jih je avtor izpričal v sočnem jeziku, posnetem iz oživijajočega vrelca čiste kmečke govorce! Kač je šele pričel pisati, ko mi "je pripovedoval. da je njegov »livre de chevet« Cankarjev »Hlapec Jernej«: za preprosto dikcijo in evangeljsko slikovit slog te knjige Kač kar nima zadosti hvale. S svojimi povestmi in črticami skuša ustvariti knji/evnoft. ki bo ljudska, domača, res narodna. Sedaj je na začetku noti: potr-pimo! Pisec. k je spisal »Pomor« in »Laž«, da omenim samo dve izrazito Ka-č e vi črtici, nas ne bo osramotil v zaupanju. ki ga njegovemu talentu posojamo za nedogledno dobo. Sedaj je njegov način pisanja seveda še močno dnevniški, neposreden in z umetniškega vidika niti malo raf.niran; toda domač jc, nenarejen, Kazalci časa Španski modroslovcc Jo.se Ortega v Gasset je nedavno izdal novi filozofski spis z naslovom: »Pobuna množic« (La re-belion de las mesas). V njem se ta bistrovidni mislec (več o njegovi miselnosti glej »Ljublj. Zvon« 1929) bavi z današnjo .strukturno izpremembo človeške družbe, ki globoko vpliva na vse človeške naprave, pretresa civilizacijo. soustvarja nedogledno krizo. Značilen znak omenjene izpremembe je to, da je na vsa področja prodrla množica in izrinila prej odločilne duševne elite. Človek iz množice (el hombre-masa) .se skuša vsega polastiti in povsod uveljavit: svojo povprečnost. V njem vidi španski mislec sodobnega barbara. Najizrazitejši tip povprečneža pa je specijalist. Ni učenjak, ker ne pozna drugega kot svoje znanstveno ali praktično področje, pa tudi nevednež ni. ker dobro obvlada to. kar sodi v njegovo stroko. L čeni nevednež (sa-bio-ignorante) gospoduje danes v ku'tur-nem svetu. Toda prav današnji kulturi so najbolj potrebni veliki, sintetični duhovi. Povprečneži in učeni nevedneži se zdaj povsod bore zoper diskusijo in rajši rabijo nasilja, kakor da bi se vdali tujim argumentom in priznali, da se motijo. Ortega raziskuje s teh vidikov današnjo družbo in državo, v kateri se povsod čuti vlada povprečnosti, ki se najočitneje razodeva v vedno večji birokratizaciji. Boljševizem in fašizem sta po mnenju Ortege v Gasseta dva tipična pokreta v to smer. gibanje ljudi iz množice, podrejeno vodstvu povprečnežev. Vse izenačiti, vsemu dati čim bolj povprečen značaj — to je geslo obeh! Zato sta tolikanj nestrpna nasproti vsem drug:m nazorom. Po naziranju Ortege v Gasseta jc rešitev v tem. da se povsod, kjerkoli se odločuje še v tako nvnijaturni obliki družbena usoda. strne odbrana manjšina, elita in skuša pridobiti načelu civilizacije odločilno veljavo. Danes se je pole žaj sveta tako zasukal. da bodo narodi zopet iskali svojih dejavnih elit in se poclrediii duhovnim avtoritetam. Mimo tega vidi španski mislec samo še eno možnost: popoln razkroj in propad. * V' svoji knjigi »Deutscher Geist in Gcfahr« je znameniti nemški romanist Robert Curtius prcmotril z globokim in jasnim pogledom svojega izredno bistrega duha današnjo krizo Nemcev. Duhovni razkroj tega naroda sc osobito odraža v m'a-dinskih gibanjih in njihovih ideologijah. Po Curtiju ni nemški narod še nikdar ž>-vel v tolikšni miselni zmedi kot danes. Pi-sec jc enako ostro opredeljen proti desničarskim in levičarskim gibanjem. Napada tudi socijaliste, ki sicer nc verujejo, da bi bodoča kultura bila mogoča brez tradicij in nekaterih starih vrednot, ki pa tavajo v brezupni megli duha zanikujočega mate-rijalizma. Prav tako Curtius povzdiga svoj glas zoper mnoge židovske socijologe in dušeslovce, ki zanašajo v mišljenje ljudi analizo, dvome, razkroj in obup. Iz zla in zmede naših dni ne vidi Curtius drugega izhoda kot vrnitev k duhu. Nemci so pred tisoč in sto leti dali krščanstvu pesem »Veni ercator spiritus«. ki jo jc preložil v nemščino sam Goethe: prav tvornega, pozitivnega duha jim je danes najbolj treba! Curtius proglaša za vzor sedanjosti novi humanizem, sloneč na najvišjih vrednotah, ki so jih v teku tisočletij ustvarili sredozemski narodi. Pravi humanizem hoče življenjsko celotnost v novi konstrukciji, nc pa samo to ali ono področje. Duh bo d n I a 1 čudeže, — veruje Curtius. Toda kako dati milijonom hitlerjevcev itd. tega duha? Kako podrediti svet elitam, ki jih vidi Ortega v Gasset? Nobeden nc upošteva dovolj gospodarske osnove družbenega življenja. Duševne elite so obubožane in izgubljajo voljo do delavnosti. Za novimi pokreti, kj jih često gibljejo prazne fraze, pa stoje neelitni, a tembolj petič-ni ljudje, ki jim jc zlato tele edino božanstvo in volja do moči največja odlika. Kidrič, »Zgodovina slovenskega slovstva" Poleg obsežne in izredno zanimive knjige prof. E. Spektorskega »Zgodovina so-eijalne filozofije«, ki smo jo na tem mestu že obravnavali kot dragoceno novost v naši književnosti, jc »Slovenska Matica« podarila svojim članom še eno knjigo znanstvene vrednosti: III. zvezek »Zgodovine slovenskega slovstva«. Vrline tega spisa univ. prof. dr. Kidriča si mogel opaziti takoj v začetku, vendar bo šele- zaključeno delo pokazalo v po,ni meri, kaj smo dobili s tem obilnim in za nadaljnjo oplojevanje naše kulture prepotrebnVn plodom učenosti in raziskovateljske neumornosti prof. dr. Kidriča. in v tem je velika prednost dobrega dnevniškega krami jalca pred problema t ikom oblike in vsebine. Čemu namreč Kač piše? Ne zaradi literature. marveč zavoljo ljudi in življenja. Njegova knjiga zastopa neko tezo: relativnost medicine. Ne vem, kaj poreko doetores mcdicinac. Napak bi b lo, če bi jo presojali z ozkega profesionalnega vidika. Kač govori o nekaterih zdravnikih kot »diplomiranih obrtnikih« in ironizira latovščino njihovih dijagno-z; pazimo, čemu piše te pozne varijacije na staro Molierejevo mnenje o zdravilstvu in njegovih avgurjih? Če zato, da bi iz zagrenelosti razočaranega medicinca smešil vedo. ki je storila ogromnih korsti človeštvu, bi zaslužil grajo; ne bi šli za njim. ako bi relativnost teorij in metod, ki je v manj eksaktnih vedah še večja, prenašal na socijalno in etično veličino zdravn škega stanu. Kač tega ne dela: on n; niti s Shavvom pri zdravniku na razpotju. Kačevo stališče bi zdravniki utegnili označiti za »demagogijo pacijentov«. vendar bi streljali milo cilja. Zakaj Kač je človek iz Ljudstva n govori za one, ki so bili in bodo neštetokrat prevarani v svojih nadah: ne mara, da bi se uganjala »š va r c k lin s 11 e rska « demagogija z medicino, četudi bi jo morda zahtevala potreba avtoritete in koristnost sugestije. Mi la-jiki, ki se lahko kaj hitro izpremenimo v pacijentc. sm 5 upravičeno nejevoljni, ker nam zdravniki ne morejo v vsem ustreči; zdravniki takisto. Toda vedno se bomo instinktivno oklepali onih, ki hočejo, da se ne vežeta preveč poklicni interes zdrav- ili. zvezek obsega leta. ki jih pisec označuje »drugo desetletje Zoisovega mentorstva« (1789—1799) in prehaja v drugi tretjini knjige k tretjemu desetletju, nekako do 1. 1808. V tem časovem okviru je avtor obdela! posebno izčrpno osrednjo literarno osebnost — Valentina Vodnika, a tudi ves ostali Zoisov krog, v kolikor je dejavno posegal v naš narodni preporod. Dobo in njene značilnosti je pisec orisal z niarkantnimi potezami in posamezne pojave srečno zvezal v celoto takratne sodobnosti. Tako dobivamo iz te zgoščeno spisane, od obilnega gradiva bogato obložene knjige. smtetičnejšo in jasnejšo sliko tedanjega duševnega življenja na Slovenskem kakor iz kateregakoli prejšnjega spisa. V tem pogledu bo Kidričeva knjiga še dolgo standard work in neprekosljiv čin na tem področju. Lčeni pisec jc ves materija! kritično proučil, prodrl v vsaki posameznosti naravnost k virom, popravil nekatere prejšnje sodbe, druge pa izpopolnil z novimi izsledki. Podrobnejše vrednotenje tega dela bo strokovnjakom omogočeno šele potem, ko bo dovršeno. Izidcta še najmanj dva snopiča. To. da opombe, ki jih ne bo malo. preestajajo za konec knjige, je siecr v redu. vendar je spričo počasnega izhajanja oviran podroben študij posameznih snopiče v in bo čitatelj imel pravo korist od te zares tehtne knjige šele tedaj, ko bo ležala zaključena pred njim. Takrat si bomo težko zamislili knjižnico slovenskega izobraženca, v kateri nc bi bilo Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva«. —o. Zamjatin o ruski književnosti V od' 1 m francoski književni reporter Fre-deric Lcfevrc .jc imel intervievv z ruskim pisateljem Zamjatinom, ki jc prišel iz Rusije na daljši oddih »v Evropo«, obiskal Prago in Pariz in namerava zdaj nrebiti več mesecev na francoski Rivijcri. Zamjatin j c dejal o sebi. da jc dvoživka: književnik in graditelj ladij, profesor ladjcdel-stva na petrograjski tehniki in pisec tankočutnih romanov; če deluje kot pisatelj, pozablja, da je tehnik in narobe. Spisal je šest gledališkh iger in zgradil n. pr. šest ledolcmilcev: le redkekateri avtor lahko pokaže take praktične stvaritve kot pisec v Moskvi tolikokrat igrane komedije »Bolha«. Zamjatin jc povedal med drug m tudi to, da so v zadnjih treh ali štirih letih izgin la v Rusiji skoraj v-a zascbno-založniška iz-dfija. Danes v vsej Rusiji ni drugih za-ložništcv kot državno in nekoliko pisateljskih zadrug, med kater mi sta najbol j delavni »Federacija« v Moskvi in »Pisateljska založba« v Leningradu. 80% vseh knjif izd a j a država. Za izdan.ja državne rn seveda še bolj za knjige pisateljskih založb velja preventivna cenzura. Knjiga, ki • izide zasebno, je žc zaradi tega obsojena k neuspehu. ker v Rus.ii ni drugih knjigarn kot preda.ialnice državne založbe, ki zasebno izišlih knjig nc marajo. Na vprašanje, kako je v Rusiji s honorarji. je odgovoril Zamjatin. da jih plačujejo zelo točno. Nedavno je uradnik neke založbe iskal avtorja z imenom Aristofan, da bi mu bii izplačal odmerjeni mu honorar: našel ga ka jpak n:, ker ie pisec »Oblakov« živci v stari Grčiji. Honorar sc suče med 200—500 rubl.ji za tiskovno polo (16 str.). Zavisi od naklade, v kateri knjiga izide. a le-ta se giblje pri ljud-kih izdanjih med 30—50.000 izvodi. Avtor zasluži okrog 10'r prodajne cene. O sebi jc povedal Zamjatin. da sedaj piše roman o Atili. »Ta sujet, ki je na prvi pogled tako daleč cd nas, sem si b:l izbral zaradi tega. ker mislim baš nasprotno: da danes živimo v dobi in okoliščinah, ki močno spominjajo Atilov h časov. Danes je prav kakor takrat doba velikih vojn in socijalnih potresov. Morda bomo že jutri — enako kot v Atilovih časih — priče propada visoke, a zelo ostarele kulture. In če se spomnite, da se je Atilova država širila cd Volge do Dunava in da so v vojski hunskega kralja imeli večino slovanski in germanski vazali, utegnete spoznati. da sem imel nekoliko razlogov za Izbiro takega sujeta.