Naročnin« mesečno	.^tfM^^.	^	Ček. račun i Ljab-
za možem-	^/MT	^^^T	^^^ A	^^^^^^^ ^^^^^^ Ijana it 10.6*)
»tvo 40 Din - ne-	fflf <TlM	flV	■ KSS! M	^^M ^^M 10.340 za iuseratei
izdaja ce-	mnn^^ ■ M fl^B	^Hf	M M^K m	^^mam^ ^BB st»-
loietno 46 Din, n	^■sST* H HH» W	H	^ flW M ^Hfef	^^M Zagreb »tv. 39.011,
inozematvo 120 Din	BBM M	^^M	M ^Hn	^^B
Uredništva j. v	nUmJ^ JKadf ^^^^^	mtk^^ mMBLmmmšPf	Uprava: Kop.tar-
kLopitarjevi »1.6/111	jeva b. telefon 299*
Telefoni arednlitvai dnevna služba 209« — nočna 299*, 2994 In 2W«	——	Uhaja mak dan ijntraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
Ilalija predlaga fconterenco treh PoptlSCflrtJG
ali pa te - mir pred viharjem
9
Stiske groze
»Slovenec« jc že poudaril pravilno nazira-nje glede na skrčene plače uredništva Nuino potrebno bi bilo, da vseli teh gospodarskih vprašanj, ki so silno zamotana in segajo druga v drugo kot zobovje koles pri stroju, ne rešuje zgolj zelena miza, marveč najlboljši gospodarstveniki in z njimi vse socialne organizacije.
Prepričan sem, da je treba o tem še mnogo razmišljati in pisati, preden bodo odkrite vse rane in zanje dobljena zdravila. Toda ena rana pa je tako boleča in tako usodna, da je vsako odlašanje z ozdravljenjem upor zoper pravičnost in ljubezen, je nasilno pehanje zdravih ljudi in celili družin v telesni strudež, obup in v moralno pogubo.
Tn rana je brezposelnost.
Danes gre število brezposelnih že v tisoče, 7. otroki v težke tisoče v naši banovini. Mesta izstiskavajo iz sebe barakarje na periferijo, kjer se utabore v kolonijah. Te kolonije revnih hišic, lesenih barak, vlažnih lukenj so kolišča telesnega in moralnega zla. To zlo jim človeška družba po krivem očita. Le pojdi, kdor jih obsojaš, če se tu in tam psujejo, če raste sirovost, če so iznajdljivi, kako si pribore z vsakršnimi prevarami od občinstva več podpore za življenje, le pojdi sem mednje in živi leto in dan v tej edinščini. ko ne boš vedel zvečer, ali boš jutri imel košček kruha za otroke, preden pojdejo v šolo, in boš sedel v hudem mrazu v baraki, zalepljeni s papirjem ter si grel ude ob gašperčku, kjer tle in se kade sveža, vpravkar narabutana drva — le pojdi in ti dam železna pisma, da boš v enem letu odlično zaslužil naslov »baraba« (s katerim ljudje tako radi pitajo te bosjake), če ne boš iz obupu segel že prej po vrvi. Vsi ti očitki lete nazaj na družbo, ki se vtetpa in otepa teli neprijetnih ljudi in velikodušno pri-leplja na to gnojno rano drobčkane obliže, namesto da bi jo korenito zdravila.
Nisem zapisal besede ,v e 1 • k od u š n o' v ironičnem pomenu. Ne Res se toliko žrtvuje za brezposelne in druge revne, zlasti za otroke, kakor se še ni zlepa. Lansko zimo je, po izjavi gospoda župana ljubljansko mestno poglavarstvo samo razdelilo brezposelnim za šest milijonov podpor. Kje pa so stotisoči karita-tivnih organizacij: \ incenci jevih in Elizabet-nih konferenc, Rdečega križa, Kola se6ter iki. itd. Kdo pa prešteje kronice in nežice in dinarje, ki iz zasebnih rok vsak dan dežujejo v žepe prosjakoin - bosjakoin, ki jim je po usodi razmer postalo trkanje na vrata — edina obrt, kjer je še stalni zaslužek. Ti milijoni
E odpor dokazujejo, da je v Sloveniji sila do-rih src, in dokazujejo, da je vse to ravnanje vendarle pogrešemo. Med brezposelnimi je še vedno velika večina tistih, k' jih je podpor sram in bi radi živeli od zasluženega kruha, ne pa od beračenja in miloščine. Ako bi bila stvar urejena, bi bilo za te milijone podpor lahko sezidanih do 300 snažnih delavskih stanovanj, brezposelni vseli strok bi lepo zaslužili. Tako pa vsi ti milijoni milodarov delavca le ponižujejo, ga demoraliizirajo, zavajajo v postopaštvo, tirajo mnoge idealne v obup in samomor, otročiče izuče za beračke in vlačuge, človeški družili pa splete jo bič, ki bo še strašno strojil hrbte človeški slepoti.
Sedaj se bliža, zima. Pretekla sezona dela jc bila tako slaba, da trdijo gospodarstveniki, da ni bilo niti za 20% dela v primeri z normalnimi leti. Zaslužka bore malo, prihrankov nič, zima pred durmi. Ob teh razmerah ni nobenega vprašanja več, ali naj javnost kaj stori ali ne. Odgovor je samo eden: Mora! In t a ko j I
Porečete: Je že urejeno. Saj plačujemo v bednostni fond. Da, res je. Be.inostnj fond je ustanovljen za javni blagor brezposelnih Kje zveš, koliko ga je, kje, kako se uporablja? Komu se deli? Vemo to. da uboga brezposelna družina, ki nima za neslan krop, išče koga, da ji naredi prošnjo. Ko pride s prošnjo do gospoda Birokracija, jo zavrnejo in zahtevajo kolek za 5 Din. Sedaj gre v deset hiš, da si priberači 5 Din za kolek (če iioa srečo, da ga ne zaloti stražnik). Neto čaka mesec dni na odgovor, ki se le prepogosto glasi, da ni več kredita. Če ob takdli razmerah ljudje širijo govorice, da se bednostni fond troši za vse mogoče namene, samo za tiste, za katere je po zakonu ustanovljen, najmanj, jim je težko mašiti usta, pa če si do dobra prepričan o neresničnosti takih trditev.
O bedmostnem fondu ne morem govoriti, ker mi je ves ustroj premalo znan. Vem le to, da ga plačuje tudi tisti delavec, ki stoji do kolen v blatu v strugi Ljubljanice in zasluži za 5 do 7 člansko družino čistili 21.50 Din. (Tako so mi delavci sami trdili.) Ali naj tak delavec od teh krvavih dinarčkov plača hrano, šolanje, stanovanje, obleko ter si še prihrani za zimo? Posledica je, da so potem okoliši, kjer se morajo naseljevati ti brezposelni, strašno udarjeni. Umljivo je, če dotične srenje pravijo: naše domače bedne starčke in sirote bomo že podpirali, toda tujce, ki jih mesto in vsa banovina naseli semkaj, res ne moremo.
Torej kaj? Odgovor je jasen in kratek: Oblast preskrbi delol Naj se požgo zasteničene lesene barake in šupe, naj 6e zidajo dostojna stanovanja, naj se urejajo ceste, regulirajo vode, regulirajo tudi kmečke vasi — dela je v izcubiiljm 1
»Da, vse lepo. Toda odkod denar?« Denar se mora dobiti. Poglejte preprost račun: Vse-niiino, da v dravski banovini zasluž.i 300.000 ljudi,'700.000 pa nič. To so žene in otroci — in brezposelni. Ako od teh 300.000 plača vsak dnevno po 50 par. zlbcremo letno točndh 54 milijonov. Samo s temi milijoni je mogoče zaposliti vse tiste, ki res ne dobijo drugod dela 111 še premnogo izobražencev (tehnikov, pisarniških moči itd). I11 če mi ugovarjate da je izmed teh 300.000 mnogo takih (zlasti na kmetih) ki šc 15 Din na mesec ne bo zmogel, zato pa 'naj bi bil ta davek progresiven: čim več imaš, več boš prispeval. Koliko trgovccv, kmetov, zasebnikov je ie reklo da radi dajejo vec,
London, 26. septembra.
V razvoju mednarodnega položaja, v kolikor se tiče spora med Italijo in Abesinijo, je nastopil nov moment samo v toliko, da je opažati v krogu rimske diplomacije čedalje bolj izrazito težnjo, da bi se abesinska zadeva na vsak način rešila tako, da bi zaradi tega ne nastal konflikt z Veliko Britanijo in da ne bi nastali zapletljaji v Evropi.
Opombe, ki jih je baron Aloisi v imenu Italije formuliral kot odgovor na znane predloge odbora petorice, so imele namen, da bi pripravile odbor petorice do tega, da bi formuliral nove predloge, ki bi odgovarjali stališču Italije. Toda t« se ni zgodilo, ampak je nasprotno Laval bil zaradi tega zelo razburjen in je imel, kakor poroča »Oeuvre«, jako dramatičen razgovor z baronom Aloisijem, kateremu je očital, da je s svojimi opombami poslabšal položaj ter otežil Lavaiu njegovo prizadevanje za mirno rešitvijo spora.
Kakor znano, gre predlog petorice v glavnem za tem, da bi se Italiji razen neznatnih teritorialnih koncesij v obrobni puščavi priznale velike gospodarske predpravice v Abesiniji, zato pa naj bi Abesinija, ki mora ostati v načelu neodvisna država, dobila angleško pristanišče Zejlo, tako da bi bila neposredno zvezana z morjem po lastnem ozemlju. Italija pa to odločno odklanja, zahtev« odstop velikega dela abesinskega ozemlja, nad ostalo Abesinijo pa mandat. Odbor petorice pa svojega stališča ni izpremenil, se je razšel in poročilo o svojem delu izročil Svetu Zveze narodov.
Ker Svet Zveze narodov ne bo zavzel drugačnega stališča, nego je formuliral odbor, in ker bi mogel kvečjemu razpravljati sedaj o sankcijah proti Italiji ali pa celo zadevo zavleči, kar se bo čisto gotovo v resnici tudi zgodilo, je treba najti drugo pot za rešitev spora, če naj se zasigura mir.
Kaj je Hoare sporočil Mussoliniju
Iniciativo za to je, kakor se zdi, prevzela sedaj Italija sama, koje časopisje je prenehalo z napadi na Veliko Britanijo, ki je proti Italiji mobilizirala vse svoje sile,' in predlaga sedaj konlerenco med tremi velesilami, to je med Francijo, Anglijo in Italijo, ki naj bi se vršila v nekem severoitalijan-skem mestu. Tudi Anglija je pokazala svojo sprav-ljivost in je britski zunanji minister Hoare poslal posebno pismo Mussoliniju, ki je Evropo zopet nekoliko pomirilo. Toda dobro informirani londonski listi opominjajo, da Anglija svojega dosedanjega stališča v stvari sami ni izpremenila. Hoare zagotavlja Mussolinija, da Britanija nima nobenih sovražnih namenov proti Italiji in da zelo obžaluje, če je prišlo med obema državama do napetega razmerja, Anglija, tako pravi Hoare, se samo zavzema za pakt Zveze narodov, ki je edino kom-petentna, da abesinsko zadevo razsodi in reši. Ugled Zveze narodov, pravi Hoare, se mora na vsak način spoštovati. Angleški poslanik Drum-mond je pri tej priliki Mussolinija tudi informiral, da stališče angleške vlade nikakor ni narekovano od kakšnega sovraštva proti fašizmu kot takemu in da je v Angliji tudi desnica, ki je napram fašizmu prijazna, odločno za to, da se abesinska zadeva reši na vsak način tako, kakor odgovarja interesom britskega imperija. Ravno ta okolnost, da tudi angleški konservativci stojijo za politiko vlade, naj vpliva na Italijo, da bi nekoliko popustila, ker je znano, da so konservativci vedno bili za prijateljstvo z italijansko državo.
Ali se bo Anglija odzvala povabilu na novo konlerenco?
Zaradi tega se utrjuje v mednarodnih krogih mnenje, da bo do konierence treh, kakor jo želi Mussolini, v resnici prišlo ter bi prišli na konlerenco Laval, Baldvvin in Mussolini. Anglija pa ideji takega sestanka slepkoprej ni naklonjena, ker stoji na stališču, da naj se sprava na vsak način sklene v naročju Zveze narodov same. Če bi pa Anglija vendarle morala na konlerenco izven Zveze narodov pristati, bo na vsak način zahtevala, da nai Italija na konferenco prinese tak predlog, o katerem je upati, da ga bosta Anglija in Francija mogli sprejeti.
Kar se tiče Zveze narodov, zaenkrat ne bo ukrenila ničesar in Svet Zveze narodov, ki se danes sestane, ne bo še ukrepal ničesar končno-veljavnega.
Čeprav je torej hvalabogu mogoče ugotoviti, da je napetost nekolikani popustila in je tudi italijansko časopisje začelo pisati v tem smislu, da Italija smatra abesinsko zadevo zgolj za kolonialno, ki se ne sme prenesti na Evropo, še ni doseženo ničesar stvarnega in tako Italija kakor Anglija nadaljujeta s pripravami za vsak slučaj.
samo da bi ne bili vsak hip nadlegovani, in od delamržnih ljudi tudi ograženi. D11. de-lomržni se bodo ob ureditvi dela takoj razode-li. Ti spadajo v delavske tabore pod Irdo nadzorstvo. Naj gredo v državne gozdove drvarit pa bo uradnik dobil meter drv za polovično ceno.
Ne recite mi. dn so to utopije. Niso. Avstrija je pred kratkim uvedla ta davek, uredila zbirališča in tabore za brezposelne — dobro se sponašajo. Hitler je znižal brezposelnost z.a milijone. To so same industrijske države, v tem ko smo mi agrtirna država — zato |c delo tem lažje. Nikar ne kričimo, da bo s tem narasel nov davek. Sprejeti ga moramo — samo socialno pravičen naj bo — in prav nikogar tle bo nič bolelo. Kdor ima s to bedo, ki ji zasebna kurila« ni več kos, vsak dan opravka, ea bolj boli ie vsak grižljaj, ki ga noseš v usta
Priprave za vsak slučaj
V Sredozemskem morju naravnost mrgoli angleških bojnih ladij. Angleške zavarovalnice zahtevajo čedalje višje zavarovalnine za tovore ladij, ki plujejo skozi Sueški prekop, češ, da ie nevarnost vojne čedalje večja. Neke angleške družbe so pozvale svoje parnike, naj ne vozijo več skozi prekop, ampak okoli Južne AIrike. Angleži so začeli zavarovati tudi že svojo kolonijo Kenyo in je v Nairobi, ki je pristanišče Kenye, dospelo iz Anglije več letal bombarderjev.
Italija pa zbira sedaj močne čete posebno v svoji koloniji Libiji, ki je postala pravo vojaško taborišče. V Bengaziju so osredotočili velike letal-
Londoa, 26. septembra. Danes ob 10.30 se je sestal Svet Zveze narodov. Svet bo začel sestavljati poročilo plenumu Zveze narodov, kar pa bo trajalo najmanj teden dni. Če ne bo drugih nepredvidenih dogodkov, bo vrhunec krize nastopil iele čez teden dni.
Iz Londona se izve, da je angleška vlada zdaj končnoveljavno sklenila, da ne pristane na konferenco tireh z Mussolinijem. Abesinsko zadevo ima
Ženeva, 26. sepl.. Preden se je začela javna seja ZN, je bila tajna seja, 1111 kateri so Titulescu, Ruždi Aras in Litvinov grajali delo odbora petorice. ker je sam prekršil pakt ZN, ko je Italiji priznal prevelike koncesije.
Nato se je vršila javna seja, na kateri jc bilo sklenjeno, da Zveza narodov ostane skupaj in da bo zasedanje samo prekinjeno, »dokler sc položaj
Ženeva, 26. sept. Zveza narodov se ima poleg abesinske zadeve baviti ludi z važno zadevo Klaj-pede (Memel). Ozemlje Klajpede je bilo od ver-zajske pogodbe od Nemčije odtrgano in [»stavljeno pod komisarja Zveze narodov. Leta 1023 so se Litavci Klajpede polastili po puču in pregnali francoske okupacijske čete. Kmalu nato so velesile priznale suverenileto Litve na Klajpedo, ki je poprej bila nemška, so pa, ker je mesto samo čisto nemško, sestavile statut, ki daje mestu popolno avtonomijo. Litavska vlada pa te avtonomije ne spoštuje, seveda pa se more opravičevali s tem, da v Klajpedi deluje hitlerjevska propaganda, ki dela na to, da bi se Klajpeda od Litve odtrgala in priključila Nemčiji.
Ta propaganda je postala posebno nevarna sedaj, ko se bodo v kratkem vršile volitve v klaj-pedski deželni zbor. V Ženevi so bili hudo vznemirjeni, ker se je poročalo, da Nemčija zbira vojaštvo, ki naj bi vpadlo v Klajpedo. Ta strah je tembolj upravičen, ker, kakor znano, Poljska dela v popolnem sporazumu z Nemčijo Zalo sla se Laval in Eden posvetovala z litevskim zunanjim ministrom Lozorailisom ki je oba ministra zagotovil, da se bodo volitve v Klajpedi vršile popolnoma svobodno, tako da Nemčija ne bo imela povoda za kakšen puč, ki bi gotovo povzročil nov
London, 26. sept. Japnski listi poročajo, da se je kitajska provincija Sinkiang ali kitajski vzhodni Turkeslan priključil sovjetski Rusiji. Glavno mesto nove sovjetske republike je Urumči. Predsednik nove republike bo bržkone general šenši-taj. Nova provinca obsega 1,400.000 kvadratnih kilometrov, to se pravi, da je štirikrat tako velika kakor Velika Britanija, prebivalstva pa ima samo 2 milijona.
V kitajskem Turkeslanu se že več let vrši borba proti kitajski nadoblasti. Ta borba se je lan-
in se ob njem sponiniš, da je loliko in toliko otrok šlo danes brez grižljaja v šolo. Ne hi-nnvčujnio! Dokler vozijo po štirje nabiti vlaki nedeljske izletnike (iz srca jim privoščim prirodo 111 čisti zrak. potrebni so ga), dokler vro trume ljudi v kino in nn veselice, si moramo znati pritrgati tudi lak socialni davek, čc smo čiovečanski — in še krščanski povrhu. S takim davkom otmemo lahko propada tisoče, našo lepo Slovenijo pa izlikamo, du bo vse kakor »v protonu«. Ce si s takim davkom kupimo mir, če vemo, da bo toliko in toliko družin rešenih teie.no in duševno, da la denar nc bo za sramotno miloščino, ampak za pošteno delo. ki bo rodovitno zu vse. potem se žrtvam ne smemo ! upirati. Oblast nai skrbi za tak zakon in /a j strogo nadzorstvo, plemeniti gospodarstveniki pa nai bi brezplačno tvorili oblastni sosvet, kaj I naj se dela, kic in kako.	1'inžgar.
ske sile, v Tobruku pa so zgradili pomorsko oporišče. V tem pristanišču se sedaj nahaja italijanska eskadra 1 križarke, 3 torpedovk, 2 podmornic in 3 vodnih letal.
V Gibraltar so prispeli angleški rušilci »Kari«, »Faulkner« in »Orestes«,
Zelo velike so tudi angleške priprave v Egiptu. Britski visoki komisar sir Miles Lampson ima neprestane konierence z britskim generalnim štabom. Angleži so spremenili zaliv Akaba v bro-dovno opirališče. Veliko letališče gradijo noč in dan med Gadzo in llailo v Palestini. Mejo med Egiptom in italijansko kolonijo Libijo stražijo motorizirane čete.
rešiti Zveza narodov in nihče drugi. Angleški Usti so zopet začeli Italijo napadati. Izredno vehemen-ten je članek ..Timsa«, ki ga zaradi njegove ostrosti ni mogoče niti ponatisniti. List očita Italiji, da hoče Abesinijo zavojevati iz prestižnih razlogov.
London. 26. sept. Po odredbi admiralitet« sn bile odposlane tako v lapadno kakor v vzhodno Sredozemsko in v Rdečo morje nove vojne ladje in druge vojne enote.
nc razčisti.« Laval je v svojem govoru znova poudaril, da ostane zvesto oh strani Anglijo r reševanju ugleda ZN. »Iskal sem rešitev miru v od lioru petorice. Nisem še obupal in storil bom vse, da rešim mir!« Nato je svet izvolil še odbor, ki I10 imel nalogo, da sestavi resolucijo ZN v zvezi s predlogi odbora petorice.
zapletljaj v Evropi in mogel zanetili požar na vzhodu. Eden bo odpotoval v kratkem v Berlin, kjer se bo potrudil, da bi ostala Nemčija mirna.
Zdaj it Berlina uradno demantirajo vest, ki je bila izšla prvotno v stockholmskein listu »Social-demokraten«, da pripravlja Nemčija napad na Klajpedo. Popolnoma izmišljeno je, pravi nemški komunike, da bj Nemčija zbirala v ta namen redne čete v Vzhodni Prusiji. Toda obenem objavlja na poluradna »Politična korespondenca« v Berlim, članek, v katerem pravi, da Litva absolutno ne misli resno spoštovati volilno svobodo v Klajpedi. List poživlja velesile, da na vsak način zasigu-rajo, da se bo klajpedski statut spoštoval.
Poljski listi pa so objavili članke, v katerih tudi izjavljajo, da Poljska ne bo pomagala Litvi, če bi se je kaj neprijetnega pripetilo.
V Klajpedi že razgrajajo
Kovno, 26. sept. c. V Klajpedi so se že začeli nemiri, ker so pristaši nemške avtonomistične stranke sklenili, da bodo volitve sabotirali, se zbrali v skupinah in vdirali na volišča in tam razbijali in demonstrirali. Zato jc lilavska vlada sklenila, da povabi v Klajpedo angleške, italijanske in francoske zastopnike, ki naj spremljajo ves potek volitev.
skega lela končala s porazom vslašev in je Kitaj zopet dobil nadoblast nad provinco, ki je od nekdaj pod vplivom sovjelske Rusije. Kakor kaže po ročilo iz Tokija, so vstaši sedaj dosegli svoj namen.
Zedeva je resna, ker bo bržkone povzročila novo veliko napetost med Japonsko in sovjetsko Rusijo, ker bodo Japonci po vsej priliki lo stvar izrabili v to, da se bodo skušali polastili notranje Mongolije, ki je od padca carske Rusije sem pod rusko-sovjetskim vplivom in ki ima že delj časa obmejni spor z Mandžurijo. Tako se nam poleg vsega drugega obeta tudi nov velik konflikt na Daljnem Vzhodu.
Trozveza Nemčija-Potjsha-Madjarsha ?
Berlin 20. sept. b. Obisk Gdmbosa v Berlinu, kakor tudi' obisk von Ribbcntropa na Poljskem se spravlja v zvezo s konferenco, ki je bila te dni v Schortheide pri Berlinu in na kateri so bili navzoči pruski ministrski predsednik Goring, von Ribbentrop in trije predstavniki poljske armade. GoiuIkis ima namen, da pregovori Nemčijo, do prijaznega stališča napram Italiji, pa ludi drug« vprašanja mednarodne politike se bodo obravnavala. Obisku Gombdsa v Berlinu pripisujejo v mednarodnih diplomatskih krogih velik pomen, zlasti velik pomen oa mu pripisujejo Vojaški kroji.
Seja Zveze narodov
Vprašenje se odgodi!
Nevarnost v vzhodni Evropi
Nemčija izjavlja, da ne namerava napasti Litve
Nova sovjetska republika
Kitajski Turkeslan se je priključil Sovjetski Uniji Komplikacije tudi v Aziji?
Anglija ne popusti!
