PRIMORSKI DNEVNIK
PoStaina Blačana v gotovini	. A
Abb. postale 1 gruppo	- I	4U I1F
Leto XIX. St. 163 (5538)
TRST, četrtek 11. julija 1963
SO VJETSKO - KITAJSKI RAZGOVORI^ V MOSKVI V NAJVEČJI TAJNOSTI PRED ZAKLJUČKOM RAZPRAVE O ZAUPNICI LEONEJEVI VLADI
De Martino, Saragat in Reale so poudarili nujnost obnove vlade levega centra
Danes bo govoril Leone, nato pa bo sledilo glasovanje o zaupnici Jutri bo seja vlade in ustanovitev poslanskih komisij na podlagi sporazuma med KD, PSI, PSDI in PRI - Konec stavke v tovarnah Montecatini in začetek stavke v petrolejskih podjetjih USIP
Včeraj sta bila dva sestanka Nove obtožbe kitajskega tiska
«Pravda» kritizira kitajske delegatke na kongresu žena - Nasprotja so tako globoka, da se pogajanja lahko vsak trenutek razbijejo Prisrčen sprejem madžarske delegacije pod Kadarjevim vodstvom
MOSKVA, 10. — Konferenca med sovjetsko In kitajsko de le gači j o se je nadaljevala danes dopoldne ob 10 uri na sede fu centralnega komiteja KP SZ, in je trajala do 13. ure. Hkra ti pa so se sestali v «Domu sprejemov» tehnični izvedenci o beh delegacij.
V tujih komunističnih krogih v Moskvi vsmatrajo, da sta cbe delegaciji obrazložili na ponedeljskem sestanku vsaka svoje stališče in da bo prava diskusija o spornih točkah zače-
la šele danes. V omenjenih krogih se hkrati zatrjuje, da so te predhodne obrazložitve stališč pokazale tako globoka nasprotja in da je bil ton kitajskih govorov tako «trd», da bi utegnilo vsak čas priti do razbitja Pogajanj.
I* verodostojnih virov se je izvedelo, da sta se sovjetska in kitajska delegacija ponovno sestali <jt> 15. uri. Ob 16.45 je kitajska delegacija zapustila sedež razgovorov. Smatrajo, da so se današnji razgovori zaključili. Ne izključujejo, da se bodo razgovori nadaljevali jutri, razen če ne bi Prišlo do kakšnega incidenta, ki Je vedno možen spričo sedanjih napetih odnosov med, obema partijama.
Razgovori se odvijajo v največ-1' tajnosti. Med zahodnimi opazovalci prevladuje še vedno teza o 'negativnem zaključku razgovorov.
«Pravda» objavlja danes dolg članek, v katerem kritizira zadržanje kitajske delegacije na nedavnem svetovnem kongresu žena v Moskvi Ko zavrača obtožbe Pekinga, na podlagi katerih ta kongres baje ni imel demokratičnega značaja, list pravi:	«V čem je
kitajska delegacija videla domneven nedemokratičen značaj kongresa? V okoliščini morda, da absolutna večina kongresa ni hotela pristati na teze kitajske in albanske delegacije?»
Radio Moskva je ukinil danes že tretjič zapovrstjo oddajo «Govori Peking» in jo zamenjal z oddajo «Govori Kuba».
Danes dopoldne jé prispela v Moskvo madžarska delegacija, ki ji načeluje Janoš Kadar, predsednik madžarske vlade in tajnik
V	Italiji je na uradnem obisku
od včeraj dalje nadvse ugleden gost:	generalni tajnik OZN U
Tant, ki bo danes predaval o človečanskih pravicah in ki ga je včeraj, poleg predsednika vlade in zunanjega ministra, sprejel tudi Predsednik republike Segni. — V Poslanski zbornici pa bo danes glasovanje o zaupnici Leonejevi v,adi, n čemer se je sinoči razprava zaključila z govori treh prvakov levega centra — De Marti-na> Saragata in Realeja. že sedaj se lahko reče, da bo spričo vzdržanih glasov PSI, PSDI, PRI in PDIUM Leonejevi vladi tudi na Montecltoriu zaupnica izglasovana.
Iz Moskve pa poročajo, da sta btla včeraj — po predvčerajšnji Prekinitvi — zopet dva sestanka •ned delegacijama ZSSR in Kitaj-site, toda kljub temu, da se vršijo v največji tajnosti, se iz dru-g'h poročil lahko sklepa, da je vzdušje precej napeto. Neki dopis-•uk je izvedel, da so kitajski dcle-guti hoteli izsiliti za podlago razprave pismo CK KP Kitajske od M. junija t. 1., ki vsebuje znamenitih 25 točk in ki ga sovjetsko časopisje ni hotelo objaviti, temveč so ga nekateri Kitajci v Mo-skvi brez dovoljenja širili in bili zaradi tega iz ZSSR izgnani. Lo-gično je, da sovjetska delegacija na kitajski predlog ni mogla pri-stati. Iterati pa je tisk v Pekingu objavil novo «kritiko» sovjetskega ravnanja, moskovska «Pravda» pa kritiko že znanega nesprejemljivega zadržanja kitajskih de-•egatk na nedavnem mednarodnem kongresu žena v Moskvi.
V	Bruslju se je začelo zasedanje ministrskega sveta evropske gospodarske skupnosti in bo med drugim razpravljalo tudi o nesoglasjih z ZDA glede uvoza ameri-riške perutnine ter o težavnem vprašanju stikov z Veliko Britanijo. Zahodnonemška udeleženca zasedanja Erhard in Schroeder sta glede tega «zmerna optimista», ker da se je baje med razgovori z Adenauerjem v Bonnu de Gaul-le delno «omehčal» ter se sedaj «samo» boji, da bi se Velika Britanija utegnila vmešavati v notranja vprašanja EGS.
V	Londonu bo danes ameriški delegat za bližnjo trojno moskov-•ko konferenco za prekinitev jedrskih poskusov vodil razgovor z britanskim delegatom na isti konferenci, pri čemer bo sodeloval ‘udi Mac Millan, ki mu brez dvoma včeraj ni bilo prav nič prijetno spričo ponovnih demonstracij Proti njegovemu gostu grškemu kralju Pavlu in spričo odklonitve vabila s strani laburističnega voditelja Wilsona na sprejem v kraljevi palači.
Sovjetski delegat pri OZN je izročil Varnostnemu svetu pismo z opozorilom na sodelovanje sirskih čet in letal v vojaških operacijah proti Kurdom v Iraku. Pianto poudarja: «Voditelji kolonialističnega bagdadskega bloka morajo razumeti,- da bi vsakršen poseg sosednih držav v Irak utegnil povzročiti resno nevarnost za o-
madžarske delavske stranke. Na postaji ga je dočakal Hruščov, ki se je vrnil v Moskvo iz Kijeva. Na postaji ga je pozdravil tudi podpredsednik vlade Mikojan in druge sovjetske osebnosti.
Pred postajo ga je navdušeno pozdravila množica. Hruščov, ki je objel in poljubil gosta, je imel krajši nagovor, v katerem je podčrtal med drugim, da bo obisk madžarskega predsednika vlade prispeval k nadaljnemu razvijanju «neuničljivega prijateljstva med obema deželama in utrditvi enotnosti velike socialistične družine. borbe za mir v svetu in lepše prihodnosti». V odgovoru je Kadar zatrjeval, da imata sovjetska in madžarska komunistična partija enake poglede na izgraditev socializma in na vsa vprašanja, ki zadevajo mednarodno gibanje delavcev in zunanjo poli-tiko.
