Murska Sobota, 2. junij 1988 • Leto XL • Št. 20 • Cena 600 din VREME V petek in soboto bo sončno in toplo. Spremembe pričakujemo v nedeljo, ko se bo čez dan od zahoda pooblačilo. Foto: D. Loparnik PO ČETRTLETNIH REZULTATIH GOSPODARJENJA V POMURJU Četrtletni rezultati gospodarjenja sicer ne morejo dati povsem realne slike o položaju v. združenem delu, vendar nekateri podatki že opozarjajo, da razmere niso rožnate. Tudi pomurske organizacije združenega dela so v prvih letošnjih treh mesecih poslovale pod bremenom lanskoletnih ukrepov zvezne vlade, ki so najbolj vplivali na dosežene rezultate. Neurejena cenovna razmerja, saj so v mnogih organizacijah morali cene celo zniževati, so se kazale predvsem v finančnih rezultatih, dokaj pa.so vplivala tudi na obseg proizvodnje. Po gibanju obsega industrijske proizvodnje so pomurski rezultati podobni slovenskim, zanje pa je v'prvih treh mesecih značilno zmanjševanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V Pomurju je ostala industrijska proizvodnja sicer na lanski ravni, vendar je gibanje v posameznih občinah izredno različno. Najbolj je industrijska proizvodnja padla v občini Gornja Radgona, in to kar za 7,1 odstotka, v soboški za 4 in v ljutomerski za 2,8 odstotka; izjema je tokrat le občina Lendava, ki je industrijsko proizvodnjo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala kar za 15,2 odstotka. Na prvi pogled je takšno povečanje sicer ugodno, vendar temeljitejša analiza gibanja v lanskem prvem četrtletju, takšno trditev kaj kmalu SODELOVANJE, KI JE LAHKO ZGODOVINSKO Toliko visokih gostov iz Ljudske republike Madžarske, kot jih je pretekli petek pripotovalo na enodnevni obisk v Pomurje, naenkrat še ni bilo pri nas. Z generalnim sekretarjem Domovinske ljudske fronte Madžarske Imre-jem Pozsgaiem so namreč prišli tudi sekretarji vseh 19 županij-skih frontnih organizacij in okrožij v Budimpešti ter še nekateri drugi člani delegacije. Bili so gostje Pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze, sicer pa jih je pozdravil in bil na pogovorih tudi predsednik republiške konference SZD1 Slovenije Jože Smole.« Gostitelji so madžarsko delegacijo najprej povabili na dvojezično osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi, da.bi jim pokazali, kako v praksi poteka uresničevanje dvojezičnega vzgojno-izobra-ževalnega sistema. »Na uresničevanje pozitivne politike do narodnosti v SR Sloveniji in na konkretizacijo le-te smo Slovenci kot večinski narod v Pomurju zelo ponosni; zlasti še, ker mislimo, da je naši manjšini omogočeno, da v kar največji možni meri neguje svoj materni jezik, da razvija svojo avtentično kulturo in da po svojih delegatih z možnostjo suverenega komuniciranja v svojem jeziku posega v vse pore družbenega in Za še boljše delo ovrže. Na tako visoko rast industrijske proizvodnje v lendavski občini je vplivala predvsem Naftina temeljna organizacija Petrokemija, ki je proizvodnjo skorajda podvojila, istočasno pa skoraj za osemkrat tudi povečala izgubo. To pa je rezultat, s katerim se v Petrokemiji ne morejo ponašati in pravijo, da bi bila izguba manjša, če sploh ne bi delali. Povečanje industrijske proizvodnje v lendavski občini pa je pripisati še gibanjem v Var-strojevi Tovarni varilne opreme, v Opekarni, obratu drobne galanterije TOKO, v Planiki in še kje. Sicer pa je v Pomurju več organizacij združenega dela, ki so proizvodnjo zmanjšale in tudi podatki za april niso preveč spodbudni. Posledica manjše industrijske proizvodnje so tudi manjše zaloge gotovih izdelkov, kar je ugodno vplivalo na likvidnost pomurskega združenega dela. V prvih treh mesecih z njo niso imeli večjih težav, nekoliko bolj pa jo že čutijo v zadnjih mesecih. Kljub vsem težavam pa je imelo pomursko gospodarstvo v prvem letošnjem če- političnega življenja; in kar je najvažnejše — s sistemom dvojezičnega izobraževanja smo uspeli, da se lahko ljudje med seboj pogovarjajo in sporazumevajo v obeh jezikih,« je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik PMS SZDL Milan Nekrep. In potem so se gostje porazdelili po razredih ter bili nekaj časa pri dvojezičnih urah. Ko so se spet vrnili v zbornico na pogovor, smo lahko od njih slišali le pohvalne ki io ie vodil generalni sekretar Domo- Številna delegacija gostov iz Madzars , J J ,(ka) se je z gostitelji najprej vinske ljudske fronte Img Poz^ 0*^ (Fo(o: j G<) odpravila na dvojezično Os vrag b trtletju dokaj zadovoljive finančne rezultate, ki se kažejo predvsem v večji gospodarnosti, počasneje od celotnega prihodka so rasla porabljena sredstva, znatno nad rastjo celotnega prihodka pa je ustvarjeni dohodek. Tudi sama sestava razporeditve dohodka daje nekoliko ugodnejšo sliko, saj se povečuje delež sredstev za akumulacijo, zmanjšujejo pa obveznosti za skupno in splošno porabo in sredstva za osebne dohodke. Kljub vsemu pa se z deležem akumulacije še vedno ne moremo zadovoljiti, če jo primerjamo z izgubo, pa predstavlja le-ta dobrih 62 odstotkov akumulacije. Nasploh je izguba rasla hitreje od akumulacije, saj je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za več kot trikrat. Izgube ostajajo tako še naprej najbolj boleča točka pomurskega združenega dela in so v treh mesecih znašale 8 milijard 600 milijonov dinarjev. Do konca polletja ostaja le še slab mesec, združeno delo pa ostaja še vedno v negotovosti. Če so bili prvi letošnji meseci na nekaterih področjih dokaj ugodni, nas to ne bi smelo zavesti. Prav tako tudi ne sprejeti majski ukrepi, saj je že čutiti zmanjšanje povpraševanja po nekaterih izdelkih. in to se bo poznalo tudi pri proizvodnji. Tako ostaja le izvoz, vendar se bo treba zanj še bolje organizirati. L. Kovač ocene o tej obliki našega vzgoj-no-izobraževalnega sistema. Vanj so vključeni vsi otroci iz narodnostno mešanih krajev v občinah Lendava in Murska Sobota, torej Slovenci in Madžari, četudi bi bil v kakšni vrši samo en avtohton prebivalec po rodu Madžar. Številčnost torej pri uresničevanju narodnostnih pravic ni pomembna. Poleg izobraževanja v maternem jeziku pa so pripadnikom madžarske narod- Pred 5. junijem, dnevom varstva okolja KLIC V SILI Prihaja iz obmurskih logov, združb vrb in topolov, brestov in jesenov. Ugotovili so, da hektar normalno razvitih logov filtrira iz zraka do 68 ton prahu, en sam listavec pa pokriva po kisiku za osem do deset ljudi letno. Vsako večje drevo odda več kot sto litrov vode na dan. Kisik potrebujemo, vodo tudi. in še kaj, da preživimo. Kaže pa, da tistim — predvsem vodnogospodarskim in agrarnim lobistom — osnovne preživetvene potrebe niso pomembne. Redčijo se gozdne združbe, drevesa padajo, tisti z močjo in vplivom, ki to počno, pa nas tolažijo: vse za napredek. Hvala za tako prihodnost, ki peša! nosti zagotovljene še druge pravice, ki so jamstvo za njihov obstoj in razvoj. To so informacijska sredstva v madžarščini, narodnostna kulturna dejavnost, dvojezično poslovanje, stiki z matičnim narodom in še bi lahko naštevali. Imre Pozsgai je v pogovoru med drugim dejal, da tisti narodi, ki na osnovni ideje o neki enotni naciji zavirajo razvoj manjšin, škodujejo tudi lastni usodi. To, kar so videli v Lendavi, pa je nekaj povsem drugega — so dragocene izkušnje, s katerimi si bodo tudi pri njih pomagali pri uresničevanju narodnostne politike. »Madžarski parlament bo že v tem mandatu sprejel tudi zakon o narodnostih, še prej pa je treba zagotoviti takšne politične in druge okoliščine, ki bodo še naprej prinašale dobro ime naši državi. Toda to ni naš prvi cilj, temveč pravi rezultati pri razvijanju sožitja in sodelovanju. To je še posebno pomembno poudariti zato, ker vemo, kakšna nasprotja se glede tega pojavljajo v Srednji in Vzhodni Evropi. Naše sodelovanje je zato v tem smislu lahko tudi zgodovinsko,« nam je v oceni minulega obiska med drugim povedal Imre Pozsgai. In sploh bi lahko temu obisku pripisali poseben pomen. Do njega je namreč prišlo po nedavnih spremembah v madžarski vladi in ko je tudi Imre Pozsgai postal član politbiroja Madžarske socialistične delavske partije. Za svoj prvi obisk pa si je izbral ravno najsevernejši košček Jugoslavije. Jože GRAJ PORTRETI ČASA tj ultura, galerija s tisočerimi, obrazi, ne pozna meja, ne prenese deljivosti na delavsko in elitno, ne pozna ovir in političnega tutorstva, je odsev časa in prostora, je živ organizem naroda, narodova tast in skrb. Je prvobitna oblika družbene zavesti človeka, je fasada naše nečimrnosti, blišč in beda stoletij, poskušamo jo dohajati, ko se nam izmika v bodočnost, preteklost in sedanjost. Med tisočerimi njenimi obrazi pa bi izbral portrete njenih posebnežev, ki karakterizirajo današnji čas pri nas v Prlekiji oziroma Pomurju- Šolski obraz — ne poznam družbe, ki bi lahko to vprašanje prezrla: delala, snovala silne pedagoške korake, toda te hoje navzgor ne bi podprla z izdatnimi finančnimi injekcijami, ki bi omogočale enake razvojne možnosti oziroma start vsem otrokom v Sloveniji, s tem pa tudi njihovim vzgojiteljem, učiteljem, mentorjem. K uspešnosti, k minimalnim normam tiščimo za vsako ceno nesposobne, nezrele, nedelavne otroke — prav, toda vsaj takšno skrb posvetimo otrokom z izrednimi sposobnostmi kot tudi njihovim vzgojiteljem. Pardon, tovariši, kako je mogoče, da se pedagoško delo, za katerim stoji visoka izobrazba, enači ali materialno primerjalno vrednoti s povprečnim delom v družbi? Obraz kulturne skupnosti se zrcali v lastnem ogledalu. Sredstva že zdavnaj ne zadoščajo za plastično operacijo, zato nekatere fasade starih kulturnih objekotv nemo zijajo v nebo. Vendar pa so storjeni prvi razveseljivi koraki po desetletjih abstinence. Vardov grad je idealno revitatiziran v lep stanovanjski objekt s krasnim razgledom prebivalcev na okoliške vinograde in pomursko ravnino, renoviramo Železne dveri, pripravljajo se dokumentacija in sredstva za obnovo baročnega postola v Ljutomeru in sploh ohranjanja starega mestnega jedra. Nujno bi morali zaščititi nekaj starih kmečkih poslopij in tako ohraniti generacijam kulturno dediščino. Priimki Miklošič, Vraz, Osterc, Trstenjak, Grossmann in kulturnih delavcev v preteklosti obvezujejo prav tako, kot počastitev »besede« pred 125 leti in spomina na 1. slovenski tabor kot najvišje oblike narodove družbene zavesti. Pogled nazaj mora biti spodbuda za delo, zato nobeni amandmaji in še tako hudi finančni ukrepi ne morejo bistveno ogroziti ljudi, ki so pripravljeni na teh področjih človekovega dela kaj storiti. Naslednji in galerije portretov, ki me zanimajo, je turistični. Ta se v naši občini iz kislega in zapostavljenega vztrajno spreminja v suveren in sproščen obraz. Na majhnem koščku zemlje je možno videti in doživeti toliko lepega in koristnega — od Jeruzalema, krone naših goric, do kasačev in toplih zdravilnih vrelcev v Banovcih. Delavoljni in sposobni občani se združujejo v TD oziroma občinsko zvezo in ni čudno, da so prvi koraki storjeni — od organiziranja Prleškega sejma, turističnega tedna in pravkar tiskanega kompleta razglednic s turističnim kažipotom v sodelovanju s Pomursko založbo oziroma tiskom. Še to, lončarju Karlu Žumanu, dobitniku rdečega turističnega nageljna, moramo najti med mladimi posnemaice, saj je ohranjanje domače avtentične obrti tudi ohranjanje narodove dediščine. Portret profesionalne kulture me skrbi, je resigniran; ugotavlja, da so ogromna sredstva dana amaterski kulturi, rezultati pa niso enakovredno spodbudni. Je že res, da vsi prispevamo za to našo kulturo in da jo hočemo tako, kot si jo zaslužimo ali smo pripravljeni za njo dati, toda podpreti je potrebno tudi konico, katere predstavniki lahko našo regijo in Slovenijo suvereno predstavljajo tudi zunaj meje. Da se bomo razumeli, v tej konici je dovolj prostora tudi za amaterje, če dosegajo ustvarjalni vrh. Bilo bi lepo, če bi se poleg kulturnih skupnosti naše! še kak »Elan«, pokrovitelj likovnikov pesnikov in pisateljev v Pomurju, saj jih je vedno več, ki z resnim in kakovostnim delom opozarjajo, da se na obeh bregovih Mure nekaj dogaja. Ekološki portret zbuja skrb, zato dopustimo vse ideje In gibanja, ki lahko kaj pozitivnega prinesejo k ozdravitvi stanja. Navsezadnje je ekologija oblika nove kulture, je model možnega življenja in pravilnega odnosa do vsega živega. V tem smislu odpadejo oziroma so nesmiselne vse manipulacije z ljudmi, s katerekoli strani že prihajajo. Zagovarjam strokovnost vključno z najvišjimi moralnimi vrednotami strokovnjakov pri vseh posegih ljudi v bivalno okolje. Resnično strah me je, ko gledam portret našega vsakodnevnega družbenopolitičnega občevanja. Koliko grobosti, natolcevanj, podtikanj, preobračanja misli in idej, izrazite nestrpnosti mladih, provokacij in žalitev, poltenosti in nasilja na ekranih — kar je izredno »vzgojno« za otroke — portret malo pove o tem, da vendarle živimo v 20. stoletju, v Evropi, da poznamo in imamo instrumente za vrednotenje dela drugih s strokovnim in kulturnim dialogom, ki bi ga morali družbeni mediji bolj podpreti. Eno je gotovo, proces demokratizacije naše socialistične družbe je še vedno prepočasen, beseda je še vedno konj in konjski obraz dobi ta. ki govori resnico. Ak s/jkar mag Vlado Potočnik LJUTOMER Praznovanje drugače Ob praznovanjih smo običajno navajeni, da gre za daljša obdobja, dveh treh dnevov. Še posebej drži to za občinske praznike. Že lani pa je bila v občini Ljutomer pobuda, da bi praznovanja potekala drugače, skromneje, slovesneje, delovneje. Takšno bo letošnje praznovanje, kajti pobuda je bila sprejeta. Občinski praznik je uradno vedno 1. junija, praznuje pa se prvi konec tedna v mesecu. Osrednja in edina slovesnost bo v petek, 3. junija. Zjutraj ob 8.00 bo v Veržeju redna delovna seja vseh treh zborov skupščine občine Ljutomer (razpravljali bodo o ne ravno spodbudnih rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta), delegati pa bodo po seji odšli v Banovce, kjer bo praznično srečanje skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. V tem delu praznovanja bodo podelili tudi letošnja občinska družbena priznanja in skupno proslavili odprtje novih objektov v termalnem kopališču. Gre za nadzidek, v katerem je 24 sob s 44 posteljami, energetski objekt, s katerim ogrevajo sobe in restavracijo in ki uporablja toplo vodo iz vrtine in vezni hodnik do pokritega bazena. To bo ob 11.00. Odprtje v Banovcih pa je pomemben korak v razvoju tega kopališča, ki je med tujci in domačini čedalje bolj priljubljeno, z naložbo pa so dobili možnosti za celoletno poslovanje in trdno osnovo za nadaljnji razvoj. Ljutomerčani bodo tokrat dokazali, da se da tudi drugače. D. L. aktualno doma in po svetu Ta trenutek še ni mogoče do kraja oceniti pomena obiska ameriškega predsednika Reagana v Moskvi. Sporazum o delnem uničenju jedrskega orožja in še nekateri drugi dogovori dopuščajo upanje o zmanjševanju mednarodne napetosti, ki pa seveda ni odvisna samo od volje dveh supersil. Na sliki: tako so pred prihodom ameriškega predsednika z ameriško in sovjetsko zastavo okrasili eno od izložb na moskovskem Rdečem trgu. Kontrarevolucionarji in revolucionarji Tanja Torbarina v svoji rubriki TV torba v zagrebškem tedniku Danas briljira s pikantno hudomušnostjo, ko iz tedna v teden komentira tisto, kar je videla na malem ekranu. Prejšnji teden je posvetila kar precejšen del svoje tv torbe tako imenovanemu največjemu finančnemu škandalu povojne Jugoslavije — sodnemu procesu proti Fikretu Abdiču et consortes. Nekoliko komično se zdi — trdi Tanja — da se Abdiču sodi za kontrarevolucionarno delovanje, človeku, ki je prejel goro najrazličnejših odlikovanj, ki je član partije in CK. Je ta človek sodeloval z znanimi in prijaznimi facami te dežele? Seveda je. So ga ti brez pridržkov podpirali. So ga. Je mogel napraviti nekaj tako »velikega«, da nihče o tem ne bi nič vedel? So torej vsi tisti, ki so ga podpirali in ki so vedeli za njegova dejanja kontrarevolu-cionarji? Ne gre tako, da bi bil zaradi iste zadeve Abdič kontra-revolucionar, vsi ostali pa revolucionarji. In prav zdaj, ob tem sodnem procesu bi rada zvedela — pravi Tanja — koliko je kon-trarevolucionarjev v cekaju, v skupščinah, bankah. Koliko je bilo kontrarevolucionarjev na različnih zasedanjih, ko so dajali podporo Fikretu Abdiču. Nikakor ne morem verjeti, trdi Tanja Torbarina, da je kontrarevolucionarno usmerjenih samo tistih dvajset ljudi, ki jim sedaj sodijo v Bihaču. Ta peščica ljudi naj bi ogrozila celo državo? Potem Tanja polemizira z Ne-dimom Lončarevičem, ki na zagrebški tv vodi sicer popularno oddajo Črno na belem. Jezi jo, ker Lončarevič trdi, da hoče Ab- dič celoten proces spolitizirati. Abdič ni sodeloval z žeparji, temveč s politiki, trdi Tanja Torbarina. Ob prebiranju, gledanju ali poslušanju časnikarskih poročil s tega procesa se človeku zazdi, da še vedno drži: kjer je obdolženec, mora biti tudi obsojenec, ali nekoliko drugače: fiat iustitia, pereat mundus! (pravici mora biti zadoščeno, pa čeprav propade ves svet). Ali ni vse to blizu nekakšni komediji? NEKOLIKO RAZOČARANI AVSTRIJCI Nekajmesečna tipanja Avstrije okrog vključitve v Evropsko skupnost je prejšnji teden hudo poparila izjava vodje oddelka za informacije v sovjetskem zunanjem ministrstvu Genadija Gerasimova, ki je dejal, da članstvo Avstrije v Evropski skupnosti ni TUDI MAMULA GRE Za novega zveznega sekretarja za narodno obrambo je bil pred nedavnim imenovan generalpolkovnik Veljko Kadijevič, ki je zamenjal dosedanjega sekretarja, admirala flote, Branka Mamulo. Ta bi sicer lahko še dve leti ostal na tem položaju, vendar je že lani zastopal mnenje, da se morajo generali in admirali, ko dopolnijo 65 let starosti, umakniti iz aktivne vojaške službe, kakor to določajo tudi predpisi. Na seji predsedstva Zvezne konference SZD1J, ki mora o imenovanju podati svoje mnenje, je predsednik slovenske SZDL Jože Smole ugovarjal uveljavljeni praksi, da je zvezni sekretar za narodno obrambo vedno iz vrst oboroženih sil. združljivo z njenim statusom trajne nevtralnosti in določili avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Omenjena izjava je prvi uradni in nedvoumen odziv Moskve na avstrijsko pobudo. Z vstopom Avstrije v ES bi prišlo po mnenju Sovjetske zveze do nekakšne ponovne združitve te države z Nemčijo, kar pa že omenjena državna pogodba izrecno prepoveduje. Tako ostro reakcijo Moskve socialisti predpisujejo zunanjemu ministru Aloi-su Mocku, sicer vodji ljudske stranke, ki povzroča preveč hrupa, dočim so socialisti sami, kot trdi vodja njihovega parlamentarnega kluba Heinz Fischer, za »približevanje Avstrije Evropski skupnosti«, kar pomeni doseči isti cilj z nekoliko krajšimi koraki. V ŽARIŠČU DOGODKOV KAM S KMETI? Vedno glasnejša razmišljanja Avstrijcev o svojem odnosu do Evropske gospodarske skupnosti so večplastna. V tem zapisu bomo obravnavali eno najbolj delikatnih zadev članic EGS: kmetijstvo, in to tako, kakor ga vidijo avstrijski (in za nameček še švicarski) kmetijski strokovnjaki. Vse skupaj je povzetek po graškem dnevniku Kleine Žeitung. Do leta 1992 bodo v Evropski gospodarski skupnosti uveljavili enoten trg, brez carinskih pregrad med posameznimi državami te skupnosti. Kot trdi Matthias Schneider, strokovnjak za kmetijska vprašanja z Avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave, bo to avstrijsko kmetijstvo prizadelo, ne glede na to, ali bo Avstrija leta 1992 članica EGS ali ne. Ob pristopu Avstrije k EGS pa pomeni to zanjo večjo konkurenco na domačem, s kmetijskimi pridelki zaščitenem tržišču. Schneider meni, da avstrijsko kmetijstvo tačas še ni dovolj pripravljeno za konkurenčni nastop v EGS. Pri tem misli predvsem na žita in mleko, na splošno pa trdi, da bi avstrijski kmetovalci na skupnem trgu morali prodajati ceneje kot doslej. Schneider se sicer ne opredeljuje proti vstopu Avstrije v EGS, trdi pa, da je treba avstrijske kmetovalce pripraviti na to mednarodno konkurenco. Avstrijci ne bi bili Avstrijci — in to v tem primeru ni slabo —, če ne bi k lastni problematiki okrog članstva v EGS pritegnili mnenja še nekoga drugega. V tem primeru podobno gorate — in nevtralne Švice. V obliki intervjuja seje sodela- vec KZ, Helmut Pieber, pogovarjal z Rudolfom Horbertom, vodjem švicarskega zveznega urada za kmetijstvo v Bernu. Vprašanje: Švica pomišlja o vstopu v EGS. Zakaj? Odgovor: Mnenja smo, da v doglednem času ni možnosti za vstop Švice v EGS. Nasprotovanja niso gospodarske narave, saj smo z Evropo v tem pogledu močno povezani, pač pa- bolj politične, pri čemer je glavna ovira naša nevtralnost, ki ni združljiva z vstopom v EGS. Vprašanje: Tudi kmetijstvo (v Švici) ima pomisleke o vstopu v EGS? Odgovor: Največji problem so razlike v cenah, saj so pridelki našega kmetijstva za 100 odstotkov dražji od onih v deželah EGS. . Vprašanje: Se prebivalstvo v Švici strinja s takšno cenovno politiko? Odgovor: To je zadeva visokega nivoja stroškov in tudi plač v Švici. Prebivalstvo takšnih cen ne kritizira, jih sprejema. Vprašanje: Če bo — dolgoročno gledano — prišlo do združene Evrope, ali lahko ostane Švica ob strani. Odgovor: Nikakor, glede tega pa tudi ni potrebna panika. Skoraj vsak dan beremo ali slišimo o strahovitih presežkih hrane v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Kakšen bi bil položaj avstrijskega (in švicarskega), kmeta v tej neusmiljeni konkurenci, na katero vplivajo tudi klimatske in talne razmere, to je namen povzetka iz omenjenega graškega dnevnika. Razmišljamo, kako bi se ofe pogojih Evropske gospodarske skupnosti obnašalo in obneslo naše kmetijstvo, ki mu manjka predvsem racionalnost: se pravi določen obseg zemlje na ta ali oni delovni stroj in še marsikaj drugega. Način mišljenja Pred več kot tridesetimi leti je prišel v uredništvo Vestnika, tedaj se je časnik menda še vedno imenovat Ljudski glas, mlad kmetijski tehnik. »Vrnil sem se iz Danske in bi rad pokazal, kaj vse se lahko dobi s tridesetih arov zemlje.« je pojasnil, »manjka mi samo nekaj denarja za začetek: tristo tisočakov iščem v posodo. V banki mi posojila ne dajo, v zadružni zvezi nočejo slišati o tem in ne vem. kako bi prišel do tega denarja, razen z oglasom r časniku. Trideset odstotkov obresti ponujam tistemu, ki mi ga posodi, takoj ko pospravim pridelke . . .« Na tega nadobudnega mladega človeka me je spomnila izjava Siniše Pavliča, beograjskega sodnika, ki je zelo.znan po televizijskih nadaljevankah, zlasti pa po maratonskem Boljšem življenju, ki ga z zadovoljstvom gledamo že drugo leto. Vprašali so ga ali ima v sebi stroj, ko tako veliko piše. Kaj ga motivira?. »Motivacija«? Rad pišem. to je edini pravi razlog. Seveda je tudi denar motiv. Od njega se končno živi. Toda, reči moram tudi, da je to posel, ki se — ne splača! Ni tega denarja — pri nas —, ki bi poplačal to delo!« je odgovoril Siniša. »Tisto, kar človeka sili k delu je želja, da spozna koliko lahko izvleče iz sebe.« V dandanašnjem odenarjenem življenju je ta sla po dokazovanju svoje lastne ustvarjalnosti r razmaku treh desetletij in več spodbudna, saj dokazuje, da še vedno nismo mrtve duše, čeprav se nam zdi. da je ustvarjalnost Sizifov posel in da je pač edino razumno »mladiti denar«. Marsikatero neustvarjalno, cesto že tudi povsem nesmiselno delo je mnogo boljše plačano od tistega, s katerim se ukvarjajo sodobni Tesle. Zaradi takšnega načina mišljenja se Pavič pritožuje zoper časni-S karje, ki so ob napovedi maratonske televizijske serije najprej sešte-Q vati honorarje njenega avtorja, ne da bi se kakor koli spraševali, ali s bo mož vzdržal, ali bo sploh mogel pripeljati ta vlak nadaljevank do konca ali pa bo obtičal sredi poti in bankrotiral, kot da je dobil denar rn vnaprej in ga sploh ne more »obdelati« — ob vsem, kar inflacija dela 2r z denarjem. JO »to kaže, našo mentaliteto in kaj pravzaprav pri nas vzbuja za-UJ nimanje: ne posli in delo človeka, temveč njegov zaslužek!« se prito-CQ žuje pisec nad našim človekom, ki je v vseh epizodah serije plastično Nodslikan. tako plastično, da lahko vsak gledalec vidi delček sebe v _ marsikaterem liku iz Boljšega življenja. _ Njegov zaslužek pa je bil takle: »Dobival sem po osemintrideset kj starih milijonov za prvih sedemintrideset nadaljevank — skupaj s svojim sodelavcem. Toda ti milijoni so v tem času izgubili nad šestde-set odstotkov začetne vrednosti. Kljub temu sem kar naprej delal za Zz~- ta denar. Šele konec lanskega leta so mi honorar povečali na sede-ČL. minsedemdeset milijonov. Ko se to sešteje, je jasno, da za poldrugo leto neprekinjenega napornega dela nimam niti za nakup boljšega avtomobila iz tujine.« Pavič se ne pritožuje nad tem honorarjem, čeprav sodi, da je majhen za tako odgovorno ustvarjalno delo, ker ve. kje živi, in da za svoje delo niti rudarji niti kirurgi niso dovolj plačani, čeprav je to dragoceno delo, pomembnejše od njegovega. Zadovoljen je. da je serija uspela in bo aktualna vsaj še kakšno desetletje, saj se je izognil ceneni površnosti in. . . aktualnosti trenutka. Po zaslugi televizije, ki mu je od vsega začetka zaupala. Morda je to pravi načih mišljenja: zaupanje v človeka, ki ga tisti mladi tehnik, o katerem smo govorili v začetku, ni doživel, ker je pač snoval nekaj, kar v tistem času ni bito popularno, saj je bilo še precej časa pozneje ideološko sporno, ali so sredstva v zasebnikovih rokah sploh še socialistična ?! Spomnimo se samo časov, ko je bila javna polemika o tem. ali je traktor v zasebni lasti v službi socializma ali ne?! Zelo me zanima, kaj se je zgodilo z izkušnjami tehnika po vrnitvi iz Danske: ali je mladenič takrat dobil denar za svoj preizkus in kako se je vse skupaj nadaljevalo. Zapomnil sem si samo, da je bil od nekod iz Prlekije in da je bil zelo odločen, tako odločen, da je moral uspeti. Zdaj je že star, zrel za upokojitev, če je še živ in njegova zgodba bi bila lahko zelo, zelo zanimiva. Zgodbe takšnih ljudi bi bile za dandanašnje sive časnike velika osvežitev, saj dajejo življenju pozitiven ton. . Viktor Širec . globus ŽENEVA — Predstavniki fonda Združenih narodov za prebivalstvo so pred dnevi novinarje seznanili z nekaterimi zanimivimi podatki o prebivalstvu na Zemlji. Vsak dan se rodi 220 tisoč ljudi — so povedali — kar pomeni 80 milijonov na leto. Rast prebivalstva je pospešena, kar se kaže predvsem v nastajanju velikih mest. Leta 2100 se bo število svetovnega prebivalstva povečalo na okoli 10,2 milijarde. PRAGA — Tudi v ČSSR so se odločili za varčevanje. Ukinili bodo nekatera ministrstva in predstavništva v tujini. Omejili bodo tudi število zaposlenih v administraciji. BONN — Kaže, da bodo Mathiasa Rusta, ki je 28. maja lani z letalom zelo spektakularno pristal na Rdečem trgu v Moskvi, izpustili iz zapora. Zaporno kazen preživlja v Sovjetski zvezi. MOSKVA — Sovjetski maršal Sergej Ahromejev je na tiskovni konferenci povedal, da je bilo v Afganistanu do 15. maja 100.300 sovjetskih vojakov, do 25. maja pa jih je 9500 že zapustilo Afganistan. TOKIO — Japonska je že tretjič zapored najbogatejša država na svetu glede na vrednost njenega premoženja v tujini. Ta je lani prvič presegla tisoč milijard dolarjev. Kot je povedal japonski minister za finance Mija-zava, so velika vlaganja Japoncev v vrednostne papirje in nepremičnine ter tuja posojila povečala japonsko imetje v svetu za 47 odstotkov glede na lansko leto. RIM — Jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil predsednik IS SR Makedonije Gligorije Gogovski, je položila venec na grob svetega Cirila, očeta slovanske pismenosti. Delegacijo makedonske pravoslavne cerkve je vodil po-loško-kumanovski metropolit Ciril. STOCKHOLM — V švedskih gospodarskih krogih ne izključujejo možnosti, da bi zamrznili cene, ker so se aprila le-te povečale za 6,4 odstotka. Največjo inflacijo je imela Švedska leta 1984, ko je znašala 8,2 odstotka. Z ostrimi ukrepi je Švedom uspelo, da so tolikšno inflacijo v dveh letih znižali na nekaj čez tri odstotke. LIZBONA — Portugalska si že od 1984. prizadeva, da bi jo sprejeli v zahodnoevropsko obrambno zvezo NATO. PEKING — Velike poplave, ki so zajele jugovzhodno kitajsko provinco Fujian, so zahtevale preko 80 žrtev. Ranjenih je bilo preko 200 ljudi, 5000 pa jih je ostalo odrezanih od sveta. V petih prizadetih okrajih je bilo porušenih 14 tisoč hiš. globus PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL 12. ČAS JE, DA SILO ZAMENJA RAZUM Palestinci štejejo danes okrog 3,5 do 4 milijone prebivalcev. Od teh jih živi v Izraelu okrog 400.000, na okupiranem ozemlju zahodnega brega Jordana 750.000 in v Gazi 412.000. V sosednjih državah, to je v Jordaniji, jih je milijon, v Libanonu 400.000, v Siriji 200.000, v Kuvajtu 180.000, v Egiptu 34.000, v Saudovi Arabiji 20.000, v Iraku 18.000, v Libiji 15.000, drugi pa v raznih bolj oddaljenih državah, tudi ZDA. 90 "v Palestincev je muslimanov, drugi so kristjani. Okrog 95 % je pismenih, čez 50.000 jih ima univerzitetne diplome. Zanimivo je, da se palestinski otroci v svojih šolah učijo tudi hebrejščino. Palestinski učitelji, zdravniki, inženirji itd. so v mnogih arabskih deželah na vplivnih mestih v administraciji, v gospodarstvu, celo v armadah. Vsekakor so tačas najvitalnejši element v arabskem svetu, mnogi jih imajo za arabske Žide, zato tudi določen strah pred njimi na arabski in izraelski strani. Nemiri na okupiranih ozemljih so bolj ali manj stalno sedanji nemiri, ki so izbruhnili v Gazi pred dobrega pol leta, pa so najhujši v 20-letni okupaciji. V Gazi se stiska na kvadratnem kilometru 2100 ljudi, od tega jih dve tretjini živita v begunskih taboriščih še iz leta 1948 oz. od rojstva izraelske države. Dnevno dela v Izraelu kakih 60.000 prebivalcev Gaze, vendar tam ne smejo prenočiti. V njihovih potnih listih piše: nedoločeno državljanstvo. Tam opravljajo nekvalificirana in slabo plačana dela. Tako je Gaza, nekdanje palestinsko zatočišče, zdaj že 20 let pod Izraelom in prizorišče obupne prenaseljenosti in velike revščine mladih, prežetih s sovraštvom in uporništvom do izraelskih oblastnikov. Po izraelskih ocenah kar 80 % prebivalstva sodeluje s PLO, voditelji upora pa so večinoma mladi ljudje. Upor je bil v začetku spontan, PLO se je kasneje vključil v tako imenovane vstajniške odbore. Ta, tako imenovana pastirska, vojna (s kamni, fračami in palicami) pa je temeljito zamajala obstojčče stanje, obdobje sorazmerno mirne okupacije je končano. Sedanji upor v oblikah državljanske nepokorščine (demonstracije, stavke, zaprte trgovine, sabotaže ipd.) bo prav gotovo dobil še druge razsežnosti, toda že ta danes pomeni soočanje celotnega židovskega prebivalstva z vsemi Palestinci. V tej vojni živčevje doslej aretiranih že več kot 10.000 Palestincev, čez 200 pa ubitih (Žida 2), Izraelci se maščujejo še na druge načine, izganjajo jih, podirajo jim hiše, onemogočajo oskrbo z elektriko, vodo,,hrano, telefonskimi zvezami. Obljubljene pomoči sosednjih arabskih držav seveda ni, Palestinci so dokončno spoznali, da se lahko opirajo le na svoje sile. Izrael je v čudnem položaju. Kot privilegiran ameriški zaveznik ima še zlasti od zadnjih zmag nad Arabci ponoven občutek o izbranem ljudstvu, kateremu pa po vrsti vsi sosedje, razen Egipta, odrekajo pravico do obstojal Od svojega obstoja je od ZDA prejel že 30 milijard dolarjev nepovratne pomoči, vsako leto tako pritečejo tri milijarde. Izrael je prepričan, da so ZDA lahko zadovoljne, ker ga podpirajo, oziroma so iz posebnih zgodovinskih, notranjepolitičnih in geostrateških razlogov obsojene, da Izraelu vsako leto plačajo težko ceno, da ostaja tak, kakršen je: kljubovalen do vseh klicev k razumu. OZN je leta 1983 odločila; da se-palestinsko vprašanje poskuša rešiti z mednarodno konferenco, kar pa Izrael vse do danes arogantno zavrača. Toda večina izraelskega prebivalstva se vedno bolj zaveda, da vsa Palestina ne bo ostala v njihovih rokah, tako kot večina Palestincev spoznava, da Izraelcev nihče več ne bo mogel vreči v morje. Večina enih in drugih'je prepričana, da je rešitev v delitvi Palestine, čeprav palestinski ekstremisti še vedno vztrajajo pri vse ali nič. Svetovna javnost je osredotočena na vprašanje: kaj bodo storile ŽDA. Čedalje več je zahtev, naj Reagan sproži pobudo, podobno kot Carter leta 1977, in Izrael postavi pred dejstvo. Morda bo sedanji sestanek Reagan—Gorbačov vendarle našel ključ tudi do zmanjševanja napetosti na tem delu sveta. Ali je Izrael že zrel, da v. zameno za mir vrne zasedena ozemlja? Toda Židje zaenkrat nikakor ne pristajajo, da bi Izrael mejil na neodvisno in revolucionarno palestinsko državo. Zmerni Izraelci bi pod pritiskom ZDA morda pristali na tako imenovano jordansko formulo, to je, da zahodni breg Jordana (a brez Jeruzalema) vrnejo Jordaniji, glede Gaze pa končna formula še ni jasna. Čeprav je ta še vedno pod egiptovsko zakonodajo, je malo verjetno, da bi Egipčane ponovno pustili blizu svoje meje. Zdaj gre torej le še za zadnjo četrtino prvotnega palestinskega ozemlja, za tri četrtine Palestine pa po izraelskem mnenju več ne more biti razprave. Čas je torej svoje opravil, predvsem pa moč zavojevalcev. jv0 Orešnik STRAN 2 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 od tedna MURSKA SOBOTA — Ob koncu tedna je bila na tridnevnem obisku pri vodstvu SPD v Ifigolstadtu delegacija občinskega komiteja Zveze komunistov iz Murske Sobote. V uradnih pogovorih z vodstvom stranke so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju partnerskih mest, pri čemer je bila izražena pripravljenost, pomagati našim delavcem na začasnem delu v tujini. To se je potrdilo tudi ob ogledu tovarne Audi, kjer so se dogovarjali o nadaljnjih gospodarskih stikih. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi tamkajšnjo bolnico in se seznanili z organizacijo dela. MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so obravnavali programe sisov družbenih dejavnosti v letu 1987 in usmeritve v letošnjem letu v soboški občini. Čeprav so gradivo podprli, so menili, da je v maju vendarle prepozno razpravljati o lanskoletnih programih. Spričo nakopičenih problemov v zdravstvu so se zavzeli, da bi tej tematiki namenili posebno točko na zasedanju zborov skupščine občine. O pobudi občinske zdravstvene skupnosti, da bi primanjkljaj pokrilo združeno delo občine z enodnevnimi zaslužki, pa niso mogli sprejeti dokončnega stališča, ampak to prepuščajo OO ZSS. Govorili so tudi o nedavnih prekinitvah dela v Kroju, srednješolskem centru, srednji šoli za zdravstvene delavce in SGP Pomurju. MURSKA SOBOTA — Na nedavnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine so opravili tudi nekatera imenovanja. Tako je za predsednika komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka izvoljen Ervin Pitz, član soboškega izvršnega sveta, za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva Murska Sobota je imenovan Žarko Bejek, za sodnika Temeljnega sodišča pa Branko Borko in Ciril Logar, prvi I. julija, drugi pa 1. septembra. GORNJA RADGONA — V ponedeljek, 23. maja, so se sestali člani občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona. Seznanili so se z rezultati poslovanja v prvih treh mesecih leta 88 in novospre-jetimi interventnimi ukrepi. Z drastičnimi omejitvami osebnih dohodkov se ne strinjajo. V ponedeljek otvoritev sejma INPAK V ponedeljek otvoritev sejma INPAK Od 6. do 10. junija bo v Gornji Radgoni 6. mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja INPAK 88. V ponedeljek, prvi sejemski dan, bo tudi slavnostna podelitev jugoslovanskega Oskarja za embalažo in jugoslovanskega priznanja za embalažo. Čeprav je bil letos spomladi tudi v Zagrebu sejem embalaže (po dogovoru bi ga morali Zagrebčani organizirati prihodnej leto), bo na radgonskem sejmu veliko razstavijalcev. Kar je najpomembnejše — med njimi bo veliko novih razstavijalcev ter izdelovalcev strojev za pakiranje. V tem tednu pa bo v Gornji Radgoni tudi 2. seminar za embalažo. V tO’ rek, 7. junija, bodo razni strokovnjaki predstavili EAN — doma in v svetu, v sredo pa bo govor o Evropski gospodarski skupnosti kot integralnem tržišču. Najpomembnejši del strokovnega programa bo posvet Stroji in oprema za pakiranje, na katerem bodo, sodelovali strokovnjaki iz Ekonomskega centra Maribor, Avtomon-taže, Primata, Zlatoroga, REK-a SI-PAK, SOP-a Krško in domače Radenske. Četrtek bp namenjen nadzoru embalaže, zadnji sejemski dan pa embalaži za sadje in vrtnine. do tedna ZASEDANJE ZBOROV SOBOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Dober obisk ob dnevu prosvetnih delavcev Delavci vzgojno-izobraževalnih ustanov občine Murska Sobota so minuli petek proslavili svoj dan. Osrednjo prireditev so pripravili v soboškem hotelu Diana. Okrog 400 zbranim je o pomenu njihovega praznika in aktualnih vprašanjih družbenogospodarskega razvoja spregovoril podpredsednik IS občine Vlado Kerec, v kulturnem programu pa seje predstavil Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota. Prav gotovo pa- daje temu prazniku slovesnost tudi podeljevanje priznanj in nagrad občinske izobraževalne skupnosti posebno uspešnim vzgojno-izobraževalnim delavcem in šolskim kolektivom. Letošnji nagrajenci so Antonija Koveš, ravnateljica OŠ Rogašovci (predvsem za uspešno poučevanje zgodovine in zemljepisa, za uspehe pri izvenšolskih dejavnostih učencev in uspešno vodenje šole), Slavica Huber, učiteljica elementarka na OŠ Karel Destovnik-Kajuh Murska Sobota (za pomembne uspehe pri opismenjevanju in začetnem branju otrok, pristne odnose s starši, aktivno vključevanje v delo učiteljskega in razrednega aktiva itd.), Emilija Povh, učiteljica razrednega pouka v Puconcih (za uspešno poučevanje v 4. razredu, prizadevno delo s pionirji, aktivno vključevanje v delo KS idr.), Jože Horvat, predmetni učitelj tehnične vzgoje na OŠ Edvard Kardelj M. Sobota (za uspešno poučevanje tehnične vzgoje in dosežke z učenci, ki jih je navdušil za interesne dejavnosti na tehniškem področju), Dane Katalinič, predmetni učitelj, sedaj pa strokovni delavec Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota (učence je navduševal za naravoslovje, bil je soavtor brošure Po poti naravne in kulturne dediščine v občini M. Sobota in avtor brošure Okamnine in kamnine na Goričkem, je aktiven družbenopolitični delavec itd.) in kolektiv Osnovne šole Grad (za racionalno in učinkovito vzgojrto-izobraževalno delo, izvajanje družbeno koristnega dela na šolskih površinah, uspešno sodelovanje z okoljem itd.). Jože Grai O referendumu še prezgodaj Prva vsebinska točka 23. seje Letna skupščina OO. ZZB Murska Sobota NIKAKOR NE OKRNITI PRAVIC BORCEV! Soboški borci se dobro zavedajo težavnih gospodarskih razmer, med njimi pa je tudi zaskrbljenost, ker prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo niso dala ustreznih rezultatov. Samo pridno delo in moč samoupravljanja nas lahko rešita iz težav, zato toliko bolj zaskrbljeni spremljajo tista mnenja nekaterih mladih, ki skušajo izkrivljati vrednote narodnoosvobodilnega boja in povojne zgraditve naše domovine. Te misli so se kot rdeča nit vlekle skozi razpravo na letni programsko-volilni skupščini občinske organizacije Zveze borcev v Murski Soboti. Na njej se namreč niso mogli izogniti aktualnim vprašanjem sedanjega trenutka, kot je tudi gospodarsko stanje in splošno kritizerstvo razmer, čemur se v borčevskih vrstah odločno zoperstavljajo. ...... . Kot je pokazala razprava, je dejavnost borcev v soboski občim primerna, pohvalno pa je, da ni zaslediti zdrah in rivalstva, kot je to opaziti ponekod drugje. Zato so uspešno uresničili lanskoletni program borčevske organizacije, predvsem s pomočjo neutrudnih aktivistov na terenu, zlasti v krajevnih skupnostih in delegacijah, kjer so najbolj vključeni borci. 