Uredba o znižanju plač ima svoje gospodarsko in socialno opravičilo
Belgrad, 2C. sept. m. Jutrišnje »Vreme« objavlja pod naslovom Znižanje uradniških prejemkov naslednji članek, ki ga je napisal I. R. in ki se v glavnem glasi:
Slabe posledice gospodarske krize so se najbolj občutile v agrarnih državah, v katerih je zelo padla cena agrarnih pridelkov, kar je izzvalo velike motnje v gospodarskih in finančnih odnosih poedincev. države in somoupravnih teles. Nasprotno povečanje državnega proračuna v povojni dobi. izzvano v glavnem vsled mnogoštevilnih funkcij, ki jih je država prevzela nase, ni bilo več mogoče v skladu z državnimi dohodki, ki so vsled znižanja gospodarske delavnosti, pričenši z letom 1981 stalno (iadali.
Naša državn je pretežno agrarna, ker se nad rri četrtine prebivalstva havi s poljedelstvom. Zni-žanje cen kmetskih pridelkov, ki gredo za neka (ere proizvode tudi izpod polovice tiste cene, ki so jo imeli prejšnja leta. a poleg legn tudi nesorazmernost med cenami gospodarskih in industrijskih proizvodov so imeli za posledico splošno zmanjšanje v gospodarski aktivnosti ter veliko zmanjšanje državnih dohodkov. V takih razmerah proračun nad 10 milijard dinarjev predslavlja za nnso državo preveliko obremenitev. Neprestano zmanjševanje državnih dohodkov v zadnjih letih to najbolj dokazuje. Kar pa je pri takem stanju še težje, je dejstvo, da je šlo od teh 10 milijard dinarjev 5200 milijonov, to je okoli 51% n« osebne iidatke. a vsega 40"6 na materialne, kar je za kmetijsko državo v resnici ntnogo.
Kraljevska vlada se je zavedala, da se v danih okolnostili nova davčna bremena nikakor niso mo-alfl uvajati, da bi to ne bilo v škodo našemu narodnemu gospodarstvu ter samim državnim financam. Tako ni imela mnogo sredstev na razpolago za utrditev proračunskega ravnotežja. Mogla je iti še v nadaljnje zadolževanje, zatem je mogla iti v inflacijo in nazadnje seči celo po znižanju drž. izdatkov. Že delno zadolževanje držav« za pokritje proračunskih deficitov bo v jedru [»menilo še večjo obremenitev zn plačevanje anuitet za državne dolgove, kar bi pozneje imelo slabe posledice za naše gospodarstvo in za proračun. V inflacijo ni mogla zaiti, ker je dinar dovolj devalviran in ker inflacija povzroča splošne motnje v kreditnih in finančnih odnosih ter ne dnie nikakih stvarnih in trajnih rezultatov ne gospodarstvu in ne državi, kar se najbolje vidi iz |K)vojnih eksperimentov gotovih držav.
Zato je vlada izbirala med tremi sredstvi znižanja državnih izdatkov. V materialne izdatke ni mogla posegati. To je čisto razumljivo, ker bi bilo to v škodo lako gospodarstvu kakor tudi pravilnemu funkcioniranju državnega aparata. Iz tega razloga ie pristopila k znižanju osebn!h izdatkov. Znižanje prefemkc.v je izvedeno na način da bi se preprečila redukcija uradništva. Ta socialni moment je odločilno vplival na znižanje prejerkov. T resniH sc tnhko razume, da bi sedaj pred samo bilo nečloveško, odpuščati iz državne službe
veliko Itevilo uradnikov, ki bi zalo težko naAl | kakčno drugo zaposlitev. Poleg tega, če se vzamejo v okvir tudi cene važnih pridelkov, ki jih prebivalstvo konzumira, se vidi, da znižanje kljub temu ni Bilo tako pretirano. Če se vzame indeks cen na debelo po proučevanjih Narodne banke, se vidi, da je splošen indeks za 55 vrst pridelkov , (baza 1926 je enako 100) sledeč: 1927 101.4, 1928 106.2, 1929 100.6, 1930 86.6, 1931 72.9, 1932 65.2, 1933 64.4, 1934 63.2 in 1935 (mesec julij) 63.3. Kar se tiče na drobno, imamo sledečo sliko: Po pro- i učevanjn Narodne banke je bil indeks cen na drobno v blagu napram letom (baza 1926 je 100) in lo za 1927 96.9, 1928 93.3, 1929 93.9. 1930 86.1, 1931 81.7, 1932 76.2, 1933 (december) 74.2, 1934 (december) 69.3, 1935 (julij 68.0,
Ugovor, da so plače proračunane v zlatu napram predvojnim plačam manjše, i« točen. Ali istotako je tudi točno to, da so cene v zlatu v | primeri s cenami v letu 1913 in 1914 nižje. To se najbolje vidi iz indeksa Delavske zbornice v Zagrebu. Po indeksu cen te Delavske zbornice je bil splo-šen indeks cen na debelo za leto 1935 in to za najvažnejše pridelke, sledeči: (baza 1913 je 100 v zlatu) v avgustu leta 1929 150, avgust 1930 124, avgnsta 1931 111. avgust 1932 101, avgusta 1933 76, avgusta 1934 73, jnlij 1935 75 in avgust 1935 74. SHčne razmere imamo tudi v cenah na drobno, katerih splošni indeks po proučavanju omenjene zbornice (bazn julij 1914 je enako 100) ie bil: avgust 1929 159, avgust 1930 152, avgust 1931 134, avgust 1932 120, avgust 1933 89, avgust 1934 86, julij 1935 90 in avgust 1935 86.
V pogledu stroškov za življenjske potrebščine (hrnna, stanovanje, obleka, obutev, kurjava itd.l po indeksih Delavske zbornice v Zagrebu, če se vzame za podlago mesec julij 1914, je stanje sledeče: 1929 164, 1930 145, 1931 138, 1932 114, 1933 81, 1934 76, 1935 77.
Kakor sc iz teh indeksov more razvideti, so se življenjske potrebščine t primeri s prejšnjimi leti znatno pocenile ter nikdar niso bile cenejše v zadnjih 10 lotih kakor danes. Kar se tiče podražitve gotovih življenjskih potrebičin, se lahko smatra to kot trenutni pojav, ki prihaja v glavnem vsled raznih vesti, ki se Sirijo v zvezi z zadnjimi dogodki ▼ svetu.
Kakor je iz tega razvidno, ima uredba, ki jo je kr. vlada podvzela za uravnovefenje proračuna, moino socialno in gospodarsko podlago. To uredba je bila storjene brez dvoma tudi v interesu samih uradnikov in ker bo tem na ta način zastgurano redno Izplačevanje prejemkov za bodočnost. Težke razmere, v katerih živimo, so v zadostni meri upra-! vičile tako rešitev v pogledu proračunskega ravnovesja ter so v skladu z državnimi izdatki in z davčno močjo ljudstva. Znižanje prejemkov državnim uradnikom, ki ima svoje socialno in gospodarsko opravičilo, predstavlja energičen korak vlade, da spravi v red naše finance ter ozdravi naše gospodarstvo, ki ni mogoče več obremenjevati z novimi terjatvami,
Položaj v srbski opoziciji
Kaj i« nameraval Veeeslav Vilder v Belgradu - Dr. Mačeh o nemo-gočuje enotno opozicijsko stranko - ISlasprotsiva v Davidovičevi stranki - Razrušilna akcija dr. Dragoljuba Jovanoviča
Zahon o roti korupciji pofreben!
, Obravnava radi našičke afere bo kmalu zaključena. Govoril je že državni tožilec, nalo pridejo na vrsto zagovorniki. Državni tožilec dr. Benjamin Maurovič je v svojem govoru z. vso ostrino posegel v jedro vprašanja obnove državne avtoritete in državnega uradništva. Prav govor državnega tožilca dokazuje, kako potreben nov zakon o pobijanju korupcije, ki ga že pripravlja sedanja vlada. Državna oblast ima pravico, da stopi na |»i vsem, ki kršijo zakon; zakon mora biti za vse enak. Država nc sme trpeti, da sc del državljanov pritožuje, da je nekaj pooblaščenih ljudi, ki lahko vse store, a niso za to nikomur odgovorni. Držav« mora zadeti tudi tiste, ki so morda enkrat uživali zaupanje, a so ga zlorabili in prekršili zakon. Mar že ne govorijo o državni oblasti in državnih organih, češ, da izdajo kakršenkoli odlok samo. ako jim pokažeš tobačno škatlo? .Mar ne govorijo o državnih uradnikih, da jih lahko kupiš za toliko in toliko? Državni tožilec je nadalje branil te:'o, da so pravzaprav tudi |x>slanei držirni organi in da morajo tudi oni zagovarjati svoja dejanja pred sodiščem. Glede tujega kapitala. katerega predstavniki stoje pred sodiščem, je dejid, da država ne preganja I njega kapitala, pač pa njegove predstavnike, ki so se |ircgrešili proti zakonu. Kakor zadene zakon deinače podjetnike, tako mora zadeti [Predstavnike tujega kapitala.
Veliko pozornost so izzvale ugotovitve državnega tožilca glede manipulacij obtoženca dr. Grgi-na in podkupnin ter provizij, ki jih je ta prejel. Leta 1022 je bil ustanovljen konzorcij za parcelacijo posestva Orahovice. v katerem so bili še Gjorgie Bošltovif in Svetislav Jovanovič. Grgin je prišel tedaj v stik tudi z Schlesingerjem. ravnateljem »Našitke* ter baronom Gutmanom. Ko je prišlo do razdelitve premoženja Oraliovice. je dr. Grgin dobil 1 milijon; s tem se ni zadovoljil in bi dobil rad še drug milijon. Posrečilo se mu je doseči ukinjenje sekvestra nad Gutmanovim imetjem. Nato ic dobil 5 milijonov provizije, ker je pritiskal na grofa Majlata. da produ jocsestvo za nižjo ceno. tir. Grgin sc je leta 1022 sporazumel s predstavniki »Našičke«, da dobi 100 švicarskih frankov od hektarja kol provizijo pri kupni pogodb Še danes preiema Grgin plačila na račun dogovorjene vsote 1.002.160 švicarskih frankov! — Državni tožilec je ugotovil, da izkazuje imetje dr. Grgina 3 miljonc aktiv in 10 milijonov pasiv. Kam je spravil dr. (irgin denar, Ic ga je prejel od Na-iičke? Šest milijonov i- prejel od Našičke in Gut-maana za nacionalizacijo Podravine, 5,000.000 Din je prejel n« naslov provizije za izposlovanje do volitve za sekanje gozda. Tega denarja ni več nikjer in Jugoslovanski banki je še vedno dolžan 7,500.000 Din.
Hmetj
Žalec. 26. septembra.
I Imel jurska zodrugn poroča, da se v glavnem pri čvrstem razjioloženju nadaljuje nakupovanje letošnjega pridelka. Vsled obilnega prevzemanja nn kupljenega blaga in pomanjkanja naroči! je Kilo včeraj povjirnševa-nje v splošnem nekoliko bolj mirno, knkor iz-ticirtn. p« so medtem dospela nova naročila in je danes zopet osivelo. Nsj-vcč zanimanja je vsekakor za liajlioljše blago, za kater« se plij-Hi.ie do 30 Din za ke in olieta z napitnino že tudi čez, pe hidi ostale vrste blaga sorazmerno pridobivajo v ceni. lako se plnčuje sedaj za nsjlholjfce rn zlasti tudi v barvi čim boljše bln-fro 25- 26 Din. srednje 23-04 Din in slabo srednje 20—02 Din z« kg; le slatme in v barvi moernv hntno Mtt^o s*- itT>i tiMfc ceneje, iflpod 20 Din zn fce. Tcodanca je ze uajbotiie biago
Invalidi za zboljšanje
svojega položara '
Belgrad. 20. sept. m. Na današnji plenarni seji kongresa jugoslov. vojnih invalidov so se predvsem pretresala vprašanja, ki se tičejo zboljšanja gmotnega stanja invalidov v Jugoslaviji. Pri tej priliki se je ugotovilo, da so z dohodki iz narodnega invalidskega fonda ni vestno postopalo in npravljalo in da ho sc iz tega fonda dajala milijonska posojila privatnim osebam ali pa ustanovam, ki sedaj sploh nc mislijo na povrnitev tega dolga. V tem oziru je hilo na današnji seji sklenjeno, da se naprosi mi- j nister za socialno ministrstvo in narodno zdravje, j da izda potrebne ukrepe, da tako poslovanje v vodstvu invalidske organizacije preneha. Nadalje se ie na današnji plenarni seji ugotovilo, dn so bile invalidom povzročene velike krivice od strani višjih ali nižjih invalidskih sodišč, in sicer z raznimi tolmačenji predpisov invalidskega zakona. V tem pogledu je plenuin izdelal tekst predloga, ki ga bo predložil ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da se izmenja sodni kolegij na ta način, da se vanj pokličejo novi ljudje. Končno so invalidi na današnji seji pretresali, tudi vprašanje spremembe invalidskega zakona. S tem vprašanjem se, kakor znano, kr. vlada že havi in ho v najkrajšem času predložila narodni skupščini spremembe in dopolnitve invalid, zakona. S tem pa je bil današnji kongres jugoslov. invalidov tudi zaključen ter je popoldne sprejel minister za vojsko in mornarico general Živkovič delegate tega kongresa.
Osebne vesti
Belgrad. 26. sept, m. Za kas. sodnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu je imenovan Ivan V r a n -čič; predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Na okrožno sodišče v Ljubljano je prestavljen dr. Edvard V račk o, sodnik okrož. sodišča v Osjeku.
Z ukazom Nj. Vel. kralja iu na predlog finan&-nega ministra je upokojen dr. Ljudevit Valja-v e c. finančni ravnatelj v Sarajevu. Na njegovo mesto je imenovan Ljubiša Vin ter, načelnik fin. oddelka banske uprave v Nišu.
Belgrad. 26. sept. m. Premeščeni so: V glavno carinarnico v Zagrebu kontrolor 7. pol. skup. Josip Jarič, dosedaj v Gornji Radgoni; k centralni blagajni v Zagrebu Dobroslnv Milenkovič, dosedaj v : Mariboru, V glav. carinarnico v Ljubljani Gliša ^ Miloševič, dosedaj v Kotoribi. V glav. car. v Mari-! boru Stanko Cvijetič, dosedaj v Splitu in Adolf Lu-1 naček, dosedaj na Sušnku. V glavno carinarnico v Sarajevo Stanko Klemenec iz Vel. Kikinde. V glav. car. na Sušnku Zvonimir ftvaglič. dosedaj v Mariboru. v car. I. reda T Gornjo Radgono Lovro Mi-klavčiž, dosedaj v Zemuniku in Josip Randič. V car. I .reda v Zemunfk Viktor Haber, dosedaj na Sušaku. Vsi v 7. pol. skup. Na prošnjo jm je premeščen Alhin Buh, prometni uradnik 8. pol, skup. ti Zidanega mosta za šefa postaje Štore.
izredno čvrsta in tudi z.a ostalo danes precej živahna. Prednja kakovosti blagu je jiri jioedi-nih kupcih zelo različna.
Žatec. 26. septembra.
Pri neizpremenjeno mirni in neenotni zaključni tendenci se nadaljuje z nakupovanjem j letošnjega pridelka in plačuje 29—35 Kč, t. j. i 53—63 Din, izjemoma za večje partije najboljšega blaga tudi do Vi Kč. t. j. M Din zn kg. Cene za liajlioljše hlngo se drže za ostalo pn je manj povpraSevnnjn in zanimanja.
Zagrebška vremenska napoved: Nastalo
I b« zoki lepo vreme.
Belgrad, 26. sept. Vest .»Slovenca«, ki je odkrila javnosti tajni sestanek, ki ga je imel zadnji čas z g. Aco Stanojevičem, eden od voditeljev kmotsko-domokratske koalicije, Veeeslav Vilder, je v tukajšnjih opozicionulnih krogih vzbudila precejšnje vznemirjenje, ponekod tudi novoljo ter strah, da se ne bi dosedanje zavezništvo med KDK ter bivšo demokratsko in zemljoradniško stranko zrahljalo.
Tukajšnji politični krogi razlagajo omenjeni sestanek g. Večeslava Vilderja, ki ga sedaj tudi som priznava, s tem, da hoče KDK imeti pripravljene zveze za sodelovanje in rešitev vseli važnih političnih vprašanj tudi z JRZ. Dočim so se v JRZ trdno organizirale na enotnem političnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem programu tri bivšo opozi-eionalne stranke, SRS. SLS in MO. pa je bil edini program in sporazum ostal iii ojiozi-cionalnih strank, in to HSS, prečauske SDS in bivše J11S, kakor tudi hivše zemljorad-niške stranke ta, da gredo skupno na volitve proti tedanjemu Jovtičovemu režimu. Pro gram za skupno delo jk> volitvah ter za eventualno tesnejše nastopanje vseh toh strank v toj ali oni obliki pa te stranke niso imele ter ga še dane« nimajo, kar najbolj dokazuje zelja srbijanskoga dela opozicije, ki jo je sporočila dr. Vladku Mačku, namreč da bi bilo potrebno, da bi čim večkrat prišlo do sestankov zastopnikov opozicije, na katerih naj hi se poskušala najti skupna podlaga za bodoče delo. Medlem ko JRZ že mod ljudstvom po vsem državnem ozemlju pričenja s polnim elanom in pospešenim tempom organiziranje stranko, so vodstvi oslalih dveh opozicionai-nih srbijnnskih strank zadovoljujeta s tem, da še vodno prirejata razne manifestacijske shode. Zn prvi čas po volitvah je to zadostovalo. A vodno bolj so se pričeli javljati glasovi, da bi bilo sedaj, ko se organizuje v državi močna politična stranka JRZ, nujno potrebno, da bi tudi ostala opozicija ustanovila podobno stranko ter stopila z njenim programom čisto odkrito pred javnost. Razlogi, da bi to po dosedanjih zakonih ne mogla storiti, odpadejo, ker sedanja vlada, ki je, kakor znano, prišla, da povrne rod in zakonitost v državi, hoče, da povrne tudi vso politično svobodo, do katere ima narod pravico.
Kolikor je znano, so zemljoradniški krogi tukajšnje opozicije že napravili poizkus, da bi prišlo do ustanovitve take stranke iz skupin, ki tvorijo danes takozvano združeno opozicijo. V tem pa niso uspeli, ker vodja hrvatske opozicije, dr. Vladko Maček, tre-notno ni za ustanovitev take stranke, ker hoče, da se še proje reši hrvatsko vprašanje. Radi tega je stališče dveh srbijanskih strank vedno težje. V teh dveh strankah se je namreč stanje razvijalo ravno obratno kakor na Hrvatskem, kjer je množice zajel radikalen, čisto nacionalen program. Ta pokret je čisto emocionalnega značaja, brez določenega kulturnega, socialnega in gospodarskega programa, dočim je položaj med srbijansko opozicijo drugačen. Tnkaj pristaši čedalje bolj glasno zahtevajo, da stranka stopi pred javnost z novim političnim, socialnim in gospodarskim programom in organiziranim dolom, kakor to odgovarja srbijanski mentalitoti. Sicer se je vodstvu obeh srbijanskih političnih strank dozdaj s sestanki in shodi do neke moje posrečilo, da drži svoje pristaše še. skupaj. toda nasprotja med raznimi skupinami postajajo v pogledu rešitve notranje političnih vprašanj vedno večja ter vodstvo obeh strank ovirajo pri delu.
Kakor smo svojčas že poročali, obstoji jo nesoglasja v pogledu rešitve vseh važnih notranjepolitičnih vprašanj v državi tako v bivši demokratski kakor tudi v zemljoradniški stranki. V bivši demokratski stranki sicer nekoliko manj, kakor v bivši zemljoradniški stranki. Vrste bivše demokratske stranke so se možno razredčile žo takoj ob nastopu šestojanuarskega režima, ko je pre-
cejšen dol pristašev pod vodstvom Marinko-viča ter znanega prilagoditelja Koste Kuma-nudija zapustil matično stranko ter se oklenil režima. Tem prvim uskokom je pod vodstvom bivšega ministra za gozdove in rudnike Ignjata Štefanoviea pred 5. majem sledil še drugi precej močon del, ki se je pridružil B. Jevtiču ter kandidiral na njegovi listi. V vrstah Davidoviču zveste stranke pa tudi obstoji precejšno nezadovoljstvo; ne proti predsedniku bivše stranke g. Davidoviču samemu, temveč proti nekaterim članom vodstva te stranke, to je znani politični trojki ftrolu, Dukanou ter Vlajičn, ki stalno obkrožajo predsednika stranke DavidoviAa, da brez njih ne more ničesar storiti. Vodstvo te stranke je v zadnjem času prišlo r precejšne spore z bivšo samostojno demokratsko stranko in ostalimi opozicijskimi skupinami v Vojvodini ki pripadajo kmetsko demokratski koaliciji v Zagrebu. Te opozicijske stranke so zadnje čase postavile svoj vojvodinski a v tonom istižni program. Proti temu programu je odločno nastopilo vodstvo bivše demokratske stranke, predvsem pa član vodstva Milan Grol ,ki ima svoj volilni okraj v Vojvodini Ta spor so tudi danes še zaostruje in ga bo tožko rešiti.
Veliko razpoko v srbijanski opoziciji pa je povzročil dr. Dragoljnb Jovanovič, vodja levega krila bivšo zemljoradniške stranke, ki nastopa tako proti demokratski stranki kakor tudi proti lastni stranki, ki je razdeljena kar v 4 sknpine. Desničarska skupina pod vodstvom Joče Jovanoviča, ki ga podpirajo zlasti Čeda Kokanovie, dr. Gavrilovič in Tn-panjanin, razvija svojo akcijo predvsem v vrbnški banovini v Bosni, dočim se je dr. Dra-goljub Jovanovič vrgel predvsem na Srbijo, kjer danes nastopa čisto samostojno in ruši sedaj demokratsko, sedaj svojo bivšo matično stranko, dočim se je izpočetka še držal smernic vodstva oboh opozicijskih strank. V tem oziru je značilen dogodek na kragujev-škem shodu, na katerem je Dragoljub Jovanovič pripeljal potem, ko je videl, da ga pripravljalni odbor za ta shod ni uvrstil med govornike, nekaj svojih Piročancev, ki so s pomočjo levičarskih elementov zahtevali, da mora govoriti tudi dr. Dragoljnb Jovanovič. Ta si jo v resnici tudi sum dal besedo in je na shodu govoriL V znak protesta proti takemu postopanju sta Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič ostentativno zapustila shod. Po tem shodu sta Davidovič in Jovanovič tudi javno obsodila akcijo dr. Dragoljuba Jovanoviča. Ta pa po kragujevškem shodu nadaljuje svoje, delovanje z dr. Mačkovim pokretom, s katerim pa samo maskira svojo namero, da ustanovi svojo lastno levičarsko stranko kmetov in delavcev. Pristaši dr. Dra-goljnba Jovanoviča danes že čisto javno izjavljajo, da nimajo ničesar skupnega voč ne z demokrati, ne z zemljoradniškimi desničarji.
Da bi se ta agitacija paratizirala. se je v vodstvih teh dveh strank pojavi]^, težnja, da bi se desničarski zemljoradniki združili z bivšo demokratsko stranko in ustanovili novo politično, stranko. Do ustanovitve te stranke pa do danes še ni prišlo. Da bi se nadaljni razkroj teh dveh srbijanskih opozicijskih strank, ki ju dr. Dragoljnb Jovanovič. sedaj vsepovsod ruši. preprečil, je vodstvo kmetske demokratske koalicije sedaj naprosilo dr. Dragoljuba^ Jovanoviča. naj nikar ne hodi na shod združene opozicije, ki se ho vršil v Šahcn 6. oktobra in da naj na tem shodr on tudi ne govori..
