ŠT ftt i
fH
LETO l»3t - ŠTEVILKA 3.
Skrito živlienie
Tiho so veča svetloba na nebu .sak dan. Vsak dan prej vstaja iz jutranje m(*grie, vsak dan ostaja dlje pri nas na večer, in vendar opazimo še kaj malo njenih učinkov. Še vedno gospodarita sneg in mraz; zimska stiska še ni končana. Zdi se, kakor da je moč luči še skrita. Kali in popje je še /akrito, cvetkam se komaj zbujajo koreninice, ptički še molče.
Pa vendar se luč že uveljavlja, četudi samo skrivaj. Potihoma gloda na sneženi odoji in na ledu. Če dobro opazuješ, vidiš, da se marsikje že kak popek napenja, (udi prve znanilce pomladi že zagiedaš na prisojnih gričih, pa tudi marsikateri ptiček se v opoldanskem solncu spozabi in zacvrči. Vsepovsod se prebuja skrito življenje.
Ali ni tudi nebeško Dete prav tako liho dozorevalo? Iz njegovega dvanajstega lota slišimo še nekaj o njem, potem pa obmolkne; kakor da je zginilo s površja zemlje. Ali so pač be-tjehemsski pastirji in modri z Jutrove-ga še kdaj mislili nanj? In rabini, ki so občudovali njegovo modrost v templju? Kaj neki so vsi ti mislili, kje je zdaj čudežni otrok? Kako so se bili veselili nove luči in razsvetljenja in zdaj? Zakaj več ne ogreva src in duš? Zakaj je še zima na svetu?
Poslušajte vendar, dvomljivci, v delavnici v Na/aretu je, v miru družine, skupaj s svojimi starši. Pa kaj je tam delal? Najbrž vse tisto, kar delajo mladi ljudje; delal je, se učil, se veselil, pomagal, trpel.
Svoje nebeško poslanstvo je imel trdno zaprto v sebi, le eno pričo in zaupnico je imel za to: svojo Mater.
In zakaj neki to? Zakaj je bežal iz sveta v tišino? Zakaj vsa ta leta ni že porabil za delo v javnosti? Koliko dobrega bi bil lahko storil'
Ali razprostiramo cvetni popek, preden se nam razcvete? Ali silimc ptička peti, preden pride njegov čas? Ali obiramo jabolka in grozdje, preden dozori? Kar se pred določenim časom pojavi, to zapade brezplodnemu uničenju, bodisi cvet, ali sad, ali tudi človek. Resnično veliko dozoreva v tišini in pričakuje svojega časa. Skrita tihota Gospodovih mladih let dokazuje velike namene in božje poslanstvo. Tiho učenje in obdelovanje življenja v notran josti jo okrepilo moči; žarki so,se zbirali, da bodo zasvetili, volja se je utrjevala za veliko poslanstvo. Polagoma se je bližala ura.
Ko pa je njegova ura prišla, je nastopil, z vso močjo borečega in zma-gujočcga obdan, in najprej — na že-nitovanju. Veseliti se hoče, da je njegova ura prišla. No z boječimi dvomi, ne kakor previden, a še bolj plah trgovec hoče stopiti v življenje, ampak vesel in pob r velikih upov. Večno je v njem oživelo in mu zaplato v srcu, nekaj, kar sili k samopozabi, k žrtvi: namreč ljubezen. Ali ni bilo čisto na mestu, da je bil ves radosten?
Može je našel, ki hočejo ž njim delati. Tudi v njihovih srcih se je zbudilo nekaj novega; hočejo se mu pridružiti kot pomočniki in sodelavci v delu in boju, v trjpljenju in smrti. Ali ni potem razumljivo, da je vesel, da hoče tega veselja deležne storiti tudi druge in jim zato pomaga iz zadrege ter jim izpremeni vodo v vino.
Tudi za družinske člane, ki dora-ščajo, pride čas, da bodo stopili iz naročja družine na pot svojega poslanstva. Velika odgovornost jim bo tedaj legla na dušo. Kakšno bo to poslanstvo za vsakega posameznika, ne vemo; a to vemo, da bodo tisti dan morali biti zreli in pripravljeni za ta božji klic. Za to pripravo pa jim je
Bog določil vso zorno mladost, ki se je razvijala v tihoti družine. Potem se bodo moči še razvijale v majskih dneh, tja do žetve, ki pa bo zahtevala močne, velike in žrtvujoče ljubezni.
