Razprave 
GDK: 308:96 
Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni 
proizvodnji na delo 
Organization of Transport and Travel Expenses for Workers in lmmediate Forest 
Management 
Darij KRAJČ I Č * , Iztok WINKLER** 
Izvleček; 
Krajčič, D., Winkler, 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo. Gozdarski 
vestnik, št. 10/1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščin i , cit. lit. 5. Prevod v angleščino : Eva Naglič. 
Prevoz ljudi na delovišče in nazaj je v gozdni proizvodnji zahteven organizacijski in stroškovni problem. V Sloveniji 
se 60% gozdnih delavcev na delo v gozd vozi neposredno od doma. 40% delavcev se vozi na delo z lastnimi vozili, 
drugi pa z vozili, ki so last gospodarske družbe. Poprečna prevozna razdalja v eno smer znaša 24 km. Tudi 80 % 
strokovno-tehniških delavcev uporablja za prevoz v gozd lastna vozila. Za lasten prevoz na delo v gozd dobijo delavci 
nadomestilo, ki znaša polovico kilometrina . Stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji z vozili, ki 
so last gospodarske družbe, so, preračunano na posameznega delavca, za 40 % višji, kot če delavci uporabljajo lastna 
vozila . Prednosti kolektivnega prevoza na delo le stežka odtehtajo višje stroške. Skupni stroški prevoza vseh-delavcev 
v neposredni gozdni proizvodnji predstavljajo 5-6 % vrednosti tržne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. 
K•ljučne· besede:.. gozdna proizvodnja, prevoz delavcev, stroški, racionalizacija. 
Abstract~ 
Krajčič, D., Winkler, 1.: Organization of Transport and Travel Expenses for Workers in lmmediate Forest Management. 
Gozdarski vestnik, No. 1 O /1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. Translated into English by Eva Naglič. 
Transport of workers to work and back is a demanding problem in immediate wood production from organizational 
point of view and because of its expenses. 60 percent of forest workers in Slovenia come to work directly from home. 
40 percent ofworkers come to work with their own vehicles , whereas the others use the vehicles owned by the company. 
Average one-way distance of transportation is 24 kilometres. 80 percent of skilled-technical workers also use their 
own means of transport, the vehicles that they own. For that purpose, the workers are compensated in the amount of 
half of the allowance for traveling expenses otherwise recognized for the use of their own vehicles. The expenses 
accounted per person for all the workers in immediate wood production using the vehicles owned by the company are 
40 percent higher as they would have been for them by using their own vehicles. Advantages of the organized 
transportation with company owned vehicles can hardly overweight higher expenses. Total expenses of transport in 
immediate wood production for all the workers make five to six percent of market value of production of forest 
.assortments. 
Key words: immediate wood production, transport of workers, expenses, rationalization. 
*asist. mag., D. K., univ. dipl. 
inž. gozd., Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, Večna pot 
83, Ljubljana. SLO 
**prof. dr., l. W., univ. dipl. inž. 
gozd., Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljiva gozdne vire, Večna pot 
83, Ljubljana, SLO 
450 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Prevoz ljudi na delovišče in nazaj je pri organizaciji vsake proizvodnje 
zahteven organizacijski in stroškovni problem. še posebno je izrazit v 
gozdni proizvodnji, kjer praviloma ni možnosti javnega prevoza. Včasih 
smo ta problem reševali z nastanitvijo delavcev v gozdu, z večjo odprtostjo 
gozdov s cestami in z uvajanjem vozil za prevoz ljudi na delovišče v gozd 
pa smo to opustili. Gozdni in strokovno-tehniški delavci se danes dnevno 
vozijo na delo v gozd z lastnimi vozili ali z vozili, ki so last gospodarske 
družbe. 
2 OPREDELITEV PROBLEMA 
2 IDENTIFICATION OF A PROBLEM 
Organizacija prevoza gozdnih in strokovno-tehniških delavcev na delo-
višče mora biti takšna, da ob čim manjših stroških zagotovi: 
GozdV 57 (1999) 1 O 
Krajčič , D .. Winkler, 1.: Organizacija 1n stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo 
-varen prevoz delavcev v gozd, 
- optimalno izrabo delovnega časa, 
- hitre intervencije v primeru delovne nezgode, 
- hitro in učinkovito ukrepanje v primeru okvar delovnih sredstev. 
Podjetje ima pri organizaciji prevoza tri možnosti: 
- prevoz v gozd si delavci zagotavljajo sami, 
- prevoz v gozd organizira podjetje s svojimi vozili, 
- kombinacija navedenih možnost!. 
Pri tem se postavlja vprašanje prednosti in slabosti ter stroškov posa-
meznih možnih organizacijskih oblik. 
3 METODA RAZISKOVANJA 
3 METHOD OF RESEARCH 
Sedanje razmere pri prevozu delavcev v gozdarskih gospodarskih druž-
bah in njihova razvojna razmišljanja smo proučili s pomočjo anketnega 
vprašalnika, ki smo ga poslali na 14 gozdarskih gospodarskih družb. Odziv 
je bil zelo dober, saj se jih je odzvalo 12. 
V tej študiji štejemo za gozdne delavce tiste delavce, ki opravljajo v 
gozdni proizvodnji fizična dela pri pridobivanju lesa ter prl gojen ju oziroma 
varstvu gozdov, za strokovno-tehniške delavce v neposredni gozdni proiz-
vodnji pa tiste delavce, ki neposredno organizirajo in vodijo gozdno proiz-
vodnjo (vodje organizacijskih enot, vodje proizvodnje, delovodje, odprem-
niki in drugi strokovno-tehniški delavci v neposredni gozdni proizvodnji). 
Oboje delavce skupaj prikazujemo kot delavce v neposredni gozdni proiz-
vodnji. Pri izračunu poprečij smo podatke ponderirali s številom gozdnih 
delavcev v neposredni gozdni proizvodnji . 
Stroške prevoza smo izračunali z modelne kalkulacije za osebno vozilo 
s štirikolesnim pogonom ter za šestsedežni kombibus, oboje po cenah v 
avgustu 1999 (cene so brez davka na dodano vrednost). Študij primera 
smo izvedli z metodo polletnega spremljanja analitskih kantov večjega 
števila vozil za prevoz delavcev. 