Ostali dve skupini bivše zemljoradniško stranke, tako skupina Voje G.iorgieviča in dr. Dragutina Jankoviča. kakor tudi sknpini Uroša Stajiča in Voje Laziča pa tavata še vedno po narodni skupščini in iščeta r.ovih noti, da bi si za bodoči razvoj političnega življenja pri nas zagotovili kako mesto. Takšno je trenutno stanje v srbijanskih opozicijskih strankah, ki je vsekakor zelo kritično.
Pohorci zopet doživeli Siasko
Belgrad, 26. sept. m. Kakor je »Slovenec« že poročal se bo jutri na Hidži poleg Sarajeva vršil nov sestanek predstavnikov pohorske akcije, ki jo vodi framasonsko krilo JNS s člani skupine bivšega ministra za gozdove in rudnike Ignjata Stefanoviča ter člani neodvisnega poslanskega kluba prote Milana Božiča. Večina udeležencev na tej konferenci je že snoči odpotovala na Tlidžo. V zvezi s tem sestankom se je danes po pkn-p-šeinskih knloarjih širila versija o tem, da je bivši minister Ignjat Stefanovič, uskok bivše demokratske stranke, imel sestanek s predsednikom bivše demokratske stranke Ljubo Davidovidem.
Po tej verziji je imel ta sestanek za eilj. da bi se pohorska akcija priključila akciji bivše demokratske stranke. Po isti verziji bi se bivši unitaristi in patentirani Jugesloveni priključili bivšim demokratom radi tega, ker dn so se precej oddaljili od unitarističnegn stališča JNS ter dn bodo pred/sem glede hrvatskega vprašanja prilasrodili svoje delo in program novo nastalim razmeram in potrebam.
Časnikarji so se pa takoj, kakor hitro so doznali za to verzijo, informirali na mero-dajnem mestn v demokratski stranki, kjer so v tem oziru dobili informacijo, da je v resnici bivši minister za gozdove in rudnike Tgnjat Stefanovič potom dr. Aleksandra Mioviča j poskušal priti v stik z Ljubo Davidovičem; Toda g. Davidovič Tgnjata Stefanovičn ni hotel sprejeti. Nato st.a ob neki priliki dr. Miovie in Stefnnovie ustavila Davidovičn na ulici ler se mu pridružila. Pri to.i priliki sta oba uskokn bivše demokratsko stranke sporočila Davidovičn svoj namen in poskus, da hi priblivnln bivšo demokratsko stranko in skupino fgn.intn Stefanovičn vodstvu bivše demokratske stranke, enako tudi ostale po-horee.
Po informneijnh. ki so jih dnnes v tem pogledu časnikarji dobili, sc pri teh razgovorih g. Davidovič sp'oh ni hotel spuščati v razglabljanje tega vprašanja in je enostavno odgovoril, da je to čistn osebna slvnr. ki se ne tiče ne njetrn, še manj pa demokrnt.ske slrarike. V krogih vodstva bivše dfmokrnL ke stranke se polog tega zatrjuje, da ne samo.
da no obstoja nikakršna zveza, temveč da bivši demokrati, ki se še vedno zbirajo okoli Davidoviča, tako zvezo načeloma odklanjajo, ker ne marajo sprejeti politikov, ki so jo v najtežjih časih zapustili in zatajili. Izključeno je tudi to, da hi sc mogla voditi kakršnakoli pogajanja za kakšno akcijo z poslanci, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi listi.
Isti krogi so časnikarjem nadalje izjavili, da je Ljuba Davidovič ob tej priliki samo poslušal izvajanja Ignjata Stefanoviča. Bivši demokrati smatrajo, da je ta sestanek, ki ga jo Ignjat Stefanovič hotel imeti s predsednikom demokratske stranke Ljuho Davi-dovičem, imel za cilj samo to. da bi se ljudje, ki so demokratsko stranko zapustili, opravičili pred pristaši bivše demokratske stranke med ljudstvom, češ, da imajo tudi oni zvezo s šefom hivše demokratske stranke. Kakor pa je razvidno iz tega. je tudi ta akcija, ki jo jo ukrenil Tgnjat Stefanovič radi tega. da se reši iz neljubega položaja, v katerega je zašel z ostalimi poslanci JNS, propadla
Dom slencev Jugoslavije
Belgrad. 2B snpt. m. Jutri se bo na izredno slovesen način izvršila blagoslovitev novih domov kralja Aleksandra, kjer bodo našli svoj dom slepci Iz vse države. Knkor znano, se nahnja ta sirotišnica v Zemunu. Za gradnjo se je uporabilo nad 3 milj. Din in je še sam pokojni krnlj Aleksander daroval 100.000 Din, ministrstvo za socialno politiko je diilo 1.200.000 Din, n prostovoljnimi prispevki pa se je zbralo 1,300.000 Din.
Sprejeti v Vo!no akademijo
Belgrad. 20. popi. m. Današnji »Službeni vojni !ist< objavlja seznam kandidatov, ki so bili z odlokom ministra za vojsko in mornarico sprejeti ! kot gojenci v 63. razred nižje šole vojne akademije. Meti drugim so sprejeli sledeči Slovenci: Ru-doll B. l.esknvšek, Franc Smole. Valentin <"'afll, Iivgen Rupnik, Friderik Kole, Branisjav Toplin, I Boris Berce, Pavel Polak, Braiiislnv Plnznik, Franc Nedoh, Mirko Brodnik, Rudolf Kokolj. Rafael Tič. Vsevhod Greje. Boris Škulj, Stanislav ZagraSek, Anton Zrinišck. Josip Jithas, Bogomir Hude, Vlad. Lončar, llerbort Zoreč in Vojislav Cotii
Jugoslov. železničarji v Nemčiji
Norimherg, 23. sopt.
Po iznajdbi parnega stroja jo bil položen temelj vsem razvoju železnic. Prva že leznica na svetu je stokla v letu 1825 v Angliji. Šele 10 let kasneje, in sicor 7. doc. 1835 so Nemci dogradili in otvorili prvo svojo železnico od Norimberga do Fiirtna. Ob stoletnici tega zgodovinskega dogodka so nemške železnice priredilo v rojstnem mestu prvo železnico ua evropskem kontinentu veliko železniško razstavo, ki naj bi prikazala današnji razvoj nemških železnic. To je dalo povod, da se je skupina železniških uradnikov ljubljanskega železniškega ravnateljstva odločila ogledati si to razstavo, obenem pa še drugo uajmodornejše tehniške naprave v Nemčiji.
Priprave za to 11-dnevno poučno potovanje je prevzelo združenje železniških uradnikov, krajevna uprava v Ljubljani. Njen neumorni predsednik inšpektor Jenko Jože in društveni tajnik Hvastja Frauee sta ob velikem razumevanju in podpori železniškega ravnatelja g. Cugmusa organizirala celo poučno potovanje. Ze po prejotih odgovorih stanovskih tovarišev iz Nemčije glede tega potovanja, je bilo soditi, da bo potovanje doseglo popolen uspeh.
Že zgodaj v soboto popoldne sta bila na postaji Ljubljana pripravljena dva udobna vagona za udeležence. Pred odhodom vlaka so je poslovil od izletnikov g. ravnatelj m vočje število stanovskih tovarišev ter svojcev. Udeleženci so bili nad vse dobro razpoloženi, iz oči poslavljajočih se tovarišev pa je odsevala tiha želja, odriniti z njimi na potovanje. V vagonih jo vladala velika zi: vahnost. Da ne bi bili udeleženci prisiljeni zatajiti svoje vesele narave in iskrene ljubezni do domače pesmi, se je ze v vlaku zbrala družba pevcev in marljivo ubirala glasove tja do pozne ure. Ob prehodu draav-ne meje so tako naši, kakor tudi avstrijski obmejni org. pokazali svojo največjo usluz-nost. Po kratkem postanku na avstrijski obmejni postaji v Podrožei in vlak je odbrzel proti Beljaku, nakar je v vagonih zavladala nočna tišina. Na zadnji obmejni avstrijski postaji Solnograd, ki je že skupna postaja Avstrije in Nemčije za obmejni potniški in blagovni promet, so opazili izletniki nemškega prometnika, ki je pozdravil svoje stanovske tovariše iz Jugoslavijo s hitlerjevskim pozdravom — to je z dvigom desnice.
Pokrajina med Solnogradom in Monako-vem je podobna naši Gorenjski. Človek pogreša le mične bele cerkvice vrh zelenih hol-mov, ki so tako svojstvene za našo Slovenijo. Lepe visoke hiše, povečini eno- in tudi vec nadstropne, izpričujejo bogastvo m blagosta: nje tamkajšnjega prebivalstva. S cvetlicami okrašena okna kažejo, da imajo ljudje tukaj mnogo smisla za domačnost in prikupljivost kmečkih domov. V ozadju so žareli vrhovi bavarskih planin v jutranjem soncu. Brzi vlak je vozil od Solnograda do Monakovega brez postanka in mestoma z brzino 110 km na uro. Poleg drugega so se udeleženci tukaj lahko prepričali o mnogoterih in obsežnih javnih delih. Opazili so gradnjo velike avtomobilske eoste, ki bo vezala Solnograd z Monakovem. Gradnja te ceste je del obsežnega programa, ki ga je predpisal Hitlerju ki obsega načrt zgraditi po vsej Nemčiji 7000 km takih avtomobilskih cest. Te so po večini 26 metrov široke, po sredi bo nasajeno v 12 m širokem pasu drevje, ki bo ločilo cesto v dva enaka dela, to je za obe smeri vožnje. Ceste bodo zgrajene tako, da bodo avtobomili lahko drveli z brzino do 200 km na uro. Temelj ceste je 20 m debeli z.elezo-beton, nad tem 5 cm debeli navadni beton, šele na to podlago bo položena asfaltna plast,. Predvidene krivine ne smejo imeti manjšega premera kakor 1200 m. Posebnost teh cest je tudi v tem, da jih ne sme križati niti železniška proga niti kaka druga cesta. Železniške proge in druge ceste križajo avtomobilsko cesto le v podvozu ali nadvozu.
V Monakovem so se udeleženci zadržali le dve uri. Tu so si poskrbeli register marko. Da pospeši Nemčija tujski promet, je uvedla register marke, ki jih izdaja lnozem-cem po znižanem tečaju. Potnik, ki hoče potovati v Nemčijo, mora plačati pri »Putnikn« znesek, ki ga bo predvidoma porabil v Nemčiji. »Putnik« mu izstavi ček glaseč se na odgovarjajočo vsoto register mark. 1 a cek se more vnovčiti samo pri Komercijalni ban-
ki v Berlinu ali pri njenih podružnicah v drugih mestih Nemčije.
Istega dne po 11 so prispeli železničarji v Norimlierp. Zastopniki železniškega ravnateljstva so jih pričakali na postaji pod vod-stvod svojega ravnatelja dr. Geyerja v častnem številu. Po izstopu so jih odpeljali v slavnostno dvorano norimberškega kolodvora, ki je bila še vsa okrašena z venci in zastavami od ravnokar minulega strankinega kongresa. Tu je najprej povzel besedo pokrajinski strokovni vodja (Gaufachloiter) višji inšpektor Vogel. V svojem pozdravnem govoru je posebej omenil, dn mu jo v veliko radost, pozdraviti stanovske tovariše iz pri-
jateljske države, V nadaljevanju se je spomnil našega blagopokojnega kralja in izrazil svojo ter svojih tovarišev sočustvovanje. Za njim jo pozdravil gosto v daljšem govoru ravnatelj železniškega ravnateljstva v No-rimbergu dr. Ge.vor, ki je želel, ila bi gostjo odnesli iz Nemčije najlepšo vtise potem, ko se bodo na licu mesta sami prepričali, kaj in koliko je zmogel nemški narod pod novim vodstvom. Zagotovil je, da bodo jugoslovanski železničarji našli mod nemškimi železničarji odkrite in prijateljske stanovsko tovariše, ki bodo govorili z njimi iz srca k srcu ter se v času bivanja seznanili z visoko razvito disciplino, ki vlada šo posebno sedaj v obnovljeni državi. V imenu udeležencev se je za pozdrave in prisrčen sprejem zahvalil vodja izletniško skupine Jožo Jenko. —s—
Dr. Vladimir Golia, novi predsednik
apelacijskega sodišča v Ljubljani
—
S kraljevskim ukazom je imenovan g. dr. Vladimir Golia, sodnik kasacijskega sodišča za Hrvaško v Zagrebu, za predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Novi gospod predsednik je že dobro znan naši javnosti, 6aj je služboval po mnogih krajih Slove-
nije, kjer se je vedno izkazal z.a izvrstnega jurisla in objektivnega ter pravičnega sodnika.
G. dr. Vladimir Golia se je rodil 15. oktobra 1882 v Trebnjem na Dolenjskem. Študiral je gimnazijo v Novem mestu, pravo pa nn Dunaju in v Gradcu, kjer je bil tudi promoviran za doktorja prava. V sodno prakso je vstopil pri okrožnem siv dišču v Novem mestu ter pred prevratom služboval kot sodnik pri okrajnih sodiščih v Mokronogu, Velikih Laščah. Črnomlju, Krškem in v Radovljici. Oh ustanovitvi naše države je bil poklican v pravosodno ministrstvo v Belgrad, kjer je načelovul oddelku za Slovenijo. Leta 1921. je bil imenovan z.a sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je služil do leta 11)27., ko je bil imenovan za svetnika pri višjem deželnem sodišču (apelacijsko sodišče) v Ljubljani. V začetku leta 1928. je postal podpredsednik lega sodišča. Na tem mestu je oslal do začetka leta 1932., ko je bil imenovan za kasacijskega sodnika pri hrvatskem oddelku Stola se-dmorice v Zagrebu, kjer je služboval do sedaj.
V pravniških krogih uživa novi g. predsednik velik ugled in slovi kot mož širokega obzorja, globokega znanja in jeklene volje. Za časa službovanja v Ljubljani je bil tudi izvrševalni komisar na ljubljanski univerzi za cerkveno in privatno pravo; na višjem deželnem sodišču pa je predsedoval komisijam z.a sodniške, advokatske in notarske izpite. Sodeloval je tudi na pravniških kongresih ter so njegova izvajanja vedno vzbujala veliko |>ozor-nosl. Njegovo delo je našlo priznanje tudi na Najvišjem mestu, ki mu je podelilo visoka odlikovanja.
Kn se vrača med nas na najvišje mesto sodne oblasti v Sloveniji, ga prisrčno pozdravljamo in mu želimo mnogo blagoslova pri njegovem delovanju.
Odlična angleška gosta v Ljubljani
Ljubljana, 26. sept.
Včeraj sta dospela v Ljubljano gdč. Ireno Ward, odlična članica angleškega parlamenta in g. Kenneth Johnstone, tajnik londonskega Foreign Office (zunanje ministrstvo). Sprejeli so ju v imenu angleškega društva v Ljubljani ves odbor tega društva s podpredsednikom dr. Ferdinandom Majaronom na čelu. Člani angleškega društva so oba odlična gosta stalno spremljali ter je g. Johnstona po-vedel dr. Majaron na Bled, ki je na tega angleškega diplomata napravil izredno ugoden utis.
Angleško društvo v Ljubljani je v sredo zvečer priredilo na unionski verandi predavanje gdč. \Vard, ki ga je otvoril in pozdravil predavateljico podpredsednik dr. Majaron.
Gdč. Ward je predavala u ustroju angleškega parlamenta in o razlikah med angleškim parlamentom in onimi v drugih državah. Povdarila je, da mora vsak angleški poslanec, ki hoče v parlamentu staviti kak predlog, imeti za seboj javno mnenje. Nadalje se je predavateljica dotaknila tudi sedaj aktualnih političnih vprašanj, kakor so abesinsko-italijanski konflikt, pri čemer je povdarila, da Velika Britanija
v tem konfliktu po svojih zastopnikih radi tega nastopa tako energično, ker ima ravuo za seboj vse javno mnenje, med tem, ko jo nastopala manj odločno v mandžurskem vprašanju in ob izstopu Nemčijo iz Zveze narodov, ker njeni zastopniki in politiki niso točno vedeli, kakšno stališče bo v teli vprašanjih zavzelo javno mnenje. Pri teh ozirih na javno mnenje pa se pokaže hiba, da politika ne moro hitro poslovati, ker se javno mnenje tvori in širi jako počasi, to pa zlasti v notranji politiki, mod tem, ko zahteva zunanja politika po večini hitrih ukrepov. Predavateljica je povdarila, da je angleški parlament vsemogočen, tako, da celo v sicer nepisani uslnvi nima nikakih omejitev. Angleži so si pač znali v svoji politiki ustvariti sistem, ki kar najbolj ustreza njihovemu temperamentu in sistem, ki ni striktno vko-van v verige zakonitih določil.
Mnogoštevilni poslušalci so gdč. Wardo-vo za njena nad vse zanimiva izvajanja nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, nakar je predsedujoči dr. Majaron s ponovno zahvalo
zaključil predavateljski večer.
*
G. Johnstone .ie bil med svojim bivanjem v Ljubljani v stalnem stiku z odborniki angleškega društva, od katerih je dobil vse že-ljene informacije. Pri zunanjem ministrstvu v Londonu je bil namreč pred kratkim osnovan »Britanski svet za odnošaje s tujimi državami«, katerega odposlanec je hil prav g. Johnstone, ki je imel nalogo informirati se o delovanju vseh jugoslovansko-angloških
ASPIRIN ASPIRIN
A A A A A
I Jamstvo za prist-I nost Aspirin tablete prož, UAVf-R 1 jev krit! T *•
AS PIR m
proti vsem bolečinam In bu e/t.irn,; ki Izhajajo p.«t-
gpig
N N N N N
ASPIRIN
otfl«. m poj s 13. . V* J i1, u
društev tor jim po dobljenih informacijah nuditi pomoč v njihovem nadnl.inom prizadevanju za dosego čim ožjih stikov med anglosaškim in jugoslovanskim svetom.
Davi sta gdč. Ward in g. Johnstone odpotovala iz Ljubljane. Pri slovesu so ju ponovno pozdravili odborniki tukajšnjega angleškega društva s podpredsednikom dr. Majaronom na čelu.
Za dostojen sprejem obeh odličnih angleških gostov sta šla angleškemu društvu zelo na roko ban g. dr. Natlačen in mestni župan dr. Ravnihar.
Šolske mladine vedno več
Ljubljana, 26. septembra.
Stalno iu naglo naraščanje armade šolske mladine na srednjih in meščanskih šolah ni nikakor v pravem razmerju z letnim prirastkom prebivalstva v Sloveniji, ki je minimalen. Velikanski je bil letos naval v I. razred omenjenih šol, kjer se jc vpisalo nad 10.000 učencev in učenk. Ta pojav je treba zlasti tolmačiti v tein smislu, dn prihajajo na srednje šole tudi učenci in učenke, ki so manj nadarjeni, a skušajo doseči vsaj 4 nižje rnzrcdc, da jim je potem omogočeno stopiti v kak praktičen poklic in mnoge stroke že sedaj zahtevajo ixl nnraščaja, da napravi vsaj nižje srednje šole, tako v trgovini in tudi v obrti.
Na vseli srednjih in meščanskih šolah je bilo letos vpisanih 21.135 dijakov in dijakinj odnosno učencev in učenk, nasprotno lani 19.018. Mnoge šole so prenatrpane in so bili povsod oddelki pomnoženi, primanjkuje pa učnih moči. Profesorji in učitelji so preobremenjeni, toda nastavitve novih moči ne dovoljuje državni proračun, ki je prav skop v [>o-gledu sistematiziranih učnih mest.
Na vseh realnih iu klasičnih gimnazijah je bilo leto« vpisanih 11 .(Hrti dij::ko\ in dijakinj, lani 9332. Mnoge gimnazije so močno zasedene. Največ dijnštvn šteje II. realna gimnazija v Ljubljani, kjer je bilo vpisanih 1735 dijakov in dijakinj. Na gimnaziji je bilo z.a tn naraščaj pretesno ter so morali 8 oddelkov preselitj v državno učiteljišče nu Resljevi cesti. .Na vseli gimnazijah je 229 oddelkov, zn 20 več ko lani. Navedli smo že podntke o ljubljanskih gimnazijah. Tu navajamo še za druge gimnazije. Tako je bilo vpisanih: klasična Maribor 753 (127 deklic), realna Maribor 1266 (518 deklic) Ta je drugi največji zavod v Sloveniji. Celje 945 (3|2 deklic). Novo mesto 425 (132), Kranj 627 (214), Ptuj 454 (140). Kočevje 315 (80) in Murska Sobota 344 (104).
V Sloveniji je 35 državnih ir H zasebnih meščanskih šol, nn katere je bil prav tako velik naval. Vseh učencev na leh šolah je 9307 in znaša prirastek od lani nad 1200 Lani so bile ustanovljene 3 nove meščanske šole, in sicer v Mostah, Žalcu in Litiji.
Edina 2 zavoda sta v Sloveniji, kjer ni bil navnl in ni bilo pri vpisu v I. rnzreil niti doseženo predpisano število Ta zavoda sta državni učiteljski šoli v Ljubljani in Mariboru. Že 2 leti je bil I. razred ukinjen. Letos je bilo določeno, dn smeta zavoda sprejeti v 1. razred po 25 dijakov in 10 dijakinj. Pn je bilo v prvi razred učiteljišča v Ljubljani vpisanih le It dijakov in 10 dijakinj, v Mariboru 15 dijakov in 10 dijakinj.
Marij Avčin:
Nekaj slik iz Poljske
(Konec.)
Srečali smo konjiča, ki je vlekel nekaj vozičkov na tračnicah. Že pet in dvajset let gara tu pod zemljo. Oslepil je že. Edino ljudje so posredniki med večno temo, ki ga obdaja in solncem, ki sije zunaj za njegove srečnejše druge, pa šc ti ljudje ga tepo in mu nalagajo najtežje delo. Šele, ko bo doslužil, ga bodo dvignili na svetlo, da jim s telesom, ki je umrlo za nje, ne bo zastrupljal
Terris in viscera eundum est — šli so zemlji v drobje. Bali pa so se božanstev in zato klesali kipe in oltarje. Danes jih ne klešejo več. Majava mesta so podprli z železobetonom. Izdolbli pa so velikansko plesišče, oder in okrepčevalnico. Že dolgo je od tega, odkar se je zgodila zadnja nesreča. Kadar so izleti, tudi po tri tisoč hudi tod pleše, raja in se udaja veselju. Slani prah, ki se dviga, baje zelo suši grlo, zato steče precej »vodke« in medice. Prarv, nekateri ljubijo tudi tako.
Kraljica Poljakov
Priprosta je zgodba Čenstohovske Gospe: ko go Švedi vdrli v deželo, se je sovražni vojak spozabil in sprožil Devici v obraz puščico. Desno lice je zakrvavelo in od tedaj se poznata na njem dva drobna vreza s strjeno krvjo.
Treba je bilo te žrtve, da je danes obrodil tako velik sad: povsodi je Njena slika in vsakdo Jo nosi v srcu, ob vsaki bolniški postelji je, pravtako, kakor je bila ob strani Poljakov, ko so svoji zemlji tvorili njeno veliko zgodovino.
V kočah »goralov« v Tatrah sem videl Njeno sliko, ravninci so nosili Njene svetinje in v Gdinji grade ogromno pomorsko baziliko, kjer bo kralje-
Va'8ba pa je bilo dano ljudem toliko dobro, so morali biti lc-ti tudi tega vredni in taki, da seme ni padlo na neploden kamen. Poljaki niso zgolj pivci računarji za lasten žep in telovadci z ba-zedčvskkn mopedom, »olovskim tilnikom m prav
tako kot bradlja nerodno miselnostjo, zelo mnogo plemiškega, vznesenega, čuvstvenega in polno fines je v njih.