Kasneje je Hruščov sprejel madžarsko delegacijo v svojem uradu v Kremlju, nato pa jih je pridržal na kosilu, katerega so se udeležili tudi glavni sovjetski voditelji.
Radio Moskva je javil,- da s<j se razgovori med madžarsko delegacijo in HruŠČovom odvijali v ozračju «globoke prisrčnosti, bratskega prijateljstva in popolnega vzajemnega razumevanja». «Pravda» pa piše v uvodniku, posvečenem obisku madžarske dèfegl-cije, da «naši bratski narodi smatrajo borbo za mir in miroljubno koeksistenco, za splošno razorožitev, za ukinitev vojne za vodilno smer svoje zunanje politike».
Radio Peking javlja, da Je centralni komite Ki' Kitajske obtožil Sovjetsko zvezo, da je poslabšala odnose med obema državama. CK KP Kitajske izraža
v svoji izjavi željo po kitajsko-so-vjetski enotnosti, da bi izjalovili «ameriško Imperialistično zaroto, ki hoče razdvojiti komunistični tabor«. Obtožbe v izjavi CK KP SZ označuje za povsem neupravičene in dodaja: «Komunisti morajo spoštovati dejstva in biti razsodni». Izjava nato pripominja, da so v Moskvi v teku razgovori in nadaljuje: «Upravičeni bi bili upati, da bodo mirno razpravljali o kitajsko-so-vjetskih nesoglasijih. Zatrdno nismo pričakovali, da bo CK KP Sovjetske zveze smatral za potrebno izvršiti nov javen napad na KP Kitajske in da nas bo to prisililo na javen odgovor; toda ne moremo si kaj, da ne bi obžalovali takega stanja stvari». V nadaljevanju izjava zatrjuje, da so na Kitajskem objavili v celoti pismo CK KP Sovjetske zveze, kljub temu, da se niso strinjali z njegovo vsebino, medtem ko ZSSR ni objavila kitajskega odgovora. ZSSR je razširila tekst pisma KP SZ na Kitajskem še preden je bilo objavljeno v kitajskem tisku; toda ko je kitajski veleposlanik v Moskvi razširil v ZSSR besedilo pisma KP Kitajske, so to v ZSSR smatrali za umešavanje v notranje sovjetske zadeve.
Izjava nato kritizira odpoklic treh članov kitajskega veleposlaništva v Moskvi in dveh kitajskih študentov, ki ga je zahtevala ZSSR in dodaja, da je Kitajski pri srcu ki-tajsko-sovjetska enotnost in da ne bo sprejela podobnih ukrepov proti institucijami in osebju ZSSR na Kitajskem. V izjavi se nato obtožuje KP SZ, da ni le razširila ideoloških nesoglasij med obema partijama na področje meddržavnih odnosov, ampak da je tudi začela protikitajsko kampanjo z mitingi in resolucijami.
Potem ko je ponovila, da Je enotnost obeh partij in obeh držav bistvenega pomena za oba naroda, izjava poudarja, da komunisti vsega sveta upajo, da bodo razgovori v Moskvi dali pozitivne rezultate in da se bo kitajsko-sovjetska enotnost ohranila in okrepila. «Samo ameriški imperialisti, tuji reakcionarji in Titova klika hočejo razdor med komunističnimi deželami».
Tass javlja, da bo s 1. septembrom začela poslovati redna nepo-
sredna teleprinterska zveza med Washintgonom in Moskvo. Tass potrjuje, da bo ta zveza poslovala noč in dan po kablu, ki bo povezoval Moskvo z ZDA prek Helsinkov, Stockholma, Kopenhagna in Londona.
Pogreb
pok. nadškofa dr. Antona Vovka
LJUBLJANA, 10. — Na ljubljanskem pokopališču na Zalah so s cerkvenimi počastni-mi obredi pokopali posmrtne ostanke ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka. Cerkveni obred je opravil zagrebški nadškof dr. Franjo Seper. Pogreba so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki.
RIM, 10- — Splošna razprava v poslanski zbornici o zaupnici Leonejevi vladi se je nocoj zaključila. Glavni govorniki so bili: Nennijev namestnik De Martino, Saragat in Reale, poleg njih pa »ta govorila še za MSI Roberti in monarhist Coveui
ter za KPI (o gospodarskih vprašanjih) poslanec Barca. Jutri bo vsem udeležencem razprave odgovoril predsednik vlade Leone, nato bo sledilo glasovanje o zaupnici, hkrati pa oo do izvolili še podpredsednika poslanske zbornice.
Za jutri je napovedana tudi u-stanovitev štirinajstih stalnih zakonodajnih komisij z volitvami predsednikov, dveh podpredsednikov in dveh tajnikov za vsako komisijo. Komisije za proračun, finance ter zaklad bodo začele istočasno tudi s «pripravljalno» razpravo o proračunih treh finančnih ministrstev. Glede predsedstev komisij je prišlo med KD, PSI, PSDI in PRI do sporazuma, s katerim pa desničar-
ske stranke in KPI niso zadovoljne; s sporazumom se ni strinjala tudi levičarska struja v PSI. Prav tako je za jutri napovedana tudi seja vlade.
V razpravi o zaupnici je bil danes prvi na vrsti Roberti za MSI, ki je obrazložil, zakaj bodo poslanci MSI glasovali proti zaupnici, nato pa je precej dolgo govoril Nennijev namestnik de Martino, ki je takoj izjavil, da bo razočaral vse «lovce na romansi-rane podrobnosti o notranjih zadevah v PSI». Potem ko je povedal, da so bili socialisti vedno načelno nasprotni poslovnim vladam, je dejal, da je do sedanje vlade odnos PSI drugačen zaradi tehtnih političnih razlogov, kar pa se ne more označiti kot «pozitivna in konstruktivna podpora, kakršno so socialisti nudili Fanfa-
DANES NA DNEVNEM REDU SVETA EGS V BRUSLJU
Proučitev nesoglasij med EGS in ZDA in možnosti stikov z Veliko Britanijo
Erhard in Schroeder sta «zmerna optimista» - De Gaulle se boji «samo» vmešavanja Anglije v notranja vprašanja EGS - Prihod Piccionija in Colomba
BRUSELJ, 10. — Danes se je sestal v Bruslju ministrski svet evropske gospodarske skupnosti (EGS) in odobril spor» zum o sodelovanju med EGS in ZDA glede dobave šestim državam EGS urana 235 v večji količini od 30 ton, kot je bilo predvideno v začetku. S tem sporazumom se bo zlasti okoristila Italija, ki bo prejela 8.5 tone urana, s čimer bo krila potrebe v zvezi z izgraditvijo reaktorja v Saluggia IVerceUi).
To je bil edini važen ukrep, ki ga je ministrski svet odobril danes popoldne.