4 PREGLED ORGANIZACIJE PREVOZOV V SLOVENIJI 
4 REVIEW OF ORGANIZED TRANSPORT IN SLOVENIA 
Razmere za gospodarjenje v slovenskih državnih gozdovih so zaradi 
naravnih razmer pa tudi zaradi organizacijskih navad zelo pestre. Zato tudi 
organizacija prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji ni povsod 
enaka. 
Večina gozdnih delavcev (60 %) se vozi na delovišče v gozd neposredno 
od doma, več kot tretjina (38 %) pa se mora najprej pripeljati do zbirnega 
mesta. Zelo malo gozdnih delavcev se vozi na delovišče iz nastanitvenega 
centra. 
40% gozdnih delavcev se vozi na delovišče z lastnim prevoznim sredst-
vom, ostali pa z vozilom, ki je last gospodarske družbe. Približno polovica 
gospodarskih družb kombinira obe obliki prevoza, nekaj več kot četrtina 
jih ima organiziran prevoz samo z vozili, ki so last družbe, v ostalih družbah 
pa za prevoz poskrbijo delavci sami. Družbe, ki imajo organiziran prevoz 
le z lastnimi vozili, praviloma delujejo v težjih (alpskih) delovnih razmerah 
(na gozdnogospodarskih območjih Slovenj Gradec, Kranj, Nazarje in Bled). 
GozdV 57 (1999} 10 451 
Krajčič , D .. Winkler, 1. : Organizacija m stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji n3 delo 
Preglednica 1. Struktura vozil, ki 
so last gospodarskih družb. za 
prevoz gozdnih delavcev 
Table 1: Structure of the vehicles 
for transport of forest workers 
working in immediate wood pro-
duction, owned by the compa-
nies 
452 
Poprečno se v enem vozilu, ki je last gozdnega delavca, vozi 1 ,5 delavca, 
v vozilu gospodarske družbe pa 4,9. To pomeni, da gozdni delavci, ki se 
na delovišče vozijo z lastnimi vozili, z nadomestilom za prevoz (polovična 
vrednost kilometrine) ne morejo pokriti kalkulativnih stroškov prevoza . 
Drugače je z vozili gospodarskih družb, ki so bistveno bolje zasedena, hkrati 
pa gospodarske družbe uporabljajo tudi vozila, ki imajo več sedežev (pre-
glednica 1 ). 
Tip vozila Delež v skupnem številu vozil 
Type of vehicle Percentage in total No. of vehicles 
Osebno vozilo 2 x 4 1 Personal vehicle 2 x 4 27,6% 
Osebno vozilo 4 x 4 1 Personal vehic/e 4 x 4 
1 
12,2% 
Kombibus 2 x 4 1 Minibus 2 x 4 
1 
56,1% 
1 Kombi bus 4 x 4 1 Minibus 4 x 4 4,1% 
Skupaj imajo anketirane gospodarske družbe 98 vozil za prevoz gozdnih 
delavcev, ki jih vozi eden od delavcev, izjemoma pa delovodja. V 2/3 družb 
dobi voznik za to nadomestilo, drugod pa ne. Kriterij za izračun nadomestila 
je večinoma porabljen čas za prevoz oziroma prevozna razdalja . Nado-
mestilo vozniku znaša mesečno v poprečju 11.022 SIT (od 6.949 do 15.079 
SIT) (bruto strošek podjetja) oziroma 13,90 SIT/km (od 6 do 21,70 SIT/ 
km). Za vzdrževanje vozila skrbi voznik, stroške vzdrževanja pa krije 
gospodarska družba. 
Poprečna razdalja prevoza gozdnih delavcev na delovišče znaša 24 
km (15-30 km) v eno smer, kar je nekaj manj, kot smo upoštevali doslej 
(26 km) pri izračunu stroškov gozdnega dela (WINKLER J KRAJČIČ 1999). 
V več kot polovici gospodarskih družb (64 %) imajo interni akt, ki predpisuje, 
da mora biti vozilo ves čas na delovišču. 
Strokovno-tehniški delavci v neposredni gozdni proizvodnji uporabljajo 
za prevoz na delovišče skupaj 118 vozil, največ lastnih (80 % ). V dveh od 
dvanajstih anketiranih gospodarskih družb uporabljajo izključno službena 
vozila, v štirih izključno vozila, ki so last delavcev, v ostalih pa kombinirajo. 
Poprečno mesečno prevozno razdaljo kaže preglednica 2. 
Največ prevozijo vodje organizacijskih enot, kar nekoliko preseneča, 
ker je delež njihovih terenskih dni letno zelo verjetno nižji kot pri vodjih 
proizvodnje. V tej kategoriji so tudi razpeni največji. 
Obračunana prevožena razdalja je večinoma enaka dejansko prevoženi 
razdalji (58%), ponekod pa imajo razdaljo prevoza določeno z normativnim 
aktom družbe in znaša mesečno za vodje organizacijskih enot v poprečju 
1.479 km (800-3.760 km), za delovodje pa 977 km (660-1.297 km). Kriteriji, 
ki jih pri tem upoštevajo, so zlasti: 
- število terenskih delovnih dni in poprečna prevožena razdalja, 
- izvršitev letnega plana, 
-položaj obrata glede na oddaljenost delovišč, 
- teritorialna razdrobljenost delovišč, 
- kakovost cest. 