« Tako je izjavil Zamjatin in povedal Sc I nekatere zanimivosti o razliki med predre-vo!ueijsk:m in današnjim realizmom v ruski književnosti, o pisateljih, ki nc poznajo dvomov in takih, ki se borijo ž njimi. Povedal jc tudi, da v ruskih šolah nc poučujejo več francoščine, marveč angleščino in v prvi vrsti nemščino. —o. Georgesa Duhamela »Prizori iz bodočega življenja«, eno najscnzacijonalncjših pričevanj o današnjem času, knjiga, ki je polna duhovitih in značilnih doživljajev iz ništva in naše zdravje. Najrajši bi videli v zdi •avnikih vtelešene ideale nadzcmelj-ske dobrote in nesebičnosti. S to naivnostjo bi bilo treba računati toliko kot z otroško; pomnite: trpeč človek je prav tako nemočen kot otrok, in v takem stanju sta mu zdravnikov blag pogled in pozorna skrb dragocenejša od vseh praškov. Zdravnik po materialističnem okusu 19. stoletja, nesecijalen, brez globljega etičnega odnosa do človeka, zdravnik, ki preiskuje naša pljuča enako ravnodušno kot njegov tovariš dr. med. vet. pljuča štiri-nogatega sotrpina v vesoljni tragikomediji življenja, jc lahko znanstvena vel čina. a človeško strašilo, socijalni nestvor. Medicina ne more, prav kakor' nobena veda, uteči izvestni relativnosti; zdravniški stan. ki je dal toliko velikih dobrotnikov človeštva, ne odgovarja za one. ki se niso povzpeli na višino svoje znanosti, marveč v nižinah obrtnega znanja uganjajo odgovorno čarovnijo s praški. In vendar — Dvomim, da bi Kačeva knjiga škodovala ugledu stanu, ki je v socijalni hije-rarhiji eden najvišjih, če ga sodimo po njegovi resnični koristnosti. V »Pohabljencu« je Kač rahlo orisal zdravnika, ki bo kot tip gotovo prevladoval v bodoči socijalno, ne individualistično urejeni družbi. Zdravnik, ki bo sam poiskal kru-Ijevega dečka in ga ob pravem času otel pohabljcnosti. ki je'toiikrat vir protiso-cijalnih nagibov in celo zločinov. Zares ni nedopustno, sanjati o tipu zdravnika-elovekoljuba, ki ima tudi danes v zdravniških vrstah svoje plemenite zastopn ke. Nazaj k Billrothu! —o. današnje Amerike, bo izšla prihodnje dni v slovenščini. Naročniki zbirke »Mojstri in sodobniki« jo bodo dobili okrog 10. maja. Spis je prevel Oton Župančič, tako da dobimo to knjigo tudi v brezhibnem jeziku in v vsej njeni stilistični polnoti. — Nadaljnja knjiga, ki izide v maju, so »Problemi« Josipa Vidmarja. Novo znanstveno delo prof. drja. Ljudmila Hauptmanna. Naš rojak, profesor zgodovine na zagrebškem vseučilišču dr. Ljudmil Hauptmann je objavil v Radu Ju-goslovenske akademije daljšo razpravo: Uloga Velikomoravske države v slavonsko - njemačkoj borbi za Podunavlje . V nji razrtravlja o prodiranju Nemcev in umikanju Slovanov- ob koncu prvega in začetku drugega tisočletja po Kr. Dr. Rudolf Andrejka, »Aus slovenischen Dichtungen«. Prevodi dr. Rudolfa Andrej-ke iz slovenskega pesništva so izhajali ob lažnih prilikah v listih in vzbujali pozornost naših književnih krogov. Sedaj jih je prevajalec zbral v lično opremljeno knjigo. Dr. Andrejka je prevel iz Prešerna »Strunam« in 'Kam« iz Aškerca Brodnika« in Svatoplukovo oporoko«, iz Gregorčiča »Našo zvezdo«. »Sam«, Pogled v nedolžno oko<, Njega ni«. Vinske duhove«, Pozabljenim- in -Dekletovo moli-tev«. dalje Opekovo pesem Zimski večer doma«, Medvedovo V spominsko knjigo . R. Maistra >'Rožmarin«. dalje dve pesmi Ketteja in Gradnikovo »Izpoved . Največ prevodov pa je iz Otona Župančiča. Tako so med drugimi prevedene pesmi Tiho prihaja mrak«. Ljubljansko polje«, -Pesem mladine« ir. Prebujenje«. Prvak naših poetov je v zbirki dr. Andrejke zastopan s 14 prevodi. Prevodi dr. Andrejke so po večini sočni in zapuščajo v čitatelju. ki pozna izvirnike, ugoden vtisk. Revijalni kritiki se bo nudila pr'lika. da jih pravično oceni. Vsekakor pa bi marljivi prevajalec še bolj koristil namenu, ki mu je ta knjiga posvečena, če bi bil izdal kdaj pozneje antologijo slovenske lirike s primernim uvodom. Sedanja njegova zbirka je le preveč fragmentarna: bojimo se. da čitatelju iz nemškega sveta ne bo preveč koristila. Kaj je treba neki književnosti, da postane svetovna? O tem vprašanju jc nedavno predaval v Bratislavi znani nemški prevajalec iz češšine in češki književni kritik dr. Pavel Fisncr. Dc.ial jc. da češka književnost še ni mogla postati svetovna, to pa iz raznih vzrokov. Danes jc svet pod nadvlado germanske in romanske kulture. 1'udi Nemčijo jc poplavil zapadnjaški duh. Današnjega zanimanja Nemcev za novo rusko književnost ni več mogoče primerjati z zanimanjem Nemcev za Dostojevskega v Paberki (lz »Domačega vedeža«, zvezek 18) Pisatelj še ni vsak »kulturni delavec«, ki morda prispeva v zabavne rubrike raznih dnevnikov, četudi hoče veljati za p sate-ija. Takšnih imamo dovolj, dočim nam pravih pisateljev krvavo manjka. Prenapeteži, sanjači v umetnosti (n. pr. futuristi, kubisti). so ljudje pogrešenega razuma in vkusa. ki se podijo za svojimi nedolžnimi prividi ali slikajo svoje maza-rijc. ki jih občudujejo le njihovi tovariši istega kova. Morda j h ozdravi čas ali pameten. izkušen psihijater. Neškodljivi so. če njihova bolezen ne okuži drugih; v tem je največja nevarnost. Kakor v likovni umetnosti, tako tudi v literaturi vlečejo ti ljudje za seboj one, ki jim manjka prava izobrazba. Kakor v sl karstvu nekoliko nesovisnin črt. tako zadostuje v literaturi nekoliko nerazumljivih besed in fraz. da ljudje proglašajo novo umetnost. prejšnjem času. V češki knj ^evnosti ie mnog ) čudaštva nje idejna stran je še vedno šibka. Nedostaja ji besov - demonov. Vsa velika umetnost je bila in bo demo-nična. Brez tega in brez magične noči nad besedo ni veličine. Za to je potrebno do-go dozorevanje; češki karakter sc mora razviti do svetovljanskega formata. Ibse-nov Brant in Pcar Ciynt sta Norvežana, a vzlic temu umliiva vsemu svetu. Po pre-davatcljevem mnenju imajo v češki književnosti svetske poteze Nemcova, Ncruda, Vrchlickv, Sv. čceh, Zcver. Sova, Bezruč, šramek. Maeher. Brežina, Svobodova, ^al-d-a, \Volker ip X cz val. Književna nagrada vo.lvodstva Šlcz.iic re bila podeljena pripoveduiku Gustavu Mor-einki. ki jc prvi zastopnik poljske šlez ie v poljski književnosti. Moreinka po*cka iz rudarske rodbine in j bi! prvotno sam rudar. nato pa učitelj, kar je še danes. Sedaj ie star 41 let. Izdal ie štiri leposlovne knii-ge (»Bvli dvvaj bracia«, »Scrca za tarna«, »Vvrabanv cbodnik« in »Slask«), tri med njimi so bile odlikovan ■ z nagrado. Pravkar ta šleski pisatelj dovršuje libreto z* opero, ki bo postavila na oder legendarna osebnost iz šle-zkih Bezkvdov, Ondraszek*-Ondraša. Opero ho komponiral znani poljski skladatelj prof. Nownwi -iski. — Pol jska Šiezija j c ponosna, da jc dobila svojega zastopniki v poljski književnosti. Jugo-slovenski čitatelj pa bodi pr- teh vesteh pozoren na polskc nagrade za književnost1? podeljuje jih skoraj vsako večje mest », poleg tega pa mnoga vojvodstva (bsn;»v»» ne). Tako na Poljskem kljub krizi itd pospešujejo domačo književnost! Pri n.is?! Dva pomembna češka romana T udi v češki književnosti razpravljajo o vprašem^u socijalne tendence — Komunista Nezv&I in Vančura za čisto umetnost — „Utek do Btsdina'' in ,)Prehradai (Izviren dopis) V začetku pomladi sta izšla v Pragi dva romana, oba vredna večje pozornosti od drugih spisov te vrste v zadnji sezoni. To že zbog tega, ker v obeh primerih gre za pomembno delo dveh avtorjev, ki ju je treba resno upoštevati v razvoju sodobne češke proze. Toda roman Vladislava Van-čure »Utčk do Budina« in roman Marije Majerjeve »Pfehrada«, ki nas zanimata na tem mestu, sta obenem tudi značilna za dvojno smer romana v današnji književnosti, za dvojni nazor o funkciji književne umetnosti, kakor se očitno pojavlja na področju mlajšega češkega slovstva. V celoti negibna gladina češkega književnega sveta je nekoliko oživljena z novo diskusijo o vprašanju, ki je dejansko že tako staro kot je stara umetnost, namreč o vprašanju: V kakšnem odnosu bodi umetnik nasproti svoji dobi? Od nekod je bila posunjena v ospredje zahteva, da naj bi romanopisci v svojih spisih jačje in vidnejše upošteval: danes pereča vprašanja. K tej zadevi so se oglašali kritiki in pisatelji. Močno zaktualiziranje književnosti hočejo nekateri levičarsko usmerjeni književni kritiki, medtem, ko sta se izmed stvarjajočih pisateljev n. pr. Vladislav Vančura in Viferslav Nezval izrekla zoper aktualne tendence v umetnosti. Zadeva dobiva nekam paradoksen videz, če pomislimo, da sta oba komunista, in sicer celo vodilna člana levičarsko usmerjenega književnega društva >Devetsil«, ki je baš v zadnjem času zopet stopilo v novo radikalno razdobje svojega delovanja. Stvar je postala zares zanimiva. Morda se Vančura in Nezval smatrata za dovolj močni stvarjajoči osebnosti, ki ju ni treba vzpodbujati z zahtevo po obravnavanju časovnih vprašanj. Nemara pa imata pred očmi neko svarečo izkušnjo, že pred leti smo namreč imel: razdobje zelo dejavne mlade razredno-proletarska umetnosti, ki je nastopila z velikim hrupom in silno rada sprejemala injekcije od zunaj. Ta umetnost je prav s svojo apriorno tendenčnostjo in pregrobim, tesno službenim odnošajem do današnje dobe redila zelo povprečno in papirnato tvorbo, ki je jedva preživela nekoliko let. Bodi torej tako ali drugače, dejstvo je. da se v tem kaže. kako se celo proletarski pisatelji odločno oddaljujejo sirovejšim ča-sovno-socijalnim tendencam in se prav tako odločno pridružujejo čisti netendenčni poeziji. V dodatku k svoji zadnji knjigi -;-Dol-ce far niente« je Nezval izrekel misel, da se socialna plat književnega spisa in njega pesniška čistost medsebojno izključujeta. Nasproti onim, ki v romanih odgovarjajo na časovna vprašanja in zahteve tki kaj kmalu izpuhte in jih je treba nadomestiti z novimi) zagovarja Nezval romane, ki nočejo biti nič drugega kot zrcalo piščeve sentimentalnosti, knjiga »Dolce far niente« je sama takšno-le magično ogledalo, ki se v njem odražajo Nezvalovi spomini na otroška leta. Vančurin primer je približno isti. Tudi on je v nekem polemičnem razmišljanju