Kdor je količkaj doživel v življenju, temu ni treba čitati učenih knjig, kar sam razume vse neštete izraze obrazov pri bolnikih, ki so zanesljiv znak za razna stanja njihovega telesa, še bolj pa za dogajanja in nastrojenja v njihovih dušah,
V sanatoriju, kjer smo vršili počitniško prakso, je bila hišna kapelica. Rada sva se s prijateljem ustavljala na koncu hodnika v drugem nadstropju, ko so okrog sedmih zvečer hodile bolnice v kapelico, Kdo neki je moral biti tam, da mu je napravila obisk lepa Zošja, vsa vihrava in rekel bi, umetnega življenja polna, katere princip jc bil: »Zaživimo vsaj še malo, saj itak vemo, kaj nas čakal« In mala Jadviga, ki je kmalu umrla, zakaj je odhajala popolnoma uspokojenega izraza, še lahen nadih ponosa ji je sijal z obraza, ker je I doslej vse hrabro pretrpela. Kdo ji je dal toliko moči, da se je še med prvo in drugo, usodno krvavitvijo vsa vedra norčevala iz nas in nam pripovedovala zgodbice iz liceja? In mlado mamico, kdo jo je potolažil, ko je bila tako žalostna, k?r ji niso dovolili tesno priviti svoje zlatolase hčerkice, temveč so ji pripustili, da jo je gledala in ljubila iz daljave. Ko je prišla iz kapele, je bila kar vsa ! druga in na večer se je vedra igrala s svojim lepim hrtom.
Ta dobrotnica, ki je bolnim delala znosne ure, je bila čenstohovska Gospa. V kapeli je bila njena slika in na večer zlasti je bila prav posebna luč v njej. Trkanje lesenih jagod in rožljanje molkov ob krilih sester, ki so tiho prihajale k večernim molitvam, se je zlivalo s šepetom izsušenih ustnic mladih bolnic, ki so, zavite v bele šale, molile ; pred njeno podobo. Vsa ta simfonija vere se je i pridružila solncti, ki je jemalo svoje zadnje žarke iz obličja Matere Božje in na njih poneslo vroče molitve Kralju za božjo gnado.
Majhne razlike
Medtem ko mi na veliko zborujemo, debatiramo, proglašamo, preklicujemo, denunciramo in
na vsak način hočemo plesati po pisku te ali one miselnosti in končno vsi spehani od borbe, slmjavi od govorov le vržemo krogljico v to ali ono skrinjico, ki se okoristi s tem in zabobna: halo, imamo omldainsko bazo — je na Poljskem skoro malo drugače. Poljski akademik se ne zadovolji le s tremi, štirimi plačanimi litri ali zastonjskim letovanjem kje v kakem domu ob morju. Če se že odloči za koga, se pač ne pusti vleči za nos.
»Kaj takega si pa mi ne moremo privoščiti,« mi boste rekli sedaj. Veste kolegi, krakovski me-dicinci, na primer so si priborili s spretnim ravnanjem dom, v katerem za mal denar dobe res lepo sobo s toplo in mrzlo vodo in centralno kurjavo, lično opremo in vso prehrano. V hiši so velike kopalnice, telovadnica, soba s klavirjem, biljardna soba, velika strokovna knjižnica, ki ima tudi vso važnejšo beletristiko in mnogo časopisov in revij, na vsakem hodniku so male plinske ku-hinjice, kjer si dijaki vare čaj. Celo lično dvorano za ples in druge prireditve imajo. In so pravili, da na ples ne moreš v kratkih hlačah in da je vsak dijak iz višjega semestra kar »partija«. Mi pa lebdimo v mansardah, si navezujemo manšete na vrvico, ko gremo na ples, in sploh zganjamo neko romantiko, ki je tako autohtono kranjska, da ji doslej nismo našli para.
Križ čez nas, če bomo še vedno uvajali stavbe z »se ne da«, »oh, da bi«, »če bi vsaj«, »čas napravi vse«, tako govori naša zajedava geruzija, ki že vleče pokojnino, pa odžira trem, štirim mladini kruh.
Sicer je samozavest in vera v narodovo eks-panzivnosl na Poljskem kar zelo silna. Dva mlada zdravnika, na primer, sta šla stavit tisoč zlotih, da bo čez deset let vsa Vzhodna Prusija poljska. Leteči v tako visokih problemih pa pozabljajo, da jim Židki sesajo moči. V vsaki vasi, v vsakem naselju je trgovinica, -sklep« ji pravijo. Ima jo Židek. Od trnka, preko pluga do ropotuljice, vse dobiš pri njem. Proti postavi toči »vodko«, ki jo le pre-radi zvračajo kmetje. Pa tudi po šilcih se počasi nabere, marsikoga je že spravila vodka na boben. »Ukrenile kaj.« bi jim nasvetovali. »Nič nevarnega,« bi s prezirom odgovorili,
»Židek na Židku sedi, z Židkooj pogaaja,« j«
poljski pregovor. »In pri tem dobro vozi,« bi do* dali k temu.
V	Tatrah
Varšavski medicinci so blizu Zakopanega najeli veliko, leseno kmečko hišo, V njej imajo svoj »oboz« — tabor, kakor pravijo. Imajo kuharico in gospodarja. Sami se pa menjavajo v dežurstvu. Veselje, smeh, petje in humor vladata v taboru. Vsakdo plača dva zlota na dan in imajo počitnice, na katere se lahko vsi z veseljem spominjajo. Tu sem so nas povabili in ostali smo njihovi gostje tri dni.
Dva meseca že nismo videli gora. In sedaj so nas slikovite Tatre kar zbegale. Nikjer nismo imeli miru. Kar v črni obleki in lahkih čevljih smo odšli v gore. Kakor pri nas je bila pot: iste lokave, iste kočice in seniki, isto drevje, isli pašniki z backi. Le pastirji, »gorali« imajo še svojo slikovito nošo: velik okrogel klobuk, s pestrimi barvami vezeno janko in suknene bele hlače s črnimi našivki. Običajne štiri ure hoda na Gevvont smo skrajšali na dve, da smo bili preje sredi gora. Vrhov kar ne morem objektivno opisati. Skozi silhuete strmih Risov sem že gledal naše Dovške Križe, Rdeči Vrhi so mi bili Storžič. Vse naše gore so prišle semkaj, nam naproti, v neredu so se nametale, Julijske, Karavanke, Kamniške kar v en kup. In jezerca, rožice, prav iste kot pri nas, krokarji, skalni jerebi, gož in črni močeradi, vsa ta zverjad nam je vpila: hitro domov, med naše bratce, tam pri vas, ki vas čakajo, tja spadatel
Po »bibki«, lo jc prisrčnem poslovilnem večeru, ki je bila kar cela »biba«, ker se je zavlekla kesno v jutro, saj so nam plesali in peli gorali svoje pristne plese in pesmi, pa še mi smo sukali brhke dekline in nekoliko jc tudi steklo — po tej »bibi« nam je drugo jutro poslednjič vzšlo solnce na Poljskem.
Obzirno dušeni sunki koles udobnega železniškega voza so nam takoj zazibali neprespane glave v prijeten sen, poln lepih spominov in š« lepših pričakovanj, kakršnih ima le mlad človek polno glavo.
V	Zebž.idovicah smo zapustili gostoljubno poljsko z »sulic.
Ljubljana pridobi 2300 hiš
Ijjubljaiia, 2fi. sept.
Navedli smo že nekaj statističnih podatkov, za koliko bo narasla Ljubljana, ko so izpolni ukaz kraljevih namestnikov o inkor-poraeiji okoliških občin in ozemlja. Zanimivo ho tudi številko o hišah. Skupno pridobi Ljubljana s priklopljenimi občinami in vasmi 2307 hiš. Z Vičem pride pod Ljubljano "Ml hiš, z Z«, siško in Dravljami 5K7 hiš, z delom občine Jožice, to je s Stožieami 122 hiš, .s Slapatni iz poljske občine !l hiš, z Mostami K47 hiš, s Štepanjo vasjo 192. Ako odštejemo od dosedanje velikosti Ljubljane južni del, to je nezazidano Barje, ki ima izključno kmetski značaj, potem moremo reči, dn se ie obseg mestne občine podvojil, pridobil jo
prav za prav pa«, k,jor se .sedaj največ zida. Ako računamo, da je ta pas deloma že zazidan, deloma pa ho v najkrajšem času, poleni bo bodoča velika Ljubljana v vsakem nziru predstavljala strnjeno zazidano naselbino ler bo počasi dobivala že značaj velemesta. Potrebno pa bo seveda niuogo skrbi in dela, da sc izvede to, do česa ima pravico vsak mostni del slehernega mesta: to jfe tlakovanje ulic, elektrifikacija, javna razsvetljava, popolna kanalizacija, napeljava vodovoda iu plina itd., v kolikor priključeno občine za to niso že poprej same poskrbele. Tako 11. pr. imajo Moste že dolgo let elektriko. vodovod, javno razsvetljavo in kanalizacijo.
Pri zaprtiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na urazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentice.
KejrlBtriMino od Min. soo. pol. irt nar. /dr. S. br. lf».485 od 25. V. I9S;>.
Trinajsti tat aretiran
Letos so tatovi vse države izlbrali ljubi junaki velesejem za glavno torišče svojega delovanja. Prišli so že za eviharistični kongres, k jer so pač pokradli nekaterim mestnim ljudem denarnice in ure. kmetski ljudje, ki so bolj pazljivi, pa niso trpeli preoibčutne škode Na velesejmu pa je policija izsledila, kakor zntiuo, kar večjo tolpo žeparjev, Skupno jc aretirala kar dvanajst članov ene in iste zagrebške že-parske tol|ie, štirje pa so še ob pravem času ušli, med temi je bila tudi neka deklina, ki je prav spretno izmikala obiskovalcem velesejma denar in blago. Za temi štirimi je policijo izdala tiralico, ker je vedela njihova imena. Enega od teh je sedaj prijela zagrebška policija ter pa prignala v Ljubljano. Je to 25 letni Ljuboinir Gojič iz, /agre.ba. Na ljubljanskem
velesejmu je nekemu trgovcu ukradel med drugim velik kovčeg, v katerem je bilo "H m sukna. Fant jc bil kljub svoji mladosti že
16 krat kaznovan, po večini zaradi tatvin, Ga-jič je torej trinajsti član zagrebške tolpe, manjkajo pa še trije, med temi tudi omenjena deklina. Te pa vne-to išče hrvatska policija in slejkoprej je tudi zanjo pripravljen v Ljubljani paragraf.
© Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi t torek I. oktobra ob I popoldne izlet v Vele-sovo (krasna cerkev, slike Kremser-Scjitnida. Metzingerja, Laycrja, 700 let star kip M B.). Avtmbus na Kongresnem trgu. Zglasiti se jr treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu pri ffrndeckcga mostu in plačali /a voznino 20 Uin do ponedeljka ob 5. Izlet ob ol) vsakem
Mariborske vesti:
Slovesnost železne poroke
Maribor, 20. septembra.
V Slovenskih goricah se bo obhajala v nedeljo laka slovestnost, kakršne so na svetu le redke, v slovenskih deželah pa baje ni vršila že 120 let.
Zakonca Mihael in Ana Verzel od Sv. Duha ria Stari gori pri Sv. Jurju ob Ščavnici bodeta obhajala 65 letnico svojega skupnega zvestega zakonskega življenja. Železni ženin ima 91, nevesta pa 93 let, skupno tedaj 184 let. Obenem bo obhajal ženin svoj 91 rojstni dan, svoj 91 god, z svojo družico pa 65. obletnico poroke. Oba jubilanta, ki sta še čvrsta in zdrava, kakor sc spodobi za prave
slovenske korenine, imata 8 otrok, od katerih je g. Verzel spoštovan in ugleden gostilničar v Mariboru, kjer ima na Slomškovem trgu staroznano gostilno.
Za vso župnijo bo ta slavnosl velik praznik. Hvaležni otroci so svojim staršem oskrbeli dostojno proslavo redkega dogodka. V nedeljo bo ob pol 10 v podružnici Sv. Duha na Stari gori slovesno sv. opravilo, ki ga bo imel duh. svetnik in svetojurski župnik Stuhec Franc, pridigal pa bo celjski gvardijan p. Vladislav. Pri sv. maši bo igrala celokupna vojaška godba 45. pejpolka iz Maribora.
Smrt v gramoznici
Maribor, 26. septembra.
Smrtna nesreča se je pripetila v Zejiovcih v gramozni jami jHJseslnika Franca Trobsla. Omenjeni je dovolil posestniku Petru Stayeiju, da sme nakopati v njegovi gramozni jami pesek, ki ga ho navozil na občinsko cesto. Stayer je najel Ivana Ritzingerja in 17 letnega .ložefa Idiča, da bi mu gramoz nakopala. Ritzinger je kopal gramoz skupaj s sinom posestnika Stayerja, Idič pa je nakopani gramoz odvažal v samokolnlci. Vozil je mimo
navpične, tri metre visoke gramozne stene, ki se je pa v trenutku, ko je zopet peljal mimo, naenkrat vdrla in podsitla Idiča.
Oba tovariša sla ga začela takoj odkopavati tn sta ga res dobila iz zemlje še živega. Takoj so ga z vozom odpeljali k zdravniku v Apače, toda med potjo je Izdihnil. Teža gramoza mu je strla lobanjo in stisnila prsni koš. Nesreča je povzročila v vsem kraju veliko sočutje z ubogo žrtvijo.
I
■vremenu. Vodil bo msgr. Viktor Sleska Prijatelji umetnosti povabljeni.
O Fantovski odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 29 v društvenem domu v Karunovi ul. 14 11. redni sestanek; na programu je važno predavunje. Člane prosimo, da se sestanka udeleže polnoštevilro, vabimo pa ostale prijatelje. Sprejemajo se na tem sestanku tudi novi člani. Odbor
0 Odkritje spominske plošče lani ponesrečenih turistov Kine černičeve in Jožeta jezerska bo 29. t. m. ob II dopoldne pod Brano. Planinci in planinke vabljeni.
0 Uprava Hubert Knilmannove ustanove ho prodajala nu prostovoljni javni dražbi dne 3. oktobra t. 1. ob t) dopoldne naprej in |io potrebi tudi še naslednji dva dni ob istem času razne premičnine iz te zapuščine kakor: spalno, salonsko, jedil-nosobno opravo, preproge, zastorje, okrasne predmete, kuhinjsko opremo in razne gospodarske predmele. Dražba se bo vršila ob zgoraj navedenem času v vili Večna jiot št. I (Kollliiannov gradič). Interesenti si drnžbene predmete lahko ogledajo v dneh t. in 2. oktobra od 9 do 12 dopoldne nn licu mesta. Dražbeni pogoji se bodo sporočili pred pričetkom dražbe vsem navzočim. Po pooblastilu predsedniku: mestni uradni direktor: Jančigaj, s. r.
0 Ponesrečenci. Včeraj jc ljubljanska bolnišnica sprejela tri ponesrečence. 5 letna Kristina ŠušterSIčeVH, posestnikova hčerka iz. Savel} pri Ježici, se je igrala s koso ter sc z, njo močno urezula v desno nogo. — Zn Bežigradom je včeruj zjutraj s svojimi tovariši podiral neko steno 27 letni bosanski delavec IJsar Hezo-vič. Stena pa se je hitro podrla in pokopala pod seboj Hezovičn. /lomilo mil je desno nogo. — V Illeliali nad Moravčami jc ušel po strmem
□	Posledice italijanske mobilizacije bodo čutili v Mariboru najprej avtomobilisti. Bencina namreč zmanjkuje ter ga na primer mestna občina ni mogla dobiti pri dveh največjih bencinskih svetovnih tvrdkah Standard Oil in Shell Comp. Šele neka druga tvrdka ga je imela več cistern na razpolago, pa za 50 para dražje od dosedanje cene. Ves bencin je pokupila Italija za svojo vojsko.
□	Umrli so v Mariboru: Zasebnica Marija Godec, stara 79 let, zasebnik Anton Brglez, star
j 77 let in železniški kontrolor Ferdo ligo, star , 43 let. Naj počivajo v miru I
□	Z doma odšla. Prodajalka v trafiki Kristina ( Poberšnik je odšla od doma neznanokam. Pred odhodom je govorila, da si bo poiskala smrt v Dravi in domači se bojijo, da je grožnjo v resnici iz-
i vršila.
□	Velik vlom v Bresternici, V sredo ponoči so neznanci okradli gostilničarja Brudermana v Bresternici. Prežagali so železne križe na hiši ter odnesli 4500 Din gotovine ter zlato in srebrno uro. Bili so pri delu z rokavicami in daktiloskop ni mogel najti prstnih odtiskov. Sumijo, da sta imela zopet slovita zločinca Pajman in Kopanje prste vmes.
□	Ing. Dolkovski. Poročali smo že na kratko, da je umrl bivši šef delavnic drž. železnic v Mariboru ing. Dolkovski. Naknadno smo prejeli iz delavnice drž .železnic še naslednje podatke: Ing. Dolkovski, ki je bil rodom Nemec, pa se je naučil slovenščine in te r uslužbenci govoril slovensko, je bil upokojen leta 1927. Bil je izredno pra-
I vičen in nepristranski upravnik, vsaka najmanjša I pristranost radi narodnosti ali radi prepričanja podrejenih uradnikov in delavcev mu je bila popolnoma nepoznana. Bil je mož, vzor prave krščanske ! pravičnosti. Splošno znana je bila njegova velika dobrotljlvost. Leta in leta so dobivali revni otroci delavcev v koloniji bogata božična darila, ki jih je daroval ing. Dolkovski. Veliko je bilo pa dobrot, I ki jih je izkazoval, pa je vedel za nje samo on sam, ' Da je imel nasprotnike v vrstah prenapetih šovinistov, to mu more biti samo v čast in dokaz, da je delal pravilno. Kako je bil bivši upravnik delavnic priljubljen, je dokaz veličasten pogreb umr-
bregu voz <il letnemu dninarju Alojziju Tol-stovršniku. Mož je padel pod voz. ki mu je »drobil desno nogo,
0 Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah se vrši dne 29. septembra 1935 nd 8 do 10 na osnovni šoli v Mostah.
Vodstvo.
0 Naknadno vpisovanje v II. iu lil. razred strokovno nadaljevalne šole zn mehansko-teli-nlške obrti v Ljubljani je v nedel jo 29. t. ni. od 9 do II v prostorih osnovne šole lla Ledini. S seboj je prinesti zadn je spričevalo in Din 22.
0 Popravilo glavne pošte. Gluvna pošta je bila zadnja leta v pomanjkljivem stanju. S fasade jc letel omet ua pošalite in zato se je u p rci \ h odločila, da dn fasado popraviti. Obnovljen bo omet in razne štukature ne tem poslopju. Sedaj, ko so napravljeni zidarski odri okoli poslopja, seveda tudi ura več ne deluje, bo pa takoj po popravilu postavljena zopet na svoje staro uicsto.
lega. Njegov način dela naj bi bil v zgled tudi sedanjim upravnikom delavnic in kurilnice drž. železnic. Umrlemu priljubljenemu bivšemu upravniku naj bo ohranjen trajen časten spomin, za vse izkazane dobrote pa naj mu bo Bog pravičen plačniki
□	Smrtonosna kap. Včeraj zjutraj je zadela kap upokojenega strojevodjo gosp. Alojza Anderla. Pokojnik, ki je dočakal starost 62 let, je bil brat znanega radvanjskega gostilničarja Anderla. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje.
□	Na borzi dela delijo klobase, Včerai so imeli brezposelni, ki so prišli na borzo dela, dober dan. Bili so deležni nepričakovanih dobrot — okusnih salam, ki jih je podarila tukajšnja tovarna salam Jullus Crlppa v Slovenski ulici. Na borzo dela so prinesli cele koše klobas, ki so pa hitro izginile, ker se je razvedelo po mestu z bliskovito naglico med brezposelnimi in reveži, kaj se dobi na borzi dela popolnoma zastonj.
□	Osmo lekarno dobi Maribor v kratkem in sicer z rajonom za ineljski del mesta. Meja je določena vzhodno od Aleksandrove in Mlinske ulice. Konkurs traja do 10. oktobra. Za to lekarno je izredno zanimanje ter je že sedaj nad 20 interesentov, ki 8e potegujejo za koncesijo.
□	Z avtokarem v Monakovo. 470 Din bo stala vožnja za petdnevni izlet z avtokarom iz Maribora v Monakovo na znameniti »Oktobertest«. Na potovanju bodo imeli izletniki priložnost ogledati si vse lepoie Salzkammerguta, Solnograda, bavarskih jezer, izlet prireja »Putnik« v Mariboru, kjer se sprejemajo prijave do 31. septembra.
□	Veliko dobrodelno tombolo priredi v nedeljo doe 6. oktobra ob 14 Krščanska ženska zveza v Mariboru na letnem športnem prostoru Maratona, Livada — pred starim mestnim jjokopali-ščem. Oglejte si razstavo tombolskih dobitkov, ki bo od 27. septembra do 6. oktobra"V bivši trgovini Berdajs v gradu. Ker jc ves čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene ter za postavitev »Doma revežev«, je pričakovati, da bo odziv občinstva velik. Vsaka tombolska tablica stane 2.50 Din.
□	Odplačevanje gledališkega abonmaja je olajšano s tem, da se vrši v sedmih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki, da jih zmore vsakdo. Zanimivo je, da se uradništvo najbolj zaveda kulturne potrebe gledališča ter se kljub hudim udarcem živahno abonira, dočim je. odziv med svobodnimi poklici malenkosten. Javite se za gledališke abo-nente,
□	Prvenstvo srednješolcev v lahki atletiki se bo vršilo dne 5. irt 6. oktobra na igrišču SK Železničarja. Sodelovale bodo vse -mariborske srednje
šole.
□	Z vagona padel. V ielezniški delavnici se je ponesrečil ključavničar Mihael Pači. Pregledoval je streho vagona, pri tem pa zdrknil in omahnil z. višine. Pri padcu se je zataknil za neko kljuko, ki se mu je globoko zarila v meso, da je na njej obvisel v zraku. Tovariši so ga rešili, reševalci pa so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Začetek dramske šole, ki jo vodi glavni režiser J. Kovič, bo v nedeljo 29. t. m. ob 10 dopoldne na odru Narodnega gledališča, kjer se sprejemajo še nove prijave, Teoretični pouk se bo vršil v dvorani, praktični pa vselej na odru. Tč. dramska šola ni istovetna z »igralskim studiom-< v Koroščevi 7.
KnHtnrn* obzornik
Scoviile: Za Inhinim smaragdom
Poslovenil P. Holeček, — Mohorjeva knjižnica, zv. 76. Str. 207.