Inž. Sadar Vinko, Rakičan:
Slan) rudninski kamen za lizanie
Vsak živinorejec ve, kolike važnosti je rudninska hrana za živalsko telo. Brez apna, brez fosforja in celo brez joda živalsko telo ne more pravilno rasti in se razvijati. Zlasti mlada živina potrebuje rudninske snovi za pravilen razvoj svojega telesa in za dajatve, na katere jo pripravljamo (mleko, meso itd.).
Čim boljša je zemlja, kjer krma raste, čim večkrat in čim bolj jo po-gnojimo, čim pravilneje zemljo gnojimo, čim bolj je zemlja prezračena in čim pravilnejša je množina vode v zemlji, tem boljša je krma in to radi tega, ker vsebuje ta krma razmeroma dosti rudninskih snovi.
Pri nas, lahko trdim, so travniki na najslabših zemljah, večinoma na precej vlažnih ali celo mokrih mestih. Travniki se redkokdaj gnojijo, apna povsod manjka, travniki se pravilno ne oskrbujejo, ne osušujejo, še manj pa v vročini zalivajo. Kratkomalo s^-be razmere. Zato je slab tudi pridelek, po kakovosti in množini. Mrva z naših travnikov nima dovolj rudninskih snovi, ki jih žival potrebuje. Prav gotovo manjka vsem našim travnikom apna. Kislo seno nima dovolj rudninskih snovi, poleg apna mu zlasti primanjkuje fosforne kisline. Joda, ki tako ugodno vpliva na delovanje vseh telesnih žlez, od česar zavisi tudi bre-jost in ja'ovost krav, v našem senu skoraj gotovo nič ni. Rahitična teleta so reden pojav, krave ostajajo jalove in gredo Jc mesarju predčasno.
Napredni naši kmetovalci skušajo te nedostatke naše mrve odpraviti na ta način, da po'agajo živini poleg živinske soli tudi klajno apno, 15-20 g
na glavo in na dan, le malo jih je, ki zabelijo obrok tudi z žličko ribjega olja, da dobi krma več vitaminov. Živinorejci v inozemstvu redno doda-jejo krmi zgoraj navedene snovi, čeprav lahko trdim, da nimajo slabših travnikov kakor mi. Iz tega bi sledilo, da moramo mi te snovi stalno uporabljati, da bomo imeli lepo in hasnovito živino.
Res -2, da je tehtanje in odmerjanje malih količin soli, klajnega apna, ribjega olja itd. za prakso malo nerodna stvar, zlasti radi tega, ker moramo m'adi živini dajati manjše množine, stari zopet drugačne množine; kravam-dojnicam drugačne, juncem, konjem itd. zopet drugačne. Zato je bila želja vseh praktičnih živinorejcev, da bi se dajanje teh rudninskih snovi vršilo na bolj prikladen način. In izmislili so si, da so vse te rudninske snovi stisnili v kamen, ki ga živina nato po mili volji lahko liže.
Reči moram, da naši živinorejci vse, kar si inozemstvo dobrega izmisli, prav hitro najdejo in izkoristijo. Tako je prav! Korakati moramo s časom in s strokovno znanostjo! Ni trajalo dolgo in so se tudi pri nas pojavili slani kamni za lizanje. Pred vojno smo lahko kupili sol v obliki kamna, ki jo je živina slastno liza^. Ti novi slani kamni, ali kakor jih imenuje tvrdka, ki jih je pričela delati (Petar Miovič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6) »solno mineralne pogače«, pa ne vsebujejo samo živinske soM, ki je imajo okoli 60 odstotkov v sebi, temveč tudi vse druge poprej navedene prepotrebne rudninske snovi (apno, fosfor), da celo joda imajo dovolj v sebi.
Pogače tehtajo po 2 kg in stanejo 12 Din, torej kg po 6 Din. Sestavljene so po receptu dr. Wendta, profesorja v Helsingforsu na Finskem. Kdor uporablja te pogače, ne potrebuje več niti klajnega apna. niti soli, niti ne rabi več tehtnice. Pogače se uporabljajo zelo enostavno. Namestijo se v aluminijast obroček, ki ga tvrdka tudi
dobavlja, in se porine pred žival, ki jo slastno liže. Ko ima žival dovolj, se pogačo porine sosednji živali itd. Ni se bati, da bi se živina teh soli preveč nalizala. Na leto ima ena žival deset takih pogač prav zadosti. Pogače, ki vsebujejo jod (po Wendtu), bomo dajali zlasti mladi živini in kravam. Za živino, ki več ne raste, pa so dobre tudi pogače brez joda, ki jih ista tvrd-ka sestavlja po receptu dr. Neumei-stra in ki so zato cenejše. Kilogram stane le 4 Din. Vsakemu, ki hoče šte-diti, bi priporočil cenejše pogače, ki jih tvrdka nrsuva Miovičeve solno mineralne pogače. Vsakomur pa, ki hoče imeti res lepo in zdravo živino, bi pa priporočil pogače po dr. Wendtu. Pri naročilu je treba točno navesti, katere pogače živinorejec želi, da ne bo nesporazumljenja glede cene.