5 STROŠKI PREVOZA 
5 TRAVEL EXPENSES 
Pokrivanje stroškov prevoza delavcev na delo in z dela je opredeljeno 
v 1 05. členu Kolektivne pogodbe za gozdarstvo ( 1994, 1995 ), ki določa, 
da pripada delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 
GozdV 57 (1999) 10 
Krajčič, D. , Winkler, 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev \i neposredni gozdni proizvodnji na delo 
najmanj 60% stroškov javnega prevoza, če pa ta ni organiziran, pa delavcu 
pripada polovična vrednost kilometrina. Pri kalkulaciji stroškov gozdnega 
dela upoštevamo: 
- za gozdnega delavca polovično vrednost kilometrina za prevoz od doma 
v gozd- zajeto v količniku splošnih stroškov delavca (vzporednih stroškov 
plač); 
-za strokovno-tehniške delavce polovično kilometrina za prevoz od doma 
do sedeža organizacijske enote (obrata) - zajeto v količniku splošnih 
stroškov delavca, prevoz z obrata do gozda pa krijemo v breme materi-
alnih stroškov poslovanja in je zajet v količniku splošnih stroškov gospo-
darske družbe; 
- za ostale strokovne, administrativne in pomožne delavce polovično kilo-
metrina za prevoz od doma do sedeža organizacijske enote (obrata) -
zajeto v količniku splošnih stroškov delavca. 
Zavod za gozdove Slovenije rešuje problematiko uporabe lastnih vozil 
v službene namene z izplačilom normirane kilometrina, ki je odvisna od 
delovnega mesta, revirja in krajevne enote. Tako znaša poprečna prevc-
žena razdalja po asfaltnih in makadamskih cestah 28 krn/dan v eno smer 
( 13-52 km/ dan), poprečna razdalja po makadamskih cestah 9 km/ dan (3 
do 23 km/ dan), poprečna razdalja po asfaltnih cestah pa 18 km/dan (3 do 
47 km/dan) (VESEL 1998). Prevožena razdalja je torej pri delavcih Zavoda 
za gozdove Slovenije za 4 km daljša od razdalje prevoza gozdnih delavcev 
na delovišče, kar je posledica zlasti večje oddaljenosti delovnega mesta 
od gozda. 
5.1 Stroški prevoza, kadar delavci uporabljajo lastna vozila 
5.1 Travel expenses for workers using their own vehicles 
5.1.1 Stroški prevoza gozdnih delavcev 
5.1.1 Travel expenses for forest workers 
Stroške izračunamo po določilih Kolektivne pogodbe za gozdarstvo 
(polovična vrednost kilometrina) za vsakega delavca posebej in jih izpla-
čujemo mesečno v breme materialnih stroškov. Višina stroškov lahko variira 
med delavci v eni gospodarski družbi oziroma med njimi le zaradi različnih 
prevoznih razdalj in števila dejanskih delovnih dni. Na državni ravni upo-
števamo poprečno dnevno prevozno razdaljo 48 km, letni stroški prevoza 
pa pri 197 delovnih dneh znašajo 169.924 SIT (1 07,80 S IT/delovno uro 
sekača, ki znaša 2.425 SITih; WINKLER 1 KRAJČIČ 1999). 
Gozdni delavci se navadno dogovorijo za skupen prevoz na delovišče, 
tako da za kritje stroškov prevoza združijo nadomestila in jih dajo lastniku 
vozila. Ta rešitev daje pozitivne ekonomske učinke za lastnika vozila šele 
takrat, ko sta v vozilu v poprečju več kot dva delavca, ker so zaradi večjega 
deleža makadamskih in ponekod slabše vzdrževan ih gozdnih cest stroški 
prevoza višji kot na asfaltnih cestah. 
5.1.2 Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev 
5.1.2 Travel expenses for skilled-technical workers 
Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev so sestavljeni iz stroškov 
prevoza od doma do delovnega mesta in z delovnega mesta v gozd. V 
praksi se delavci velikokrat vozijo tudi neposredno od doma v gozd. Pri 
prevozu od doma do delovnega mesta (obrata) ima delavec po kolektivni 
GozdV 57 (1999} 10 453 
Krajčič. D., Wink ler, L: Organizacija in strošk prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnj i na delo 
Preq lednica 2: Stroški prevoza 
strokovno-tehniških delavcev v 
gozd z vozili, ki so last delavcev 
"fabie ~: Travel expenses into 
the forest for ski/led-technical 
workers using their own -..rehicles 
Vodje organizacijskih enot 
Managers of organizational units 
Delovodja 1 Foremen 
Drugi strokovno-tehniški delavci 
v neposredni gozdni proizvodnji 
Other ski/led-technical workers in 
immediate wood production 
Pregledn ica 3: Letni stroški pre-
voza delavcev v neposredni 
gozdni proizvodnji na delo 
Tab te J · Annuaf expenses in 
immediate wood production for 
workers traveling to work 
Gozdni delavci 1 Forest vtorkers 
Vodje OE 1 OU managers 
Delovodje 1 Foremen 
Drugi strokovno-tehniški delavci 
Other ski/fed-technical workers 
Odpremniki 1 Dispatchers 
Ostali 1 Others 
Skupaj 1 Total 
1 
1 
1 
pogodbi pravico do kritja 50% kilometrine. Stroške prevoza od delovnega 
mesta do delovišča pa mora delodajalec kriti v celoti, s polno kilometrina 
oziroma z uporabo službenih vozil. 
Izračun stroškov prevoza za vse strokovno-tehniške delavce je razme-
roma težaven, ker je odvisen od deleža terenskih delovnih dni v skupnem 
letnem fondu delovnih dni in od razdalje od doma do gozda. Na podlagi 
ankete za državno poprečje v neposredni gozdni proizvodnji domnevamo: 
Poprečno mesečno (km) S IT/km Letni stroški (SIT) 
Monthly average (km) Annualexpenses(SID 
1.239 (450-2.097) 
1 
35,94 534.356 
1.073 (800-1 .800) 35,94 462.763 
660 (250-1 .300) 35,94 284.645 
Za odpremnike lesa domnevamo, da se do obrata pripeljejo z javnim 
ali svojim prevoznim sredstvom, pri izračunu pa iz praktičnih razlogov 
upoštevamo polovično vrednost kilometrine na razdalji 16 km (letno torej 
213 dni x 16 km x 17,97 SIT/km = 61.242 SIT). V gozd se odprem niki vozijo 
s kamioni za prevoz lesa. Za druge administrativne delavce v neposredni 
proizvodnji domnevamo javni prevoz do obrata (16 km), zaradi poenosta-
vitve pa ga obračunamo s polovično vrednostjo kilometrine (letno torej 213 
dni x 16 km x 17,97 SIT/km = 61.242 SIT). 