11 so se velikokrat srečali z mladimLna šolah in raznih prireditvah, s čimer je povezano ohranjanje in prenašanje tradicij NOB na mladi rod. To bo tudi v prihodnje ena najpomembnejših nalog borčevske organizacije v Murski Soboti, ki si bo prizadevala za še tesnejše sodelovanje z ZRVS m »snovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine. Posebno pozornost bodo namenili vzdrževanju Doma borcev in mladine na V aneci ter številnih drugih spomenikov in pomnikov iz naše revolucionarne preteklost!. Ker je povprečna starost soboških borcev blizu 70 let, bo imela komisija za socialno-zdravstvena vprašanja veliko dela. Poleg uveljavljanja dispanzerja za borce NOB v Rakičanu imajo v načrtu obiske borcev na domu in v bolnici, posebno skrb pa bodo namenjali vojaškim mvahdom klimatskemu zdravljenj«, dodeljevanju denarnih pomoči m stanovanjsk hpo-sojil. Kljub zdajšnji gospodarski krizi ne smemo »krniti ze pridobljenih pravic borcev - je bilo odločno stališče skupscme soboških borcev, na kateri so za predsednika ponovno izvolili Stefana Sabjana. IVlIlall JvlNt. vseh treh zborov soboške občinske skupščine je bila obravnava poročila o javni razpravi o osnutku dopolnil k ustavi SFRJ v občini Murska Sobota. V poročilu so strnjene misli z javnih razprav, ki so potekale v osnovnih okoljih v občini. Tako so se v krajevnih skupnostih predvsem opredeljevali okrog razvoja zadrug, zadružne lastnine in zemljiškega maksimuma; ton razpravi v združenem delu pa so dajali njegova organiziranost, opredelitev družbene lastnine, monopolni dohodek, veliki sistemi, problemi načrtovanja in drugo. Predsednik OK SZDL, Geza Farkaš, je dejal, da v javni razpravi v občini ni bilo bistvenih razhajanj, zato tudi ni bilo težko poenotiti stališč. Predlogi in razmišljanja pa se po vsebini bistveno ne razlikujejo od pripomb iz javne razprave v preostali Sloveniji. Glede referenduma pa je menil, da razprave za in proti njemu včasih že presegajo vsebino mnenj in predlogov k ustavnim dopolnilom. Načelno naj bi podprli, da se ustava sprejme, z referendumom, vendar je o tem še prezgodaj govoriti, ker je pred nami šele osnutek in'je zato bolje, da počakamo na predlog dopolnil k ustavi. S tem razmišljanjem pa se ni povsem strinjal sekretar OK ZSMS, Milan Fujs. Dejal je, da bi morali ustavo kot temeljni do- MRAČNO VZDUŠJE NA SEJI RADGONSKE OBČINSKE SKUPŠČINE »SMO DELAVCI RES KRIVI ZA VSE?« Že dolgo ni bilo v delegatskih klopeh gornjeradgonske skupščine takega ogorčenja nad ukrepi zvezne vlade ter hkrati nemoči nad usodo 6100 delavcev, ki bodo (če se bodo ukrepi dosledno izvajali) v prihodnjih mesecih prejemali zajamčeni osebni dohodek, kot minuli četrtek, 26. maja. Temeljni kamen za soboška Javna skladišča v nedeljo dopoldne so v Murski Soboti položilM^ za nov blagovno-transportni center ljubljanskih Javnih ^,dd'scv Kot je povedal glavni direktor Javnih skladisc ju j , Zlobko, so se odločili, da v Murski Soboti začnejo 8 J sloveni jektov distribucijskega centra, ker ta dejavnost v te!P Je še ni razvita. »Vrednost celotne naložbe je 3 ™''JardF bo predvidoma končana do konca letošnjega leta (SkuPajnSr idtono ki So, špediterji, kot sta Interevropa in Transjugo, ter v^začetku so sovlagatelji, smo se odločili za to pomembno naložbo' bo distribucijski center po površini razmeroma majhe , P kujemo, da bo to omogočilo dolgoročnejšo razvojno p razvil v zgleden distribucijsko-skladiščni center v Mursk Sobot K sa delovna organizacija je podpisala vse. pogodbe, sklen - , ne finančne posle, pretežno vse tudi plačala m m nob«negd.™^ da se ne bi ob koncu letošnjega novembra zopet srečali na s stl’ na kateri bi prerezali vrvico ob odprtju objekta.« M. J. Največ razprave je bilo o Poročilu o rezultatih poslovanja ozdov in skupnosti v prvem trimesečju leta 1988, ki ga je prebral podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič. Hkrati je navzoče delegate seznanil s posledicami novih omejitvenih ukrepov, o njih pa je govoril tudi zvezni delegat Peter Hedžet. Tudi tokrat (kot že velikokrat prej) so se sindikalisti postavili na stran delavcev. Stališča občinskega sindikalnega sveta (seja je bila v ponedeljek prejšnji teden) je prebral predsednik OS ZSS Marjan Neuvirt in poudaril, da je standard pomurskih delavcev že sedaj precej slabši od slovenskega povprečja ter da predlagani model ni sprejemljiv tudi zato, ker na eni strani ponuja strahovit dvig cen, na drugi pa nenormalno znižanje plač, To ni več socializem po meri človeka, ampak gre bolj za spone po meri človeka, je še dejal. V imenu sindikata je pozval skupščino, naj ne podpre »totalne formule«, ki bo za tretjino znižala osebne dohodke. V nadaljevanju razprave na ločenih sejah zborov je sodelovala tudi delegatka Kmetijskega kombinata Manja Kurbus, ki je podprla predlog, naj delovne organizacije preverijo kratkoročne in dolgoročne ukrepe pri poslovanju, izvršni svet pa naj bi do drugega skupščinskega zasedanja to preveril. Boji se, da ozdi tega ni- n.nnriiinnrinnniiiHiiiwHHiiiiiiirino»tiiiiiitnnniiinnHiniiiiiiiiniiniiniiTinnTpokrivamo< občine Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož. Radi pa bi še razširili našo dejavnost na občine Lenart, Maribor, Ptuj in v času nesezone še na druga slovenska območja. Z ekonomskim centrom v Mariboru se dogovarjamo za izdelavo predinvesticijske študije, ki bi nam bila v pomoč pri dopolnitvi naše dejavnosti. Gre predvsem za proizvodnjo mineralnih agregatov, s katerimi je naše območje dokaj bogato. Mislim na proizvodnjo in prodajo raznih vrst peskov in uporabo omenjenih agregatov za lastno proizvodnjo izdelkov iz betona, penastega betona in drugih substitutov, ki bi nadomeščali določene izdelke, ki se sedaj uporabljajo. Ta cilj je dolgoročen, nalogo pa bomo začeli izvajati letos.« TRDA POT DO UGLEDA MLEKOPROMETA STERŽAJ: »Mlekopromet je imel srečno roko pri izbiri programa in je v minulih 40 letih prišel do določene kakovosti mlečnih izdelkov, konkretno trdega sirarstva, ki ga sprejema celo zahodni svet, ki je zasičen s temi izdelki. Letno prodamo na Nizozemsko, v Ameriko in Švico od 100 do 150 ton sirov, kar pomeni, da gre za kakovosten izdelek, ki mu dajejo priznanje tudi najbolj znane sirarske dežele. Da smo se do tega dokopali, je bila potrebna trda pOt/ Radi bi, da bi imeli neposredni proizvajalci, kmetje mlekarno za podaljšano Franc Tominc: »Naložba v pokriti bazen je lani izpadla, ker k občini nismo bili sposobni združiti 200 milijonov dinarjev. Naložba se bo zato podražila.« roko, in ne za nekaj posebnega. V tej zvezi se bomo morali še tesneje povezati z neposredno proizvodnjo. Dosedanja politika je bila prav gotovo usmerjena tudi v borbo za čim boljše priznanje neposrednim proizvajalcem za dobre vrste mleka in kakovostno mleko. Pri pridobivanju mleka se bomo morali dogovoriti za tako imenovane — lahko bi jim rekli — kmečke zadruge. V nje naj bi se združili vsi, ki pridobivajo do 10.000 litrov mleka letno. Ti bi se dogovorili o skupni oddaji v zbiralnico na enem mestu in z enjm nosilcem, s katerim bi se potem dogovarjali. V naši občini imamo trenutno 2850 oddajalcev mleka (v primerjavi s Slovenijo smo zelo visoko — Murska Sobota jih ima 11.000, zberejo pa le enkrat večjo količino — kar potrjujejo številni kazalci), nekateri med njimi, teh je kakih 600 do 800, oddajo nad 15.000 litrov mleka, okoli 200 pa jih oddaja celo nad 25.000 litrov letno. Ti dajejo 65 odstotkov vsega zbranega mleka na našem zbiralnem območju. In če povežemo te podatke s številom 2850, pomeni, da je pridobivanje mleka pri nas zelo razdrobljeno. Strošek zbiranja je zato zelo visok. Pri vsakem kmetu, ki pridobiva in oddaja tržne presežke, moramo vzeti najmanj 4 vzorce, ki tudi precej stanejo. Če pa bi imeli v vsaki vasi enega ali dva nosilca, bi se stroški bistveno zmanjšali, razliko, ki bi jo prihranili, pa bi lahko dajali za spodbujanje pridobivanja mleka. A s tem ne želim povedati, da mleka ne bomo odkupovali še naprej od vseh, ki so ga pripravljeni oddajati. Vsak liter ga bomo sprejeli, saj trenutno lahko predelamo 70.000 litrov dnevno, to zmožnost pa lahko povečamo tudi na 90.000 litrov. Odkar sem v Mlekoprometu imamo takšno politiko, kot jo šele sedaj predlaga Zvezni izvršni svet: pri vsaki spremembi cene, ob vsaki podražitvi, smo najprej pokrili zahteve po obratnih sredstvih, šele nato pa smo ostanek delili. Vsako leto imamo najmanj 10 odstotkov, novih vlaganj, spremljamo pa tudi najsodobnejšo tehnologijo v sirarstvu, zato imamo pri nas največ dve leti stare stiskalnice in stroje za predelavo sira, to pa so tehnologije sveta. Tudi letos bomo uvozili takšen stroj, za drugo leto pa načrtujemo uvoz stroja za predelajo parmezana, ki šele nastaja. Gre za avtomatski stroj, ki ga doslej ni naredil še nihče. Na zahtevo italijanskih predelovalcev so se Švicarji lotili projektiranja in izdelave, mi pa ga bomo kupili skupaj z Italijani. Kaj hočem s tem povedati? V neki delovni organizaciji mora biti prisotna dolgoletna politika poslovanja. Glejte, trenutno nimamo problemov ne z obratnimi sredstvi, ne z likvidnostjo, ne z osebnimi dohodki, pa tudi s prodajo, ne. Nekateri sicer pravijo, da nam gre dobro, ampak za to smo 20 let garali. In naša obratna sredstva morajo biti velika, saj imamo vedno v zalogi 300—400 ton sirov, ki zorijo 40 dni, parmezan (tega je okoli 200 ton letno) pa zori celo eno leto. Predstavljajte ampak da bo to, kar je sedaj ze- si, da te zaloge kreditiramo! Res je sicer, da kmet dobi denar za oddano mleko šele po 105 dneh, ampak tako pač je. Pri zaposlovanju smo vodili približno enako politiko. V pisarnah imamo 9 zaposlenih, ki obvladajo celoten proces. Teh 9 administrativcev pa je razmerje 10:1, ali na 10 zaposlenih v proizvodnji en zaposlen v pisarnah.« /X UVAJANJE SODOBNEJŠIH TEHNOLOGIJ IZ ZAHODNE EVROPE GRAF: »Že vrsto let družba nima posluha za kmetijstvo. To Ozvald Tučič: »Precej je tozdov, katerih sedež (delovna organizacija) je zunaj občine in kjer so samo direktor, fikus in tajnica.« Andrej Graf: »Na ravni regije bi morali na področju obveščanja narediti dosti več. Vključno z radiem, časopisom in Živinorejsko-veterinarskim zavodom Murska Sobota. Zaživeti bi mora/a fitopa-tološka služba.« je dejstvo. Zaradi tega imamo tudi pospeševalci številne težave pri svojem delu. Naša kmetijska zadruga (KZ Ljutomer-Križevci) je v Sloveniji med najuspešnejšimi, verjetno pa tudi v Jugoslaviji. To velja za strokovno plat. Problem pa je nekje drugje: če vemo, da povprečna slovenska kmetija meri 3,3 hektarja, takoj tudi vemo, da pri današnjih cenah ne daje dohodka, da o akumulaciji sploh ne govorimo. Srečujemo se tudi z zastarelo tehnologijo, opremo in mehanizacijo. To zastarelo tehnologijo moramo namreč prilagajati opremi in mehanizaciji. Naša prvenstvena naloga pa bi bila uvajanje sodobnejših tehnologij iz Žahodne Evrope. Skrbeti bi morali tudi za hitrejši pretok informacij, ki bi se morale takoj uveljaviti pri kmetih. Naši kmetje niso neizobraženi, večina kmetij namreč ni ekonomsko sposobna slediti tehnološkemu razvoju. Pospeševalci in kmetijske zadruge se trudimo, da bi pocenili kmetijsko proizvodnjo, da bi bili dobro seznanjeni z novejšimi in najnovejšimi tehnologijami, zavora je ekonomika. Ena od rešitev je sprememba me-hanizacijskih skupnosti — bodisi na ravni krajevne skupnosti ali pa katastrske občine. Veliko strojev je namreč neizkoriščenih, zastarela oblika skupnosti pa je danes bolj zavora kot spodbuda. Pri uvajanju znanosti v kmetovanje pa se srečujemo še z enim problemom: uvajanjem in uporabo pripomočkov pri delu. Pospeševalna služba se že od začetka opremlja le s prevoznimi sredstvi, papirjem in svinčnikom, o mini laboratorijih, računalnikih, videokamerah in drugem pa lahko le sanjamo, čeprav bi bila uporaba le-teh nujno potrebna za strokovno delo. V naši zadrugi imamo izdelane razvojne programe za vsako kmetijo posebej. Ali bodo ti razvojni programi uspešni ali ne, pa je odvisno od dohodka kmetije. Če bo kmet ustvarjal dohodek, potem težav ne bo. Pri nas upo rabljamo modelne kmetije. V vsaki vasi imamo eno ali dve kmetiji, ki jih spremljamo in so drugim za vzor, seveda pa sami ne zmoremo vsega, zato bi se v takšno delo morali vključevati tudi drugi: aktivi kmečkih žena, mladi zadružniki pa še kdo.« POMURSKI EKOLOŠKI PROJEKT KOVINARJEV TIVADAR: »Združevanje kovinskopredelovalne industrije v Pomurju je že zelo stara stvar. A doslej smo se tega lotevali na napačnem koncu. Doslej je vsak, ki je prinesel nekakšen projekt ali program, tega prodajal, ali pa je šlo za zastarele stvari. Zadnje čase pa smo se stvari lotili drugače. Gre za ekipo, ki se dobro pozna, saj smo sošolci (to je zelo pomembno), imamo pa tudi podobna gledanja na nekatere probleme. Nismo še obremenjevali s kratkimi roki ali zahtevno tehnologijo. Dogovorili smo se za projekt, ki je povezan z ekologijo in ohranjanjem narave. Ne v smislu, da bo vse zopet ozelenelo, leno, takšno tudi ostalo. Gre za stroje, ki bi predelovali odpadke. Toda stvari se moramo lotiti drugače. Ne smemo izhajati iz problemskega motiva, temveč iz ekonomskega. Narediti moramo 2 ali 3 stroje, ki bodo predelali odpad, oz. se bo z odpadom nekaj dogajalo. Problem širše skupnosti pa je, ali bodo te stroje odkupili ali ne. Gre pa v bistvu za poceni sisteme, ki drugod že obstajajo. Nekaj naših strojev smo že naredili v tej smeri. Prepričan sem, da bo povezava med Panonijo, Varstrojem, Livom, Avto- radgono in Tehnostrojem zaživela. Pri našem projektu, predložili smo ga tudi republiki, je veliko zanimanja, saj bomo, kot kaže, dobili celo nekaj denarja iz sklada za pospeševanje manj razvitih. TOMINC: »Naš tozd dela v sklopu delovne organizacije Radenska. Za letos načrtujemo 2,15 milijarde celotnega prihodka in akumulativnost 1,5 na povprečno uporabljena poslovna sredstva. Zaposlenih bomo imeli okoli 75 delavcev, razvoj pa je opredeljen v sklopu delovne organizacije. Naš razvoj gradimo na Banovcih, to pa pomeni koriščenje termo-mineralne vode. Za turizem in ekonomsko. Z njo namreč ogrevamo tudi prostore v novem hotelskem delu kopališča v Banovcih. Letos in prihodnje leto bomo vložili okoli 742 milijonov dinarjev. V nadzidku smo dobili 24 sob s 44 ležišči, energetski objekt, zasteklili smo srednji bazen in ga tudi obnovili. To je sicer prehodna rešitev, ki nam bo podaljšala sezono za 2 do 3 mesece. Analize trga so pokazale, da je zanimanje tujcev za Banovce veliko, zato bi se v občini Ljutomer morali dogovoriti o skupnih vlaganjih združenega dela, tako kot to že počno v drugih območjih, recimo v Murski Soboti, kjer so rezultat Moravske Toplice. Turizem je v naši občini še vedno le deklarativno opredeljena dejavnost in obenem razdrobljena. Smo sicer nosilec razvoja, s turizmom pa se ukvarjajo tudi drugi, tako da težko zaokrožujemo ponudbo.« Naj na rob okrogle mize z vodilnimi Ljutomerčani ponovimo naslovno misel o zastojih in prodorih v prehodnem obdobju, v katerem je ljutomerska lokalna gospodarska skupnost. Prvih je gotovo več kot drugih, toda ni da bi obupali. Nekaj izjem, vzemimo Tehnostroj, Mlekopromet, Krko, Muro in. še koga, dokazuje, da se tudi v kriznih časih da z voljo, pogumom in predvsem znanjem marsikaj doseči; ne zgolj v smislu preživetja, ampak napredovanja. STRAN 5 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 Vesno dvigajo z dna V prvih treh mesecih letošnjega leta je 255 delavcev trgovinske delovne organizacije Vesna iz Ljutomera, v kateri načrtujejo letos promet v višini 27 milijard dinarjev, realiziralo prodajo blaga v vrednosti 4,520 milijarde dinarjev. Od tega je bilo dohodka za 554 milijonov, čistega dohodka 489, od tega so za osebne dohodke namenili 450 milijonov dinarjev. Z uspešnejšim poslovanjem so se delavci manjše trgovinske organizacije v sozdu ABC Pomurka uspeli tudi po nominalno izplačanih osebnih dohodkih premakniti z repa lestvice po višini izplačanih OD. Trgovci Vesne namreč teže prodajo blago kot drugi, saj je ljutomerska občina po nominalno izplačanih osebnih dohodkih na zadnjem mestu v Sloveniji. Ob letos boljših rezultatih so v prvem četrtletju za sklade v Vesni namenili 34 milijonov dinarjev. Ob tem velja omeniti, da so v prvem četrtletju načrtovali ustvariti 18, drugem 22, tretjem 27 in zadnjem 33 odstotkov prometa. Seveda so to načrti. V delovni organizaciji pa vseeno upravičeno upajo, da jih bodo uresničili, saj so imeli v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1987 za 146,77 odstotka višji celotni prihodek. Prezreti pa ne gre, da se je načrtovani indeks prometa, ki naj bi se v prvih treh mesecih povečal za 18 odstotkov, dejansko povečal le za 16,63 odstotka. Direktor Vesne Emil Kuhar posebej opozaija na visok porast cen zaradi inflacije; hkrati sicer ugotavlja, da se je promet v začetku letošnjega leta sicer povečal. Ni pa prezrl, da se zaloge v trgovini povečujejo prek še sprejemljive meje. V Vesni so tudi ugotovili, da so obresti od blaga, ki leži v skladiščih, kljub inflaciji negativne. Rešitev vidijo v ustreznem zmanjšanju zalog oziroma večjem prilagajanju potrebam tržišča. V Vesni iščejo rešitev v pospeševanju prodaje blaga večje vrednosti, za katerega dajejo ugodnejše pogoje nakupa. Tačas velja ocena, da so z ukrepi uspeli, kar kažejo boljši poslovni rezultati in premik osebnih dohodkov z repa delavcev, zaposlenih v trgovinskih organizacijah Slovenije. B. Hegeduš KAREL ŠINKO IZ MURSKE SOBOTE - STROKOVNJAK IN INOVATOR ZA ZAŠČITO PRED ELEKTRIKO IN ZA ALRMNE NAPRAVE Alarmni sistem Karla Šinka in BBC-ja iz ZRN Vse težje življenje v zadnjih časih ima za posledico tudi vse več vlomov v trgovine in druge objekte, kjer se da najti kaj koristnega. Iznajdljivi in^v inovacijskem smislu nemirni Karel Šinko, sicer elektrikarski mojster iz Murske Sobote, je zato po lastni zamisli pripravil nov alarmni sistem. Inovatorstvo so pozitivno ocenili tudi predstavniki BBC-ja iz ZRN, s katerimi je sklenil pogodbo za montiranje svojega sistema, za katerega uporablja naprave, izdelane v BBC. Karel Šinko je namreč postal prvi zastopnik za montiranje BBC-jevih alarmnih naprav za severovzhodno Slovenijo, pa tudi sicer je prvi, ki novi sistem montira v Sloveniji. Doslej je lastni alarmni si-štem, kombiniran s sistemom BBC, montiral v soboškem Agro-servisu. V kratkem pa bo s svetlobnimi in zvočnimi alarmnimi napravami, ki ščitijo vse dohode v zgradbo, vključno z okni, opremil tudi Potrošnikovo Blagovnico in druge prodajalne. Velja omeniti, da je montaža alarmnih naprav v izvedbi Šinka za več milijonov cenejša, kot je bila iz direktnega uvoza. Sicer pa je Karel Šinko, ki je nekaj let delal tudi v Avstriji, v Pomurju znan kot priznan stro- tth Loške tovarne hladilnikov Tozd VITRINA LJUTOMER LE DVE MOŽNOSTI ZA SOBOŠKO PLATANO Ozdravitev ali stečaj 180-članski delovni kolektiv soboške lesne industrije Platana se že več let srečuje z motnjami v poslovanju. Te so bile v dobršni meri posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja, saj soboški lesarji niso bili edini, ki so se ubadali s težavami, dejstvo pa je, da so jih bolj čutili v tistih organizacijah, ki na zaostrene pogoje gospodarjenja niso bile pripravljene in se novim razmeram niso znale prilagoditi. Za kolektiv soboške Platane bo slednje gotovo držalo, saj je v zadnjih letih prerasel v kroničnega bolnika, njegovo zdravljenje pa je počasno in dolgotrajno. Bo pa še toliko težje, če ne bo upošteval ustrezne terapije, ki je v boljši organiziranosti, ustreznejšem odnosu do dela in predvsem večji kakovosti dela. Zaradi neurejenih razmer in nerešenih kadrovskih problemov je občinska skupščina s 1. majem še za eno leto podaljšala ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji, ki naj bi v tem času poiskala in našla vse ustrezne poti iz težkega položaja. Lahko bi celo zapisali, da je to zadnja priložnost in od vseh zaposlenih je zdaj v največji meri odvisno, kako jo bodo izkoristili. Zdaj sta ostali le dve možnosti, ozdravitev ali stečaj, pravijo v občinskem izvršnem svetu, slednjega pa si gotovo ne želi nihče, še najmanj pa zaposleni. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, kako bodo izkoristili še to zadnjo priložnost. Ceprav sanacijski programi v preteklosti niso dali pričakovanih rezultatov, prenekateri dogovori pa tudi niso bili uresničeni, kaže, da se zdaj razmere le začnejo spreminjati. Poslovno leto 1987 so sicer v Platani še končali z 250 milijoni dinarjev izgube, vendar je bila le-ta že za dve tretjini manjša kot leto pred tem, medtem ko v poslovanju v letošnjem prvem četrtletju nimajo več rdečih številk. Brez izgube bi bili tudi lansko leto, pravijo v Platani, če jih ne bi bremenile reklamacije na račun izvoza na ameriško tržišče, problem teh rešujejo še zdaj in bo vplival tudi na polletno gospodarjenje. Vseeno pa upajo, da bodo tudi polletje končali brez izgube. Če zastavljene naloge in dela opravijo, jim bo to vsekakor uspelo, saj imajo trenutno celo preveč dela. Roki so tesni, dela je treba pravočasno opraviti, zato so tudi uvedli delo v popoldanskem času. Vendar se je nekaterim na novi način dela težko privaditi in pozabljajo, da si je delo in dobro ime težko pridobiti, še posebno zdaj, ko je konkurenca na tržišču vse večja. Kratki roki in kakovost sta zdaj osnovna pogoja, če želijo vzdržati v borbi za tržišče. kovnjak in inovator. Še najbolj ga kot strokovnjaka za zaščito pred elektriko poznajo kmetje. Se nobenemu, ki mu je Šinko delal napeljavo, (od Metalurškega inštituta ima atestirne naprave za preverjanje, ali je z električno napeljavo vse v redu), elektrika ni ubila živine. V skromne pol ure ugotovi, kje je napaka. Karel opozarja, da kmetje najbolj grešijo, ko napeljujejo elektriko s »šušmarji« in posebej zaščitijo le nove hleve, nimajo pa posebnih galvanskih zemeljskih zaščit. Glede na številne pogine živine, ki jih ubije tok iz napajalnikov, ali požare zaradi nepravilne električne napeljave bi se le-to vsekakor izplačalo primerno urediti. Boris Hegeduš Sodelovanje z Elanom, od katerega so si v Platani veliko obetali, ni dalo rezultatov. Program smučk je Elan prenesel v Sevnico, ostali programi pa so bili za kolektiv naložbeno predragi. Tri-milijardno vlaganje v opremo, ki bi zaposlila 30 ljudi, kolektiv Platane ne bi zmogel, zato išče druge partnerje, s katerimi se dogovarja predvsem o poslovno-tehničnem sodelovanju. Tudi o združevanju so razmišljali, vendar v nobeni sorodni organizaciji ne kažejo zanimanja za kolektiv, ki se ubada s težavami v poslovanju. Le z lastno iznajdljivostjo in sposobnostjo se lahko izkopljejo iz težav in zdaj si predvsem veliko obetajo od dveh novih programov, ki so ju že lani zapisali v sanacijski program. Čeprav sta zanimiva oba, pa bolj kot program studio, ki vključuje pisarniško pohištvo, trenutno vliva upanje program roli, ki je namenjen široki porabi in zajema opremo za dnevne sobe, predsobe, spalnice in druge stanovanjske prostore. V Platani se zavedajo, da je z vsakim novim programom težko prodreti na tržišče, ker pa je to majhna proizvodnja in visoki kakovostni razred, programu roli V POMURJU MALO INOVACIJSKIH PREDLOGOV Domače znanje za razvoj Komisija za oceno inovacijskih dosežkov, ki so v fazi prenosa v proizvodnjo, pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje je po dolgem premoru spet obravnavala inovacijski dosežek, ki ga je ponudila obrtna zadruga Prlekije iz Ljutomera. Gre za stroj za etiketiranje steklenic za tovarno polnilne opreme delovne organizacije Radenska. Takšnih strojev v Jugoslaviji ne izdeluje nihče, obrtna zadruga pa je zbrala skupino strokovnjakov, ki bodo v enem letu pripravili prototip etiketirne-ga stroja in ga nekaj mesecev preskušali v Radenski. Izdelava teh strojev je zanimiva zato, ker gre za majhne serije in hitro prilagodljivost tržišču, saj bodo v poznejših letih izdelovali celo družino teh strojev. Na gospodarski zbornici je bilo rečeno, da je to prvi primer pri nas, da se drobno gospodarstvo povezuje s družbenim sektorjem, ne le pri izdelavi, temveč tudi pri uporabi domačega znanja. To pa je spodbudno in zaradi tega zbornica podpira pobudo obrtne zadruge. Pri izdelavi etiketirnega stroja bodo sodelovali tudi , strokovnjaki Radenske Jani D. Izdelujemo hladilne sisteme, hladilne in zamrzovalne komore za gostinstvo in turizem. Ob prazniku ljutomerske občine vam iskreno čestitamo! napovedujejo uspeh. Da bi ta program lahko dobro in v celoti obvladali, so v sanacijsko-inve-sticijskem programu posebej opredelili naložbe v tehnološko posodobitev. Ta je nujna, saj je več kot tri četrtine opreme zastarele in odpisane, s takšno pa si ne morejo zamišljati hitrejšega razvoja. Poldrugo milijardo dinarjev bodo letos namenili za tehnološko prenovo, sanacijsko-investicijski program pa predvideva tudi racionalizacijo proizvodnje. Celotno proizvodnjo naj bi preselili v eno proizvodno dvorano, drugo pa prodali, saj drugih virov za posodobitev proizvodnje tako rekoč nimajo. Vendar morajo zaposleni ta program osvojiti, ga sprejeti za svojega, pravijo v začasnem vodstvu delovne organizacije, saj sicer uspehov in rezultatov ne bo. Eden od problemov, s katerimi se že vsa leta ukvarjajo v Pla-tatani, so kadri. Teh je vedno primanjkovalo, zdaj, ko je kolektiv v težavah, pa je dobre strokovne kadre še toliko težje dobiti. Strokovnjakov za lesno stroko v Pomurju tako rekoč ni, zato so razpisali ta delovna mesta v drugih republikah in naleteli na nepričakovano velik uspeh. Če bodo imeli pri izbiri srečno roko, uspeh ne bi smel izostati. Poseben problem v tej delovni organizaciji predstavlja tudi odsotnost z dela. Dnevna abstinenca se giblje med 10'in 11 odstotki, saj manjka dnevno od 15 do 20 ljudi, zato skušajo zdaj rešiti predvsem to vprašanje. Nasploh je pripadnost kolektivu med zaposlenimi še vedno premajhna, zato tudi zdaj, ko je sezona, med delavci ni posebne pripravljenosti za delo v podaljšanem delovnem času. Večja zavzetost za delo pa bo nujna, če želijo izplavati iz težav. Navsezadnje so tudi osebni dohodki odvisni od rezultatov dela, zato bo treba poprijeti zdaj, ko so za to možnosti. 290 tisočakov, kolikor so znašali povprečni osebni dohodki v prvih štirih mesecih, sicer ni veliko, vendar ob rezultatih, ki so jih dosegali, še kar zadovoljivo. V vodstvu Platane se zavedajo, da se razmer čez noč ne da spremeniti, vendar zagotavljajo, da bi se s skupnim prizadevanjem celotnega kolektiva lahko že kmalu bistveno izboljšale. Z lanskimi prekinitvami dela so si napravili slabo uslugo na tržišču, saj dobre organizacije s takšnimi, kjer je položaj negotov, noče- GOSPODARSTVO LENDAVSKE OBČINE V PRVEM ČETRTLETJU Dva izgubarja Na prvi pogled se zdijo uspehi gospodarstva lendavske občine v treh mesecih letošnjega leta spodbudni, saj so ugotovili, da se je celotni prihodek (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem) povečal za 173 odstotkov, dohodek (po odbitku porabljenih sredstev in amortizacije) pa je višji kar za’ 224 odstotkov. Na taka povečanja je seveda najbolj vplivala inflacija, kljub temu pa ugotavljajo, da so rezultati tudi posledica povečane proizvodnje. K temu so dobršen delež prispevali v Naftinem tozdu Raziskave in proizvodnja nafte in plina, saj so odkrili nova nahajališča, ne gre pa zanemariti tudi povečane proizvodnje v Naftinem tozdu Petrokemija; večja je bila še v dolgovaški Opekarni, v tozdu Poljedelstvo in govedoreja ... Skupaj je bila večja za 15,2 odstotka. Zal pa ta visoki odstotek ni povsem realen, saj letošnja industrijska proizvodnja ni toliko večja zaradi vsakoletne nenehne rasti, ampak tudi zaradi manjše proizvodnje v lanskem primerjalnem obdobju, ko je bila manjša zaradi motenj na tržišču. Gospodarstvo lendavske občine pa ima v teh treh mesecih žal tudi dva izgubarja: Naftin tozd Petrokemija in Primatovo temeljno organizacijo združenega dela Skladiščna oprema. Izguba obeh znaša 5 milijonov 187 tisoč dinarjev.. Letošnja izguba teh dveh je štiriin-polkrat večja od lanske, ko je bilo sicer pet izgubarjev. Morda še podatek o osebnih dohodkih! V povprečju so znašali 415.885 dinarjev, kar je za 175 odstotkov več kot leto prej, in so bili realno višji za 2,7 odstotka. Najnižje osebne dohodke so imeli v Gradbeniku, Opekarni, Deiozi, Planiki in v Gidosovem tozdu Obrtno inštalacijska dela. S. Sobočan jo sodelovati. Slabe izkušnje v preteklosti so imeli tudi zaradi neorganizirane lastne prodajne službe. Slovenijales trgovina, preko katere so prodajali izdelke, svoje vloge ni opravila, zato so si v Platani zdaj zastavili drugačne poti. Zdaj tudi sami sodelujejo s kupci, poiskali so nove poti in navezali nove stike in rezultati se že kažejo predvsem v zasedenosti proizvodnih zmoglji- V Platani si zdaj veliko obetajo predvsem od novih programov studio in roli. Res, da je z novimi izdelki težko prodreti na tržišče, vendar majhne serije in visoki kakovostni razred zagotavljajo uspeh. Foto: Nataša Juh-nov vosti. Zdaj že sami prodajajo okrog 70 odstotkov proizvodnje, zalog pa tako rekoč nimajo. Če bi se zanesli zgolj na Slovenijales trgovino, bi morda ustvarili le 40 Soboške strojepiske druge v SRS Na Ptuju je bilo ob dnevu mladosti republiško tekmovanje učencev srednjih šol v strojepisju in stenografiji. V Srednji družboslovni, ekonomski, naravoslovni in matematični šoli na Ptuju, ki je bila organizatorica in gostiteljica mladih iz desetih slovenskih šol, seje pomerilo 51 strojepisk in ste-nografk. Med njimi je bila tudi ekipa s Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota in je v konkurenci strojepisk z mehaničnimi pisalnimi stroji zasedla odlično drugo mesto. S tem so nadaljevali uspešno tradicijo te soboške srednješolske ustanove, ki se že vrsto let ponaša z visokimi uvrstitvami. V posamični konkurenci pa so učenke Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota zasedle naslednja mesta: četrta je bila Tatjana Pintarič, peta Silvija Šebok, osma pa Simona Novak. M. J. ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA razpisuje a) 1 štipendijo za študij na FSPN smer novinarstvo b) 2 štipendiji za študij FSPN smer novinarstvo z obveznim študijem madžarskega jezika Pri razpisu pod točko a imajo prednost študentje iz višjih letnikov, pod točko b pa je pogoj aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika. Kandidati naj pošljejo pisne vloge do 20. junija 1988 na naslov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/I. ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA odstotkov prometa, pravijo v Platani, zato je bila odločitev o lastni komercialni službi upravičena. Kakorkoli že, v Platani se je končno le začelo nekaj premikati. A prvi rezultati jih ne bi smeli uspavati, saj bo do popolne ozdravitve poteklo še precej časa. Vsi zaposleni se bodo morali tudi zavesti, da je začasno vodstvo prišlo v kolektiv predvsem zato, da bi jim pomagalo iz težav. Iz njih pa bo možno le s skupnimi močmi in skupnimi prizadevanji. Zato mora biti zdaj edini in skupni cilj ozdravitev, saj je od te v največji meri odvisna socialna varnost vseh delavcev. Ludvik Kovač STRAN 6 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 kmetijska panorama ALI LETOS ŠE ZADNJIČ?—----- Z RAKETAMI PROTI TOČI Lanski 25. julij, za njim pa še 3. in 9. avgust bodo še dolgo ostali v spominu pomurskih kmetijcev. Katastrofalno neurje s točo je v nekaj minutah uničilo sadove njihovega dela, posledice pa bodo čutili še nekaj let. Predvsem v trajnejših nasadih, kjer še letos in tudi prihodnje leto ne bo pričakovanega pridelka. O vzrokih neučinkovitosti obrambe pred točo je bilo po teh katastrofah veliko govora, bila je imenovana posebna komisija za analizo akcij obrambe pred točo, hkrati pa postavljena odločna zahteva kmetijcev, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti. Res je sicer, da noben sistem obrambe pred točo v svetu ni stoodstotno zanesljiv, izkušnje pa potrjujejo, da se ob dobro izpeljani akciji posledice lahko vsaj omilijo. O tem, kako izboljšati učinkovitost obrambe pred točo, so v lanskem letu veliko razpravljali, vendar, kot kaže, naredili bore malo. Kmetijci v severovzhodni Sloveniji so ob prenosu sistema obrambe pred točo iz Žikarc na Lisco opozarjali, da to ne bo prispevalo k večji učinkovitosti, saj je težko voditi obrambo iz enega centra na tako velikem območju. Radarski center na Lisci pokriva namreč območje severovzhodne in osrednje Slovenije in upravlja s 138 strelnimi mesti, od katerih jih je 57 na območju severovzhodne Slovenije. Celotni sistem obrambe pred točo je zasnovan na enem radarju in enem računalniškem sistemu, zato ga ni mogoče preverjati. Računalniški program ni bil prilagojen avtomatičnemu beleženju smeri in hitrosti gibanja oblakov, temveč so se ti podatki vnašali v program na osnovi meteoroloških napovedi. Mreža strelnih mest je prilagojena idealnim razmeram in ni upoštevan morebiten izpad strelnega mesta. Problemi se pojavijo, če je potrebno sočasno voditi več akcij na različnih območjih. Zaradi vsega te- Skrbi za večjo pridelavo hrane posvečajo v Pomurju že vrsto let posebno pozornost. V zemljiške posege za izboljšanje kmetijskih površin je bilo vloženih veliko sredstev, saj je bilo samo v soboški občini v zadnjih desetih letih melioriranih blizu 6.500 hektarjev zemljišč, zložbe pa so opravili na nekaj manj kot 5 tisoč hektarjih. Prav razdrobljenost parcel je v Pomurju še največja ovira za večjo pridelavo, zato zdaj pospešeno delajo na razrešitvi tega vprašanja. Žal pa pri zložbah vedno in povsod ne gre povsem gladko, saj ob posegih v posest nemalokrat naletijo na odpore posameznikov. Tradicionalna navezanost na »svojo« zemljo cesto prevlada pred drugimi interesi, tudi pred tistimi za večjo pridelavo. Nekaj podobnega se je zgodilo pred kratkim tudi v Moravskih Toplicah, kjer so v lanskem letu opravili zložbe kmetijskih zemljišč. V našem uredništvu se je oglasil Evgen Obal iz Moravskih Toplic in potožil, da je bil pri zložbah oškodovan. Okrog 4 hektarje obdelovalne zemlje ima in na njej redi 18 glav govedi. Vso potrebno krmo pridela v glavnem doma, saj seje največ koruze, nekaj pa tudi pšenice. Slednjo predvsem zaradi slame, ki jo rabi za nastil, zrnje pa oddaja. Čeprav bi z zložbo moral biti zadovoljen, saj je zdaj dobil obdelovalno zemljo v dveh parcelah, pa kaže, da le ni tako. Na ena in polhektarski parceli je zasejal koruzo, druga parcela pa je ostala prazna. Čeprav je le nekaj vstran od njegove prejšnje parcele, pravi, da je manj kakovostna, predvsem pa slabo gnojena. Svojo je redno gnojil tudi s hlevskim gnojem in razlika, pravi, je opazna že na prvi pogled. Kaže, da bo Evgen vztrajal pri svojem in če tudi bo moral število živine zmanjšati, te zemlje zaenkrat ne namerava obdelovati. Skušali smo ugotoviti tudi drugo plat in oglasili smo se na komiteju za kmetijstvo občine Murska Sobota. Ervin Pitz, predsed nik komiteja, je s tem problemom seznanjen, vendar pravi, da so naredili vse, da bi bili udeleženci zložbenega postopka zado-Razumljivo je, da po voljni. ga so bile postavljene zahteve, da se ponovno aktivira radarski center v Žikarcah, vendar je vse ostalo le pri zahtevah. Odgovorni za obrambo pred točo pravijo, da bi bilo to nesmotrno, saj je radarska oprema v Žikarcah zastarela, za novo pa Sistem obrambe pred točo v Sloveniji se financira iz dveh virov. Za postavitev sistema in nove naložbe se sredstva zagotavljajo iz republiškega proračuna, za delovanje sistema pa se zbirajo sredstva v okviru samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo. V Sloveniji sta organizirani dve takšni skupnosti, ena za območje severovzhodne Slovenije in ena za območje osrednje Slovenije. Po cenah bo letošnja obramba pred točo stola okrog 4 milijarde dinarjev. ni sredstev. Tudi strelnih mest niso povezali, daj je to prav tako povezana z naložbami in tako ostaja zaenkrat vse po starem. Mnenja o tem, ali je obramba pred točo sploh še smotrna, so si v Sloveniji deljena. Bila je izdelana posebna študija, ki obsežno analizira učinkovitost obrambe in pri tem ugotavlja, da v preteklosti ni bila ravno preveč učinkovita. O njeni usodi bodo dokončno odločili v republiškem izvršnem svetu Vztrajanje za vsako ceno opravljenih zložbah lastniki ne morejo dobiti svojih prejšnjih zemljišč, saj bi potem bile zložbe »Trdim, da sem oškodovan,« pravi Evgen Obal, »saj bo potrebno veliko vlagati, preden spravim zemljo v takšno stanje, kot je bila moja njiva.« ZLOZBE TUDI V PESKOVCIH IN KRIŽEVCIH Melioracijska in zložbena dela na območju katastrskih občin Peskovci in Križevci, ki so zajeta tudi v dolgoročnem načrtu soboške občine, bodo letos v polnem teku. O tem nas prepriča že izvajanje določenih melioracijskih del, ki terjajo, da se čimprej opravijo tudi zložbe. Sicer pa je o tem sprejeta tudi občinska odločba in ni nobenih zadržkov za nadaljevanje del. In za kaj gre? Kmetijska zadruga Panonka iz Murske Sobote je konec letošnjega aprila predlagala uvedbo zlož-benega postopka zemljišč v delu katastrskih občin Peskovci oziroma skupščini, za zdaj je znano le to, da bo letos obramba še delovala. Prav zaradi negotovosti obstoja obrambe pred točo tudi ni bilo večjih novih naložb in so obstoječi sistem le nekoliko izpopolnili. Radarska oprema na Lisci je bila pregledana in servisirana ter zagotavljajo, da bo delovala, podobno zagotavljajo za sistem zvez. Vzpostavljena je večja kontrola nad strelci in urejen sistem njihovega nagrajevanja, prav tako pa so poostrili tudi nadzor nad raketami in ne prevzemajo serij, ki niso kakovostne. V centru na Lisci pa se še vedno ukvarjajo s kadrovsko problematiko, tako po številu kot po strokovni zasedbi. Veliko polemik v preteklosti je bilo v Sloveniji tudi o tem, ali raketna ali letalska obramba. Odločili so se za kombinirano, z zvezo letalskih organizacij pa so se dogovarjali, da bi letalsko obrambo razširili z mariborskega tudi na druge letalske centre. V programu je bil tudi soboški, vendar tudi do uresničitve teh zamisli ni prišlo. Posredi so spet materialni problemi, saj letalska obramba brez učinka. Obalovim so šli celo toliko v pomoč, da so njivo dali preorati ter poapniti in'pognojiti z mineralnim gnojilom. Če bi na tej površini še pravočasno zasejali koruzo, pridelek ne bi smel izostati. Vendar Obalovi vztrajajo pri svojem in njiva je še prejšnji teden bila prazna. »Ne moremo dovoliti, da bi zemlja ostala in Križevci v Prekmurju, ki so v lasti občanov Peskovec in okoliških vasi ter v družbeni lasti, in sicer kmetijske zemljiške skupnosti in ABC Pomurke. Površina je 195 hektarjev in je razdeljena kar na blizu 1500 parcel. Povprečna velikost le-teh je komajda 13 arov. Po zložbi se bo število parcel zmanjšalo za 3 do 4-krat, pri čemer bo povprečna velikost parcele okrog pol hektarja. Idejno zasnovo ureditve zloženega območja'je že marca letos izdelal Geodetski zavod SR Slovenije v sodelovanju s KZ Panonko, kmetijsko zemljiško zahteva usposobljeno ekipo, ki mora biti vedno pripravljena za akcijo, in seveda tudi ustrezno opremo. Tako zaenkrat ostaja le letalska obramba v Mariboru, ki pa naj bi pokrivala tudi del Pomurja. O problematiki obrambe pred točo je razpravljal tudi soboški občinski izvršni svet, ki je že v februarju ugotovil, da nekatere aktivnosti ne potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno. Stališče izvršnega sveta je, da je nujno potrebno izpopolniti kadrovsko zasedbo na Lisci, izpopolniti programe računalniške obdelave in zagotoviti potrebna sredstva za delovanje obrambnega sistema. Zato se je tudi strinjal s predlogom, da se sredstva, ki naj bi bila odpisana na račun zbranih prispevkov iz katastrskega dohodka, namenijo za usposobitev obstoječega sistema obrambe pred točo. Še naprej pa vztraja pri zahtevi, da je treba strelna mesta zgostiti in prerazporediti, prav tako pa v obrambo vključiti tudi druge letalske centre. Čeprav so si mnenja o učinkovitosti obrambe pred točo deljena in njena usoda negotova, pomurski kmetijci vztrajajo pri tem, da ga je treba ohraniti in še bolj izpopolniti. Osnovni cilj pri. tem namreč mora biti, da zavarujemo čim večjo količino pridelane hrane. Zaveda-mo se, da noben sistem ni povsem zanesljiv, pravijo kmetijci, vendar če nam uspe preprečiti vsaj polovico škode, smo namen s tem že dosegli. Ludvik Kovač neobdelana,« pravi Ervin Pitz, »in v skrajnem primeru se bomo morali poslužiti najbolj neprijetnega postopka, kar pomeni, da jim bomo parcelo začasno odvzeli in dali v obdelavo drugemu.