nastopil zoper kritike, ki bi hoteli, da bi v oblačilu romanov prihajale na svetlo miselne razprave. Izjavil je. da je tendenca brezpomembna za samo književno vrednost nekega spisa in da so odločilne zgolj čiste umetnostne vrednote. Izza svojih dveh romanov, ki sta bila oba vsebinsko kar nabita z živimi odnosi do socijalne resničnosti, namreč od romana »Pekaf Jan Mar-houl«, ki je obenem zgoščena slika majhnega mesta v času socijalnega vrenja ln od romana »Pole orna a valečpa«, ki je bil raskava freska vojnih dogodkov, se Vančura vedno bolj oddaljuje aktualnim motivom. Lanski Vančurin roman »Marketa Cazarova« ima čar in prelest pesmi o minulosti. Njegov letošnji roman »Utčk do Budina« je takisto spev o večnih odnosits človeških src. Intimna poezija tega spisa, je izvirna, polna in očarljiva. Gre za ljubiš, žensko zgodbo. Pesnikov pogled, ki ne zani-kuje. da ima vsaka človeška usoda v svoji krhkosti in minljivosti edinstven značaj, se poglablja vse do metafizičnih osnov človeške osebnosti. Filozofija ljubezenske pri» gode je polna subjektivne prepričevalnostl. Iz celotne zasnove sije avtorjev pesimizem: okoli ljubezni sč zapira krog smrti. Ljubezen in smrt, ta večna snov poezije, sta do-, bila pri Vančuri resnično silen izraz. V njegovem pojmovanju hodita ljubezen m, smrt nekako od večnosti roko v roki. se izmenjavata ali prehajafa drug v drugega. Smrt je konec ljubezni, protistrup opojnosti. ki se ve loteva spomladi«. Takoj v začetku občut;š. kakor da bi bila ljubezen že v naprej zaznamovana s tragičnim somrakom in s smrtjo. Vendar je celotno dejanje tega romana svetlejše in nežnejše od kateregakoli izmed prejšnjih Vančurinih spisov. Vančura ga j«s ob neki priliki tako-Ie označil z nekolikimi pre-gnantnimi stavki: Prigoda, ki o nji pripovedujem v omenjeni knjigi, je približno resnična.. Mlada zaljubljenca Jana in Tomaš sta se naglo poročila. Nevestina rodbina je bila čudaška, vendar Jana ni naličila nobenemu svojcu. Njena ljubezen do moža je rastla. da. ni se mogla odreči Tomažu niti tedaj, ko je le-ta duševno zbolel.« To je torej jedro tega romana, ki ^ začenja v vedrem podnebju ljubezni in s pustolovskim begom zaljubljene dvojice v Budim in končuje s Tomaževim begom od žene f zopet v Budim) in s smrtjo na rebti blaznosti. ★ Roman Marije Majerjeve »Pfehrada*? prihaja z nasprotnega tečaja. Pojavlja s® kakor nalašč za one. ki tožijo, da se književnost premalo zanima za aktualna vprašanja. V romanu o gradnji ogromne pregrade na Vltavi (kar je kajpak pisateljiči-na fantazija, čeprav je stvar obdelana z naravnost strokovniaškim znanjem o tehniki vodnih gradb) lahko kar otiplješ socijalno valovanje, ki pretresa naš čas. neodo-ljivi ritem sodobne civilizacije, zmagoviti ritem tehnike z epsko lepoto človeškega: dela. Dejanje tega romana se razvija v kratkih, zaokroženih, do malega samostojnih poglavjih. Na njegovo obliko je v tem primeru brez dvoma vplival sodobni ruski film. Zdi se ti, kakor bi se pred teboj vrtela v naglem menjavanju slik verižna vrsta povečanih podrobnosti ki jih skoraj nič ne veže. Tako imamo n. pr. razkošno krajinsko sliko ob reki. takoj nato pa nekak tehniški čudež, stroje. Pa sliko množestve-nih delavskih prizorov. Sliko iz velemestnega bara. Prizore iz kapitalističnega okolja, itd. Vse to ima preproste, izrazite, učinkovite poteze ob stalni meni kulis. Tu ne najdeš enega, dveh ali treh junakov, marveč jih je na desetine, a poleg njih so cele množice brezimenih. Vse dejanje se odigra v enem samem dnevu. Tu-le je vsebina: Za prvi maj bodi otvorjena mogočna pregrada na Vltavi pred Prago; tedaj pa delavska stranka, ki pripravlja državni prevrat, v zadnjem hipu povzroči v mestu poplah. češ, da je pregrada narejena, iz slabega betona, da se bo prelomila in bo Vltava poplavila Prago. Zares nastane huda panika in v Pragi izbruhne delavski puč. To je v nekoliko besedah fabula tega romana. Je pa neka ironija v tem. da najlepših in umetnostno najpolne.iših partij romana Marije Majerjeve ne najdeš tam. kjer si pisateljica prizadeva, da bi bila aktualna, kjer hoče biti rapsodinja socijalnega vala, marveč ondi, kjer je ustvarjala docela brez pomena, prav kakor liričen pesnik, n. pr. na straneh, ki opisujejo reko in ljudi z reke. Dr. Josef Knap, (Praga^ ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Belgijski prvak, mojster Edgar Coile, je umri. To žalostno novico so prinesli dnevniki. Vsem, ki so pokojnika poznali, je bila novica zares žalostna. Izgubili smo ne saimo genialnega šahovskega mojstra, temveč tudii odličnega moža. Spoznal sem ga v Hastingsu leta 192". BI je še zelo mlad. Ugajal mi je s svojo ravnodušnostjo, korektnostjo in ljubeznivostjo. Slabotnega telesa je bil, odkar ga ■poznam. Zato tudi ni imel uspehov, ki jih je zaslužil Colle je rad in dobro napadal. Napad pa zahteva moč kot potrebno hrano. vztrajnost, žilavost. Vsega tega Colle-jevim idejam telo ni dajalo. In vendar imamo nebroj partij, ki jih je pokojnik v krasnih napadih dobil. Tudi proti velikim kanonom. V šali smo ga vedno med igro spraševali, kedaj bo žrtvoval lovca na h7. Saj ga je neštetokrat. Colle je imel svoj otvoritveni sistem, ki je krot.ko otvarjal in burno nadaljeval. Prav za prav še danes nimamo prave sod-he o njem. Bil jc Colleju izvrstno orožje. Teorija ga zelo uvažuje. Colledevih napadov je na žalost konec. Trdovratno ga je mučil leta in leta želodec. Večkrat je bil pokojni operiran. Po predzadnji operaciji smo upali, da bo po polnoma okreval. Pa ni. Še enkrat je bil operiran te dni. Tega zadnjega napada ni zdržal več. Bodi mu žemljica lahka! 27. Tal—el __— To je obup. Toda črni nc mara mučiti nasprotnika. Zato mu je napovedal mat v petih potezah. Eksekucija je zanimiva: 27 — — — De4_d3 + 28. Tel—e-2 Tf8Xf2+!! 29. Kgl X f2 __— če se kralj umakne na el, dobi na e2 takoj mat. 2-9. — — — Eh2—g3-f 30. K£2—fl — _ — Kralj gre lahko tudi na gl. Za. konec je stvar popolnoma brez pomena. 30. _ — — Dd3—dl 4- 31. Te2_el DdlXel+ in mat. BrinoKmann je to partijo zelo dobro igral. Kje je beli pogrešil, je težko ugotoviti. Na vsak način je varijanta zelo važna V turnirju jo bomo prav gotovo še videli. Ga-rorskili Za teorijo španske n.ia igra, zelo važna: Beli: von Hennig 1. e2—e4 2 Sgl— f3 3. Dfl—bo 4. I>b3—al o. 0—0 Kdor ne mara lahko igra 5. Ddl- partije je nasled- Č rn i; Br i n oR m a n n e7—e5 SbS—efi a7—a6 Sg8—f6 naslednjih kom pl i k a e i j, -e2. Ta stara poteza vodi do zelo težke igre. 5__— Sf6 X el V velikem turnirju v Petenburgiu je leta 1914. dr. Tarrasch moderniziral to r;skan t no varijanto. Kasneje je zopet zgu-Kia kredit. Brinckmann. ki rad hazardira, •ma veliko zaslugo, da je debato o važni ■varijanti s to partijo zopet otvoril. 6. d 2 —d 4 b7—bo d 7—d 5 Lc8—e6 Iz življenja na dežel? GABRK NAD ŠKOFJO LOKO. Občni zbor naše podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je pokazal, kako potrebna je pri nas taka ustanova. Sadjarji i brka, Loga, Brodov in okoliških vasi'so šolsko sobo skoro docela napolnili. Razgovor o izboljšanju naših sa< ie vodil g. Andrej Skuli. Podružnica je izvršila poizkusilo škropljenje in si je nabavila avtomatično sadno škropilnico. Bila je zastopana tudi na sadnem sejmu v Ljubljani. Podružnica je priredila lani 4 predava nja in 1 celodnevni tečaj za škropljenje in precepljenje sadnega drevja, so bili izvoljeni za predsednika g. Vodnik, za podpredsednika g Mrak, za tajnika gosp (jrum, za blagajnika g. Sovine, za odbornike cjr Božnar. Prevodnik, Mrak iti Bergant. SELCA V SELŠKI DOLINI. V nedeljo se' je vršil v Selcih ustanovni občni zbor IRKD Za predsednika je bil izvoljen gosp B en odi k Franc, /a tajnika Štuid Peter, za blagajnika Rihtaršič Janez, tud. zastopniki vseh okoliških vasi, ki spadajo v občino Selca. S iskan. . , , ■ --i BUČKA. V ponedeliek se je vršil na Markov sejem. ki je bil zelo slabo nedeljo 1. maja izostanejo redne kinematografske predstave, ker uprizori sokolski dramski odsek v Sokolskem domu ;.arudno imro v 3 dejanjih »Na Poljani«. V soboto pričetek oh 20., v nedeljo pa ob lo. TREBNJE. Na Jurjevo je nasa osnovnošolska mladina priredila v Prosvetnem domu znano planinsko pravljično igrico v priredbi gdč. učit. Bulovčeve- »I elito«. k, je prav dobro uspela. Tudi obisk je bil kljub krizi zadovoljiv. Hva.a vodstvu 1 posvetnega doma. ki je dalo dvorano brezplačno na razpolago, kakor tudi g. notarju Mastnjaku in drugim za lepo denarno pod-_ Vsem br. sokolskim društvom in občinstvu javljamo, do sc nameravan, pes-izlet to nedelio ne bo vrši na Čatež, pac pa pohitimo tja gori na \ nebohod popol- "žUžEMBERK. Pretekli mesec je Sokol uprizoril zanimivo dramo iDom^ v rez j. žumra. Igralci so vloge prav dobro re-Sestra Petelinova je s svojo vlogo Angele okazala. da spada med vrlo dobre odrezal brat Zamer v vlogi Tineta t.a Mirka je bi stra Valantova v v v vlogi strička Tineta. gi kramarja in br. sorja. Tudi. ostali šili častno, tako Tončke, s. Virantova Dereani vlogo Stanka. Tudi kosrem m gra,bičam zve pohvala. Bratje, dalje tako! Vsa sccnerija Je dobra. , , , PRE VALJE V nedelio jc na sokolskem odru gostovalo Pevsko in godbeno društvo iz Guštanja z opereto »Brezposeln, pevec« Ta spevoigra je domače delo. Besedilo jc sestavil šolski upravitelj g. Gačnik, ugla«-bil pa učitelj g. Gaberšček, oba iz Gus.a-nja. Vsebina operete je zelo primerna, prav globoko poseza v današnje življenje, J^riko iP. rvriip.tna. zlasti vodilna melodija mocch, br. šili. moči. Nič slabše ni Br. Hartman v vlogi, studen-brezhiben. Prav tako se-josri matere, br. Lavnč br. Blatnik v vlo-Molek v vlogi profe-isralci so svoje vloge re-sestra Dereanijeva vlogo vlogo Micke in br. cosf sestre, le bila prav Kriza Bučki . ........ obiskan od kramarjev in od kupcev, se ie poznala v vsej svoji veličini. Na ta sejem so druga leta prignali mnogo goveje konj in svinj, a letos je bilo vse zi-" ' " ' ' 'e kri 'fl živine. 7. La4—b3 8. d4 X e5 9. c2_c3 I»vca na b3 si a iti. 0 _ mora beli seveda ohra-fuf8_e7 Dd?_d7 -h3. Na Tn stoji lovec nedvomno, bolje nego na t r» 10. Sbl—d2 0—° 11 Lb3—c 2 —-- Tartakower priiporoča 11. Ddl_e2 z nadaljevanjem: 11.--- Se4 X d2, 12. De2xd2?, s čimer beli prepreči do_d4. 11 .