5.1.3 Skupni stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proiz-
vodnji z lastnimi vozili 
5.1.3 Total expenses for workers in immediate wood production, traveling 
to work with privately owned vehicles 
Skupne stroške prevoza v neposredni gozdni proizvodnji tako predstavlja 
seštevek stroškov prevozov vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji 
(preglednica 3). 
Letni str. na delavca išt. delavcev v Sloveniji* Letni stroški Stroški gozd. delavca 
Annual expenses Number of workers Ann ua/ Expenses per hour of 
per worker in Slovenia* expenses the forest worker 
(SIT) (SIT) (SITih) 
169.924 950 161.428.104 107,82 
534.356 43 22.977.305 15,35 
462.763 77 35.632.785 23,80 
284.645 36 10.247.213 
1 
6,84 
61 .242 65 3.980.714 2,66 
61.242 80 
1 
4.899.341 3,27 
1 
1251 239.165.461 159,74 
k Vir 1 Source: WINKLER 1 KRAJČIČ 1997 
154 
Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji 
na delo predstavljajo 6,6% prodajne cene delovne ure sekača, pri čemer 
tretjino vseh stroškov prevoza predstavljajo stroški prevoza neproizvodnih 
delavcev. 
GozdV 57 (1999) 10 
Krajčič. D .. Winkler, 1. : Organizacija m stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvod:lJI na delo 
5.2 Stroški prevoza, kadar delavci uporabljajo vozila, ki so last 
gospodarske družbe 
5.2 Travel expenses for workers using vehicles owned by the 
company 
5.2.1 Stroški prevoza gozdnih delavcev 
5.2.1 Travel expenses for forest workers 
Pri izračunu stroškov upoštevamo 6-sedežno vozilo, ki ima poleg pro-
stora za potnike še ločen prostor za gorivo, mazivo, motorne žage in drugo 
orodje (preglednica 4 ). 
Stroškovna postavka 1 Expense account item 
Preglednica 4: Kalkulacija nepo-
srednih stroškov prevoza s 6-
sedežnim osebn im vozilom 
(neto vrednosti v avgustu 1999, 
brez davka na dodano vrednost) 
Table 4: Calculation for direct 
travel expenses for six seafs 
personal vehicle (net values, 
without VAT, for August of 1999) 
S IT/km 
Gorivo: poraba 14 1/100 km, cena 96,47 SIT/1 J Fuel: consumption 1411100km, price 96.47 SITI/ 13,51 
Mazivo: 15 % vrednosti goriva 1 Lubricant: 15 % ofthe fuef value 
Gume: poraba 1 garniture gum (4 kosi) na 15.000 km. cena 11 .933 SIT/kom 
Tyres: one set ( 4 pieces) of tyres used per 15, OOOkm, price 11,933 S/Tiset 
Amortizacija: nabavna vrednost 2.494.202 SIT, 6 let, 235 dni x 48 km = 11.280 krn/leto 
Depreciation: purchasing price 2,494,202, 6 years, 235 days x 48km = 11,280kmlyear 
Likvidacijska vrednost: 20 % nabavne vrednosti 1 Liquidation value: 20 % of purchasing value 
Obresti na vloženi kapital: ?-odstotna letna obrestna mera 
Jnterests per capital invested: 7 % annual interes! rate 
Vzdrževanje: 60 % amortizacije J Maintenance: 60 % of depreciation value 
Zavarovanje in registracija (brez kasko zavarovanja) 
Compulsory car insurance (withoul ful/ coverage) and registration 
Lastno vzdrževanje (izpad produktivnega časa): 8 ur na mesec, 2.421 SITih 
Maintenance (loss of production time): 8 hours per month, 2,421 SITih 
Nadomestilo vozniku: 11.022 SIT/mesec 1 Compensations to the driver: 11,022 SJT/month 
Skupaj 1 Total 
Pri izračunu letnega fonda prevoženih kilometrov smo upoštevali 235 
dni, ker izostanki delavcev (razlika do 197 delovnih dni) ne nastopijo 
sočasno za vse delavce, prevozno razdaljo pa povzemamo po anketi . 
Pri kalkulaciji stroškov smo poleg ustaljenih postavk upoštevali tudi čas, 
ko delavec med rednim delovnim časom skrbi za vozilo (registracija, vzdr-
ževanje) in nadomestilo vozniku za prevoz skupine, pri čemer smo upo-
števali le neposredne stroške (bruto urna postavka s prispevki delodajalca). 
Obe postavki skupaj predstavljata skoraj 30 % neposrednih stroškov pre-
voza. 
Stroški na kilometer so razmeroma visoki predvsem zaradi majhnega 
števila prevoženih kilometrov. že pri prevoženih 30.000 kilometrih in zato 
nekoliko višjem strošku vzdrževanja (80% amortizacije) bi bili stroški samo 
še 56 S IT/km. Vemo pa, da v praksi vozilo med delovnim časom ostane v 
gozdu in z njim ni možno opravljati dodatnih storitev. Letni stroški takšnega 
vozila znašajo 1.321.370 SIT (117,14 SIT/km x 11 .280 km) . V njem se 
poprečno pelje pet delavcev. ker izostanki ne nastopijo za vse delavce 
hkrati. Tako znašajo letni stroški prevoza 264.274 S IT/delavca oziroma 168 
SIT/delovno uro sekača (6,9 % prodajne cene delovne ure sekača) brez 
stroškov prevoza do zbirnega mesta. 
5.2.2 Stroški prevoza strokovno-tehniških delavcev 
5.2.2 Travel expenses for skilled-technical workers 
Pri prevozu strokovno-tehniških delavcev domnevamo, da se ti do obrata 
pripeljejo z javnim ali lastnim prevoznim sredstvom, v gozd pa z vozili, ki 
GozdV 57 (1999) 1 O 
2,03 
2,48 
36,85 
1 
-7 ,37 
1 
9,54 
22 ,11 
5,67 
20,60 
11 ,.73 
117,14 
4 55 
KraJčič . D., Winkler. 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo 
so last gospodarske družbe. Pri odpremnikih lesa in drugih delavcih na 
obratu upoštevamo le prevoz do obrata. Kalkulacije smo izdelali za osebno 
vozilo s poganom 4 x 4 (preglednica 5). 