Na dnevnem redu sedanjega zasedanja ministrskega sveta EGS so vključena vprašanja notranjega upravnega značaja, ki zadevajo skupno tržišče in Evratom, kar so proučevali danes; jutri pa bodo na dnevnem redu: fuzija izvršnih odborov treh skupnosti (skupnega tržišča, Evratoma in evropske skupnosti za premog in jeklo); proučitev nesoglasij med EGS in ZDA glede uvoza ameriške perutnine; določitev datuma za podpis konvencije o pomoči 18 pridruženim afriškim državam in za podpis sporazuma o pridru-ženju Turčije. Ni izključeno, da bodo, razen omenjenih vprašanj, načeli tudi vprašanje o možnih stikih med državami EGS in Veliko Britanijo. S tem v zvezi o-menja belgijski večernik «Le Soir» razgovor, ki je bil baje pretekli teden med nizozemskim zunanjim ministrom Lunsom in angleškim zunanjim ministrom Ho-
mtUIIMIIMIIIIIIIIIIIIlIllIiliiiiitiiiiiiiifiiiiitifllllflllllinillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIII
V LONDONU
Jutri posvetovanje Harriman-Hailsham
Včeraj so se demonstracije proti grškemu kralju ponovile pred gledališčem - Wilson odklonil vabilo na predstavo
LONDON, 10. — Tudi danes so bile demonstracije proti obisku grškega kralja Pavla. Precejšnja množica se je zbrala danes zvečer pred gledališčem Aldwich, v katerem so uprizorili v čast grškim visokim gostom Shakespearov «Sen kresne noči». Demonstranti so nosili transparente in letake z napisi «Uveljavite člove-canske pravice v Grčiji» in «Amnestija». Prihod grške kraljevske dvojice so pozdravili 3 kričanjem, žvižganjem in vzklikanjem «Sieg heil». Kraljico Frlderiko je ta demonstracija začudila, pa tudi kraljica Elizabeta je bila nejevo-jna.
le krali Pavel ie bil nasmejan. trojno konlereneo v Moskvi o uki sodeTovalfS tìekl dmjd proS
manifestaciji pred hotelom Clarid-ge, kjer je kralj Pavel priredil sprejem grški koloniji v Londonu. Ženske v črnem In moški s črno ruto na glavi In črno kravato so sprejeli kralja Pavla z vzkliki «Svoboda» in protigršklml gesli. Ko Je začelo deževati, so demonstranti — med katerimi je bila tudi tajnica lige za demokracijo v Grčiji Diana Pym — odprli dežnike, na katerih
lici ja je demonstrante razgnala.
Voditelj laburistične stranke Wilson, ni hotel na predstavo v gledališče «Aldwich», kakor Je že sinoči odklonil vabilo na sprejem v kraljevski palači, z izgovorom, da je zadržan.
Kralj Pavel in kraljica Friderika sta napravila danes dopoldne izlet s čolnom po Temzi. Njuno vkrcanje je skušala izrabiti Betty Amba-tielos, žena grškega sindikalista, ki

neki policaj skočil na njo in jo podrl na tla, štirje policaji pa so jo odnesli. 25 angleških poslancev je podpisalo peticijo na kralja Pavla, v kateri se zahteva osvoboditev To-nyja Ambatielosa in vseh grških političnih jetnikov.
V večernih urah se je zvedelo, da bo predsednik grške vlade In zunanji minister Pipinelis, ki spremlja kraljevski par, jutri sprejel' Betty Ambatlelosovo.
Angleško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo v petek ves dan in verjetno tudi v soboto predhodna posvetovanja v zvezi z bližnjo trojno konferenco v Moskvi o uki-
rlške delegacije Harrimanom in načelnikom angleške delegacije Lordom Hailshamom. Harriman, ki bo prispel v angleško prestolnico jutri zvečer, se bo sestal tudi z zunanjim ministrom lordom Homom in z Mac Millanom. Zunanje ministrstvo pričakuje, da bo belgijski zunanji minister Spaak obvestil angleško vlado o rezultatih svojega razgovora s Hruščovom glede jedr-
» “ «*“ protestni napisi. Po- g»
NATO in državami varšavske zveze
Kennedy je sprejel danes v Beli hiši Averella Harrimana pred njegovim odhodom v Moskvo.
Pred odhodom v London je Harriman Izjavil, da so ZDA dobile obvestilo, da je ZSSR pripravljena «resno pogajati se» z ZDA in Veliko Britanijo za sklenitev delnega Jedrskega sporazuma. Harriman pa vendarle ni izključil možnosti, da Hruščov prekine v določenem momentu pogajanja, -da bi tako doka-‘zal Kitajski svojo odločnost.
mejem, med katerim so se baje
dotaknili tega vprašanja v zvezi z znanimi predlogi, ki jih je v tem smislu postavil nemški zunanji minister Schroeder. Omenjeni list pripominja, da utegnejo razpravljati o tem vprašanju na jutrišnjem zasedanju ministrskega sveta, vendar pa dodaja, da so mnogi opazovalci mnenja, da bi to bilo preuranjeno.
Pred odhodom na zasedanje ministrskega sveta EGS, sta nemški podkancler Erhard in zunanji minister Schoeder izjavila, da sta «zmerno optimista» kar zadeva bližnja pogajanja skupnega tržišča in sta izrazila svoje prepričanje, da bodo na zasedanju v Bruslju «dosegli vsaj skromen napredek». V bonskih diplomatskih krogih namreč smatrajo, da so nedavni razgovori med de Gaullom in Adenauerjem v Bonnu vsaj delno omehčali nepopustljivost de Gaulla in da so ti razgovori dali naslednje rezultate: francoski ministri so odpotovali iz Bonna z vtisom, da bo bonska vlada držala obljubo, na podlagi katere bodo odobrili do 31. decembra določbe EGS glede govejega mesa, riža in mlekarskih proizvodov; za protiuslugo so Francozi dali jasno vedeti svojim nemškim kolegom, da bodo bolj liberalni kar zadeva pogajanja z ZDA. Po razgovoru s Couve de Murvillom pa nemški zunanji minister Schroeder upravičeno pričakuje, da bodo med pogajanji v Bruslju ostvarili željo bonske vlade, da se vzpostavijo stalni stiki med šestimi državami EGS in Veliko Britanijo. Francozi vztrajajo le na tem, da se teh stikov ne poveri veleposlanikom pri EGS, ker se de Gaulle boji, da bi se Velika Britanija v tem primeru mogla vmešati v notranja vprašanja EGS.
Današnji «Die Welt» hkrati zatrjuje, 3a bo belgijski zunanji minister Spaak izkoristil zasedanje ministrskega sveta EGS, da bi obvestil kolege o rezultatih svojega razgovora s Hruščovom.
Vlada ZDA in Afrika
NEW YORK, 10. — Pomožni državni tajnik za afriške zadeve Mennen Williams je prispel sinoči v New York iz Afrike, kjer se je zadržal 19 dni. Rezultate svojega obiska v afriških državah je Williams označil takole:	1.
Afriške države So trdno odločene uveljaviti protikolonialistično politiko; te države so zlasti zaskrbljene zaradi položaja v Južni Afriki in v portugalskih kolonijah; 2. zdi se, da je konferenca v Adis Abebi dosegla neko določeno enotnost v stališčih ih da je sprožila povečano posvetovanje med raznimi državami; 3. zdi se, da afriške države ocenjujejo v njihovem pravem pomenu napore predsednika ZDA za ukinitev rasne segregacije v Ameriki.
Preden je odpotoval iz Monro-vie, glavnega mesta Liberije, je Williams izjavil, da ZDA nasprotujejo izključitvi Južne Afrike iz OZN in iz drugih mednarodnih organizmov:	«Menimo, nasprot-
no, da je treba napraviti vse, kar je mogoče, da bi Južna Afrika ostala v organizaciji združenih narodov, v okviru katere je laže načeti diskusijo ali izvajati pritisk proti segregacionistični politiki, ki jò uveljavljajo v tej državi».	'*
tunizijski zunanji minister Mongi Slim, Njemu in še drugim trem zunanjim ministrom afriških držav je konferenca v Adis Abebi poverila nalogo, da predložijo varnostnemu svetu OZN vprašanje apartheida v Južni Afriki in vprašanje portugalskih ozemelj v Afriki. Ob svojem prihodu je Mongi Slim izrhzil svoje upanje, da bodo našli dokončno rešitev nevarnemu položaju v Južni A-friki in Angoii.