--_ f7_f5 12. e5 X ffi Se4Xf6 13. Sf3—d 4 —-- Sedaj je oči vidno, da bi črni lovec na co slabše stal. Beli bi namreč v tem primeru imel sedaj možnost 13. Sd2—ib3 z dom na lovca in na točko d4, kjer bi se vs;dra.i skakač. 13 _ _ __ So6Xd4 14 c3Xd4 Le7—d-6 15. Ddl—«2 --- Na 15. Sifi—f3 bi sledilo 15. _ — — Sf6—e4, 16. Ddl—e2, Le6—g4! 15 .--— 16. De2—d3 — —' Beli mora omogočiti potezo h2 b3 pa bi črni žrtvoval lovca, če bi dama nc krila. _ 16.______*^ 17. h2—h3 Sf6—ho črni že napada. 18. Sd2—b3 --— Na f3 skakač že ne sme več. Tako/) bi namreč odločilo IS- — ---Le6-f^' J* iYi3_c3. Ef5Xc2, 20. Dc-3Xc2, Tf8Xf3, 21. ~2x f3. Dd7Xh3. -jg _ _ __De6—fo 19. Dd3—c3 b5—b4 20. Lc.2 Xf5 ---_ Ce se dama umakne na d2, žrtvuje c-rin lovca na h3. r>0 _ _ __Da i X to 21. Dc3—c6 —--- Kam naj dama gre? 22. Lcl —h6 — — — Le na videz ta poteza rešuje^vse oo _ ___S srd X fl 23. Ud6XfS Ld6—h2-f !' To ie vra«! Kralj se ne more umakm-. na"hi ker bi črna dama takoj udarila na f2- 24. Ksrl—hI? Df5X«, 23. D^Xdo-f Kzg Jt8' 26. Ta 1 Xfl, Df2X«l + . 27. KhlX ■ Ta8Xf8 in črni ima premoč kvalitete. 24. K.gl X fl Df5—d3 4-Kfl—el Dd3-e4 + Kel—fl Ta8x* , ze grozi Dn — g-> Proti tej godba je prijetna, uciaja. Igralci so storili po svojih mocch, treba pa je še nekoliko živahnosti; nekateri malce pretiravajo, toda v splosnem je uprizoritev dobra. Največ priznanja m aplavza sta žela Julči (gdc. Ledinekova) kot posredovalka za sluzibe in g. Za vodnik v naslovni vlogi. Krčmar in zena sta tudi igrala zelo dobro. Čestitati moramo Gu-štanju, ki nam v vsakem pogledu prednja-©i. Zares, Guštanj nam lepo kaze, kaj vse Tv LENART V SLOVENSKIH GORICAH Zadnja sobo.ta in nedelja sta bila dva dneva veselja in zabave za našo deco. V Sokolskem domu je namreč gostoval »Gašperček« z igralci Sokola Matice. V soboto zvečer so posetili predstavo otroci iz trda in bližnie okolice, v nedeljo popoldne pa je prišla še deca od Sv. Ruperta in Sv Trojice v spremstvu svojih učiteljev in staršev. Dvorana je bila obakrat dobro zasedena. Mali prebrisanec Gašperček je zibujal s svojimi šalami in zvitimi domislicami presrčen smeh in glasno Občudovanje malih gledalcev. Videli smo Gašpercka, kako je speljal na led tolpo razbojnikov, da jih je doletela zaslužena kazen. Občudovali smo njegov slikarski ta'ent v eno-dej«nki »Gašperček kot umetnik-slikar«. Najbolj pa je ugajala trodejanka »Jaka Požeruh«, kjer je Gašperček ukanil samega vraga in tako rešil nikdar sitega Jakca iz vragovih krempljev. Obe predstavi sta bil lepo poda n i in ostaneta mlademu občinstvu gotovo v najlepšem spominu. Splošna želja je, da bi nas »Gašperček« letos vsaj še enkrat posetil . ŠT. LAMBERT. V nedeljo dopoldne se je ustanovila pod romantično turistovsko točko Sv. Gore krajevna organizacija JRKD. Pri zadnjih voitvah se je šentiam-zvečer zvočni film »Grock«. Igralci Liane j berški šolski okoliš udeležil volitev s 85%. sednik sreskega pripravljalnega odbora notar g Lovšin Anton iz Marenberga. Zatem se jc izvolil odbor, ki mu načeluje kot predsednik narodni poslanec inž. Pahernik. podpredsednik pa jc g. Peter Mravljak. — V nedeljo 1. maja bo ustanovni občni zbor JRKD v Vuzcnici, kier bo poročal poslanec našega sreza. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor še v Ribnic, na Pohorju ter bo tako izvedena v nekaj dneh organizacija nove stranke po vsem marenberi.kem okraju. KRIŽEVCI. V nedeljo, 10. t. m. je imela slovesen zaključek naša kmetsko nadaljevalna šola, ki obhaja letos že 3-letnico obstoja. V začetku šolskega leta se je vpisalo v nji 48 gojencev, ki Jih ie nabral po vaseh učitelj g. Kosi. Med letom je njih število nekoliko padlo. Zaradi majhnega števila gojencev so bili vsi trije letniki združeni. V vsem letu je bilo 115 učnih ur. ki so jim gojenci z veseljem sledili. Do novega leta so poučevali na šoli g. upravitelj Španger in učitelj g. Kosi. Po novem letu so poučevali zdravnik z- dr. Lehar. kmet g. Aloiz Slavič, upravitelj g. Janko Belec in učitelj g. Fran Borko. Sola je 10. aprila priredila svojo zaključno slovesnost, na kateri ie imel daljše poročilo vodja šole g. Belec Janko, temu je sledilo šest deklama-cij, ki so bile polne kmetskega duha in ki so jih gojenci dobro prednašali. Sledil je govor tečajnika, dve pevski točki in slednjič predavanje živinozdravnika g. Škofa iz Ljutomera, ki je zanimivo predaval o vzgoji telet in podal nekaj nasvetov glede pasje stekline. Sledila je razdelitev spričeval in nagraditev najboljših učencev. S tem je bila preprosta prireditev naših fantov, ki ie bila polna ljubezni do kmetskega stanu, zaključena. Želimo, da se posveča naši šoli še večja pažnja in da jo podpirate, saj hoče pomagati našemu kmetu. — Našim kniet-skim fantom pa k tej prireditvi čestitamo. vine malo. Temu pa ni bila kriva ne.<»o še bolj neugoden prostor sejmišča. Sejme nazaj, kjer so bili. r« bo zopet vec živne. Treba bo nekaj ukreniti, sicer se bodo sejmi na Bučki čisto opustili. SORICA NAD ŽELEZNIKI. Mladinska igra »Sirota Jerica«, ki so jo igrali 17. in 24. t. m. otroci tukajšnje šole. je zelo dobro uspela. Igrali so jo naši malčki s tako sigurnostjo, da jim gre vse priznanje Igro ie režiral šolski upravitelj g. Martin Želez-nik, ki je že večkrat pokazal pri slicirh prireditvah, kaj se lahko doseže z marlji viru delom z našo mladino. Za njegov trud se mu ie občinstvo oddolžilo s tem. da je obakrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Hvala vsem. ki so pripomogli, da ie prireditev vsestransko dobro uspela, še posebei pa tukajšnjemu posestniku in go stilničarju g. Lovru Pintarju. ki je brezplačno odstopil svojo krasno dvorano z odrom, kulise, pripravljene nalašč za mladinsko igro pa je dalo Prosvetno društvo. Mladini pa kličemo: Na svidenje zopet na odru! BiLED. Zvočni kino Bled predvaja dane« ob 8. zvečer ter jutri ob 3„ p«1 ,in °'b 8- Ha i d, Haarv Hardt. Betty Bird in drugi. ZALOG. "Sokolska deca in naraščaj nase Ustanovnemu zboru je prisostvovalo okoli 100 volilcev, ki so se vpisali v organizacijo. č e te sta pod vod s t vo m uči tel j i; c e s. Dia,še- Zborovanje jc otvoril g Ivan Vrtačnik po kove gostovala v nedeljo 24. t. m. na sokol- ! sesWk in gostilničar v St. Lambertu, ki j< skem odrd pri Devici Mariji v Polju. Ude- i v svojem govoru pozdravil banovin^ Sh5—go 26. i.mi ima silovit napa- f2_f3 žrtev trdnjave na t3. prave obrambe. r! PO : rožu ji n Branko Sodnik: Ne, ne, mačehe... Janezek, mamica je bolna, priden hodi,« je rekel oče in šel v mesto na ' Janezek sedi pred hišo in misli. Zakaj namica že tri dni ne kuha zakaj ze tri dni ne nosi jedi na mizo? Zakaj dela i , sosedova Angela? Vprašal jo e pa nu ie prav tako odgovorila kakor oce Janezek hodi po vrtu. brede po prsti n trga rože. Ho. če bi ga zdajle videla ■a,niča! Dobil bi jih. Časih je pa le ,bro, ee ie kdo bolan. Takiat lahko dela. kar se mu zljubi. Kai dela sosedova Angela pri liisir Pri vrtni ograji stoji Ime. Oh, a Tine. Kolikrat mu je že mamica rekla, da ne sme biti tak kakor je Tme Se zad-njič mu je rekia mamica: .Letos po des V šolo. Glej. da ne bos tak kakor je Tine. Tri leta že sedi v prvem razre- Vanezek se zasmeje. Saj Tine ni tak, čeprav ie že tri leta v prvem razredu. Nihče se ne zna bolje nikat. in knjige ima doma. tako lepe knjige. Tnkrat je bil že pri njem in vselej mu je pokaza novih. Koliko mu jih je oce kupiH Trnjuloico... Snegulcico... O 11ne je tiček. Ce bi imel ti, Janezek, take knjige... skem odru pri _ _ . ležba je bila zadovoljiva m so bili poslušalci z uprizoritvijo zelo zadovoljni. PLANINA PRI SEVNICI. Te dni nas je presenetil lepak, ki nas vabi na vokalni koncert. Pevci s Planine in od bližnjega Sv. Vida ga prirede. Vsa čast jim. da so žrtvovali čas za naporno vežbanje, vsa čast jim tudi, da hoče i o cisti dobiček pokloniti so-1 a rs ki knjižnici Prijatelji lepe pesmi napravite v nedeljo 1. maja izlet na idilično Planino, da se vam razveseli srce pri koncertu in da se osvežite v čistem planinskem zraku. SEVNICA OB SAVI. V ponedeljek 2x t m zvečer se je vršil v gostilni g. Valanta redni občni zbor Električne zadruge v Sevnici. Za predsednika načelstva je bil ponovno izvoljen župan g. Krulej, _za predsednika nadzorstva pa g. Zupančič. Ker je obračun zadruge v tem letu pasiven, je pac naju-mestnejše, da se pospeši akcija za čimprejšnjo priključitev Sevnice in Spodnjega Posavja na banovinsko električno omrežje. — Sokol je priredil v soboto 23. t. m. zvečer v Sokolskem domu telovadno akademijo, ki je orav lepo uspela. — Sokolski javni knjižnici ie darovala gdč. Trmacova P knjig. Najlepša hvala! — Danes >n v je kega svetnika g. Birollo in sreskega predsednika JRKD notarja g. Mrevljeta. O pomenu in delovanju nove stranke in o splošnem političnem stanju sta poročala gg. Birolk in Mrevlje. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ivan Vrtačnik. prvi podpredsednik Ivan Beja. drugi podpredsednik Franc Ocepek, tajnik Jože .Ocepek, blagajnik Ivan Baš: odlborniki: Jože Grabnar, Jože Vozel,j, Franc Vozel. Anton Bas, Jakob Vrtačnik, Fran Ocepek in Ivan Grošelj: nadzorstvo: Leopold Berdajs. Ivan Oirar in Jože Grošelj. Vsi izvoljeni so iz raznih vasi. spadajočih pod občino Št. Lam-bert Odbor nam jamči, da bo strankino delo uspešno napredovalo. MARENBERG. Nedavno se je osnovala v Vuhredu pri Marenbergu krajevna organizacija JRKD za Vuhrcd, Sv. Anton na Pohorju in Janževsk! vrh - Orlico. I sta-novni občni zbor, na katerem se je zbralo veliko število volilcev, je vodil znani obmejni delavec g. Mravljak Peter iz \ ulire-da, ki je obrazložil važnost nove organizacije, nato pa je izčrpno poročal o dosedanjem delu narodne skunšoine narodni poslanec g. inž. Pahernik Franjo. Za nrm jc še govoril o aktualnih zadevah podpred- stili Izvleček iz programov Sobota. 30. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, — 17: 1 o-mlad prihaja... - 18: Letovišče Novo mesto — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Angleščina. — 19.30: Govorniške vaje. — 20: Mandolinski koncert društva »Tabore. — •21: Večer angleške glasbe. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 20: Prenos cerkvenega koncerta. — 21: Poročila. — 24: Prenos vstajenja iz ruske cerkve. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Lahka ula«ba. - 22.40: Ples. - PRAGA 18.30: Zborovski koncert. - 19.20: Pesmi. -19 55: Godba na pihala. - 22.20: Lahka sodba. — BRNO 18.2-5: Arije in pesmi. -19.20: Isra. — Prenos iz Prage. — VAK-Š\VA 18.30: Mladinski koncert, — -O.lo. Lahka godba. - 22.10: Chopinove skladbe. _ 22 50: Plesna glasba. - DUNAJ ll.o->. Orkester. — 15.20: Umetniške plošče — 17.20: Godba na pihala. - 20: Večer lahke "lasbe. — 22: Godba za ples. — Bbb-LIN ''0- Prenos z Dunaja. — Plesna glasba. _ KONIGSBERG 16.05: Godba na pihala. _ 19.05: Komorna glasba. - 20.05: ^Kon-cert brezposelnih godbenikov- —--W. Prenos Valpurgine noci. — MUHbAOKfcK 17- Orkester in solisti. - 20.30: Mešan program. — 20.45: Valpurgina noc. -Nedelja. 1. maja. LJUBLJANA 9: Esperantsko predavanje. _ 9 30- Cerkvena glasba. — 10: Versko p-davanje. - 10.30. O carinski za-Č.K -11- Salonski kvintet. - 12: Cas. poročila, plošče. - 15.15: Veseloigra >Deviski ye-ne^Kc _ It .30. Fantje na vasi. — 1<: Magistrov >šrameltercet<. - 20: Operetni d,ie-ti ("dč. Zupanova in g. Jelačin). — 21..W. Harmonika. — 22: Napoved časa m poročila _ 22.15: Citre in kitara. BEOGRAD 11: Harmonika. 12.30: Jugoslovenska glasba. — 17: Balalajke. — 19: Večerni koncert. — 20.40: Davorina Jenka Djido — 22.20: Pesmi. — 22.50: Jazz. — ZAGREB 12: Plošče. — 17: Plesna glasba. _ 20.30: Lahka glasba. _ 22.40: Ples. -PRAGA 19: Zborovski koncert. — 2U.0o: Dramski večer. — 22.40: Plošče. 19: program kakor v Pragi. 17 45: Popoldanski koncert. - 20.1o: Kon-cerini večer. _ 21.50: Celo - 23: Plesna glasba. — DUNAJ 9.25: Majska proslava. 10 40: Simfoničen koncert. — 13.15: -Narodne pesmi. — 15.30: Komorna glasba. — 17: Lahka godba. - 19.40: Dramski večer. _ oo-j-,- plesna glasba. -— HhhLi.N -u. Simfoničen koncert. — '• 1 _ ->2:-io- Ples — ML H LAt KER 1b.3<>. Orkestralen koncert. - 18.25: Komorna «|asba — 19.35: Dramski večer. — 21: Pomladanski koncert. - 22.05: Lahka glasba. _ KONIGSBERG 17.10: Pojioldanski koncert. _ 20: Prenos iz Berlina. — — BRNO VARŠAVA Dogodki za mejo Prebivalstvo goriške pokrajine »Gazzctta Uificiale« je priobčila še.e sedaj rezultate lanskega ljudskega štetja. V goriški pokrajini je bilo na dan ljudskega štetja pristojnih (prvo število) in navzočih (drugo število) v občinah prebivalcev: Ajdovščina 6S11 - 6512, Brcginj 2893 -1987. Kal 2433 - 2177, Kanal 4368 - 4117, Kobarid 6420 - 7160, Kopriva 4564 - 4359, Dobrova 2137 - 2i»99, Crniče 2916 - 2842, Čepovan 3025 - 3020. Cerkno 7408 - 7024. Komen 5159 - 4819. Krnim 75t>9 - 82127, Do-lenie 2458 - 2103, Fara 2191 - 2091, Grga 3073 - 2976, Gorica 50745 - 492.39, Grahovo 3813 - 3722. Gradiška 5326 - 52 9, Idrija 10604 - 10629. Mariano 1791 - 1740, Miren 2877 - 2831, Črni vrh 3135 - 3068. Dornberg 4491 - 4213. Opat je selo 2362 - 2-329. Bovec 43.56 - 4731 Renče 3449 - 3243, Rihetnberg 3708 - 3488, Romans 4371 - 4213, Zagraj 2205 - 2131, Anhovo 2985 - 28*1, Sempas 2857 - 2797, Štanjel 2080 - 1995, Kojsko 5908 - 569.3. Sv. Križ 3194 - 2857. Sv. Lucija 54,33 - 5385, St. Vid 2578 - 2547, Soča 107« - 1012, Trnovo 1424 - 1.385, Temnica 1577 - 1420, Tolmin 6799 - 6854. Vipava 5770 - 5737, Col 20.34 - 2010. Skupno pristojnih 210.441, navzočih 205 tisoč 823. Fašistična lista »tujerodnih« beguncev »LI Popolo di Trieste« je. kakor kaže, prevzel zelo hvaležno nalogo, katere pravi namen ni ravno prikrit, da namreč »za-znamenuje osebe, ki so skrivaj zapustile državo«. Prva lista teh beguncev, ki je bila objavljena te dni, navaja naslednje: Franc Premen in Viktor Benčan iz Slavme, Bogomir Saksida iz Gorice. Marij Pangos m Marij Glavina iz Trsta ter Martin Maver iz šmihela pri Postojni. Pristojna karabi-njerska poveljstva so jih prijavila sodisču. Ugotoviti pa je treba, da tržaško faSstično glasilo ni navedlo vseh. kar jih je v zadnjem času gospodarska stiska, ki se napram njim nameno.na poostruje, pognala v inozemstvo. Novi občinski davki Tržaški pokrajinski upravni svet je nekaterim občinam na Krasu okrog Postojne in Tržiča dovolil, da uvedejo nove tante družinskega davka. Z uvedbo novih tanf so v zvezi tudi občinske doklade. ki znašajo po 10 do 20 tega davka. Te doklade bodo uvedle občine Vreme pn Divači, Devin-Nabrežina. št. Peter na Krasu. S^a-vina in Doberdob. >,ovi podeštat v Idriji Za novega podeštata v Idriji jc bil imenovan inženjer Emanuele Ricci. Italijanski listi mu pojejo glorijo. češ. da je dober gospodar. ki bo znal pravilno upravljati občinske. zlasti pa finančne posle, tako da bo idrijsko prebivalstvo z njim gotovo zadovoljno. Občinski sosvet v Vipavi Goriški prefekt Tiengo je imenoval za člane občinskega sosveta v Vipavi dr. A. De -pina. M. Simonettija. A. Capelanja, K. rer-iančiča. Tomažiča in Lavrenčiča. Občinski načelnik Zani je takoj skhcal sc-io in obrazložil imenovanje v sosvet s potrebo intenzivnega dela ob meji domovine. Izborna kakovost kraških vin. V zadnjem izvestju tržaškega pokrajinskega gospodarskega sveta je priobčil dr. D Costa obširen čanek o vinih v tr.aski pokrajini. Pravi, da pridelek kraških vm ne vzbuja pozornosti po svoji kobcni a,t toliko bolj po svoji kakovosti. Za dane* se je zanimal tudi podtajnik v poljedelskem ministrstvu Marescalchi. Priznavajo, da je kraško vino izvrstno, ali z merodai-nih strani se ne štoru me v varstvo dobrega domačega pnderka proti uvozu slabega vina iz južnih pokrajin. Radi noža za obrezovanje 48-Ietni Andrej Bone. posestnik v Solkanu. ie bil odpeljan v goriške zapore, ker so našli orožniki pri njem. ko je šel domov, nož za obrezovanje. Take može in orozie sme imeti pri sebi lastnik izven svojega stanovanja samo z oblastnim dovoljenjem. Bone se ni mogel izkazati s takim dovoljenjem bo zato hudo kaznovan. Drage cigare in cigarete Dne 14. marca t. 1. so prijeli finančni stražniki ob črnovrški meji 40-letnega Jakoba Logarja iz Hotedršice v Jugoslaviji, Pri njem so našli tri cigare in 53 cigaret. Odpeliali so ga v goriške zapore, kjer ;e čakal'na razpravo do 23. aprila. Obso;en ie bil na globo 350 lir, ki pa je že poravnana s preiskovalnim zaporom. Zato ie bil Logar takoj izpuščen na svobouo. Poroke v Gorici. Poročili so se: mizar Alojzij Srebrnič z Valentino Širokovo, posestnik Josip K;>-mavli s Fran io Velikonjevo m mehanik Fran Mervic z Bernardino Crmgojevo. pa Janezek misli: »Bog ve kaj hoče, Tine? Ali je dobil novo knjigo? Ali mi jo pokaže?« Takrat ga Tine pokliče: »Janezek, pridi sem, boš nekaj videl.« .. Seveda knjigo ima. novo knjigo. Za hrbtom jo skriva. . Tiho kakor tat se Janezek splazi- k ograji. Ce bi ga očka zdajle videl! »Saj vem, da jo imaš, novo kniigo. Pokaži mi jo, kar skozi ograjo.« » Pridi ven!« »Janezek se pomišija. Kaj poreče očka?« »Ne smem«, pravi nato. »Ne smem. Očka mi je rekel, naj ostanem doma. Mamica je bolna ...« »I, seve, bo'lna je,« se smeje Tine. Tako čudno se smeje. Kar nasmejati se ne more. »Ti, mačeho dobiš,« mu tehtno pravi. „ , ^ - »Mačeho? Kaj je to mačeha?« Se nikdar ni ctrl te besede. »Bolna je tvoja mamica,« modruje Time. »Veš. umrla bo, pri nas so tako rekli. In potem dobiš mačeho.« Janezek vse manj razume. Umrla? To besedo je že čul. Takrat, ko so odnesli dedka. Dva dni je ležal v svoji sobi na visoki orni postelji, in okna so zagrnili, čeprav je bil dan. In sveče so prižgali, čeprav je bilo zunaj svetlo. I Toliko liudi je prišlo — nekateri so sc jokali. Takrat je bilo Janezka strah. Potem pa ga je teta vzela k sebi na dom. Ko se je vrnil k mamici, dedka ni bilo več. Kam je le šel. da se ni več vrnil? In mamica je dolgo, dolgo jokala. Da bi mamica tako odšla? Ne, to ni mogoče, to ne sme biti. Kaj bi Janezek potem počel? Kdo bi kuhal kosilo? Ko bi vprašal Tineta? Seveda ga bo vprašal. On bo že vedel. »Tepček, mačeha bo kuhala!« pravi modro Tine. »Ti, kakšna pa je mačeha? Ali je taka kakor mamica?« »Ne. ni taka. Še dolgo ne. Pojdi z me-noi, pokažem ti v knjigi, kakšna je.« Janezek je premagan. Spleza čez plot in gre s Tinetom. Kam misliti? Seveda v gozd. Tine je že zavil tja in Janezek gre počasi za njim. Zdaj je Tine odprl knjigo. Koliko podob je v njej in kako lepe so! Da, če bi Janezek imel takšno knjigo! Ce bi mu jo očka hotel kupiti! »Viš, takale je mačeha,« ga zmoti Tine v razmišljanju. »Prav takale je. Naslikana je stara, brezzoba, grda baba. Še grša ko tista čarovnica v Trniulčici. Janezek se prestraši in za-zebe ga. Ne, taka ne more biti mačeha. I Kaj pa, ko bi vendar bila res taka? I Tine vse tako dobro ve. Morda se pa le ne moti? Tine ie zaprl knjigo. »Zdaj si io videl. Pojdiva se igrat!« Janezek se igra. Izprva mu mačeha ne gre iz glave. Ne more je pozabiti. Pa vendar neha misliti nanio. S silo si .io iztrga iz misli in se igra, igra, dokler sonce ne zaide. »Zdaj pa pojdiva.« pravi 1 ine. »Pozno je že. Doma bodo hudi.« Nerad ga Janezek uboga. Kaj bo zdaj doma? Mamica še govoriti noče. očka gotovo ni doma. Angela je sitna in ga podi iz kuhinje. , , »Tine. počakajva še. Se enkrat mi pokaži sliko.« Janezek gleda in gleda. Ne, ne take mačehe! . , „ , Nenadoma ga obide strah. _ Seveda domov mora iti, zdaj bo očka ze doma. Kar izgine. Ni daleč do doma. Vrata vidi odprta in očka stoji na pragu in teta. Teta! Po kai ie ona prišla? Saj je ze tako dolgo ni bilo. Ali je prišla pogledat, kaj dela mamica? Hvala bogu. da ga nista opazila. Sla sta v hišo. Ob vrtni ograji se splazi proti domu, da ga ne bi videla skozi j okno. Zdaj mora še počasi odpreti vra- I ta, da ue bodo zaškripala. Odprl Jih jc. Smukniti mora v izbo, da ga prezgodaj ne opazita. Splezal bo za peč m se tam skril Ko ga očka pokliče, se oglasi m nihče ne bo vedel, da je bil s 1 metom v gozdu. Samo če bi vedel, kam sta sla očka in teta. Prisluhne pri vratih. Nič se ne gane. Hvala bogu. nikogar ni notri. Hitro pritisne na kljuko in odpre. Kaj je to? Sredi sobe visoka črna postelja in sveče na okoli, in zagrnjena okna in ... mamica leži na postelji, mamica ... mamica ... Janezek zajoče. Strah ga je. V duhu se spomni kako je bilo takrat, ko je dedek umrl. In spomnil se je slike v 1 ine-tovi knjigi. Tetka in očka stojita pri visoki črm postelji. Teta ihti. očka je bled in resen kakor še nikdar. Kakor brezumen je Janezek. Ne razume. ne ve. kaj se godi. kaj se je zgodilo. Samo obraz vidi. mamičin obraz iti tisti brezzobi obraz v Tinetovi knjigi. Očka ga gleda. Žalostno se smehlja in gre k njemu. Janezek se zdrzne. Oklene se njegovih kolen. Krčevito jih stisne k sebi, kakor bi se bal. da ga ne bi kdo od njih odtrgal. Dvigne glavico in s tihim, drii-tečim glasom reče očetu: ^ »Očka... očka... ne, ne mačehe...