Stroškovna postavka 1 Expense account item S IT/km 
Gorivo: poraba 121/100 km, cena 92,94 SITil 1 Fue/: consumption 121/100km, price 92.94 SITI/ 11,15 
Mazivo: 15 % vrednosti goriva 1 Lubricant: 15 % of the fuel value 1.,67 
· Gume: poraba 1 garniture gum (4 kosi) na 15.000 km, cena 11.345 SIT/kom. 
1 
2,44 
Tyres: 1 set (4 pieces) of tyres used per 15,000km, price 11,345 S/T/set 
Amortizacija: nabavna vrednost 1.21"8.992 SIT, 6 let, 1.073 krn/mesec 16,56 
Depreciation: purchasing price 1,278,992, 6 years, 1,073 kmlyear 
~vidacijska vrednost: 20 % nabavne vrednosti 1 Liquidation value: 20 % of the purchasing price -3,31 
Obresti na vloženi kapital: ?-odstotna• letna obrestna mera 4,28 
lnterests per capital invested: 7 % annual interesi rate 
Vzdrževanje: 60 % amortizacije 1 Maintenance: 60 % of depreciation va/ue 9,93 
Zavarovanje in registracija (brez kasko zavarovanja) 
1 
3,94 
Compulsory car insurance (without fu/1 coverage) and registration 
Skupaj 1 Total 
Preglednica 5: Kalkulacija nepo-
srednih stroškov prevoza z 
osebnim vozilom 4 x 4 (neto 
vrednost, cene v avgustu 1999, 
brez davka na dodano vrednost) 
Table 5: Calculation for direct 
fravel expenses with personal 
vehicle 4x4 (net value, without 
VAT, prices for August 1999) 
::>reg lednica 6: Stroški prevoza 
5trokovno-tehniških delavcev v 
~ozd z vozili , ki so last gospo-
jarske družbe 
Table 6: Travel expenses for 
>ki/led-technical workers to the 
'orest by vehicles owned by the 
-;ompany 
~56 
1 
46,66 
Letni fond prevoženih kilometrov smo dobili z anketo o prevozih delavcev 
na delo. Strokovno-tehniški delavci za prevoz v gozd z vozilom, ki je last 
gospodarske družbe, ne dobijo nadomestila tako kot gozdni delavci. Prav 
tako čas, ki ga porabijo za vzdrževanje vozila, ne predstavlja izpada pro-
duktivnega časa kot pri gozdnih delavcih. Zato teh dveh stroškovnih postavk 
v kalkulaciji neposrednih stroškov prevoza strokovno-tehniških delavcev 
ni, kar zmanjšuje celotne stroške. Kljub temu je razmeroma visoka vrednost 
kilometrine spet posledica majhnega števila prevoženih kilometrov. 
Letne stroške prevoza strokovno-tehniških delavcev v gozd z vozili, ki 
so last gospodarske družbe, kaže preglednica 6. 
Poprečno mesečno~ S IT/km Letni stroški 
Monthly average* Annual expenses 
(km) (SIT) 
Vodja organizacijske enote 955 46,66 534.724 
Organlzational unit manager 
1 
Delovodja. 1 Foreman 789 46,66 441 .777 
Drugi strokovno-tehniški delavci! 376 1 46,66 210.530 
Other skif/ed-technical workers ] 
1 
*Vir: Podatki ankete, zmanjšani za prevoz od doma do obrata (delovnega mesta) 
"Source: SuNey data reduced for the travel from home to the place of work 
Stroške prevoza strokovno-tehniških delavcev do obrata izračunamo 
enako kot stroške prevoza odpremnikov in administrativnih delavcev v 
neposredni gozdni proizvodnji. 
5.2.3 Skupni stroški prevoza v neposredni gozdni proizvodnji 
5.2.3 Total travel expenses in immediate wood production 
Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji 
na delo z vozili, ki so last gospodarske družbe, predstavljajo 9,2 % prodajne 
cene delovne ure sekača. To je za 2,6 odstotne točke ali za 40% več kot 
pri prevozu z lastnimi vozili. Pri gozdnih delavcih je razlika še večja in znaša 
kar 56%. Razlika še naraste, če prevozi niso optimalno organizirani (za-
sedenost je slabša od pred postavljene, razpored delavcev in delovišč ni 
optimalen). Optimalno organizacijo pa je v praksi zelo težko zagotoviti. ker 
GozdV 57 (1999) 10 
: 
Krajčič , D .. Winkler. 1.: Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo 
nanjo vpliva vrsta motečih dejavnikov (razpršenost delovišč, sečnja slu-
čajn ih pripadkov, izpadi ... ). 
Prevoz do obrata Prevoz v gozd št. delavcev v Letni stroški SITih 
(SIT/delavca) (S IT/delavca) Sloveniji* 
Transport to the Transport to No. of 
place of work the forest workers in 
(SIT/worker) (S/T/worker) Slovenia* 
Gozdni delavci 1 Forest workers o 264.274 950 
Vodje OE 1 OU managers 61 .242 534.724 43 
Delovodje 1 Foremen 61.242 441 .n7 77 
Drugi strokovno-tehniški delavci 61.242 210.530 36 
Other sldlfed-technical workers 
Odpremniki 1 Dispatchers 61.242 o 65 
Ostali 1 Others 61.242 o 80 
Skupaj 1 Total 1251 
* Vir 1 Source: Winkler 1 Krajčič 1997 
5.3 Stroški prevoza pri kombinaciji vozil, ki so v lasti delavcev 
in vozil, ki so v lasti gospodarske družbe 
5.3 Travel expenses for vehicles that are in combination either 
owned by the workers, or by the company 
Pri kombinaciji organizacije prevoza je možno kombinirati: 
- lasten in služben prevoz vseh delavcev, 
- lasten prevoz gozdnih delavcev in služben prevoz strokovno-tehniških 
delavcev in obratno. 