« In kaj pravijo o zložbah v Moravskih Toplicah drugi udeleženci? Vsi seveda niso povsem zadovoljni, vendar z novim stanjem se je treba sprijazniti in sčasoma se bodo nanj tudi privadili. »Čeprav je bilo rečeno, da bo vsak udeleženec zložbenega postopka dobil nekaj zemlje tudi pri hiši, smo ostali brez te zemlje,« pravi Franc Talian, ki je zdaj dobil del bivše Obalove sporne njive. Najprej so nam dodelili Obalov travnik za našo hišo, vendar stvari so se zapletle in pustili smo mu ta travnik, zdaj pa so spet težave zaradi njive. Tisti, ki so bolj glasni, po navadi svoje tudi dosežejo. Mi ob hiši zdaj nimamo tako-rekoč nič in še tistih nekaj kvadratnih metrov, kjer je bila prej pot, ni rešenih. Upam pa, da se bo to uredilo, saj bi se tako vsaj meja ob hiši izravnala.« L. Kovač skupnostjo, komitejem za kmetijstvo in gozdarstvo soboške občine in zložbenim odborom. Po ceniku Zveze vodnih skupnosti Slovenije bo za hektar površine potrebno 'zagotoviti 521 tisoč dinarjev. Stroški izvajanja del bodo trimesečno usklajevali na Odboru za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, ki zagotavlja pokritje 90 odstotkov stroškov. 5 odstotkov potrebnega denarja bo zagotovila kmetijska zemljiška skupnost, enak odstotek pa tudi sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. M. Jerše STROKOVNJAKI SVETUJEJO Zatiranje pirnice med širokolistnimi kulturami Pirnica se čedalje bolj pojavlja med različnimi poljščinami. Z raznimi nepravilnimi mehaničnimi načini zatiranja (krožna brana, freza) smo pirnico celo razmnožili, namesto da bi jo zatrli. Prava žarišča pirnice pa so stare meje med parcelami, od koder se širi na vse strani. Pirnico uspešno zatiramo v kolobarju s totalnimi herbicidi (roundup, ciko-dor), vendar ne sedaj med rastjo poljščin. Mehanično zatiranje na močno zapleveljenih površinah daje slabe rezultate, zato jo moramo na žalost kemično zatirati. V širokolistnih poljščinah (krompir, sladkorna in krmska pesa, fižol, bob, soja, grah, buče, ka-pustnice itd) imamo na voljo dva pripravka: fusilade super 3 — 4 l/ha ali targa 2—3 l/ha Zatiranje plevelov v koruzi po vzniku N zadnjem času imamo čedalje več problemov v posevkih koruze po vzniku, čeprav smo po setvi pred vznikom uporabili primerne kombinacije. Tudi povečani odmerki posameznih pripravkov nam ne dajejo željenih rezultatov. Najpogostejši pleveli, ki se množično pojavljajo, so bela metlika (po domače loboda), ščir, slak, osat in pirnica. Pojavljajo se še drugi pleveli, vendar v manjšem obsegu in zaenkrat še ne povzročajo večjih preglavic. Preživele ali odporne plevele na manjših površinah opravimo, če je to možno mehanično (oko-palnik, motika). Na večjih površinah pa moramo kemično zatirati. Belo metli-ko in ščir uspešno zatiramo s herbicidi: lentagran EC 1,5—2 l/ha ali lentagran WP 3 kg/ha ali basagran 3—4 l/ha Na osnovi istih pripravkov Bela metlika OB TEŽAVAH VENDARLE USPEŠNO Na neurejene razmere v gospodarjenju pomurski kmetijci opozarjajo že ves čas, vendar se položaj v tem času ni bistveno izboljšal. Lanskoletni ukrepi zvezne vlade so najbolj prizadeli živilskopredelo-valno industrijo, ki je morala celo znižati cene nekaterih izdelkov. Neurejena cenovna razmerja so tako presegla vse normalne meje, čutili pa so jih tudi živinorejci, saj predelovalna industrija ni bila sposobna ponuditi višjih cen. So pa zato toliko bolj presenetljivi rezultati gospodarjenja pomurskega kmetijstva v letošnjem prvem četrtletju. Ti so tako po fizičnem obsegu kot po finančnih rezultatih ugodnejši kot v industriji. Gledano seveda v celoti, saj so tudi v kmetijstvu organizacije združenega dela, ki so četrtletno poslovanje končale z rdečimi številkami. Med temi najbolj izstopa tozd Prašičereja Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki je v tem času »ustvaril« kar za 350 milijonov dinarjev izgube. Kar zadeva količinsko proizvodnjo, so zastavljeni načrt v glavnem uresničili, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa povečini tudi presegli. V Pomurju so v letošnjih prvih treh mesecih odkupili 6.446 goved ali za dobrih 13 odstotkov več kot lani v enakem času, za skoraj 10 odstotkov so presegli tudi odkup prašičev, ki so jih zaklali nekaj več kot 49.500. kljub nespodbudnim cenam v začetku leta pa so za 3 odstotke presegli tudi odkup mleka, saj sta ga obe pomurski mlekarni prevzeli nekaj več kot 14 milijonov litrov. Temu ustrezno je povečala proizvodnjo tudi predelovalna industrija, saj so imeli le nekoliko manj mesnih in kafilerijskih izdelkov, občutneje pa je padla izdelava masla in trdih sirov. I K ač Odmerki pripravkov so navedeni za pirnico, ko ima ta normalno razvita 2—4 liste. Fusilade super uspešno deluje tudi na enoletne travnate plevele (kostreba), ko imajo ti 2—3 liste v odmerku 1 —2 l/ha. Na isti površini priporočamo v polnem odmerku samo enkratno uporabo v istem letu. Targa je novejši herbicid, ki se uporablja prav tako v širokolistnih kulturah ne glede na njihovo velikost. Enoletne travnate plevele uničuje v količini 1 — 1,5 1/ ha vključno kostrebo in muhvič, za pirnico pa v že priporočenem odmerku. Delovanje omenjenih herbicidov je počasno, vendar so dobro vidni znaki po 10 dneh. Geza Džuban, dipl. inž. agr. Srhkodlakavi ščir oziroma njihovih snovi so kombinacije z atrazinom: clap 3—4 l/ha ali laddok 4—5 l/ha Posebnosti posameznih so naslednje: Lentagran zelo dobro zatira ščir in belo metliko, vendar ne uniči slaka. Basagran deluje tudi proti slaku. Clap (lentagran + atrozin) ima izražene lastnosti basagrana, delno zatira tudi slak, zelo dobro ščir in belo metliko. Vse omenjene herbicide uporabljamo, ko ima koruza 2—4 liste. Poznejša uporaba ima slabše učinke. Slak zatiramo (vendar ne v celoti) s sredstvi na osnovi 2,4 D — pri nas je to de-herban (deherban A) do 1,5 l/ha, vendar koruza naj ni višja od 15 cm. Pirnice v tem času praktično ne moremo več zatirati. Za zatiranje le-te imamo na voljo druge rešitve na različnih mestih v kolobarju. Džuban Geza, dipl. inž. agr. STRAN 7 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 ZLATI E LJUTOMER tehnostroj Za traktorski kotalni prekucnik s cisterno in deponatorjem gnojnice v zemljo je prejel Tehnostroj VELIKO ZLATO MEDALJO. Za pnevmatski trosilnik mineralnih gnojil je prejel SREBRNO MEDALJO. Za prikolico za rinfuso s podvozjem, ki ima kolesno krmiljenje, je prejel ZLATO MEDALJO. Za trosilnik gnoja na univerzalnem podvozju 15 ton je prav tako prejel SREBRNO MEDALJO Za škropilnico z montirano napravo za tekoče umetno gnojenje je prav tako prejel VELIKO ZLATO MEDALJO. Za nadgradnjo na Tamu 260 — kotalni prekucnik je prejel ZLATO MEDALJO. Na nedavnem 55. kmetijskem sejmu v Novem Sadu je prejel Tehnostroj Ljutomer največjo nagrado med jugoslovanskimi izdelovalci kmetijske mehanizacije KRISTALNI ŠAMPIONSKI POKAL ZA IZDELAVO SODOBNIH STROJEV IN NAPRAV, KI PREDSTAVLJAJO OSNOVO ZA UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ V KMETIJSKO PROIZVODNJO To so rezultati sodelovanja s strokovnjaki, kmetijskimi kombinati, inštituti, kmetijskimi fakultetami in kmetovalci celotne Jugoslavije. Tehnostroj nadaljuje s pripravami za izdelavo univerzalnih transportnih sredstev, na katera bo mogoče montirati vse doslej razvite nadgradnje v Tehnostroju. KOLEKTIV TEHNOSTROJA SE PONOSNO PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE LJUTOMER! Škropilnica na podvozju Trosilnik hlevskega gnoja za podvozje Cisterna z deponatorjem na univerzalnem podvozju marles TOZD MASIVNO POHIŠTVO LJUTOMER PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI IZDELKI SEDEŽNEGA KUHINJSKEGA POHIŠTVA Ob prazniku ljutomerske občine iskrene čestitke! STRAN 8 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 kulturna obzorja JKNNK TRIBUNA V LJUTOMERU ZENITOVANJSKA SKRINJA IZ PREKMURJA Z LETNICO 1882 (na ogled v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti) Ob izidu knjige Ljudsko izročilo Prekmurja SLOVENSKI PISATELJI 0 SLOVENSKI USTAVI Na četrtkovi javni tribuni v ljutomerskem hotelu Jeruzalem o »alternativni« slovenski ustavi — organizirala jo je občinska konferenca ZSMS Ljutomer — je množica zbranih dobre tri ure poslušala, a tudi dejavno sodelovala v izmenjavi mnenj z gosti, slovenskimi pisatelji in sociologi: Spomenko Hribar, Dimitrijem Ruplom, Tonetom Peršakom in Francetom Bučarjem. Ti so v bistvu jedro skupine, ki je pripravila gradivo za slovensko ustavo in je v aprilu izšlo v knjižni obliki pri Časopisu za kritiko znanosti. Nosilne teze oz. načela gibanja za novo ustavo so: politični pluralizem brez vnaprejšnje vodilnosti katerekoli stranke, družbeni odnosi postindustrijske oz. postmoderne družbe, ki temeljijo na spoštovanju individualne in narodne osebe; na varovanju okolja, racionalni tehnologiji in samoupravljanju oz. samoorganizaciji, kultiviranje in intelektualizacija dela, nacionalna suverenost in enakopravnost ter ločitev zakonodajne, sodne in izvršne oblasti. Če smo prav razumeli, je bila osnova za gradivo postavljena že v 57. številki Nove revije, v njem pa je — po besedah Toneta Peršaka — tudi program s humanističnim obeležjem. Nova ustava je — tako Spomenka Hribar! — zasnovana na človeških pravicah in državljanskih svoboščinah. Vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu — tako France Bučar! Zdajšnja »politična odjuga«, razglašena sicer kot »slovenska pomlad«, naj bi bila nekakšen začetek novega duhovnega gibanja, četudi na bolj ali manj nezavedni ravni. Med spremljanjem ljutomerske javne tribune Slovenski pisatelji o slovenski ustavi smo se večkrat zalotili pri pomisli na tabore pred 120 leti, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski; podoben žar, zanesenja-štvo, predanost stvari med udeleženci, le da v bistveno drugačnih časih in razmerah. Spoznali smo sociološki in narodni pogled na ustavni razvoj, slišali filozofske, humanistične, svetovnonazorske utemeljitve, dobili v premislek več lastnih opredelitev gostov, s katerimi ni nujno, da bi se morali strinjati. Nedvomno pa je izjemnega, izvirnega pomena teza, ki se tiče okolja. »Naravo moramo, še preden pomislimo, da bi jo varovali za človeka, obvarovati pred njim; pravica do okolja je pravica okolja nad človekom, ne pa pravica človeka nad okoljem; iz tega, da ima človek pravice predvsem kot živo bitje, neposredno izhaja, da so naravne meje teh pravic, ki jih priznavamo človeku kot vrsti, pravice drugih vrst živih bitij. Središčna misel vseh teh stavkov pa je misel o svetosti življenja, o tem, da človek ni gospodar (subjekt), marveč dedič življenja.« (Člaude Levi-Strauss) Podobno kot v uvodnem delu Gradiva za slovensko ustavo je bilo tudi na javni tribuni izrečeno, da »teze izhajajo iz predpostavke o dozorelosti slovenskega naroda, da sprejme svojo lastno ustavo, ki ne bi bila derivat niti sovjetske niti jugoslovanske. O tej dozorelosti ne priča le zgodovinska, ampak tudi današnja zveza demokratičnih slovenskih političnih sil, ki jih je mogoče povzeti z gibanji za nacionalno, politično, družbeno-ekonomsko, kulturno-intelektualno, generacijsko in spolno demokracijo; ter z njihovimi opredelitvami za tržno ekonomijo, civilno družbo in pravno državo. Teze izhajajo iz samoodločbe slovenskega naroda, na podlagi katere se Slovenci dogovarjajo o skupnih zadevah z drugimi narodi, pri čemer vztrajajo pri načelu, da Slovenija svoje notranje politične, zakonodajne, kulturne in druge zadeve ureja samostojno.« Zbrani so se s ploskanjem opredelili za to, naj Slovenija po temeljiti javni razpravi izoblikuje in sprejme najprej svojo ustavo, s katero se bo konstituirala kot suverena država, in šele nato preide k razpravi o ustavi Jugoslavije kot zveze suverenih držav. Branko Žunec IZ LJUDSTVA - ZA LJUDSTVO ZBOROVODJE 0 ZBOROVSTVU Zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov pomurskih osnovnih šol z zadovoljstvom ugotavljajo, da znanje o zborovstvu in kakovost izvedb na revijah vedno bolj rasteta. Še pred enim desetletjem je bilo ob zborovskih razmišljanjih veliko motečega in kaže, da so vsakoletni zborovodski seminarji za severovzhodno območje Slovenije zborovodjem zares veliko koristili. Iz letošnjega leta lahko doslej primerjamo tri pomurske revije: v radgonski, soboški in ljutomerski občini. Zborovodje ljutomerske občine že več let želijo, predvsem zaradi medobčinskih revij, ki so bile praviloma prej kot letos, da iz tradicionalnih okvirov, ko revijo praviloma predstavijo ob dnevu mladosti, prestavijo na zgodnejši čas, a jim to ni uspelo. Tako vsako leto na revijo pač pošljejo zgolj enega predstavnika. Letos je bilo drugače, saj je lendavska ZKO, ki je bila organizator, razpisala revijo zelo pozno, 27. maja, v kulturnem domu Petofi Šandor, v Dobrovniku. Letos tako žal ni bilo mogoče slišati pevcev lendavske občine, saj zborovodje niso želeli nastopiti in sta na omenjeno revijo poslali prijavo samo odranska in črenšovska zborovodkinja. V zadnjih letih je občine Lendava v zborovski dejavnosti na zares nizki kakovostni ravni — vendar vsega ni mogoče pripisati samo slabi kadrovski zasedenosti. . Zborovodje soboške občine na svojih aktivih ugotavljajo, da se že nekaj let na revijah pojavljajo isti zborovodje. Menim, da je lahko edina prava motivacija za uspešno delo zbora javni nastop, ki si ga vsi pevci zelo želijo. . . Sicer pa lahko minule letošnje revije pohvalimo. Vanje je bi o vneseno veliko mladostne svežine in prikazano celoletno, trdo delo pevcev in zborovodje. Pohvalimo lahko zanimivo izbrane programe, ob tem pa povemo, daje zborovske literature iz leta v leto manj m da je na tem področju zares porazno stanje. Tako zborovodje posegajo po že znanem, tolikokrat prepetem gradivu, da za pevce, zborovodje in poslušalce ni več zanimivo. . . Velik napredek je bilo slišati tudi v upoštevanju dinamičnih in agogičnih znakov in čisti intonaciji. ; . . Žal veliko tega znanja nekaterim zborovodjem semanjka zato e nujno, da se vedno znova izobražujejo, za kar je oblika vsakoletnih žborovodskih seminarjev dobrodošla in nujna. Smilja Ga er Pri Pomurski založbi (zbirka Panonika) v Murski Soboti je pravkar izšlo knjižno delo Šte-van Kuhar, Ljudsko izročilo Prekmurja. Gradivo zanj je zbral, uredil in spremno besedo napisal prof. dr. Vilko Novak. »... Pa veliko poštenje si je za-sliižo pokojni med slovenskim ljudstvom. Častni venec bi moglo ono plesti okoli njegove glave i z svojega spomina ga nikdar ne bi smelo zbrisati. Kaj je bio pokojni za slovensko ljudstvo? Njegov ljubite!, njegov pisatel. Ljubo je svoj rod slovenski in iz te Ijiibavi do njega je vnogo pi-sao slovenski. Pisao je v maternem jeziki, naj dokaže, da ljubi svoj narod, naj pokaže, ka se ne sramuje svojega maloga materinskega jezika i svojega maloga naroda. Slovensko ljudstvo naj slovensko ostane, to more naš namen i naše delo biti.« Tako je J. Klekl ml. v Kalendarju za 1916. označil »prvega med prekmurskimi Slovenci, ki je začel sestavno zapisovati ljudske pesmi in pripovedno izročilo, delno tudi po znanstvenih glasoslovnih določilih in je do najnovejšega časa zbral največjo množino. Zato zavzema še danes osrednje mesto med zapisovalci v svoji rodni krajini.« Prof. dr. Vilko Novak je sicer v spremni besedi Ljudskega izročila Prekmurja obširneje, na znanstveni, strokovni ravni raz- Pomisel So TUDI KULTURNE OBJEKTE MORAMO VAROVATI Ali je muzej na prostem ogrožen? Zamisel, da bi v neposredni bližini hotela Lipa v Lendavi uredili muzej na prostem, se počasi uresničuje. Kulturna skupnost in kulturnih organizacij sta doslej uspeh postaviti nekaj objektov, ki p čajo o naši preteklosti. Na prostoru za muzej na prostem so z^mlm z Mure, stara vinogradniška stiskalnica, fosilni hrast, pre fai^bi’ da bodo kmalu postavili tudi stari vodnjak. Muzej na prostemi naj। bi tudi obogatil naš turizem, žal pa se v zadnjem času dogajajo nekatere neprijetne stvari, ki kažejo naš odnos do starih predme . J so v stari mlin vdrli neznanci in ga poškodovali, pa tudiis staro . spalnico ni nič drugače. Akademski kipar Ferenc Kiraly. ki: t najbolj prizadeva za uresničitev ideje o muzeju na prostem, p , potrebno te objekte zavarovati tako, da bi prostor ogr , ves trud zaman. Prav bi bilo tudi, če bi stan mlin z Mure kii so ga te dni prekrili, dali nekomu v najem, da bi v njem prodajal izdelke iz moke in objekt tudi vzdrževal. Tako bi lahko turistom pokazal objekt •njim v njem ponudili tudi spominke. V bližin. muzejt na pros em bo kmalu začelo delovati lendavsko letno kopališče Skoda da prostor ni ograjen z ograjo kopališča, saj bi bil tako bo j janj D Spominjam se še žugajočega prsta mojega pokojnega učitelja, ki se je na stara leta zabubil v veliki učilnici sta-njevske osemletke mčd grmado knjig, da si sprva nisem upal blizu, a ko mi je porinil v roke, moralo je biti nekje v drugem, tretjem razredu, Robinsona Crusoeja, sem skorajda vsak večer pri-racal k njemu. Priznam, napeta zgodba samotarja na otoku me je tako navdušila, da sem jo razprto položil na knjižno polico iznad postelje, seveda z ilustracijo moža, ki zaman rine čoln v morje, in jo vsak večer vsaj prelistal. Ne, ne, Ostržek je bil morda mnogo, mnogo prej, toda Robinson, pa baron Munchausen, sta opravila svoje. Odslej me je zabolelo vsako barbarsko ravnanje s knjigo. Rekli so mi: v knjigi je duh. Tam med vrsticami je mož, ki zna pripovedovati. Obračal sem stran za stranjo in priznati moram, da sem zvedel o življenju mnogo več kot v vseh šolah, ki sem jih obiskoval. In niti sanjalo se mi ni, seveda takrat, ko sem še prebiral Ukano, Vojno in mir, Davy-ja Crocketta in Buffala Billa, da bom tudi jaz nekega lepega dne napisal knjigo, da bo tudi moje ime stalo v knjigarnah, knjižnicah, šolah . .. Ves ta morda sentimentalni uvod ne bi bil potreben, če me pred dnevi ne bi prizadelo skorajda vandalsko dejanje s KALMAN je naslov dokumentarne radijske igre Ferija Lainščka in Branka Žunca, ki jo bodo v režiji Igorja Likarja posneli na radiu Ljubljana, (gotovo vsaj del) pa bomo predvajali tudi na soboškem radiu. Domačijska je tudi tematika — kalvarija Kolomana Sočiča in njegove družine (žene Ane in sina Franca) iz Dolenec, ki so septembra lani zaradi neurejene ceste zapustili državo in se iz Prekmurja odselili v Monošter v Porabju na Madžarskem. Na terenu bo snemanje potekalo v juniju, med interpreti vlog bo profesionalec le glavni junak (zaigral ga bo Polde Bibič), sicer pa bodo nastopili soboški gledališčniki in naturščiki. Ko bo nared, bo dokumentarni radijski igri gotovo zanimivo prisluhniti. bb členil biografske in bibliografske podatke o .Števanu Kuharju, s tem pa nadgradil doslej že objavljeno — na 25. strani najdemo preglednico Slovstvo o Števanu Kuharju — o še enem od znamenitih Prekmurcev iz bližnje oz. daljne preteklosti. Morda se bo ob tem kdo spomnil Novakovega Izbora prekmurskega slovstva iz leta 1976, kjer so na kratko, z nekaterimi svojimi besedili, predstavljeni številni prekmurski razumniki od Franca Temlina do Janoša Flisarja. Velik del jih še čaka na take vrste predstavitev, kakršna je Kuharjeva v Ljudskem izročilu Prekmurja. V omenjenem izboru so Kuharjevi zapisi opredeljeni zapisi opredeljeni kot »dragoceni za raziskovanje dolinskega narečja, zavoljo vsebine in ljudskega sloga, ki ga Kuhar (kot povečini drugi zapisovalci) ni pačil, pa za slovstveno in narodoslovno znanost, ker vsebujejo pri nas predelane mednarodne pripovedne snovi, pa tudi take, ki so nastale kot priče ljudske ustvarjalnosti pri nas. Isto velja tudi za Kuharjeve zapise ljudskega izročila v prekmurskem tisku.« Žlasti pa je opozorjeno na njegov obsežen spis Narodno blago vogfskij Slo-vancov, ki je v Ljudskem izročilu ponatisnjeno iz Časopisa za zgodovino in narodopisje v letih 1910-1914. Pravkar izšlo knjižno delo kot vagali in na knjigami, ki so svoj konec dočakale v zabojnikih, smetiščih, koprivah in torbah šolarčkov, ki se jim prav te dni smehlja nov šolski prizidek z več zraka, več topline, domačnosti... A naši Jepr-ci so pridno vagali knjige. In pomagal jim je Komar. Oni iz Cankarjevih Hlapcev, ki je pometal šolsko knjižnico na kup, ki ni vedel niti kam s Cankarjem, kajti ta »še liberalec ni«. In so vagali in metali, šolarji pa tovorili v svojih še gingavih naročjih po svetlih stopnicah knjige kot polena, pa so vagali in metali, pridni Jeprci, šolarji pa v smehu in oznojeni z njimi v zabojnike, v koprive, grmovje, sam sem brskal po smetišču in našel nekaj kar prikladnih knjižnic, oni pa so še vagali in metali. Komar pa je stal z rokami v bokih in se hahljal: Glej jih, glej, še hujši so, pa s prstom name kažejo . ..! Jaz, star ljubitelj knjig, bi seveda stopil na njegovo stran, ga pocukal za rokav in mu dejal: SOBOŠKI GLEDALIŠČNIKI V TRETJE V TREBINJE Na 31. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Novi Gorici, ki je bilo med 19. in 21. majem, je bila Sumljiva oseba soboških gledališčnikov v režiji Duše Škof izbrana za Festival dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju. Tako se po Učni uri Gledališča Mi Kluba mladih leta 1984, Totovih v izvedbi gledališke skupine kulturnoumetni-škega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote in z letošnjo predstavo v naše okolje prestavljenega besedila Branislava Nušiča že v tretje predstavljajo v jugoslovanskem merilu, kar je velik uspeh. bb LINHARTOVA ZNAČKA Jože Gutman je prejemnik Linhartove zlate značke za gledališki trik v predstavi Magnetni deček, ki so jo uprizorili puconski šolarji in z njo predstavljali Pomurje na republiškem srečanju mladih gledališčnikov. Podelitev priznanj je bila v Trebnju. bb Dva filma v Ljutomeru Poslednji lučaj je naslov dokumentarnega filma — portreta svetovno znanega športnika in družbenopolitičnega delavca Mira Steržaja, predsednika skupščine občine Ljutomer, znanega ne.le kot vrhunskega kegljalca ampak tudi kot pevca Ljutomerskega okteta. Prav tako v Ljutomeru pa bodo snemali tudi celovečerni film Helijev komet iz letošnje produkcije slovenskih filmov. bb Sklic kulturniškega zbora V srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes ob 9.00 zbor slovenskih kulturnih delavcev. Tema razprav in razmišljanj so Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura. Zbor sklicujeta predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan in predsednik Sveta za kulturo pri Predsedstvu slovenske frontne organizacije Miloš Mikeln. O tem, kako slovenski kulturniki reagirajo na nekulturni molk po dveh sproženih ustavnih sporih in drugi aktualni problematiki, vam bomo poročali v naslednji številki Vestnika. bb nov kamenček v mozaiku samozavestnejšega nastopanja prekmurskega ljudstva obsega 280 strani, je okusno vezano in opremljeno, vsebinsko pa zgrajeno tako, da spremni besedi sledijo Pesmi (pripovedne, ljubezenske, kolednice in nabožne, svatbene, pivske, obsmrtnice, stanovske, razne), nato Pripovedni del z že navedenim ponatisom Narodnega blaga in posamezne pripovedke, pravljice, bajke, šaljiv-ke (Varženci, Madaj, Kačji Cmer, Raznešeni toren, Salapenci, Za-letenci pa morje, Od svetoga Antona, Od vojaka in druge). Dodane so opombe in Kazalo pesmi po začetnih verzih. Sodobniki, na primer slovstveni zgodovinar Ivan Grafenauer, Kuharja postavljajo ob bok Iva-noeyju in Kleklu st., torej kot »najuspešnejšega delavca za narodno prebujenje ogrskih Slovencev«, ki da je mlade »vnemal za družbeno in društveno življenje, za umno gospodarstvo, abstinenco«. Pomemben je tudi njegov delež pri uvedbi slovenskega črkopisa. Rojak, slavist Avgust Pavel, poudarja, da je bil Števan Kuhar »prvi, ki je s svojim sestavnim in zavestnim zbirateljskim delovanjem mogel pokazati pomemben uspeh«. Skratka, z Ljudskim izročilom Prekmurja je bteto pozabi še eno od poglavij iz slovstvene zgodovine pokrajine ob levem bregu Mure. Branko Žunec kup metali — Praviš, Komar, da so hujši? — Jih ne vidiš, jaz sem lepo, kot sem vedel in znal, oni pa kar vsevprek . . . — Pa praviš. Komar, da se ne bi dalo drugače? — V mojih časih že ne. zdaj pa je drugače... Ni me počakali, da bi mu odgovoril. Pa vendar sem zaklical za njim: Kaj ni mnogo učencev, pa tudi drugih s tem dejanjem dobilo nepravilen odnos do knjige? Ne bi našli v novi, svetli, zračni, krasni šoli kakega prostora tudi zanje? Ali še bolje, hej. Komar, v mesecu knjige bi pripravili razstavo le-teh knjig: sleherni obiskovalec pa bi si jih lahko izbral po mili volji. Tako bi jih vsaj ducat odšlo v prave roke, tako pa ... Ozrl se je in zamahnil z roko. Hej, je zavpil, a ne veš, da se otroci uče od staršev ... hej, pa najprej naj slabše strani.. . Stekel sem za njim. Drugega mi ni niti preostalo. Milan Vincetič kulturni koledar ČETRTEK, 2. JUNIJA MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju Kulturnega centra Miško Kranjec v soboškem gradu bo ob 18.00 otvoritev etnološke razstave Kuhinja (Ko-nyha), ki jo posreduje muzej Sa-varia iz Szombathelya na Madžarskem. PETEK, 3. JUNIJA MURSKA SOBOTA - V Klubu mladih bo ob 18.00 predstavitev Kavčičevega Dnevnika in spominov. Sodelujejo Igor Bavčar, Janez Janša, Bojan Korsika, Igor Omerza. Po pogovoru bo nastopil Črnuški oktet in s svojimi pesmimi obudil stare čitalniške čase. DOBROVNIK — Ob 20.00 bo v domu kulture gostovala folklorna skupina iz Zalaegerzsega, v kateri so združeni učenci srednje kovinarske šole in citrarji. SOBOTA, 4. JUNIJA DOBROVNIK — Ob 20.00 bo v domu kulture gostovalo gledališče iz Zalaegerzsega in uprizorilo Kukavičjega Mihca. PONEDELJEK, 6. JUNIJA MURSKA SOBOTA — Za prejšnji teden napovedano gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane je prestavljeno. Predstava Medvedek Pubo ob i 6. 00. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi. LENDAVA — V galeriji Lendava se s svojimi deli predstavljajo učenci osnovnih šol in malčki iz vzgojno-varstvenih organizacij lendavske občine. Na ogled pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava Ex tempore 88. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled najnovejša dela akademskega slikarja in likovnega pedagoga Bojana Golije. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Giovanni Ca-selli — ŽIVLJENJE SKOZI STOLETJA (Mladinska knjiga), Karolina Kolmanič — SADOVI RANIH CVETOV (Založba obzorja) in Vitjan Sancin — SADJE Z NAŠEGA VRTA (Založništvo tržaškega tiska). Natečaj za srečanje Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z občinsko in zvezo sindikatov razpisuje natečaj za 10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Srečanje bo oktobra na Jesenicah, na njem pa lahko sodelujejo avtorji, ki (razen v samozaložbi) še niso izdali knjige, in to s proznimi ter dramskimi deli (do deset strani) ter desetimi pesmimi v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije (razen slovenskega). Dela morajo biti napisana s strojem, v treh izvodih ter pod šifro, s priloženimi podatki (v zaprti kuverti), do 20. junija pa na naslovu ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana: s pripisom — za 10. srečanje literatov drugih narodov. VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 STRAN 9 dopisniki so zabeležili NEGOVA Skrbijo tudi za naraščaj Gasilsko društvo Negova sodi med mlajše v občini Gornja Radgona. Ustanovljeno je bilo leta 1948 in prav letos praznuje 40-letnico obstoja. Osrednjo slovesnost so imeli že ob prvomajskih praznikih, ko so prevzeli gasilski avtomobil. Takrat so postavili tudi temeljni kamen za nov gasilski dom. Sedanji, ki je v središču vasi, ima neprimerno lokacijo. Zaradi utesnjenosti ga ne morejo širiti, zato so se odločili za novogradnjo. Denar zbirajo že nekaj let, predvsem s prirejanjem veselic, računajo pa tudi na pomoč širše družbe. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo udarniškega dela, ki je med gasilci, pa tudi vaščani stalna oblika prispevka za napredek kraja. Treba pa je poudariti, da negovski gasilci skrbijo tudi za naraščaj. Imajo žensko in moško pionirsko desetino, ki se zagnano vadita v gasilskih veščinah. Za to skrbijo starejši isprašani gasilci, ki z mladimi gasilci vadijo v suhem in mokrem napadu. Prav tak moker napad ali vajo so imeli tudi v drugi polovici maja. Na sliki je gasilska vaja desetine pionirk. Ludvik Kramberger GORNJI PETROVCI SD Tromejnik prva Strelska družina Tromejnik iz G. Petrovec je v počastitev dneva varnosti in dneva mladosti 22. maja organizirala tradicionalno tekmovanju v streljanju z MK puško in MK pištolo, metanju bombe v cilj ter šahu. Tekmovanje, ki je bilo že šesto po vrsti, se je odvijalo na strelišču petrovske SD, sodelovalo pa je sedem ekip, in sicer: Karavla Čepinci, Karavla Hodoš, Mejna milica Hodoš, OM Petrovci, Kompas Petrovci, SD Tromejnik Petrovci in kadeti milice. Na tem tekmovanju so se najbolje odrezali člani SD Tromejnik v postavi Milan Hari, Aleksander Bencik, Boris Kočiš in Tivadar Kovačec ter v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto pred Kompasom in OM Petrovci. Milan Gašpar Knjiga, ki jo že imajo Angleži, Američani, Nemci in Švedi, Slovenci pa je v takšnem obsegu še nismo imeli: UGANKARSKI SLOVAR Založnik ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje Na 302 straneh je zbranih preko 15.000 gesel in pojmov, ki se pojavlja jo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enigmatike. Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev in sestavljalcev križank in drugih ugank. SLOVAR NE MISLI NAMESTO VAS! Črko — iztočnico morate najti sami, torej z ugankarskim slovarjem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu. DOSLEJ ZAPLETENO ODSLEJ ENOSTAVNO Enciklopedije Leksikoni UGANKARSKI SLOVAR Slovarji Več knjig v eni! Atlasi Ugankarski slovar lahko kupite v vseh bolje založenih knjigarnah ali pa pošljite spodnjo naročilnico na naslov: ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje, Trg V. kongresa 3 A, 63000 Celje NAROČILNICA UGANKARSKI SLOVAR: 23.200 din Priimek in ime........................................... Točen naslov:............................................ Številka osebne izkaznice............izdane pri SO....... Podpis: O delu z Romi na osnovni šoli I Murska Sobota Šolski okoliš Osnovne šole I zajema tudi naselje Pušča, kjer živijo Romi. Nekaj romskih družin živi v vasi Pernelavci, posamične družine pa v Murski Soboti v solidarnostnih stanovanjih. Starši romskih otrok so zaposleni v Muri, Pomurju, Soboti, Pomurki in še v nekaterih delovnih organizacijah ter pri zasebnikih. Za stalno zaposlene lahko rečemo, da so vestni delavci in se v družbi socializirajo. Družine delavcev, ki so nezaposleni, pa potrebujejo pomoč za socializacijo celih družin, ker se dogaja, da ostajajo na ravni starih generacijskih značilnosti. ' V šoli se pri teh učencih pojavljajo problemi pri učenju in socialni prilagodljivosti v razredni skupnosti. Za take učence lahko rečemo, da večkrat odidejo od učnih ur, ne prihajajo k dopolnilnemu pouku, manjkajo po več dni, v šolo pridejo brez nalog in večkrat motijo učno delo. V tem šolskem letu imamo na šoli 44 romskih otrok. Učenci obiskujejo oddelke COŠ-a in glede na zaposlitev staršev tudi izmenični pouk. Učitelji učencem Romom individualno pomagajo, vključujejo jih v interesne dejavnosti, kot so: športne panoge, ročna dela, pevski zbor, modelarski in tehnični krožek, likovni krožek ipd. Za nemoteno delo imajo možnost dopolnilnega pouka pri predmetih, ki jim delajo težave. Učni uspehi nekaterih učencev Romov so pri posameznikih vidni, ker so se vpisali v srednje šole: kadetsko, tekstilno, kovinarsko, frizersko in v šolo za prodajalce. V tem šolskem letu končujejo osmi razred trije romski učenci. Vpisali se bodo v gostinsko, kovinarsko in grafično smer izobraževanja. Menimo, da bodo družine teh učencev popolnoma socializirane in delovne. Nekatere družine pa kljub obvestilom za obiskovanje pouka, kljub ustnim pogovorom in sestankom otrok ne pošiljajo v šolo. Otroci ostajajo doma brez osnovnih etičnih moralnih norm in bodo ostali nerešen primer pomoči v naši družbi. Sodelovanje s stariši poteka organizirano preko skupnih roditeljskih sestankov, individualnih pogovorov, govorilnih ur in predavanj. Pohvaliti moramo starše, ker se nekateri udeležujejo roditeljskih sestankov, govorilnih ur in individualnih pogovorov. Napredek Romov učitelji in šolska svetovalna služba stalno spremljajo ter jim svetujejo. Za ucence Rome šola vsako leto organizira skupno z O1S Murska Sobota brezplačno malico, delno kritje stroškov kosila, učence oskrbi s šolskimi potrebščinami in učbeniki. Skupno s Centrom za socialno delo Murska Sobota jih vključimo v letovanje otrok med letnimi šolskimi počitnicami v Baško in jim priskrbimo oblačila in obutev. Ce strnemo zapisano, bi lahko rekli, da daje šola našim šoloobveznim Romom veliko za nemoten razvoj. Ugotavlja pa se, da bi bilo prav, če bi se za učence prvih in drugih razredov organizirala pomoč v romskem jeziku, ker bi tako na dvojezični podlagi lažje dojeli učno snov učnega načrta in bi jim bilo učno delo v ostalih razredih veliko lažje. Potrebno bi bilo še, da bi predstavniki Romov vse leto sodelovali s šolo in bi tako lahko pomagali sproti reševati romsko problematiko, ki nastaja z učenci. Sprotno reševanje bi koristilo ne le šoli in družinam Romov, ampak vsej družbi. Zavedati se moramo, da zahteva delo z Romi, s starši in učenci veliko potrpežljivosti z obeh strani, šole in starsev, zato je potrebno sprotno medsebojno sodelovanje ter razumevanje. Otilija Kreft Z jezika na papir (anonimno) Nemren več tiho biti. Moren van ja soodgovoriti. Ja, kje pa so zgovori kak smo negda mogli dovati deca staršon, keri je duma ima grunt, zakaj pa so vsi zavarovoni pri kuči. kelko jih je, Kmet je zaj betežen, ka nemre več siromaka guliti. Gda si moga dati za eno cecotno prase 12 težikov, te pa še ti je nazodje crknilo. Te se ti je smija, težoke pa si mu itak moga dati. Kelko pa še bi te rad za mleko ima? Na nos pa ne mislijo nič, ker mamo 3 do 4 dece, pa male ploče. Pa kelko oreje kravan spolagajo. Zaj pa dale. Midva hodiva dva v službo, nemava auta, sva u štunti. Kmet ima bajto, grozno najfinejši auto, vsakšni svojega. Pazite, pa ne fičekof! Mojo po tri traktore, centralne, telefone, mi bajtarji pa res teško živimo, pa se ne damo vlačiti po cajtngah. Štera pa le lehko reče, da kmetica nima cajta malo več kak bajtarka, kelko imajo kmetice izletov! Pa bog se čuvaj, ka bi se kera meje vredna prkozala. Te te tak gledajo kak či bi mi, majn vredne od njih, vse višive bile. Vi, ker tote laži gor jemlete, pa to pišete, si vzemte vaše peciklne pa ite malo okoli totih vaših bogih srmačekov. To poglednite, če to vi pol tega duma mote kak imajo toti vaši bogi kmetje. Po mojgn, keri to pišete, tote laži ta nosijo, van treba vsen bikovico. Nič sen se ni laga. Pa še nekaj — mi tudi delamo, ne samo oni, pa komaj iz dneva v dan živimo. BESEDE ZAHVALE Tole pismo nam je ob upokojitvi direktorja Doma oskrbovancev v Rakičanu — Janka Hakla, poslala v imenu oskrbovancev Marija Kuhar: Spoštovani tovariš direktor! Iz vsega srca se vam zahvaljujemo za vso pozornost in ljubezen, ki ste jo izkazovali do nas oskrbovancev, ljudi, ki smo morali na jesen življenja oditi iz rojstnega doma. Zelo težko je vsakemu, ko mora od doma na stara leta. Vi ste nas sprejeli s toplo besedo. Pod vašim okriljem smo se počutili varno, nikdar ni bilo slišati nelepih besed, bili ste nam kot oče, nam, ki smo bili kot ptički brez gnezda. Razumeli ste nas, tolažili v najtežjih trenutkih, občutili ste našo stisko. Prišli smo iz vseh krajev, vsi, ki nismo imeli doma obstanka. A vaše plemenito srce nam je pomagalo, da smo lažje prenesli gorje... Nimamo besed, s katerimi bi se vam iskreno zahvalili za vse, kar ste storili za nas. Prisrčna vam hvala! Prosimo vas, ne pozabite nas, obiščite nas, tudi mi vas ne bomo nikdar pozabili. Želimo vam še mnogo srečnih let, da bi v miru uživali zasluženi počitek! Vas pa, tovarišica direktorica, ki boste prišli na njegovo mesto, prosimo, bodite prav tako dobri do nas. Želimo vam, da bi se med nami dobro počutili. BISTRICA Klub dosega vidne uspehe Elektrekontakt Zagreb, TOZD Eiektromaterial Lendava, je v lanskem letu prevzel pokroviteljstvo nad mladim Kajak-kanu klubom Bistrica. Klub je v letu 1987 dosegel vidne športne uspehe na državnem in republiškem mladinskem prvenstvu, v spustu na divjih vodah in še posebej s pionirsko vrsto na republiškem prvenstvu v slalomu in spustu. Dosegli so dva republiška naslova, dve drugi in dve tretji mesti ter več prvih mest na spustih po slovenskih rekah. Klub se bo v bodoče še bolj zavzemal za doseganje boljših rezultatov in na ta način, med drugim, reklamiral izdelke pokrovitelja. Zadnjega julija bo na Bistrici tekmovalna prireditev v spustu po Muri »Bistrica 88«. Tekmovanje bo sodilo v okvir prireditev »Slovenske reke 88«. Brodarji iz Bistrice se na tekmovanje temeljito pripravljajo. J. Žerdin Kar lepo število koles se vsak dan nabere ob šoli in obratu Peko v Benediktu. Kot nam je povedal Boris, učenec tretjega razreda, z vožnjo s kolesi prihranijo precej časa, posebno še v hribovitih predelih, kjer ne vozijo avtobusi. Mala Darja — v ospredju — bo morala nekaj koles preložiti, preden bo prišla do svojega ponija. Foto: Ludvik Kramberger GRADIŠČE MAJSKO RIBIŠKO TEKMOVANJE Tradicionalnega majskega ribiškega tekmovanja v Gradišču, ki ga je organizirala Ribiška družina Gornja Radgona, TE Tišina, se je udeležilo nad 80 tekmovalcev. Med rekreativci so imeli največ uspeha Robi Rajh, Robi Drvarič in Janez Jurkovič, med pionirji pa Boštjan Kos in Marjan Titan. Pri članicah je osvojila prvo mesto Marija Vreča, drugo Marija Titan in tretje Joži-, ca Nekrep, pri članicah pa so bili najbolj uspešni Mirko Matjašec, Andrej Vreča in Branko Hajdinjak. Najboljši so prejeli nagrade, vsi skupaj pa so se zadržali na pikniku pri ribiški koči. —frku— —RANKOVCI---------------- Gradijo prizidek V Rankovcih v Krajevni skupnosti Tišina so začeli v teh pomladnih dneh s širitvijo vašKo-gasi Iškega doma, ki je bil za razvejane dejavnosti društev in organizacij pretesen. V prvi večji delovni akciji, ko so betonirali temelje, je sodelovalo kar trideset vaščanov, ki so opravili nad 400 prostovoljnih delovnih ur. Upajo, da bo udeležba tako zadovoljiva tudi na naslednjih delovnih akcijah, saj lahko na tak način gradnjo precej pocenijo. -frku- ---MOTVARJEVCI----------- Asfaltirajo cesto Prejšnji teden so v Motvarjev-cih delavci cestnega podjetja iz Varaždina začeli z asfaltiranjem ene od vaških cest. Na njo bodo navozili 700 kubikov gramoza iz bližnje gramoznice, katerega je odstopilo Kmetijsko gospodarstvo. Nekaj denarja so zbrali s krajevnim samoprispevkom, nekaj je prispevala republiška skupnost za komunalne zadeve, ostali del pa Pletilstvo iz Prosenjakovce. Dela bodo končali do prvega junija, ko naj bi bila otvoritev. Leta 1942 je začela v Motvarjevcih obratovati žaga, za katero so stroje kupili v sosednji Madžarski. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Žaga namreč vidno propada in z njo lahko delajo bolj poredko. Na dan razžagajo okoli dvajset hlodov. V juniju naj bi žago začeli obnavljati. K. Ščavničar GEDEROVCI NOVO GASILSKO VOZILO Kako lepo bi bilo, če bi ob cesti od kanala proti Čer-nelavcem posadili manjkajoče topole ... — ko— Pred šestimi leti so v Gederovcih na novo ustanovili gasilsko društvo in se takoj lotili zahtevnega dela. Od takrat so usposobili gasilce, od najmlajših, do članov, zgradili vaško-gasilski dom in razvili prapor. Po daljših prizadevanjih pa so končno kupili tudi orodno vozilo, ki ga bodo slovesno prevzeli v juniju. — frku— UREJEN VAŠKI DOM V LIPOVCIH — Krajevna skupnost Lipovci je uredila fasado na vaškem domu in tako dokončno uredila bivšo zgradbo osnovne šole, ki jo sedaj uporabljajo krajani. Fasada je stala okrog 10 milijonov dinarjev. V vaškem domu imajo dvorano za kulturne prireditve, prostor za sestanke, sanitarije in kuhinjo. Ker je bil v tej zgradbi leta 1940 delovni tabor, nameravajo odkriti spominsko ploščo. Foto: F. Maučec ZLATOPOROČENCA na sliki sta FRANČIŠKA IN FRANC VOGRINČIČ iz Lemerja 62. Frančiška je rojena 1912, Franc pa 1909. leta. V svojem dolgem življenju sta nekaj časa delala vrranciji, po vrnitvi pa sta si doma ustvarila družino. Imata tri otroke: sina Ferija in Zoltana ter hčer Eriko in štiri vnuke: Natašo Klavdija, Zdravka in Aleksandro. Petdesetletnico skupnega življenja sta proslavila na matičnem uradu v Puconcih (kjer je nastal gornji posnetek) in doma v krogu svojih najbližjih. STRAN 10 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 naši kraji in ljudje Ljutomerska krajevna skupnost pred Obisk na Turistični kmetiji Treme!j v Bokračih novo petletko Prihodnji mesec se izteče petletno referendumsko obdobje v krajevni skupnosti Ljutomer, največji v občini. V minulih petih letih je bila temeljna usmeritev zadovoljevanje komunalnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov ter dvig osebnega standarda, hkrati pa zadovoljevanje potreb krajevne skupnosti in družbenopolitične skupnosti kot celote. Prav o iztekajočem se obdobju in predlogih za nov samoprispevek smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Ljutomer Gezo Horvatom. TURISTIČNI NAGELJ ZA USPEŠNO UVELJAVLJANJE TURIZMA NA KMETIH Že v uvodu smo zapisali osnovno izhodišče, ki je bilo sprejeto pred petimi leti. Katere pa so bile tiste konkretne naloge, ki so bile zajete v referendumski program? »V minulih petih letih smo v naseljih Ljutomer, Noršinci, Ba-binci in Spodnji Kamenščak asfaltirali precej cest in pločnikov. Ljutomer, tokrat z drugega zornega kota. Mesto postaja vedno lepše, krajani pa imajo vedno večji standard. celo več, kot smo načrtovali v referendumskem programu. Na Ormoški in Lendavski cesti, v Postružnikov! ulici, na Spodnjem Kamenščaku in v Babincih smo prispevali za telefonsko omrežje, pomagali smo kupiti opremo za gasilska društva Ljutomer, Spodnji Kamenščak, Noršinci in Babinci, v Ljutomeru smo obnovili tržnico, ki pa žal ni zaživela tako, kot smo želeli, uredili smo vodovod in javno razsvetljavo in naredili še marsikaj, kar so krajani v posameznih naseljih zapisali v referendumski program.« So bile vse naloge opravljene? »Ne. Kot nerealizirana naloga iz programa krajevnega samoprispevka ostaja povezava KS Ljutomer z novim vodnim zajetjem na Moti, s čimer naj bi se izboljšala oskrba z vodo, ki je problematična zlasti v poletnih mesecih.« Razlog? »To krajevni skupnosti ni uspelo iz objektivnih razlogov, vsega denarja družbenopolitični skupnosti ni na voljo. Ob tem pa (Ne)turistični Radenci Kapelski dorn. Čudovita stara stavba, včasih ponos zdraviliškega naselja Radenci. Danes so naoknice zaprte, vrata zagozdena, stekla razbita. In to sredi skrbno negovanega parka v angleškem slogu. Se tudi vi, dragi bralci, strinjate s politiko vodilnih: »Bolje da propade, kot da bi jo imel kdo drug?« moram povedati, da so bile vse druge naloge uresničene.« Dostikrat govorimo o referendumskih obdobjih in nalogah, večkrat pa preslišimo številke. Koliko denarja se pravzaprav zbere v takšnem petletnem obdobju? »Večkrat se načrtovano in uresničeno razlikuje. Zlasti v časih, ko je visoka inflacija. Pred petimi leti smo ta referendumski program ovrednotili s 23 milijoni dinarjev. Zaradi inflacije (osebni dohodki so naraščali hitreje, kot smo pričakovali), pa smo v petih letih — do konca leta 1987 — zbrali 173,4 milijona dinarjev. Ob tem pa moram povdariti, da so poleg tega denarja tudi sami krajani prispevali še dodatnih 74 milijonov dinarjev za asfaltiranje cest in telefonsko omrežje.« Ste ves denar porabili? Glede na to, ker v Babincih še vedno urejamo telefonsko omrežje — za to nalogo smo namenili 25,6 milijona dinarjev — se bo od januarja do konca junija zbralo še okoli 60 milijonov dinarjev, po zaključnem računu pa smo tudi prenesli še približno 20 milijonov, nam ostaja okoli 80 milijonov dinarjev.« Kaj boste s tem denarjem? Ta denar bi radi prispevali za ureditev novega dela pokopališča v Ljutomeru, asfaltirali bi že urejeno parkirišče ob ulici Nade Rajh in sezidali prostor za prodajo kart in prvo pomoč na letnem kopališču v Ljutomeru. Tu so še druge naloge: v Noršincih bi pomagali pri obnovi gasilskega doma in avtobusne postaje, ureditev odvodnih jarkov v Noršincih in Babincih, gramozenje makadamskih cest in vzdrževanje le-teh, telefon za Kidričevo naselje, avtobusna postaja v Prešernovi ulici in tako naprej.« Te dni potekajo zbori krajanov, na katerih se odločajo o vse bini novega referendumskega obdobja. Kakšna je dosedanja ocena? »Na samoupravnih organih krajevne skupnosti smo menili, da je zbiranje krajevnega samoprispevka nuja, če želimo obdržati sedanjo raven komunalne ureditve. Pripravili smo osnutek novega referendumskega programa, ki so ga krajani na dosedanjih zborih v glavnem podprli. Je sicer nekaj odstopanj, ki jih bomo pri posameznih naseljih pač upoštevali, saj je to želja krajanov. Bistveni poudarki pa so: nadaljevanje asfaltiranja cest, urejanje parkirišč v mestu — to bo priprava na zaporo mestnega središča —, sofinanciranje opreme večnamenske dvorane pri OŠ Ivan Cankar, kabelska televizija ter sofinanciranje novega prizidka ljutomerskega vrtca. Tu so potem še naloge v posameznih naseljih, ki bodo dokončno izoblikovane po zborih krajanov.« Skratka — krajevna skupnost Ljutomer se pripravlja na novo petletko, ki je za razvoj tudi zelo pomembna. Dušan Loparnik Med raztresenimi domačijami na valovitem Goričkem stoji v Bokračih, najmanjšem naselju na območju krajevne skupnosti Puconci, ki premore komaj okrog 150 prebivalcev, znana turistična kmetija Olge in Mihaela Trem-Ijevih. Zakonca, ki sta si pridobila nekaj izkušenj iz kmečkega turizma na delu tujini, sta se po vrnitvi odločila sama preskusiti v tej, do takrat pri nas še neuveljavljeni dejavnosti. Pred enajstimi leti sta bila med prvimi v Pomurju, ki sta se začela ukvarjati s kmečkim turizmom. Potrebno je bilo pošteno pljuniti v roke, saj obdelovati 12 hektarjev zemlje ter imeti v hlevu 15 glav živine in 20 prašičev niso mačje solze čeprav imata potrebno mehanizacijo. Večji del opravil morata postoriti sama, saj (razen matere, ki jima pri tem pomaga), od bolnega očeta, hčerke Brigite, ki študira farmacijo v Ljubljani, in sina. Branka, ki obiskuje gostinsko šolo v Radencih in naj bi nasledil starša, pomoči ni mogoče pričakovati. Čeprav do turistične kmetije Tremelj v Bokračih ni asfaltne poti in se je potrebno nekaj kilometrov peljati po makadamu, je dobro obiskana. Pristne kmečke jedi in dobra kapljica, zlasti pa gostoljubnost so tiste vrednote, ki privabijo domače iri tuje goste. Meso iz tiinke, domače klobase, zasika, ajdovi žganci, potice, retaši, gibanice in še kaj drugega so jedi, ki jih imajo gostje najrajši. Sicer pa zakonca Tremelj večjo skrb namenjata stacionarnemu turizmu in manj izletniškemu, čeprav tudi tega ne odklanjata. V glavni poletni se- Zakonca Mihael in Olga Tremelj iz Bokračev s turističnim nageljnom RTV Ljubljana. Foto: N. Juhnov NA SODIŠČE NAMESTO NA PORAVNALNI SVET V KRAJEVNI SKUPNOSTI Delo poravnalnih svetov skoraj zamrlo Če je v soboški občini vsako leto veliko vlog, ki jih morajo rešiti poravnalni sveti v krajevnih skupnostih (lani jih je bilo 127, kar je nad slovenskim povprečjem), pa je v radgonski občini ravno obratno. "Čeprav je sporov med občani iz leta v leto več, pa imajo poravnalni sveti čedalje manj dela. Na neki način jim ga odvzema sodišče, saj se ne drži zakonskih določil in ne pošilja posameznih lažjih zadev v rešitev tem svetom, ampak jih reši samo. Tudi ljudje se raje obračajo neposredno na sodišče kot pa na poravnalne svete, kakor da bi jih bilo sram, če bi se morali zagovarjati pred sosedi, pa tudi v besedo sodišče nekako bolj zaupajo. V drugih slovenskih občinah dobijo kar tretjino zadev, ki ji obravnavajo poravnalni sveti, s sodišča. V radgonski občini so sveti lani obravnavali 17 predlogov (4 nove in 13 iz leta 1986), uspešno so jih rešili le osem. Iz Bokrači Juhnov — lepa pokrajina z novim zvonikom na pokopališču. Foto: N. zoni so vse zmogljivosti — imata 12 ležišč — zasedene. Pravita, da imata precej stalnih gostov, ki prihajajo iz Beograda, Novega Sada, Zagreba in primorskih krajev, od tujcev pa Avstrijci, Nemci in'Belgijci. Mnogi od njih tudi radi poprimejo za razna kmečka opravila. Na turistično kmetijo Tremelj v Bokrače pa prihajajo tudi številni gosti iz Moravskih Toplic na poskušnjo domačih specialitet in domače kapljice. Dela je več kot preveč, zato si tudi redko katero leto privoščita kakšen dan potrebnega oddiha. Tako je dober glas turistične kmetije Tremelj segel daleč naokrog, tudi v tujino. Za prisotnost kmečke ponudbe sta zakonca Tremelj pred nedavnim prejela pomembno priznanje TURISTIČNI NAGELJ, ki ga podeljuje RTV Ljubljana. Ponosna sta statističnih podatkov sodišča pa je vidno, daje le-to lani obravnavalo 52 kaznivih dejanj zoper Čast in dobro ime in pet sporov majhne vrednosti. Tudi drugih zadev je na sodišču vedno več, zato bi lahko te rešili poravnalni sveti, saj jim tudi zakonsko pripadajo. Delo poravnalnih svetov je ko ZAKAJ TAKO? Parkirišče nasproti kina Park, kadar ni kinopredstav, samuje, pred slaščičarno Park in Projektivnim birojem pa se tare vozil (poleg avtomobilov v zadnjem času tudi motorjev) in so tako pešci na pločniku ogroženi. Zaradi parkirišča zaposlenih v Projektivnem biroju je onemogočen tudi dostop v park, čeprav je urejeno parkirišče na nasprotni strani ceste običajno prazno. Nasploh je čudno, da prometni nered na desni strani ulice Štefana Kovača od Trga zmage do parka nikogar od odgovornih ne moti, varuhi reda pa tudi ne skrbijo zanj. Očitno do takrat, dokler ne bo prišlo do kakšne večje nezgode, to pa je že previsoka cena tovrstne neurejenosti v Murski Soboti. bb nanj, saj jima veliko pomeni tudi kot zahvala za dosedanje delo in spodbuda za naprej. Zavedata se, da se lahko s takim priznanjem ponašajo le redki. Na obisku na turistični kmetiji Tremelj pa se nismo pogovarjali le o kmečkem turizmu, temveč tudi o kraju samem, saj je Miha-elj Tremel znan kot zelo aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti, lovski in gasilski organizaciji ter drugod. S ponosom pripoveduje, kaj vse so naredili v kraju v preteklosti in kaj jih še čaka. »S požrtvovalnostjo in razumevanjem krajanov smo kolovozno pot uredili v pravo makadamsko cesto, tako da lahko šolske otroke vozi skozi naselje avtobus, v kratkem pa bomo dobili redno avtobusno progo. Dobili smo telefon in zgradili lep vaško-gasilski dom, ki je ponos kraja. V zadnjem času pa smo tudi uredili pokopališči. V kraju imamo namreč dve, ker pa je kraj majhen, smo želeli, da bi ju združili, a nam to zaenkrat ni uspelo. Tako imajo še naprej svoje pokopališče evangeličani in svoje katoličani. Obe pa smo uredili in na katoliškem zgradili tudi nov zvonik. Pri tem nam je nekaj pomagala tudi krajevna skupnost. Naša največja želja pa je, da bi tudi naš kraj povezali z asfaltno cesto, saj nismo mi krivi, da živimo tako daleč od centra. Tega bremena pa seveda sami ne bomo zmogli, zato pričakujemo pomoč širše družbene skupnosti,« pravi naš sogovornik. Upajmo, da se jim bo tudi ta želja izpolnila. Feri Maučec ristno, saj ljudje prostovoljno najdejo primerno rešitev. Zato bi ljudje morali tem svetom zaupati. V ta namen bo OK SZDL Gornja Radgona v prihodnje organizirala usposabljanje članov poravnalnih svetov in vodila kandidacijske postopke za izvolitev novih. Bernarda Peček prlekija 69240 LJUTOMER Prešernova 7 telefon: 069 .81-028, 81-204, 81-652, 81-662, 81-672, 81-166 OBRTNA ZADRUGA PRLEKIJA JE SPLOSNA ZADRUGA, KI ZDRUŽUJE KOOPERANTE - ČLANE VSEH OBRTNIH DEJAVNOSTI IN STORITEV. V svojem programu dela ima opredeljene naloge, ki prispevajo k izpopolnjevanju organizacijskih oblik drobnega gospodarstva. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! Te naloge so: — prodaja izdelkov in uslug — raziskava tržišča in svetovanje — izvoz in uvoz — skupen razvoj novih izdelkov — ekonomska propaganda in svetovanje — pospeševanje kooperacije — posojilno-hranilna služba — kreditiranje drobnega gospodarstva VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Tako in drugače o maskotah Po vsakih olimpijskih igrah ostanejo v spominu zmage in rekordi, ki pa jih že naslednje igre potisnejo v pozabo, saj so rezultati še boljši in uspehi še bolj bleščeči. Kljub vsemu pa ostanejo trajni spominki: priponke, plakati, nalepke, poštne znamke in zadnja leta čedalje bolj priljubljene maskote. Do zdaj so maskote v glavnem izdelovali po vzoru Disneyevih likov — prikupne živalce, ki so seveda imele nekaj značilnosti dežele, v kateri so bile olimpijske igre. Simbol olimpij- 0 NAJSTAREJŠEM SLOVENSKEM STATUTU V Piranu so to pomlad predstavili zanimivo zgodovinsko strokovno delo — Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Statut iz leta 1274 (torej še pred beneško nadvlado, ki se je začela 1283), je prav gotovo najstarejši tovrstni dokument (statut) na današnjem območju Slovenije in med najstarejšimi na slovenskih tleh. Na jadranski obali se lahko s starejšim ponaša le Dubrovnik. Piranski statut je začel nastajati že v desetem stoletju, v njem pa je vrsta elementov rimskega municipalnega prava. Nova knjiga je hkrati prispevek za raziskavo zgodovine obalnih mest in zaledja slovenske Istre, saj gre za najbolj celovit prikaz piranskega in delno tudi istrskega komunalnega prava v takratnem obdobju, torej do leta 1606, ko je bila izdana prva tiskana objava Petroniovega statuta in je potem veljala vse do konca Beneške republike. Napotki za uporabo knjige so natisnjeni dvojezično — v italijanščini in slovenščini. STRAH PRED KISLIM DEŽJEM SE VEČA Strokovnjaki za morsko in jezersko biologijo odkrivajo čudno upadanje števila živalskih in rastlinskih vrst v jezerih in obalnem pasu atlantske obale ameriške celine. Ve se tudi, kaj je po vsej verjetnosti krivo za ekološko katastrofo. Kisli dež in odplake’ Dokazov, da je kisli dež res krivec, je vsak dan več. Najnovejši so zbrani v poročilu, ki ga je po obsežni znanstveni raziskavi izdala ameriška Ustanova za varstvo okolja. Kisli dež je, kot smo že pisali, posledica velikega onesnaževanja zraka z izpušnimi in izgorevalnimi plini iz motorjev z notranjim izgorevanjem, iz termoelektrarn, toplotnih agregatov in drugih industrijskih in komunalnih naprav. V ozračju se kemikalije izgorevalnih plinov pretvorijo v kislinaste in dušične spojine, ki z dežjem padajo na tla in onesnažijo vodovja in prst, hkrati pa začno uničevati rastlin Zakonca Ivan in Amalija MAGDIČEVA iz Spodnjega Kamenščaka sta pred kratkim praznovala v krogu najdražjih 50 let skupnega življenja. Zlatoporočno listino in darilo občinske skupščine jima je izročil delegat Oskar Likar ter zaželel še mnogo srečnih skupnih let. Foto: Davorin Topolinjak Tej vekši Volitev je konec, veselja, čemerof pun je lonec. T našoj vesi je izvoljena Kata, štero sakši lejko pošlata. Zdaj ešče na mladini je vrsta, v poštev pride sakši brezi krsta. V Belgradi meli so velki direndaj, zakoj z delon, s pleson furt ide lejpi maj. Za ustavo de bojna dale trpejla, či duže de več amandmajof mejla. Živlenje de teklo naprej pomali, dokeč de živina, mo zmejs tiij kaj klali. Ka kmet na zeleno vejko bi spleza, za njega tiij smo vd najšli zvezo. Či tak kak od driijgih od nje de haska, te paver se naj raj za viijami praska. strnjeno v vrstičke Rakove lupine so začeli uporabljati za najrazličnejše namene. Na Japonskem, na primer, so začeli iz njih izdelovati kirurške niti. Prvi primerki so se izredno obnesli... Po petindvajsetih letih neprekinjene vladavine je umrl svetovni čarovniški kralj Verbias, znan tudi kot Alex Sanders. Sredi maja so čarovnice na tajnem sestanku v Veliki Britaniji skušale izbrati novega, vendar jim to ni uspelo. Brezvladje za okrog milijon čarovnic sveta ... Švedske oblasti so se odločile, da bodo v prihodnje izolirale bolnike z aidsom, ki se bodo upirali medicinskim zahtevam. Namestili jih bodo v nekdanji kraljevi lovski koči, ki je le nekaj deset kilometrov oddaljena od Stockholma ... V Južni Afriki so v zadnjih petnajstih mesecih obesili nad dvesto ljudi in se v tem pogledu povzpeli na svetovni vrh. Največje bilo črncev, ki so nasprotovali politiki rasnega razlikovanja ... Finska firma Vistacom je pred kratkim v Londonu predstavila videotelefone, ki sogovornikom omogočajo, da se med pogovori tudi vidijo. Če je to prijetna novost, ne vemo, sporočili so le, da naprava na začetku stane 8.650 funtov . . . skih iger v Moskvi je bil na primer medved Miša, ki je spominjal na ruske zime. Američani so za olimpijske igre v Los Angelesu izbralo za maskoto orla Sama (nacionalni emblem ZDA). Pri nas smo imeli na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu Vučka. Svet smo presenetili z izbiro divje gozdne živali, vendar pa je Vučka spremljala razlaga, da ljubezen, dobra volja in medsebojno razumevanje lahko udomačijo tudi divjo zver. Njegovim ustvarjalcem so očitali, da so mu naredili prevelik nos, podobno, kot so za ameriškega Sama govorili, da je namesto orlu podoben navadnemu piščancu. Maskota, ki bo simbol olimpijskih iger v Barceloni leta 1992, se prav neverjetno razlikuje od vseh dosedanjih. To je psiček Coby (skrajšano iz Manca in Vranka, tako je kobilama ime, sta pridno vlekli. Rudi Ploj iz Oseka v Slovenskih goricah pa je povedal, da ima dela na pretek. Ljudje hočejo obdelati vsako ped zemlje, ker pa je ta na hribovitem predelu, sta kobili sedaj močno zaposleni. Vmes morata voziti še pokojnike. Doslej jih je Rudi odpeljal na pokopališče 240. Skratka, dela mu ne zmanjka. Rudi, ki mu je 52 let, je še povedal, da rajši dela s konji kot s traktorjem, ki je tudi pri hiši. Z njim delajo »ta mladi«. Foto: Ludvik Kramberger ske in živalske vrste. Ko je načeta življenjska veriga, se začno na rob izumrtja pomikati tudi večje in odpornejše živali in rastline. Poročilo trdi, da so izgorevalni plini iz ameriških avtomobilov, termoelektrarn in tovarn krivi za pogin in veliko ogroženost številnih oblik življenja v ameriško-kanadskem obalnem pasu Atlantika. Onesnaževanje je po mnenju piscev poročila že tolikšno, da resno ogroža tudi gospodarske interese, predvsem seveda ribištvo. Strokovnjaki so ugotovili, da se zaradi obilja dušika, ki prihaja v morsko vodo š kislim dežjem, močno množijo alge, ki jemljejo svetlobo in kisik drugim živim organizmom. Posledica je izumiranje rib in lupinarjev. Meritve so pokazale, da pride najmanj 25 odstotkov dušika v morje s kislim dežjem. začetnic olimpijskega organizacijskega komiteja v Barceloni), ki je že zdaj vzburkal špansko javnost. Cobyja nihče noče pohvaliti. Pravijo, da je grozen, prava mala grdoba. Njegov ustvarjalec, Javier Mariscal, eden vodilnih umetnikov v Barceloni in avtor številnih junakov stripov, pa pravi: »Rad imam Walta Disneya, tudi učil sem se od njega, vendar pa moramo iti naprej.« Tudi likovni kritiki niso zadovoljni z maskoto in pravijo, da je samo umetnik, ki živi v mestu, v katerem je v začetku tega stoletja živel Picasso, lahko ustvaril tak lik. Olimpijske igre v Barceloni bodo čez štiri leta. Medtem pa se bodo letos poleti sestali športniki z vsega sveta v Seulu. V tem času bodo ljudje Colbyja morda celo vzljubili ali vsaj sprejeli. Poročilo je izzvalo različne odmeve. Oglasili so se tudi dvomljivci, ki menijo, da stvar ni tako huda, kot je videti, in da so podatki v poročilu precej »ohlapni«. Toda večina je poročilo sprejela kot nadvse resen poziv. Kanadski ministrski predsednik Brian Mulroney, ki že nekaj let zaman skuša prepričati Reaganovo administracijo, da se problema loti, je dogajanje ob atlantski obali imenoval »hitro rastoč# ekološka tragedija«. Nenavaden ribolov Pred kratkim je japonski ornitolog Hirojosi Higuči odkril pravcatega prvaka v ribolovu. Gre za čapljo z-zelenim hrbtom, ki jo je mogoče srečati na jugu Japonske v narodnem parku Kuamoto. Ta čaplja kot vabo za ribe uporablja žive žuželke ali listje, vejice, bobke ali celo koščke pečenega mesa, ki so jih nemarni izletniki pustili na piknikih. In še to: ornitologu se je posrečilo posneti, kako čaplja prireja vabe,' kako jih primerno oklesti, iz večjih zalogajev naredi manjše in čim bolj privlačne za ribe. Vejico, ki se ji je zdela prevelika, je pritisnila z nogo in jo s kljunom razdelila v dve vabi. Potem je eno polovico vrgla v vodo in se pritajila. Čakala je na ^previdno ribo. Mlade čaplje so imele manj ribolovske sreče kot starejše, bolj izkušene. Mlajše so poskušale privabiti ribe s preveliko vabo, izkušene ribe pa se seveda zanje ne zmenijo. Čudne družine brez ljubosumja V Tibetu in Nepalu, kjer živi tudi veliko pribeglih tibetanskih družin, obstajata dve vrsti mnogomoštva ali poliandrije. Najbolj običajno je, da se nevesta omoži z vsemi brati v družini naenkrat, ne glede na njihovo starost. Zakon je ponavadi načrtovan že takrat, ko je nevesta še otrok, in stopi v veljavo, ko preživi puberteto. Zgodi pa se tudi, da je poroka že prej, ko je nevesti šele deset let. Sprejmejo jo v družino, z brati pa prične zakonsko življenje, ko spolno dozori. Druga vrsta poliandrije je ta, da se več moških, ki niso nujno med sabo v sorodstvu, oženi z isto žensko. Tibetanci živijo na skopi zemlji. Še tiste krpice, kolikor jih je, je treba skrbno zavarovati s kamnitimi terasami in z njih stalno čistiti kamen. Novih površin brez velikanskega truda skoraj ni mogoče pridobiti. Ce bi tako, kot je to običajno drugod, delili družinsko premoženje med dediči, bi na vsakega prišlo premalo za preživetje. Tako je narava prisilila ljudi, da najdejo najbolj primerno zakonsko obliko, ki jim še omogoča obstoj v teh negostoljubnih krajih. Lahko si predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi si vsak brat v družini pripeljal nevesto. Mnogo več ust bi bilo treba nahraniti, poleg tega, menijo Tibetanci, bi to pripeljalo do nesoglasja, saj bi vsaka žena skrbela najbolj za svoje lastne otroke, namesto da bi skrbela za družino kot celoto. Seveda je poleg poliandrije najbolj običajna vrsta zakona v Tibetu mono-gamija, mnogoženstvo pa se pojavi le v primerih, ko prva žena ne more imeti otrok. Pripravljenost Južne Koreje, da zagotovi varne olimpijske igre, je naredila velik vtis na vse, ki so si ogledali vaje. Hkrati pa se je v marsikom zbudil tudi pomislek, ali ne bodo letošnje olimpijske igre le preveč podobne prireditvi v okupiranem mestu. Pokol 11 izraelskih športnikov na poletnih olimpijskih igrah v Miinchnu leta 1972 še vedno kot mora spremlja vse organizacije teh svetovnih prireditev. In tudi Jožnokorejci pripravljajo svoje olimpijske igre z mislijo na davni dogodek, ki pa je še zelo živ kot svarilo. Vsak, kdor bo poskusil s terorizmom ogrožati letošnjo veliko prireditev v Seulu, bo naletel na neusmiljeno učinkovito obrambo. Da mislijo resno, so pokazale tudi vaje, ki so jih pred kratkim pripravili za novinarje in svetovno javnost. Na njih so posebne enote, izurjene prav za razmere, kakršne so na velikih mednarodnih športnih prireditvah, pokazale, kaj vse znajo, od smrtnih udarcev z golo roko do natančnega zadevanja v balone, velike kot človekška glava, z razdalje 200 metrov. V Južni Koreji se varovanja športnikov in obiskovalcev lotevajo še toliko bolj resno in zavzeto, ker se bojijo, da jim bodo sosedje iz Severne KRADEJO KOT NEKOČ Samo v zvezni državi Teksas se je v zadnjih osmih letih kraja živine povečala za 320 odstotkov. To pomeni, da so tatovi lani v Teksasu ukradli 4.500 glav živine. Nekdaj, ko sta na ameriškem Zahodu še vladala brezzakonje in revolver, je bila za tatove konj in goveda kazen jasna — zanka okrog vratu in pogled s prve veje v onostranstvo. Danes zakonodaja v tem pogledu seveda ni tako kruta in konjskim tatovom ne grozi obešanje, še vedno pa je stroga. Za ukradenega konja ali govedo je mogoče dobiti do 10 let zapora, če pa gre za krajo večjega števila živali, se zaporna kazen povzpne tudi na 20 let. Zakon je torej oster in tatvin živine naj bi ne bilo. Toda ni tako, konjski in živinski tatovi so spet na delu. »Vse, kar tatovi potrebujejo, je tovornjak s prikolico ih vreča krme,« pravi J. P. Tuck, ki raziskuje tovrstni kriminal. Zapeljejo se na osamljen, ranč in zvabijo živino na tovornjak, nato pa tovor odpeljejo na javne prodaje, kjer je mogoče hitro in dobro zaslužiti. V enem dnevu lahko konjski in živinski tat brez muke zasluži do 3.000 dolarjev. Storilce pa je seveda težko zaslediti, saj ukradeno blago konča na mesarskih kavljih in v želodcih. In kaj je v ozadju tatvin? Mamila. Uživalci in prodajalci drog so ugotovili, da je s takšnimi tatvinami mogoče na lahek način priti do denarja za nakup mamil. Krave in konji torej skrbijo za vsakdanji kokain, heroin in drugo podobno vražjo robo. Pravijo, da v tibetanskih družinah, med brati ali v zakonih, kjer si moški niso v sorodstvu, ne poznajo ljubosumja. Običajno je, da je ženska enako prijazna do vseh svojih mož, seveda pa se lahko pojavijo problemi. Zlasti takrat, ko je zakonec precej mlajši od skupne žene in ga ta ne sprejema kot pravega moškega, ali če se zdi mladeniču njegova žena prestara. Delo v tibetanski družini je porazdeljeno tako, da je večina bratov v družini daljša obdobja na trgovskih potovanjih po deželi, ali pa se z družinsko čredo seti na oddaljene pašnike, kar pomeni, da je daljše obdobje pri ženi le eden od bratov. Na ta način približno vedo, kdo je otrokov oče, ko se le-ta rodi. Otroci kličejo vse brate za očeta in ne delajo med njimi nobene razlike. Če se v družini rodijo samo deklice, najstarejša med njimi podeduje vse premoženje in se lahko potem poroči, s kolikor moškimi hoče. Le-ti potem prevzamejo njeni priimek. Mlajše sestre se poročijo v druge družine, nekatere pa postanejo nune v budističnih samostanih. Zgodi se, da žena v poliandričnem zakonu ne more imeti otrok. V tem primeru je v navadi, da si bratje oskrbijo še eno ženo, in ko ta rodi otroke, je to v veselje celi družini, tudi ženi, ki sicer sama ni mogla roditi otrok. Omeniti je treba tudi, da skupno očetovstvo v Tibetu, Nepalu in Indiji uradno ni priznano, pa tudi budizem poliandričnega zakona sicer ne dovoljuje. ZA VARNO OLIMPIADO Koreje, s katerimi živijo v napetih odnosih že desetletja, skušali pokvariti svetovno predstavo. Okoli vseh tekmovališč in drugih olimpijskih stavb so zgradili ograje. Dogajanje na vseh prizoriščih in drugih vitalnih točkah bodo spremljale televizijske kamere posebnega varnostnega omrežja. Za red in varnost bo skrbelo 97.000 izurjenih vojakov in civilistov, med njimi posebne skupine, pripravljene za boj z ugrabitelji in teroristi v zraku, na kopnem in v vodi. Srce obrambe predstavlja tako imenovani »oddelek 868« narodne milice, ki se v tajnosti uri že mw mnHM «* whim mm I Vabljiva turistična ponudba i Naši časopisi na začetku glavne turistične sezone opozar-i jajo na najrazličnejše oblike letovanj. Pozornost zasluži svoje- J ' j vrstna turistična izmenjava, ki jo omogoča N ER Vacation Club iz Newporta v ZDA. IKdor nima sorodnikov ali prijateljev v Ameriki, pri katerih bi lahko preživeli mesec, dva ali celo celo leto, kdor nima | denarja, ali pa ga tak način bivanja ne mika, lahko poišče družino, ki mu bo odstopila svoje stanovanje. V zameno mora po- I I nuditi svojega — in tako potrebuje za počitnice samo letalsko vozovnico. Vpisnina v klub znaša 25 dolarjev, člani pa se tudi zavežejo, da bodo prek kluba kupili povratno vozovnico, ki ; stane do New Yorka 600 dolarjev, v kombinaciji z dodatnimi poleti do Miamija in Los Angelesa okrog 800 dolarjev oziroma Iza vsak nadaljnji polet okrog 70 dolarjev. Tisti, ki imajo mož- g nost potovati ceneje, vplačajo na račun kluba 100 dolarjev. Število Jugoslovanov v klubu je sedaj omejeno na tisoč, informacije pa posreduje Kvarner.ekspress. Ta agencija bo za Ame-. ričane organizirala tudi dodatne programe in tako skušala vnovčiti njihovo zanimanje za našo državo. Kdor želi postati član kluba, mora izpolniti zajeten vpra- I S šalnik, predložiti fotografije hiše, dnevne sobe, spalnice itd. V vprašalnik je treba vnesti podatke o družinskem materialnem I stanju, konjičkih, znanju tujih jezikov, (ne)pripadnost religiji, I prehrambenih navadah, posebnih željah, pa tudi o uživanju alkohola in drugih navadah. Zanimivo, kajne? Omenjeni klub, ki obstaja že osem let L— vanj je vključenih tudi nad dvesto Jugoslovanov, ima izred- | no dobre izkušnje. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje. MM MM MMBI MM MM MM Okrog leta 1940 je v Tibetu živelo v poliandrijskih zakonih pet milijonov ljudi. Nekoč je bil tu precej običajen tudi neke vrste skupinski zakon, ko je več moških skupaj delilo več žena. Se ena različica zakona je bila možna. Po tej se je oče skupaj s sinovi oženil z isto žensko, ki pa ni bila mati njegovih otrok. Tak zakon je prišel v poštev samo takrat, ko je očetova prava žena umrla. V indijski zvezni državi Kerala je bila do pred kratkim v veljavi še ena oblika poliandrije. Tu je imela kasta najara povsem svojo verzijo. Samo najstarejši sin v družini se je namreč lahko oženil, njegovi mlajši bratje pa so bili le njeni ljubimci. Otroci, ki so jih imeli s to žensko, so bili del njene družine in naravni očetje niso imeli do njih nikakršnih pravic. Ko so bile ženske enkrat omožene, so lahko imele toliko moških, kolikor so hotele. Tudi na Markeških otokih v Tihem oceanu so imeli še v letu 1920 svojo verzijo poliandrije. Tu se je ženska najprej omožila z moškim vrstnikom, potem pa še z bogatejšim starejšim moškim, ki je lahko že prej imel več žena. Tako je postala bogataševa druga ali tretja žena, s sabo pa je v zakon pripeljala še svojega prejšnjega moža. Ko seje tako poročila, je lahko imela toliko ljubimcev, kolikor je hotela. To spominja na posvojitev, starejši bogat moški si je pridobil mlado družino in s tem predpravico do mlajše žene, družini pa je za protivrednost nudil socialno varnost in delo. Žena pa je tako obdržala svojega moža in pravico do drugih ljubimcev. vse od leta 1981, ko so bile letne olimpijske igre dodeljene Seulu. Veliko denarja in znanja so vložili tudi najmodernejše varnostne naprave, od laserskega orožja do najsodobnejših odkrivalnih naprav, ki bodo neopazno preiskovale prtljago ljudi ter takoj opozorile varnostnike, če bo v takšni torbici kaj podobnega orožju ali bombi. Že prav, da skrbijo za varnost, skoraj glasno razmišljajo mnogi ljubitelji vrhunskih športov, vendar — ali ne bodo že same priprave na olimpijske igre preveč prežete z grenkim priokusom? VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 STRAN 12 aHHBn« za vsakogar nekaj Skrivnost pecilnega praška Kadar pečemo razno pecivo, uporabljamo pecilni prašek in kvas, v nekaterih receptih pa najdemo tudi sestavine, kot so jele- nova sol in pepelika. Zakaj uporabljamo te dodatke in ali jih je mogoče kako nadomestiti? Pecilni prašek zamesimo v te- Kako jemo s paličicami? Ob gostovanju kitajske razstave v Ljubljani se je povečalo tudi zanimanje za kitajsko kuhinjo. Vemo, da jedo Kitajci s paličicami, ne vemo pa, kako ta stvar gre. Paličici držimo v eni roki. Spodnja paličica je negibna, držimo jo čvrsto s palcem in dlanjo, naslonjena pa je na prstanec. Zgornjo paličico primemo kakor svinčnik s kazalcem in palcem, naslonimo pa jo na sredinec (slika L). To paličico premikamo od zgoraj navzdol, da se s konico dotakne konice spodnje paličice. Tako lahko s paličicama primemo majhne koščke hrane (slika 2) in jih nosimo v usta (slika 3). MODA sto zato, da je rahlejše. V povezavi s toploto, zrakom in tekočino nastaja iz pecilnega praška ogljikova kislina. Testo se enakomerno dviga in je zelo rahlo. Pecilni prašek moramo na vsak način dodati bogatim in težkim vrstam testa za kolače z orehi in rozinami. Pecilni prašek presejemo z moko, da se enakomerno porazdeli po testu. Kvas je naravno sredstvo za rahljanje testa. Gojena kultura kvasovk se na toplem hitro razmnožuje, pri tem se v nekakšnem procesu vrenja sladkor in škrob spreminja v alkohol, in ogljikovo kislino. Testo se dvigne in dobi značilni okus po kvasu. Jelenova sol je sredstvo za rahljanje testa, najdemo ga v receptih za pripravo lectovega peciva. Nekdaj so pridobivali jelenovo sol iz ostankov rogov, danes jo delajo kemično. Pri peki razpade na ogljikovo kislino, vodo in amoniak. Pepelika je prav tako sredstvo za rahljanje testa, dodajamo pa jo na primer medenjakom in drugemu pecivu iz težkega testa. Sredstvo je brez okusa in barve. Deluje, ko testo počiva. Obe omenjeni sredstvi lahko nadomestimo s pecilnim praškom, ki ga dobimo v vseh trgovinah. ZANIMIVOST ZA KOLESARJE Zamenjava za diskaste obroče? Pred nedavnim se je v ZDA po- spremeniti videz nekaterih koles, javila novost, ki utegne bistveno Tako imenovani trispoke (v prevo- BIO VRTNARJENJE Kaj vse sodi na kup za kompost? Kaj vse lahko uporabimo za pridobivanje komposta, oziroma iz česa se lahko kompost napravi. To je najpogostejše vprašanje, ki preseneti posebno mlade bio vrtičkarje. Da bi vam olajšali delo, vam svetujemo nekaj stvari za pridobivanje komposta. Na kompostni kup lahko brez skrbi zmečete: pokošeno travo, lesni pepel, lase, usedlino kave, gnoj iz štale, kuhinjske odpadke, čajne vrečice, odpadke volne, ostanke sadja, slamo, odpadke z vrta, vejice, časopisni papir, jajčne lupine, perje, krompirjeve olupke, listje, lepenko, ostanke od rezanja zelene ograje. Praktično vse, kar se najde v gospodinjstvu, vse odpadke iz kuhinje in vse smeti na vrtu. Zorenje komposta vedno poteka počasi, v povprečju traja najmanj šest mesecev. Zato je najboljše, če imate dva kompostna kupa; dokler se eden polni z odpadlimi stvarmi, je v drugem že na voljo zrel kompost. Da bi dosegli hitrejše razpadanje in fermentacijo ter zorenje komposta, je potrebno vse odpadke čim bolj zdrobiti. V tujini se dobijo posebni stroji za mletje odpadkov za bodoči kompost. du: na tri špice) naj bi bil namreč uspešna zamenjava za zdajšnje diskaste obroče. Izdelovalec trdi, da ima ta obroč bistveno aerodinamično prednost pred klasičnimi diskastimi obroči in daje na miljo kar 3,5 sekunde prednosti. Ti obroči so tudi za polovico lažji od diskastih, kar jim daje pomembno prednost pri stabilnosti še zlasti med vožnjo v vetru. Menijo, da bi bil trispoke dobra rešitev, če se ga uporabi le kot prvo kolo, zadnje pa diskasto, nič pa ne bi bilo narobe, če bi imeli kar obe kolesi le z tremi špicami. —'JAJCE Simbol plodnosti Kratke hlače spet v modi Mogoče ste že kje videli ali prebrali. opazili v trgovinah: spet so moderne kratke hlače. Široke, ožje, ozke bolj ali manj nad kolenom in kar za oba spola, da o otrocih ne govorimo. Zelo kratkim modelom rečejo na tujem in dostikrat tudi pri nas shorts, mogoče se spomnite še vročih hlačk, te so bile moderne celo pozimi, poznate tudi ime bermuda, mogoče bermudke, širše hlače mini dolžine ali pa skoraj do kolen. Ime so dobile po otočju, nosila pa jih je tudi kolonialna vojska. Kratke hlače so torej spet tu. Poglejte v trgovinah, izberite si hlače po svoji meri in okusu. Lahko se tudi sami potrudite in si jih naredite. Najlaže je odrezati stare dolge hlače in iz njih napraviti nove kratke. Dva modela kratkih hlač vam predstavljamo na risbi. IMENA VAŠIH LJUBLJENCEV V svetu se vsako leto izdaja poseben priročnik za tiste, ki imajo doma kakšno žival. V tem edinem priročniku so med drugim tudi imena za pse in mačke; imena, ki so to leto v modi. Iz tega priročnika za lansko leto, letošnji še ni izšel, vam prenašamo 20 imen za pse in mačke. Med njimi so smešna, resna, nenavad- na, vsa pa so zvočna in se lahko zapomnijo. Psice: Kalva, Cjbi, Čiki, Krip-si, Kjara, Sarka, Koki, Diksi, Ci-biš. Psi: Šalko, Šamp, Čili, Ara, Čiki, Fido, Ares, Kolombo, Čaks, Ken. Mačke: Šalota, Kirka, Kora, Zuza, Kaža, Zeta, Aza, Šagli. Mački: Tom, Cezar, Hladni, Čipi, Lord, Sugar, Kolt, Curko, Čadi. RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21232: 1. Heart — Pet Shop Boys 2. Bodi srečna Julija — Magnet 3. Vem — Duo Regina 4. Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič 5. Get it — Stevie Wonder & Michael Jackson VITAMINI NA JEDILNIKU OMLETA Z REDKVICAMI trgovina Pred kratkim je Miro Vučkovič v Savski vesi pri Čakovcu odprl zasebno samopostrežno trgovino, prvo te vrste v severovzhodni Hrvaški. V njej prodaja živila, mešano blago in belo tehniko, v zalogi ima 2000 artiklov. Občina Čakovec že več let podpira in razvija malo gospodarstvo, zato ima prijavljenih 1300 samostojnih obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 1500 delavcev. Vučkovič prodaja tudi domači kruh, ki ga spečejo v zasebni pekarni. Kupci so zadovoljni Zaradi 7 do 10 odstotkov nižjih cen. Kdor kupi blago v vrednosti nad 50 tisoč dinarjev, dobi takoj pri blagajni 5-odstotni popust. Na željo stranke blago dostavlja tudi na dom, trgovina pa je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah. Pri premagovanju težav mu veliko pomagata Združenje samostojnih obrtnikov in obrtna zadruga. Rezultat zamotanih evolucijskih procesov, jajce, predstavlja naravno strukturo, ki nosi v sebi klico življenja. Jajca se v naravi pojavljajo v najrazličnejših oblikah in velikostih ter barvah. Največje jajce na svetu pripada velikanski ptici Aepyornis na Madagaskarju, ki je izumrla pred 500 leti. To jajce je težko devet kilogramov, prostornina je osem litrov. Med sedanjimi vrstami ptic je največje jajce afriškega noja, dolgo je 16 cm, najmanjše pa od vrste kolibrijev, težko četrt grama in veliko 10 milimetrov. Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25-577, Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisim: za 5 naj. Oddaja 21232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. ure na Radiu Murska Sobota - UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz. NAŠA RISBA VAS PRIPIS To je eden redkih jugopatentov. Kaj nama pomaga, da sva to kolo napravila v slogi, ko pa nimava istih ciljev. (Janez) Ta dva sta kot naše yu vodstvo: vsak vozi v svojo smer. (B. Štrakl) Midva že prav poganjava, le v sistemu je nekaj narobe. (B. Žižek) Redkvice so med prvimi plodovi, ki nam jih da vrt, zato vam ponujamo recept za pripravo jedi iz njih. Krompirjevo omleto pripravimo tako: 300 g krompirja olupimo, narežemo na kockice, operemo, in dobro očedimo. Popražimo krompir na žlici masla ali margarine, nato dodamo 1 drobno nasekljano čebulo in 50 g drobno narezane prekajene slanine. Počasi pražimo 20 minut in vmes večkrat pomešamo. Razžvrkljamo 3 jajca, jih solimo in popramo, nato pa preli- jemo čez krompir v ponvi. Pustimo, da jajce zakrkne. Pripravimo nadev: očistimo šopek redkvic. Redkvice operemo in nastrgamo. Dodamo drobno sesekljan peteršilj, drobnjak in krešo. Gladko razmešamo 200 g skute in ji primešamo redkvice in dišavna zelišča. Solimo in popramo. Omleto pustimo, da zdrsne na ogret krožnik. Obložimo jo s skutnim nadevom in preganemo na polovico. Okrasimo z redkvicami. Pripis k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 9. junija 1988 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. (L. Kramberger) SESTAVIL MARKO NAPAST NAJBOLJŠ ITALIJAN-SKI SMUČAR KRUTI RIMSKI CESAR LIGNIT GAMSU PODOBNA STEPNA ŽIVAL AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (MARTIN) NORDIJSKO MOŠKO IME GORA NA NOTRANJSKEM KOPALIŠČE PRI KOPRU Z DIVJA JABLANA ANGLEŠKI SKLADATELJ (BENJAMIN) NAJSTAREJŠA KAMENA DOBA KISIK KOLONIALNE POSESTI REAUMUR IVO LOLA KRAJEVNA SKUPNOST ŠAHIST LASKER VEŽBA MESTO V ZAHODNI MAKEDO- NIJI PREBIVALEC ISTRE ZNAMKA IT. AVTOBUSOV IN KAMIONOV - — — . PRAKRIC-SKI JEZIK POPOLN NEUSPEH PRITOK AMAZONKE V BRAZILIJI VDOVA PEVCA LENNONA (YOKO) ZUMRLI SLOVAN SRBSKO M. IME DOMAČA ŽIVAL IRIDU IDAHO STAROGRŠKA POKRAJINA RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANIJI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: tombola, alergen, bilanca, oba, Jim, R, jeti, ilmenit, šagrin, ČK, MK, J, Nome, KO, Hinder, ciganka, at, Ross. STRAN 13 VESTNIK. 