Sindikati železničarjev so pristali na predlog Kennedyja in suspendirali splošno stavko do 29. t.m., medtem pa bo sodnik vrhovnega sodišča Goldberg proučil ta sindikalni spor, svoje zaključke P» sporočil Kennedyju. Prav tako so železniške družbe suspendirale do 29. junija uveljavljenje sprejetega sklepa o odpustitvi kurjačev, ker nameravajo zamenjati lokomotive na paro z dieselovimi lokomotivami.
Kennedy je imenoval mešano komisijo, v kateri so predstavniki železniških družb in sindikatov, predseduje pa ji glavni tajnik za delo Wirz, komisija mora proučiti sindikalni spor in poročati kongresu do 22. t.m.
Danes popoldne sta prispela v Bruselj tudi oba predstavnika Italije. Najprej je prišel minister Colombo, nato pa še zunanji minister Piccioni, ki je bil zadržan v Rimu z razgovori, ki jih je imel z generalnim tajnikom OZN U Tantom.
Rekordna proizvodnja industrije v SFRJ
BEOGRAD, 10. — Jugoslovanska industrija je v maju letos dosegla rekordno mesečno proizvodnjo v skoraj vseh panogah. Tako so na primer jugoslovanske hidrocentrale proizvedle v maju 807 milijonov kWh elek-troenergije v primeri s 730 milijoni, kolikor je znašala povprečna mesečna proizvodnja lani. Surove nafte je bilo predvideno 146 tisoč 387 ton, medtem ko je lani največja mesečna proizvodnja znašala okrog 140.000 ton. Železne rude je bilo proizvedeno 249.000 ton, medtem ko je lani največja mesečna proizvodnja znašala 240 tisoč ton; bakrene rude 502.000, lani 500.000 ton; cementa 271.000
ton, lani 260.000 ton.
Veliki uspehi so bili doseženi tudi v kemični industriji. Tu je npr. prvič prekoračena meja od 100.000 ton v proizvodnji umetnih gnojil. Skupno je bilo proizvedenih 101 480 ton umetnih gnojil. Tudi v ostalih industrijskih ;>a-nogah je bila dosežena mesečna proizvodnja večja od povprečja lanske proizvodnje. V gospodarskih krogih pripisujejo poseben pomen rezultatom v metalurgiji, čeprav ne tajijo, da bo v prihodnjih mesecih potrebno vložiti nove napore, da bi se nadomestilo, kar je bilo izgubljeno zaradi slabih vremenskih razmer v prvih mesecih letošnjega leta.
Kljub sodnemu dovoljenju
Otto Habsburški se ne more vrniti
DUNAJ, 10. — Nadvojvoda Otto Habsburški se ne sme vrniti v Avstrijo, čeprav mu je najvišje avstrijsko upravno sodišče dovolilo povratek. Socialistična ministra za zunanje in notranje zadeve sta namreč ukazala avstrijskim konzulatom v inozemstvu, naj ne dajo Ottu novega potnega lista. Njegov sedanji potni list velja namreč za vse države razen za Avstrijo. Notranji minister Franz Olah je na današnji seji vlade izjavil, da se čuti obveznost samo do odloka ustavnega sodišča iz leta 1961, ki je prepovedalo Ottu vrnitev v Avstrijo.
Položaj v Alžiriji
ALZ1R, 10. —, Alžirski notranji minister je sporočil dane», da so bivšemu podpredsedniku začasne alžirske vlade Mohamedu Budia-fu določili prisilno b'* * * * v®njc pod stalnim nadzorstvom. Enak ukrep volj» tudi ta poročnik» Ajlouacha, Kebaillja ih Benjfunesa. Poročnik Aliouache je bil glasnik četrte vi-laje, medtem ko sta Kebaili in Benyupes bila voditelja federacije osvobodilne fronte v Franciji.
To je prvo priznanje o aretaciji teh oseb. Voditelji opozicije Hosin Ait Ahmed je izjavil med debato v poslanski zbornici, da so Budiafa aretirali, vendar je Ben Bela na to le odgovoril, da so aretirali štiri osebe v zvezi z «zaroto proti državi».
je «reakcija na sedanje stanje, pri kateri prevladuje namen, ki se hoče doseči»; socialdemokrati pa «sedanjosti ne žrtvujejo prihodnosti, čeprav čutijo odpor proti se-danji družbi». Ko je govoril o vprašanju «zaledenitve», je rekel, da bi bila to huda politična napaka. S tem v zvezi je dejal, da je večina levega centra. prenehala obstajati že pred volitvami, ko Sta sodelovanje odpovedali KD M» PSI, tako da je prišlo celo do tega, da so hoteli socialdemokrati izstopiti iz vlade. Nato je povedal, da PSDI ni nikoli postavljala ovir za ponovni mandat Fanfa. niju. Za socialistični kongres je rekel, da bo moral povedati, ali se namerava PSI odgovorno vključiti v demokratični sistem, kar pomeni sodelovati v večini levega centra, kajti za to večino ni druge alternative. Nato je ponovil že znana stališča PSDI v zunanji politiki, vendar pa je dodal, da bi bila «zelo velika napaka, če bi smatrali politiko levega centra v protikomunistični funkciji». ,
Ko je proti koncu svojega govora ponovno načel vprašanje socialističnega kongresa, je Saragat Izjavil, da odgovornost za sedanjo politiko ne nosijo samo socialisti, temveč tudi socialdemokrati, KD in PRI, ki «ne smejo socialistov postaviti pred izbiro, ki se tiče samo njih.» Končno je še odgovoril Togliattiju rekoč, da njegov včerajšnji govor ni načel vprašanja človeških svoboščin, temveč da ga je le omenil.
Zadnji govornik je bil voditelj PRI Reale, ki je poudaril nujnost obnove politike levega centra, kajti o tem ni nobenega dvoma. Po njegovih besedah «lahko obstaja en sam dvom: morebitna potreba po zamenjavi predsednika vlade.» Dejal je, da bi «zamenjava Fanfanija z Morom utrdila vtis, da se sicer hoče nadaljevati politika levega centra, toda s spremenjeno usmeritvijo.»
Pred Realejem je govoril Covelli, ki je obrazložil, zakaj se bodo monarhisti vzdržali glasovanja tudi v poslanski zbornici.
Iz Milana poročajo, da se je danes ob 6. uri zjutraj zaključila 120-urna stavka v tovarnah Montecatini. Jutri pa se bo začela 48-uraa stavka v vseh petrolejskih podjetjih pri USIP.
V Palermu je bil včeraj izvoljen za predsednika deželne sicilske skupščine socialdemokratski deželni poslanec Lanza, za katerega so glasovali tudi deželni poslanci KPI.
iiHiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiinmiitiiiiiimiimiiMiiiMiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiHii
U Tant v Rimu
Včeraj ga je sprejel Segni - Razgovor z Leonejem in Piccionijem
se mu je zahvalil ter izrazil željo za blaginjo in srečni razvoj
nijevi vladi», temveč le kot «pričakovanje».