Na podlagi elementov, ki smo jih uporabili v prejšnjih poglavjih, zlahka 
izdelamo kalkulacije stroškov prevoza v konkretnih razmerah in konkretni 
gospodarski družbi. 
5.4 Stroški prevoza delavcev v konkretnem primeru (študij 
primera) 
5.4 Travel expenses for workers ina concrete example (case study) 
Kratka analiza stroškov prevoza je pokazala, da so le-ti relativno visoka 
postavka v prodajni ceni ure sekača. Stroški so najnižji pri prevozu z vozili, 
ki so last delavcev. Z veča njem deleža vozil, ki so last gospodarske družbe, 
se stroški prevoza povečujejo . Kljub temu se večina gospodarskih družb 
odloča za prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, kar velja 
zlasti za prevoz gozdnih delavcev. Tako je tudi v Gozdnem gospodarstvu 
Nazarje, ki smo ga izbrali za konkretno proučitev problematike prevoza 
gozdnih delavcev. 
5.4.1 Opis stanja 
5.4.1 Description of the situation 
Gozdno gospodarstvo Nazarje letno poseka in spravi okrog 25.000 m3 
lesa in opravi 1.600 dnin gojitvenih del. Za prevoz gozdnih delavcev v gozd 
ima organiziran prevoz z vozili, ki so last gospodarske družbe, strokovno-
tehniški delavci pa uporabljajo lastna vozila. Vozniki, ki vozijo vozila, dobijo 
za to nadomestilo za dejansko porabljen čas. Za analizo primera smo 
najprej grobo ugotovili relacije in zasedenost prevoznih kapacitet in z 
GozdV 57 (1999) 10 
(SIT) delavca 
Ann ua/ SIT/worker's 
expenses ho ur 
(SIT) 
251.060.310 167,69 
25.626.510 17,12 
38.732.435 25,87 
9.783.780 6,53 
3.980.714 2,66 
4.899.341 3,27 
334.083.092 223,14 
Preglednica 7. Letni stroški pre-
voza v neposredni gozdni proiz-
vodnji pri uporabi vozil, ki so v 
lasti gospodarske družbe 
Table 7: Annuaf travel expenses 
in immediate wood production 
when using vehicles owned by 
the company 
457 
58 
Kraj čič , D .. Winkler, 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnj i na delo 
reorganizacijo takoj izločili tri vozne enote. Za preostale smo nastavili 
analitske konte (stroškovne kartice) in za vsako vozilo spremljali porabo 
nekaterih prvin in njihovo denarno vrednost. 
Pri tem ima podjetje dve možnosti: ali se odloči, da analitske konte vodi 
knjigovodstvo podjetja (vsako vozilo nastopa v glavni knjigi kot posebno 
stroškovno mesto), ali pa jih oblikuje zunaj sistema knjigovodstva. Vsaka 
od odločitev ima tako dobre kot slabe lastnosti. Odločili smo se za drugo 
možnost. 
Kartice so vodili vodje proizvodnih enot, podatke zanje pa smo pridobivali 
iz dveh virov. Prvi vir so bili izpisi iz mehanič~e delavnice in skladišča, ki 
so posredovali mesečne zbirnike za posamezno vozilo (nabavo smo po-
polnoma centralizira li in jo preusmerili skozi skladišče). Drugi vir je obliko-
vala obratovna materialna knjigovodkinja, ki je zbirala vse ostale stroške 
(nadomestila voznikom za prevoz in druge račune, ki niso šli skozi skladišče 
ali mehanično delavnico). Letne fiksne stroške (amortizacija, registracija, 
zavarovanje) smo razmejevati mesečno. Raziskavo smo opravili v letu 
1998, ko še ni bilo davka na dodano vrednost, zato stroški vsebujejo davke 
po predpisih o prometnem davku. 
5.4.2 Rezultati 
5.4.2 Results 
Zbirali smo podatke o stroških prevoza delavcev na delo za osem vozil 
različnih tipov, prevoznih kapacitet in starosti. Po polletnem spremljanju 
stroškov smo ugotovili porabo goriva ( 13,4 1/1 OO km), poprečno prevozno 
razdaljo v obe smeri (60.7 km), skupne stroške prevoza (5,7 mio SIT), 
stroške kilometra prevoza (103 SIT/km) in stroške prevoza na delovno uro 
sekača (203 SITih). Stroški kilometra prevoza so nekaj manjši, kot kaže 
kalkulacije (preglednica 4), preračunano na delovno uro sekača pa za 14,7 
% večji (daljša prevozna razdalja, višje nadomestilo vozniku od poprečja) 
in predstavljajo kar 8,4% prodajne cene delovne ure seka ča. Brez zmanj-
šanja voznega parka za tri vozne enote takoj na začetku bi bili ti stroški še 
bistve.no višji. 
Te ugotovitve so postale temelj za racionalizacijo prevozov. Le-ta bo 
temeljila zlasti na: 
-optimizaciji oddaljenosti delovišč od delovnih skupin, 
- optimalnem razporedu prevoznih kapacitet, 
- kombinaciji prevozov strokovno-tehniškega osebja in neposrednih delav-
cev in zato oblikovanju večjih delovišč, pri čemer bo vodja delovišče 
dnevno kontroliral zgolj eno, 
-zamenjavi ·dotrajanih vozil z novimi, 
-rednih vzdrževalnih delih, za katera bo skrbel vodja proizvodnje (odpade 
lastno vzdrževanje, ki ga je doslej opravljal gozdni delavec). 