2. JUNIJ 1988 križem po naših šolah Iz sveta brezskrbnih otroških iger stopamo počasi v svet odraslih Iztekajo se leta moje brezskrbne mladosti. Bilo mi je lepo. Podili smo se po travnikih, sadovnjakih, gozdovih . . . Odkrivali smo razne skrivnosti našega kraja. Otroških, let se rada spominjam, ker vem, da se več nikoli ne bodo vrnila. Nestrpno smo čakali čas, da 'bo zazvonil šolski zvonec in bomb lahko oddivjali iz šole, doma naredili nalogo, se naučili in porabili čim več prostega časa v naravi. Sedaj smo v osmem razredu in imamo prostega časa zelo malo, naslednje leto pa ga več gotovo ne bomo imeli. Včasih razmišljam tudi o moji prihodnosti. Vsa bremena si bom naložila na svoja ramena. Mislim, da ne bodo pretežka in jih bom lahko obdržala v ravnovesju. Sedaj skrbijo zame moji starši, me preživljajo, mi kupujejo vse, kar si želim. Vendar tudi tega ne bo več dolgo. Vsak ima tudi svoje iskrene prijatelje in prijateljice. Z njimi se zabavaš, jim zaupaš svoje ljubezenske skrivnosti in jih včasih poprosiš tudi za pomoč. Največ jih spoznaš v šoli. Vendar se bom od njih kmalu morala posloviti. Z nekaterimi se bom le bežno poslovila, drugi me pa sploh ne bodo pogledali več. Kaj morem, takšno je življenje. Vsak dan odštevam dneve do konca šolskega leta. Ne bo več tekanja po znanih hodnikih, kričanja, pretepanja, kreganja ... Tega nič več ne bomo doživljali v tej zgradbi, ostal bo le Tep spomin iz osnovnošolskih let. V tej zgradbi bomo pustili del naših brezskrbnih dni. Samo če pomislim, kolikokrat smo prišli v šolo s strahom, kaj se bo tisti dan zgodilo. Trepetali smo pred razredi, ko so bile napovedane kontrolne naloge. Mislim, da bodo s časom izbledele vse naše šolske ljubezni in prijateljstva. Odšli bomo na srednje šole. Kdo ve, če se bomo sploh še kdaj srečali. Marsikateremu od nas bo težko, ko bo prestopil prag srednje šole. Sedeli bomo z neznanimi ljudmi, se srečevali z neznanimi obrazi, ki bodo s časom postajali vse bolj znani. Spominjam se, ni dolgo tega, da smo se spoznali z učenci iz Serdice in Pertoče, sedaj pa se bomo morali že od njih posloviti. Ob koncu bo marsikatermu od nas stekla po licu grenka golza. Naše poslednje upanje je končni izlet. Vso šolsko leto se že trudimo in zbiramo vse, da bi zaslužili čim več denarja, da bi nam bilo na našem zadnjem izletu lepše. Želim si, da bi nam bilo na našem zadnjem izletu lepše. Želim si, da bi bilo lepo in bi pozabili vse nesporazume, ki so bili med nami. Vsak izmed nas si želi, da bi bil v življenju srečen in da bi se mu izpolnile vse želje. Iz šole bomo stekli kot velik roj čebel. Upam, da bom v življenju uspela in da ne bo moja življenjska pot posuta s trnovimi bodicami. Želim si, da bi bil naš končni izlet res lep in da bi vse lepe osnovnošolske stvari ohranili v lepem spominu in da bi vsak od nas bil srečen na svoji življenjski poti. Laura Rožman, 8. b OŠ Rogašovci POGOVOR S STRICEM Janko in stric sta šla na prvomajski izlet. Napotila sta se v gozd in poiskala mesto, kjer so pred več leti delavci in rudarji praznovali prv.i maj. Vsedla sta se pod drevo in se začela pogovarjati. Janko: »Stric, zakaj so delavci prihajali tako daleč v gozd, zakaj niso raje praznovali na ulicah in v dvoranah?« Stric: »Veš, Janko, delavci še takrat niso imeli svojega praznika in so tudi prvega maja morali na delo. Le najpogumnejši so ostali doma, čeprav je bilo prepovedano. Na ta dan so se gospodarji tovarn in rudnikov bali, da ne bi delavci z orožjem zahtevali več kruha za boljše življenje.« Janko: »Potem pa v tistih časih ni bilo lahko oditi na prvomajski izlet?« . Stric: »Ne, ni bilo lahko. Pa vendar so šli, čeprav so vedeli, da bo marsikdo zaradi tega izgubil službo.« Janko: »In potem so prišli v ta skriti kraj?« Stric: »Seveda. Tu se je zbrala majhna skupina delavcev. Čez travo ali kakšno vejo so razpeli rdečo zastavo. In potem so tu peli, plesali in igrali.« Janko: »Ali so vsako leto na istem kraju praznovali prvi maj?« Stric: »Oh, ne. Prav vsako leto so si izbrali drug kraj, varnejši, kajti isti kraj bi jih lahko stal življenje.« Janko: »Zakaj pa si tisti delavci v začetku niso upali iti v boj s takratnimi gospodarji?« Stric: »V začetku si res niso upali. Vendar pa so počasi dobivali pogum in so jo gospodarjem velikokrat zagodli, vendar v manjši meri in o tem zato ne govorimo veliko. Vendar pa bo vsak, še tako majhen dogodek, ostal delavcem v trajnem spominu. Ko pa seje nakopičilo preveč težav in jih niso mogli drugače rešiti, so se odločili za stavko, v kateri so videli svoj edini izhod.« Melita MORAVEC, 5. a OŠ Veržej Spomini na Tita Ko je tovariš Tito umri, sem bila stara tri teta, a se ga vseeno spominjam. Dosti sem o njem brala, dosti slišala v šoli in doma. Videla sem tudi veliko njegovih slik, ki ga prikazujejo med vojno in po njej. Večkrat je na slikah tudi s pionirji. V šoli se ob praznikih pogovarjamo, beremo in pišemo o njem. Bilje naš vodja, borec za mir in pravične odnose med ljudi. Med vojno se je s partizani bori! proti sovražnikom. Rad je ime! otroke. Dostikrat listam po knjigi o tovarišu Titu - TITOVA POSLEDNJA BITKA. Dina Božanič, 4. c OS Dane Šumenjak, M. Sobota Domače hišno ime Naša hiša je stara 110 let. Zgradili so jo CVETKOVI. Zakonca Jožef in njegova žena Johana sta morala imeti prav trdno voljo zgraditi si v tistem obdobju takšen dom. Vzrok temu je bila verjetno stara dotrajana hiša, katera ni mogla več nuditi mladi družini dostojnega bivanja. V letih od I. svetovne vojne pa do 1933. leta so še prihajali CVETKOVI vnuki k naši hiši, saj je takrat njihov oče učiteljeva! v VUČJI VASI; bili so izredno nadarjeni in vneti muzikologi (Ciril CVETKO, Drago CVETKO . . .). Njihove korenine še obstajajo v Ljubljani. Stric moje stare matere, po imenu TRSTENJAK, je prepustil svojo podedovano CVETKOVO hišo 1943. leta njej in staremu očetu LUDVIKU ŽNIDARIČ, rojenemu v Kuršin-cih. Po 43 letih gospodarjenja sta prepisala hišo na mojega očeta Franca ŽNIDARIČA in mamo (1977. leta). Prav ob 100-letnici je dobila hiša že četrte lastnike. Kljub temu pa je ni nobeden zanemaril, vsak jo je po svojih močeh poskušal dograditi, prekriti in zagotoviti dolgo življenjsko dobo. Kar je še po mojem mnenju najbolj pomembno, je to, nobeden od vseh teh lastpi-kov ni odstranil napisanih imen in letnice, ki je vklesana na kamnitih podbojih vhodnih vrat. Mirno lahko trdim, da je tako tudi prav,.saj še tudi danes kdo reče: »BIL SEM PRI CVETKOVIH« v Si-tarovcih. Nataša ŽNIDARIČ, 7. raz. OSBUCKOVCI Stopinje življenja Skozi temačno pot življenja, mnoge sreče in trpljenja — in ko zvezda se utrne, večna sreča se povrne — stopamo mi v svet življenja . .. Mnoge sreče, trpljenja in skušnjave, v naših srcih so zmešnjave. T9 je pesem nas, mladine. v glavo spel in spet nam nova misel šine, to je misel nas, mladine, ki utrinja pesem naše domovine. LARISA KONKOLIČ, 7. b OS STEFAN KUHAR-BOJAN, PUCONCI SPOMINI Nisem več otrok, ki sanja o otroštvu, nisem več punčka mala, da z lutko v roki bi se igrala. Vse mine, tudi to. kar najlepše v življenju je in bo. Odrasla sem. postala sem velika. Nič več punčke, nič več mama, sama izbrati moram svojo pravo pot. A spomini v meni še žive, spomini na lepe otroške dni. Nikoli več ne bo tako lepo, kot bilo je takrat, ko s punčko v roki sem hodila sem ter tja. Spomini ostali so. lepi spomini na otroške dni — polne sreče in strasti. KARMEN KELHAR, 8. a OŠ Puconci dr. Lojze Števanec Na Sinaju, ob obali Rdečega morja, štirideset kilometrov od prvega naseljenega kraja, je položna, nekaj hektarjev obsežna peščena obala, ki jo obrobljajo razrite skalnate vzpetine. Tu in tam sredi razbeljenega peska rastejo grmički suhe bodljikave trave. Ob vznožju kamnitega hriba-izvira bogat vrelec vroče, po žveplu smrdeče vode in v zavojih med peskom in črnim blatom teče v morje. Legenda pravi, da se je ob izviru kopal sam faraon, zato so vrelcu dali ime HAMMAM FARAON. Egipčani želijo ob vrelcu zgraditi zdravHiško-rekreacijski center. Projekt bo vreden 37 milijonov ameriških dolarjev. Investitor gradnje je Misr Tourist Travel Agency, ki je za gradnjo in turistično ponudbo ustanovila posebno firmo. Projekt zahteva: analizo termo-mineralne vode, balneološko oceno, izdelavo indikacij, zdraviliško ponudbo, tehnično opremo, kadre, funkcijo fizioterapevtskega sklopa, arhitektonske rešitve hotela in celotne infrastrukture, funkcionalnost hotela, izdelavo termo-mineralne vrtine, tehnološko pripravo vode za polnjenje v plastenke, energetiko, oskrbo s sladko vodo, ozelenitev in druge rešitve, ki so potrebne, da v puščavi od sveta odrezano naselje lahko živi. Rešitev tako kompleksnih problemov zahteva potencial znanja, ki ga ena ustanova ne premore, zato smo se združili: IBT, Trimom in Radenska. Ekipa strokovnjakov iz omenjenih ustanov je izdelala zahtevano študijo. Skupaj smo se prijavili na mednarodni natečaj, ki se ga je udeležilo štirinajst firm iz različnih držav Evrope. Dah pred zagovorom študije smo okrog polnoči prispeli v Kairo. V Kairu Na obsežnem kairskem letališču, po katerem so bila raztresena številna letala, je bil zrak zadušljiv, nekam tuj. Veter, ki je nalahno vlekel iz razsvetljenega morja luči, je prinašal valove vročega in hladnejšega zraka. Sinoči je napovedovalec na naši televiziji poročal, da vročina na severu Afrike dosega štirideset stopinj v senci. Ko smo stopali proti letališki zgradbi v pisani množici raznobarvnih ljudi, je bilo prijetno toplo. Kmalu za našim aerobusom je pristalo podobno letalo kuvaitske letalske družbe. Pred okenci za pregled potnih listov so bile dolge vrste: Arabcev, črncev, Indijcev, večinoma v avtohtonih oblekah; med njimi številni otroci, ki uhajajo, se lovijo, cvilijo, da jih ženske komaj krotijo. Med'potniki je bilo nekaj bledikavih in poraščenih Evropejcev, večinoma v kavbojkah. Vrsta se je hitro pomikala naprej. Zapletlo se je pri naših potnih Ustih, na katere so nenadoma postali pozorni. Zadržali so jih. nas pa postavili na stran. Spogledovali smo se. Dolgo so brkljali po nekih seznamih in preverjali na računalniku, preden so nam vrnili potne liste. Carinik nas je pustil mimo domačinov, ki so se z velikimi paketi najrazličnejše krame drenjali pred izhodom, kjer jih je pred visoko ograjo, ki je preprečevale vstop v prepovedani prostor, čakala pisana množica v glasnih skupinah. Za ograjo se je v pretepu prerivala skupina moških, ženske so vreščale in jih mlatile po glavah, okolica je glasno navijala, verjetno so uživali. Policist, ki je sta! v bližini, se ni vtikal v njihove obračune. Na cesti pred vhodom v letališko zgradbo so se drenjali taksisti, hotelski agenti in prekupčevali ter prežali na stranke. Manjša skupina je obstopila tudi nas. Do hotela so zahtevati dvajset funtov (Za 150 ameriških dolarjev, ki smo jih morali obvezno menjati, smo dobili 123 egipčanskih funtov). Mi smo bili pripravljeni plačati osem, na koncu smo se sporazumeli za dvanajst funtov. Barantanje je v teh deželah nujnost, a o tem več pozneje. Vožnja z avtomobilom Kdor ni sam doživel vožnje po ulicah Kaira (baje jd povsod po Bližnjem vzhddu enako), si to težko predstavlja. Vozijo drug za drugim in drug ob drugem tako tesno, da se sosednjega avtomobila lahko dotakneš. V križišču včasih upoštevajo rdečo luč, drugič ne, H M £ VTISI IZ KAIRA ne desnega pravila. Smernih kazalcev ne uporabljajo, veliko trobijo s hupo, pa naj je to podnevi ali ponoči, in se z rokami sporazumevajo skozi odprta okna. Med vožnjo v štirih kolonah pride voznik neverjetno hitro s skrajne leve na desno stran; Ponoči ima prižgane luči, ali pa jih nima. Včasih tik pred nasproti vozečim vozilom prižge vse luči, ki jih ima, da oslepiš. Avtomobili so stolčeni, pomanjkljivo označeni, dela mu ena ali nobena zavorna luč, rjavijo pa ne. Ni vlage. Med vožnjo prav gotovo uporabljajo neka pravila, ki pa jih nismo mogli razvozlati, ker konec koncev vožnja ni tako tvegana, kot na prvi pogled skozi prizmo naših pravil in meril izgleda. Z manjšimi praskami na pločevini prideš na cilj. Promet teče relativno hitro, brez večjih zapletov. Verjetno pazijo drug na drugega, kot bivoli v drveči čredi, je strokovno ugotovil naš geolog Dušan. Bili smo priča hujšega trčenja, tudi steklo je zletelo po tleh. Voznika sta skočila iz avtomobila. Promet se je začasno ustavil, šoferja pa sta rjula drug na drugega, ne da bi se poslušala, in grozeče mahala z rokami nekaj minut, nakar sta se verjetno utrudila, ker sta utihnila, se objela, poljubila, sedla vsak za svoj volan in z novimi praskami mirno peljala naprej. Turistična ponudba ob piramidah vključuje tudi jahanje na kameli. »Tako zagladijo spore med seboj,« je naše doživetje komentiral Jože Novak, ki je bil že več kot desetkrat v Egiptu in smo ga srečali v hotelski restavraciji. “Če je vpleten tujec, se stvari zapletejo. Kratko običajno potegne tujec.« Bakšiš Stanovali smo v hotelu, ki je bi! zgrajen še v kolonialnih časih. Prostori so bili čisti, pohištvo starinsko, masivno, voda topla in hladna, prezračevalne naprave so dobro delovale. Čim se napotiš proti dvigalu, že od nekod prihiti človek, oblečen v dolgi spalni srajci podobno oblačilo sivo umazane ali pa modrikaste barve, lovi za prtljago, tudi beležko, če jo držiš v roki, odpi ra vrata dvigala in te zapelje v želeno nadstropje. Ko sta blizu izbranega nadstropja, nekaj momlja in te pospremi do sobnih vrat, tudi če mu nisi izročil prtljage, ti odvzame ključ, s katerim nikoli ne moreš sam odpreti vrat, če se prav ne potrudiš. Njemu se to posreči mimogrede in že nastavi roko, prosi za bakšiš, S pijastrom (nižja enota funta) ni zadovoljen, hoče funt, ta pa je vreden več kot dolar. Kolikokrat boš prišel v nadstropje, tolikokrat se bo kateri pojavil iz nekega temnega kota in se ti pridruži! (tudi če greš samo na obisk v sosednjo sobo), odpiral vrata, prižigal luči, s cunjo maha! nad glavo, kot da preganja muhe, po nepotrebnem brisa! prah po okenski polici (kar bi moral opraviti že dopoldne) in ponovno prosil za bakšiš. Njegova poniževalna nadležnost te začne motiti, živcirati, da ga naženeš. Enkrat te bo izpustil, nato pa ponovno planil k tebi in zahteval bakšiš. Za tabo bo prilezel v bife in kot svojo pravico zahteva!, da mu plačaš pivo. Tudi taksist, ko mu plačaš voznino, ki si jo pri-barantaj na koncu zahteva še bakšiš. Otroci se te kaj hitro lotijo na cesti, če daš enemu, ostali kar planejo po tebi, da se jih ne boš zlahka znebil. Piramide Šele zvečer smo imeli zagovor študije, zato smo se okrog poldneva odpravili pogledat piramide pri Gizi, manjšem mestu, ki leži v predmestju štirimHijonskega Kaira. Domačini trdijo, da ima Kairo dvanajst milijonov prebivalcev ponoči, podnevi pa še štiri milijone zraven. Toliko da jih čez dan pride v mesto. Vendar so to pretiravanja, ki so v tem delu sveta med ljudmi pogosta; uradni podatki so drugačni. Ustavil nam je kombi shevrolet. V njem so sedeli trije mladeniči, oblečeni v tradicionalna oblačila. Glasno so nas pozdravili, kričali drug čez drugega in nam ponujali, naj si prižgemo cigarete, ki so jih imeli razmetane po sedežih in za vetrobranskim steklom. Odklonili smo. Fant, ki je sedel med Andrejem in mano, je od nekod privlekel v polivinil zamotano za lešnik veliko črno smolasto maso. Ogledoval si jo je, jo gnetel, stiskal, odtrga! manjše kose, jih razdelil drugima, z vžigalicami so jih zrinili v cigarete in si prižgali. V avtomobilu je sladkobno zadišalo, fantje pa so še glasneje kričali in vriskali. Pridrveli smo v izpraznjeno križišče, gorela je rdeča luč, policist je divje piska! in teke! za nami. Šofer je zmanjša! hitrost, zahu-pal, stegni! roko skozi okno, nekaj pokazal, nasmehnila sta se drug drugemu in konflikt je bil zglajen. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, zavili v stranske ulice, kjer so mimogrede uredili svoje zasebne stvari, enega smo odložili, na koncu pa so nas le pripeljali pred piramide in poleg plačila zahtevali še bakšiš. Komaj smo obstali na cesti, je že pristopil mlajši mešanec in nam ponuja! konja za ježo, od katerega je neprijetno zaudarjalo. Konj je grize! uzdo, iz gobca mu je visela pena, kdo ve, kdaj je bi! zadnjič napojen. Odklonili smo in peš pristopili k piramidi. Stali smo pred eno največjih stvaritev človeških rok, kjer je na površini nekaj hektarjev nagrmadenih 2,5 milijona kamnitih blokov, od katerih posamezni tehta preko 2,5 tone. Kamne so obdelovali v 300 kilometrov oddaljenih kamnolomih z bakrenim in kamnitim orodjem. Tako obdelane so jih vozili po Nilu do Gize, nato pa centimeter za centimetrom na valjih z vzvodi pomikali z mesta iztovarjanja na gradbišče piramide. Takrat še niso poznali dvigal. Piramida je bila visoka 146 metrov (zaradi odbitega vrha jih meri danes.138). Kamni se tesno prilegajo drug k drugemu, robovi niso okrušeni, razen na zunanjih straneh, kar so okrušiH poznejši plezalci in vremenski vplivi. Vmesne malte ni. Povezani so kot opeka v zidu, tako da zgornji blok poveže dva spodnja. Stranice se od štirih strani poševno vzpenjajo proti vrhu in združijo v končanem bloku. Ko gledaš te pravilno obdelane bloke in še večje kamne, s katerimi je tlakovana okolica piramide, kjer so kamni kot za šalo rezani v različnih oblikah in kotih, kot je bilo pač potrebno, da se lepo prilegajo, začneš dvomiti o tem, kar so te informirali v šoli. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 šport Novo odličje za Mariko Nagy-Kardinar V Budimpešti na Madžarskem je bilo 17. svetovno prvenstvo v kegljanju. V ženski reprezentanci Jugoslavije je nastopila tudi Marika Nagy-Kar-dinar iz Dobrovnika, sicer sve-toyna prvakinja in rekorderka s svetovnega prvenstva pred dvema letoma v Miinchnu v ZR Nemčiji. Še vedno pa je ostala svetovna rekorderka s 480 podrtimi keglji na 100 lučajev mešano. Po vrnitvi iz Budimpešte smo jo zaprosili za kratek pomenek. — Ženska reprezentanca Jugoslavije, v kateri ste bili kot tretja najboljša tekmovalka, je zasedla prvo mesto in dobila zlato odličje. Med posameznicami ste zasedli štirinajsto, v dvojicah pa osmo mesto. Ali je to tisto, kar ste pričakovali, oziroma bi lahko dosegli kaj več? »Steza v Budimpešti je bila zelo mehka. Takih stez v Jugoslaviji nimamo in nanje nismo navajeni. Zato za dosego boljših rezultatov ni bilo možnosti. Poleg tega pa je na igro vplivala tudi velika vročina.« — Kakšni pa so sicer vtisi iz Budimpešte v primerjavi s prejšnjim svetovnim prvenstvom? »Razmere za tekmovanje so bile precej slabše kot v Miinch-nu, zato sem zelo vesela, ker nam je uspelo osvojiti zlato medaljo v ekipni konkurenci. Moram reči, da tokrat nisem bila v najboljši formi, poleg tega pa se tudi nismo tako pripravljali kot za prejšnje svetovno prvenstvo. Zame pa je bila tudi psihična obremenitev obraniti naslov svetovne prvakinje, kar je težje, kot pa ga osvojiti. Tako sem zadovoljna s tem, kar sem dosegla.« — Kaj pa nadaljnji načrti? »O tem, da bi prenehala s -kegljaškim športom, še ne razmišljam, razen če mi bo to preprečilo zdravje. Čez dva tedna me čaka tekmovanje za jugoslovanski pokal, potem pa je na vrsti evropski pokal v Bolzanu, ki bo oktobra.« F. Maučec --- Namizni tenis----------------------------- Dve nepričakovani zmagi Sobočani so uspešno sklenili tekmovanje v drugi zvezni ligi, saj so na gostovanju v Zagrebu in Veliki Gorici dosegli dve nepričakovani zmagi, ki sta jim prinesli na koncu s 24 točkami odlično tretje mesto, kar je nekoliko več, kot so načrtovali, čeprav ne gre prezreti, da so izpustili lepo priložnost tudi za prvo mesto. Rezultati: INDUSTROGRADNJA —SOBOTA 4:5 (Bilič-Ben-kovič 1:2, Atikovič—Kuzma 1:2, Baniček —Benko 1:2, Atikovič— Benkovič 0:2, Bilič—Benko 2:1, Baniček Kuzmg 2:0, Atikovič — Benko 2:0, Baniček—Benkovič 2:0, Bilič—Kuzma 1:2); RADNIK — SOBOTA 3:6 (Taboršak —Kuzma 1:2, Radočaj — Unger 2:1, Vernic— Benko 2:1, Radočaj —Kuzma 0:2, Taboršak —Benko 0:2, Vernic— Unger 2:1, Radočaj —Benko 1:2, Vernic—Kuzma 0:2, Taboršak—Unger 0:2). Tudi Radgončani so zmagali na tekmovanju v prvi A republiški ligi, saj so uspeli zmagati v obeh zadnjih tekmah, vendar veliko težje, kot kaže rezultat, in tako ostali neporaženi v drugem delu tekmovanja ter s 26 točkami zasedli odlično tretje mesto, kar je enako njihovi lanski najboljši uvrstitvi. Rezultati: RADGONA—NOVO MESTO 6:3 (Ori 3:0, Unger M. 2:1, Rihtarič 1:2); RADGONA-MERKUR 6:3 (Ori 2:1, Unger M. 2:1, Rihtarič 2:1). V prvi B republiški ligi sta obe pomurski ekipi doma izgubili, Sobočani nepričakovano s Fužinarjem ob slabi igri vseh igralcev in so s 24 točkami zasedli tretje mesto, Beltinci so s 5 točkami pristali na osmem mestu. Rezultati: SOBOTA-FUŽINAR 3:6 (Zupanek 1:2, Unger S. 1:2, Gerendaj 1:2); BELTINCI —FUŽ1NAR 2:7 (Lenarčič 1:2, Tratnjek 1:2, Vinkovič 0:3). " M. U. ---Kajakaštvo--------------———------------------- VARGA NI USPEL Ob koncu tedna sta bili dve pomembni kajakaški preizkušnji. Na reki Krki so v soboto izvedli prvo letošnje tekmovanje, v okviru akcije Slovenske reke, na katerem so sodelovali tudi kajakaši brodarskih društev iz Kroga in Bistrice in bili dokaj uspešni. Tako sta zasedla Roman Kovačič in Simon Kovačič (Krog) med mladinci prvi dve mesti, Alojz Ozbetič (Bistrica) je bil 5., Sandi Krampač (B) pa 7. V pionirski konkurenci je bil Iztok Horvat (Krog) 5., Egon Krampač (Bistrica) 6., do 10. mesta pa se je uvrstil tudi Anton Škraban (Krog). Omeniti kaže tudi ekipno 3. mesto, ki so ga zasedli kajakaši iz Bistric, in prva tri mesta, ki so jih brez konkurence zasedle bistriške pionirke (Gjerek, Žižek, Jakšič). V nedeljo pa je bilo na reki Savi še zadnje izbirno tekmovanje za uvrstitev v državno člansko reprezentanco. Štefan Varga (BD Mura Krog) je bil 8., kar je bilo premalo za skupno uvrstitev med najboljše. ---KOŠARKA-----------—--------------------------- Pomurske ekipe v vodstvu V nadaljevanju republiškega prvenstva kadetov — prva skupina je Pomurje v gosteh premagalo Slivnico z 69:43. Strelci za Pomurje: Bohar 19, Bačvič 18, Žunec 14, Sraka 11 in Gomboc 7. Kadeti Pomurja so premagali Radgono z 87:43. Najuspešnejši pri Pomurju: Sraka 20, Bačvič 19 in Bohar 16. Srečanje kadetinj med Pomurjem in Rogaško seje končalo brez tekme z 2:0 za Sobočan-ke, ker gostje niso nastopile. V tekmovanju mladincev je Pomurje premagalo Maribor s 55:38. Strelci: Banič 19, Tušar 18, Tinev 16 in Žitek 2. V vseh treh ligah vodijo ekipe Pomurja. V nedeljo velika dirka za nagrado Ljutomera Ljutomerski kasači so v nedeljo sodelovali na dirkah v Mariboru in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Posebej velja omeniti zmago Rine (Branko Puhar, Veržej) v tretjem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije s časom 1:28,2. Figra (T. Slavič, Šalinci) pa je bila tretja. Omeniti je treba tudi zmago Abartka (F. Jureš, Babinci) v četrti dirki. Drugi mesti pa sta zasedla: Dalila (M. Slavič, Ključarovci) m Duran MS (J. Slavič, Ključarovci). Firka (Jureš) je bila tretja. V nedeljo pa bodo na hipodromu v Ljutomeru velike kasaške dirke v počastitev ljutomerskega občinskega praznika. Sodelovalo bo okrog 60 konj iz Slovenije in Hrvaške, računajo pa tudi na konje iz Vojvodine. Osrednja dirka bo za veliko nagrado Ljutomera, kjer bodo nastopili najboljši jugoslovanski konji: Fit Avia, Carlo Frost, Fita, I arnas, Adam Adano in drugi. Na sporedu bo sedem voženj. Za ljubitelje kasaškega športa bo to prava poslastica. Sprejem za najboljše strelce Predsednik ZTKO Murska Sobota, Stanko Kerčmar, je pripravil sprejem za najboljše strelce in njihove trenerje iz soboške občine. Sprejema so se udeležili: Ljubo Špindler in Janez Horvat, strelca Noršinec, Drago Pertoci. Aleš Števanec, Simon Flegar in Branko Behek, strelci Tišine, njihova trenerja Karel Turner in Jože Bagoroš, predsednik Občinske strelske zveze Murska Sobota Anton Kranjc in sekretar ZTKO Murska Sobota Ludvik Zelko. V svojem nagovoru je Stanko Kerčmar spomnil na najpomembnejše uspehe, ki so jih strelci iz soboške občine dosegli v preteklem obdobju v republiškem in državnem merilu. Posebej je potrebno spomniti na uspehe Draga Pertocija, ki je osvojil republiško zlato puščico, na državnem prvenstvu v streljanju i zračno puško pa bil drugi, Janeza Horvata, ki je postal republiški prvak in rekorder, na Ljuba Špindlerja, ki je zasedel prvo mesto v republiški dopisni ligi, ter mladinske ekipe Tišine, ki je postala republiški prvak. Strelci iz soboške občine pa imajo tudi tri republiške rekorde: Aleš Števanec (pionirji) 184, Drago Pertoci (mladinci) 377 in Janez Horvat (člani) 383 krogov. To so torej zavidanja vredni uspehi, ki pa so rezultat načrtnega in zavzetega dela. Pomurski strelci pa so dosegli pomembne uspehe tudi na organizacijskem področju ter pri gradnji strelskih objektov. Feri Maučec Tenis Vodita Radgona in Radenci Odigrano je bilo 3. kolo v pomurski teniški ligi. Rezultati — Radenci : Sobota II 3:2, Radgona : Lenart 6;0 in Ljutomer : Sobota I 6:0. Lendava je bila prosta. Vodita Radgona in Radenci s po 6 točkami. Na drugem teniškem pionirskem turnirju, ki je bil v Radencih in Radgoni, je pri mlajših pionirjih zmagal Kerčmar pred Polaničem (oba MS) in Sankovičem (Lendava). Vodi Kerčmar. Pri starejših pionirjih pa je zmagal Zrim pred Orijem in Murgljem (vsi MS). Vodi Zrim. Tretji turnir bo v Ljutomeru. M. Strah Nogomet Mura premagala Ljubljano V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura doma premagala Ljubljano z 2:0. Sobočani so bili boljši tekmec in tako dosegli pomembno zmago. Gola za Muro sta dosegla Jančar in Slavic iz enajstmetrovke. V naslednjem kolu igra Mura v Novi Gorici z Vozili. V tekmovanju območne slovenske nogometne lige je. Partizan v Žalcu premagal Nafto iz Lendave z 2:1. Gol za Nafto je dosegel Dovečar. Zmaga Tišine Nogometaši Tišine, ki zastopajo Medobčinsko nogometno zvezo Murska Sobota v nadaljnjem tekmovanju za pokal maršala Tita, so v osmini finala na območju Slovenije premagali Rogozo pri Ptuju s 4:2. Strelci za Tišino: Lesjak, Šebjanič, Seršen in Horvat. Tako so se uvrstili v četrtfinale. MOTOKROS V MAČK0VCIH Avto-moto društvo Štefan Kovač iz Murske Sobote bo pripravilo v nedeljo, 5. junija, ob 14. uri v Mačkovcih tradicionalno tekmovanje v motokrosu. Na programu bosta dve preizkušnji. V razredu 125 ccm bo dirka za državno prvenstvo, v razredu 250 ccm pa bodo tekmovalci nastopili za slovensko prvenstvo. Skupno bo nastopilo 60 tekmovalcev, med njimi pa bosta tudi domača tekmovalca Černjavič in Rogan. tg Kampuš zopet zmagal V Brežicah je bila četrta dirka za republiško prvenstvo v razredih do 125 in 250 ccm. Zopet se je izkazal Boštjan Kampuš, ki je zmagal v razredu 125 ccm, ter s svojo spretno vožnjo navdušil gledalce. Tako seje Kampuš približal vrhu. V razredu do 250 ccm je bil Černjavič iz Murske Sobote osmi, Rogan pa štirinajsti. Atletika Rekorda Števanečeve Na kvalifikacijskem atletskem tekmovanju za APS v Celju je v tekmovanju starejših mladink Marija Števanec, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, dosegla dva nova pomurska rekorda na 400 m 58,6 in na 800 m 2:16,5. Odbojka Pomurje pokalni prvak V Murski Soboti je bil pokalni odbojkarski turnir Pomurja. Sodelovale so tri ekipe. Lep uspeh so dosegli odbojkarji Pomurja, ki so najprej premagali Cven z 2:0, nato pa še slovenskega liga-ša Agroplod Ljutomer s 3:1. Tako so mladi in veliko obetajoči odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote postali pomurski pokalni prvak. — §aji------------------ Beltinčankam tretje mesto v državi V Pulju je bilo zvezno šahovsko prvenstvo za pionirke. Slovenijo so na tekmovanju zastopale šahistke Osnovne šole 17. oktober Beltinci in se odlično odrezale. V sestavi: Klavdija Časar, Sandra Mertik, Sandra Kavaš in Nataša Sraka, so namreč zasedle tretje mesto in prejele bronaste kolajne. Zmagala je Bosna pred Srbijo, Slovenijo, Hrvaško, Črno goro, Makedonijo in Vojvodino. To je za mlade Beltinčanke, ki jih uspešno vodi mentor Alojz Škerget, vsekakor lep uspeh, hkrati pa tudi spodbuda za delo vnaprej. Prvi Peter Kelemen Šahovsko društvo ' Radenska-Po-murje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir za pionirje in pionirke. Med 20 šahisti je zmagal Peter Kelemen pred Robertom Lipičem, Jožetom Sedonjo, Natašo Sraka in Ale-nom Kelemenom. 1 Hajoš pred Gerenčerjem Šahovsko društvo Lendava je pripravilo majski hitropotezni turnir. Med osmimi šahisti je zmagal Hajoš s 5,5 točke pred Gerenčerjem 5, Vido in Strbadom po 4, Brezovičem 3,5 točke. J. G. PNL Rezultati — 19. kolo Mladost : Tišina 0:1 Dobrovnik : Odranci 7:1 Turnišče : Bakovci 1:2 Veržej : Beltinka 3:0 Dokležovje : Črenšovci 4:0 Renkovci : Hotiza 3:2 Dobrovnik 19 II 6 2 42:18 28 Bakovci 19 13 2 4 35:18 28 Veržej 19 11 6 2 36:18 28 Beltinka 19 11 3 5 40:31 25 Turnišče 19 10 4 5 41:27 24 Renkovci 19 7 5 7 34:40 19 Tišina 19 6 4 9 32:35 16 Dokležovje. 19 6 4 9 30:35 16 Črenšovci 19 5 5 9 32:39 15. Mladost 19 S 5 9 24:32 15 Hotiza 19 2 4 13 26:47 8 Odranci 19 1 4 14 22:53 6 I. MNL MS Rezultati — 19. kolo Gančani : Čarda 2:1 Ižakovci : Radgona 3:3 Rakičan : Filovci 3:0 Lipa: Cankova 2:2 Puconci : Ljutomer 3:4 Tromejnik : Tešanovci ' 6:3 I. ONL Lendava Rezultati — 13. kolo Nafta B:Nedelica 0:3 Lakoš:Mostje , 4:1 Polana:Bistrica 3:1 Petišovci: Kobilje 2:3 II. MNL MS Rezultati — 23. kolo Serdica: Apače 3:0 Grad:Bogojina 3:0 Vrelec:Bratonci 3:4 Romah:Selo 2:1 Prosenjak.:Rogašovci 0:8 Križevci :Šalovci 0:2' Judo Na memorialu Stefana Kovača nad 300 judoistov V novi športni dvorani v Murski Soboti je bilo 22. tradicionalno tekmovanje pionirjev in mladincev za memorial Stefana Kovača v judu. Sodelovalo je nad 300 tekmovalcev iz.Jugoslavije in Avstrije. Najuspešnejši so bili tekmovalci Gorišnice, ki so postali skupni zmagovalec. Izkazali pa so se tudi gostitelji. Pri pionir jih je bil najuspešnejši Brozovič, ki je v kat. do 58 kg zasedel drugo mesto, Šeruga pa je bil v kat. do 46 kg tretji. Oba sta iz Murske Sobote. Solidni pa so bili tudi drugi tekmovalci: Vehab, Kisi-lak, Čuk, Horvat, Sabotin, Lazar, Cigiit, Škrilec, Čenar, Džurov, Šporn, Glažar, Krstič, Šadl, Ma-zouzi, Kerec in Pozderec iz Murske Šobote, Bagbla, Rojko in Bransberger s Cankove ter Novak in Bohar iz Lendave. Pri mlajših mladincih je bil najboljši Lešnjak iz Lendave, ki je v kat. do . 75 kg zasedel prvo mesto, Štotl iz Murske Sobote je bil v kat. do 62 kg drugi, Vehab iz Murske Sobote ter Recek in Bohar iz Lendave pa so bili tretji, Titan in Kos iz Murske Sobote sta bila peta, Gjerkeš iz Ljutomera pa šesti. Pri starejših mladincih je Muršič iz Ljutomera v kat. do 60 kg zasedel tretje mesto, Podloga iz Ljutomera in Šooš iz Murske Sobote pa sta bila peta. V skupni uvrstitvi je zasedel Partizan Murska Sobota med 19 klubi šesto mesto. Pokrovitelj tekmovanja je bil OO ZZB NOV Murska Sobota. O. Š. ---Atletika--------------—---------——-----—--------- REGIJSKI FINALE ZA APP V Beltincih je bil regijski atletski finale, na katerem je sodelovalo po 15 najboljših atletov in atletinj iz predhodnih občinskih tekmovanj. Tekmovali so učenci in učenke 7. in 8. razredov ter dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Na republiške finalu, ki bo 7. junija v Novi Gorici, bodo lahko posegli v sam slovenski vrh. Po uspehih na teh tekmovanjih bo tudi sestavljena pionirska reprezentanca Murske Sobote, ki bo sodelovala na mednarodnih športnih igrah na Madžarskem od 24. do 26. junija. Na tekmovanju bodo sodelovali mladi atleti iz 13 držav Evrope. Zmagovalci v posameznih disciplinah — pionirji — 60 m: Žilavec (OŠ I) 7,30; 300 m: (Beltinci) 39,40; 1000 m: Ferčak (Turnišče) 2,53,20; višina: Gerič (Lendava) 170 cm; daljina: Litrop (Turnišče) 570 cm; krogla: Novak (Šafarsko) 12,80 žogica: Horvat (Šafarsko) 74,60 m; 4 x 100 m: OŠ Beltinci 49,60. Pionirke — 60 m: Balažič (Beltinci) 7,90; 300 m: Škalič (Beltinci 48,60; 1000 m: Rajh (Tišina). 3,26,20; višina: Divjak (Kapela) 140 cmdaljina: (Kapela) 470 cm; krogla: Rantaša (Kapela) 920 cm; žogica: Tkalec (Beltinci) 49,20 m-4 x 100 m: OŠ Beltinci 56,50. M. Š. Jubilejni tek mladosti v Radgoni OZTK, Partizan in ŠŠD Mejnik iz Gornje Radgone so bili organizatorji 10. jubilejnega teka mladosti po radgonskih ulicah. Sodelovalo je 323 tekačev in tekačic. Rezultati — tek otrok s starši: Klemenčič (GR); cicibani: Klemenčič (GR); 1. in 2. razred — deklice: Koren (GR); dečki: Ploj (Lenart); 3. in 4. razred — deklice: Coklin (GR); dečki: Neuvirt (GR); 51. in 6. razred — deklice: Mlinarič (Kapela); dečki: Petrovič (GR); 7. in 8. razred — deklice: Fujs (GR); dečki: Hercig (Radenci); moški do 27 let: Kuzmič (Radenci); do 40 let: Lehner (Lenart); ženske do 40 let: Rožman (GR); moški nad 40 let: Klemenčič (GR); absolutna kategorija — moški: L Grabar (Pomurje), 2. Čeh, 3. Pintarič (oba Lenart); ženske: Černčič (Lenart), 2. Novak (Radenci), 3. Polanec (Lenart); Štafetni tek: H. Prosveta, 2. Postaja milice, 3. Mesoizdelki. Ob tej priložnosti so za 10-Ietno pomoč pri organizaciji teka mladosti prejeli posebna priznanja: Martin Holc, Irena Pevec, Milica Pelc, Viktor Pelc, Tone Vodan in Brane Klun. Za udeležbo na vseh dosedanjih tekih pa je prejel priznanje Franci Klemenčič iz Gornje Radgone. ---ŠD Tišina ———— — ----------------- TEK. MALI NOGOMET IN VLEČENJE VRVI Športno društvo Tišina je pripravilo v počastitev dneva mladosti drugi tek mladosti. Sodelovalo je 98 tekačev in tekačic. Zmagovalci — ml. pionigi: Ro-mah (Borejci), posamezno: Verban (Tropovci); ml. pionirke: Paloma (Tropov-ci); st. pionirji: Krajna, posamezno: Jug (Gederovci); st. pionirke: Murski Črnci, posamezno: Gider (Petanjci); člani : Hozjan (Lenart) z rekordom proge 10:01,0; rekreativci do 40,let: Koudila (Černelavci), nad 40 let: Titan (Tropovci) in ženske; Mladenovič (Tišina). V Rankovcih je bil turnir v malem nogometu za prvenstvo KS Tišina. Med osmimi ekipami je zmagala Vanča vas pred Murskimi Črnci in Tišino. V vlečenju vrvi pa je zmagala ekipa Borejec pred Tišino in Rankovci. PROSLAVILI BODO 85-LET TVD PARTIZAN LJUTOMER Ljutomersko telesnovzgojno društvo Partizan kot naslednik Sokolskega društva Ljutomer praznuje letos visok jubilej — 85-Ietnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili ob 120-letnici prvega slovenskega tabora z enotedenskimi dejavnostmi, na katera so povabili vsa društva Partizan v občini. Prireditve, ki bodo potekale na igriščih društva, se bodo začele v ponedeljek, 6. junija, in končale v soboto, 11. junija, ko bo slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Razpored tekmovanj — tenis od 61. doli, junija za pionirje, mladince in člane: mali nogomet - sreda, 8. junija, ob 14. uri za pionirje; rokomet — četrtek, 9. junija, ob 16. uri za člane in veterane košarka - v soboto, 1 L junija, ob 15. uri; mali nogomet - člani v soboto, I L junija, ob 15. uri: mali nogomet — člani v soboto, 11. junija, ob 15. uri; odbojka - mešane ekipe v soboto, 11. junija, ob 15. uri. Ob koncu tekmovanj bodo z$ udeležence pripravili pik- STRAN 15 VESTN1K, 2. JUNIJ 1988 samozaščita, varnost, obramba MAČKOVCI Vaja miličnikov potrdila dobro sodelovanje s prebivalstvom V Mačkovcih na Goričkem je bila šestdnevna skupna taktična vaja miličnikov, ki letos končujejo šolanje, Pomurje 88. Na njej, prvič je bila na območju Pomurja, so sodelovali kadeti četrtega letnika višje šole za-notranje zadeve, tečajniki oddelka za usposabljanje vqdnikov službenih psov milice ter miličniki pripravniki šole za miličnike, pridružili pa so se jim tudi delavci organov za notranje zadeve Murska Sobote. Po analizi je skupna taktična vaja, ki jo je vodil poveljnik Andrej Anžič, v celoti uspela; to sta ob koncu pred zborom udeležencev potrdila republiški podsekretar — načelnik milice Leopold Jesenek in pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve in direktor Izobraževalnega centra — Niko Šebart. Na osnovi različnih predpostavk, ki pa so v vsakdanjem življenju Ceste, so bodoči miličniki v praksi preverjali svoje teoretično znanje v različnih varnostnih razmerah, podnevi in ponoči, preskusili delovanje sredstev zvez in drugo. Bodoči miličniki so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti in zavzetosti, zato so prejeli tudi številne čestitke svojih vodilnih, ki so si vajo ogledali. Skupna taktična vaja miličnikov Slovenije je, tako kot vse dosedanje vaje teritorialne obrambe in drugih obrambnih struktur na območju Goričkega, potrdila izredno dobro sodelovanje z različnimi strukturami SLO in DS, zlasti pa s prebivalstvom. Tako je udeležencem vaje tudi ostala v nepozabnem spominu proslava na dan pred dnevom mladosti v va-ško-gasilskem domu v Vučji Gomili, kjer so jim krajani pripravili prisrčen sprejem in prijetno srečanje. Okrog 60 mladih in starejših, med njimi so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na čelu s predsednikom vaške skupnosti Stefanom Ference-kom, je bilo zelo zadovoljnih ob izvajanju skupnega kulturnega programa. V njem so sodelovali mladi z recitalom in mešani pevski zbor iz Vučje Gomile pod vodstvom Olge Gutman ter kulturna skupina Izobraževalnega centra iz Tacna. Prva tovrstna vaja miličnikov Slovenije na območju Pomurja je tako ob do- brem sodelovanju s prebivalstvom minila brez vsakršnih nevšečnosti ali poškodb. Delček aktivnosti z vaje pa so udeleženci ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnega življenja Pomurja prikazali tudi ob koncu vaje. Feri Maučec AGROSERVIS, p. o. 69000 Murska Sobota, Kroška cesta telefon: (069) 21-630 NISO ZADOVOLJNI Z DELOM REPUBLIŠKEGA SISA IN ZVEZE VARNOSTNI INŽENIRJI ZBOROVALI VOZNIKI: Testiranje s testerjem SUN MODULAR ENGINE ANALYZER za ottore motorje in DTA za dieselske motorje vam omogoča z majhnimi stroški ugotoviti napake pri delovanju motorja in iz-trošenosti agregatov. Cena testiranja 19.347 din za diezelske motorje 24.900 din za ottove motorje Na te cene dajemo 25 % popusta. Oglasite se pri nas in zadovoljni boste! x zaščita Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Murska Sobota je kljub nekaterim težavam v preteklem letu z izjemo opremljanja z osnovno zaščitno opremo svoje naloge v celoti uresničila. To so ugotovili delegati na seji skupščine, ko so ocenjevali delo skupnosti v preteklem obdobju in sprejemali usmeritve za naprej. Poudarjeno je bilo, da je potrebno v prihodnje večjo skrb nameriti opremljanju z osnovno zaščitno opremo ter si prizadevati za uresničitev že sprejetih usmeritev o razvoju požarnega varstva najbolj ogroženih ozdih, kjer bi morali ustanoviti IG D, kot so so Pomurski tisk, Rašica, Pletiljstvo, Panonija in Agroservis. Tudi v zasebnem kmetijstvu in stanovanjskih skupnostih bi morali več skrbi nameniti požarnemu varstvu, pri tem pa bi morali imeti večjo vlogo delegati uporabnikov. Viden napredek so dosegli pri opremijenju mestnega in krajevnih centrov ter pri izobraževanju kadrov. Nikakor pa niso bili zadovoljni z delom republiške samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom in gasilske zveze, ki občinskim sploh ne pomagata. Zahtevali so, da je potrebno pred delegatsko skupščino postaviti zahtevo za združitev strokovnih služb republiške zveze in skupnosti zaradi zmanjšanja stroškov in podvajanja nalog. Delegati so se tudi zavzeli, da je potrebno čimprej razčistiti nekatere nejasnosti delovanja civilne zaščite in gasilstva ter zahtevati, da bi morale