« Iz življenja in sveta Dražba rokopisov Anatola Francea An atole France in gospa de Caillavet v Rimu (1908) V pariški Salle Drout bo 1. in 2. junija T^.nimiva dražba. Licitirali bodo knjižnico madame Armande de Caillavet, dosmrtne prijateljice pisatelja Anatola Francea. Gospa Caillavet je umrla že pred svetovno vojno in je imela z-nan pariška salon, kjer so se zbirale veličine francoskega duha: poleg Francea Alphonse Daudet, pokojni Clemenceau. Octave Mirbeau. Du-mas mlajši, Jules Goncourt. Pierre Loti. Rena. Zola. Proust. Oska Wilde in drugi. Brez prizadevanja gospe Caillavet ne bi bil svet morda nikoli razkril v Franceu velikega pisatelja. France je bil namreč neznansko indolenten človek in ni bil za nobeno stvar nedostopne j ši kakor za pisanje. Gospa Caillavet ga je morala naravnost fizično siliti k delu, kjer je ustvarjal po dobrotljivosti njenega prigovarjanja. Katalog dražbe obsega eelo vrsto Fran-oeovth rokopisov in viao kclnespondenco, dalje zanimive Se neznane podrobnosti iz pisateljevega življenja in njegove misli, ki niso še nil:jer natisnjene. Massrykova »Svetovna revolucija* v japonščini Pred dnevi so prispeli v Prago prvi izrodi japonske izdaje Masarvkove »Svetovne revolucije«. Japonski prevod je oskrbel prevajalec Takeyama, predgovor knjigi pa je napisal japonski vnanji minister Isha, ki povzdiguje Masarykove zasluge za češkoslovaško republiko. Mikadova hči Boksar na razpotju Iz Pariza poročajo, da je zaAel znani boksar Prirno Carnera v jako neprijeten položaj. Nobena tajna ni. da ima Carnera že leta in leta ljubavno razmerje s svojo rojakinjo. poklicno natakarico Emilijo Ter-sini. Njej je baje obljubil zakon, ona pa ga toži, ker Se ni izpolnil obljube. Ko so reporterji vprašali Carnero, kaj je resnice na stvari, jim je pojasnil, da je njegova ljubezen do Tersinijeve še zmerom tako vroča kakor je bila prej. O že-nitvi pa ne more biti govora vse dotlej, dokler živi od svojih pesti. Vloga zakonskega moža se po njegovi sodbi nikakor ne ujema z vlogo boksarja, kateremu zakonsko življenje jemlje preveč moči. šele ko bom kot boksar opravil svoje življenjsko delo v areni, popeljem Tersmijevo pred altar. je dejal Carnera. Ker toži Tersinijeva Carnero glede dane obljube, je Carnera ubral pomirljivo taktiko in se hoče z ljubico pogoditi mirnim potom. Pravi namreč, da ne smatra sodišče za forum, kjer se rešujejo delikatoe srčne aadeve. Američani in Goethe V newyorških »Times« od 22. februarja L 1. stoji o Goetheju tole: ... »Faust« je znan vsakomur, poglavitno iz knjig, oper in filmov. Naobražen-ci pa poznajo tudi »Erlkoniga« in nekatere druge pesmi iz Goethejevega peresa. Te pesmi so tudi uglasbene. Wi!helma Mei-stra. Izmišljave in resnice, Egmonta in Wertherja pa ni mogoče slišati v baru. Nadalje je znano, da se je Goethe rodil 1749 iz dobro situirane družine. Petnajst let star se je bil zaljubil v neko Greto, ki jo je ovekoveči! v »Faustu«. Potem je šel v Lipsko, kjer je imel ljubico z imenom Ana Katarina Schonkopf. Kot študent v Stras-bourgu se je bil zaljubil v Frideriko Brion. Iz te epizode je napravil Lehar opereto, tenorsko vlogo v njej je pel Rihard Tau-ber. Goethe je imel v svojem življenju še druge ljubavne afere in 74 let star se je bil zaljubil v mlado dekle. Imel je bujno domišljijo, bil sentimentalen, ni bil pa vedno prijazen ... Min. predsednik Andre Tardieu med svojimi volilci v mali vasi pri Giromagnyu. Umetniška gostovanja v Ameriki Wash;ngtonska reprezentančna zbornica je sprejela Dicksteinov zakonski predlog. ki pravi, da smejo obiskati Ameriko samo umetniki izrednega slovesa. Povprečnim artistom vseh kategorij, ki se ne morejo izkazati s svetovno reputacijo, bo po-sihmal prihod in udejstvovanje v Ameriki zabranjeno. SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA je težko prizadela tudi japonsko industrijo. Trgovina z inozemstvom je padla. Nastala je mandžurska kriza. Japonska vojska je vdrla na kitajsko ozemlje in razgnala neorganizirane kitajske vojne sile. Kitajci so odgovorili z bojkotom japonskega blaga. Japonska je udarila. Šanghaj ie zaseden Ves svet se je začel zanimati za Dalini vzhod, zlasti za Japonsko. Veliki narodi imajo dovolj knjig in časopisov z opisi japonske zgodovine, kulture in civilizacije, običajev itd., v našem jeziku pa ie bore malo zadevne literature. Dustrovana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« si ie pridobila pravico, da sme kot edini časopis v Jugoslaviji prinašati serijo slik s članki RAZVOJ JAPONSKE V SLIKI IN BESEDI ki prične izhajati v začetku maja. Kdor šc ni naročnik edine slovenske tedenske revije, naj ne zamudi ugodne prilike! »ŽIVLJENJE LN SVET« se naroča v Ljubljani: Knatljeva ulica 5 in stane polletno Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. V celicah Sing Singa Niso sami ^gentlermani zločinci« in veliki (pustolovci, znameniti vlomilci in morilci, ki obljudujego ta čas celice najbolj znane ameriške jetnišnice, zloglasnega Sing Singa. Sing Sing postaja nezanimiv. Motiv, ki je .njegove »prebivalce privede! sem za daljši čas. je večinoma beda, ki ne išče rekordov v izvajanju zločinov. Samo še v tistem grozotnem krilu, kjer stoji električni stol v sosedstvu tako zvanih -mrtvaških celic*- ž njihovo znamenito udobnostjo, je nekaj več •»življenja«. Baš sedaj je v nijih več oseb nego kdaj prej v zadnjih 20 letih. 26 jih čaka na izvršitev smrtne kazni. Najmlajši šteje 16 let, najstarejši 3<5. edina ženska, neka zamorka. šteje 24 let. Večina obsojencev je italijanskega rodu. 3 so zamorci, 1 Kitajec. Med vsemi kandidati smrt .i je IS roparskih morilcev, 4 pripadajo poklicno new-vorškemu podzemlju, dva sta izvršila umor v preteku, dva pa iz ljubosumnosti. >Two Ounr Crowiey, tipičen gan«eter ("prinadnik podzemlja), star 20 let velja za »n aa pogum«! ejšegai zločinca v Ameriki. Marsikaterega policista je že spravil aa oni svet. Toda končno je zapadel usodi in v nekolko dneh bo svoja dejanja poplačal s smrtjo. V celici smrti se mu ne godi slabo in ne misli nič kaj na svoj bližnji konec. V kratkem času se je popravil za celih 20 funtov. Peter Matero. Peter Sardino "n Salva-tor Filli, istotako gangsteri, so s tremi drugimi pajdaši hoteli .izropati neko bezm'«-co. Gostilničar, pravi atlet, je zgrabil enega izmed razbojnikov in ga uporabil kot živ ščit proti revolverskim strelom ostalih. Toda ti so streljali toliko časa sko^i svojega tovariša, da sta s«3 zgrudila z Gostilničarjem vred. Gostilničarja so res-, navedene tri roparje so prijeli m bodo končali na električnem stolu. 24 letni Filipinec George Damiair f"5 je zaljubil v neko belo plesalko. Plesalka potrebovala denarja n Damar ji ga priskrbel s tem, da je umoril nekega zdrasenika. To so najzanimivejši tipa v celicah smrt Drugi so -..samo primeri bede in kot tas-šni ».dolgočasni. . S.nig Sin? je postal paš nez-animiv. Tunneyu preti i Lindberghova usoda Afera ugrabljenja Lmdbeghovega otroka še ni dovolj pojasnjena in rešena — in že grozi usoda boksarju Tunneyu. Preje! je pred dnevi pismo, v katerem zahtevajo od njega roparji ogromno vsoto pod pogojem da mu ne ugrabijo pet mesecev starega deteta. Tunney se je pred časom oženil s hCerjo nekega ameriškega milijonarja. Odkar je dobil otroka, prejema neprestano grozilna in izsiljevalm. pisma. Zdaj se je pretenj naveličal in je vso korespondenco predložil policiji, ki je njegovo stanovanje za-stražila z gosto mrežo detektivov, da se ne ponovi škandal, k" ga je moral doživeti Lindbergh. Poznavalci ameriških razmer sodijo, da imajo tudi tukaj prste vmes roparji, ki so ugrabili Lindberghovega otroka in da obstoji načrt, po katerem naj bi se izsiljeval ne akcije izvedle proto vsem najpopularnejšim Američanom, ki razpolagajo s primernim premoženjem. Novo pokrivalo švicarskih obmejnih stražnikov Beli gardist! poostrujejo rasko-kitajske odnose švicarski carinski uradniki in obmejni stražniki so dobili novo pokrivalo namest« dosedanje kaskete. To je klobuk iz sivo-zelene klobučevine s privzdignjenim k r? >-cem na levi strani. Nasveti obiskovalcem koncertov 1. Kupi si program, potem boš vede kd^i je odmor. 2. Mož v fraku, ki stoji pred orkestrom in maha z rokama, ne dela hrupa Stoji tu samo zato. da odvrne nekaj pozornosti o2 m SK Svoboda, Ljubil jana: Pn-jič Dušan; za SK Olimp. Celje: Končan losi p * za SK Jadran, Ljubljana: Kranjec Ivan; za TSK Slovan, Ljubljana: Bunc Ru- Vzamejo se na znanje zapisnik MO. Trbovlje od 25. aprila, dopis SK Disk Domžale št. 34/32 od 25. aprila, dopis S^ Olimp, Celje št. 23/32 od 1°. anrila. nadalje poročilo' službujočih odbornikov gg. Kneza Fra-nja in Sevnika Miloša. _ Dvigne se zabrana igralcu Struni Frvinu, članu NSK Šparta. Ljubljana, ker je_ poravnal svoje obveznosti napram prejšnjemu klubu. . Prepove se vsako igranje igralcu Kreku Stanetu, članu SK Domžale, dokler ne pin. Dijaki.' ki • iščejo instrukcije. plačajo vsako besedo 50 par; sa šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4) Za privatne izpite in^dnjih šol temeljito in skrbno pripravlja *;.trejši inštruktor. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra«- pod šifro »Filoaof«-. 15S25-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 12.— za uro. Dva učenca skupaj Din 15.— za uro. Poljanska cesta .13-11. levo. 14715-4 Vsaka b«seda 50 par: ii. datanje na.Vi.yva »K 7-» šifro na 3 Din. (1) Trg. pomočnika ali šoferja s 5—io.(k*i Din gotovine sprejme k avtomobilu I. Šolar, Zrinjskega ulica 7/11 '15868-1 Trg. pomočnika mešane stroke, iščem za večjo trgovino na deželi. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina na deželi«. 15913-1 Viaka beseda 50 par; t& da:enie DasJova ali za šifro r« 3 Din. (2) Vajenca itx tesarsko stroko sprejme takoj Kran Martinem, Ljubljana. Prule 8. 15438-1 4 šivilje flno žensko per:>. .ene strojev na elektriki), sprejnv* takoj Matek & Mi-keš. Ljubljana, poIe.fr ho-rela Štrukelj. 15781-1 Vajenca « nrlm^rnn šolsko izobrazbo jn poštenih staršev, ki -tp.i veselje do trgovine in dobrem računana sprejme Kan Traun. Ptujska gora. Nudi se mu tudi priliika, iia se priuči strojepisja. Ponudbe ie pisati lastnoročno. * 1579-2-1 Periektnn frizerko manikirkv. ja izpomaganje ras od 1. do 30. maja *.'»rp;me Fn^elberf. Frau-/•hetti. Ljubljana. Dunaj-Fka cesta 30. 