Za spremembo organiziranja prevozov (za prevoz z vozili, ki so last 
delavcev) se nismo odločili, ker: 
- so gozdne ceste marsikje v slabem stanju, 
-so pozimi vozne razmere zelo zahtevne in ceste velikokrat prevozne le z 
dobrimi vozili , sečišč v dolini pa skoraj ni, 
- so vozila, ki jih imajo delavci, v veliki meri neprimerna za vožnjo po gozdnih 
cestah, 
- je potreben izpit S-kategorije, ki ga veliko delavcev nima, 
- bi s tem morali imeti vsi delavci svoje vozilo, v resnici pa ga nimajo, 
GozdV 57 (1999) 10 
Krajč ič , D .. Winkler, 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji na delo 
-so spravilna sredstva (traktorji, žičnice) v lasti gospodarske družbe, ki 
zagotavlja tudi vso oskrbo (gorivo, potrošni material, rezervne dele itd. 
b'i sicer moral strojnik sam voziti v gozd, za kar bi moral prejeti nadomestilo), 
-sodi prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, v standard 
kakovosti urejene gozdarske gospodarske družbe. 
Ne glede na to ostaja način prevoza neposrednih gozdnih delavcev odprt 
in sprejemljiv za spremembe. Mogoče bo gospodarska družba nekoč zaradi 
pritiska trga ali lastnikov družbe morala uveljaviti prevoz z vozili , ki so last 
delavcev. 
6 OCENA VIŠINE STROŠKOV PREVOZOV VSEH DELAVCEV V 
NEPOSREDNI GOZDNI PROIZVODNJI V SLOVENIJI 
6 ESTIMATE OF TRAVEL EXPENSES FOR ALL THE WORKERS IN 
IMMEDIATE WOOD PRODUCTION IN SLOVENIA 
Oceno smo izdelali na osnovi strukture in števila zaposlenih po posa-
meznih skupinah delavcev v neposredni gozdni proizvodnji (WINKLER 1 
KRAJ ČIČ 1 997) in na osnovi spoznanj iz raziskave. Pri tem smo zanemarili 
dejstvo, da delavci v gozdarskih gospodarskih družbah ne delajo samo v 
državnih gozdovih, prav tako pa tudi ne, da del gozdne proizvodnje v 
državnih gozdovih opravijo različni podizvajalci (preglednica 8). 
Preg lednica 8: Ocena stroškov 
prevozov delavcev v neposredni 
gozdni proizvodnji gozdarskih 
gospodarskih družb 
Table 8: Estimate of travel ex-
penses for workers in immediate 
wood production for the forest 
companies 
Stevilo delavcev Število delavcev, ki se vozi Letni stroški 
z lastnim prevozom z vozili gospodarske družbe 
Number of workers with Number of workers driving 
their own transportation their company's vehic/es 
Gozdni delavci 1 Forest workers 380 570 
Vodje OE 1 OU managers 34 
Delovodje 1 Foremen 62 
Drugi strokovno-tehniški delavci 29 
Other skilled-techniaal workers 
Odpremniki 1 Dispatchers 
Ostalo 1 Others 
Skupaj 1 Total 
Skupni stroški prevoza vseh delavcev v neposredni gozdni proizvodnji 
so veliki in zato vredni pozornosti. Stroški prevoza gozdnih delavcev pred-
stavljajo 73 % skupnih stroškov prevoza delavcev v neposredni gozdni 
proizvodnji. 
Skupni stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnji v 
slovenskih državnih gozdovih, v katerih izvajajo dela gozdarske gospo-
darske družbe, predstavljajo okoli 5-6 %vrednosti tržne proizvodnje gozd-
nih lesnih sortimentov. 
7 PREDNOSTI IN SLABOSTI POSAMEZNIH OBLIK ORGANIZI-
RANJA PREVOZA DELAVCEV NA DELOVIŠČE 
7 ADVANTAGESAND DISADVANTAGES OF SINGLE MEANS OFTRANS-
PORTATION ORGANIZED FOR WORKERS TO THEIR WORKPLACE 
Pri tehtanju prednosti in slabosti posamezne oblike organiziranja pre-
voza delavcev je pomembno, ali na to gledamo z vidika delavca ali gospo-
darske družbe. Z vidika slednje lahko na podlagi opravljenih analiz stroškov 
GozdV 57 (1999) iO 
9 
15 
7 
(SIT) 
Annua/ expenses 
in SIT 
215.207.300 
23.507.154 
36.252.693 
10.154.534 
3.980.714 
4.899.341 
294.001 .737 
459 
Krajcič . D., Winkler, 1 Organ1zacija in strosk1 prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnJI na delo 
in izkušenj iz prakse ugotovimo naslednje prednosti in slabosti organiziranja 
prevozov gozdnih delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe: 
Prednosti z vidika gospodarske družbe (lastnika družbe): Z vidika delavca: 
- Vozila so v boljšem stanju, redno vzdrževana in zato varnejša in zanesljivejša , 
kar omogoča varen in reden prihod delavcev na delo. 
Prednost 
-Vozila lahko uporabljamo tudi za prevoz goriva in rezervnih delov za gozdarske Prednost 
stroje iz skladišča (trgovine) v gozd ter za prevoz drugega materiala (sadike, zaščita ... ). 
- Vozijo lahko po slabše vzdrževani cesti in v zahtevnejših voznih razmerah. Prednost 
Slabosti z vidika gospodarske družbe (lastnika družbe): Z vidika delavca: 
- Tak prevoz je dražji od prevoza z vozili, ki so last delavcev. Nevtralno 
Prednost 
Nevtralno 
Nevtralno 
- Skrb za redno vzdrževanje ostaja gospodarski družbi . 
- Veže sredstva družbe (ni le tekoči strošek) . 
- Zmanjšuje izkoriščenost delovnega časa voznika , saj le-ta del delovnega 
časa porabi za vzdrževanje vozila. 
- Gospodarska družba vozniku navadno plačuje nadomestilo za prevoz 
skupine, kar je urejeno z internimi akti (kolektivna pogodba tega ne določa} . 
- Gospodarska družba zahteva od novih gozdnih delavcev, ki jih je velikokrat 
težko dobiti, dodatne pogoje: izpit S-kategorije, lastno vozilo . 
Prednost 
Slabost 
460 
Prevoz delavcev z vozili, ki so last gospodarske družbe, pomeni glede 
na obveze v kolektivni pogodbi nadstandard. Kolektivna pogodba delavcu 
zagotavlja samo delno pokrivanje stroškov prevoza na delo, medtem ko 
so stroški prevoza z vozili, ki so last gospodarske družbe, pokriti v celoti . 