soboške krajevne skupnosti spremeniti svoj odnos do gasilstva. Dogovor je bil, da se bodo v kratkem sestali odgovorni dejavniki in vse nejasnosti razčistili, kar naj bi v prihodnje prispevalo k boljšemu požarnemu varstvu. Na skupščini so uskladili prispevno stopnjo in jo znižali od 0,30 na 0,25 odstotka od bruto osebnih dohodkov, veljala pa bo s prvim julijem letos. Sprejet je bil tudi pravilnik o zamenjavi gasilskih vozil, delovni program skupnosti in ovrednoten program opremljanja gasilskih društev v letošnjem letu. F. Maučec ---POŽARNO VARSTVO------------ Za ekologijo delovnega mesta Čeprav je glavna naloga varnostnih inženirjev in tehnikov, ustvarjati ob pomoči drugih znanstvenih disciplin (medicine, psihologije, sociologije in prava) take delovne razmere, da bodo delavcem omogočile ustvarjalno delo, je še vedno preveč ovir, da bi to nalogo lahko bolje opravljali. To so med drugim ugotovili na letni skupščini Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Pomurja. Največ zagat je v odnosu delovna organizacija-medici-na dela, saj zahteva, po mnenju poslovodnih struktur, medicina Usmerjene kmetije najlaže zagorijo V nekaterih analizah požarnovarnostne inšpekcije je razbrati, kje so šibke točke požarnega varstva v Pomurju. Prevoz nevarnih snovi na pomurskih cestah se iz leta v leto povečuje. Ocenjuje se, da se dnevno prevaža okoli 250 ton nevarnih snovi. Bila so že manjša izlitja, na srečo pa ni bilo veliko škode. Nevarnost pred izlitjem je seveda stalna, na srečo pa so se gasilci že opremili za tovrstne težave in morebitne posege. Problem odlagališč odpadkov nevarnih snovi v Pomurju je še vedno odprt. V delovnih organizacijah se takšni odpadki največkrat zbirajo na neustrezen in nepravilen način. V posameznih primerih prihaja do nenadzorovanega sežiganja teh odpadkov. Problematika preskrbe s požarno vodo je še vedno živa, rešujejo pa jo občinske gasilske zveze in gasilska društva z gradnjo požarnih vodnjakov. V delovnih organizacijah se takšnemu načinu upirajo in se raje naslanjajo na hidrantna omrežja. Posebnost pomurske regije, ki je kmetijsko usmerjena, je v naglem porastu števila usmerjenih kmetij, na teh pa je največ požarov. Zahteva, da bi morale imeti usmerjene kmetije, preden se vpišejo v register usmerjenih kmetij, tehnični pregled, bo najbrž upravičena, saj se v usmerjene kmetije veliko vlaga, ves trud pa lahko pobere požar. Usmerjene kmetije ne upoštevajo dovolj požarnovarnostnih predpisov, zato spadajo med tiste objekte, ki jih požar najbolj ogroža. Jani D. preveč, medicinci pa menijo, da bi bilo potrebnih še več zdravstvenih pregledov. Vmes med obojimi so inženirji varnosti, ki bi želeli, da bi na vsakem delov-. nem mestu dosegli ekološko ravnotežje, nekakšen optimum, za kar najboljše počutje delavcev. Stanje na področju varstva okolja, kakršno je danes, je posledica tega, ker smo v preteklosti pri urejanju novih proizvodnih zmogljivosti skrbeli le za delovno okolje, zunanje okolje pa smo zanemarili. Eno brez drugega pa ni mogoče, če želimo, da se bo vsak na svojem delovnem mestu kar najbolje počutil in zato dal od sebe vse za dosego dobrih rezultatov dela. V prihodnje se bodo torej varnostniki v delovnih organizacijah tesneje povezovali z medicino dela in tako skušali nekatere naloge poenotiti, da bo manj vroče krvi. Društvo varnostnih inženirjev Pomurja bo v letošnjem in prihodnjih letih izdalo nekatere brošure, ki bodo namenjene izobraževanju delavcev. Izdati nameravajo brošuro o varnem ravnanju s kemikalijami, brošuro o poškodbah in telesnih okvarah delavcev Pomurja. V pripravi pa je že elaborat iz varstva pri delu, ki bo vseboval tudi navodila za varno delo na vseh delovnih mestih ter seznam osebnih in tehničnih varovalnih sredstev na delovnih mestih. Društvo, čeprav še mladi, se je že uveljavilo v delovnih organizacijah, žal pa še vedno nima dovolj vpliva na oblikovanje zakonodaje, takrat ko gre za varstvo pri delti. Na tem področju se bodo v prihodnje bolj angažirali. Jani D, Vzroki prometnih nezgod na cestah v Pomurju Kot smo v enem od člankov v Vestniku pred kratkim že navedli, v analizi faktorjev, ki vplivajo na prometne nezgode na cestah, zavzema glavno mesto človek, nato vozilo, cesta in družbeno okolje, v katerem živimo. Slaba prometna ozaveščenost se kaže v splošni nedisciplini vseh udeležencev v prometu. Podatki o vzrokih prometnih nezgod kažejo, da so: neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neupoštevanje prednosti, nepravilna prehitevanja, nepravilna stran vožnje ter nepravilna srečanja bistveni in najpogostejši vzroki za prometne nezgode na cestah v Pomurju. Za pešce in druge udeležence v prometu pa velja, da ne upoštevajo prometne signalizacije in se praviloma vključujejo v promet v prepričanju, da je prometna varnost stvar drugih udeležencev v prometu. Pravilo je že, da pešci prečkajo cesto zunaj označenih prehodov, hodijo po napačni strani ceste, hodijo po delu cestišča, ki je namenjen drugim udeležencem v prometu, medtem ko kolesarji povzročajo prometne nezgode predvsem zaradi neupoštevanja cestnoprometne signalizacije, določb o strani oziroma smeri vožnje itd. Ti izrazito subjektivni vzroki prometnih nezgod pa z vidika odgovornosti in samozaščitne osveščenosti ljudi zbujajo največjo skrb. Neprimerna hitrost na pomurskih cestah je v letošnjih 4 mesecih terjala 34 prometnih nezgod, od tega so v 72 odstotkih prehitro vozili vozniki osebnih avtomobilov. Skrb zbuja dejstvo, da je kot vzrok za nezgode na drugem mestu vinjenost, in to v 24 primerih, izsiljevanje prednosti v 13, tesno prehitevanje v 7 primerih itd. V tem številu so zajete le hujše prometne nezgode, katerih posledice'so bile smrt enega ali več udeležencev nezgode, s hudo ali lahko telesno poškodbo in večjo materialno škodo. Nezgod s hujšimi posledicami iz prej navedenih vzrokov je bilo v tem času skupaj 99. Posledice nezgod pa so: 7 mrtvih, 32 hudo in 73 laže telesno poškodovanih ljudi. V naseljenih krajih je bilo 74, zunaj naselja pa 25 prometnih nezgod. Kot povzročitelji prometnih nezgod so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov (60 nezgod), sledijo vozniki koles v 11 primerih, nato vozniki koles z motorjem v 9 primerih, drugi pa v I do 5 primerih. Od povzročiteljev prometnih nezgod jih je 80 doma iz Pomurja, 10 iz drugih krajev Slovenije, 4 so iz drugih republik, 4 tujci in 1 zdomec. Poleg subjektivnih vzrokov vpliva na slabo stanje prometne varnosti oz. povzročanje prometnih nezgod nedvomno tudi nemalo objektivnih vzrokov. Med osnovne objektivne vzroke vsekakor spadajo naše ceste, ki ostajajo še naprej v zelo slabem stanju, ozke, speljane skozi strjena naselja, brez hodnikov za pešce, brez kolesarskih stez, brez ustreznih pločnikov, skratka, cestne površine niso kos tako gostemu in mešanemu prometu. Ker ni pločnikov, oz. so obstoječi bolj ali manj v slabem stanju, pešci hodijo po vozišču in so tako izpostavljeni oz. so mnogokrat žrtve nezgod. Nemalo je primerov nestrokovnega vzdrževanja cest in ulic ali celo opuščanja posameznih vzdrževalnih del. Premalo je tudi skrbi za boljšo preglednost cest. Večina prehodov za pešce je neosvetljenih, nemalo pa je primerov, ko ni ustrezne prometne signalizacije. Vzporedno s takojšnjo odpravo objektivnih vzrokov za slabo prometno varnost oz. prometne nezgode je treba storiti vse potrebno za spoštovanje cestnoprometnih predpisov. Tako bi se znatno zmanjšalo število prometnih nesreč, katerih je iz navedenih vzrokov vedno več in s hudimi posledicami. POŽARNO VARSTVO Ogroženost merilo za opremljenost V okviru finančnih možnosti namenjajo v radgonski občini posebno skrb opremljanju gasilskih enot s sodobnejšo gasilsko in reševalno opremo, osebno zaščitno opremo, povečujejo in dopolnjujejo različne cevi in drugo gasilsko opremo. Prednost imajo vodna zajetja, izgrajuje pa se tudi radijska zveza med gasilskimi društvi in občinskim gasilskim centrom. Še vedno imajo prednost pri opremljanju krajevni centri in tista gasilska društva, na območju katerih je večje premoženje. V prihodnje bodo gasilska društva opremljali na podlagi ocene ogroženosti posamezne krajevne skupnosti. Niso pozabili tudi na manjša gasilska društva, saj so dobila najnujnejšo opremo in orodje, potrebno za njihove razmere. Pri opremljanju z gasilsko in reševalno opremo sodelujejo z občinskim štabom civilne zaščite, da ne bi bilo podvajanja. Upajo, da bodo v doglednem času opremili vsa društva in tako zagotovili večjo požarno varnost. Jani D. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI OTROK ZANETIL POŽAR V minulem tednu je bilo sicer veliko prometnih nesreč, na srečo brez večjih poškodb udeležencev. Zato pa je potrebno opozoriti na nesreče pri delu, saj se začenjata košnja in pospravilo sena. V zadnjem času je bilo tudi več požarov, ki jih povzročajo otroci, ko se igrajo z vžigalicami. s Tišine proti M. Soboti. V Črnskih mejah je zapeljal na bankino in v jarek in se poškodoval. nec. Zavijal je na levo in izsilil prednost voznici. Ta je trčila v osebni avtomobil in se laže poškodovala. NAGLO ZAVIL V DESNO PADEL S TRAKTORSKE PRIKOLICE TRČIL V KOLESARJA 23. maja se je zgodila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila Franca Šoštare-ca iz M. Petrovec. Šoštarec se je peljal s Tišine proti M. Soboti. V bližini gostilne Gaj je dohitel kolesarja Mirka Erjavca iz Satahovec, ki je pravilno nakazal smer zavijanja v levo. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zaustaviti, trčil je v kolesarja in ga zbil po cestišču. Kolesar se je poškodoval. 27. maja se je zgodila prometna nezgoda v Crenšovcih. Voznik tovornega avtomobila Jože Sečkar iz Odranec je peljal proti M. Soboti. V bližini križišča z regionalno cesto za Črenšovce je dohitel voznika kolesa z motorjem Avgusta Se-čkarja iz Odranec. Ko ga je prehitel, je naglo zavil v desno pred mopedista. V trčenju se je mopedist poškodoval. Košnja in pospravilo sena sta tu, z njo pa tudi nesreče. 29. maja je Stanislav Žabota iz Plešivice med nakladanjem sena na traktorsko prikolico zgubil ravnotežje in padel na tla ter obležal v globoki nezavesti. Ugotovili so, da si je izpahnil vratna vretenca, kar je povzročilo hromost. Bodimo torej zelo previdni pri tem delu, posebno ob muhastem vremenu. VOZILA SE JE BREZ PRIŽGANE LUČI GASILCI REŠILI STANO- VANJSKO HIŠO PREVEČ GA JE IMEL POD KAPO 26. maja se je zgodila prometna nezgoda pri Črnskih mejah. Voznik kolesa z motorjem Drago Škraban iz M. Sobote se je peljal pod vplivom alkohola 28. maja se je zgodila prometna 'nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje brez prižgane luči. Iz Mlajtinec proti Bogojini se je skozi Ivance brez prižganih luči peljala s kolesom z motorjem Marija Kuzma iz Ivanec. Ko.se je pripeljala do naselja, je z dvorišča na cesto pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Horvat z Iva- 23. maja je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta Elijaša v Strehovcih. Zgoreli so: gospodarsko poslopje, drvarnica, seno ih slama ter več kmetijskih strojev in’ orodja. Zaradi hitrega posega gasilcev se stanovanjski objekt ni vnel. Škode je za 8 milijonov dinarjev. Ugotovili so, da je otrok zanetil požar, ko se je igral z vžigalicami. J. D. Delegati zbora krajevnih skupnosti lendavske občinske skupščine niso oporekali delu sodnika za prekrške, kajti v preteklem letu sta sodnica in sodnik rešila vsak po 760 zadev. Prezrli so (hote ali nehote), da je ob koncu leta ostlao še 1460 nerešenih predlogov. Gotovo so si delegati poročilo dobro prebrali in v njem našli tudi izraz zastaranje. V lanskem letu je 200 predlogom potekel čas, ki je sicer določen za preganjanje storilcev raznih prekrškov. Najbrž si je kdo mislil, naj sodnik le še naprej dela tako, da bodo prišli zastaralni časi, kajti od tega bo tudi korist: občani bodo dali manj denarja za prekrške, saj ga bo tako več ostalo v občini oziroma v žepih posameznikov. Denarne kazni namreč ne ostajajo v občini. To, kar smo napisali, je ena plat medalje. Lahko tudi kdo očita, da razmišljanje ni ravno družbeno moralno sprejemljivo, češ: storilce prekrškov je treba »zašiti«, s kaznimi spametovati, da ne bodo sedali za volan pod učinkom alkohola, preveč pritiskali na plin, kalili javni red in mir, kršili razne finančne predpise in tako naprej: Je pa še nekaj, menda prav odločilnega, kar ovira, da roka pravice dolgo ne poseže po' kršilcu : pisalni stroji! Stroga lendavska sodnica za prekrške je delegate v skupščinski dvorani prepričevala, kje je pravi vzrok, za nepravočasno rešitev predlogov za uvedbo postopka. Cimprej mora občina kupiti vsaj en električni pisalni troj, naslednje leto spet enega in tako naprej. Potlej bodo odločbe o prekrških prihajale hitreje in tudi tisti, ki bodo odobrili nakup pisalnih strojev, nimajo prav nobene možnosti, da se ne bodo prej ali pozneje srečali s sodnikom za prekrške. S. Sobočan 16 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 URADNE OBJAVE Leto XXIV Murska Sobota, dne 2. junija 1988 Št.: 16 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 140. Ugotovitve, stališča in priporočila k poročilu o izvajanju referendumskega programa v občini M. Sobota 141. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Veržej za naselja Bunčani, Veržej, Banovci, Grla-va, Kristanci in Šalinci 142. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Brezovci v krajevni skupnosti Polana 143. Sklep o povišanju stanarin v občini Gornja Radgona 144. Lista deficitarnih in suficitarnih poklicev v Pomurju 145. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Železne dveri 140 Na podlagi 165. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 18/81, 11/84, 36/84 in 4/86) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 21. aprila 1988 sprejela UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PRIPOROČILA k poročilu o izvajanju referendumskega programa 1. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov za leto 1987 in ugotavljajo, da je načrtovana gradnja večnamenske telovadnice pri OS E. Kardelj v M. Soboti, ob finančnih težavah med letom in najetju ustreznih kreditov, dograjena v decembru lani in v celoti izfinancirana. Velikost telovadnice je zgrajena v skladu z opredeljeno površino v referendumskem programu, a dokončni objekt pa povečan za površino zaklonišča. Ocenjuje se, da se je kljub prisotnim težavam v času gradnje s sredstvi ravnalo racionalno in da je cena izgrajenega m2 površine sprejemljiva. Glede na to, da je v prvih dveh letih izvajanja programa zgrajen eden objekt, ki pa je največji od objektov v referendumskem programu in, ker je za ta objekt treba v letu 1988 iz tekočega priliva sredstev občinskega samoprispevka odplačati v lanskem letu najeti kredit, zbori ocenjujejo zaostajanje izgradnje osnovnošolskih objektov po sprejetem referendumskem programu. Vzroki zaostajanja izvajanja programa so v izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa v letu 1986 in v močnem porastu gradbenih in ostalih storitvenih cen, ki so porasle hitreje kot prihodki sredstev virov referendumskega programa. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da je zastavljeni program na področju izgradnje osnovnošolskih objektov preobširen in ga zato v obdobju do leta 1990 ne bo možno realizirati. Zbori občinske skupščine predlagajo, da se prouči možnost uporabe tudi drugih sredstev za izgradnjo osnovnošolskih objektov, tudi širše družbenopolitične skupnosti. Sredstva, ki jih prispevajo krajevne skupnosti za izgradnjo osnovnošolskih objektov so po programu izredno velika. Prizadevati si je potrebno, da bodo sredstva zagotovile vse krajevne skupnosti iz območja šolskih okolišev. Zbori predlagajo, da se v letošnjem letu pristopi k izdelavi in pripravi vse potrebne dokumentacije za gradnjo objektov pri OŠ v Ba-kovcih, h gradnji pa pristopi šele, ko bodo poravnani najeti krediti za večnamensko telovadnico in ustrezno rešeni viri financiranja ter zago-. tovljena sredstva za gradnjo. Zbori opozarjajo, da se za investicijo pripravi čimbolj racionalni projekt in v času gradnje poskrbi ža skrajno racionalno porabo samoprispevka ter vseh ostalih sredstev. Pri določitvi velikosti objekta je treba upoštevati v referendumu opredeljeno velikost. Po izgradnji objektov iz prejšnjega referendumskega programa bo skupščina občine določila prioritetni red gradnje ostalih osnovnošolskih objektov iz referendumskega programa. 2. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju modernizacije cest za leto 1987 in ugotavljajo, da je bil zastavljeni referendumski program modernizacije cest za leto 1987 v celoti realiziran oz. nekoliko presežen. Ocenjuje se tudi, da so bila izvedbena dela na modernizaciji cest v letu 1987 opravljena bolj kvalitetno kot v predhodnem letu ter, da je k temu precej prispevala na novo uvedena nadzorna služba. Uspešno je bilo tudi sodelovanje posameznih krajevnih skupnosti s finančnimi prispevki in fizičnim delom. Zbori občinske skupščine nalagajo vsem sodelujočim pri modernizaciji cest, da tudi v prihodnje še izboljšajo kvaliteto dela in poskrbijo za racionalno in učinkovito porabo referendumskih in vseh ostalih sredstev. Nadalje zbori ugotavljajo, da izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest v prvih dveh letih poteka v skladu s sprejetim programom. Ob upoštevanju zastavljenega programa za leto 1988, enakih virih, rednem dotoku sredstev, ustreznem sofinanciranju krajevnih skupnosti, se pričakuje tudi v naslednjih letih ugodno izvajanje referendumskega programa na področju modernizacije cest v občini. 3. Zbori občinske skupščine predlagajo odboru za spremljanje izvajanja referendumskega programa, da glede skrajno nekvalitetno izvedene modernizacije ceste Gornji Črnci — Fikšinci ugotovi odgovornost izvajalca del. Številka: 014-1/88-1 V M. Soboti, dne 21. aprila 1988 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. ekon. 1. r. 141 Na podlagi 3. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85), 8. čl. Zakona o samoprispevku in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77) ter 28. čl. statuta KS Veržej, in odločitve zborov krajanov, je skupščina KS Veržej, na seji, dne 17. 5. 1988 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Veržej za naselja Bunčani, Veržej, Banovci, Grlava, Krištanci in Šalinci. 1. člen Za območje KS Veržej se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993. 2. člen Glasovanje bo v nedeljo 19. 6. 1988 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih po naseljih. 3. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje BUNČANI: a) za sanacijo preskrbe z zdravo pitno vodo b) dograditev gasilsko vaškega doma c) izgradnjo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov (J. R.) d) vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest e) funkcionalno dejavnost KS Predračunska vrednost del znaša 93.946.000.— din in se bo predvidoma toliko zbralo s samoprispevkom. Za naselje VERŽEJ: a) nadaljevanje izgradnje kanalizacije b) sanacijo kulturnega doma in mrliške veže c) komunalno urejanje naselja d) vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest e) funkcionalno dejavnost KS Predračunska vrednost del znaša 553.070.000,— din in se bo predvidoma toliko zbralo s samoprispevkom. Za naselje BANOVCI: a) preplastitev 1300 m cestišča skozi naselje b) preplastitev ostalih stranskih cest c) vzdrževanje ostalih komunalnih objektov d) vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest e) funkcionalno dejavnost KS Predračunska vrednost del znaša 90.102.000,— in se bo predvidoma toliko zbralo s samoprispevkom. Za naselje GRLAVA: a) izgradnjo javne razsvetljave b) vzdrževanje komunalnih objektov c) nabavo gasilske opreme d) vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest e) adaptacijo zadružnega doma v Kristancih f) funkcionalno dejavnost KS Predračunska vrednost del znaša 53.684.650.— din in se bo predvidoma toliko zbralo s samoprispevkom. Za naselje KRIŠTANCI in SALINCI: a) asfaltiranje cestišča proti Lebariču b) dograditev gasilskega doma c) izgradnja in vzdrževanje komunalnih objektov (J. R.) d) adaptacija zadružnega doma v Kristancih e) vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest f) funkcionalno dejavnost KS Predračunska vrednost del znaša 90.620.000,— din in se bo predvidoma toliko zbralo s samoprispevkom. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Veržej in sicer: V naselju Bunčani: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka kmetovalcev, kar se revalorizira z revalorizacijo katastrskega dohodka . 2 % od OD obrtnikov 2 % od OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Svet KS je pristojen da za vsako leto določi cen,o prevoza, v skladu z gibanjem cen. V naselju Veržej: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka, ki se revalorizira z revalorizacijo KD 2 % od OD obrtnikov 2 % od poprečnega OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje prispevajo lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Poseben prispevek bodo plačevali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah ali delih naselja, ki se jih bo komunalno urejalo. Prav tako bodo plačevali poseben prispevek lastniki hiš, gradbenih parcel in vikendov, ki ne živijo na področju KS, pa vseeno posedujejo omenjene nepremičnine. Svet KS je pooblaščen, da za vsako leto določi višino prispevka v skladu z gibanjem cen. Za naselje Banovci: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka, ki se revalorizira z revalorizacijo KD 2 % od OD obrtnikov 2 % od poprečnega OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste bodo plačevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Svet KS je pooblaščen, da vsako leto določi višino prispevka v skladu z gibanjem cen. Za naselje Grlava: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka, ki se bo revaloriziral z revalor. katastrskega dohodka 2 % od OD obrtnikov 2 % od poprečnega OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini Plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Svet KS je pristojen, da za vsako leto posebej ovrednoti prispevek v skladu z gibanjem cen. Za naselje Kristanci in Šalinci: 2 % od neto OD iz delovnega razmerja . 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov 20 % od katastrskega dohodka, ki se bo revaloriziral z revalorizacijo KD. 2 % od OD obrtnikov 2 % od poprečnega OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč po vsakem hektarju zemljišča v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Svet KS je pristojen, da vsako leto v skladu z gibanjem cen na novo ovrednoti prispevek. 5. člen Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 6. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilni imenik ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice in so v delovnem razmerju ter imajo stalno prebivališče na območju KS Veržej. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednjo vsebino: Krajevna skupnost Veržej naselje Bunčani GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 6. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sanacijo preskrbe z zdravo pitno vodo, dograditev gasilsko vaškega doma, izgradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov (J. R.), vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest in funkcionalno dej. KS. samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993 v denarju — 2 % od neto OD iz delovnega razmerja — 2 % od honorarjev, nadur ali' pogodbenih zaslužkov — 2 % od katastrskega dohodka, prisp, se revalorizira z revalorizacijo KD — 2 % od OD obrtnikov — 2 % od poprečnih OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini — Plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer v letu 1990 in 1992. Svet KS se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti prispevek navoza gramoza v skladu z gibanjem cen. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, kijih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec obkroži glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ naselje VERŽEJ GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 6. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za nadaljevanje izgradnje kanalizacije, adaptacijo kulturnega doma in mrliške veže, komunalno urejanje naselja, vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest, funkcionalno dejavnost KS ' Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993 v denarju — 2 % od neto OD iz delovnega razmerja — 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov — 2 % od katastrskega dohodka, prispevek se revalorizira z revalorizacijo KD — 2 % od OD obrtnikov — 2 % od poprečnih OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini — plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer leta 1990 in 1992. Poseben prispevek bodo plačevali lastniki individualnih hiš in stanovanj, obrtnih prostorov v tistih ulicah ali delih naselja, ki se jih bo komunalno urejalo. Prav tako bodo plačevali poseben prispevek lastniki hiš, gradbenih parcel in vikendov, ki ne živijo na področju KS, pa vseeno posredujejo omenjene nepremičnine. Svet KS se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti prispevek za navoz gramoza v skladu z gibanjem cen. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ naselje Banovci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 6. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za preplastitev 1300 m cestišča skozi naselja, preplastitev ostalih stranskih cest, vzdrževanje komunalnih objektov, vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest, funkcionalno dejavnost KS. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993 v denarju — 2 % od OD iž delovnega razmerja — 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov — 20 % od katastrskega dohodka, prispevek se revalorizira z revalorizacijo KD — 2 % OD obrtnikov — 2 % od poprečnih OD v občini za tekoče leto za zaposlene — plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo plačevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer leta 1990 in 1992. Svet KS se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti prispevek navoza gramoza v skladu z gibanjem cen. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ naselje Grlava GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 6. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo javne razsvetljave, vzdrževanje komunalnih objektov, nabavo gasilske opreme, vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest, adaptacijo zadružnega doma v Kristancih in funkcionalno dejavnost KS. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993. v denarju — 2 %od neto OD iz delovnega razmerja — 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov — 20 % od katastrskega dohodka, prispevek se revalorizira z revalorizacijo KD — 2 % od OD obrtnikov — 2 % od poprečnega OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini. . — plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer 1990 in 1992. Svet KS se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti prispevek navoza gramoza v skladu z gibanjem cen. Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ naselje Krištanci—Šalinci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 6. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cestišča proti Lebariču, dograditev gasilskega doma, izgradnjo komunalnih objektov (J. R.), adaptacijo zadružnega doma v Krištancih, vzdrževanje in gramoziranje poljskih cest in funkcionalno dejavnost KS. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. X. 1988 do 30. IX. 1993 v denarju — 2 % od neto OD iz delovnega razmerja — 2 % od honorarjev, nadur ali pogodbenih zaslužkov — 20 % od katastrskega dohodka. Prispevek se revalorizira z revalorizacijo KD — 2 % od OD obrtnikov — 2 % od poprečnih OD v občini za tekoče leto za zaposlene v tujini — plačilo dveh prevozov gramoza na poljske ceste po vsakem hektarju zemlje bodo prispevali lastniki kmetijskih zemljišč v dveh letih in sicer leta 1990 in 1992. Svet KS se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti prispevek navoza gramoza v skladu z gibanjem cen. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 8. člen Glasovnice morajo biti overjene z štampiljko Krajevna skupnost Veržej. 9. člen Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija KS Veržej. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev bo opravljal svet KS ter bo o tem vsako leto poročal zboru krajanov in skupščini KS. 1 I. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Veržej iz sredstev samoprispevka. 12. člen Skupščina KS Veržej sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev v posameznem naselju odločila za uvedbo samoprispevka. Sklep se objavi na enak način, kot sklep o razpisu referenduma. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. Veržej, 17. 5. 1988 Predsednik skupščine KS VERŽEJ 4 Milan Stumpf, I. r. 142 SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Brezovica v krajevni skupnosti Polana 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 3. 4. 1988, se uvede krajevni samoprispevek za območje vasi Brezovica v okviru krajevne skupnosti Polana za: — za asfaltiranje vaških poti — vzdrževanje poljskih poti — ostale komunalne zadeve Skupna predračunska vrednost navedenih del znaša 35.000.000 din. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let, in sicer od 1.5. 1988 do 30. 4. 1993 , 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v vasi Brezovica. Višina samoprispevka znaša: 2 % od neto OD delavcev 2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom 3 % od čistega dohodka krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost 20 % od katastrskega dohodka veljavnega za tekoče leto 2,5 % od povprečnega OD v SRS za delavce začasno zaposlene v tujini, imajo pa prebivališče v vasi Brezovica 50.000 din za vsako gospodinjstvo za leto 1988, ostala 4 leta pa se znesek poveča v skladu z gibanjem cen 10.000 din letno za vsako gospodinjstvo od osebnega avtomobila in traktorja 4. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa. 12. člen Zakona o samoprispevku. Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka. Kmetijski proizvajalci, obrtniki ter gospodinje morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto, najkasneje do 15. decembra. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijstvom, obrtno in drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in posreduje upravni organ davčne službe skupščine občine Lendava. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov, 5. člen Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun 51920-780-72707 pri Službi družbenega knjigovodstva Lendava z označbo »Krajevna skupnost Polana vas Brezovica«. Nadzor nad sredstvi vodi posebno izvoljen odbor. 6. člen Odbor vsako leto poroča skupščini in zborom občanov o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka. 7. člen Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun, vsako leto pa na zborih krajanov poda le-tem poročilo o opravljenih delih ter finančno poročilo. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Datum: 3. 4. 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS POLANA: JAKLIN Jože, 1. r. 143 Na podlagi 3. člena Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v SR Sloveniji v letu 1988, 2. člena odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona (Ur. objave št. 14/88) in sklepa Odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini z dne 23/5-1988 objavlja odbor ža gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini naslednji SKLEP: 1. Stanarine družbenih stanovanj občine Gornja Radgona se s 1.6. 1988 povišajo za 40 %.’ 2. Najemnine za poslovne postore se v občini Gor. Radgona s 1. 6. 1988 povišajo za 40 %. Štev.: 025-1/86 Datum: 23/5-1988 PREDSEDNIK ODBORA ZA GOSPODARJENJE MAJCEN Alojz, 1. r. učni uspeh v predhodnem letniku Če znaša mesečni doh. na druž. za 1. letnik za ostale za ostale člana od poprečnega mes. neto SUI letnike SUI letnike VIŠ OD v SRS, ugotovljen za in 1. letnik in VIS šol preteklo leto VIŠ in VIS šol 50,1 % — cenzus 5 4 8 40,1 % - 50% 4 3 7 30,1% — 40% 3 2 30 % in manj 2 5. člen Deficitarni poklici so: a. III. in IV. stopnje zahtevnosti: — gradbinci, — poklici za zaključna dela v graadbeništvu, — lesarji, — rudarji, — poklici za uslužnostne dejavnosti v drobnem gospodarstvu razen poklicev, ki so našteti kot suficitarni, — • za občino Lendava poleg gornjih poklicev še: kemijski procesničarji in predelovalci usnja II (usnjarskopredelovalna tehnologija) — za občino Ljutomer poleg gornjih poklicev še: mesarji. b. V. stopnje zahtevnosti: — vsi tehnični poklici, — poklici iz naravoslovja, razen poklicev, ki so našteti kot suficitarni. c. VI. in VIL stopnje zahtevnosti: — vsi poklici tehničnih in naravoslovnih usmeritev. Suficitarni poklici so: a. III. in IV. stopnje zahtevnosti: — administratorji, — vzdrževalci vozil in strojev, — prodajalci, — frizerji. b. V. stopnje zahtevnosti: — zdravstveni tehniki, — upravno-administrativni tehniki. c. VI. stopnje zahtevnosti: — pravniki. 144 Na osnovi 9., 10. in 21. člena SaS o štipendiranju v občinah G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, so skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje na svojih sejah (G. Radgona 18. 4. 1988, Lendava 7. 4. 1988, Ljutomer 21. 4. 1988 in M. Sobota 20. 4. 1988) 7. člen Lista deficitarnih in suficitarnih poklicev se bo pri podeljevanju štipendij uporabljala za šolsko lejo 1988/89, 1989/90 in 1990/91. Predsedniki skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje: — G. Radgona: Bojan Brumec, 1. r. — - Lendava: Ivan Krpan, 1. r. — M. Sobota: Aleksander Krpič, 1. r. — Ljutomer: Janko Kumer, 1. r. sprejele DOLGOROČNO LISTO DEFICITARNIH IN SUFICITARNIH POKLICEV POMURJA I. člen Lista deficitarnih in suficitarnih poklicev izhaja iz srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih potreb organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti Pomurja in SR Slovenije, pričakovanih trendov razvoja ter večletnih pokazateljev ponudbe in povpraševanja delovne sile organizacij združenega dela in skupnosti za zaposlovanje. 2. člen Z listo deficitarnih in suficitarnih poklicev se opredeljuje in zasleduje: — da je eden izmed dejavnikov pri odločitvi za smer izobraževanja pri mladini, ki se odloča za izobraževanje v usmerjenem izobraževanju, — da je eden od kazalcev ustrezne dolgoročne kadrovske politike organizacij združenega dela, predvsem kadrovskega štipendiranja; — daje eden od instrumentov podeljevanja štipendij iz združenih sredstev. 3. člen Deficitarni poklici so tisti poklici, katerih kadrov izrazito primanjkuje in bo še nekaj časa primanjkovalo na celotnem območju Pomurja in SR Slovenije! Štipendije za izobraževanje teh kadrov podeljujejo v prvi vrsti organizacije združenega dela v skladu z določili SaS o štipendiranju. Izjemoma se kadrovske štipendije za izobraževanje teh kadrov mimo dogovorjenega cenzusa v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v SR Sloveniji lahko podelijo in povečajo: — če ni dovolj prosilcev, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega dogovorjenega cenzusa — se povečajo do 200 točk. 4. člen Suficitarni poklici so tisti, ki jih je izrazito več kot jih je možno zaposliti v SRS. Za izobraževanje teh kadrov se štipendije iz združenih sredstev podeljujejo le izjemoma. Pri podelitvi štipendij se upoštevajo naslednji kriteriji: — mnenje oziroma prognoza službe za poklicno usmerjanje strokovne službe za zaposlovanje za uspešnost kandidata v izbranem poklicu — mesečni dohodek na družinskega člana in učni uspeh prosilca štipendije v predhodnem izobraževanju in sicer: 145 Volilna komisija Krajevne skupnosti Železne dveri daje na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Železne dveri (Uradne objave Pomurskih občin št. 11/88) POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 24. aprila 1988 za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Železne dveri Na podlagi glasovalnega materiala volilna komisija ugotavlja naslednji izid glasovanja: 1. v volilni imenik za glasovanje je vpisanih 782 volilnih upravičencev, 2. glasovanja se je udeležilo 753 volilcev, kar predstavlja 96,29 %, 3. za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 652 volilcev, kar predstavlja 83,37 %, 4. proti uvedbi je glasovalo oziroma s svojo neudeležbo izkazalo 127 volilnih upravičencev — kar predstavlja 16,25 %, 5. neveljavne glasovnice so bile 3 kar predstavlja- 0,38 %. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je odločitev na referendumu dne 24. aprila 1988 za uvedbo krajevnega samoprispevka po določilu 21. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) sprejeta z zakonsko večino. Železne dveri, dne 7. maja 1988 Predsednik volilne komisije KS Železne dveri Miloš VRBANČIČ I. r. "ZK KIRURŠKI BLOK SO DAROVALI . Družina Hajdinjak, St. Rozmana 2 M. Sobota (namesto venca na grob pok. Štefana Janič, Nuskova) — 20.000.— din; OOS TOZD Zdravstveni dom, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Ivice dr. Brozovič) — 15.000.— din; Družina Filipan, Miklošičeva 5 M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mizarja Karla Flisar, M. Sobota) — 10.000,— din; Violeta Mesarič, G. Radgona (namesto venca na grob pok. Valerije Toplak) — 15.000,— din; Bela Banfi, Puconci 4 (namesto cvetja na grob pok. očeta Ivice Brozovič) — 10.000.— din; Potrošnik OOS TO Veleprodaja (namesto cvetja na grob pok. očeta Nade Šmidlehner, M. Sobota) — 5.000,— din; Osnovna šola »Ivan Cankar« Ljutomer (namesto venca na grob pok. Katarine Žunič) —25.000.— din; Družina Bagari-Vrečič, Borejci — Veščica (namesto cvetja na grob pok. očeta Ivice Brozovič) — 20.000.— din; Rudolf Kuhar, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Terezije Sapač, Topolovci) — 10.000.— din; Družina Tobias, M. Sobota, Ivana Regenta (namesto cvetja na grob pok. očeta Ivice Brozovič) 10.000.— din; Družina Kučan, Moravske toplice, Dolga ulica (namesto venca na grob pok. očeta Ivice Brozovič) — 10.000,— din; Franc, Sagaj, Lukavci (namesto cvetja na grob pok. Franca Jaušovec, Veržej) — 5.000,— din; Marjeta Vučkič in Mija Roudi, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Geza Perkič, M. Sobota) — 30.000.— din; Zver Štefan, Lipa 49 (namesto cvetja na grob pok. Alojza Cokan, Lipa) — 3.000.— din; Družina Bohar, Stanjevci 94 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiš, Petrovci) — 5.000.— din; Družini Šinke, Maribor, Stanjevci (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiš, Petrovci) — 10.000,— din; Sodelavci UNZ M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Karla Makovec, Beltinci) — 30.000,— din; Družina Lukinovič, M. Sobota, Naselje XIV. divizije 16 (namesto cvetja na grob pok. Ane Kučan) — 5.000.— din; Blanka Gorčan, Titova 25, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Anice Štepi-har) — 10.000,— din; Kuhar Ana — Casar, Puconci 90 (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000.— din; Družina Županek, Šalovci (namesto cvetja na grob pok. Vladimira Fartek, M. Kuzmiča 27, M. Sobota) — 5.000,— din; Inge — Edvard Mihalič, Rogaševci 25/a (namesto venca na grob pok. Ivana Lah, Prešernova, M. Sobota) — 20.000,— din; Družina Roberta Šu-šek, Razlagova, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Pavla Hari, Trstenjakova, M. Sobota) — 10.000.— din; LD Lipovci — sektor (namesto venca na grob pok. Jožeta Šabjan st. Bogojina) — 10.000,— din; Ivan Repič, M. Sobota, nas. ljudske pravice 50 (namesto venca na grob pok. Andrija Brozovič, Karlovac) — 20.000.— din; KO ZB Beltinci, (namesto cvetja na grob pok. Štefana Pintarič, Melinci) — 5.000— din; Merklin Bela, Bodonci 130 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Domjan) — 5.000.