V korist živinoreje bi bilo, da bi si vsi živino* ejci omislili omenjene pogače in stvar preizkusili.
Sad te breskve
Nobeno sadno pleme se ni pri nas tako zanemarjalo kakor breskve, kljub temu, da se je gospodarska važnost tega sadja večkrat poudarjala v raznih spisih in predavanjih. To omalovaževanje tako plemenitega in dragocenega pridelka se da nekoliko opravičiti s tem, ker v novih vinogradih res ni bilo pravega prostora za breskve. Posebnih, čistih nasadov pa tudi ni bilo lahko zahtevati, ker za take nasade, dokler so vinogradi uspevali, ni bilo pravega prostora.
Sedaj so pa nastale zopet posebno ugodne prilike za zasajanje breskev, ker se pojavlja leto za letom hujša kriza v vinogradništvu. Brez dvoma bo tekom prihodnjih let opuščenih mnogo vinogradov, ki predstavljajo najugodnejše prostore za zasajanje breskev. Radi verujemo, da je tak gospodarski preobrat nekaj novega, nekaj težkega. Vinograd je preveč pri-rastel ljudem k srcu, da bi ga kar iz-lahka opustili. V tolažbo pa moramo povedati dvoje: Predvsem moramo
vedeti, da ne bomo prvi, ki se bomc morali sčasoma vendarle sprijazniti a krčenjem vsaj manj vrednih vinogradov. Že pri nas imamo pokrajine, kjer so v prejšnjih dobah gojili vinsko trto, dandanes pa ni več niti sledu o nekdanjih vinogradih. Najlepši zgled za to je Reška dolina, ki je bila še pred 30—40 leti vinorodna, danes je pa najplodovitejša sadna pokrajina. Tudi po vseh drugih sosednih državah imamo lege, ki so bile morebiti stoletja zasajene s trto, a so jih končno le spremenili v sadovnjake.
Druga tolažba je pa to, da vinograda, ki je obsojen, da ga opustimo, ni treba kar posekati, ampak ga lahko še obdelujemo in obenem polagoma izpreminjamo v sadovnjak. Za tak prehod je breskev kaj pripravna, ker se najbolj prilega vinorodnim legam in zemlji, ker zlasti prva leta ne dela prevelike sence in vinogradu ne prizadeva posebne škode. Ugodno je tudi to, da breskev izmed vseh sadnih plemen najprej zarodi in daje dosti reden pridelek že od tretjega leta po saditvi.
Breskovo drevje razmeroma tudi ni predrago; pa si ga končno tudi lahko vzgojimo sami, če smo količkaj vajeni vzgoje sadnega drevja.
Nujno torej priporočamo vsakomur, ki namerava opustiti kak vinograd ali ki ima tudi sicer ugodne lege za breskve, da že to pomlad prične z zasajanjem. Sedaj je po drevesnicah še dovolj breskovega drevja na ponudbo in čas za zasajanje je pred durmi.
Kdor hoče v vinogradu saditi breskve, naj jih sadi med vrstami po 4 do 5 metrov na vse strani narazen. Jame naj izkoplje tolikšna, kakor je med vrstami trsja mogoče, da trsja ne oškoduje. Ker so vsi vinogradi zrigo-lani in jih redno obdelujemo, bodo breskve prav dobro rastle, čeprav zemlja ni čez in čez na novo obdelana.
Za manj ugodne lege bi priporočali predvsem ameriške sorte, ki imajo to prednost, da so manj občutljive
nego francoske in druge evropske sorte. Poleg tega so pa večinoma vse zgodnje sorte, zelo rodovitne in jako lepe, prikupljivc zunanjosti. Neugodno je pa to, ker navadno ne gredo od kosti (kostenice), kar pa pri kupčiji ni tolikega pomena. So pa zato zopet jako pripravne za prevažanje. V prav dobrih, zavetnih legah uspevajo pa tudi finejše, a zato poznejše evropske sorte, katerih meso se loči od kosčioe (kalanke ali krojenice).
Pa ne samo po vinorodnih krajih, ampak tudi skoraj povsod drugod, kjer imamo zavetne lege in dobro zemljo, breskev raste in rodi. Izbrati pa je treba seveda neobčutljive sorte, ki morajo biti cepljene na slivo ali na breskov divjak.
Pri priliki bomo pojasnili vzgojo in požlahtnjevanjc breskev.	H.