Od sedanje vlade zahteva PST samo, da ne stori ničesar, kar bi nasprotovalo napredni perspektivi, ki bo predmet razgovora med strankami in da ne uporablja varnostnih sil proti delavcem. Ko je govoril o notranjih zadevah v PSI, je De Martino dejal, da so «jamstvo demokratičnega značaja, katerega bo imela tista preobrazba, ki so jo želi, kajti sedanje življenje stranke je zrcalo družbe, ki jo PSI namerava jutri uresničiti» in v tem je «osnovni spor s komunizmom ali vsaj z mednarodnimi izkušnjami komunizma«. Nato je poudaril, da mora biti «podlaga bodoče koalicijske vlade politični sporazum ker PSI ni na razpolago za kakršno koli vladno politiko, temveč izključno za politiko globoke ob nove — socialne, gospodarske in državne». «Ta politika pa je izvedljiva samo, če bodo napredne struje strank levega centra premostile ovire in pridržke, ki jih postavljajo njihove nazadnjaške struje».
Glede notranje politike je De Martino postavil naslednje zahteve: izvajanje ustave in zlasti deželna ureditev; poglobitev odnosov med državo in državljani; delavske pravice; borba proti korupciji. Glede zunanje politike pa je omenil «nujnost nove politike v novem mednarodnem položaju» in politike miru; «obstoječa zavezništva se ne morejo presojati v luči nespremenljivih ideologij»; potreben pa je «napor, da se jim da nova vsebina v okviru pomiritve in odstranjevanja blokov — toda ne kot trdijo komunisti, da postane Italija nevezana na bloke — kar ima danes potrdilo in perspektivo za konkretno izvajanje v političnih linijah Kennedyja in v stališčih angleškega laburizma ter v nordijskih demokracijah v nasprotju s preživelimi stališči de Gaullove Francije in Adenauerjeve Nemčije ter v novem kurzu ZSSR v odnosu do absurdnosti kitajskega komunizma».
Med gospodarskimi zahtevami pa je De Martino naštel: načrtovanje, kmetijstvo in Jug.
Tudi Saragat je dejal, da so socialdemokrati proti enobarvni vladi, vendar pa priznavajo «demo-kratični navdih Leoneja». V nadaljevanju je rekel, da sta samo «dve dosledni stališči na področju dela, ki sta usmerjeni v socializem»; komunistično in socialdemokratsko, Za prvo je rekel, da
RIM, 10. — Danes zjutraj je prispel iz 2eneve na uradni obisk v Italijo generalni tajnik OZN U Tant. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Piccioni z drugimi predstavniki italijanske države ter ga prisrčno s posebnim nagovorom pozdravil, U Tant pa
..............................................................iiiiiuiiiiHinimiimi.
Sovjetsko opozorilo VS OZN na kazenske operacije proti Kurdom
ZSSR obsoja sodelovanje sirskih čet in letalstva pri teh operacijah
NEW YORK, 10. — Sovjetski predstavnik pri OZN Fedoren-ko je poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem ga oppzarja na vojaSke operacije iraške vlade proti Kurdom Sovjetski delegat si pridržuje pravico, d$ zahteva sklicanje Varnostnega sveta, da bi razpravljal o tem vprašanju v pri meru, da iraška vlada ne bi spremenila svojega zadržanja Ljudska republika Mongolija je
zahtevala, da se vprašanje «sistematičnega uničevanja» Kurdov vključi na dnevni red generalne skupščine OZN, ki bo zasedala v septembru.
Fedorenko pravi v svojem pismu med drugim; «Tuja intervencija
v severnem Iraku in pomoč, ki jo nudijo nekatere sosedne drža-I ve iraški vladi pri kazenskih ope-Sinoči je prispel v New • York racijah te vlade proti kurdskemu
prebivalstvu, utegnejo prisiliti druge države, da bodo sprejele ukrepe, da bi odstranile to intervencijo in zavarovale svojo varnost. Udeležba drugih sil in drugih držav v tem konfliktu in vzpostavitev oporišč napadalnih sil v bližini sovjetskih meja, ogrožata varnost določenega števila držav, vštevši ZSSR. Gre za položaj, spričo ' katerega sovjetska
vlada ne more biti brezbrižna.» Fedorenko zatrjuje v svojem pi-smu, da «po nekaterih časopisnih vesteh, bataljon sirskih čet in letala sirskega letalstva sodelujejo pri vojaških operacijah v severnem Iraku». T:	dogodki so po
mnenju Fedorenka «rezultat sporazuma med tistimi, ki hočejo izpodkopati neodvisnost iraške države in ponovno podrediti to deželo interesom tujih monopolov». Fedorenko zaključuje v svojem pismu:	«Voditelji kolonialistične-
ga bagdadskega bloka morajo razumeti, da bi vsakršen poseg sosednih držav v Irak, utegnil povzročiti resno nevarnost za ohranitev miru na Srednjem vzhodu».'
italijanskega ljudstva.
Pozneje je U Tanta sprejel najprej predsednik vlade Leone v palači Chigi, nato pa zunanji minister Piccioni v palači Farnesina. Ugledni gost je z obema vodil razgovore o mednarodni politiki, zlasti pa o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnje generalne skupščine OZN. Obširneje so govorili o vprašanju razširitve Varnostnega sveta in drugih organizmov OZN. Poudarili so tudi skupno željo po pozitivnem izidu trojnih razgovorov v Moskvi 15. t.m.
Kmalu po 12. uri je U Tanta sprejel na Kvirinalu predsednik republike Segni. Sledil je krajši razgovor, nato pa je Segni povabil svojega gosta na kosilo, ki ata se ga udeležila ministra Co-dacci-Pisanelli in Medici, podtajnik v zunanjem ministrstvu Storchi, ker je Piccioni medtem odpotoval v Bruselj, in drugi ugledni funkcionarji organizmov OZN ter diplomati.
Popoldne je U Tant obiskal malo palačo «Venezia», kjer je sedež informacijskega centra OZN. Jutri bo generalni tajnik OZN predaval o človečanskih pravicah.
Iraška vlada podaljšala ultimai
BAGDAD, 10. — Irašiki obramb, ni minister Šalih Mahdi Almai je izjavil po radiu, da so podalj. šali do konca meseca rok za pre. dajo kurdskega prebivalstva, ki podpira MustaJo Al Barzanija. Drugi rok za predajo je zapadel danes. To je že tretje podaljšanje roka, odkar so začeli z vojaškimi operacijami proti Kurdom. General Almaš je še dodal, da j« to zadnje podaljšanje roka.
Načrt vojaške pomoči ZDA in Anglije Indiji
WASHINGTON, 10. — Ameriška in angleška vlada sta pripravili načrt za obrambo Indije pred kitajskimi letalskimi napadi. Načrt so predložili indijski vladi. Načrt vojaške pomoči predvideva: namestitev ameriških radarskih naprav v Indiji; v Indijo bodo poslali določeno število ameriških tehnikov, ki bodo izvežbali indijsko osebje v upravljanju z radarskimi napravami; Vel. Britanija utegne kasneje dobaviti Indiji rakete vrste zrak-zrak ; sporazum o skupnih ameriško-anglo-ških letalskih in vojaških manovrili. *	‘
blihuhbtv o
*rA
*

■I

Problemi novih «Insilili držav
ȣj
n Jet
Pred stranko ljudske konvencije Gane sta sedaj dva važna problema: kako znova oživiti politično aktivnost in zagotoviti znotraj ranke enotnost gledišč o nadalj-}e‘m družbenoekonomskem in političnem razvoju države. ' Potrebno j* takoj dodati, da na iste vprašanja iščejo odgovorov politične organizacije v večini drugih novih afriških državah, katerih neposredni program — državna neodvisnost — je bil v glavnem že dosežen.