— din; Bela Merklin, Bodonci 130 (namesto,, cvetja na grob pok. Franca Škodnik) — 5.000.— din; Jože Hari, Martjanci 89 (namesto venca na grob pok. Kolomana Kranjec, Stanjevci) — 10.000.— din; Hotel Termal, Moravske toplice (namesto venca na grob pok. Karla Epoša, Ljubljana) — 30.000,— din; Margita Kardoš, Križevci (namesto venca na grob pok. Štefana Škrilec, Cernelavci) — 10.000,— din; Marta in Karel Vratarič, Puconci 70 (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000,-din; Družina Vijole Varga, Puconci nh (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000,— din; Družina Franca Vratarič, Puconci 73 (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000.— din; Družina Marjete Kuhar, Puconci 36 (namesto cvetja na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 5.000,— din; Družina Štefana Železen, Puconci 51 (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000.— din; Gasilsko društvo Puconci (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000.— din; Družina Nemec, Puconci 52/2 (namesto cvetja na grob pok. pok. Franca Kuhar, Puconci) — 8.000.— din; Družina Stanka Sever, Puconci 102/D (namesto cvetja na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 8.000.— din; Sodelavci Borisa Antič, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Borisa Antiča) — 20.000.— din ; Sosedje Pavlovič, Rep, Nemec, Jurij (namesto venca na grob pok. Ivankine mame Amalije Benko) — 15.000.— din; Družina Meričnjak Tišina 33/c (namesto cvetja na grob pok. Božidarja Mladenovič) — 5.500,— din; Družina Flisar, Tišina 4/a (namesto cvetja na grob pok. Božidarja Mladenovič) — 8.000,— din; Družina Brinar Tišina 4/a (namesto cvetja na grob pok. Božidarja Mladenovič) 8.000.—din; Vera Tršovec, Radenci (namesto venca na grob pok. Milene Kosič) — 20.000,— din; Osnovna organizacija sindikata Mercator Univerzal Lendava (namesto venca na grob pok. mame Franca Jošt) — 10.000,— din; Mercator Univerzal Lendava (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Korin) — 8.000,— din; Anica Hozjan, Crenšovci 70 (namesto cvetja na grob pok. Vinca Farkaš) — 5.000.— din; Družina Alojza Štuhec, Bolehnečice (namesto venca na grob pok. Alberta Erhatič, Boreči) — 24.000.— din; Anton Miki, Bolehnečice (namesto venca na grob pok. Alberta Erhatič, Boreči) — 24.000.— din; RK Boreči (namesto cvetja na grob pok. Alberta Erhatič) — 1.000.— din; OOS »Solidarnost« M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jelene Kerčmar, Razlagova 6, M. Sobota) — 20.000 din; Marija Škarabot M/Sobota, Kidričeva 20 (namesto cvetja na grob pok. očeta Janeza Seredi, Kidričeva 18, M. Sobota) 10.000 din; OOS LB Pomurske banke M. Sobota (namesto venca na grob pok. moža Marije Grabar, Rakičan) 20.000 din; OOS TOZD Zdravstveni dom Ljutomer (namesto venca na grob pok. Branka Pušenjaka) — 20.000 din; ABC Pomurka DO Agromerkur OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata sodelavca Aleksandra Severja, Veščica 40) — 10.000 din; Občinski komite ZKS M. Sobota, OOZKS Potrošnik, TOZD Veleprodaja M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Severja, Prosečka vas 34) 30.000 din. Bačič Geza, Prekmurske brigade 19, M. Sobota (nagrada občine Murska Sobota) 150.000 din; »Rašica« Gameljne TOZD Beltinka (namesto venca na grob očeta Zofije Horvat) — 20.000 din; OOS PZC, DSSS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Vide Perkič) — 10.000.- din; OOS Tehnostroj Ljutomer (namesto venca na grob pok. Elizabete Lasič iz Maribora) — 20.000 din. Marta in Rudolf Kuplen, Šercerjevo nas. I L. M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Gezeka Perkiča, M. Sobota) 10.000 din; OOS na OŠ »Edvarda Kardelja« M Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Sanke Toth) 30.000 din; Kolektiv OOZS PTT servis, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavca Dušana Nonkoviča) — 28.500 din; OOS Pomurka TOZD Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Franca Klicana, Pionirsko naselje 17) - 10.000 din; DO Agromerkur OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Mirkota Flac) 10.000 din; OOS Tovarne mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame, Irme Znnski, Mosčanci) - 20.000 din; Kolektiv OŠ TO M. Sobota (namesto venca na grob pok. babice sodelavke Metke Sinic, Moščanci) - 20.000 din; ABC Pomurka DO Agromerkur, M. Sobota DSSS (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavca Mirkota Flac) - 6.000 din; OOS Potrošnik, Veletrgovina M Sobotai (namesto venca na grob pok. sodelavca Franca Severja, Prosečka vas 34) - 30.000 din Pomnik - Konferenca OOS M. Sobota (namesto venca na grob। pok. očeta Dragota Severja, Prosečka vas 34) - 5.000 din; Konferenca OOS Potrošnik, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. upokojenke Olge Horvat Mik os.ceva I IMSobota) - 5.000 din; Konferenca OOS Potrošnik M Sobota (namest,o cve j.a na grob pok. očeta Zlatka Severja, M. Sobota) - 5.000 din. Sodelavci osebnih dohodkov DSSS »Mura« M. Sobota (namesto šopka na ka iz Kroga - tasta od Jureta Vozliča) 20.000 din: OOS Up ave za inspekcij-ske službe M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. 30.000 din; Konferenca OOS Veletrgovina Potrošnik M. Sobota (namestovenca na grob pok. mame sodelavke Mesarič V.vmne, Lej/^Shvka - 5 000 dm Kosi-Škrlec Milica, Radenci (namesto cvetja na grob pok. Slavka Ivanjšiča, . domerje) — 20.000 din; Družina Kišfalvi, Rogaševci (namesto venca na grob pok. Estere Kojzek) — 26.000 din; Družina Šiftar Pavel, Naselje Prekmurske brigade 21, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Šiftarja, M. Sobota, Cankarjeva 1, M. Sobota) — 15.000 din; Osnovna organizacija TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. žene dr. Miloša Bara-ča, Maribor) — 15.000 din; Društvo upokojencev, Krog (namesto cvetja na grob pok. Franca Červeka, Krog) — 3.000 din. Obrtno združenje Lendava (namesto cvetja na grob pok. mame Jožeta Dominka, Nedelica 116/a) — 10.000 din; OOS Vzgojno varstvena organizacija M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Rozalije Vereš iz M. Sobote) — 8.000 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Receka, Matjaševci 17) — 1.500 din: Slovin »Ljutomerčan« DSSS Ljutomer (namesto venca na grob pok. Janeza Prejaca) — 50.000 din; OK SZDL M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Borisa Prejaca) — 50.000 din. Osnovna organizacija sindikata Osnovne šole Odranci (namesto cvetja na grob pok. očeta Anice Jaklin, Lipa 141) — 10.000 din; Konferenca OOS Potrošnik M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Alojzije Vereš, Bakovci) — 5.000 din; Konferenca OOS Potrošnik M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Čizmazija Cecilije, Bakovci) — 5.000 din; Obrtno združenje M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Slave Slavic, gostilna Lipovci) - 30.000 din; Obrtno združenje M. Sobota (namesto venca na grob pok. obrtnika Karela Juda, Boreča, p. Petrovci) — 30.000 din; KO ZZB NOV Rogašovci (namesto cvetja na grob pok. Jožefe Nemec iz Večeslavec 43) — 2.000 din; ABC Pomurka DO Agromerkur, Konferenca OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Alekseje Obal, St. Rozmana 2, M. Sobota) — 10.000 din; Čer-Titan Jasna z družino, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Aladarja Zavec iz Kuštanovec) — 20.000 din; Družina Ludvika Gomboc, Šulinci l/a (namesto cvetja na grob pok. Karla-Juda iz Boreča 34) — 10.000 din; Sodelavci Občinskega sveta ZSS Občinski svet (namesto cvetja na grob pok. Franja Škarabot) — 21.000 din; Mesna industrija M. Sobota, Služba za transportne dejavnosti — sodelavci (namesto venca na grob pok. očeta Dragota Baranja, Vanča vas 62/2) — 42.500 din; Osnovna organizacija RK — KS Lendavska, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Anice Ščančar, Oktoberske revolucije 5, M. Sobota) — 10.000 din; Družina Jožeta Ratnik, Krog, Trubarjeva 17 (namesto venca na grob pok. Ludvika Skrbiča, Fram pri Mariboru) — 30.000 din; OOS OV1Z Osnovna šola »Daneta Šumenja-ka« M. Sobota (namesto venca na grob pok. tovarišice Elze Hari, M. Sobota) — 10.000 din; Konferenca sindikata Pomurskega tiska OOS DSSS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Regine Palič, Titova l/a) — 30.000 din; Mura, TOZD Ženska oblačila 325. brigada, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Rozine Tratnje, Beltinci) — 20.000 din; OOS OV1S L osnovna šola M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta tov. Cvetke Kovač) — 10.000 din; Ferjan Marija, M. Sobota, Titova 15, (namesto cvetja na grob pok. Jolanke Ščuka, Celje) — 10.000 din; Gomboc Rudi in Olga, Mačkovci, (namesto cvetja na grob pok. Štefana Kovača, Mačkovci) — 5.000 din; Kepe Marija, Tomšičeva 56, M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Helene Sinic, Veščica) — 20.000 din; Nečaki Jože, Kamila, Terezija z družinami in Štefan (namesto venca na grob pok. Štefana Šiftarja, M. Sobota) — 40.000 din; Družina Jožeta Čarnija, Tešanovci 5/a (namesto cvetja na grob pok. Karoline Kodila, Selo) — 10.000 din; Zdenka in Monika, Gradišče 33, (namesto venca na grob pok. Štefana Šiftarja, M. Sobota) 20.000 din; Šahisti Društva Radenska Pomurje, namesto venca na grob pok. Elizabete Hari, M. Sobota) — 50.000 din; Fujs Alojz in Marija M. Sobota, Ciril Metodova 56 (namesto venca na grob pok. Elizabete Hari, M. Sobota) — 20.000 din; Potočnik Cvetka, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Jožeta Zavratnika, Ljutomer) — 20.000 din; Anton Gutman, Bogojina 2 (namesto venca na grob pok. Štefana Janiča, Nuskova) —, 20.000 din; Družina Felkar, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Janiča, Nuskova) — 10.000 din; Družina Turza, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Grabarja, Rakičan) — 20.000 din; Ambulanta Beltinci (namesto venca na grob pok. Ivana Carja, Crikvenica) — 20.000 din; Aleksander Kučan, Šulinci 2/c, Petrovci (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiša, Petrovci) — 10.000 din; Sida Podlesek, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiša, Petrovci) — 10.000 din; Jože Vlaj, Rakičan. Prešernova 23 (namesto cvetja na grob pok. Rudija Makari, Metodova) — 10.000 din: Družina Turza, Ul. 17. oktobra 27, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Irene Car, Dobrovnik) — 10.000 din; Franc Jonas, Puževci 17, (namesto cvetja na grob pok. Gezeka Berglez, Šalamenci) — 10.000 din ; Aleksander Kučan, Šulinci 2/c (namesto venca na grob pok. Ludvika Čahuk, Križevci) — 30.000 din; Bela Ho-došček, Zenkovci 55 (namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Makari) — 10.000 din; Vera in Ludvik Dajč, Serdica^ (namesto venca na grob pok. Andrija Brozoviča) — 20.000 din; Vera Fartek, Serdica 10 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Janiča) — 10.000 din; Vera Fartek Serdica 10 (namesto cvetja na grob pok. Terezije Sapač) — 10.000 din; Ivanka Celec, G. Slaveči 33 (namesto cvetja na grob pok. Zorice Gral, Matjaševci) — 10.000 din; Družina Hajdinjak, Dolič 92 (namesto venca na grob pok. Jožefe Recek, Matjaševci 17) — 15.000 din; Bun-derla Ciril, Šulinci 2/b (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiša) — 10.000 din; Emilija Šebjanič. Petrovci 55 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Smodiša) — 5.000 din; Družina Evgena Kakaš, Cikečka vas 2 (namesto cvetja na grob pok. Vilme Lepoša, Ratkovci 25) — 5.000 din: Družina Slavič, Radenci, Mladinska 20 (namesto cvetja na grob pok. Marije Kolbl) — 10.000 din; Lazar — Šinko. Radenci, Finžgarjeva (namesto cvetja na grob pok. Marije Šabeder) — 10.000 din; Kondrič — Gregor, Radenci. Finžgarjeva (namesto cvetja na grob pok. Marije Šabeder) — 10.000 din: Antolič — Baša. Radenci. Finžgarjeva (namesto cvetja na grob pok. Marije Šabeder) — 10.000 din; Šafarič Ivan in Anton. Radenci, Finžgarjeva (namesto cvetja na grob pok. Marije Šabeder) — 10.000 din: GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE n. sol. o. LENDAVA Na podlagi 24. in 37. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. I. SRS št. 8/82), Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. I. SRS št. 9/85), določil SaSa temeljih plana Komunalne skupnosti Lendava za obdobje 1986—1990, določb Pravilnika o merilih za oblikovanje cen ter Odredbe IS SO Lendava o določitvi najvišjih cen (Uradne objave št. 15/88) je sprejel DS Tozda Komunala v sestavi uporabnikov in izvajalcev ter delegata DPS 31. 5. 1988 predlog cen naslednjih komunalnih storitev: 1. Pogrebne storitve — uporaba mrliškega avta — uporaba mrliškega avta — uporaba mrliškega vozička — izkop in zakop groba — uporaba mrliške veže — oblačenje mrliča — uporaba obdukc. sobe — montaža in demontaža mrliškega odra na domu — pogreb na pokopališču — pogreb od doma s 4 pogrebci, na uro za vsakega pogrebca — storitve ob promet, nesrečah, utopitvi ipd., zaračunava se zamuda časa po dejansko opravljenih urah v času med 6. in 14. uro v času med 14. in 6. uro — pomoč pri obdukciji — nakup groba (za 10 let) — otroški grob — enojni grob — družinski grob — grobovi za žare — najemnina za grobove (za dobo 10 let) — otroški grob — enojni grob — družinski grob — žare — grobnica — prekop groba (mrliča) 2. Odvoz smeti in druge storitve — odvoz odpadkov, za smetnjak, v Lendavi — odvoz odpadkov, za smetnjak, izven Lendave — .prenos smetnjakov po posebnem naročilu odvoz odpadkov s traktorjem — odvoz odpadkov z zabojniki — odvoz fekalij 540,— din/km 12.810,— din/ura 2.260,- din 56.160,- din 6.150,— din/dan 17.930,— din 9.730,— din 7.680,— din 36.740,- din 9.190,— din 10.100,— din/uro 11.020,— din/uro 10.100,— din 12.810,- din 20.490,— din 30.730,- din 15.370,- din 5.120,— din 10.240,— din 15.370,- din 7.680,— din 20.490,— din 10.240,— din 680,— din 810,— din 810,— din 16.680,— din/ura 12.570,— din/m’ 18.070,— din/cisterna — prevoz s traktorjem 14.600,—din/ura — planiranje in razsip na odlagališču odpadkov 6.060,— din/m’ Gradbeno obrtno podjetje GRADITELJ —KOMUNA Beltinci -komisija za delovna razmerja objavlja • —» O"«"' - “ Kmd°d'°lfXr“%^ P°W”' nji pogoj: — dokončana osnovna sola. v časooisu na Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh J 69231 Beltinci Splošno-kadrovsko službo. Graditelj-Komuna, 69231 Beltinci, Št. Kovača 21. Za odvoz z zabojnikom zunaj Lendave je cena višja za 15 %. — priklop plinskega štedilnika — kontrola priključka — strojno čiščenje ih odmaševanje kanalizacije — ročno čiščenje in odmaševanje kanalizacije 3. Cena vode, kanalščine in števnina — za gospodinjstva — za druge porabnike 13.210,- din 10.560,- din 25.650,- din 18.240,— din 580,— din/m’ 880,— din/m’ — pavšal na osebo in kopalnico 1.790,— din/mesec — letni pavšal za vinske kleti do 30 m’ (nad 30 m’ letno po števcu) 17.340, — din — števnina za servisiranje 5/4’’—4" 8.700,— din 1/2"—5/4” 900,— din — kanalščina za m’ porabljene vode 80,— din — za priklop novih uporabnikov na vodovod v Lendavi z okolico znaša prispevek za Avto-moto društvo Lendava razpisuje jaVDO draZb za prodajo rabljene počitniške prikolice adria 450 Q, cena Dražba^bo^petek, 10.. 6. 1988, ob 12.00 pred garažami AMD pri žagi v Lendavi. _ Ogled je možen na dan dražbe od 11.UU. cene Vsak udeleženec mora položiti 10 /o varščine Prometni davek plača kupec. razširjeno reprodukcijo: — od stanovanjskih hiš — od vinskih kleti — od drugih objektov (od naložbene vrednosti gradbenih del) — za priklop novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje v Lendavi znaša prispevek: — od stanovanjskih hiš — od drugih objektov (% od investicijske vrednosti gradbenih del) Cene se uporabljajo od 1. 6. 1988 dalje. 194.400,— din 108.000,— din 1 % 81.000,- din 0,5 % Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE STROČJA VAS razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini, izpolnjevati še pogoje Zakona o osnovni šoli in imeti: — ustrezno pedagoško izobrazbo za delo na osnovni šoli, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu na osnovni šoli in strokovni izpit, — organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog ravnatelja. Mandat traja 4 leta. Prevzem del in nalog 1. 9. 1988. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem roku za prijavo. GLASBENA ŠOLA GORNJA RADGONA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja kitare s kombinacijo NOG — učitelja pihal — učitelja saksofona s kombinacijo NOG, vodenjem godbe na pihala in harmonike Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Kandidati naj bi izpolnjevali pogoje za učitelja na glasbeni šoli. Delo tudi na dislociranih oddelkih, zato je zaželeno lastno prevozno sredstvo. Stanovanj ni! Vloge z dokazili sprejema razpisna komisija do 15. dneva po objavi razpisa. »Sklad stavbnih zemljišč občine M. Sobota objavlja RAZPIS za zbiranje interesentov za gradnjo poslovnih objektov drobnega gospodarstva na območju zazidalnega načrta obrtno-skla-diščne cone ob Markišavski ulici v M. Soboti. 1. Po zazidalnem načrtu je predvidenih 44 parcel, na katerih je možna gradnja izključno poslovno-proizvodnih objektov (brez stanovanj), in sicer: — 6 parcel velikosti od 2100 m’ do 3000 m’ (objekti velikosti od 500 m’ do 1000 m’), — 12 parcel velikosti od 700 m’ do 2100 m' (objekti velikosti od 200 m’ do 600 m’), — 26 parcel velikosti od 108 m’ do 216 m’ (objekti velikosti 70 m2, 140 m2). 2. Cona bo opremljena s tole komunalno opremo (do parcelne meje): — kanalizacija, — vodovod. — elektrika z lastno TP in javna razsvetljava, — telefon, — asfaltirano cestišče. ' Komunalna oprema bo glede na zanimanje predvidoma urejena do 30. 11. 1988. 3. Stroški priprave in opreme zemljišča znašajo za 1 m2 (na dan 10. 5. 1988) povprečno 35.608,— din. 4. Interesenti se prijavijo do 20. 6. 1988 s pisno prijavo na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2. S prijavljenimi interesenti bo Sklad sklenil predpogodbo o plačilu stroškov urejanja zemljišča v 10 dneh od poteka roka za prijavo. Prijavijo se lahko vse družbenopravne osebe in občani, ki se že ali se nameravajo ukvarjati z dejavnostjo drobnega gospodarstva. 5. Cona se bo komunalno urejala in na to zemljišča oddajala le, če bo dovolj interesentov oz. sklenjenih predpogodb. Podrobnejše informacije dajeta: — Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota in — Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota. VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 STRAN 19 PETEK Radijski in televizijski spored od 3. do 9. junija SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (ob ljutomerskem občinskem prazniku), 17.00 Lepo je v naši domovini biti mlad, 17.30 Glasba—reklame—glasba, 18.00 »21 232$<. TV LJUBLJANA 9.45-11.40 in 16.20—00.35 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Tednik, 11.00 Mednarodna obzorja, 16.50 Mozaik, ponovitev Tednika. 17.50 Grizli Adams, 18. del ameriške nanizanke. 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 A. Dumas: Gospa Monsorojska, 6. del, 21.20 Prvi raj, 4. del dokumentarne serije, 22.10 9.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (predvidoma do cca. 14.00), 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Sobotna reportaža, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 17.40 Glasba—reklame—glasba, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon 21 232). TV LJUBLJANA TV dnevnik, 22.25 Pasji novi, ameriški film. si- Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik, 17.30 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Video meh, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Poročila, 20.50 Dokumentarna oddaja, 21.40 En avtor, en film, 22.00 Nekaj z Amelijo, ameriški film. i TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nezgodni center, 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturni magazin, 23.40 Nočni program. 7.35-... in 14.55-01.15 Teletekst RTV Ljubljana, 7.50 Video strani, 8.00 Radovedni Taček, 9. oddaja, 8.15 Pamet je boljša kot žamet, 8.20 Makedonske narodne pripovedke, 8.50 Indijanske legende, 8. del kanadske nadaljevanke, 9.15 Ex Libris, ponovitev 2. dela Moda skozi čas, 15.25 Učna leta izumitelja Polža, slovenski film, 16.55/17.00 Športni prenos, 18.25 Kratek film, 20.30 W. Faulkner: Dolgo, vroče poletje, 4. zadnji del, 21.25 Križ kraž, 22.45 TV dnevnik, 23.00 Plavalni miting, reportaža iz Maribora, 23.30 Pošast, italijanski film. Oddajniki II. TV mreže: 14.35 Jugoslavija, Dober dan, 15.05 Mladinski film, 16.35 Dramska serija, ponovitev, 17.35 Po Titovih poteh revolucije, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Glasbeni večer, 21.45 Poročila, 21.50 Oddaja iz kulture, 22.20 Športna sobota. TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti XY — nerešeno, 21.20 Moda, 22.05 Šport, 23.35 Umetnine. Prvi program 9.40 Ponovitve, 14.35 Jugoslavija, dober dan, 14.15 Narodna glasba, 14.45 Sedem tv dni, 15.30 VII ofenziva, 16.25 Po titovih poteh revolucije, 17.25 Poročila, 17.30 Tv Otroški in red, 19.30 koledar, 17.40 mladinski spo-Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Hotelske zgodbe, 22.35 Dnevnik, 22.50 Od našega dopisnika. RADIO RADIO i RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA 9.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232). 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Športna oddaja, 17.30 Reklame— glasba, 18.00 Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 9.45-12.00 in TV LJUBLJANA 8.40-13.15 in 15.00-22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 8.55 Video strani, 9.10 Živ žav, 10.05 Grizli Adams, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke, 10.30 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, poovitev 4. — zadnjega dela, 11.30 Domači ansambli: Šaleški fantje in ansambel Mira Klinca, 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo, 15.15 Video strani, 15.30 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 9. del, 16.30 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete, 17.10 Odštevanje, ameriški film, 20.05 K. Klarič: Tri lahkotne igre — Rezervisti, oddaja TV Zagreb, 21.05 Zdravo. Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila, 9.00 Danes zg jutri in Igrani film, 12.00 Prijepolje: PB v odbojki — finala, prenos, 14.00 Športno zabavno popoldne, 15.15 Pariz: Tenis Roland Garros — finale (m), prenos (slov, kom.), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po letu 2000, poljudnoznanstveni film, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Mali koncert, 21.20 Športni pregled. 17.30—01.10 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Mozaik, Naš utrip, 10.15 Zrcalo tedna, 10.30 Charlottin stil, francoski film, 17.45 Video strani, 18.00 Radovedni Taček, 10. oddaja, 18.15 Makedonske narodne pripovedke, 11. del, 19.30 TV dnevnik, 20.05 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 3. del, 21.00 Dinar, 21.45 TV dnevnik, 22.00 Poletna noč, T. Cornford: Veliki rop, 1. del avstralske nadaljevanke, Alo, Alo, humoristična serija. Oddajniki II. TV mreže: 18.30 Beograjski TV program, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja, 20.45 Poročila, 20.50 Mali koncert, 21.10 Narasle vode, nizozemska nadaljevanka, 22.10 Mejaši, dokumentarna oddaja, 22.55 Poezija. || TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.10 Spoznanja — oddaja o znanosti, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni program. RADIO 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 V živo (sodelovanje poslušalcev na telefon 21 232), 17.30 Glasba—reklame—glasba, 18.00 Sotočje. TV LJUBLJANA 8.45-12.20 in 16.25—01.15 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Poletna noč, ponovitev, 12.00 Tuji jeziki: Angleščina, 44. lekcija, 16.40 Video strani. 16.55 Šolska TV: Kemija: Pridobivanje in uporaba jekla, 17.55 Pamet je boljša kot žamet: Morje kliče na pomoč, 18.00 Prve ljubezni: Moč ljubezni, 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Osmi dan, oddaja o kulturi, 20.45 Dokumentarec meseca: Rdeča violina, 21.45 TV dnevnik, 22.05 Poletna noč, T. Cornford: Veliki rop, 2. del avstralske nadaljevanke, Zgodba o nepričakovanem, 1. delu. Oddajniki II. TV mreže: 18.10 Tuji jeziki: Angleščina, 44. lekcija, 18.30 Mostovi, 19.00 Poje nam Catherine Sauvage, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Na vseh koncih sveta, dokumentarna serija, 20.45 Poročila, 20.50 Žrebanje lota, 20.55 Zabavni torek, 22.35 Portreti, oddaja iz kulture. TV ZAGREB RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Gospodarska tema, 17.30 Glasba—reklame, 18.00 Vprašanja— odgovori (telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Oddaja o kulturi, 17.30 Reklame—glasba, 18.00 Povejmo javno, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.45-12.00 in 17.40-01.05 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Poletna noč, ponovitev, 17.55 Video strani, 18.10 Tuji jeziki: Angleščina, 44. lekcija, 18.30 Deček z zelenimi prsti, 1. del, 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Ciklus filmov W. Wy-lerja: Slepa ulica, ameriški film, 21.40 TV dnevnik, 21.55 Poletna noč, T. Corn-ford: Veliki rop, 3. del avstralska nadaljevanka Garfield, risanka. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Beograjski tV program, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, 21.30 Poročila, 21.35 Umetniški večer: Z. Kauzlarič-Atač. 8.45-12.00 in 17.50-01.25 Teletekst RTV Ljubljana, 9.00 Poletna noč, ponovitev, 18.05 Video strani, 18.20 Indijanske legende, 9. del kanadske nanizanke, 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 S. Parker: Izgube, 2. del angleške nadaljevanke, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Poletna noč, T. Corn-ford: Veliki rop, 4. del avstralske nadaljevanke, Kdo bo nosil hlače, 1. epizoda. Oddajniki II. TV mreže: 19.00 Alpe Jadran, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kino oko, 20.30 Poročila, 22.35 O Sole mio, oddaja iz kulture, 23.05 Mednarodni atletski miting, posnetek iz Bratislave. ZO ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV ZAGREB | TV ZAGREB Drugi program 13.30 Šport, 16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Zadnje obzorje, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Tornadi (dok. film), 21.20 Zadeva: šolski otroci, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Prelaz Nevada (film), 0.05 Ninja (film). TV MADŽARSKA 9.05 Jaguar, č/b TV film. 10.30 Delta, pon. 10.55 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Videti z ljubeznijo, francosko-italijanski č/b film. 21.50 1000 let, reportaža ob jubileju ruske ortodoksne cerkve. 22,50 TV dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.40 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zirkuški festival, 21.50 Da, ministrski predsednik, 22.15 Kabaret, 23.10 Podmladek na sceni, 23.50 Munsterjevi. Drugi program 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Ženski zdravnik (tv film), 22.15 Šport, 22.45 Policijska vojna (film), 0.30 Svoboden kot ptič (film). Prvi program 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 14.00 Naslednica (nadaljevanka), 14.50 Resna glasba, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.20 Zaporniki dvorca Zende (film), 18.55 Otroška oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panonski mornar, 21.05 Nezvesta tvoja (film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program. Prvi program 9.55 Poletno dopoldne, 16.30 Ponovitve, 17.40 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veselja in žalosti, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program. Prvi program 9.30 Poletno dopoldne, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bledomodri ženski rokopis (film), 21.35 Reportaža, 22.05 Dnevnik, 22.25 Program plus. Prvi program 8.30 Počitniško dopoldne, 16.50 Ponovitve, 18:30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Črno in belo, 20.55 Minija-ture, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program. TV AVSTRIJA I TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 13.30 Družinski magazin, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Opera za Afriko, 21.45-Vizije 21.50 Spek-trum, 22.35 Šport. Drugi program 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Napoleon in Josephina (film), 21.50 Ti si moj sladkorček (film), 23.15 Chicago 1930. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota [ TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9,05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Napoleon Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, J 8.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum 22.00 Sardinija, 22.45 Mistika Židovstva. Drugi program 16.00 Glasbene želje, 17.30 Škotska, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Dediči ljubezni — Mistra-lova hči (nadaljevanka), 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Jezen pogled nazaj (film), 0.00 Munsterjevi. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstralija, 21.07 Ženska v Benetkah (nadaljevanka), 22.00 Rop zlata v Londonu (film), 23.30 Velika dolina. Drugi program 16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Šuper fliper, 18.00 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Izseljenci, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport, 22.35 Klub 2. TV MADŽARSKA in Josephina, 21.45 brez konca (film), FBI. Drugi program 16.00 Glasbene Sanje 23.25 želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Chopin ekspres (film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Site II — mesto brezupnežev (dok. film), 23.10 Nočni studio. TV MADŽARSKA senik, 21.55 Razkošje vi (film). Drugi program 16.00 17.15 : । Glasbene Svet živali, v tra- želje, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranje politična oddaja, 21.07 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 8.15 Naš ekran. 8.45 Za otroke. 11.25 Sosedje, pon. 14.45 James Burke, angleška serija. 15.35 Barkochba. 16.20 Praznični šolski zvon. 17.00 Dnevnik. 17.25 Pesem doni. 17.45 Teden knjige. 18.45 Tom in Jerry. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Naglo in nepričakovano, z. nemška kriminalka. 21.40 75-letnica Hilde Gobbi. 22.15 Cliff Richard in ansambel Shadows. 23.20 TV dnevnik. SOBOTA, 4. junij TV 23.30 POŠAST italijanski barvni film (II .Mostro) Klasična kriminalka je domena anglosaksonske literature, če se pa z njo spoprimejo drugje, povzemajo način oziroma tehniko izdelave ali dogajanje celo postavijo v Ameriko ali v London. Po- TV MADŽARSKA 8.50 Spored za otroke. 9.25 Robert Ratonyi show. 9.35 Super babica. 10.00 Planet Babel. 10.45 Cirkuški utrinki. 14.50 Ravnovesje v naravi. 15.25 Presenečenja neke ločitve, film. 17.00 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.10 Oddaja po željah ob dnevu prosvetnih delavcev. 21.40 Telešport. 22.25 Poročila. dobno pri filmu, vendar je film Pošast nekakšna izjema. Pripoved se dolgo odvija tako kot vse kriminalke: neznani morilec drugo za drugo ubija svoje žrtve, prej pa o svoji nameni obvesti novinarja, ki je velik cinik in bi rad uspel, čeprav na tuj račun. Šele tik pred koncem filma pride do presenetljivega obrata. .TV MAtDŽARSI Prvi program ne oddaja, oddajniki druge mreže pa od 20.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged. 9.05 Šolska TV. 11.00 Telovadba za invalide. 17.00 TV spored za 3 dni. 17.05 Nagradno potovanje močnih fantov, reportaža. 17.40 Koledar 1988, magazin. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi smo šoloobvezni-ki, 10. del češke serije. 21.00 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.45 Kardiologija, 11. del zdravstvene serije. 22.00 Na materinem jeziku, Madžari v Podkarpatju. 22.30 TV dnevnik. Nedelja, 5. junij TV 17.10 ODŠTEVANJE ameriški barvni film, 1968 (COUNDTDOWN) V filmu Odštevanje se je Robert Altman, med drugim tudi avtor znanega filma M.A.S.H. poizkusil v žanru znanstvene fantastike. V filmu daje prednost tehnologiji pred vesoljskimi prizori. Američani izvedo, da nameravajo Sovjeti poslati na Mesec človeka. Gre za prestiž, kdo bo prvi stopil na ta Mesečeva tla. Zato pospešijo priprave astronavta, ki je pripravljen tvegati za ameriško Čast, hkrati pa izpolniti svoje življenjske ambicije . . . Film govori o odnosih, ki spremljajo ta podvig, saj ima v njem vsak svojo računico. Za birokratskimi vrati se bije bitka mnenj o tem, kako bo reagirala javnost, če pošljejo v vesolje vojaškega pilota oziroma civilista. Med znanstveniki različnih profilov prihaja do nesoglasja, ali je vredno podrediti človeško življenje tehnološki zmagi. 9.05 Pamet povzroča nevšečnosti, 1. del sovjetskega filma. 17.00 Popkorong, oddajo vodi Anita. 17.40 Z roko v roki, varstvo umno prizadetih. 17.50 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 18.15 Za boljši jezik. 18.40 Literarne uganke za otroke, Kosztolanyi. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, pri bolniški postelji. 21.00 Varstvo okolja. 21.45 Hungarian Dracula, TV film. 22.55 TV dnevnik. 9.05 TV doktor, odgovor na pisma gledalcev. 9.15 Čao, mami! Junij. 9.45 Tretja meja, 8. del. 16.50 Tretji kanal, šport. 17.35 Telešport. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Forum, aktualni razgovor. 21.25 Franz midt: Umetnina tedna; Xaver Messersch- _____ Karakterne glave. 21.30 Življenje Josephine Baker, angleški film. 22.50 TV dnevnik. rB V POLETNI NOČI MM VELIKI ROP, avstralska barvna nadaljevanka (The Great Bookie Robbery) Nadaljevanka je rekonstrukcija resničnega dog dka, naj- m I večjega in najbolj drznega ropa v Avstraliji, ko so profesional- I ni tatovi iz melbournskega kluba Victoria odnesli več milijo- nov dolarjev. — Policija je hitro reagirala, prišla roparjem na sled, toda na sodišču niso mogli trdno dokazati njihove krivde. Kljub temu | pa predstavniki podzemlja in njihove družine nikoli več niso I mogli zaživeti v miru. a Nadaljevanka ima 6 epizod (po približno 45 minut). Pred- vajali jih bomo v Poletni noči od 6. do 11. junija. 1 Režija: Marcus Cole in Mark Joffe, scenar ': Phillip rCornford, igrajo: John Bach, Catherine Wilkin, Gar Day, An- dy Anderson, Dennis Moore in drugi. STRAN 20 VESTNIK, UNIJ 1988 OD 23. MAJA 1988 NE VODI VEČ SVOJIH FANTOV IN DEKLET V SVOJI IZMENI V PLETILNICI RAŠICE, TOZD BELTINKA BELTINCI Ludvik Horvat —- naš Lajček POGREŠALI GA BOMO, ČEPRAV ZA VEDNO Z NAMI! Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 76. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in svak w Stefan Škrjanec iz Žižkov Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, Jožetu Horvatu za poslovilne besede, gasilskemu društvu ter pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČA: žena Eva, sinova Franc in Štefan z ženo Angelo, hčerki Slava z možem Antonom, Rebeka z možem Emilom ter vnuki Franc, Štefan, Slavi, Helena, Rebeka in Lidija V SPOMIN 1. junija je minilo leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji Cvetko Pečelin Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. ŽALUJOČI: vsi njegovi SODELAVCI Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta in tasta Mirka Horvata iz Beltinec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovalcem šopkov in vencev, še posebno DO Mura, Grditelj —Komuna, Slovenijaceste Tehnika, KG Rakičan, župniku, pevcem za opravljeni obred ter vsem za izrečeno sožalje. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša Helena Žižek roj. Horvat z Gornje Bistrice Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Vučko-Kustec, sosedi Zinki Glavač, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za opravljeni obred, pevcem z Bistrice in iz Črenšovec za odpete žalostinke in govorniku KS Štefanu Žižku za poslovilne besede. Hvala sodelavcem kolektiva DO Integral, tozd Promet in delavnice Lendava, sodelavkam DO Mura M. Sobota in sodelavcem OŠ Kuzma. ŽALUJOČI: mož Mihael, sin Anton, sinova Štefan in Martin z družinama, hčerke Verona, Marija, Angela in Terezija z družinami Bolečina v srcih naših je, kamorkoli se ozremo, povsod vse tiho, prazno je, ni več ljubeče roke mamine . .. V življenju mnogo sem gorja prestala, zato brez solza pustite me. da bom v grobu hladnem mirno spala! V SPOMIN Te dni mineva leto polne žalosti in bolečine, odkar je za vedno zaprla svoje trudne oči, naša draga žena, ljuba mama, tašča in stara mama Aranka Antalič roj. Kološa iz Pordašinec Grenko je spoznanje, da te ni več med nami. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Naš dom je ostal pust in prazen, toda v naših srcih še živiš in boš živela do konca naših dni. Hvala vsem, ki se je še spominjate in jo imate v lepem spominu. Z BOLEČINO V SRCIH TVOJI NAJDRAŽJI, KI SMO TE IMELI RADI VSI NJEGOVI Ni te na vrtu več.. ne med gredicami, ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga teta in sestra Vera Nemec upokojenka iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna'hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, G D iz Bakovec, govorniku transfuzijskega oddelka in govorniku KS Bakovci za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: nečakinja Lidija z možem Slavkom, nečakinja Valerija z družino, sestri Marija in Terezija z družino, brata Janez in Alojz z družinama in drugo sorodstvo V mesecu maju — tvoj dom je obdan s tisoč cvetov in ptičjih sonetov, v notranjosti doma ni petja, ni cvetja, le grobna tišina — velika praznina s čašo spomina. , ZAHVALA V 85. letu starosti je nepričakovano in mirno odšel od nas naš dragi oče, dedek in pradedek Leopold Kuzmič iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter izrazili sožalje. Posebna zahvala vsem predstavnikom cerkva in govornikom iz domovine in tujine, predstavniku krajevne skupnosti ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v tem času žalosti kakorkoli pomagali! Nuskova, 22. maja 1988 ŽALUJOČI: sinovi Karel, Franc, Jože, Ludvik in Peter z družinami Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. ZAHVALA V 82. letu starosti je mirno zatisnil trudne oči naš dragi mož, oče, tast in stari oče Jožef Horvat iz Noršinec 52 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem SGP Pomurje, ABC Pomurki, DO Zunanja trgovina, Petrolu, skladišče M. Sobota, gasilskemu društvu ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v dobrodelne namene, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala. VSI, KI SMO TE IMELI RADI V najlepšem cvetu mladih let si moral zapustiti svet. v SPOMIN Minilo bo leto žalosti, odkar nas je tragično zapustil naš dragi vnukec in nečak Dejanček Štaus Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših • srcih, da bi kdaj zamrla. ŽALUJOČI: stara mama in stari oče, teta Jelka in Marijana z družinama Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne. V SPOMIN 4. junija mineva leto neizmerne bolečine in žalosti, odkar nas je tragično zapustil, star komaj 4 leta, naš zlati sinek in bratec Dejanček Štaus iz Ižakovec Spomin nate, ljubi Dejanček, je ostal živ, in čas, ki beži, ni izbrisal ne solz, ne bolečin, ne praznine. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Z ŽALOSTJO V SRCU: mami, atek ter sestrica Jasmina STRAN 21 Kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 3. do 9. junija 1988 3-junija ob 18. m 20. uri avstralska pustol. komedija KROKODIL DUNDEE. DOLBY STEREO! Režija: Peter Fatman, igrajo: Paul Hogan, Linda Kozlowski, Mark Blum. GLEDLJIV, PRIJETEN IN NADVSE ZABAVEN FILM, POLN ŠARMA IN SATIRE. 5. junija ob 16., 18. in 20. uri amer, komedija—western TRINITA. Igrata B. SPENCER IN T. HILL! 6. junija ob 18. in 20. uri amer. akc. film MAŠČEVALEC. V glavni vlogi SHO KOSUGI - POJEM VRATOLOMNIH AKCIJ! BRILJANTNA KOREOGRAFIJA BORB! FILM, POLN PREOBRATOV IN PRESENEČENJ! 7. junija ob 18. uri amer. akc. film MAŠČEVALEC 7. junija ob 20. uri amer. akc. drama KOLESARJI HITRIH NOG. Režija: Tom Donnely, gl. vloga Kevin Bacon (Footloose!) 