Pisatelj Scoviile ml. nam je znan že po fikavt-ski povesti »V samotah pragozda., ki jo je pred leti izdala pravtako Mohorjeva družba, ter je našim dečkom izredno ugajala, Povest »Za Inkovim smaragdom- je pravzaprav nadaljevanje te povesti. Tudi v njej je glavni motiv življenje ameriških pragozdov, ki pa je ujeto v rahlo zunanjo zgodbo. Prof. Sivec, ki je znan prirodoslovni strokovnjak, se je namenil na lov za kačami-grmovkami, obenem pa je povezal odpravo za iskanjem zakladov starega rodu Inkov, ki so pred davnimi tisočletji vladali v pokrajini sredi pragozdov. Za to drugo odpravo je pridobil bogataša Dovgana, ki je ekspe-dicijo denarno podprl, obenem pa profesorju za spremstvo določil »tarega iskalca zlata Tomaža, dva skavta Vičeta in Roka, katerim sta se pridružila še zamorec Hen in Indijanec Pinto. Ta drul-ba se napravi proti veletoku Amazonki k jezeru F.ldorado ter popotoma doživlja razne prigode, popolnoma v slogu naše slikanice Tinček in Tonček«. Na Vsakem koraku srečujejo najrazličnejše plazivce. vse vrste kač, kirščarjev, netopirjev, pragozdnih ptic, orglavčkov, pajkov, letečih rib, Romov, pum, krokodilov, mravelj in mravljinčarjev itd. itd. Seznanimo se r. najrazličnejšimi tropskim rastlinstvom ter vidimo, da vse, kaT nam dajejo tovarne, divjaki v pragozdu dobe v sami naravi. Prav ta opis džungel ter razlaga jjrirodopka daje tej »IndljftnerieU pravo vrednost in zanimivost ler mik. Zunanji okvir je namreč strašno preprost in šablonski, dogodki zelo nanizani In maloverjetni, grozni kot včasih samo še pri Karlu Mayu, toda tlf»!«t*e in rastlinstvo V* i* »upkMnn tako UJŠ-
zito in mično, da se človek mimogrede nauči favne in flore pragozda. Prevod teh prirodoslovnih izrazov je treba posebej pohvaliti. Razume se. da ne manjka brodolomov, življenjskih nevarnosti na vsakem koraku, visečih mostov ter — Ijudožrc.ev. Vsem tem nevarnostim je odprava po čudežni sreči e.šla ter dosegla v vsem svoj cilj: ujela je na naj-groznejši način kačo-grmovko, s katero je bil poplačan prof. Sivec. tet iz jezera rešila Inkov sma-| ragd. ki ga jc dobil Dovgan. Knjiga je naravnost
I namenjena našim skavtom, oz. gozdovnikom, propagirajoč življenje v naravi ter borbo z naravnimi silami. Branje je kot nalašč za dečke, da jim bistri fantazijo in — uči prirodopisa. Pa tudi odraslim bo prijeten oddih. Saj vidimo, kako privlači podobna snov v »Tinčku in Tončku«. Tudi »Za Inkovim smaragdom, je bogato in izrazito ilustriral Dore Klemenčič.	td.
Dr. Malha Širne c: Zdravstveni nasveli za družino in dom
Mohorjeva knjižnica zv. 78. Str. 140 Zdravstvena svetnica dr. Malici Šimcc ie svoj čas te nasvete priobčevala v Mladiki in so imeli obilo bralcev, zlasti med kmečkim ljudstvom. Dobro je zato. da so izšli v ponatisu v posebni knjižici ter so tako pristopni vsakemu. Poljudno in preprosto je zdravnica opisala v začetku človeško telo na splošno, nato pa vsak ud in del posebej. Pri okostju omenja njegove bolezni, neravno držo, plosko nogo itd., rta. kar preide k mišičevju, dihalnim organom in prehrani. Dlje se zadržuje pri srcu in krvnem obtoku ter pri organih življenja, kakor ona lepo imenuje spolne orgnne ter na lep ; tn prejjrost način poda razlago njih funkcij, Na-j dalje opiše še čutila in kožo ter je tako podala I v kratkem vso somatoloitljo. V zaključnih poglavjih daje navodila za našo domačo higljeno, kako jc treha nositi obleko, kakšno naj ho slanovanjc ter I kako ie treba delati z bolnikom. Za nameček da
še pregled tistih zdravil, ki ne bi smela manjkati v nobeni naši družini kot domača lekarna. Tako nam na kratkih straneh in v zgoščenih sestavkih da dr. Šimecova vse, kar moramo najnujnejše vedeti o našem telesu in njega negi ter zdravstvenih zahtevah pri skupnem življenju. Knjiga bo gotovo našla svoj cilj in svoje hvaležne bralce, td. ★
Iz madžarske kulture. Najuglednejši madžarski katoliški lirik Mčcs Ladislav jc ob zadnjem književnem lednu izdal izbor svojih pesmi. O ugledu pesnika-duhovnika priča to, da ga liberalni listi stalno vabijo k sodelovanju. — Levičarstvo se izraža tudi med madžarskimi lingvisti: ti imajo lastno revijo Magyar Nyclvor, dočim imajo desničarji starejšo Magyar Nbelv. — Katoliški književniki, organizirani v društvu »Pamany Pčler«, so izvedli pri svojih revijah uspešno svetovno reformo, -Vigilia« in »Elct sta najvidnejša predstavnika njih revij. ... Antologijo ruske proze je izdal pesnik lllčs Gyula, najboljši predstavnik socialistično usmerjene poezije,
Nov mednarodni jezik. Dr. P. Mitrovič, profesor Trgovačke akademije v Sarajevu, je izdal v samozaložbi osnovo z.a nov mednarodni jezik, nekak nov esperanto, ki ga je imenoval Juter-n asi on al Knjižica obsega 46 strani. V uvodu razloži pisatelj najprej potreho mednarodnega jezika sploh ter svojo zamisel in lo v srbsko-hrval-skem ter francoskem jeziku Slovnico jc zelo poenostavil, tnko da Sc — po njegovem — v par urah lahko človek toliko nančl, da sc z zalogo 1000 besedi lahko o vsem pogovori. Pisatelj pripušča jeziku tudi nadaljnji koinpllcirancjši razvoj. Kakor tudi je taka stvar hovega mednarodnega jezika ob razširjenosti csperanta precej tvegana, vendar je la Mitrovičev poizkus zanimiv kol prvi tak jugoslovanski in mnrdp. cclo slovanski poizkus. Zanimiv jc tudi zalo, ker ne operira samo z romanskimi in germanskimi (angleškimi) jezikovnimi takoni, tem-
več tudi slovanskimi. V koliko pa je ta novi jezikovni sestav uspel, bo pokazala bodočnost, v kateri se bo pokazala praktična vporaba. Od te je odvisno vse, 0 sestavu lake slovnice kot jezikovnega pojava pa sc nc- moremo spuščali. Dobro bi hiio, da kdo ta poizkus oceni v primerjavi z espe-rantom.
Jugoslovenska akademija v Zagrebu je izdala »Popis publikacija jugoslavenskc Akademije znanosti i umjetnosti 1867—1935« (str. 123). Iz tega popisa je razvidno, da je dozdaj izšlo 252 letnikov »Rada«, 37 letnikov časopisa »Starine«, 12 knjig »Gradje«, 90 knjig »Zbornika za narodni život i običaje Južnih Slavena«, 19 zvezkov »Prirodoslovnih istraživanja«, 5 zv. Acta adriatica, 47 zv. »Ljc-topisa«, 35 zv. »Starih pisaca hrvatskih«, 43 zv. Monumenla spectantia historiam Slavorum meri-dlonaliiim, U zv, Monumenta historico-juridica, 15 zv. Diplomaličkoga zbornika, 1 zv. Zbornika jugosl. pučkih popjevaka, 6 knjig Bulletina, 28 zv. IzvjcSča mat. prirod. razreda, 49 zv, velikega Slovarja, 10 zv. Prinosa, 1 knjigo zoološkega slovarja, 31 posebnih knjig ter še več posebnih odtisov in različnih izdaj ter opisov Strossmajerjeve galerije, albumov in razglednic. — Iz takega pregleda je razvidno ogromno delo Akademije ter njen pravi pomen za vsak narod. Kdaj bomo prišli mi do svoje Akademije?!
»Mali Vestnih« je začela izdajati »Zdravstvena zadruga v Ponikvah pri Dobrepoljah« in ima namen propagirati ustanavljanje zdravstvenih zadrug po Sloveniji po zgledu prve take zadruge v Ponikvah, katere otvoritev bo to nedeljo. V te) številki jfe orisan [»men takih zadrug. Te misli moramo samo pozdraviti, čc so pa izvedljive, bo pokazala bodočnost. Za zdaj opozarjamo na ta načrt vse narodne zadružnike. — Isto izdajateljstvo izdaja tudi list Prijatelj bolnikov«, s jjodnaslovom »list za bolne in zdrave, sploh za vse, ki hočejo lajšali trpečemu človeštvu dušno in telesno gorje. V zactnii številki piie J. Kal a«, dr. Derganc i. dr.
Frančiškanski kongres v Zagreba
Frančiškanski general v Jugoslaviji
Dne 25 t m. se je pričel v Zagrebu kongres frančiškanskega reda, ki so se gu udeležili mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki, med drugimi tudi general vsega frančiškanskega reda na svetu Leonardo Mario Bello. Kongres je v bivši hrvatski zbornici (sabor) otvoril z molitvijo, »Zdrava Marija« zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Molitev je bila zato izbrana, ker frančiškani posebno slave dogmo Brezmadežnega spočetja Marijinega.
Poleg nadškofa dr. Bauorja in generala Bella so se kongresa udeležili med drugimi tudi banjaluški škof o. Garič, pomožni zagrebški Škof Salis Saewis, provincijal o. Harapin, zagrebški župan g. Tflrber, rektor vseučilišča Hondl ter drugi. Po raznih govorih je v latinščini govoril tudi general Leonardo Maria Bello, ki je izjavil, da prihaja na kongres po odločbi sv. očeta. Sporočil je pozdrave sv. očeta ter izrekel njegov blagoslov. Na kongresu so bila nato razna predavanja, zlasti je bilo važno predavanje dr. Witomirja Jeli-ciča, prof. na mednarodnem frančiškanskem vseučilišču v Rimu: »Naša teološko-filozofska učiteljišča po najnovejših cerkv. odredbah.
Te dni Be je frančiškanski general Leonardo M. Bello mudil tudi v Bosni in Hercegovini. Visoki cerkveni dostojanstvenik je sprejel v frančiškanskem samostanu v Visokem dopisnika »Slovenca«, kateremu je ljubeznivo dal naslednjo izjavo o svojih vtisih na potu skozi Dalmacijo, Bosno in Hercegovino.
»Kako ste, prečastiti, zadovoljni s potovanjem skozi naše kraje?«
»Nenavadno sem ginjen radi pozornosti, katero mi je v vsakem kraju, kamor sem prišel, izkazal narod teh krajev. Povsod mi je bil prirejen pravi triumfalni sprejem, povsod so želeli od mene kakšno besedo; povsod so
želeli poljubiti mojo roko, ali mojo obleko, ali priti na katerikoli način v stik z mano. Z narodom so sodelovali tudi predstavniki cerkvene in civilne oblasti, katerim ob tej priliki izražam svojo posebno hvaležnost.«
»Ali ste spoznali, da katoliško ljudstvo Dalmacijo, Hercegovine in Bosno posebno ljubi frančiškane? Kakšni so Vaši vtisi o tem?«
Frančiškani so po svojem imenu in po svoji ustanovi manjši bratje »Fratres Mi-nores«, kar prav za prav pomeni, da so iz ljudstva, da prihajajo iz naroda in da morajo delati za narod, za najmanjše. Zato som povsod, kamor sem prišel — lani setn bil v Palestini, Egiptu, Franciji, Nemčiji in Holandiji — opazil, da povsod ljudstvo zelo spoštuje in ljubi frančiškane. Toda tako vdanosti in ljubezni do frančiškanov, kakor je v teb krajih, še nisem opazil. Jasno mi je bilo na prvi pogled, da je zgodovina frančiškanov i v teh krajih zvezana z zgodovino naroda in i da so frančiškani v najtežjih dnevih pretek-i losti stali z narodom kot oden glavnih zgo-j dovinskih činiteljev, in sicer bolj kakor v I kateremkoli drugem narodu. Prav zato, ker so vodno znali biti v pravem smislu »Fratres Minores« — mali bratje, ker so znali vdano, delati inala in velika dejanja za ljudstvo, dela, ki ostanejo globoko v hvaležnem in vdanem srcu naroda, čeprav so o njih no piše vedno v knjigah.«
»Kaj vam je najbolj padlo v oči pri Hrvatih katolikih v krajih, skozi katere ste šli?«
»Posebno sem opazil, kako živo in občuteno bije srce naroda za svojo narodnost in pa veliko spoštovanje, pravi zanos za vrhovnega poglavarja katoliško cerkve sv. očeta papeža, kor sc vsi zavedajo tako iz svoje preteklosti in sedanjosti, kaj pomeni uživati do; broto pripadnosti veliki katoliški Cerkvi, ki jo neustrašeno in avtoritativno skozi stoletja vodijo nasledniki sv. Petra. Pri svojem sprejemu sem neprestno slišal frenotične vzklike: »Živel sv. oče, živel papež!« — V tem se iz-Kaznjo nenavadna intimnost in družinskost med narodom in duhovščino v splošnem, nižjega ljudstva in malih bratov pa posebej. Pn tudi v medsebojnem občevanju ni mogoče opaziti nobene prisiljenosti ali zadrege. Ves narod so čuti kakor ena družina. To je nekaj nenavadnega, česar drugje ni videti.«
»Ali se nameravate dalje časa zadržati _v Zagrebu? Kakšen je cilj Vašega potovanja tja?«
»Grem tja, da so boljše spoznam z učenimi predstavniki velike frančiškanske družine ter da ua temelju znanstvenih roforatov bolje spoznamo in bolj vzljubimo velikega frančiškanskega misleca srodnjoga veka bi. Ivana Duns Scota, ki je zares živel v srednjem veku in ni samo razumel ter pojasnil vse srednjeveške misli, temveč je prvi pokazal ua razvoj ljudske misli v stoletjih, ki so sledila. Frančiškansko delo in frančiškanska znanost, kakor vsaka druga, temeljita na skupnosti, čvrsto utrjeni resnici univerzalnega značaja. Da se te resnice bolje spoznajo v svojem pomenu in v svojem obsegu, kakor tudi po svoji uporabi, so zato šole od najnižjih do najvišjih, kakor tudi znanstvene ustanove in kongresi, kot je ta, ki mu bom i od 25. do 29. t. m. predsedoval v slavni hrvatski zbornici v Zagrebu.« — R.
Prav vse mu je pogorelo
Kamnik, 26. septembra.
V vasi Gozd nad Kamnikom, kjer so smučarjem znani krasni smu&ki tereni, je včeraj okrog 11 dopoldne izbruhnil ogenj, ki bi bil kmalu usoden za celo skupino hiš in gospodarskih poslopij. Goreti je pričelo pri posestniku Antonu Osolniku v hiši M. 6. Gospodar je pustil doma v veži ogenj pod svinjskim kotlom in odšel z ostalimi na njivo kopal krompir. Ogenj pa se je pod kotlom preveč razgorel in najbrž je nekoliko pripomogla tudi ostra sapa, ki piha po 700 metrov visoki planoti, da ie iskra preskočila na razgreto tramovje staTe in lesene veže. Ogenj se je hitro razširil in domači so ga opazili šele, ko je plamen objel streho. Ko so prihiteli z njive domov, so bili že na mestu sosedje, da rešijo, kar se da. Vendar pa je bilo vse zastonj. Iz hiše so mogli v zadnjem trenotku reSiti samo 4 mesece starega otroka, ki je spal
v zibeli. Hiša in v njej vse imetje in premoženje pa je pogorelo. Ogenj je objel tudi poleg hiše stoječa svinjak in kaščo, v kateri so bili vsi letošnji pridelki in ki so vsi pogoreli, tako da posestniku Osolniku ni ostalo prav niti obleka niti hrana za prihodnji dan.
Družino posestnika Osolnika -je s požarom zadel hud udarec in jo pahnil v največjo bedo in pomanjkanje ravno pred nastopom zime. Posestnik Osolnik ima 9 otrok v starosti 4 mesece do 12 let in je nujno potreben pomoči. Zavarovan je bil samo za 5000 Din. Požar bi bil kmalu usoden za več sosednjih hiš, ki stoje prav blizu in so skoro vse krite s slamo. Le čuječnosti ljudi, ki so bili v pripravljenosti in pogasili vsako iskro, ki je padla na hiše, se je zahvaliti, da ogenj ni zavzel večjega obsega.
Meščanska šota v Zagorju
Zagorje, 26 septembra.
Zagorski rudarski revir, kjer jc na osnovnih šolah nad 1300 šolskih otrok, ki se rekru-tirajo po večini iz rudarskih rodbin in jim ni mogoče doseči kake višje strokovne izobrazbe, je bil res potreben meščanske šole. Akcija za ustanovitev take šole jc sedaj uspela, šola bo odprta že prihodnje šolsko leto ter bo nameščena v topliški osnovni šoli, kjer se bodo ukinila štiri družinska stanovanja za učitelje in ee bodo tudi sedaj preveliki razredi primerno preuredili z vmesnimi stenami, tako da bo potem na razpolago 14 učilnic. To bo samo za tri leta provizorij. Sčasom pa bodo topliško šolo še dvignili za eno nadstropje. Stroški za preureditev bodo znašali okoli 50.000 Dim.
Posebna komisija si je včeraj ogledala vse v zagorskem revirju sc nahajajoče osnovne šole, tako v Zagorju, dalje izolirnico, topliško osnovno šolo ter ekspozituri na Lokah m Dlakah. Komisija jc sklenila, da se šola namesti v topliški osnovni šolL
Uboj v Trbojah
Žalosten dogodek sc je 24. t. m. ob ll ponoči zgodil v Trbojah. Ko se je v tem času vozil s kolesom domov v Vogle 21 letni Cilarjev fant, Ivan Bizjak, ki je šival pri svojem bralu v Trbojah, sla ga napadla dva neznana fanta, katera sta oprezovala pod oknom nekega dekleta. Eden izmed obeli mu je prerezal žilo na vratu, na kar sta ga umirajočega vrgla za plot. kjer je umrl. Radi šun-dra je prihitet blizu še drugi fant. n tudi tega sta neznanca oklala, nalo pa izginila. Bizjakov brat je prihitel po svojega mrtvega brata in gn prepeljal domov, odkoder pa so ga prenesli v mrtvašnico v Šenčur. Orožniki so drugi dan prijeli dva fanta iz Mavčič, Filipa Bohinca in Jožela Jeraja ter ju prignali v zapore kranjskega sodišča. V sredo je bila sodna obdukcija ubitega Bizjaka.
Skok v Savo
Medvode, 26. septembra.
Mnogi ljudje, ki so se nahajali v bližini železniškega mostu čez Savo, so bili priča groznemu prizoru Okoli 16.45 je privozil na most starejši, kmečko praznično oblečen človek. Kolo je naslonil na železno ograjo, sam pa se je zagnal čez njo v hladne in deroče valove Savo z. vzklikom: »Nikdar več! Z Bogom!« Ljudje so hiteli k bregu. Videli so, kako se je utopljenec parkrat pojavil na vodili gladini, potem pa je popolnoma izginil. Na mostu je poleg kolesa pustil tudi dolg suknjič. Pustil jc dva listka. Na prvem jo bilo zapisano: »Najiskreneje prosim. da bi, kdor dobi ta listek, poslal kolo Štu-cinu Petru v Stožice pri Ljubljani N jegovo jc.« Podpisali jo bil Petcrnclj Josip, Selca. V suknjiču so našli še drug listek, na katerem je bil napisan naslov; Gospod Petcrnclj Josip, posestnik in član občinske uprave, Scle. nad škofjo Loko 67. Prvi jc videl neznanega človeka kako je skočil v vodn, tovarniški delavci \ u I rutin Skal j. Orožniki so so obrnili na orožniško postajo v Selški dolini, da ligotove. ali jo mogoče Petrrnelj odšel z doma. Utopljenca Si niso našli.
Ptuj
Sestanek obrtništva ob priliki kmetijsko-obi tne razstave v Ptuju. Kakor znano potom okrožnic, katere je razposlal na inicijativo tukajšnjih obrtniških združenj razstavni odbor vsem organizacijam obrtništva in zadrugam, se vrši dne 29. septembra ob priliki razstave obrtniški dan v Ptuju. Prijateljski sestanek obrtništva je ob 9 v Narodnem domu, nalo ogled razstave, muzeja in drugih ptujskih znamenitosti. Za popoldne so nameravani Izleti v bližnje vinorodne Haloze in Slovenske gorice. Kdor še ni bil v Ptuju, ima ravno v leh dneh priliko priti v srce »Kikamke dežele« in poslušati po naših goricah večno lepo pesem klopotcev in
_. Čričkov. Vabimo radi ugodnih zvez, da sc po-
služite tc prilike in »e odzovete vabilu naših obrtnikov ter posetite v dneb razstave nas Ptuj in njegovo divno okolico.
Koledar
Petek, 27. soptemhra: Kozma in Damijan, mnoenca. Mlaj ob 18.24. ilerschol napoveduje lepo vreme.
Novi ({robovi
+ M. N. Jasinski. Profesor Mihail Nikitič Jasinski je bil rojen I. 1862 na jugu Rusije. Od 1. 1893 dalje je jiredavnl zgodovino ruske ga prava na univerzi sv. Vladimirja v Kijevu, kjer je provzel stolico svojega učitelja, M. F. Vladimirskega-Budanova. Od 1. PJ12. do 1917. je bil prorektor kijevske univerzo. Rajni se je posvetil študiju zgodovine ruskega prava v zvezi z litvanskim pravom iu s pravom južnih Slovanov. Veliko znanstveno vrednost ima njegova monografija o litvan-skom tribunalu (1901). L. 1920 je bil profesor Jasinski jiovahljen, predavati zgodovino prava južnih Slovanov na univerzi Kralja Aleksandra 1 v Ljubljani. To stolico je zavzemal do 1. 1929. Razen tega je predaval od 1. 1931 do 19,34, na povabilo fakultete, isto vedo kot honorarni profesor. Za časa bivanja v Ljublja ni jo jirof. Jasinski napisal razpravi o Ka-stavskem in Veprinačkem statutu ter celo vrsto drugih pravno-zgodovinskib del. Do 1. 193.5 .ie bil rajni jirof. M. N. Jasinski pred-sednik ruske kolonijo v Ljubljani. Dne 25. t. ni. je smrt končala njegovo plodovito delo. Umrl jo v Nišu, kjer jo bil 26. t. in. pokopan. Parastos bo v nedeljo 29. t. m. oli 11 v Ljubljani.
Ostale vesli
—	V ljubljanskem bogoslovnem semenišču ho
začetek šolskega lela 9. oktobra. Ta dan naj pridejo bogoslovci v semenišče do 18, za vpis na univerzi pn naj poskrbe žo prej.
—	5. semester nn ljubljanski medicinski fakul teli. Tovariše, ki pridejo sedaj v 5. semester, opozarjamo, da jim ni treba hodili na druge univerze, ker bomo imeli letos v Ljubljani vsa potrebna predavanja. Podrobnejše informacije daje Društvo medicincev. — Tajnik.
—	Nu Sveto Goro pri Gorici bo zadnje letošnje romanje z avtobusi 7. oktobra. Fotografijo, točen naslov, ime očeta, poklic, rojstne podatke in 125 Din je treba posli-ti do I. oktobra na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana. Šontpotrska vojašnica.
Razstava jabolk v Ljubljani. Razstavni odbor, ki ga tvorijo višji kletarski nadzornik v |Hik. Gombač, sadjarski nadzornik Ivan Štrekelj. ravnatelj nieslne vrtnarije Anion Lup in sadjarski referent pri banski upravi Anton Hego, je ua torkovi seji sklenil, da se 23. in 21. oktobra priredi v Ljubljani velika banovinska pomoloSka razstava, na kateri bodo zastopani jh> svojem sadju vsi okraji Slovenije, kmetijske šole, banovinske drevesnice in banovinsko veleposestvo na Ponivičah. Kje bo razstava. še ni določeno. Odbor se bo obrnil na mestno občino, da da na razpolago prostore v sedanjem mestnem muzeju v nekdanji Auerspergovi palači ali pa Jakopičev |>aviljon. Razstava bo sistematično urejena ter bo podajala pregledno in nazorno sliko o napredku našega sadjarstva. Zbrani bodo tudi zanimivi statistični podatki.
—	Prešernova koča na Stolu bo odprta do vključno 6. oktobra t. 1. Planinci, poselite najvišji vrh Karavank v lepih jesenskih dnevih!