15832-1 Gospodinjo išče staro 30—25 let, išče trgovce in obrtnik. Poanej-š-a sodnijska ženitev ni izključena. .Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15793-1 Kdo sprejme kot inkasanta a'i tekača prav zanesljivo os.-bo, ki lahko položi kavcijo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Sprejme tudi mesto potnika za Ljublja.no. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bivši narednik«. 15767-2 Mesarski pomočnik želi s 1. aii 15. premeniti službo v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek .»Jutra« pod »Zvesto---. 15736-2 Sedlarski pomočnik dobro izurjen, t. večletno prakso, išče službo za tako;. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15790-2 26 let star fant pošten i-n zanesljiv, išče za takoj ali pozneje službo inkasanta. sluge, boljšega dMavca ali kaj slic-neea. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro 1'riden in trezen«. 15050- 2 Mlad slaščičar fkonditor) išče stalno na-meščenje v finem obratu — bodisi Slaščičarni ali restavraciji. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe prosi na naslov: Kar! Koren. Zagreb. Ilica 39 (Sa listo-vima L. Vorauer Rabus). 15619-2 Kontoristinja z večletno prakso, vešča stenografije. slovenske i.n nemške korespondence, samostojna moč v knjigovodstvu, spretna računarka. išče namestitev. Gre tudi na deželo, na parno žago aH ekonomijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vztrajna moč«. 15711-2 Mlaiša natakarica V. 2000 Din .kavcije, želi službo. Prevzela b: tndi kako druirn službo. Naslov — M. Drofenik. Grobelno. 15901 -3 Predam Vajenca « primerno šolsko izobraz-l>o. zdravega Ln močnega, ■■z boljše hiše sprejme ta-'.oj Aleksander Obal. trgovina z mešanim blagom :n železni-no, Laško. 15791-1 Kroj. pomočnika ki bi delal male kose na Hr.mii. sprejmem "akoj. — Ponudbe na ogla = . oddelek Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 15840-1 Organizatorja prodaje garancije ali kavcije zmožnega iščemo za Maribor in Celje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Čevlji txi obroke«. 15565-1 Oglasi fcr». značaj* po 1 Dir. beseda; ia da janje najiov« aJi ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: ta dajanj« naslova tli sa šifw> pa 3 Din. f6) Otroški voziček r.a peresih, poceni naprodaj v Bohoričevi ul. 16 I. 15806-6 Vinske sode 13. lo in 18 h', dobro ohranjene ugodno proda restavracija »Stara pošta« v Kamniku. 15531-6 Plačilno natakarico pridno in prikupi jivo, z nekoliko kavcije sprejmem takoj.. Na=lov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15868-1 Dobro šiviljo relo natančno v izdelavi otroških oblek, sprejmem takoj na dom. Naslov pove •oglasni oddelek »Jutra«. 15879-1 Damski čevlji št. 40. temno-drap barve, kombinirani, fino š e v r o usnje, z visoko leseno peto. domače dobro ročno delo. jako malo nošeni za 140 Din naprodaj v Stre-liški ulici 10. pritličje — hodnik 2. vrata levo. — Oglasiti se je od 9. nre dalje. 15795-6 Cevlj! na obroke »Tempo«, Gledališka nI. 4 (nasiprotf gledališča}. 114-6 »Penik« čevlji so najboljši in najcenejši. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35. 179 t-tjgar Rice Burrougha? Tarzani, kralj džunglr 209 Mesec dni je trajalo, preden se je Tarzan ohrabril in o beiem dnevu krenil h koči. Našel jo je prazno. Njegova zlatolasa boginja je bila izsinila! Zato ji je napisal pismo... »Hočem te... Tvoj sem... Vedi, da te Tarzan ljubi...« A zdajci je njegovo tanko uho ujelo glas, ki mu ni bil neznan. Perzijsko preprogo pravo, izredno lep eksem-plar v velikosti 1.76 X 1.14 m. prodam za polovično ceno kot je po strokovnjakih ocenjena. Naslov da iz prijaznosti oglasni oddelek "».Jutra«. 15817-6 Spalnico za eno osebo, kuhinjo in raznoterosti ugodno prodam. Poizve se v hotela »Tivoli«. 15849-6 Črno prst (humus) za vrtove Vam dobavi Gradbeno podjetje Anton Maurič. Duna:ska cesta 38 — telefon 3382. 15857-6 Dekoraciiski divan dobro o.hranjp.n po ugodni cen: naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15015-6 Fotoaparat prvovrsten. 9 X 12. prodam v Škofji 13. parter, desno. .15897-6 Avt o, m oto Vsaka beseda 1 Din j ia dajanj« casiloo^a ah ta šifro pa 5 Din. (10) Motorno kolo R. S. A. v zelo dobrem stanju prodani. Naslov v offlasne.m oddelku »Jutra« 158'i9->10 Tovorni avto znamke Airstro-Fiat, tipe 3 DR. štiricilinderski. prav dobro ohranjen, za enot-on sko tonažo. prav poceni naprodaj. Avto je na osrled v garaži družbe »Triumph Auto« v Ljubljani, glede zaključka pa !e je obrniti na naslov: Kokalj Rudolf. Ljubliana^ Rimska cesta 6-15689-10 Austro Deimler šestsedež.ni. odprt, prvovrstno ohranjen, proda Lam-p^et in drug, Ljubljana — Gospo?vetska c-e-sta št. 13. 15916-10 ia besedo. Oglasi socijalnega značaja po 30 par beseda. Za d3 janje naslova aii '.a šifro S Din, oziroma 5 Din. (1-1) Moško kolo d o b r o ohranjeno poceni naprodaj v išiški. Franko-panska ulica štev. 27/1. 358-36-1.1 Damsko kolo malo rabljeno naprodaj. — -Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 15*>34-lil Kupim Ogijvsi trg. tnačaj® po 1 Din bi»eda; za dajanj« naslova ali ia šifro a Din. — Oglasi soeialitega m a čaja v Vi. ka beseda 50 par; xa dajanje naslov* aii ia šifro pa 3 Din. (7) Gumijaste cevi % col.. za škropljenje vr-t.a. 37 m (tudi v 5 kosih) kupi Franc Jenko. Medvode št. 3. 15710-7 Šotori, čolni! Ilustriran katalog je izšel; pišite ponj. B. Kolb. Viž-marje-St. Vid. 15833-8 Železen štedilnik boljše vrste in dobro ohranjen. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kuhinja«. 15758-7 23 2 Vsaka beseda 1 Din j za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Hranilno knjižico od 80.000—100.000 Din Prve Hrvatske ste d i one. proti dobremu o-brestovan ju in zanesljivi garanciji sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro ^Rentabilno št. 87«. 15837-16 Vsaka beseda t Din; sa dajanj« naslova a* ia fcfr« pa 6 Dio. (20) 2 parceli na Mirju v elitnem centru, ugodno in poceni prodam po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Elita«. 15S35-20 Več vil lepo ležečih, stavbne parcele v mestu in tik mesta, hišo z gostilne in trgovino ter ugodno graščinsko posest proda koncesijoni-rani posredovalec Sušnik Ivan, Krekov trg 10, ali pri »£lonu«. 15803-20 Lep travnik velik okrog 3 K johe. v bližini Ljubljane vzamem za letos ali za več let v naiem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15772-20 Več stavbnih parcel proda Društvo h:šnih posestnikov v Ljubljani. Sa-lendrova ulica 6. 15730-20 Hišo ob Jernejevi cesti št. 29 pod ugodnimi pogoji proda »Po~.es*«, Miklošičeva cesta 4. 15779-20 Manjše posestvo kupim v bližina železniške proge Zagreb—Zidan imost ali Z:danimost—Ljubljana ali Cilj'' Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posestvo«. 15172-20 Zidano hišo s 3 stanovanji, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam. — Maribor-Pobrežje, Stanko Vrazova št. 23. 15912-20 Enonadstropna hiša z velikim vrtom in gospo-darsk'm: poslopji, v bliži ni gorenjskega kolodvora uzodno naprodaj. Vprašati pri Društvu posestnikov v Salendrovi ulic; štev. 6. Tam je naprodaj tudi več drugih hiš. ' 15760-20 Hišo s trg. lokalom skladiščem in lepim stanovanjem. z nekaj zeml;'šča, v lepem kraju t:k železnice na Štajerskem ugodno prodam. Naslov pove o-»l. oddelek »Jutra«. 15703-20 Večje podjetje z m!;nom in žaio na stalni vodi 1f>0 HP ugodno prodam. — Pojasnila daie rralitptna pisarna Grašek. Ljubljana. Kolodvorska 24 15680-20 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro m 5 Din. (lž) 3 spalnice kompletne, javorjevo, br-stovo in črešnjevo po zelo ugodni ceni p r o d a Fran Martine«, Ljubljana. Prule št. 8. 15437-lr2 mehranu lidor nudi prehrain; plača ta vsako besedo 1 Din; kdor išče pr^ brano pa ta besedo 50 par; za dajanje naslova aii šifro 3 Din. >zwoina 5 Din. (-14) rr^tr-^ii 1 1» Hrano oknsno. do-mač-o, po 12 Din dnevno nudim poleg magistrata. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 157668-14 Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« naslova aii za šifro p« 5 Dio. (19) Pisarniške prostore nasproti pošte oddam. — Naslov v oelasnem oddelku ».Jutra«. ~ 15592-19 Poslovne prostore (pisarne) oddamo v palači Ljubljanske kreditne banke. Pojasnila pri upravi bančne palače. 15117-19 Loka! oddam na Dunajski resti št. 36. 15688-19 Trgovino z mešanim blagom, s kompletnim inventarjem oddam s 1. malem na prnmeinem kraju. Kje, povp Somrak, Sp. Šiška. Jernejeva 2/1. 15852-19 f: na jem Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« nastoroa a£ ta šifro pa 5 Diai. (17) Mesarijo in prekajevalnico v mestu, i večjimi stroji na pogon, mesnico, delavnico, sušilnico, skladiščem, kletjo in hlevom oddam takoj ali s 1. junijem v najem. Dopise na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarija 800«. 15800-47 Trgovino •z mešanim blagom vzamem v najem —■ najraje pa na račun. Ponudbe na oglas, oddelpk »Jutra« pod šifro »19<>7«. >15784-17 Gostilno v Ljubljani oddam e 1. majem t. L v na.iem. Poizve se pTi tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana. Emon-ska 2. 15361-17 Restavracijo in kopališče oddamo v najem za enoletno dobo. — Pogoji so na vpoglpd pri županstvu mestne občine v Kamniku, županstvo mestne občine Kamnik. 25. aprila 1932. 15878-17 1* H del k i Vsaka beseda 1 Di.n ta dajanje naslova ali /.a šifro pa 5 Din. (33) Seno in otavo vrtno, v košnji ugodno prodam. Naslov v ogla-s. oddelku »Jutra«. 15885-33 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali ta šifro p« 5 Din. (16) Suhe deske 50—60 vagonov paralelnih monte desk, 13—50 mm debeline in 5 vagonov koničastih desk po ugodni ceni na drobno in debelo proda Fran Martinec, lesna industrija, Ljubljana, Prule 8. 1543543 Furnir oreh, češnja, hruška, brst. bukev in javor po ugodni ceni prodaja lesna industrija Fran Martinec, Ljubljana, Prule 8. 15436-15 Vsaka beseda 1 Dia: aa dajanj« oasdora ali aa šifro pa 6 Dio. (31) Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Rožni dolini, cesta II 32. 15804-21 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam za 20n Din na Jožici Lokovšek. 35808-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam na Mirju. Istotam oddam prazno ali opremljeno .solio Verovškova ulica št. 25. 