8. junija ob 18. in 20. uri amer. akc. film-KOLESARJI HITRIH NOG. 9. junija ob 18. uri amer. akc. drama KOLESARJI HITRIH NOG. 9. junija ob 20. uri amer. akc. parodija NA LAHEK NAČIN DOLBY STEREO! Režija: Jim McBride, igrajo: Denis Quaid, Ellen Barkin FEST 87! Prodam RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Krančič, Borejci 3, telefon: 46 124. M-4282 ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Ogled po 14. uri. Brišar, Veščica 49 a, Ljutomer. IN-18369 AVTO IMV KOMBI, generalno obnovljen, prodam. Franc Trstenjak, Moravci 34, Bučkovci. IN-18367 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Štefana Kovača 19, stan. 4, pritličje. M-4576 PSARNA BELMUR proda čistokrvne nemška ovčarje — mladiče. Informacije: Mojca-Marjan Granfol, Lendavska 17 b. M-4525 PARCELO V LENDAVI, s staro hišo, prodam. Gostilna Stihec, Lendavske Gorice. I N-13488 DROBILNIK MIKSER BLISK 350 s ciklonom, nov, prodam. D. Slaveči 8. M-4479 TRAKTOR STEYR 180 s plugi in DIANO 6 prodam. Dankovci 26. M-4504 KRAVO, s tretjim teletom brejo osem mesecev, prodam. Gorica 2, p. Puconci. M-4582 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK prodam. Ogled po 12. uri. Trdkova 56, p. Kuzma. M-4583 KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON, malo rabljeno, ugodno prodam. Horvat, Dolina 40, p. Puconci. M-4585 ZEMLJIŠČE V OKOSLAVCIH, 12 arov, zasajeno s sadnim drevjem in žičnim trsnim nasadom, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 069 23 331. M-4586 VRTNO KOSILNICO PANONIJA K 500, z garancijo, ugodno prodam. Brezovica 24, p. Velika Polana. M-4587 OBRAČALNIK ZA BCS prodam. Nemčavci 38 a. M-4588 ZASTAVO 101. starejši letnik, prodam. Mirko Kotnik, Crešnjevci 101. GR-19676 ZASTAVO 750, ugodno prodam. Ogled po 15. uri. Mulec, Crešnjevci 128. GR-19677 OPEL ASCONO 1,6 D letnik 1984, prodam. Telefon: (069) 74 335. GR-19685 ZASTAVO 1300 (tudi po delih) prodam. Marjan Edšid, Gornja Radgona, Ptujska cesta 5. GR-19687 PLETILNI STROJ passap duomatic dvoredni, s colorjem in stojalom, prodam. Telefon (062) 631-545 JADRALNO DESKO prodam Joži ca Gregor, Radenci, Finžgar jeva 31, tel. 73-500 NOV FRIZERSKI SALON V MURSKI SOBOTI FRIZERSKI SALON MIRNA Delovni čas: — med tednom (razen ponedeljka) od 8. do 12. ure in od 14.00 do 18. ure — sobota od 7. do 13. ure — nedelja od 8. do 11. ure PRIKUPNA PRIČESKA - ZDRAV! LASJE. VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/L Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktor in glavni urednik), J.uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček; Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tekoči račun pri SDK Murska'Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. TOVORNI AVTO TAM 170 T 14, prekucnik, žitni kombajn ZMAJ 133, z adapterjem za koruzo ali brez, traktor zetor, 69 KM, kopač RIKO AR-3 s traktorjem TORPEDO super, 75 KM, s prednjim pogonom in odri-v.alno desko, ali samo kopač brez traktorja prodam. Vse našteto je skoraj novo in v odličnem stanju ter ohranjeno. Cena je ugodna. Jožef Knuplež, Maina 56, Jurovski Dol pri Lenartu v Slov, goricah. GR-19690 FIAT 125 P, z rezervnimi deli, prodam. Vajs. Zbigovci 58. GR-19691 ZASTAVO 750, letnik 1977, in gradbeno parcelo v Segovcih prodam. Telefon: 74 681. GR-19692 PREKLCNO PRIKOLICO, 3 t. no vo, prodam. Telefon dopoldne: 74 671, interna 34. GR-19693 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ljudmila Fekonja, Radenci, Prisojna 6. GR-19695 ZEMLJO V ORLOVŠČEKL prodam. Žižki 95 a. M-4578 OBRAČALNIK ZA SENO SIP in slamo v balah prodam. Nemčavci 3. M-4579 KRAVO, s tretjim teletom brejo osem mesecev, prodam. Gorica 2, p. Puconci. M-4582 Z 10! GTL, I. 1986/maj, prodam. Tel.: 76 698, popoldan. M-4731 GOZD, 50 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-4590 MEŠANI GOZD, 50 arov, prodam. Krnci 5. M-4591 RENAULT 4 GTL, letnik 1986, DIANO DAK, letnik 1983. FORD TAU-NUS, letnik 1966, prodam, telefon: 73 522. M-4592 BMW 316, letnik 1985, prodam. Naslov v upravi lista. M-4592 RENAULT 4 GTLJ, letnik 1984, in sejalnik za pšenico (avstrijski), prodam. Domajinci 26. M-4593 ZASTAVO 101 prodam. Bakan, Turnišče, Prvomajska 9. M-4594 POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI prodam. Telefon po 19. uri: 23 462. M-4594 KAVČ S TREMI FOTELJI ugodno prodam. Informacije po telefonu: 24 950. M-4596 MOPED S TREMI PRESTAVAMI obnovljen, prodam. Jablanovec, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 27. M-4597 ZASTAVO 101, z rezervnimi deli, prodam. Kikec, Motovilci41. M-4600 SILAŽNI KOMBAJN SK 80 SIP prodam. Murski Črnci 23. M-4601 ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Jablanovec, Tropovci, Kolesarska 58. M4603 DRUŽINSKI ŠOTOR (300.000 din) in GOZD v G. Moravcih prodam. Rakičan, Kotna 12. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam Milovan NEDIČ, Murska Sobota, Staneta Rozmana 15. M-4605 R 16 ugodno prodam. Tropovci 1. M-4606 TRAVNIK V GORNJI BISTRICI (Siimerje), 13,7 ara, prodam. Telefon: 71 368. M-4610 FORD FIESTO, ’ 960 ccm, prodam. Lipa 37, telefon: 71 711.M-46I2 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 62. M-4613 STANOVANJSKO HIŠO s sadovnjakom v Skakovcih prodam. Cankova 53 f. M-4617 TRAKTOR IMT 5106 ugodno prodam. Telefon: 76 108. M-4619 KOSILNICO BCS, 13 KM, s snopo-vezalnikom in rezervnimi deli, prodam. Serdica 5, Rogašovci. M-4620 RAČUNALNIK COMODORE 64 z dodatno opremo prodam. Telefon: 24 880. M-4621 KORUZO NA STORŽIH in domače bučno olje ter črpalko za gnojnico na motorni pogon prodam. Bergles, Pu-ževci 4. M-4622 KORUZO NA STORŽIH prodam. Marič, Gradišče 14. M-4623 ZASTAVO 850, letnik 1985, prevoženih 27.000 km, prodam. Andrej Tušek, Stročja vas 65, telefon po 17. uri: 82 146. M-4625 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s koso in jermenico, prodam. Ignac Cvetko, Dolnja Bisstricii 53, telefon: 70 131. M-4626 ŠKROPILNICO IMP za škropljenje vinograda, 100 m cevi, prodam. Naslov v upravi lista. M-5629 TRAVO, KOSI KUPEC, prodam. Kupšinci 46. M-4630 TRAKTOR ZETOR 6911, v dobrem stanju, prodam. Vlado Poredoš, Bodonci 157, p. Bodonci. Informacije v popoldanskem času po telefonu: 76 816. M-4634 JAWO 350 (letnik 87), rabljena kavča in nizki omari prodam. Vogrinčič, Generala Maistra 3, telefon: 24 323. M-4648 generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov IZOLACIJE SERVIS &CO ______PTUJ Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637 TRAKTOR STEYR 15 s koso in plugi prodam. Tropovci 27. M-4637 MOSKVIČ KARAVAN, letnik 1980, zelo 'ugodno prodam. Telefon: 22 150. M-4638 CITROEN GSX, december 1977, prodam. Telefon: 24 518. M-4639 PUHALNIK ZA SENO prodam. Petanjci 71. M-4640 MOPED TOMOS ATX 50 prodam. Cena 1,5 M dinarjev. Telefon: 22 204. M-4641 GUME ZA AVTO FIRESTONE, 165/13, s platišči ali brez, prodam. Telefon: 76 696. po 17. uri. M-4643 TRISOBNO STANOVANJE v LJUBLJANI, na Glinškovi ploščadi, 76 m/ prodam za 15 starih milijard. Dve tretjini možnost plačila s posojilom. Telefon:.061 347 767. M-4641 ŽITNI KOMBAJN MASSEY FERGUSON 630 prodam. Šalamenci 29. , M -4645 KUHINJSKE ELEMENTE, hladilnik, kombinirani štedilnik, mini kavč, nadstropno posteljo in športni voziček prodam. Vukelič, Lendavska 23 b, ali telefon: 23 760..M-4646 PISALNI STROJ z dolgim valjem prodam. Informacije po telefonu: 74 731. interna 23, dopoldne. M-4636 TOMOS AVTOMATIC, kuhinjsko mizo (okroglo) in kombinirani štedilnik prodam. Šlebinger. Lendavska 25/VI-I24. M-4650 GOLF GTI in DIANO prodam. Nemec, Večeslavci 38. M-4651. R 16 TS, letnik 1978, in hladilnik prodam. Telefon: 26 325. M-4552 MALE PUJSKE PRODAM. Pečarovci.10. M-4653 SALONITNE PLOŠČE, bele, 8-rebr-ne, prodamo 10 odstotkov ceneje od novih. Telefon: 21 177. M-4654 PRIKOLICO BR AKO prodam. Rakičan, Štefana Kovača 31, telefon: 23 062. M-4655 KOZO, mlekarico, staro dve leti, in prikolico za avto, domače izdelave, prodam. Adolf Kardoš, Hodoš 94. M-4656 VISO SUPER E, letnik 1982, malo voženo,. prodam. Satler, Kidričevo naselje 5, Radenci, telefon: 73-056. M-4657 POPRAVLJAMO BARVNE IN ČR-NO-BELE TELEVIZORJE (TUDI TUJE). MENJAVAMO BARVNE EKRANE NA DOMAČIH IN TUJIH TELEVIZORJIH. ENOLETNO JAM-| STVO PO KONKURENČNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA V DVEH ALI TREH OBROKIH. RTV SERVIS. MARJAN ZEMLJIČ. LJUTOMER, GLAVNI TRG 1. SLAMO V BALAH prodam. Sebe-borci 21. M-4658 TRAKTOR URSUS C 360, 650 ur, in puhalnik za seno prodam. Branko Ri-tuper, Križevci 110 v Prekmurju. M-4664 TOMOS 15 LC prodam. Bakovci, Cvetna 3. M-4666 TRAVO ZA KOŠNJO prodam. Kukec 53. M-4667 RENAULT 4, starejši letnik, prodam. Kovač, Murska Sobota, Kajuhova 9. M-4668 ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Anton Ficko. Fikšinci 20. M-4669 SILAŽNI KOMBAJN, malo rabljen, prodam. Dolnji Slaveči 65, telefon: 77 702. M-4670 KOSILNICO ZA TRAKTOR URSUS prodam. Gančani 90. M-4671 FIAT 126 P prodam. Turnišče, Štefana Kovača 126. M-4672 TRAVO, KOSI KUPEC, prodam. Te-šanovci 38 a. M-4675 BOROVE IN ČEŠNJEVE SUHE PLOHE prodam. Puconci 28. M-4676 DIANO 8 (poceni) in njivo prodam. Strehovci 44. M-4677 GOLF, dizel, letnik 1979, prodam. Telefon: 22 297. M-4678 OBRAČALNIK ZA SENO prodam. Polana 38. M-4679 MOPED TOMOS V 14, štiri prestave, prodam. Telefon: 76 150. M-4681 LADA 1500, letnik 1976, naprodaj. Telefon: 76 150. M-4681 ŠKOTSKO OVČARKO prodam. Rakičan, Jezera 53, M-4682 DROBILNIK ZA KORUZO, gume za prikolico (11,5/80-15) in gume za traktor (18,4/15-30), prodam, Noršin-ci 62, telefon: 48 092. M-4685 TOVORNI AVTO MERCEDES 813, letnik 1977, in JUGO 55, letnik 1985, prodam. Telefon: 26 608. M-4686 ŠTIRI KOSE DVOJNIH OKEN JELOVICA (krilo na krilo), 140 x 120, z roletami, tovarniško zapakirana, prodam ceneje. Naslov v upravi lista. M-MM SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA FIAT 750 prodam. Šantl, Petanjci 95 a. M-4687 KOMBI IMV 2200 D FURGON, letnik 1979, in lesnoobdelovalni stroj hobi, 1983, nov, prodam. Kiironja, Neradnovci 9. M-4688 MOPED APN 6, dobro ohranjen, star 1,5 leta, z resonančno izpušno cevjo, prodam. Turnišče, Prvomajska 15. M-4691 FORD ESCORT 1,3, letnik 1982. prodam. Tornar, G. Bistrica 69. M-46-92 GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Pertoča 25. M-4693 KOSO DUBRAVA ZA TRAKTOR, TRAJNOŽARNO PEČ GORENJE in slamo v balah prodam. Milan Pa-jič, Satahovci 58 b. M-4696 ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1979, prodam. Ogled na Agroser-visu M.'Sobota. Tribnik, Titova 1 c, telefon: 22 050. M-4695 MALI HLADILNIK GORENJE prodam. Lipovci 54, p. Beltinci. M-4696 TRAKTOR URSUS 35, skoraj nov, 40 delovnih ur, prodam 15 odstotkov ceneje. Telefon: 23 245, interna 46. od 7. do 15. ure. ali zvečer: 22 678. M-4697 R 18 prodam. Dionizij, Gornji Črnci 31. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. M-4698 PUHALNIK TAJFUN in BOROVE DESKE 2,5, 5 in 8 cm, prodam. Vanča vas 46, p. Tišina. M-4699 MALE PUJSKE prodam. Krog. Trubarjeva 61. M-4700 POSESTVO, 2,50 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem na Galušaku 7, pri Vidmu, prodam. Informacije po telefonu: (062) 21 537, tov. Ekart. IN-18374 ASCONO 1600, letnik 1986, IN ZASTAVO 101, letnik 1984, karambolirano, prodam. Boris Žitek, Mota 8, p. Ljutomer. IN-18375 ŠKODO 110 L prodam. Jože Kosi, Ključarovci 8 c, Križevci pri.Ljutomeru. IN-18376 ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Jožica Oni-šak, Bučečovci 2 b, Križevci pri Ljutomeru. IN-18377 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA prodam. Kobilje 9 a. M-4701 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Telefon od 6. do 14. ure: 74 691. M-4702 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Telefon: 74 691, od 6! do 14. ure. M-4702 126 P, letnik 1982, prodam. Turnišče, Žitna 6. M-4703 ŠTEDILNIK (elektrika, plin), otroško postlejico, peč na olje (možnost kuhanja) in raztegljiv kavč prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 18. M-4704 MALE PUJSKE prodam. Franko. Markišavci 26. M-4705 BALIRANO SENO KUPUJEMO. ABC POMURKA, ŽIVINOREJSKO-VETERI- NARSKI ZAVOD ZA POMURJE, MURSKA SOBOTA Tel.: 21 430 ZASTAVO 750, ugodno prodam. Lipovci 119, p. Beltinci. M-4706 OSEBNI AVTO ŠKODA 110, dobro ohranjen, z rezervnimi deli, prodam. Črenšovci 78, telefon: 70-053. M-4707 TONSKI PROJEKTOR SUPER 8. pet filmov, sesalec, Tv anteno, delovno mizo, bojler, 10, sto starih gramofonskih plošč in star gramofon prodam. Staneta Rozmana 25, telefon: 22-140. M-4708 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, z garancijo; in hladilnik, 1801, ugodno prodam. Telefon: 21-239. M-4709 POHIŠTVO ZA SPALNICO ALI DNEVNO SOBO in harmoniko welt-meister, ugodno prodam. Tomšič, Radenci, Gregorčičeva 6. M-47IO LADO 1500 S, letnik 1982, in čoln maestral 9, z motorjem, ugodno prodam. Milan Vrbančič, Dragotinci 15, p. Videm ob Ščavnici. M-4711 BOROVE PLOHE IN DESKE prodam. Puconci 50, telefon: 72-512. M-4712 ASCONO 1,6, letnik 1972, in RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Telefon: (062) 714-128. IM-18382 KOZO (mlekarico) in kozliče prodam. Cven 4, telefon 81-585. IN-18381’ MOTORNO KOLO HONDA 750 UGODNO PRODAM. Telefon dopoldne: 82-110. IN-18380 VESPO PX 200 E, odlično ohranjeno, prodam, Brako Hanžel, Križevci pri Ljutomeru 44, telefon: (069) 87-679. IM-18379 MOTOKULTIVATOR LNIVERZAL GORENJE, skoraj nov, ugodno prodam. TELEFON: (061) 345-355, od 20. do 21. ure. M-OP AVTO GS 1,3, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Anton Slavič, Ljutomer, Grosmanova 12. - M-4714 OPEL REKORD 20 S ugodno prodam. Veščica 50 c. M-4717 RENAULT 4, letnik 1984, ugodno prodam. Vprašati v gostilni Zver, Apače. M-4719 ZASTAVO 101, letnik 1985, karam-bolirana (nepoškodovan . motor), in starejšega spačka, v voznem stanju, registriranega do konca novembra, prodam. Ogled v petek, 3. junija, po 18. uri v Ižakovcih 44, telefon: 71-216. M-MZ ZASTAVO 126 P, lentik 1979, prodam. Hartman, Vrtna 8, M. Sobota. M-H H R 4, letnik 1984. ugodno prodam. Gostilna Zver, Apače. M-4719 PRALNI STROJ Gorenje, malo rabljen, ugodno prodam.-Vaneča 58 e. M-4720 TRAKTOR URSUS C 360, star 4 leta, prodam. Petek, Filovci 135 ali tel.: 76-364. M-4723 MOPED ELEKTRONIK 90 prodam. Vadarci 27 ali tel.: 76-856. M-4724 R 4 prodam. Tel.: 25-413. M-4727 BOBNE TROWA s činelami (lahko na obroke) nujno prodam. Bratonci 109. M-4728 OPEL REKORD l.9,.avtomatik, pro-' dam. Sodišinci 48. M-4729 GUME RABLJENE, 6 kosov 750 x 16 — 14 platno prodam. Tel.: 72-724 od 8. do 13. ure. M-4730 ZASTAVO 101 GTL, I. 1986/maj, prodam. Tel.: 76-698, popoldan. M-4731 PLETILNI STROJ EMPISAL SIL 313, dvoredni, s karticami in krojno polo, prodam. Tel.: 21-091. M-4732 Kupim TRI KOLESA ZA AVTO MINI MORRIS kupim. Jože Kuhar, Murska Sobota, Ciril-Metodova 19, telefon: 22-086. M-4570 LEŽEČA OKNA, lahko rabljena, kupim. Stefana Kovača 19. telefon: 21-669, ali dopoldne 22-210. M-4659 VODNO ČRPALKO. enofazno, kompletno z rezervoarjem, in školjko za ford capri, kupim. Ponudbe po telefonu: 21-955. M-4680 Sobe OPREMLJENO ALI NEOPREM-LJENO STANOVANJE ali sobo v Lendavi ali v Murski Soboti išče samski fant, nekadilec, nealkoholik, mirnega značaja. Največ časa preživi na terenu. Ponudbe na upravo lista pod »REDEN PLAČNIK«. M-4507 STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti ali bližnji okolici iščem. Informacije po telefonu: 78-035. M-4598 OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČE moški za določen čas. Naslov v upravi lista. M-OP GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na va-žem domu. Zaposlitve FANTA, DEKLE ALI ŽENSKO ZA OBČASNO POMOČ v vrtnariji sprejmemo. Gyorfi, telefon: 21-495. M-4616 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Ana Kisilak roj. Domijan iz Brezovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo drago pokojnico pospremili ria njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebnahvala dr. Boharju za vso zdravniško pomoč med boleznijo, g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu. VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI Oh nesrečna, prenesrečna cesta, kaj si storila, da ljubega sina, brata in vnuka v najlepših mladostnih letih od nas si ti ločila. N SLOVO 23. maja je minilo žalostnih 12 let, odkar leži v grobu naš dragi sin, brat in vnuk Milan Lucu iz Doline Noben klic te več ne zdrami, nobena solza te ne zbudi, le napis na grobu nas spominja, da tu najdražji nam leži. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI SAMOSTOJNEGA STRUGRJA z najmanj 5 let delovnih izkušenj sprejmem v delovno razmerje — takoj. Vinko Lutar, inštalaterstvo, Gregorčičeva 40. M-4497 SAMOSTOJNO ZASTOPNIŠKO DELO NA OBMOČJU POMURJA iščem. Ponudbe pod AUSTIN—MAXI. M-4624 GOSTILNA CIRMAN, MEDNO 15, 61210 Ljubljana (Šentvid) takoj sprejme v redno delovno razmerje čistilko za čiščenje poslovnih prostorov. OD približno 350.000 din. Hrana in stanovanje v hiši. M-4628 DELAVKO za pomoč v kuhinji in strežbo, lahko brez kv, takoj zaposlim. Gostilna Ivica Pal, Kapela. M-4632 DELAVKO, za delo v kuhinji (za šest mesecev), zaposlim. Informacije po telefonu: 71-259. M-4647 KV ALI PRIUČENO KUHARICO zaposlim takoj, OD dober. Hrana in, stanovanje v hiši. Gostilna Stankov, Veržej, telefon: (069) 87-086. M-4684 KOMBAJNISTA ZA ŽITNI KOMBAJN IŠČEMO. Telefon: 48-092. M-4685 Razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost obračunskega naloga za vpis OD (za mesec oktober 1987), v hranilno knjižico 20529—4 KZ Panonka Murska Sobota, Štefan Kološa, Gorica 70, p. Puconci. M-4580 PREKLIC! Preklicujem veljavnost naloga od prodaje mleka in OD za mesec april za vpis v hranilno knjižico št. 11235-9, izdano pri HKS KZ Panonka Murska Sobota.Viktor Cor, Kovačevci 31, P- Grad. M-4581 GARAŽO v MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Ivan Coter, Lendavska 25 a, telefon: 23-812. M-4599 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 183574, izdane pri HKS KŽ Panonka M. Sobota. Ludvik Gom-boc, Motovilci 10. M-4644 GRADBENO PARCELO ZAMENJAM ZA 2 HA GOZDA V OKOLICI MURSKE SOBOTE, LJUTOMERA ALI KRIŽEVEC. Telefon (061) 783-226. M-OP IZGUBLJENO! V neznano se je zatekel ŠKOTSKI OVČAR (LESI), ališi na ime HARL Poštenega najditelja prosim, da ga za nagrado vrne-na naslov: Rudi Čarni, Ivanovci 25 b, telefon: 77-003, do-poldne. M-4721 VESTNIK STRAN 22 VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 V SPOMIN 26. maja mineva šest let, polnih žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče in zet Franc Zujs iz Ženavelj Praznina in žalost sta napolnila naš dom, odkar si odšel. Zastal je tvoj korak, obstalo tvoje srce, toda tvoja podoba živi v naših srcih, v naših mislih se vedno vračamo k tebi. Težko je razodeti žalost, ki jo čutimo za teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. ŽALUJOČI: sin Franc z družino ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Ema Prelec roj. Gomboc iz Gerlinec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. ŽALUJOČI: sinova Anton in Jože ter hčerki Marija in Irena z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, brat in svak Franc Režonja iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, dobrim sosedom, Tončki in Polanškovim, za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, vence in prispevke v dobrodelne namene, za izrečena sožalja ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku Režonji za pogrebni obred, organistu, pevkam za odpete žalostinke in govornici Mariji Gjerkeš za ganljive besede slovesa. Hvala delovnemu kolektivu Planike Turnišče. ŽALUJOČI: žena Marija, sestra Ana, Marija z možem Ivanom ter drugi sorodniki Zkaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. ZAHVALA Nepričakovano nas je v enajstem mesecu starosti zapustil naš dragi sinek Primož Erjavec V SPOMIN 5. junija bo minilo devet let, odkar nas je tragično zapustila naša draga hčerka, žena, snaha in sestra Anica Jakič iz Čepinec 3 Spomin nate bo večen. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. NJENI NAJDRAŽJI V SPOMIN 29. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama in stara mama Emilija Flisar iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. NJENI NAJDRAŽJI Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj pusta bo večne dni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Ludvika Frumna iz Kruplivnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČI: žena Gizela, Dragica s hčerko Vlasto, brat Štefan z družino in sestra Helena z družino Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcu nas boli. Spomin nate vsak dan prebuja se, le to si želimo, na grob tvoj pohitimo, tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so prelepi le spomini. . . V SPOMIN 30. maja letos sta minili dve leti žalosti, odkar nas je nenadoma brez slovesa mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in zet Ivan Pergar Si mislite lahko, da strašna je rana, ki zadela je naše srce, nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne. V SPOMIN 27. maja sta minili dve žalostni leti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Partl gostilničar iz Pertoče Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Tvoj prelepi dan, prav tako prijazen, je postal čisto tuj, kajti vse veselje si vzel s seboj. Praznina za teboj je neizmerno boleča, vendar je polno lepih spominov in globoke hvaležnosti za vse, kar je za nas storilo tvoje plemenito srce. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spoštovali in še mislite nanj, ter vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJEGOVI NAJ DRAŽJI V SPOMIN 11. maja sta minili 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Buček iz Serdice Za vse nas, ki smo ga imeli radi, bo ostal nenadomestljiv. NJEGOVI: žena Hermina, hčerki Justina in Hilda z družinama ter vnukinja Irena z družino Minili sta dve leti žalosti, odkar zapustil svoje drage si. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si. V SPOMIN 21. maja sta minili dve leti žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek in brat Alojz Marinič iz Noršinec 23 pri Ljutomeru Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad, za katerega si se tako trudil, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te izgubili, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih še živel. Hvala vsem, ki se z mislijo ustavite ob njegovem grobu. ŽALUJOČI: vsi tvoji najdražji Tiho, mirno, brez slovesa je zaspala dobra mama, tašča, babica in prababica ZAHVALA Elizabeta Ferencek roj. Munda iz Cezanjevec iz Lipovec iz Turnišča « tej £«es™E; s® s?« ob strani, nam izrekli sožalje, darova i J • zacjnjj poti ža v tako velikem številu posprem.h "? "Je8^ Hvala tudi vsem otrokoip, ki so ga s cve j P gov zadnji dom. . c Posebna hvala osebju otroškega oddelka bolmsnice prj življe-boti za prizadevanje, da bi našega «a ohra^ nju, g. župniku za pogrebni obred, pevce |pvesa ke in mladinki Silvi za ganljive besede Vsem — iskrena hvala. NEUTOLAŽLJIVI: mamica, ati, sestrica Jasmina, stan mami in drugo sorodstvo Ne moremo dojeti resnice, da si odšel od nas in se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižgete svečko. VSI TVOJI NAJBLIŽJI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim sosedom,»posebno družinama Rudolf in Senčar, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. dekanu za pogrebni obred, cerkvenemu zboru in pevcem Društva upokojencev Ljutomer za odpete žalostinke'. Hvala govorniku za poslovilne besede ter dr. Dukičevi in dr. Kocenu, ki sta do konca skrbela za njeno zdravje. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! ŽALUJOČI: sin Franček z ženo Ančko, sin Jožko z ženo Ivanko, hčerka Žalika z možem Tončkom, hčerka Ivica, devet vnukov ter pet pravnukov VESTNIK, 2. JUNIJ 1988 STRAN 23 v besedi in sliki Jutranja rosa in ostra kosa... Že zgodaj zjutraj so po vogričevskih travnikih in pašnikih odmevali klepci, slišal se je glas brusov, ko so kosci ostrili svoje orodje in se tako pripravljali na tekmovanje. Danes, ko so kose zamenjali traktorji. je ta stari način košnje že v glavnem izumrl. Ohranili so ga le na strmem, hribovitem območju, kjer stroji obstanejo. Mladina je v glavnem pozabila, kaj je to »ratišče« in kaj »rinčec«. Pozabili so. da so kmetje nekoč vstajali ob 2., 3.. uri zjutraj, da so šli kosit, ko je bila še trava rosna. V Vogričevcih so na vse to opozorili, pokazali in ohranili. Ta običaj bodo tradicionalno prikazovali tudi prihodnja leta. V nedeljo je tekmovalo 16 koscev iz bližnje in daljne okolice, zmagal pa je Srečko Šalamun iz Stare Nove vasi. Jože Lepoša iz Vogričevcev je bil drugi. Feliks Duh iz Grab pa tretji. Stroga ocenjevalna komisija je pazila na kakovost košnje in hitrost. Za dobro organizacijo velja organizatorja seveda pohvaliti. Besedilo in posnetki D. L. Košnja v skupini je zahtevno opravilo. Ko se prvi kosec dovolj odmakne, začne v drugem ptastu (pokošen travnik v širini zamaha kosca) drugi, nato tretji in tako naprej. Kositi so morali v enakem ritmu in pravi užitek je bit poslušati enakomernost zamahov in seveda brušenje kos. Prvi obrok, to je zajtrk, so kmetice prinesle že zgodaj zjutraj, ko se je delal beli dan. V domače pleteni košari so prinesle pogač, mesa iz Hinke, zabla (zaseke) in seveda domačega jabolčnika, ki so mu včasih rekli jabušnica. Kosci so začeli zgodaj, zato jih je bilo potrebno tudi nahraniti. Ponavadi so dobili zajtrk, malico in kosilo. Kmetice, ki so hrano skuhale, so jo prinesle na travnik, zgrnile pokošeno travo in nanjo položile košare z jedačo. Se vedno v negotovosti Zvezna vlada nam še naprej vztrajno pošilja nove pakete ukrepov. Pravzaprav nas ti niti več ne presenečajo, saj smo jih pričakovali, ostaja le vprašanje, koliko in kako smo nanje tudi pripravljeni. S tistim delom ukrepov, ki smo jih dobili ob koncu minulega tedna, naj bi nastale možnosti za dosledno uveljavljanje programa nove gospodarske politike, v kateri bo lahko prišla do izraza tržna ekonomija. Žal nam vrstni red sprejemanja ukrepov ni najbolj simpatičen, saj smo najprej dobili omejitve na področju porabe, osebnih dohodkov in denarne politike, ter šele nato prvo zeleno luč za uveljavitev tržnega gospodarstva. V kolikšni meri bo napovedana sprostitev cen (podatki pravijo, da bo za začetek sproščenih okrog 60 odstotkov cen) vplivala na ozdravitev gospodarstva, lahko le ugibamo. Industrijska proizvodnja v državi je namreč še vedno v upadanju, omejitve na področju osebnih dohodkov pa bodo gotovo še bolj vplivale na povpraševanje in s tem posredno tudi na proizvodnjo. Po podatkih v pomurskih trgovskih organizacijah je nenormalno visoko povpraševanje pred pričakovanimi majskimi ukrepi zdaj skorajda povsem zastalo in trgovci se že bojijo za svojo prihodnost. Temeljitejše analize o novi cenovni politiki bodo možne šele čez nekaj časa, zato se tokrat pomudimo le .na področju osebnih dohodkov. saj je to vprašanje v tem trenutku bolj aktualno in zadeva slehernega. Prvi odmevi na omejitve pri osebnih dohodkih v dobršnem delu RADENCI Srečanje motoristov iz Nemčije V petek, 3., in soboto, 4. junija, bo v Radencih srečanje motoristov iz ZR Nemčije, ki ga organizira Honda iz Stuttgarta, letos pa bo sodelovala tudi AMZ Slovenije. V Radencih se bo srečalo okrog 70 nemških in 20 naših motoristov. Gre za drugo tovrstno srečanje v Radencih, ki bo imelo tekmovalni značaj. V petek ob 14. uri se bodo motoristi podali do Janževega hrama in nazaj v Radence. V soboto ob isti uri pa bo na parkirišču pred hotelom v Radencih spretnostna vožnja. Tovrstna srečanja motoristov, ki so prej bila v Poreču, bodo v Radencih tradicional- F. Maučec MOTOKROS Državno prvenstvo v razredu 125 ccm Republiško prvenstvo v razredu 250 ccm PRED MAJSKO PLAČO V POMURJU pomurskega združenega dela niso ravno najbolj ugodni. Predvsem v gospodarstvu. ki mora osebne dohodke uskladiti že do konca polletja, po podatkih, ki so jih zbrali komiteji za družbeno planiranje v vseh štirih pomurskih občinah, pa bodo morali marsikje le-te tudi zniževati. Nekoliko ugodneje je v negospodarstvu, kjer se morajo uskladiti do konca tretjega četrtletja, zato tu do bistvenih znižanj ne bo prihajalo. V organizacijah združenega dela zdaj proučujejo vse tri možnosti, kot kaže, bo za mnoge najbolj ugodna tista, ki omogoča zajamčene osebne dohodke. Ker so v večini organizacij združenega dela povečevali osebne dohodke v drugi polovici lanskega leta, je zdaj uskladitev ob polletju izredno neugodna in marsikje bi jih po zakonu morali znižati tudi za polovico. V soboški občini je po prvih podatkih 12 takšnih organizacij s področja gospodarstva in ena iz negospodarstva, v njih pa bi morali osebne dohodke znižati od 2 do 43 odstotkov. Še bolj neugodni so podat- Pa je minilo še zadnje zborovsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Predvidevali smo in tudi izkazalo se je, da je organizirano srečanje daleč prepozno, saj kakovosti po občinski reviji ni mogoče zadržati še mesec in pol. Pa tudi čas, konec maja, je za tako pomembno predstavitev, kot je medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov glede na bližajoči se konec pouka mnogo prepozen. Naj bo tako, če je Lepo uspela solidarnostna akcija Občinski odbor Rdečega križa Murska Sobota se je uspešno vključil v vseslovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, papirja in tekstilnega blaga. V akciji, ki je lepo uspela, je sodelovalo 27 odraslih in 61 mladih članov Rdečega križa. Zbrano je bilo 6.500 kg oblačil, 200 parov obutve, 20 kg posteljnine, 550 kg tekstilnega blaga, 2 žimnici in 700 kg papirja. Kot v prejšnjih zbiralnih akcijah so tudi tokrat dale avtomobile naslednje delovne organizacije: Agroservis, Potrošnik, PTT, Sobota, Blisk, Elektro, Vodno gospodarstvo, Mlinopek in Dinos. V akciji so bili: 4 osebni avtomobili, 3 kamioni in 7 kombijev. Kaže, da delovni ljudje in občani imajo razumevanje do tistih, ki so potrebni solidarnostne pomoči, kar je pokazala tudi tokratna akcija. Občinski odbor Rdečega križa Murska Sobota pa bi nujno potreboval večje skladišče, saj so- razpoložljivi prostori premajhni. ki za radgonsko občino, kjer naj bi znižanje znašalo celo do 66 odstotkov, ukrepi pa bi prizadeli kar 5.640 delavcev. Pri sedanjem osebnem dohodku bi v tej občini lahko ostalo le 500 delavcev, medtem ko bi osebne dohodke lahko povečalo le 200 zaposlenih. V osmih organizacijah združenega dela v ljutomerski občini naj bi po prvih izračunih osebne dohodke znižali od 8 do 32 odstotkov, v lendavski občini pa je dovoljeno rast osebnih dohodkov že preseglo 6 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in ena iz negospodarstva. Čeprav so v organizacijah združenega dela že dobili podrobnejša navodila o izračunavanju osebnih dohodkov, vsi omenjeni podatki še niso dokončni. Kot že rečeno, preverjajo zdaj vse tri možnosti in odločili se bodo za tisto, ki bo najugodnejša. Ob tem pa seveda tudi upajo, da pri izvajanju sprejete zakonodaje ne bodo preveč togi. Izračuni namreč kažejo, da bi po občutnem znižanju v prvem polletju osebne dohodke lahko v drugem polletju spet precej povečali. L. Kovač Razglašena pot do petja tako moralo (kdo ve zaradi česa in koga) biti. Letošnji organizator medobčinske revije je bila ZKO občine Lendava. Ta je najprej za isti datum razpisala občinsko revijo, na katero pa sta prijavili svoje zbore samo odranska in črenšovska zborovodkinja. Kljub tako prijavljenim štirim zborom je občinsko srečanje, ki je bilo napovedano za ob dveh popoldne, odpadlo. Organizator je zdaj za-medobčinsko srečanje, brez poprejš- EKOLOŠKI SHOD OB MURI — Ljutomerska mladinska organi-zacija je minulo nedeljo pri Smodiševem mlinu na Moti organizirala srečanje z vodilom: zoper elektrarne na Muri, za naravni park Mura. Celodnevni, domačijsko obarvani shod s prilagojenim programom je izzvenel v odločno zahtevo po ohranitvi naravnega ravnovesja v murski deželi. Ob te£ priložnosti so tudi kakih 50 pionirjev sprejeli v mladinske vrste. B. Z. Foto: D. Loparnik Ko bodo brali tudi Na porabskih osnovnih šolah je bil minuli četrtek dan bralne značke. Podobno kot učenci osemletk v Sloveniji so tudi otroci slovenske narodnosti v Porabju med šolskim letom prebirali dela slovenskih pisateljev in pesni Tile učenci monoštrske osemletke so še kar lepo brali v slovenščini, zato so osvojili tudi bralno značko. (Foto: J. G.) kov, in če so se pri tem potrudili, so osvojili cicibanovo, bronasto, srebrno ali zlato (Krajnčevo) bralno značko. Minuli četrtek pa so jih obiskali tudi nekateri literarni, glasbeni in likovni ustvarjalci iz Slovenije (Miha Mate, Marjanca Jemec, Karolina Kolmanič, Janez Bitenc, Božo ^Cos). Na Gornjem Seniku, v Monoštru in Števa-novcih so se učenci na ta obisk posebej pripravili in tudi pokazali gostom, kaj so se naučili iz tekmovanja za njega dogovora z zborovodkinjama, predlagal in v program zapisal, da bosta iz lendavske občine nastopila otroška zbora z odranske in črenšov-ške osnovne šole. Iz tako opravičljivih vzrokov je nastop odpovedala odranska zborovodkinja. Zakaj iz lendavske občine na občinsko revijo ni bilo prijavljenih več pevskih zborov, je pravzaprav neznanka. In tako se je medobčinska revija zborov namesto ob treh začela ob dveh, ne da bi bili o tem zborovodje posebej obveščeni, dobili so le program, napovedan za drugo uro, brez obvestila, da ob dveh občinska revija odpade. K sreči so vsi zbori v Kulturni dom Petofi Šandor v Dobrovniku prispeli pravočasno. To so bili: otroška pevska zbora (OPZ) iz Črenšovec in Murske Sobote (pod vodstvom zborovodkinje Smilje Gaber) ter mladinski pevski zbori (MPZ) iz Radenec (zborovodkinja Vera Stajnko), Puco-nec (zborovodja Marjan Povh) in Sa-farskega (zborovodkinja Vida Zajn-kovič). In zdaj seje v organizacijskem smislu nadaljevalo z zapleti. V kulturnem domu namreč ni bilo potrebnega instrumenta^ki ga otroški zbori potrebujejo in so ga tokrat rabili celo trije, pa čeprav so imeli v program zapisano klavirsko spremljavo in celo ime pianista. Potem je organizator sicer hitel s postavitvijo pianina v dvorano, kar je bilo v kratkih petnajstih minutah sicer težko izvedljivo, saj šola v Dobrovniku pianina nima. Tako gaje organizator uspel dobiti od zasebnika. Bil pa je, žal, neuglašen in zdaj je bila polomija popolna. Kakšna sta bila zvok zborov in še posebej njihova intonacija, ni treba zapisati. Pa še nekaj: pevci so peli izključno sebi, v dvorano očitno ni bil povabljen nihče razen njih. Ni pa bilo tudi strokovnjaka — k sreči, bi tokrat dejali, a vseeno je treba zapisati: naj vednar končno to, kar počnemo, izvedo tudi drugi. Smilja Gaber dolge zgodbe... bralno značko, pa tudi nekaj drugih točk so pripravili. »Mi, otroci, ki smo se tukaj zbrali, se vsi učimo slovenski jezik, pridno beremo slovenske knjige. Najraje imamo kratke zgodbice. Za nas, po-rabske otroke, je branje važno, ker je to skoraj edina možnost, da se srečamo s slovenskim jezikom,« je med drugim ob začetku prireditve na OŠ Monošter dejala učenka Anita Baranja. Vsi, ki smo bili prisotni, smo bili najbrž prijetno presenečeni nad programom. Avtorja tega zapisa pa nekoliko preseneča tudi dokaj samokritična ugotovitev, da je branje slovenskih knjig za porabske otroke skoraj edina možnost, da se srečajo s slovenskim jezikom. Najbrž je imela v mislih knjižno slovenščino, čeprav tudi domačega porabskega narečja med mladimi v Porabju ne slišimo pogosto. Dvojezični pouk, ki ga izvajajo tretje šolsko leto, pa bo morda sčasoma dal otipljivejše rezultate; da bodo porabski šolarji brali tudi dolge zgodbe v materinščini, da jih bodo razumeli, da bodo tudi sami pisali v slovenščini, da ... Jože Graj ---Szombathely Pestri slavistični dnevi s pomembno mednarodno udeležbo 27. in 28. maja so bili v Szombathelyu III. mednarodni slavistični dnevi. Organizator te pomembne prireditve je bila Visoka pedagoška šola Berzsenyi Daniel, oziroma katedra za slovenski jezik. Za letošnje slavistične dneve lahko rečemo, da so bili zelo dobro organizirani, in da je bila udeležba strokovnjakov, slavistov na njej nadpovprečna. Slovenijo so zastopale univerza Edvarda Kardelja, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in mariborska univerza. Znanstveni posvet se je začel v petek s plenarno sejo, ko je dr. Karoly Gadanyi, vodja katedre za slovenski jezik, pozdravil goste in udeležence, za tem je predavala dr. Breda Pogorelec iz Ljubljane o razvoju slovenskega znanstvenega jezika; prikazala je razvoj slovenskega jezika skozi stoletja s posebnim poudarkom na razvoju obrtništva, industrije ter znanosti. Dr. Zsolt Lengyel, strokovnjak iz Szege-dina, je predaval o demokaciji, jezikovni politiki in jezikovni vzgoji. Poudaril je, da brez demokratičnega pristopa ni dvojezičnosti, pravega jezikovnega razvoja narodnosti. Dr. Genadij Afanasjevič Cihun iz Minska je predaval o sorodnostih slovenskega in ruskega jezika, dr. Ivan Makoter pa je govoril o uporabi jezikov južnih Slovanov na Madžarskem ter o etičnih značilnostih rabe jezikov. Obenem je prikazal nekatere togosti in nepravilnosti v vsakodnevni praksi, ko gre za uporabo jezika narodnosti. Popoldan in v soboto so udeleženci posveta nadaljevali delo v več skupinah. Dr. Jozsef Varga je podal kontrastivno analizo Prešernove Zdravljice, Elizabeta Bernjak pa je govorila o uporabi avdivizu-alnih sredstev pri dvojezičnem pouku. Poleg omenjenih so bila še izrazito pomembna predavanja in lahko rečemo, da so prispevali pr^v strokovnjaki iz Jugoslavije zelo pomemben delež na tej mednarodni slavistični konferenci. Prav tako moramo pohvaliti tudi organizatorje, ki so brezhibno izpeljali tako veliko in pomembno srečanje slavistov. S. Szunyogh V Radgoni ves teden živahno Gornjeradgonski mladinci verjetno niso preveč pogrešali štafete mladosti, saj je bilo v mestu, krajevnih skupnostih, na šolah in tudi v organizacijah združenega dela toliko prireditev, kot jih ni bilo že vrsto let. Omenimo le nekaj najmnožičnejših. V torek so bile ulice Gornje Radgone zaprte, saj se je začel ob 17. uri pri Vzgojno-varstveni organizaciji na Tratah tradicionalni Tek mladosti. Občinska konferenca. ZSMS seje odločila, da letos organizira skupni sprejem v mladinsko organizacijo. V sredo dopoldne se je na sejmišču v rumeni hali zbralo okrog 400 pionirjev, ki so dobili mladinske izkaznice. Tak sprejem je zanimivejši in pestrejši, pa tudi bolj slavnosten kot sprejem na posameznih osnovnih šolah. Mladi so pripravili zanimiv kulturni program, slišali smo mlade pevce, recitatorje kitariste, flavtiste, citrarje, videli plesalce ... Na srečanju so podelili tudi priznanja mentorjem osnovnih mladinskih organizacij v šolah. Popoldne ob 17. uri pa je bila v kulturnem domu prireditev Pokaži kaj znaš, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij, sodelovali pa so učenci vseh radgonskih osnovnih šol. Še posebej živahno je bilo v petek, 27. maja, ko praznuje osnovna šola Radenci. V goste so povabili lutkovno gledališče iz Ankarana. Gor-njeradgonska osnovna šola Jože Kerenčič pa je gostila mlade češke pevce. Ob 12. uri so zapeli učencem, ob 17. uri pa v kulturnem domu še vsem drugim občanom, ki imajo radi zborovsko pesem. 27. maja pa se je začel tudi 33. Festival bratstva in enotnosti. Lani je bila to najmnožičnejša prireditev v Gornji Radgoni, letos je v Slavonskem Brodu, vendar je udeležencev zelo malo. Tudi iz Gornje Radgone jih je odšlo manj kot dvajset, vzroki pa so predvsem denarni. Čeprav sami GROOM-ov-ci pravijo, da njihove prireditve nimajo nobene povezave z mesecem mladosti, pa jih moramo kljub temu omeniti. Prejšnji teden so razgibali življenje v tem obmejnem in obmurskem kraju z ekološko in mirovniško stojnico (19. in 21. maja), to soboto pa so pod geslom Pomladimo radgonski grad organizirali rokovski koncert, na katerem so nastopile še neuveljavljene mladinske glasbene skupine. Kljub vsemu je bil to v radgonski občini pomemben dogodek, o katerem bodo še , dolgo govorili stari in mladi. Bernarda Peček