—	Koča na Uršlji gori se zaj>re 29. septembra. I)o. 22. oktobra bo odprla samo ob sobotah in nedeljah. Pozneje ključ pri podružnici SPI) Slovenj-gradee na razpolago
—	Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjavo za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice: Sadje v gospodinjstvu, ki jo je priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici kratek navod. kako ji je ravnati s sadjem, kako sadje vkuhavamo, kako sušimo, izdelki iz sadja — mezge, marmelade, sadni sir, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadni kis ild. Dalje o ltonservira-nju povrtnine (zelenjad!) v kisu in slanici, konser-viranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah, ter sušenje zelenjadi ild. Knjiga bo najboljši svetovalec vsaki gospodinji jvri takih dolih. Obsega 100 strani, nad 00 slik med besedilom in več barvastih label in slane broš. 24 Din, vez. 32 Din. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna r Ljubljani. Knjižica ho našim gospodinjam in gospodinjskemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje in konserviranje, knjižico loplo priporočamo.
Dobro jutro --------- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — šiška
—	Motnje v želodcu in črovesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznosl, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefovc grenčice.
—	Izlet v Miinchen na oktobrsko razstavo
organizira Putnik v Ljubljani v času od 2. do 6. oktobra. Cena tega petdnevnega izletu, t. j. železniška vožnja in vsa oskrba, je v 111. r. Din 975.—, v 11. r. Din (465.—. Prijave do 28. t. m.
—	Posvetovalnico /,a pranje finih oblačil
je ustanovila tvrdka Sehicnt na Mestnem trgu št. 25 nasproti rotovža. V tej posvetovalnici, ki je neka vrsta |>oslovnlnic za nego finih svilenih in volnenih stvari, dobi vsakdo potrebno navodilo, knko se z njimi ravna. Ako ima katera gospodinja kakšno obleko iz svilo alt volne, pa nc ve, kako Iti isto oprala, jo lahko prinese v posvetovalnico, kjer jo bo pod strokovnim nadzorstvom zastonj oprala m zlikala.
—	Perite sumi svilene in volnene obleke! Pred nekaj dnevi je ustanovila tvrdka Sehicht na Mestnem trgu št. 25. nasproti rotovža Radion posvetovalnico, v kateri se vrši|o brezplačno poskusna pranja ter so dajejo navodila, kako se pere posamezne vrste svile, volne in ostalega perila. Namen to posvetovalnice je. da se go-sjiodinje pouče, kako bodo v bodočo same doma oprale svojo občutljivo perilo, ?.o takoj prvi dan so pokazale naše Ljubljančanke za to posvetovalnico veliko zanimanje. Vsaka gospodinjil. ki si no upa oprali sama doma svoje svileno obleke, jumperjo ali slično, opere lahko te stvari zastonj pod nadzorstvom ženskega osebja v tej posvetovalnici, lam stoje na raz-
i polago tudi likulniki. lako da si lahko vse te ■ stvari takoj tudi /lika. /daj. ko so lahke jiolot-ne obleke hitro u mu žejo, bo tu posvetovalnica ^ zelo koristna.
I
OPERA Začetek ob 20.
SoJ»atn srnif»ml»r;i: Maln Finn/mj/n. Lr.von. U!uho<ko ■41U&U« ooue txl So Dtu u*v<vdaL
KM M a
H JU SH PBIST&IO
vo ZRNMm Kjavo
ZAJAMČENO KOFEINA P10STU
Celje
et Nekoliko zagoneten razplet cinkarnl-škega štrajka. šlrnjk v celjski ( iiikarnj traja dalje. Kakor smo žo poročali, so so v sredo popoldne vršila pogajanja med /aslojiniki podjetja in zastopniki delavstvu Poleg teli faktur jev so se udeleževali pogajanj tudi rudarski glavar g. ing. Močnik, ravnulelj Delavsko zbornice g. Kopač in /a drugo rildursko skupino g. Pllberšek. Pogujiinja so trajala do približno 5 popoldne. Med obema strankama jc prišlo do sporazuma, po katerem sprejme jiodjetje vse delavstvo nazaj v delo, 11111 plača prvi obrok božičnice takoj, drugega jia o božiču. Delavstvu jo bil stavljen termin, dn so mora do 12 v četrtek vrniti na delo, sicer nima podjetje do njega več nobenih obvez. Včeraj ob 9 dopol-dne so bili delavstvu oficijelno objavljeni sklopi pogajanj, katere so |>olog zastopnikov |>od-jotja jKidpisali tudi delavski zaupniki Delnv-stvu je rezultate pogajanj objavil g. I.cskov-šok. Tudi sedaj jo delavstvo odklonilo mod obema strankama sprejele pogoje in odločilo, da ostane še naprej v stavki. Delavstvo je tudi poleni ostulo šo nadalje v tovarni ler vlada med njim popoten red in disciplina. Mnlo čudno se vidi pri vsem tem to, da delavstvo odklanja sklepe, ki so jih v njegovem imenu napravili od njega izvoljeni in edini zakoniti delavski zaupniki.
m Spominska sv. maša /u /rtvo avtomobilske katastrofo v l ovcu dne 50. septembra 1954, g. Jerneja Vengusta in tovariše bo v nedeljo, dno 29. septembra ob 8. uri zjutraj v opatijski cerkvi
/S Člani Katoliškega prosvetnega društva v Celju i/. Lokrovca bodo v nedeljo oh pol 4 popoldne uprizorili pri g. Jezerniku v Lokrov-cu igro Cvetko Golnr: »Dve nevesti«.
et Trgovska šola v Celju dobi šc ono pn-ralelko. Ministrstvo za trgovino iu industrijo je dovolilo, da so odpre na dr/ trgovski šoli v Celju tudi za I. razred pnnilolkn.
ISa^zncmila
Liubliana
1 Močno služba Imajo lekarni>: mr. I.mutek, Kottljtv va c. 1: mr. Uahovec, Kongresni trg 12 in inr. Komet nT, VA6.
Drugi brali
Oplotntea. Katoliško prosvetno drn&l.vo v Oplot-niči bo pričelo orali prosvetno ledino dne 28. 1. ni. Ob t«| priliki bo priredilo zanimivo Snloigro petdeonnko •Bjaha vest.. Po igri ie nn sporedu prosta mhnvn z lepimi pevskimi toikaml. Vse prijatelje knloltske nm svelo vabimo, dn gredo v nndeljo iKipoblnu v npt.it-ntoo, da pokažejo vrli katoliAki mladini okrog Oplot-niče in f:iulrn.mil svoje hotenj«. Naprošn.io so predvsem konjiški fiintje in .Ieklcln, dn se otvoritve prosvetna trdnjave nn v7.n07.tu zelenegn Pohorja irolovo ln v fVastmem številu udeleže
Braslovte. Katoliško prosvetno društvo v ura »lovfnh uprizori v nedeljo » .septcinbrn popoldne v Drnfitvenmn itomn Finižgnrjevo igro »Niitn kri.. Vljudno vabljoivil
Jrtrnirp. Ohuinski odbor »deuegn krtin na -1 nleab bo priredil lutnSllJn Jesen holfllftarsh! tu/n] v bolnici Bratov,ske Nkladnice. Moftkl in f.ensVu. Vi bi obiskovali ta teflul, nn.l se JnviJn pri upravitelju narodne Sole nn Jesenicah. Tof-jiJ Ui tra.inl Iri mesne* po dve url nu tedon. Obisk l o' a.i a bo broflplačon. —
Radio
Programi Radio Liubliana!
Petek, 17. septembra: 10.0(1 Nnšn voJnSke godb« igrajo na ptoSfnh 12.45 Vreme, i*>roeila 19.1111 Cas, obvestila 13.18 Slovenska limetlui posom h>loVe) 11.00 Vreme, I10r7.11 IR.nfl Zuimkn ll rn: Paradižniki Iga. Vita Krnighnrjav«) lB.ai Zbor prnSkth u.Mlelb-v na ploš ah IS.40 Delavska ura: Nofle delavsko vprn«nn)e (Smermi Rudolf) 10 011 Cas, vreme, poroiMIn. spored, obvestila 10.ui Nac. nrn: Plitviokn Jezera (St. Vlnnver 11 nol-grnilal 20,0(1 Prenos |7. Zagreba 22.00 Cn«. vrmne. poro. Clln, spored 22.15 '/m pbv« In krnlnk i\iih (pren.m ln no bol IM tka). Konc, oh 241.
DrugI programi t
Prtett 17. septembra: Belfirart: 20.(1(1 Zagreb 22.10 Mendolinolinovo skladbo — '/.aoreh: 20.11(1 lvlnv. koncert 20.»> Komorna glnslui 21 ..KI 7,agrcli»kl mndriga-ll«ti 32 15 Plesu« glnslui — l>nn<ij: 17.:«l Koncinl.nn ura 10 .*! Puritanci, opera lletllni 22.31 Ilva klnv.ir.la 2:1.15 Komorna glasim IluttimpeHa: lll.-.ll Petje 20.00 Igra '33 (KI Clgniiid;n glasba Trst-Milan: 17.05 I.niika glasba 20 10 Igra 21.15 Mandotinislieni koncert 22.15 Pelo In ■klavirska clnstui rtlm-Harl: 17.05 Mondollnisti,'«! koncert :*0 10 Znhnvna glasim ffJ.OO Plesna gladim — Praga: 1(1.40 Prl-znrl 7. fcognn.nja 2(1.30 Usportnža Iz Bratislavo 21.10 Godalni kvartet 22.30 Plošče — Itrnn: 10,15 IMosna glasba — KoHee: 21.40 VojnAka godba — 1'arHara: 10..10 I>nnnl 22.45 Plnsnn glasba — Vsa Nemčija: 10.15 tlouburbkd urloe. aiiar* liraoaar.
Splošna vodita
angleške zunanje politike
(Iz knjige Andreja Maurois-a »Edvard VII. in njegova doba«.)
Skok
s
palico
Kakor so Japonci v Evropi povsod pričujoči, tako so tudi na športnih prireditvah. — V lahki atletiki v Berlinu je bil prvi — Japonec — v skoku v višino.
Kitajska umetnost
Kitajska je poslala na bodočo londonsko razstavo med drugimi predmeti iz starih cesarskih zbirk tudi velikanski kotel, ki je star 3700 let. Ta kotel je dokaz, da so Kitajci že 1000 let pred zlalo dobo grške umetnosti izdelovali umetnine iz brona, ki so lepše ko vse drugo, kar je poslej napravil svet. Tudi drugih kitajskih umetnin je toliko, da bodo ljudje občudovali veliko umetniško zmožnost davnih Kitajccv. Najboljši poznavalci Kitajske pravijo, da imajo kitajske umetnine to vrlino, da so izredno nežne. V Evropi skoraj ni dobiti prvovrstnih kitajskih slik. A kitajska vlada je poslala mnogo lakih slik na londonsko razstavo.
Hvala Bogu, re&ilni pas, zdaj sem oa vameml
Dva nova torpedna rušilca za Združene ameriške države.
Dirka s smrtjo - Morski volk
Kdor hoče razumeti angleško zunanjo politiko v splošnem in današnjo posebej, naj prebira zanimivo knjigo slovitega francoskega pisatelja Andreja Mauraisa »Edvard VII. in njegova doba«. V V. poglavju daje Maurois o tej angleški politiki z uprav francosko jasnostjo in prodirnostjo nastopno značilno podobo:
Angleški razum odklanja načila. Strogo logično ravnanje in predhodno usidranje na določne načrte gledajo na Angleškem po strani; sklep se napravi neposredno pred dejanjem. Kakor upošteva vsak dober športnik brez premisleka zakone težnosti, ki jih je z dolgotrajno prakso instinktivno spoznal, tako se drži tudi angleški zunanji urad, po večstoletni praksi nekaj nepobitnih vodil:
a)	»Nikoli ne smemo pozabiti«, je dejal Bo-lingbroke, »da sicer nismo pripadniki, pač pa sosedi evropske celine.« Torej se glasi pravilo: mi ne pripadamo celini in moramo, kolikor se da, preprečiti, da se zapletemo v evropske s>|x>re; toda, ker smo evropski celini sosedi, ne smemo dopustiti, da bi katerakoli izmed celinskih držav povišala svojo moč tako, da nam ogroža našo varnost.
b)	Vsako državo, ki si skuša zgraditi močno brodovje, moramo odvrniti od tega sklepa, če pa trdovratno pri tem vztraja, jo uničiti. Anglija ni samo otočje, ampak je tudi preobljudena; svoje prebivalstvo more prehraniti le z izmenjavo blaga, torej mora gospodovati nad morjem. Kdor ji to gospodstvo odreka, je njen sovražnik.
c)	Ker se Anglija boji pomorske sile vsake druge države, je izrazita sovražnica vsaki vojaški prevladi na celini; ve namreč iz izkušnje, da si je še vsaka država, ki je ostalo Evropo s svojimi ai
Douhetizem, (brezobzirna zračna vojna —-tudi s plini, o čemer smo že pisali) je bil spočetka zasovražen. zdaj pa javno razpravljajo o njem. Zamislimo se v zračno vojno, ki bo mogoče nekoč, nekega leta 19— in toliko:
Vojni poročevalci, ki so v službi bojnega vodstva Indonezije, poročajo o začetkih vojnih sovražnosti zoper Peroni jo tole: Tri brigade • nočnih metalcev bomb so že tisto minuto, ko je bila vojna j uradno naznanjena, prodrli globoko v ozračje Pe- j Tonije. Poedini polki so popolnoma rešili svoje važne naloge. Težke bombe so vrgli na vse važnejše železniške mostove, kolodvore in ceste. Dalje se je tudi posrečilo, ne da bi se sovražnik zoper-stavljal, do dna uničiti železniško križišče v Iksu. Zaradi teh prvih bojnih napadov, imajo armade Peronije neizmerne težkoče z zbiranjem in razpošiljanjem svojih čet v obmejne pokrajine. —
Generalni štab Peronije pa poroča: Sinoči je j armada indoneških nočnih metalcev bomb razrušila nekaj važnih cestišč naše armade. Zlasti je bil močan napad na železniško križišče v Iksu, ki so ga popolnoma uničili. Zal, je med civilnim prebivalstvom mnogo žrtev. Da povrnemo to razdiralno delo sovražnikov, je še danes dopoldne naše zračno brodovje upepelilo obe indoneški mesti In-dramar in Gandor. To smo sporočili z radijem glavnemu sovražnemu stanu, da bi mogel obe mesti prej izprazniti.
Dasi je trajala vojna komaj 12 ur, je že troje cvetočih mest izginilo s površja. Krog poldneva prvega dne vojne, je bila orjaška bitka v ozračju, o kateri poroča poveljnik 4. lovske letalske divizije Indonezije tole: Mogočni, a prej naznanjeni sovražni napad dnevne armade zračnih metalcev bomb, je dosegel to, da sta bila uničena Gandor in In-dramar. Ker je armad no poveljstvo koj izpraznilo obe mesti, ni bilo skoraj nič človeških žrtev. Sovražnik je izgubil razen 128 lovskih letal, tudi 80 dnevnih metalcev bomb. Mi smo izgubili 72 lovskih tovarišev. Z velikim navdušenjem smo se zagnali v boj. Najprej sta se dvignili 3. in 4. lovska brigada po 150 bojnih letal v ozračje. Sledile so tri skupine bombnih divizij in 5. do 8. lovskih brigad. Kakor ni bilo drugače pričakovati, smo dobili skoraj vso zračno silo Peronije tik meje. Kakor smo že prej poročali vsemu svetu, smo hoteli popolnoma uničiti glavno sovražnikovo mesto, Metropolis. Odveč bi bilo, da bi govoril o predir-nih bojih, ki jih je bilo na stotine v zraku. Ker smo nenehoma prodirali naprej, smo tudi mnogo izgubili. Druga brigada bombnih melalcev je vsa uničena, dospeti so morale še 9.. 10. in 11 lovska brigada. Vendar se nam je navzlic temu posrečilo, da smo zmeraj bolj prodirali v nebo sovražnika, dokler se ni prikazalo glavno mesto Metropolis, ki ga sovražnik, v svesti si svojih zračnih sil, ni dal izprazniti. Po težavnem manevriranju naših dnevnih bombnih metalcev, smo v večnih bojih s sovražnikom dospeli prav nad mesto Melropolis. Najprej smo pometali nanj šrapnele, nato plinske bombe, a užigalne bombe so dokončale naše delo. Se so besneli boji, nato se je naša vojska vrnila v
madami brzdala, skušala zgraditi brodovje, ki bi utegnilo premagati angleško brodovje; tako Španija s svojo »nepremagljivo armado«, tako Napoleon, zmagovalec na vseh bojiščih, tako Nemčija i. 1905.
d)	Mednarodni etični pojmi in nacionalna prizadevanja delujejo med celim 19. stoletjem složno na tem, da obdajajo Anglijo v Evropi s sijajem liberalne sile. Anglija je pokroviteljica malih držav, po eni plati zato, ker dovoljuje ta lepa vloga nekonformistični vesti, da podpira iz razlogov morale politiko nasilja, po drugi plati pa zato, ker bi celo koalicija vseh malih držav nikoli ne utegnila zgraditi nevarno bojno brodovje. Prav posebno je Anglija ob najmanjšem povodu pripravljena, vojskovati se za obrambo Belgije, ker leži Belgija blizu angleške obali in bi utegnila nuditi sovražni invaziji dobro podstavo.
e)	Toda na našem planetu ai samo Evropa. Saj je Anglija svetovni imperij. Zato zagrabi Anglija, brž ko ji kdo ogroža prometna pota imperija, takoj za orožje. Odkar je odprt Sueški prekop, je postal Egipt za Anglijo prevažna življenjska točka. Isto velja za Gibraltar, za Tanger, za Singapur, za Perzijski zaliv itd.
f)	Vse te občutljive točke in njih državne posebnosti se morajo braniti in sicer edinole z angleškimi vojaki; kadar bi se pa »sijajna osamelosl« pokazala v teh primerih za nezadostno, smejo angleško vojsko podpirati samo vojaki takih držav, katerih vlade bi bile pripravljene, da smatrajo interese angleškega imperija v večji prid svoji domovini. Saj je dosti nagibov, izvirajočih iz čuvstva, kakor enakost veroizpovedi, plemena, kulture, ki se dado sijajno porabiti za to, da se da ž njimi politika zdravo egoističnih nagonov naknadno ne-pobitno opravičiti.	(Z.)
domače obnebje.
Še ponoči, to je bila druga noč v vojni, je javila indoneška vlada Peroniji, da prosi premirja. 1 Niti vojska na kopnem niti na morju nista še na- | stopili. A vojno je odločila zračna sila Indonezije. : Glavnega mesta Metrojx>lisa, nekaj drugih mest ni bilo več, več tisoč ljudi je bilo mrtvih. Ce primerjamo izgube svetovne vojne v 1. 1914-18, so bile te
izgube, v 48 urah, neprimerno večje.
•
Ta opis ni pustolovska domišljija. Saj utegne biti nekoč res tako, če se bo zrakoplovstvo tako razvijajo. Vojski na kopnem in na morju sploh ne bosta prišli več v poštev. Bodoče vojne se bodo zares vojevaie v zraku. Vse to je za nas jako poučno. Prav nič niso igrača razne vaje zoper zračne napade. Na svetu je zdaj pač tako, da nimajo ne krče ne dobrota, ne mir ne človekoljubna ženevska društva nobene besede več. Vse uničiti, do dna uničiti, je geslo človeštva. Kje je ostala pamet — kdo vel
Ameriški svetovno znani tajnik zunanjega ministrstva Kellogg je odstopil.
Pisalni stroj
Kdo bi si mislil, da je pisalni stroj že 200 let star! Angleži so ga iznašli 1. 1715, Nemci krog leta 1750, Avstrijci 1. 1762 in Švicarji 1. 1870 — in čez 10 let ga je »na novo« iznašel neki Francoz. Leta 1808 se je to posrečilo nekemu Italijanu, ki mu je dal ime: Čembalo serivano — pisalni klavir in je imel lepe, slonokoščene tipke. — Vse vrste pisalnih strojev so imeli črke v latinici,, najčešče zgoraj v 4 vrstah velike začetnice, spodaj male črke.
Tako je ostalo, dokler se niso Američani zavzeli za evropski pisalni stroj, da so ga tudi oni »iznašli« — nekako sredi prejšnjega stoletja. Neki Flamm je uredil črke drugače in sicer tako, da so bile bolj uporabne za pisanje. Mister Christopher
Filmski zvezdnik C h o 11 e a u je bil prej kopališki mojster v Long Beachu v Ameriki. A zabrepenel je po svetovni slavi, ki si jo je menil pridobiti s plavalno tekmo. Stavil je, da bo preplaval morsko razdaljo med Long Bea-chem in otokom Santa Cntalino, knr je 75 km!
—	Ko je prišel tisti slavni dan, je Chatteau ko-rajžno zaplaval in je plaval tako uspešno, da je iinel pred seboj le še za 14 km morske poti. Nenadoma je hušknila senca na vodi. Trioglata plavuta. je bliskoma šinila za čolnom, ki je spremljal Chatteau ja. Nekdo je zakričal: »Morski volkU — A tudi plavač je zapazil grozotno prikazen. Ko bliski so mil švignile misli po glavi. če ga volk dobi v vodi, je po njem! Brž v čoln! — A tedaj se je oglasilo častihlepje: Kaj, tiik smotra naj neha plavati? Pa slava, pa na-
I grada, pa vsa bodočnost... Že je videl, kako
I je »šel njogov up: 20.000 dolarjev — po vodi«.
—	Ne, ne vda sel Klivi iz čolna so bili zmeraj hujši, a Chatteau je plaval naprej. Nekdo ga je zgrabil, da ga potegne iz vode: a Chatteau se ga je otresel. Oni je zaklel: Kaj je znorel?!
Za hip je vse utihnilo. Morski volk je morda preudarjal; plaval je blizn čolna in nič ni kazalo, da bi kanil planiti na častihlepnega plavača. A Chatteau si je bil svoj načrt že uredil, saj je že prej dosti sveta videl in je tudi vedel, kako so se plavači na jugu z nožem vrgli na morskega volka in se je zverina umaknila. Zato je dvignil glavo in zaklical tovarišem: »Nož — brž!« — Dali so mu ga. Chatteau ga je vteknil med zobe in mirno plaval dal je. Zdaj je močno udarjal z rokami in visoko dvigal glavo, da bi ne prezrl morskega volka.
Spet krik iz čolna: »Pozor! Zverina napada!« Zares se je morski volk pripravljal na napad. Hudobno so se mu svetlikala očesca. Chatteau se je povzpel nad gladino z nožem v roki in se zagnal proti zverini. Glavo je držal pokonci in prežal na volka in je bil bled ko smrt.
Morski volk je v manjših in manjših krogih obkrožal čoln in plavača. Zdajci je bliskoma šinil pod vodo. Chatteau je vedel: zdaj se bo vrgel na hrbet in hlastnil s svojimi strašnimi, ko britev ostrimi zobmi po njem. Ko pšica se je volk zagnal na svojo žrtev... A plavač je ko blisk švignil v stran. Tovariši v čolnu niso za trenutek videli ničesar drugega ko peneče vršanje vodnih curkov. Trije udarci ko z bičem so tlesknili po morju. Nato se je voda napolnila s krvjo.