Toda v Gani, ki je bila med prvimi osvobojenimi kolonijami .Afrike, so ta vprašanja postala morda že najbolj akutna.
Program stranke ljudske konvencije (SLK), sprejet na lanskem kongresu, navaja, da go neodvisne afriške države postavljene pred ■tako obsežne naloge družbene in gòspodarske rekonstrukcije, da je za njihovo reševanje potrebno mobilizirati vse razpoložljive ljudske in gmotne sile narodov. Položaj Afrike — nadaljuje program — je podoben izrednemu stanju, v katerem se dežele z dolgimi tradicijami navadno zatekajo k vsena-cionalnim koalicijskim vladam.
Enostrankarski sistem — poudarja program dalje — je zato najboljša oblika oblasti v Afriki. Vsaka druga alternativa daje kolonializmu in neokolonializmu odlične možnosti za spletkarjenje in zunanje intervencije s pomočjo korupcije, razpihovanja plemenskih lojalnosti, regionalizma, verskih, jezikovnih in drugih podedovanih razlik.
Krepitev nacionalne neodvisnosti je torej odvisna od enotnosti in aktivnosti politične organizacije, ki mora imeti globoke korenine v ljudstvu, poudarja program SLK.
Gana se prišteva v krog večine afriških držav, ki imajo enostrankarski sistem. Opozicijska združena stranka praktično ne obstaja več. V deželi nima ne vodstva in ne organiziranega članstva. Kompromitirala se je med bojem za neodvisnost kot zagovornik nadaljnje kolonialno prisotnosti, zadnja leta pa se je očitno upirala vsaki potezi, ki bi krepila ekonomsko in politično emancipacijo, vse dokler se ni zatekla k terorizmu, da bi vrgla sedanjo vlado in preusmerila razvojno pot dr-žavč.
Ni ambicija tega dopisa obravnavati vse probleme in težave, ki jih ima zdaj stranka ljudske konvencija tako zaradi neizrečenosti o nekaterih ključnih intencijah družbeno - ekonomskega razvoja, kakor tudi zaradi stagnacije, v kateri se je znašla. Tudi ne mislimo polemizirati z ugibanji, če to stanje pomeni ali ne širšo politično krizo v državi. Namen je zapisati nekaj več o vzrokih in podlagi sedanjih, po mnenju pisca prehodnih težav.
Pred petnajstimi leti ustanovljena stranka ljudske konvencije, tedaj eden najprogresivnejših stebrov protikolonialnega gibanja v zahodni Afriki, je bila nosilec in edini organizator boja za neodvisnost Gane.
Gibanje za neodvisnost Zlate obale (kolonialno ime za današnjo Gano) je Slo skozi zelo hude preizkušnje. Doba po 1948. letu še ni slovela po široki mednarodni, moralni in diplomatski podpori kolonialnim narodom, ki so zato svojo pravdo uveljavili predvsem z lastnimi silami. Res je, da Zlata obala zaradi neudobne klime ni imela številnih in teritorializira-nih tujih doseljencev, kot jih poznajo Alžir, Angola, Severna ali Južna Rodezija, kar osvobodilni boj zlasti komplicira. Toda naravna bogastva Gane so pritegnila tuje ekonomske interesente, ki *o se skupaj z razmeroma širokim slojem domačega meščanstva jn vplivne ter bogate plemenske aristokracije brezkompromisno u-pirali vsaki radikalni spremembi kolonialnega statusa quo.
Zaradi jasnosti političnega programa, izraženega v geslu «Samouprava takoj», potem pa «Neodvisnost sedaj!», je vodstvu stranke ljudske konvencije uspelo pridobiti velik del prebivalstva in ga vključiti v zavestno politično akcijo. Ne gre pozabiti, da je skozi devet let (od 1948 do 1957) ganski človek praktično iz dneva v dan demonstriral, manifestiral, protestimi ali pa so ga pozivali na volišč-, da bi se spet in spet preizkušala njegova politična vo-lja.	,
To obdobje je močno spolitizirajo prebivalstvo. Prej vase in v dnevne tradicije zaverovan in zaprt opazovalec je postal igralec, odločujoč in zavesten činitelj lastne in politične usode svoje dežele.
Politično vodstvo neodvisne Gane je bilo po neodvisnosti prezaposleno z organizacijo nove države in njenega mehanizma. Tudi še ni prenehal notranji pritisk konservativnih domačih in zunanjih faktorjev.
Mnogi Ganci danes trdijo, da se jt tedaj , ocenilo, d« preide po neodvisnosti večji del odgovornosti in vloge politične organizacije na «državo» in njen mehanizem. Taka orientacija pa je, kakor kaže, šla precej daleč in izzvala postopno dezaktiviziranje, upadanje aktivnosti in morda celo politično demobilizacijo strankinega članstva za javn zadeve.
Kdor bi želel dramatizirati, bi morda rekel, da se je zgodilo nekaj podobnega kot gledališkim igralcem, ki so v lastni gledališki hiši prišli z odra med publiko na galeriji.
Podobne tendence so — z izjemo Gvineje in republike Mali — da-
nes precej značilne tudi za več drugih zahodnoafriških držav, kjer vezi s člansko bazo političnih strank slabijo, medtem ko se zelo močno akcentira vloga državnega mehanizma ali pa celo precenjuje.
Morda je opažanje, da se politiki oddaljujejo od «politike» in se bolj posvečajo «upravljanju države», preostro. Toda zrno resnice je v njem.
V afriških državah, pa tudi v Gani, ponehuje čas, ko so politične manifestacije bile osnovna in morda najvažnejša oblika, prek katere je prebivalstvo pred tujcem izražalo in uveljavljalo svoje nacionalne težnje.
Zapleten razvoj ekonomske in družbene emancipacije in rekonstrukcije postaja osnovni interes delovnih ljudi neodvisnih držav. To pa zahteva seveda nove oblike politične aktivnosti v vsaki deželi.
Vidijo se prve izkušnje, da v državah, ki jim pravočasno uspe razvijati politično aktivnost s pritegovanjem državljanov, laže in hitreje premagujejo objektivne težave, zlasti tiste, ki so materialnega značaja.
O tem se je mogoče prepričati npr. v Maliju, ki zanesljivo spada med najbolj siromašne države, ima pa, kot mislijo mnogi opazovalci, najbolj stabilno politično situacijo v zahodni Afriki in z relativno minimalnimi naravnimi in finančnimi viri vidno napreduje.
Vodstvo stranke ljudske konvencije si zadnje mesece prizadeva oživiti prejšnji dinamizem in o-fenzivnost strankine aktivnosti. V vrstah strankinega članstva želi obnoviti nekdanjega duha tovarištva, skromnosti in lojalnosti, ki je kronal boj za neodvisnost. Nkrumah je v zadnjem času večkrat poudaril, da so SLK potrebne inspiracije preteklih zmag in iniciativa cele politične organizacije, ne samo njenih vodilnih teles in državnih organov ter dodal, da stranka ljudske konvencije ostaja steber družbenih in političnih struktur v deželi.