Klejeve barve in kako jih uporabi amo
Klejeve barve jemljemo za slikanje stropa in sten v stanovanju. Ako hočemo izvršiti to delo sami, pa vzlie temu dobro in hitro, tedaj je najbolje, da kupimo barvo že izgoiovljeno (tekočo v vedru ali škafu) v trgovini za barve.
če pa ni take trgovine v bližini, tedaj si naredimo barvo doma. Kupimo rastlinski klej, ki ga je treba zmešati s suho barvo v prahu in s plavno kredo. Pri tem postopamo takole:
Najprej klej zgnetemo z nekoliko tople vode, dokler nima v sebi nobenih koščkov več. Nato ga pustimo tri ure namakati, da se napije. Barvo in plavno kredo pa zmešamo vsako zase z vodo v gosto kašo in temeljito pre-gnetemo. Nato pridevamo barvo k plavni kredi, dokler ne dosežemo za-željenega barvnega tona. Posušena klejeva barva je svetlejša, zato moramo napraviti na koščku papirja p o -3 k u s (seveda preden pridenemo klej!). Na papir namažemo malo barve, in jo presodimo potem, ko je suha. Ko je klej dovoli napojen, ga še raz-
redčimo z vodo in med neprestanim mešanjem pridevamo barvi. Gotova klejeva barva mora bili približno tako gosta, kakor redko kapljivo testo; taka zadosti pokrije steno. Na 5 delov barve in krede računamo 1 del kleja.
To barvo nanašamo na dede 1 o , torej ravno nasprotno kakor pa smo poudarjali pri barvanju z oljnatimi barvami. S čopičem potezamo hitro, v ozkih progah, da pride vsaka naslednja poteza Še v mokro prejšnjo, sicer postane stena lahko lisasta. Vrata in okna med tem zapremo in sobe ne kurimo. Šele ko smo s slikanjem končali, poskrbimo za dobro prezra-čenje tega prostora.
Barvo nanašamo s posebnim, krtači stičnim čopičem, ki ga dobimo v trgovini z barvami, ponekod celo na posodo proti malenkostni odškodnini.
V;sako barvo je treba temeljito premešati. To velja za oljnate in klejeve barve. Pa ne samo preden jo ponovno uporabljamo, temveč tudi med delom in sicer, pogostokrat. Če tega ne upoštevamo, tedaj slikamo samo z redko barvo, ki je v posodi na vrhu, na dnu pa nam ostane gošča, ki da popolnoma drugačno barvo.
Uporabi jajmo samo snažen čopič! Po uporabi potezamo z njim po papirju, da odstranimo barvo, potem ga pa še operetno z vodo. čopiče od oljnate barve pa očistimo s terpenti-iiom. Za belo barvo smemo vzeti samo čopič, ki ga še nismo rabili za nobeno drugo barvo. Namočimo ga tako, da je enakomerno poln barve, a ne prepoln. V lonec z barvo postavimo poševno deščico, ob katero čopič vsakokrat malo odrgnemo.
»
Ko bi ljudje skušali bolj spoznavati samega sebe, bi mnogo manj govorili o drugih.
*
Nihče ne prizna rad svojih napak, a na napake drugih kaže z veseljem. Taki smo._
Pošljite naročnino!
Denar.
g Vrednost denarja 17. februarja. V Curihu je notiral nas dinar 9.1275 centiinov, torej brez posebnih sprememb v letošnjem Jetu. Na ljubljanski devizni borzi .so plačevali inozemske valute po teh tečajih: 1 angleški funt 276 Din, 1 ameriški dolar 56.72 Din, 1 nemška marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 avstrijski šiling 7.98 Din. 1 holandski goldinar 22.89 Din, 1 belgijski belg 7.92 Din. 1 madžarski penga 9.90 Din, 1 italijanska lira 2.97 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krona 1.68 Din. — Promet v devizah na ljubljanski borzi je bil v poslednjem tednu zelo znaten in so sc nakupile za nad 21 milijonov dinarjev vrednosti! Največ kupčije je bilo 7. ameriškim, angleškim in češkim denarjem. Glede bančnih papirjev je pa promet v splošnem še vedno slab.
Cene
g Ljubljanska blagovna borza. Na ljubljanski blagovni borzi je bilo v zadnjem fednu le malo sklenjenih kupčij, zato veljajo tu navedene cene le kot cene ponudnikov. Cene veljajo xa blago v vagonskih množinah, postavljene na vsako slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh. Cene za 100 kg: pšenica baška, potiska in srbobran-ika 80 81 kg po 210—212.50 Din, gor-ujebaška 79/80 kg 205—207.50 Din, baranjska 79 in soinborska po 190 do 192.50 Din; oves baraniski po 195 do 107.50 Din, koruza baška stara po 150 do 152.50 Din, baška nova umetno sušena po 142.50—1-15 Din, pri navadni voznini po 147.50—152.50 Din, času primerno suha po 140—142.50 Din, moka banaška 0 po 340—345 Din.