Chatteau je bil zverini z nožem razparal trebuh. Morski volk je bil smrtno ranjen in se je pognal v beg. — Chatteau je globoko zasopel in je naglo zaplaval dalje. Še nekolikokrat
Lat ham Sholes je 1. 1876 poslal prvi pisalni stroj j v svet, ki je imel »normalno tastaturo«. Crke so 1 stale v treh vrstah, kakor so še zdaj, a znaki, ki jih i manjkrat uporabljamo, so ostali ob straneh. Sicer je pa ta stroj pisal male črke kar tako, a velike le s prelaganjem. — Normalne tipke so se spremenile v »idealne« tipke. Vendar so bile še težkoče radi abecede, saj, kar se je zdelo Američanu normalno, ni bilo prav Francozu, Nemcu se je zdelo neumno, Slovanu še bolj. Drugi jeziki kar niso imeli besed, kjer bi potrebovali io, vb, ay in podobne. Pogrešali so pa ch, xh, sch, š, č, ž. Zato so morali ameriške tipke venomer spreminjati in v Nemčiji so predelali ameriške stroje v svoje namene in tudi pri nas jih imamo s črkami, ki jih potrebujemo za svoj jezik. — Dandanašnji tipka vse, dokaz, živci niso slabši, marveč boljši, saj tiptijetiptakanje nikakor ni mila pesem za uho, marveč je ko udarci s palico po glavi. A nagon po »čim hitrejšem tempu« ima zdaj več besede ko živci in mir.
se je zgenil, a potem je začel omahovati: omedlel je. Tovariši so ga potegnili v čoln. — Še dvanajst kilometrov je mhnjkalo. Chatteau se je razjokal od jeze, ko se je spet zavedel. Spet je hotel planiti v morje, a so ga železnih rok obdržali v čolnu. Svetovni rekord je šel po vodil — Vendar ni izgubil svetovne slave: na tisoče ljudi je drugi večer gledalo film, kako se Chatteau bori z morjem in morskim volkom. Vsi časopisi so bili polni Chatteauja — na mah je zaslovel po vsem svetu, njegova slava je prišla celo v ta list. Bogato je bil poplačan za plavalni rekord, saj je zdaj junak ameriškega filma in bo imel dovolj dolarjev.
Namestnik abesinskega cesarja za dobo, ko bo neguš na fronti: Ras Emila Gojjam.
Višinski zrak
V mnogih poročilih o Abesiniji časih trdijo, da je Addis Abeba najvišje ležeče mesto na svetu (2400 m nad morjem). A to ni res. Najvišje mesto sveta je pač Lhasa, glavno mesto Tibeta, ki leži na višini 11.830 angleških čevljev. (Angleški čevelj je 12 eol; 1 cola pa 1 in pol cm). Nato je La Paz v višini 11.800 čevljev nad morjem V La Paz prv deš iz Chileja, kjer vozi vlak v višini 14.000 čevljev le nekaj ur do mesta in z Buenos Airesa, odkoder dospeš v 3 do 4 dneh in iz Peruja. Na poslednjem delu poti doseže vlak višino 15.000 čevljev in vozi mimo jezera Titicaca, ki je najvišje ležeče jezero sveta. Ta železnica v Andih, ki je stala velikanske vsote denarja, ima v jedilnih vozovih cilindre s kisikom, iz katerih dajejo potnikom kisik, da se laže ubranijo tako zvane »hribovske bolezni«.
Ouito, glavno mesto Ekvadorja, je na višini 9340 čevljev in Bogota, glavno mesto Kolumbije, pa je v višini 8563 čevljev. — Kot najvišje ležeče mesto Evrope pa imenujejo Madrid (2149 čevljev) in nato švicarski Bern (1880 čevljev). Prav nizko stojijo mesta Kopenhagen in Atena in glavno mesto Holandske, Haag, pa ima celo samo višino 2* čevljev nad morjem (8 in pol m).
Pogled v zračno vojno teta 19..?
od teta 1715
®tef. tssl
>aiX)VBNBCt, dne 27. septembru 1«W.
ritran 7.
Gospodarstvo
Zavarovanje naših rudarjev
Iz poročila Glavne bratovske skladnice za 1934
Glavno bratovska skladnica v Ljubljani je itzdala svoje poslovno poročilo za 19^4, i'z katerega posnemamo nekatere podatke o zavarovanju našega rudarskega in topilniškega delavstva.
Položaj bolniškega zavarovanja je bil ko-likortoliko za<lovoljiv, veudar je v primeri s prejšnjim letom presežek dohodkov padel od 550.000 na 554.000 Din. Predvsem nam je v letu 1954 zabeležiti zmanjšanje izdatkov za nad pol milijona Din, kar je omogočalo ravnotežje v tej panogi zavarovanja. Tudi se je premoženje te pauoge povečalo od 18.5 na 18.65 milij. Din. 'Vendar pa je omeniti, da se nahaja premoženje te panoge že od leta 1928 na približno enaki višini in da si to zavarovanje ui moglo nabrati znatnejžih reaerv.
Tudi v nezgodjii panogi so se dohodki nekoliko povečali, vendar so bili izdntki vkljub zmanjšanju večji. Prisipevki so sicer narasli, vendar ne krijejo izdatkov. V tej iianogi so krili poleg prispevkov izidatke dohodki kapitala, tako da je bil iizkazan za 19*3* presežek 77.000 Din (let« 1955 je znašal presežek 259.000 i>in. Premoženje tc panoge se jc malo povečalo in znaša sedaj komaj okoli 5.04 milij. I Ji n. kar približno odtgovarja povprečju zadnjih treh Int..
Potrebna je sanacija pokojninskega zavarovanja
Najtežji pa je položaj pokojninskega zavarovanja. V tej panogi se že pobirajo najviSji mož.ni prispevki ter se upokojujejo ne glede na starost samo taki člani, katerih onemoglost je zdravniško doka/.nna. Sanacijski program, kolikor ga je bilo mogoče izvesti z lastnimi žrtvami, jo Glavna bratovska skladnica izvedla in je sedaj nemogoče zahtevati še večjih žrtev od upokojencev oz. od ouih. ki še plačujejo. Sicer je bil lani ustanovljen osrednji sklad za sanacijo glavnih bratovskih skladnic, vendar šr trenutno ne vemo, kakšni bodo dohodki tega fonda in se jc bati, da ne bo zadostoval za kritje \elikili potreb, l ani jc imela |Kikojnin-blagajna 15.4 milij. Din dohodkov in 14.2 milij Din izdatkov, tako da je bilo primanjkljaja skoro 800.000 Din. dočim je bil še za leto'1953 izkazan presežek 240.000 Din. V takem položajm, ko tekoči dohodki niso zadostovali. jc morala glavno bratovska sklud.nica prf-
srči po že itak pičlem kapitalu '^o načelih kapitalnega kritja bi morula imeti |>okr»juinska blagajna nad 500 milij. Din, da bi zmogla izpolnili vse obveznosti, toda v zadnjih 10 letih je dosegla komaj 15 milijonm Din premoženja. Poslovanje v letu 1954 kaže pri 7 krajevnih skladnicah deficit, pri 8 pa suficit. Primanjkljaj izkazujejo skladnice Jesenice (cul 19(25 do 1954) 5.2 milij. Din, Leše 1.5, Mežica 0.1X2, Ravne 0.9. Trbovlje 0.6 in Zagorje 4.1 milij. Din.
Koliko je zavarovancev in koliko upokojencev
Število zavarovancev je lani naraslo za 205 nn 9951. Ta prirastek je pripisovati povečanju zaposlitve v premogovnikih, kjer jc število zavarovancev naraslo (statistika se nanaša vedno na I. januar dotičnega let«) z-a 125 na 6165, nadalje jc v kovinski industriji naraslo število za 81 na 2754, dočim je bilo število zavarovancev v nepremogovnih rudnikih skoro isto kot 1955: 1032 napram 1051. Seveda zaostaja zaposlenost šc daleč za ono leta 1930, ko je bilo zavarovancev 15.587 v začetku leta, od tega v premogovnikih 11.404, v kovinski industriji 2818 in v nepremogovnih rudnikih 1365. Poleg tega je treba še navesti, d« je nadeje iz pokojninskega zavarovanja ohranilo 1211 iz zavarovanja izstopivšili članov.
Število nez-gotlnikov se je povečalo za 56 članov na 505, oz. skupno j. vdovami in sirotami za 66 na 815.
Število upokojencev po starih pravilih je padlo za 107 11« 2060 (s svojci vreo, ne samo člani), nasprotno pa je število upokojencev po uoviu pravilih naraslo (članstvo iu svojci) za 212 na 5626. število podpirancev pokrajinskega pokojninskega sklada jc padlo od 5580 na ^542.
Število obolenj na I člana je naraslo od 1.52 v letu 1933 na -.37 v letu 1934.
Čista pokojnina bre.z draginjskih doklad iz. Pokrajinskega pokojninskega skladu je znašala povprečinu na 1 leto po starih pravilih za člana 75.63 Din, zji vdovo 32.41 Din in za siroto 13.37 Din. po novih pravilih pa za člana 5.085.86 I Din, za vdovo 2.179.67, za siroto 778.85 in sorod-1 nikn 1.048 Din. Poleg tega so staroupokojenci prejeli iz prihrankov še posebne podpore za , velikonoč in božič v skupnem znesku 529.700 ! Din. Letos pa je menda tudi la podpora od-1 padla.
Šport
Primorje: Gradjanshi
Primorje : Gradjanski nastopita v kvalikacij-ski tekmi za vstop v državno ligo. Nedeljski rezultat Gredjanskega proti llašku v /agrebu (6:1), jasno dokazuje, da se nahaja Gradjanski v dobri formi ter je uspešno nadomestil igralce, ki so odšli v inozemstvo, odnosno k drugim klubom. V Ljubljano pride v najmočnejši postavi, da se re-vanžira za lanske izločilne tekme ter zasigura siguren prehod v državno ligo. Primorje, Ki je v nedeljo rešilo le eno točko, bo morak) popolnoma drugače zaigrati, ako se hoče priboriti obe točki. Igralci se zavedajo, da zna znaiiti izguba teh točk povratek v podzvezno prvenstvo, zato bodo skušali pred domačini občinstvom zaigrati lako.
da ostanejo točke donm V predtektni ob 13.16. bomo videli Marsa in Slovana, ki odigrata prvenstveno tekmo, na to i« bomo v prijateljskem srečanju videli prva moštva Ilirije in Pritnorja.
Cene vstopnic ia i i i; i J V e i/rvenstven* t' km«. * ASK I 'r i morj e Je doloCij /.a prvanMveue tekma v aknvpltK-tkoni tekmovanju sledeiVe vnlopnine: Mtadiiirtke VHtopniee <to 14. leta etiknvsti isi vojnAke za redov« lu kjvpbire l Din; diljuAlie ln veUip n Ine za verificiram-lirratoe otioje le proti iv.kn/.nlcl S 01«; navado« »Mdi*>* 12 »ia; IrlbluuMti »edeii JI IMn. KijsiAkc vatopuloa in vetopnloe za verificirane lirrnlee ne bodo iz.in.iab' liri blagajni tearoooo in proti lBk«7mici. It.-7 i/.kniniUx se plai^a vntoimiuo ''1 llin. V«rifie4nuii llfralel ASK Primerja nc morajo Inkaznll pri blagajn/ 1 s klubske leiritiniaeijo. lir«' ki n t', k c 1 ovitimi aoljo moral« plačati vstopnino. — A S K Priuiorje.
Jug. visoka šola za telesno vzgojo
Stanje Drž. hip. banke
lz bilance Drž. hipotekarne banke za SI. avgust posnemamo tele številke (vse v milj. Din, v oklepajih stanje dne 31. julija):
Aktiva: blagajna 406.1 (700.35), posojila: hipotekama 2.126.24 (2.135.06), komunalna R4SI 2fi 1(537.0), vodnim zadrugam 81.47 (83.31, m e nič n olii poteka rna 105.1 (102.4). domače menice 82.0 (82.8), lombardna 70.6 (59.17), nepremičnin« 199.0-1 (198.85), tek. račun fin. min. 707.6 razni tek. računi. 138.76 . U58.5), efekti 166.2 (158.0), efekti fondov 137.0 (137.0) razna aktiva 209.3 ( 210.07).
Pasiva: samostojni fondi 308.1 (292.35). fondi in glavnice javnih ustanov 1.399.0 (1.396.8). hranilne vloge 1.140.6 (1.143.4). vloge v tek. računu 256.06 ( 290.8). rez. fond 140.46 (138.841. amort, lond 35.9 (34.84), založnice in obvoznice 800.0 (SOO.tl). predujmi pri tujih bankah 131.8 (131.8). tek. račun fin. ministrstva 138.7 (141.86). razni tek. računi 450.0 (455.9). razna pasiva 288.1 (282.35).
Dotok tujih sredstev pri banki se je v avgustu ustavil, kar se vidi iz zmanjšanja hranilnih vlog v tekočem računu, dočim so narasli razni fondi. Med aktivi pa opažamo znatno zmanjšanje likvidnosti za 294.2 milj. Din. Največji del tega zmanjšanja likvidnosti je pripisovati povečanje izposoji! finančnega ministrstva zn 270.1 milj. Din. Istočasno so se zmanjšale naložbe fin. ministrstva v banki za 3.2 milj. Din. Nadalje so «e povečala tudi komunalna posojila banke, menično hipotekama kakor tndi lombardna. Tndi efektni portfelj se je povečal.
Jadranska plovidba Č934
Lani je Jadranska plovidba, ena naših največjih paroplovnih družb svojo bilanco, ki je izražala postavke v zl. Din izravnala tako, da je zdaj vrednost posameznih postavk izražena v papirnatih dinarjih. Ker ne vemo, po kakšnem tečaju je družba obračunavala zlate dinarje, je primerjava let 1933 in 1934 otežkočena. Bilanca za 1333 izkazuje pri bilančni vsoti 21.4 milj. zlatih' vrednost brodovja s 16.05 milj., dolžnike s 3.74, glavnico z 12 milj., fonde s 7.0 in upnike z 2.4 milj. zla tih Din. Bilanca za 1934 pa izkazuje vrednosl brodovja s 103.6. dolžnikov 43.25 milj. Din itd. Glavnica znaša 72 milj. Din in je torej pretvorjena v razmerju 1 : 6. Rezerve so izkazane za 1934 s 57.67 milj. Din, kar je zelo ugodno razmerje (rezerve so med drugim tudi amortizacijski fond in zavarovalni fond), dočim je rezerv v ožjem smislu izkazanih samo 0.02 milj. Din. Upniki znašajo 17.25 milj. Din.
Poslovanje družbe je bilo leta 1930 zaključeno s prebitkom 0.3 milj. zlatih Din, leto kasneje je bila izkazana izguba z 0.7. 1932 z 0.3 in I. 1933 z 0.12 milj. zlatih Din. V letu 1934 se je položaj toliko izboljšal, da je bil pri donosu 38.0 milj. dosežen čisti dobiček 4.93 milj. Din.
Italija dolguje Romuniji 800 milijonov levov
Zadnje čase italijanski klirinški saldo v prometu z Romunijo stalno narašča in je trenutno Italija v kliringu dolžna Romuniji že 8110 milj. lejev. Italija namreč kupuje stalno velike količine petroleja v Romuniji in cela vrsta petrolejskih družb dela samo za italijanska naročila, lako da kmalu ne Ik> ostalo dovolj petroleja za domačo porabo. Ta veliki aktivni saldo dela Romunom velike skrbi, zlasti še, ker nastopa bojazen izvoznikov. da ne bi utrpeli škode radi padca lire. saj lira lendiru zelo slabo. Zaradi lega je sklenila gospodarska komisija romunske vlade, da bo skušala omejiti izvoz v Italijo in likvidirala sedanji klirinški saldo, kar bo pn zelo težko, ker Italija nima devolj zlata »a plačilo, pa tudi ne more več toliko leva žali. da hi saldo izravnala.
Klektrirna centrala v Iteranah. Občina Rerane r. nekaj nad 3.000 prebivalci in 500 hišami namerava zgraditi električno rentralo in poziva interesente na predložitev ponudb.
Odkod ima Abesinija denar za vojno
Abesinija je v kapitalističnem smislu zaostala država, čeprav bi se marsikomu zdelo to idealno, kajti Abesinija nima bank niti državnih dolgov. V Abesiniji dela samo ena banka, t. j. Abesinska banka, lu je imela do nedavna sedež v Kairu. Banka izdaja bankovce, kateTlh je bilo konec leta 1934 v obtoku 4.55 milij. mark (računano po pariteti). Kritja je imela banka nad 9 milijonov mark v srebrnih tolarjih, ker je predpisana podlaga srebro. Sploh je srebro valuta države. Kajti večjidel obtoka tvorijo tolarji Marije Terezije: 35 milijonov mark. Zaradi stalnega dviganja cen srebra na svetovnih trgih ameriške akcije, ki nakupuje velike količine srebra, je kupna moč Abesinije znatno narasla in to omogoča nakupovanje vojnega mate-rijala. Seveda se del abesinskega uvoza plačuje z izvozom, toda abesinska trgovinska bilanca je zelo pasivna in mora plačevati velik del uvoza Abesinija s srebrom, katerega jc izvozila velike količine. Sedaj oddaja abesinska banka tuje devize in valute samo za uvozne potrebe, da tako prepreči odtok teh plačilnih sredstev.
Seveda pa se plačilni promet v Abesiniji ne razvija tako kot drugod s pomočjo denarja, ampak je v prvi vrsti menjalni promet: blago za blago. Ima pa še Abesinija znatne rezerve v tem, da lahko prodaja koncesije za rudarska in druga podjetja v državi. Te koncesije bodo prinesle Abesiniji znatne vsote denarja.
Končno je tndi noša država dobila visoko šolo za telesne vaje. Naš minister za telesno vzgojo naroda, g. M. Komnenovio je nuni red z uredbo O. br. 6329 z dne 4. septembra 1935 poklical v življenje to prepotrobuo šolo, ki se bo odprla 1. novembra t. 1. v Belgradu. Klike posledice za ve« naš šport iu sploh vse telesno-vzgojno gibanje v državi bo imela ta visoka šola, bo pokazala žo najbližja bodočnost. Ukrep g. ministru za telesno vzgojo naroda smo pozdravili vsi športniki z največjim veseljem in vsi oni, ki sc bavijo s telesno vzgojo naše mladino, se veselijo uspehov, ki jih bo in mora prinesti noveli,snovana šola. Ako pogledamo po svetu, vidimo, da imajo skora.i vso kulturne državo visoke šole za telesne vaje. Posledica teh šol so uspehi v vseh panogah športa, ki se od leta do leta stopnjujejo iu ki se bodo pokazali zlasti na prihodnji olimpijadi drugo leto v Berlinu. In tudi naš šport se bo sedaj močno dvignil, zlasti,, ko se uvede obvozna telesna vzgoja po vse.j državi. Brez trenerjev-uči-teljev to doslej ni bilo mogoče; sedaj nam bo pa ta šola dala dovolj sposobnih trenerjev, ki bodo organizirali obvezno telesno vzgojo pri vseh plasteh našega ljudstva.
Ako točneje pregledamo uredbo, opazimo. da se bo imenovala ta šola: »Šola za telesno vzgojo«. Namen šole je pripraviti učitelje za telesno vzgojo za vse šole iu strokovnjake za posamezne panoge telesnih vaj, dalje pripraviti častnike vojske in mornarice zn učitelje za telesno vzgojo nn vojaških šolah in edinieah vojske in mornarice; dalje vrši poučna raziskovanja na polju telesne
vzgoje ler nn podlagi dobljenih rezultatov gradi sistem in metodo telesne vzgoje in končno prireja razne športne tečaje /.a strokovno osobje za delo v vojski in športnih tor telovadnih društvih
Šola je visoka šola ter .ie internatsko urejena. Sprejemajo se moški in žensko ter častniki. Traja dve leti (4 semestri) za civilne učitelje ter eno leto (2 semestra) zn vojsko. Pouk se vrši od L oktobru do 30. septembra. Poučevala sc bo snov iz niiiika o vajah, o zdravju, o vzgoji in upravljanju. Šola ima svoje stalne zdravuike-specijaliste. Slušatelji šole so redni in izredni. Zu redne slušatelje iz eivil. prebivala!vn se sprejemajo moški in ženske z maturo nn srednji uli slični šoli. ki niso starejši kakor 25 let. Izmed vojaškega osobja pa se sprejemajo častniki, ki so služili v edinieah vsaj dve leti in niso starejši kakor 26 let. Izredni slušatelji, ki se sprejema jo na predlog nastavnega svota in po odobrenju ministra za telesno vzgojo naroda, pa so oni, ki ne izpolnjujejo pogojev za redno slušatelje. Kdor l«i hotel bili sprejet v šolo, ho zdravniško pregledan in bo moral položiti praktični izpil iz športnih in telovadnih panog, ki ga predpiše minister s posebnim pravilnikom o Soli. Dalje govori uredba o notranji ureditvi šole, o personalu. laboratorijih. telovadnicah, igriščih itd. Na kratko: Beseda je imstala meso in športniki Jugoslavije smo dobili v tej šoli največjega podpornika športnega gibanja, ki se bo pri nas šele sedaj razgbalo in dvignilo na ono slopnjo, ki bi jo po zmožnosti in sposobnosti naše mladine že zdavnaj zaslužili.	1. K-er.
Prizad ne prodaja pšenire v inozemstvo. Ministrstvo za trgovino in industrijo sporoča z. ozirom na vesti, da Prizad prodaja velike količine pšenice v inozemstvo, da Prizad v letošnji kampanji sploh ni prodajal pšenice v inozemstvo. Nasprotno so vse razpoložljive količine pšenice rezervirane za domačo potrebo.
Borza
Dne 26. septembra.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja in Curiha. popustila sta Amsterdam in London, narasli pa Nevv York, Pariz in Praga.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.57—8.67, prav tako v Zagrebu nu 8.53—8.63, dočim se je v Belgradu učvrstil nu 8.55—8.65. Grški boni so no-tirali v Zagrebu 32.15—32.85. v Belgradu pa 32 denar. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 238.95—236.55, dočim je v Belgradu popustil na J8L20—235.80. Španska pezeta je v Zagrebu noti-rala 5.64 blago, v Belgradu pa 5.7(1 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2958.15—2972.75, Berlin 1756.06—1769.96, Bruselj 740.24—745.81. London 215.13—217.1B, Curih 1424.22—1431.29, Nevv York 4347.51- 4383.82. Pariz 289.03—290.47. Praga 181.33 do 182.44, Trst 367.10—360.18.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.295, London 16.14, Nevv York 307.75, Bruselj 512.05, Milan 25.1375, Madrid 42.05, Amsterdam 207.5, Berlin 123.75, Dunaj 57.60. Slockholm 78.15, Oslo 76.15. Kopenhagen 67.65, Praga 12.715, Varšava 57.90, Atene 2.87. Carigrad 2.45. Bukarešta 2.60. Helsing-fors 6.67. Buenos Aires 0.8376.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je nadalje s-labn in izkazujejo danes tečaji večinoma zmanjšanje. . Tudi promet je oslabel in v nekaterih papirjih sploh ni notic.
Ljubljana. 7% inv. po«. 78—70, agrarji 43—45. vojna škoda promptna 360 362, begi. oliv. (55—61. H% Bler. pos. 79—81, 7% Bler. pos. 07—60. 7% posojilo Drž. hi|>ot. banke 74—76. 7% stab. pos. 80 blago.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 79 blago, agrarji 46 bl_, vojna škoda prompt. 358—360 (360), 9., 10., 11. in 12. 361 bi., begi. obvez. 62 - 63. 8% Bler. pos. 80-81, 1% Bler. pos. 70—70.25. Delnice: Priv. agrarna banka 228 231, Trboveljska I 100 den., Osj. sludk. tov. 120 den.
Izbirni trening-miting za lahkoatletski dvoboj i
Gradec : Ljubljana. Prihodnjo soboto ob 15.30 in ' nedeljo ob 9 dop., t. j. dne 28. in 29. t. m. se vrši na igrišču ASK Primorja izbirni trening- j miting za vse atlete, ki pridejo v poštev za ta dvoboj. Vsi ljubljanski klubi se pozivajo, da po- 1 iljejo svoje atlete na izbirni miting, na podlagi katerega se bo selavtila reprezentanca. Program , I mitinga je sledeč:	,
Sobota ob 15.30: skok s palico, tek na 800 m, | krogla, tek na 5 km, skok v daljav« in kopje.
Nedelja ob 9: tek na 100 m, disk, tek na 400 m, j troskok, tek ua 1500 lil, kladivo, tek na 10 km, tek ; na 200 m.