Če se delavci vozijo na delo z lastnimi vozili in imajo za to posebno vozilo, 
imajo s tem vezana lastna sredstva, kar je zanje izrazito negativno. če za 
prevoz na delo ne bi imeli posebnega vozila, ampak bi se vozili z vozilom, 
ki ga sicer uporabljajo za lastne potrebe, ta slabost odpade. Takrat tudi 
lažje pokrivajo stroške prevoza s polovično vrednostjo kilometrine, ker z 
njo pokrivajo v bistvu le variabilne stroške, medtem ko gredo fiksni (amorti-
zacija, zavarovanje) v breme osebne porabe delavca. 
Prevoz strokovno-tehniških delavcev v gozd z vozili, ki so last gospo-
darske družbe, za gospodarsko družbo nima izrazitih prednosti. najizrazi-
tejša slabost pa so višji stroški prevoza in vezava kapitala. 
8 ZAKLJUČEK 
8 CONCLUSION 
Stroški prevoza predstavljajo znaten del vseh stroškov gozdne proiz-
vodnje. Še posebej so veliki , če gozdarska gospodarska družba za prevoz 
delavcev uporablja lastna vozila . Zato je treba prevoze organizirati tako, 
da stroške zmanjšamo na najmanjšo možno mero. 
Prevoz z vozili, ki so last delavcev, je cenejši od skupnega prevoza z 
vozili gospodarske družbe. Zato bi morale tiste gozdarske gospodarske 
družbe, ki opravljajo prevoz delavcev z vozili, ki so last družbe, temeljito 
razmisliti, ali ne bi bilo potrebno spremeniti organizacije prevoza . če to 
zaradi tehnoloških ali drugih razlogov ni možno, je treba prevoze delavcev 
v neposredni gozdni proizvodnji natančno proučiti in jih znotraj obstoječega 
nači na prevoza racionalizirati. 
GozdV 57 (1999\ 10 
Krajčič , D .. Winkler. 1. : Organizacija in stroški prevoza delavcev v neposredni gozdni proizvodnj i na delo 
Organization of Transport and Travel Expenses forWorkers in lmmediate Forest Management 
Summary 
Transport of people to their working place and back is a demanding problem from organizational point 
of view and for it' s expenses. The organization of the latte.r in Slovenia is very heterog.eneous. Appmximately 
half of the for-estry companies com bine the ir means of transport: one part of the vehicles are owned by the 
workers and the other one by the companies. Companies with exclusively privately owned vehicles operate 
by the rule in tougher -Alpine conditions. 98 % of forest workers travel into the forest from either their 
home or from a gathering centre, whereas the rest of the workers travel from their lodging centre. ln totaL 
forestry companies use 98 vehicles for transport of their workers with average of 4.9 worker traveling per 
car. 40 percent of the forest workers travel to work by using the ir own vehicle, whereas the rest of the 
workers use company owned cars. The driver is by the ru le one of the workers that is compensated in two-
thirds of the companies by the monthl:y amount (the ave rage of 11,022 SIT of gross expenses of the company 
month'ly or 13.90 S:IT per kilometre, respectively, whlch makes 8.6 % of commencing gross wages for 
forest workers by the collective agreement). Averagre transport distance in one direction is 24 kilometres. 
Skilled-technical workers' means of transport are mainly their privately owned vehides. The accounted 
transport distance s to work are mainly equal the actually covered .kilometre s, whereas some other companies 
use standardized monthly quotas. 
Where the companies offer organized transport by using the company vehicles, the total travel expenses 
increase for all the workers in immediate wood production by 40 percent ·in comparison to travel expenses 
when using private vehicles, whereas the percentage increases to 56 for forest workers only. The se expenses 
present 9.2 percent of selling price of working hour for wood chopper that is 2,425 SITih, and only 6.6 
percent when privately owned vehricles are used for transport. Such a difference is mainly caused by a 
poor usage of the vehicles, as one makes less than 12,000 kilometres per year. The usage of the vehicle 
can not be altered as it can not be used for other services among the working hours in the woods. Furtheron, 
large expenses (of 32.33 SIT/km or nearly 30 percent of the allowance for travel expenses) are made by 
compensations to the dri·ver and costs of loss (opportunity costs) when the driver is maintaining the vehicle 
(taking it to a garage mechanic, and for technical check-ups), the kind of costs that are avoided when 
vehicles are private·ly owned. The11efore, the rational organization of transportation is of great importance 
in assuring a successful business for the company. 
The evaluation of travel expenses for all the workers in immediate wood production in Slovene state 
owned forests shows they amount for about 294 mio SIT, that is 5 to 6 percent of the value of the market 
production (sale price) of wood assortments from Slovene state owned forests. 
Besides higher travel expenses there are many benefits to the transport organized by the company wi,th 
their vehicles, that are not to be neglected: 
- better state of the vehicfes, that are regularly maintained and therefore safer and more reli·able to use. 
which makes a secure and regu lar arrival of the workers to the working place, 
- the vehicles may be alternatively used for transport of fuel and spare parts from the storage (store) into 
the forest and for transport of other materi:als (saplings, protection, .. ), 
- they may drive on worse maintained roads and in more demanding eart road conditions, 
- organized collective transport to the workplace beton gs to the quality standards of welflrregulated forestry 
company. 
VIRI/ REFERENCES 
VESEL, A., 1998. Avtomobili za potrebe Zavoda za gozdove Slovenije.- Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 64 s. 
WINKLER, 1., 1994. Nekateri elementi za izračun cene dela in splošnih stroškov gozdarskega izvajalskega podjetja.-
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 
WINKLER, l./ KRAJČIČ, D., 1997. Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za gozdarstvo, 9 s. 
WINKLER, l. 1 KRAJČIČ, D., 1999. Stroški gozdnega dela v letu 1999.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
gozdarstvo, 8 s. 
Kolektivna pogodba za gozdarstvo. Ur. l. RS št. 68-2426/94 in št. 42-2006/95. 
GozdV 57 (1999) 10 461