Živina
g frreden padec cen prašičem 11» Poljskem. Poljski časopisi javljajo naravnost katastrofalen padec cen prašičev v vzhodni Galiciji. Na raznih tržiščih so bili te dni prodani prašiči po 3.25 do 3.90 Din za kg žive teže. Tako
nizkih cen dosedaj ni bilo nikjer zabeležiti. To bi pomenjalo propadanje celotne prašičereje.
g Mariborski prašičji sejem. Na prašičji sejem 13. februarja je bilo prignanih 88 prašičev. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 150—200 Din, 3 do 4 mesece 250—380 Din, 5—7 mesecev 400—550 Din. 8—10 mesecev 600 do 800 Din, eno leto 900—1160 Din. 1 kg žive teže 8—9 Din, 1 kg mrtVe teže 10—12 Din. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih le 3i glav.
g V Varaždinu so 12. februarja prodajali mesnate prašiče po 8—9 D., debele špeharje po 11 Din /a kg žive teže.
g Živinski sejem v Krauju. Na zadnji sejm je bilo prignanih 68 volov, 22 krav, 2 teleti, 2 junici. Prodanih je bilo 38 volov, 3 krave in 2 junici. — Voli so bili prodani od 8000—6000 Din za glavo, krave 1500—2900 Din, telice po 2000—3700 Din, 2 bika po 2300 in -1800 Din, prašiči po 500 do 3000 Din.
g Mariborski živinski sejem. Na zadnji živinski sejem 13. februarja je bilo prignanih 6 bikov, 14 konj, 152 volov, 261 krav, 4 teleta, skupaj 437 glav. Prodanih je bilo 216 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 4, v Italijo 70. Cene za 1 kg žive teže: debeli voli 7.75—9 Din, poldebeli 6.50 -6.75 Din, plemenski 5.50—6 Din, biki za klanje 6.50—8 Din, klavne krave debele 5.50 do 6 Din, krave klobasarice 2.50—3 Din, molzne in breje krave 4.50—5.50 Din, mlada živina 6.50—7.50 Din. Volov sko' meso 1. vrste 18—20 Din, 11. vrste 14—16 Din, od bikov, krav in telic 10—14 Din, telečje I. vrste 22 do 35 Din, 11. vrste 15—20 Din, svinjsko sveže meso 14—20 Din.
g Povišani izvoz kmetijskih pridelkov 1930. Zavod za pospeševanje izvozne trgovine je objavil podatke, iz katerih je razvidno, d« smo v 1. 1930 izvozili mnogo več pridelkov nego v letu 1929. Predvsem je poraste! izvoz koruze za petkratno množino. V letu
1929 je Jugoslavija izvozila I0.6y4 vagonov, leta 1930 pa 50.348 vagonov. Izvoz svežega sadja se je podvojil: od 4949 vagonov na 9971 vagonov. — Izvoz vina je več nego dvakrat tako velik: od 522 vagonov je porastel na 1240 vagonov. — Otrobov se je izvozilo skoraj trikrat toliko: od 663 vagonov je dospel izvoz na 1590 vagonov. — Iz tega je razvidno, da so bile mere, ukrenjene v letu 1930 za pospeševanje izvoza, uspešne in da se je doseglo prav ugoden potek naše trgovske bilance.
g Svetovna žitna leiina. Po končni statistiki mednarodnega kmetijskega urada v Rimu je znašala lanska letina na severni in južni poluti brez Rusije in Kitajske (v oklepajih so podatki za leti 1929 in 1928) v pšenici 994 milijonov ton (912, 1050), od tega v Evropi 371 (389, 383), v Severni Ameriki 342 (306, 406), v Aziji 121 (103, 92), v Afriki 30 (36, 31), v Argentini 74 (44, 95), in v Avstraliji 56 (34, 43) milijonov ton. Svetovni pridelek pšenice je dosegel skoraj doslej največji pridelek v letu 1928. Skupni pridelek rži je znašal 253 milijonov ton (255, 246), pridelek ječmena 315 (327, 328) milijonov ton, pridelek ovsa 524 (529, 556) milijonov ton. Navzlic nizkim cenam se je ob prehodu v gospodarsko leto posejana površina le neznatno zmanjšala. V Rusiji pa je bilo jeseni zasejano celo za 19 odstotkov (skoraj za eno petino) več površine kakor leto prej.