Akademsko teniško prvenstvo Ljubljane. Do- i datno k razpisu akademskega prvenstva sporoča j teniška sekcija SK Ilirije, da je blagovolil prevzeli ■ pokroviteljstvo nad gornjo prireditvijo župan g. dr. Vladimir Ravnihar. (J. župan je poklonil za zmagovalca izredno lep prehodni pokal. Pokal preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. ludi za ostala prva mesta so razpisana darila. Žrebanje sc bo vršilo v soblo ob 9 do]X>ldne in ne ob 14, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
DISK : DOMŽALE 3 : 0 (1 : 0).
Domžale, 23. septembra. Včeraj je bil tu derbi med SK Diskom in SK Domžalami. Med športno publiko jc za to srečanje vladalo precejšnje zanimanje. Tekma se jc vršila na igrišču SK Domžal ob 15.30. Oba kluba sta nastopila v najmočnejši postavi, saj je šlo za točke, za prvaka okrožja. Zanimanje se je povečalo radi tega, ker je zadnjo tekmo Disk izgubil, seveda tedaj jc moral nastopiti brez dveh najboljših igralcev, zato so 4li včeraj Diskovci s polno vero v zmago tla igrišču. Po zelo živahni in lepi igri je SK Disk zasluženo zmagal s 3 : 0 (1 : 0). Sodil je gosp. Ramovž dobro, morda malo prestrogo, izključil jc dva igralca, ©nega od Diska in enega od Domžal.
S to tekmo si je SK Disk zasigural prvo mesto | v jesenskem tekmovanju. Diskovi juniorji so odpravili svoje naprotnike z 2 : 0, rezerva pa je z 2 : 3 podlegla.
Nluibenc objmv ljubljanske bazena podzveze. (Iz saje u. o. dne 34. IX.) — Naknadno «e voam* oa /.nanje prijava SK Ptuja 7ji prijateljsko tekmo Jadran : 1'tn.i li. IX. v IJuhljaTl.i. ASK fJoranjftc rt« po-7jva, dn nemudoma predloži prijavo /.a prijateljsko tekmo Gorenj«1 : Jadra/n. odigrano dne 7. IX. Vfcame se na zimnjr .•*odniftko poročile ss. Žitniku o jirija-telj»ki tekmi Jadran : Ptuj. PMy.YW.Tii sodnik Volani
M peciva, dn nemudoma od,tu »odiviftke porofttle e tok mi Gorenje : Jadrali, ci i kt.hm dne 7. IX. Pri/A deli klubi su opn/.nrjaj«. .la propllšea IHxUvw.ua uprn va tavedibo dri. lalikoatleUkeKa prvenstva ia |»oe«lULke ivf/.l. Tekmovanje se ievede zalo v 7>aj."rebn IVm.vi termin tekmovanja, kakor twM leruii.il /n t«rl Ja ve tx< odredila xv«w,ua uprava. NaAi klubi ao oproiV*\nl /a lo tekmovanje i T i j a*. nAjle l'i*l7,w.n priredi itn«;".®, t. m. na iKriS.-n TSlv Meate propuirnndni) ha7.eaie.ko tekmo, 7,a katero morata |wwl«vHi SK llirijn tji sk Jadran po eno družino. Isralke morajo biti ilaj»kW»-neje ob 16.no ua iKJiifiiVn s kompletno opremo. lRTift.^ Ic/.i ob eo»ti Ila fužine. I*U»ča.siu) naj bodo na navedenem UrrlŠčtl val kandidati, tri *> se jw-iJavlJi tji eodiuiAke j.pi te.	Klubi -e i»[x,/arJajo, da pridne
prihoiLnJo nedeljo, t. j. li. oktobra prvenstveno tekme vanje /.a J e-oiicko tuuelltlko prvenetvo. Ci I o. m se ,'Ji SK Jadran: bazena^liea Slovftn Ivn s jwavioo na alopa. dne akt. iu atletinje: Sin m lea iii Nama ter Zanar £alka s pravieo takojšnjega muiUutm.
(Urednje društvo Sl'l) v I.Jubi inni Ima Se <*i prt.i in »tnluo oakri>ovnjne siivU.'e ix*,:ojaiike: N« Tri Kluvu Dom na K icl ar H'.'; do vktjuftne -II t m (ako bo iepo vrome do S. ni.t.). Vreme Je milnimi rm jie^e: Triirlava. V Vraitib je oakrbovan Aljaiov dom do fi okl. Jesenska pestrost barv očara oli tem ''H/sli v-si kena poaettil.kfl te doline. Ma Vrftleu Je odprta Mr iftvčeva koirt. avtomobilska ihviii i/. Kran,i.ske jfore je f.c popravljen« iki koee na lioz.dii, od kodor je kratek in prijeten vzpon do Krjavčave ko>V. Ob IU> hiidskean ji"'»ni a »talno odjirtt poetojaniki pri Sv. Janezu in Zlatoroicu. Biva/nje v leh krojili v Jesen i iiimli nepopisne nv.itike. Izleti > ta pepitojtinike nisi i zvezan i z veliiklmi prevodnimi streflki, ker -ki vpeljane weokon<l-karte s rsi% |>opu«!oin. V Kamuiftkib plan n&h ao odprte koea na Veliki Planini ter Dom na Krvavem, kraane izletne t/Vke j )7.hodiiSiVm v Kam n,iikti: pot do njih vodi *k<»7.i pestro barvane Jesenuke iror/rflove. tlom v Kamitiffki Bistrici je atalno irsknho ■ nn ter ho li. okt. alavnostnl okIisI nove ni-Aimti r KiimniSko liiat.rloo. Izletniški rla/cl bodo nn rili r en meri na rtrtrfnja Osrednjega društra SI'l) Ho vključno (S. oktobra 19M. Planine!, posbižujle se v ftisn vV jem ftteviln te vozne nKoikioiiti.
SK Grafiko. Ilanee ivl 16 iMiiprej siroco ebven.en trentnir zji I. moštvo ln rez-eevo, PoAelmo se |xi7.ivn.io Troberftek, Bončar, Itone, ! .senik iji Novak. V nodeljo tekma s SU>ko. dopoldne. riilhor.
.4.S'/i Primorje tlohkinitletsku sekcija). I'fin<w ob »JIO v rewtavrnri.1i Slnmi^ ."»okcij^ka mvja. Zaradi varnosti «e naproša u<lo]eaha v«e.h kk. <vlt>«>rii 1 k<rv.
I«UM*4i«Ti<» |xyzavanio vse lahik<vifJclo, tla iuu+U>pi)o na i/vbirneni mitingu /a «iolo<Sitefv roikr^/.nnlance IJulv 1 jano. [>roti Gradiču. Iz-bimii ntitin« v soboto. JH. t. m. ob lf>..T0; tl^ipline: palica, S<M) ui, krotrla, 5 km, kopje; v nedoljo, 29. t. in. liopoblTio ob 9.: m, via, di«k, 400 m, troftkok. 1500 m, kla/iivo, 10 km, 200 m.
S K Ilirija (bazenska lekcijah Jutirl o»i 18.80 naj m TjR\l«siJo v klubski ?*obi kavarn«1 F/vry*i»n t«-le Ha nioe: Ivica, SUva, Dairinka, Omanova, PriborSftk, Mi lica, Beriiik, Vlastn, 'Atijc, I'<wiikvnr. r<Jela'Ai»a /.a v«e oiivrana. Važno ratli lUKloKIt+k** propadal ul ne U^kme n«a iSTift^n TSK Moste
Pridobivajte novih
naročnikovi
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 81—8G ! (82). agrarji 47 bi., vojna škoda prompt. 861—362 (3<?2. 360), II. 361—362 ( 361), begi. obvez. 66.50 do 66.76 (65.75), 7% Bler. pos. 70.50 bi., 7% stab. pos. 80.60- -81 (81). — Delnice: Narodna banka 5800 6900. Privilie. agarna banka 230.60—231.50 I (231, 280).
Hmelj
Žale«. 26. sept. Povpraševanje zjopet znatno
živahnejše, predvsem po prvovrstnem in tretje-vrstnem. bolj rdečem blagu. Izgleda, da hoče trgovska špekulacija priti p010'" živahnejšega jio-vpiaševanja |>o tretjevrstnein blagu do drugovrstnega. katerega bi se plačevalo po 22 ii) 23 Din in katerega je še največ v Savinjski dolini. Toda samo en trgovec v /alcu je izvršil nekoliko kupčije za to ceno. V okolici Žalca se je včeraj plačevalo za drugovrstno blugo, katero je bilo pred kakimi osmimi dnevi Se po 20 Din — za 27 Din in Je bil ta drugovrstni hmelj prodan za prvovrstnega. Precejšnje število partij prvovrstnega hmelja se |e snoči v Žalcu prodalo za 29 do 29.75 Din. eno partijo za 30 Din. Govorilo se je tudi o neki kupčiji za 31 Diu. Računa se. da je prodano več kakor 80% lelošnjega pridelka. Ponudba je spričo logu malenkostna, položaj zelo ovrst-
f
Potrti naznanjamo tužno vcat, da na« je danes ob 12 za vedno zapustil, ▼ 42. letu starosti, moj predobri soprog, nai ljubljeni oče, sin, brat, evak, gospod
FERDO ILGO
kontrolor dri. železnice
Pogreb nepozabnega pokojnika bo r soboto 28. septembra ob % 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maSa zaduftnica za blagor pokojnikove duše bo darovana v ponedeljek 30. septembra ob 7 v stolni cerkvi.
Pismenega obvestila nismo poslali.
Prosimo, obranite pokojnika ▼ blagem .opominu.
Maribor, dne 25. septembra 1935. Rezika roj. Kafel, soproga; Sonja, Ferdo, otroka; Josefina, mati; Alojzija Kaiel, taftča, in vsi drugi sorodniki.
Denar*
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka, Liubliana. Krekov trli tO
Vloga
Mestne hranilnice Ptuj 20.000 Din — jako ugodno naprodaj. — Štcdovna zadruga, Zagreb, Varšavska br. 6._(d)
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite najbolje
potom moie pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudoli Zor i, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telelon 38-10.
Kupim in plačam
visoko nad dnevno ceno vloge Mestne hranilnice, Kmetske posoiilnice in Ljudske posojilnice na obroke po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izplačilo v gotovini« št. 11895.	(dl
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'— steni-kovanjskt oglasi Din 3*—. Najmanjši znesek za mali Oglas Dia 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se ra-
luna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po DU 2"5Q. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Muz bo dobe
Več izurjenih pletilj
»prejmemo za stalno delo. Fr. Kos, Židovoka 5. (b)
Postrežnica
ki zna res lepo prati, naj ae takoj zglasi: Jegličeva cesta 10, soba 50. (b)
Pletilje
t večio prakso, iščem za atalno delo. — K. Soss, Mestni trg.	(b)
Rudarski nadzorniki
ca popolnoma samostojno vodstvo rudarskih poslov ae sprejmejo. Nadzorniki, ki so tudi jamski merci (Markscheiderji) — imajo prednost. — Vprašati pri Opekarni A. Muller, Zagreb, Varšavska 3, prehod (b)
rmrm
Pisarniški pult
dobro ohranjen, kupim. Pomidbe upravi »Slovenca« pod »Pult«.	(k)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Jabolka
namizna, gambovci, zlato-rttznenka, kanada, bobo-vec, viniki, ledrovke in druge dobre zimske vrste dobavlja v poljubnih količinah Zechner Henrik, trgovec, Libeliče pri Dravogradu.	(1)
Prodam
dobro idočo knjižnico, ki ima koncesijo tudi za trgovino s papirjem in knjigarno — v večjem kraju Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11826. 1
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine), skoraj nov, in žago venecijanko, v najboljšem stanju, pro dam. Vprašati v upravi »Slovenca« št. 11836.
Hubertus plašči
nepremočljivi —- otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preskerju, Sv. Petra c. 14, (1)
Spalnice, jedilnice,
kuhinjske opreme, stolce vseh vrst, za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
ic
Svarilo!
Ker mi je bilo ukradenih iz mojega stanovanja mno go knjig, svarim vsakogar pred nakupom. Po večini so nosile kniige na notranji naslovni strani moj podpis. — Tone Gaspari, ravn. meii. šole na Rakeku.	(o)
Obrt
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Go-sposvetska 13. Kolizei —
Za jugoslovanski patent št. 7701 od 1. julija 1930 na:
»Indukcijski motor« (»Induktionsmotor«) — in dopunski patent št. 8257 od 1. januarja 1931 na:
»Indukcijski motor s kratkostičnimi palicami oblike U«
(»Induktionsmotor mit U-formigen Kurzschluss-staben«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Htnko Mayer tn drnar, Zagreb.
IJJSESEI
Gospodično
sprejmem na stano.auje, ev. hrano, klavir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11906.	(s)
Zahvala
Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob smrti ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Karla Schtehan
ins. drž. mon. v p.
za poklonjene vence in cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Ljubliana, 26. septembra 1935.
Rodbini Schlehan in Beneš.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljublieni soprog, oče, brat, stric, svak in zet, gospod
RUDOLF EST
mestni računski inšpektor v pok. in rezervni kapetan
danes ob 17 za vedno zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 28. septembra 1935 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Jegličeva cesta 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Liubliana, dne 26. septembra 1935.
Viktorija roj. Tončič, soproga Joža, Majda, Sonja, otroci in ostalo sorodstvo
12. zvezek
VELIKEGA
HERDERJA
je tu I V petih letih je bil ustvarjen ta veliki nemški leksikon
12 zvezkov 1 atlas
180.000 Doiasnil v tekstu nad 20.000 slik
Naročile pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „Briicke ins Le-ben", ki Vam ga dopošljejo zaslonj in brezobvezno.
Naročilnica
Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brez-plačno pošlje potom knjigarne
prospekt „Briicke ins Leben"
Točen naslov: .......
Tinčkove in Tončkove prigode
139.
Po zdravnika!
kakor da je mrtev. Tonček, Primožek in Muki so zaskrbljeno stali ob njegovi postelji in se posvetovali, kaj naj storijo.
»Vse nič ne pomaga,« je slednjič žalostno ugotovil Primožek. »Sami ga ne bomo spravili k zavesti. Treba bo poklicati zdravnika.«
»Zdravnika7« je zazijal Tonček. »Človek božji, kaj vendar govorišl Kje pa boš našel zdravnika v tem samotnem, divjem pragozdu?«
»To boš že še videl!« ie samozavestno odgovoril Primožek. »Ne bo minilo pol ure, pa bo tukajle zdravnikov kot listja ki trave.«
In je odšel na krov, začel razbijati po bobnu in oddajati mednarodne znake »S. O. S.«, ki jih uporabljajo po vsem svetu, kadar je kakšna ladia v nevarnosti ali aeroplan ali kdorkoli.
če želite dolgo uživati dobro zdravje. Pomnite pa, da ohranite zobe zdrave m lepe, če vsak dan vporabljate najpopolnejše sredstvo za nego zob, ki nudi najvišje jamstvo v pogledu higiene in katero priporočajo največja medicinske osebnosti To sredstvo je
Likovič Joža:	9
Na jezerišču
To ni bil srd, to je bila užaljenost velikega srca, kakršno je očetovo. Besede so bile izgovorjene v nekem ginjenem dušku, ki se je stopnjeval radi prazničnosti dneva, ko se vse pripravlja, da proslavi spomin trpljenja Velike be6ede.
Anžol je zapustil otroka in odšel pod klonico. Komu bi potožil svoje gorje? Nebo je presvetlo, ljudje bi ga danes ne razumeli, žena pa ne občuti več zemeljskih težav! Namenil se je na Ple-šivico, da obišče Leno in jo spravi s seboj; ona mu bo gotovo rada gospodinjila, tudi se je naveličala samote na višavi. Ko je odpravljal kravico, je žival žalostno zamukala, kakor da sočuvstvuje z njim.
»Tudi tebe sta zapustila, nehvaležneža. Ne marata za naju .. .<
Starec se je naslonil na ponižno žival in se bridko razjokal. V nekaj trenutkih je postal neodločen in ubog otroki
Francka je odšla s pripravljenim jerbasom k blagoslovu; omotičnost jo je prevzela, ni vedela, ali je srečna ali bi plakala. Janez, je pospravljal obleko; v hiši je bilo tiho, kakor bi odnesli mrliča. Nič se ni ganilo, saino mrtvaška ura je škreb-ljala v tramovju.
Tako se je ločilo troje src. Velikonočni zvonovi so jim prepevali v slovo in tolažbol
V.
Od Podpeči do Žalostne gore je stokrat ku-ku, Vu-ku; od tam čez zakrižance in stržena je petdeset pet-pedi, pet-pedi. Potem stopiš na nepožgnn griček pri stari Ljubljanici, odkoder se vidijo Za-blatence in domači prag. Tako razmišlja točajka Francka in zadelava preguljeno krilo. Pri oknu sedi gospod Margo in prešteva sobotni tlenar, s katerim bo zvečer plačal kramparje in delavce v kamnolomu. On ne ve za dekletovo hrepenenje, ki
si želi nazaj, kjer se vije srebot z medeno kapljico vinčka; tam diši črn trn, jerebičje dehti tako opojno, da bi se v omami opotekel in legel na beli mah. Za lehami pa čaka rajnka mati in milo vabi. Francka je odložila šivanje in se zazrla po neprijazni pivnici. Tretji mesec že vztraja tukaj. Če bi je ne bilo sram. bi se najraje vrnila domov! Kako lepo si je predstavljala službo v gostilni. Svelle j 6obe, pogrnjene mize, kite rožmarina na policah, i javorjeve stolice, prijazni obrazi, mirno življenje!
Toda prišla je v nesnažno delavsko pivnico, po-; črnelo od dima in kletvin. Razočaranje jo je napra-| vilo malodušno. Njena podstrešna sobica je bila podobna zatohlemu kotu. Za silo onietano lesovje, zaprašena slamnjača, črvivo pohištvo, vse to ie ni | moglo navezali. Iz tal je udarjala plesen in zastrup-1 ljala zrak. Kolikokrat se je spomnila svoje male I čuninate z belopogrnjenim ležiščem, ki je bila res-; ničen raj napram sedanji odurni zapuščenosti. ' Gostje so postajali vedno bolj neznosni I Vsakomur : je morala kazati dobrodušen obraz, četudi sla ji razjedala srce jad in nepotešeno koprnenje po l očetu. Dnevi so se vlekli v dušeči enoličnosti. Vedno isti pivci, železničarji razbrzdanega obnašanja, nerodni sejmarji, apneničarji, čolnarji in bogve ktlo še, ki se je morda zatekel v obupu h kaplji vina. Kolikokrat so prišle žene in spravljale vinjene može domov; preklinjale so pijačo in njo, češ da jih zavaja. Njen gospodai Margo je bil osovra- i žen kot krvoses in ljudski goljuf. Najtežje pa je prenašala nadzornika Lenussija, ki jo je neprestano zalezoval. Ljudje so kazali za njo, kakor da se je prodala tujcu. Kakšna sramota 1
Tako razmišlja Francka, solze kapajo na šivanje. Vse je tiho, danes ni gostov; Šentajnar še ni zazvonil delopusta, čolnarji se niso vrnili iz mesta. Redko se začuje z Ribjeka pisk lokomotive ali pa zbrani tanki cvenk srebrnikov, ki jih skrbno preklada in ureja gospod Margo. Kupček za kupčkom! j Domačini so že često zmajevali, kadar so bajali o j njegovem bogastvu in sreči. Odkod apnence, odkod gostilna in delavske igralnice, kje je vzel
denar, za kamnolome? Vse mu donaša dobiček, to-I liko da ne predelava umazane megle v koristno stvar. Njegovi možgani so vedno delovali uspešnejše kot mlinski kamni na Izvirku; v njih se je | razdrobil najtrši oreh, ki se je pojavil pri zamo-! tani rešitvi. Njegovo zvito tuhtanje in umovanje ni poznalo počitka. Često je prodal železniški upravi voz tolčenega kamenja petkrat: prvikrat ga je pripeljal po dolenji cesti, drugič čez Kamnik, tretjič pod Žalostno goro, četrtič ga je vtihotapil mimo Prevalj in petič je obrnil poln voz nazaj v kamnolom ter pognal konje vnovič z najbolj poštenim ' obrazom na železnico. To je bil Margo, debelušen i pritlikavec, železniški polir in gostilničar, zvit in zlat. Skopuh pa tak, ki bi ne posodil palice niti Bogu, da bi udaril njegovega tlolžnika ali hudiča. Ze je pospravil pripravljeni denar v vreče in bil vesel, da ga ni nihče motil pri težavnem opravilu! j Tedaj se je pojavila družba veselih čolnarjev z beračem Kolotajckom, ki se je nameril naravnost k njemu ter ga prosil za božji dar.
»Kdo pa si ti?« se je začemeril Margo in položil debele dlani na denar.
Berač je spustil prazno malho na tla in prožil desnico:
»Jaz sem Kololajček, ubožec in božji brat. Zarana setn že ometal roso po cesarskem mahu. Poti ao težke in dolge. Pa osem križev prenašati iz hriba v laz. iz doline na gorol Noge sc mi nočejo nič več sklepati; kite so otrdele, zadnjič sem šel ! ritensko k Sv. Trem kraljem, kakor bi iskal svojo smrt. Podlipci so začudeno gledali, Sv. Trije kralji so se mi pa smejali.«
»Je že dobro,« se je skušal odkrižati skopuh zgovornega berača. . Kje imaš svojo pravico, lahko to pozovejo orožniki?«
Kolotajček je zastavil pot Margu, ki je hotel odnesti denar na varno. Čolnarji so se pritajeno hihitali in nagovarjali berača:
»Le povej, Kolotajček, kje imaš pravico.«
»Pravico, vprašate, gospod! Zadnjič sem bil radi nje pri uradniji v Ljubljani. Vedite, tistu hiša
na Žabjeku je velika, kakor da bi stoloval v njej večni Bog. Dolgo sem se oziral po oknih; rad bi dognal, pri katerem delijo pravico, milost in tolažbo, pri katerem pa žalostne reči. Pa nič takega • nisem mogel razbrati. Okna so bila pusta in pra-| zna, nikdo se ni zmenil za berača na cesti. Birič v ! ozkih hlačicah me je ustavil v veži:
»Kdo ste?«
»Revež sem I Vsa jezerišča in retovja poznam. Postava pravi tako, da moram biti občinski bera-čon. Huda je taka postava, težko jo prenašam, Gospoda Boga spoznavam, ljudi spoštujem, po postavi moram biti občinski beračon brez pravice.«
i Prva vrata na levo,« se je zadri birič in za-! mahnil nad mano.
Potrkal sem na vrata s svetlo kljuko. Soba je bila gosposka, dišalo je po debelih cigarah kakor pri nas ob žegnanju.
»Kaj bi radi?« mi je mežiknil žlahtni gospod s posvedranimi laščki.
»Ponižno se poklonim,« sem stopil k njemu in razgrnil občinske papirje. »Jaz sem Kolotajček, po posiavi občinski revež.«
»Aha, prošnja 1« je takoj uganil gospod s posvedranimi laščki. »Ali prosite za denarno podporo ali za muziko?«
»Ne za muziko, ne za podporo! Ampak pravico terjam. Nisem restant, da bi moral škrličiti komis. Tudi uši in mraza ne maram pobirati. Naj me do mača občina pošteno preskrbi. To pravico mi po trdite.«
Gospod je neverno pomajal z glavo, natakni! očala in začel listati po bukvah.
>Slaba ho, Kolotajček,« sem pomislil in po škilil na črne bukve. »Še v ječo te vržejo, sv. Ju-kund, božji soldat z Žalostne gore, te ne reši več.«
»Vi ste v imeniku zaznamovanih malopridne-žev; občina vam je kupila dve suknji, pa ste obe zapili!« me jc strogo ošinil gospod izza debelih bukev.	(Dalje sledi.)