Danes ni več sporno, da je federacija Mali (bivši francoski Sudan in Senegal) razpadla 1980. leta zaradi političnih razlik med večinsko politično stranko Senegala in Sudansko unijo (stranka današnje republike Mali) in ne. kot je tedaj del zahodnega tiska pisal, zaradi tekme med posameznimi politiki, ki bi si prisvojili oblast.
Do hude politične krize je v Senegalu samem spet prišlo decembra lani znotraj vodilne stranke, v kateri je bil L. S. Senghor generalni sekretar, Mamadu Dia pa njegov namestnik. Senghor je tedaj izjavil, da so ga izkušnje poučile, da delitev oblasti (Senghor — predsednlh republike, Dia } — pa šef vlade) v afriških realnostih ni mogoča, če se hočejo izogniti stalnim notranjim trenjem med različnimi težniami in pogledi na razvoj države in njene mednarodne odnose.
Vplivni ganski levo usmerjeni tednik «The Spark» je te dni zapisal v uvodniku:
«Nevarnost politične in idejne konfuzije znotraj naprednih afriških strank je realna in velika. Večina teh strank se je pojavila kot nacionalistične organizacije, usmerjene zlasti v boj proti kolonialni vladavini. Vsaj v začetku so te stranke bile brez ideologije ali pa je ideološka orientacija imela popolnoma drugorazredno vlogo.
Nacionalistične stranke, nadaljuje «The Spark», združujejo člane iz praktično vseh ekonomskih in socialnih slojev v obstoječe družbene strukture, zaradi česar so neizbežni notranji konflikti mnenj in pogledov o novi družbeni ureditvi, ki naj zamenja kolonialne odnose.
Ko se po realizaciji državne neodvisnosti nacionalistične stranke opredeljujejo za socializem, zlasti nastopi obdobje zaostrene notranje strankarske borbe.
V zadnjih dveh letih je prišlo v stranki ljudske konvencije do precejšnjih oscilacij.
Ni poredkoma, da se v Gani odkrito sliši govoriti o strankini levici, centru in desnici. Opazovalci dobivajo vtis, da se pregrupiranje dogaja okoli dveh skrajnih polov. Ne bi se moglo reči, da je ta proces zajel tudi že članske množice. Težko pa bi bilo zanikati, da diferenciacija ni zajela širšega kroga za javne zadeve zavzetih in bolj zainteresiranih državljanov.
Nekateri vidijo v «desnici» in «levici» nekakšne «pressure groups», ki se nujno pojavljajo znotraj vsakega političnega gibanja. Drugi mislijo, da je ta proces znatno globlji, da ga je treba jemati mnogo bolj resno, ker odpira vprašanje, kako v novih pogojih ohraniti politično enotnost v deželi in vendar pri tem ne privoliti v kompromise, ki bi mogli naprednim težnjam prebivalstva in časa škodovati.
Bilo bi seveda mnogo lažje, če afriška političnn gibanja ne bi bila pod tako močnim pritiskom zunanjih vplivov. Tudi interesi se danes v Afriki ne omejujejo samo na tekočo državno in gospodarsko politiko, Njihov diapazon je znatno širši. Politične stranke, sindikati ali mladina predstavljajo torišče dolgoročnih investicij in zunanjega vmešavanja, ki se, kot je videti, s strani afriških faktorjev, morda nekoliko podcenjuje,
Kot so prej prek kolonialnih metropol vnašali v Afriko politične in ideološke polemike, ki niso bile afriške, prav tako danes vetrovi sveta izzivajo konflikte, ki
z afriško stvarnostjo in težnjami nimajo mnogo skupnega.
Stranka ljudske konvencije je doživela doslej najmočnejši notranji potres pred dvema letoma. Odločni koraki za nadaljnjo krepitev gospodarske samostojnosti, organizacijo armade, javnih služb in šolstva, kot tudi jasna opredelitev za izvenblokovsko politiko in enakopravno sodelovanje na bazi recipročnosti interesov z vsemi, ne samo zahodnimi dr|avami, vse to je tedaj izzvalo v stranki odpor predstavnikov skrajne desnice, katere voditelj K. Gbede-mah je bil izključen iz strankinega vodstva, vlade in parlamenta, potem pa se je znašel v tujini, od koder je začel voditi subverzivno aktivnost proti vladi in predsedniku, in to z istih pozicij kot nekdanji lider meščanske pro-zahodne opozicijske združene stranke dr. K. Busia.
Prav tedaj je bil okrepljen položaj in avtoriteta strankinega voditelja. Doživljenjski predsednik centralnega komiteja SLK dr. Nkrumah je postal tudi njen generalni sekretar, da bi se tako uspelo z njegovo avtoriteto zaustaviti nadaljnje notranje spore in preprečiti razkol v vrhovih.
Dr. Nkrumah si prizadeva povrniti politično enotnost v vodstvo stranke, kar je pogoj za oživitev politične aktivnosti in iniciative strankinega članstva, kajti izoliranost od baze stalno pogojuje «dvorske» prepire in olajšuje centripetalno diferenciacijo, čeprav za sedaj še pod dežnikom stranke ljudske konvencije same.
Taka centralizacija pa, kakor kaže, ni bila dovolj, da bi prenehali različni pogledi in stališča, morda tudi različni interesi glede nadaljnjega družbeno-ekonom-skega in političnega življenja.
F. n.
fin/ir/o vv tflptlnlibce
~ glrtbbu ^
Gledališki festival v Zagrebu
Prizor z demonstracij proti grškemu kraljevskemu paru, ki Je na obisku v Londonu. Policaji so odnesli nekega demonstranta na Trafalgar squarti. Scotland Yard je sporočil, da so med demonstracijami ob prihodu grškega kralja in kraljice prijeli 94 ljudi, med katerimi »o bili tudi mladoletni in ženske. Voditelji pacifističnih organizacij, ki vodijo demonstracije, so izjavili da bodo trajale ves čas obiska
ZAGRED, 10. -- V Zagrebu bo od S. do 15. »eptembra letos 3. mednarodni festival gledališč,
na katerem bodo poleg slovenskega eksperimentalnega gledali ita in študija gledališke akademij e iz Zagreba sodelovale gledališke skupine iz Anglije, Poljske, Italije in Francije. Pričakuje se tudi prihod nekaterih drugih skupin iz Češkoslovaške, Avstrije, Zahodne Nemčije, Holandije in Grčije.
Prva nagrada jugoslovanskemu filmu
Razsodišče za dodelitev mednarodne nagrade za vzgojno in znanstveno kinematografijo v Neaplju je dodelilo prvo nagrado jugoslovanskemu filmu «Volk», drugo in tretjo nagrado pa dvema italijanskima filmoma zdravstvene narave.
Festival v Spoletu se bliža koncu
Festival «dveh svetov» v Spoletu se bo zaključil z Rossinijevo enodejanko «Gospod Bruschino» in s Hollingswarthovo opero v enem dejanju «Mati», ki je povzeta po lepi Andersonov i pravljici «Zgodba o materi». Za premiero obeh predstav, ki bo danes, so že vsi sedeži razprodani. Tudi vsi hoteli so že cel teden popolnoma zasedeni. Med gosti so številni politiki, kulturniki, režiserji in igralci. Med
....nnmnniunHinimiiHiMiiimiiiiiiHiHmiiiiiimimmiiiiiiMiiiimuiimHiiiiu.iiiMiiimimimiiimimtiiiiiiiiiiiiiniiiiimi.HHmiiiiiimimiiiiiiiii....ti......................................illuminili........................m........