Razno
g Davčna oprostitev očetov z 9 ali več otroci. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo k tozadevnemu zakonu, po katerem so davkoplačevalci z 9 in več otroci oproščeni vseh neposrednih davkov, torej tudi samouprav nih doklad in taks ter vojnice, morajo pa plačevati davek na poslovni promet, ki se ne smatra za neposredni davek.
g Nova ureditev kmetijskega šolstva. Kmetijsko ministrstvo pripravlja nov zakon o kmetijskem šolstvu, v
katerem so predvidene tri vrste kmetijskih šol. V vsaki banovini naj se ustanovi po ena višja kmetijska šola. Poleg te naj se ustanovi potrebno število nižjih kmetijskih šol. V vsakem okraju pa je predvidena ustanovitev tako zvane osnovne kmetijske šole po načinu zimskih šol. Ta šola bo obsegala pouk v dveh zimskih polletjih in jo bodo morali obiskovati vsi kmečki sinovi, ki so dokončali osnovno šolo. Da se kmetijstvo v naši državi čimbolj spopolni in pospeši napredek, se bo na vseh kmetijskih šolah temeljito poučeval kmetijski pouk.
g Premije za izvoz dvolastniškega vina ukinjene. Veliko razburjenje med vinogradniki na naši severni meji je vzbudilo dejstvo, da so bile nagrade za izvoz vina priznane tudi dvolastnikom, predvsem Nemcem iz Avstrije, ki imajo svoje vinograde ob meji. Avstrijski dvolastniki so namreč za svoj mošt, ki so ga spravljali iz svojih vinogradov v svoje kleti preko meje itak prosto vseh javnih dajatev, dobivali še izvozno nagrado v iznosu od 1 Din od litra. Prodajali so ga pa v Avstriji po 12—15 Din liter, medtem ko naši domači vinogradniki iz istih krajev dobijo zanj komaj 5—6 Din za liter. Vsled upravičenih prošenj teh je sedaj vlada ukinila to P ugodnost dvolastnikom, ki niso naši državljani, ter se jim ne sme plačevati predvidena izvozna nagrada za mošt in vino, ki ga pridelajo v svojih vinogradih v naši državi ter ga izvozijo v svoje domove v sosedno državo.
g Razstava živine. Kmetijski minister želi, da se naši kmetovalci čimbolj navajajo k umni živinoreji ter tzgajajo dobro živino. V ta namen se ima prirediti mnogo živinskih razstav, ki vzpodbujajo živinorejce k boljšemu negovanju in odbiri njih živine. Ministrstvo ima na razpolago že v proračunu določene vsote, ki jih je treba pravočasno izkoristiti. Zato je ta oblast s posebnim razpisom opozorila občine, da izkoristijo namero kmetijskega ministrstva, da se ob priliki ta-
kih živinskih razstav nagradi lepa živina, ki naj služi za pleme. Če ni mogoče prirediti razstave v poedini občini, naj se ta priredi za ves okraj.
g Ukinitev uvoznega dovoljenja za živino. Nemška vlada je po sporočilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ukinila uvozna dovoljenja za živo govejo živino, žive ovce in za goveje ter ovčje meso v zaprtih posodah. — Sedaj je potrebno uvozno dovoljenje samo še za svinje in svinjino.
g Ukinjenje carine na »Urania zelenilo«. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se oprošča uvozne carine »Urania zelenilo«, ki ga rabijo za uničevanje gosenic in raznega drugega mrčesa na kulturnih rastlinah. To sredstvo rabimo posebno pri po-končavanju trtnega zavijača in-kislega črvička na trtah. Oprostitev od carine velja pa samo tedaj, če se z računom in izvoznim spričevalom dokaže, da je »Urania zelenilo« proizvod tvor-nice »Pflanzenschutz«, G. m. b. H., Schweinfurt a. M., ker je to edino podjetje, ki ga izdeluje. Oprostitev carine velja od 14. januarja nadalje.
g Zasebni žigi na cementiranih sodih. Staro določilo trgovinskega ministrstva ni dovoljevalo, da bi se ce-mentirani sodi oznamenovali z zasebnimi žigi na istem dnu, kjer se nahaja uradni žig. Sedaj je to ministrstvo spremenilo to določilo in dovolilo, da se zasebni žigi lahko postavijo na isto dno, kjer so uradni. Tozadevni predpis se glasi: »Ti znaki (zasebni) se bodo stavljali pod službenimi znaki, pri pivskih sodih se pa morejo staviti tudi na sredino dna, razporejeno v obliki elipse ali krožnice, ki ne sme zavzeti prostora, kjer se stavljajo shiž-beni žigi.« — To spremembo določila bodo z veseljem pozdravili vinski trgovci in druga podjetja, ki se poslu-iuiejo cementiranih sodov, ker bodo rešeni mnogih neprilik in si prihranili obilo nepotrebnega dela.