15810-21 Komfortno stanovanje parterno. obstoječe iz 4 sob in pr:t'klin. v centru mpsfa oddam s 1. avgustom. Ponudb p na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. «5728-21 Fnosob. stpnovanie oddam s 1. majem. Istotam oddam lokal pripraven za v - M k o trgovino. Naslov pove osrlasni oddelpk »Jutra«. 1" S15-21 Trisob. stanovanie odd a m z nn'pm za 930 Din m^pčno. Naslov pove oglasni oddplek »Jntra«. 15839-21 Trisob. stanovanje na dvorišče na'. Viktorija in lokal taVoj oddam. 15S75-21 Komfortno stanovanie 5 sob. z vsem: p"t!klimmi oddamo s 1. av?us*om v Selpnbnrgovi ulici št^-v. 4. Primerno za zdravnika ali •odvetn'ka.. — Več nevp »Croatia«. l5°Si>-21 Komfortno s^anovpn«e v T Mi na Vrtači. 4 sobe. rl-la. nredseha. Vonalnica in pri^iklinam' oddam z avsrustom 7,a 1fM>"> Na- slov pove oglasni rfddcleV •»Jutra«. 1.-<=9:\-->1 Stanovanja Vsaka bee-eda 50 par; aa dajajij« Daslora ali za šifro S Din. (21-a) Stanovanie 3—3 sob in pritiklin. za mesec, junij ali pozneje išče solidna stranka treh oseb v okolici Tabora, v Frančiškanskem ali Voljan-Sikem okraju. Ponudbe na os!as. oddelek »Jutra« pod »Najemnina pO dogovoru«. 15829-21 a Iščem stanovanje dvo- ali trisobno za takoj ali pozneje, kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«. 15919-21'a Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin, če mogoče s kopalnico —-kar pa ni pogoj, išče snažna in mirna stranka dveh oseb, po možnosti v r-cn-trn. za vselitev avgusta. Ponudbe na oaln:ee in hrano ali brez iste takoj odda Jakše Amalija, Zar-nikova ulica 9, pritličje, levo. 15584-23 Sostanovalca event. i vso os-krbo sprejmem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15670-23 Sobo s hrano i»oppn: oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15069-23 Prijazno sobico t električno razsvetljavo in dobro domačo hrano nndim solidnemu gospodn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 155fM-33 Dopisi Vft&ka besoda 8 Din. ta dajanje naslov« ali šifT» pa 6 Din. (34) Onremlieno sobo oddam gospodu ali gospodični v Šiški, Jernejeva ulica 8. pritličje. Zglasiti se je med 12. in 2. uro. 15564-23 Kot sostanovalko s hrano ali brez sprejmem gospodično na Rimski cesti št. 33. levo. 15770-23 Sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15716-23 Sostanovalca (ko) sprejmem na stanovanje in dobro domačo h-ano po nizki ceni v Florijanski ulici štev. 10II. desno. 15866-23 Sobo solnčno in mirno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 158IM-23 Sobo v sredini mesta oddam s 1. majem boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15851-23 Veliko prazno sobo oddam takoj ali s .13. majem v Gledališki uli«'i 121 levo. 15855-23 Lepo sobo opremljeno — s posebnim \ hodom, v Gradišču oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15384-23 Sobo v vili opremljeno ali prazno, s prosto uporabo kopalnice In posebn-im vhodom oddam boljšemu gospodu v Koleziji, Zelena pot št. 4. 15883-23 Opremljeno sobo z vhodom s hodnika, pri kinu Matica oddapi z majem. Poizve sp v trgovini Toni Jager, Dvorni trg 1. 15887-33 Sobo 9 hr.ino im vso postrežbo oddam gospodični ali go spodu s stalno službo, na Resljevi cesti. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 15895-23 Sobo s separatn-im vhodoim in električno razsvetljavo oddam s 1. majem v Rožni ulici št. 31/1. 15892-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama , v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15896-23 Sostanovalca sprejm-em takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15914-33 Dve sobi skupaj za p:«arno ali samca takoj oddam pole£ pošte. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15890-23 Vsaka beseda SO par; sa dajanj« naata>*a aJi m šifre a Din. (23) Elegantno sobo solnčno s strogo separira-nim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu v Florijanski ulici štev. 31/1. 15827-23 Sobo v centru mesta, s posebnim vhodom oddam za 180 Din s 1. majem dvema gospodoma. — Cebokli, Mestni trg 11,'H. 15S34-ci3 Opremljeno sobo na Taboru oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13776 23 Sostanovalca sprejme Turk na Dunajski cesti št. .VI. 15891-23 Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova aii n šitro S Dia. (33-a) V bližini tehnike aH v centru mesta išče akademik sobo s sc-pariranim vhodom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. 5.« 15848-33/a Sobo izven mesta s separatnim vhodom, ne predrago, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »30«. 15797-23/a Preprosto sobico zračno, pri mirni stranki v mestu želim. Ponudbe na nzl-as. oddelek »Jutra« pod šifro »Do 200 Din«. 138U9-23/a Jadran Razveselil —. Ne. ne, tako '.rpini —. Jeli možno svidenje? Poljub 0. B. 15791-34 Kateri akademsko naubražen gospod sotrpin, bi želel dopisovati z osamljeno idealno gospodično. Obiskovalci zleta v Pragi in lju bilelji športa imajo prednost. Ne,in 0.11 in 1 ne dopisi' na oglasni oddelek Jut-a pod »Muletta«. 15785-24 Čežnja mori Vaše verno Siroče! Kad čemn se videti? Ptino toplih pozdrava. 15871-24 Jeime demoiselle cborche une personne in-telligente pour la corre-spondance franka Ne. Ecri-vez a »Jutro« sous »Prin-temps«. r-«?-1-?! Vsaka beseda 2 Din: ta (lajanje naslona al' šifre pa 5 Din (35) Bodočo soprogo dobro gospodinjo :n mateT mojim otrokom, simpatično, z nekaj prihrankov, išče značaj en obrtnik — vdovec. Resne ponudbe na Rrivnico Baštijanuva ulica št. 10, Zagreb. >15790-25 Vsaka beseda 1 DlUj ta dajanj« naslova ali ta šifro pa 6 Dio. (86) 3 pianine 5 krasnim glasom po zelo ugodni ceni prodam. Naslov oglasni oddelek »Jutra«. il381*>-26 Moderno harmoniko čisto novo. vsi cd bolezni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1577:1-26 Pianino dobro ohranjen kupim. — Pismene po>nudbe z označbo firme in cpne na naslov ki ga pove oglasni oddej.k »Jutra«. >1.3870-26 Živali Vsaka Seseda 1 Din: ia dajanje naslova aH xa šitro pa 6 Din. (27; Ptice pevke divjake kupi Matko Maretič, Ljub ljaua. Gosposvetska cesta 5 15654-27 Pes ovčar z znamko št. 1037 je izgubil. Oddati ga je na Trnovski žagi — Trnovo. 15720-27 Pes špan.iolec 9 mesecev star. se je pred tednom dni izgubil. Sliši na ime »Bili«. — Kdor ga ima naj proti nagradi sporoči na naslov: Kušar, št. Vid nad Ljubljano. 15881-27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Mali papagaj zeleno-plav, je ' odletel iz Beethovnove ulice neznano kam. Pošten najditelj se naproša, da ga proti nagradi odda v Beethovnovi ulici št. 15 U. 15828-28 Vsaka beseda 1 Din: j ta dajanje naslova aH l za šifro pa 5 Din. (30) j Izolacije za hladilnice ledenice, kleti ter za vsake vrste parne in hladilne naprave, kakor tudi ognja-varne plošče za zgradbe, nabavite najugodneje direktno od speci jalne tvor-nice. Obrnite se pred na bavo vedno na naslov: luž. Miho-r, Ljubljana Vit. 171 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (18; Kam je Amerikanka pobegnila s Sv. Petra ceste? Ne v Ameriko, le v Šiško! — Prevzela je restavracijo Weis na Vodnikovi cesti. Vljudno vabi cenj. goste na dobra štajerska vina in prigrizek. Otvoritev 1. maja. 15730-18 Stroji Vsaka beseda 1 Din; ta da janje naslova alt ia šifro pa 5 Din. (29, Šivalni stroj znamke »Adler«, popolnoma nov, poceni prodam. — Poizve se pri tvrdki »No blesse«, Aleksandrova cesta št. 4. 15858-29 Za hišo ln sa mišeo in šport samo odporni in poccni platneni čevlji „VIKTORIA" CENE NA DROBNO: Velik. 22—27 cm D ;> 28—34 cm Din 30. » 35—41 cm Din 38. » 42—46 cm Din Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke Udobna fazona. elastična hoja. V sivi, beli in črni barvi. Domač izdelek Prodaja na veliko SEMPERIT ZAGREB Nikoličcva 6—S____________ Zahtevajte elegantne »\Vimpassing« čevlje za obalo jn šport Šivalni in stružni stroj (ScliPrfmaschiue) — rabljen za fino torbarstvo. naprodaj. Ponudbe s ceno na podružnico »Jutrac v Mariboru pod »šivalni stroj«. 115009-29 Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 5 D.d. (37) Velika izbira svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. „Pri škofu" Lfublfasia Velika zaloga damskita. KLOBUKOV in SLAMNIKOV od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 'ZS Din, Salon »La fenimc Chic«. Anica 1'uhcL, šelenburgova ul. 6T. Telefon 2059 K PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Foto-aparate in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi poboji v foto trgovini A. Smuc, Marijin trg št. 8 — vogal Wolfove ulice št.. 1. 301-6 ■1BIHBBB Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa suha DRVA 1'KEflOG pri Iv. Schumi Dolenjska cesta — Telefonska št. 2931 Seiltvs izvršuje točno in ku-lantno tvrdka Javna skjRdihta, družba z o. z., Dunajska cesta 33 tel. 2366 5071 Trajito hodraaje na najnovejšem fien-teinovem aparatu model 1932 po primernih, cenah. 31irko Zaletel, frizer, Vogal llint-Ka ceste 24. 4736 Halo! Tukaj tvrdk i Drago Frani' trgovina z barvami in slikarskimi potrebščinami Ljubljana, Stari trg 21 Napeljal sem si telefon, da mi boste svoja naročila lažje sporočili. Prosim, zapišite si številko 20—45- Podpisani Samuda Viktor. Ljubljana, Bolgarska ulica 26, obžalujem in preklicujem svoje g. Jos. Veiglu. trgovcu v Mariboru, storjene cM tke. izjavljam, da so 'irez vsake podlage ter se g. Jos. Veiglu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljevanja uvedenega postopanja. 5104 Viktor Samuda. Commerce Tavčarjeva 2-1. prodaja razno manufakturno blago še vedno po znano najnižjih cenah. Prepričajte se! 5109 Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Zahvala Za mnogobrojne dokaze toplega sočutja, ki sme jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega, nad vse ljubljenega sina v (Oatti/a Zigctia STUD. TEKSTILNE ŠOLE V BRNU ter za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom brnske klinike in ljubljanske splošne bolnice, čč. sestram usmiljenkam, dalje Sokolu Vič in gospodu Bronislavu Batteliniju za v srce segajoči poslovilni govor ob odprti gomili ter končno vsem, ki so spremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Kožna dolina, dne 30. aprila 1932. 5113 ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorrn Ravljen. Izdaja za fconzorcij >Jutra< Adoil Ribnikai. Za Narodno ti3karno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeržeiu Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi t Ljubljani.