g Razširjenje štajerske kokoši v dravski banovini. Banska uprava je razposlala okr. načelništvom okrožnico, 3 katero se razglaša, da se bo spo-
mladi delilo med kmetovalce jajca štajerske kokoši za valenje in piščeta iste pasme. Srezka načelstva zbirajo naročila za jajca za valjenje in za enodnevna piščeta. Jajca in piščeta dobijo samo priznani kokošjerejci, ki se jim bodo dodelila jajca po 1 Din komad, enodnevna piščeta pa po 3 Din komad.
g Naš izvoz sadja v letu 1930. Generalna direkcija carin je izdala podatke o izvozu sadja v letu 1930. Lani je naša država izvozila v inozemstvo svežega sadja v pošiljkah do 5 kg le neznatne množine. Edino sliv smo na ta način izvozili 7.8 milijonov kg v vrednosti 21.17 milijonov Din. Vagon-skih pošiljk pa smo izvozili: grozdja 3.9 milijonov kg za 11.27 milijonov Din, jabolk 85.1 milijonov kg za 183.7 milijonov Din, hrušk 171 tisoč kg za 385 tisoč Din, marelic 2070 kg za 5720 Din, visenj 60.991 kg za 254.298 Din, črešenj 332.730 kg za 1.07 milijonov Din, sliv 23.6 milijonov kg za 45.87 milijonov Din, orehov 4,315.356 kg za 23.5 milijonov Din, malin 14.787 kg za 129.984 Din, ribezlja 3772 kg za 27.600 Din, jagod 37.590 kg za 300.590 Din, oljk 3140 kg za 80.190 Din, ostalega sadja 229.709 kg za 521.658 Din. — Skupno so torej izvozili raznovrstnega sadja nad 287 milijonov kg v vrednosti nad 287 milijonov Din. Sadje nam je pri izvozu vrglo nad eno četrtino milijarde Din ter s tem znatno podprlo našo trgovsko bilanco.
g Naša vina v inozemstvu. Dokler se ni zasebna podjetnost začela baviti z izvozom našega vina, tako dolgo smo zaman čakali, da bi inozemski kupci prihajali sami po naše vino k nam. Najprej je začela Izvozna zadruga v Mariboru sama na lastno pest izvažati vina v Avstrijo ter si preskrbela v Indendorfu skupno klet naših vin. Danes šteje ta klet že 2000 odjemalcev in njih krog se vedno bolj širi. Sedaj so to akcijo podprle vse slovenske vinarske zadruge in pričakovati je, da bo uspeh zadovoljiv. Najboljša pomoč je pač samopomoč. Podpore od strani oblasti pridejo šele na drugo mesto. — Privilegirano i z vozniško društvo je
vzelo v najem v nekem sklactiscu v Buchsu v Švici večji prostor za shrambo vina, v katero so spravili že nad 1000 hI jugoslovanskega vina. Na ta način bodo švicarski uvozniki vin lahko kupovali manjše količine kar v Buchsu, medtem ko bo za trgovce, ki bodo hotrli uvoziti večjo količino, služilo to vino kot vzorec. — Nadalje je isto društvo skupno z jugoslovansko-nizozemsko trgovinsko zbornico priredilo na Nizozemskem dve razstavi vin. Nizozemski uvozniki vina se zelo zanimajo za naša vina in je ena tvrd-ka že naročila en vagon pridelka. Zanimanje vlada posebno za črno dalmatinsko vino.
g Na dražbi »Divje koie« v Ljubljani dne 26.. 27. m 28. januarja 1931 so bile dosežene sledeče cene (v dinarjih): kune zlatice 035—850, kune belice 600—770, veverice 3, lisice poljske 230—275, lisice gorske 250— 350, lisice gorske glave 400, jazbeci 85—95, dihurji 125—160, podlasice bele 27, podlasice rujave 4, mačke domače 3.50, mačke divje 100—120, vidre 550—770, srne 15—20, zajci domači 1.30, zajci divji 7.10. — V nekaterih slučajih, kjer je bilo blago v losih povprečno slabe kakovosti, tam kože niso dosegle gori navedenih cen. — Prihodnja dražba se bo vršila dne 23. marca 1931.
Navadno ima vsak človek na svetu dovolj lastnih težav, pa se kljub temu rad vtika še v druge,
Z zdravnikovega zapecka
F. C. v S. FuHgHs v koteau ie tube-rku-losno vnel je .?s»a skiop», dolgotrajna bolezen, ki časih popelnoma ozdravi, žas«» pa pušča posledice v obliki tvhdelega sklepa; neugoden -je iiitl, ako ..stane koleno-feno, ker je potem bedro ki hojo lievjmrsb-no. Za zdravljenje tako obolelega u.la_ je potrebna izpr.va mavreva olivean. ki drži sklep v miru in pt«vi»i legi, kasneje oporni aparat, ki se da poucči snemati in daje za dnevno vporabo udu oporo. V ugtdnih namerah — dobra priprosta doni a ca brana, zdravo, suho, zračno in solnčno bivalfeče, »adosUio varovanje uda pred naporom — je ozdravljenje mogoče; sotačenje je zelo priporočljivo,
v ztm-iun mesečin obsevanje z »jneinimi žarki; kot notranje sredstvo služi ie od nekdaj ribje olj*, ki naj se uživa v hladnih mesecih dvakrat na dan po eno žlico.
I. K. v K. ('nw» zob* ima Vaša petletna hčerka".' Jio, to so prvi ali mlečni /.obje, ki čez nekaj let izpadejo in se nadomestijo s stalnimi. Da bedo drugi stalni zobje Krepki in lepi, navadite otroka že zdaj, da bo vsak j dan pošteno — sfrizel dobro speče« krtijefc ali pn kar sahega kruha. Ni boljšega krepila in čistila za zobe kakor trd kruh! Za j izpremembo je priporočljiv trdo jabolko, j suha tepka aR kaj podobnega, ki se da užiti j le delom, in le delo na« ohranja zdrave, ] grizenje pa zobe čvrste in lepe.
M. J. v L. Hu<1 sklepni revmatizem Vas muči že tretjo zimo? Ako se ne motim, je 1 prinesel na3 lis; cbširno razpravo o boleznih j te vrste. Preglejte in premislite t is Jo branje. 1 morda najdete v njem kaj vpornbnega tudi j zase. Ako je boiezen zares tako nadležna, ko- j kor pišete, pojdite za nekaj tednov (vsaj_ 8 ..] do 4 tedne) v kako večjo boJftišnico, kjer imajo več pripomočkov- ta zdrsirljejlje taico j dolgotrajnih in mučnih balezni, poleti pa v i kake toplice. Tiste aveplene kopeli, ki me o j njih : »rašujeie. niso brez vrednosti, a ie ne- j kak nameslek za prtrodne kopeli v toplicah.
N. O. v P. Hripe se bojite, ker je ta bolezen pred dobrim i desetimi leti tako kruti) morila v VaPem kraju itt v Vaši družini? Letos sicer strašijo,z epidemijo inftoesnce, ki tla močno razdaja na T>unaju in drngod, a zdi'.] s«, da ni nikjer posebno hudo; pri nas jo | čutimo doslej toliko ali 5e manj kakor zau- : nja leta, -primeri tudi niso tako hudi, kakor ; so biti ob koncu svetovne vojne. Ker je vreme bolj kilavo, za ta čas pfevlažno in pre- | toplo, se utegne bolezen razpasti. Kaj početi? •■ Prehlada se varujte po pameti in prevelikega napora, zakaj prehlad in napor zmanjšujeta odpornost proti okužbi in znatno po- | hujšata vsako obolenje. Če že obolite, nikar ne izganjajte hripe s silo; bolezen je zavrai- j na in človeka, ki jo metli odgnati s prezira- j njem in zanemarjanjem, prime in objame s toHko silo, da se jo otepa tedne in mesece., j če jja v objenvu ne stisne, Ce torej obolite, 1 kar potuhnite se. opustite delo. Jezite za j peč ali, če imate vročuieo, v postelj, vlivajte ;| redko aH tekočo hrano in na večer vroč čaj. J lipov in bezgov sta primerna. Počakajte m ; pečjo ali v postelji vsaj en dan več, kakor ! Vas drži vročniea ali kakšna druga nadlež-nost. Če pa nastopi kaj resnejšega, pljučnica, ki se pričenja z. zbadanjein in dušenjem , ali izredna vročniea ali mučna motenja v j glavi, ne odlašajte, ampak pveskrbite si za-časa zdravniško pomoč, ki je uspešna izf>o-i četka, kakor je gašenje požara zmiselno ob, izbruhu. Hrips, ki ni že iz početka prav-zdravljena in popolnoma obnovljena, se kaj ■ rada povrača v hujših oblikah čez meeece, »$ let«!