«SLADKO ŽIVLJENJE» V ANGLIJI
CS i ' ■■■■ W " % ’dR— V+» Hi	.jQk t'1 ..
Se trije ministri zapleteni v zloglasno zadevo «Profumo»
Slike in magnetofonski trak često spravljajo ljudi v hudo zagato
LONDON, 10. — Zadeva «Profumo» se še vedno razvija in sedaj so odkrili, da so zapleteni vanjo še trije ministri. Medtem so sporočili, da bo Scotland Yard ponovno zaslišal Christine Kee-ler. Potreba po novih preiska vah je nastala zaradi izjav, ki jih je svoj čas posnel na magnetofonski trak njen bivši «manager» Robin Drury ter jih poslal državnemu pravilniku in policiji. Te izjave vsebujejo zanimive in doslej še neobjavljene podrobnosti o pustolovščinah modele ter osvetljuje v novi luči kroge, l:i se ukvarjajo s prostitucijo. Druge podrobnosti se tičejo odnosov Kec.erjeve z bišim ministrom Profumom m z Rusom Ivanovom. Policijo pa najbolj zanimajo odnosi, ki jih je imela Keelerjeva s svojim prijateljem z Jamajke Gordonom, Kot je znano, je bil njen bivši ljubimec Gordon obsojen pretekli mesec na tri leta zapora, ker jo je napadel in pretepel. Obsojeni Gordon je zavrnil vse obtožbe in je vložil priziv.
Izjave, ki jih je posnel na trak Drury, vsebujejo baje drugačno razlago dogodkov, kakor jih je ugotovilo sodišče. Te izjave so baje v skladu z izjavami Johna Hamiltona-Marshalla, bratà prijateljice Christine Keelerjeve
menil v svojo razbremenitev dve osebi, ki ju niso mogli zaslišati, ker ju niso našli. Toda novinarji nekega lista so kasneje iztaknili eno izmed teh oseb, črnca Petra Cornacchia.
Izjave Keelerjeve so bile posnete pred približno mesecem dn\ in poi med dolgim razgovorom med Robinom Druryjem in nekim njegovim prijateljem. Kee-ierjeva je dejala, da je hotel Drury napisati njen življenjepis in ona mu je pripovedovala o svojih najbolj intimnih doživljajih. Ni pa vedela, da posnema razgovor na trak. Ko je to opazila, je uničila trak, toda del traku je ostal nepoškodovan. Kar se tiče vsebine' izjav, je Keelerjeva dejala, da je bila tisti čas vsa iz sebe zaradi zaužitega alkohola in uspavalnega sredstva, ki ga je nenamerno zaužila. Zato ne more prigovarjati za te izjave.
Eno kopijo ir, jav so poslali lordu Deningu, ki se ukvarja z raziskavo v zadevi «Profumo». On natančno vodi preiskavo in proučuje vse elemente, vštevši tudi najbolj škandalistične. Zaslišal je že mnogo oseb, med katerimi tudi Keelerjevo in dr. Warda. Ta teden bo zaslišal drugo modelo. t.j. Christinino tekmico Mandy Ri.ce Davies.
Tc dni se lord Dening ukvar-
VELIK0P0TEZN0 TIHOTAPSTVO
Državo so opeharili za 1 milijardo 760 milijonov
Uvozili »0 187.000 stotov sladkorja, pomešanega z moko
Paule. Kazen tega je Gordan o-
...................................
HIPA NESREČA V KARIBSKEM MORJU
40 ribičev utonilo pri potopitvi ladje
Ribici so bili z otoka Jamajka
MIAMI, 10. — V Karibskem mor- bov z žarami, so odkrili vinograd
ju je utonilo 40 ribičev, ko se je potopila ribiška ladja. Neki glasnik ameriške mornarice je dejal, da so opustili iskanje utopljencev, ki je trajalo več dni. Ni namreč več nobenega upanja, da bi jih našli, ker v tem morju mrgoli morskih psov.
Ribiška ladja, po imenu *Sn<>’ Boy», je odplula iz prUMaoišča
Kingston na Jamajki, da bi lovi« la ribe na področju Pedro. Nekaj
dni po odhodu »o našli razbitine
Kingstona videli plavajoče truplo, ki ga pa niao mogli rešiti, ker Je bilo o-krog njega polno morskih psov. Doslej m znano, zakaj se je zgodila nesreča.
Pred 2.000 leti so gojili trto kot sedaj
CH1AVAR1, 10. — Rimsko prebivalstvo, ki je živelo v okolišu Chiavari pred 2000 leti, je gojilo trto skoraj enako, kot jo gojijo v Liguriji še sedaj. Do takšnega zaključka so prišli arheologi, ki izkopavajo neko področje v Chia-variju. Nad predrimsko nekropolo, kjer so izkopali doslej 6Q gro-
z deli trt in koli, ki so popolnoma ohranjeni.
Proučevanje pogojev za polet na Mars
»•Santa mònIca, jo. - zn«n-
tveni oddelek družne «Douglas
stveni Corj.»,
vsemirje
ki se ukvarja f poleti v
% raketami, prouči
ladje kakih 80 milj južnozahodno posebne potrebe, ki bi jih i:
od Kingstona. Preteklo' soboto so Skupina ofl 4 do 10 astrona’
katera bi morala preživeti od 10 do 50 dni na Marsu. Študij predpostavlja, da lio prišlo do potovanja med, leti 1975 in 1985. Razen materialnih potreb proučujejo tudi, kdaj bi bila najbolj primerna doba za odhod in za pristanek na Marsu, izbiro tovora it) smeri vesoljske ladje. Študij mora seveda tudi upoštevati morebitni razvoj človeških raziskovanj v kozmosu v predvideni dobi, ki bo potrebna za polet na Mars. Ugotovili so, da bi bil najbolj primeren čas za ta polet v prihodnjih desetih letih zaradi položaja, katerem bo Mars v odnosu do Zemlje. Toda raziskovanje Marsa v tem razdobju ne bo mogoče iz tehničnih razlogov.
ja tudi s proučevanjem nekaterih vesti, ki se tičejo treh ministrov. Eden izmed njih je bil baje prijatelj Keelerjeve in so ga slikali v njeni družbi; drugi minister je bil baje v spolnih odnosih z neko precej lahkomiselno deklico, tretji pa je imel baje opravka celo z zloglasno vojvodinjo Argyll (njej smo že svoj čas posvetili cel članek v neki nedeljski številki). Pravzaprav ta zadnja epizoda nima nič skupnega z zadevo «Profumo», toda lord Dening se je hotel seznaniti tudi s položajem tega ministra, ki je nekam dvomljiv.
Kot smo že pisali, je vojvodinjo Argyll njen mož obtožil, da ga je orožičila s štirimi možmi. Njene pustolovščine so na dolgo in široko pripovedovali na sodišču, toda pri zaprtih vratih, tako da se ni moglo občinstvo vsaj v dvorani naslajati nad njimi. Vojvodi Argyllu, ki je mimo grede rečeno tudi ljubitelj pornografskih slik, ni bilo težko dokazati, da je hil večkrat oro-žičen, ker je predložil sodišču neke slike, na katerih je bila njegova žena — vojvodinja gola skupno z drugimi golimi možmi, in med njimi je bil tudi neki moški brez glave. In ravno eden izmed teh mož v Adamovih oblačilih naj	bi	bil minister.	Razumljivo	je,	da so se-
daj razni ministri v skrbeh za svoje	stolčke,	ker	na	Angleškem
še vedno velja motala, da je tre. ba take stvari zelo spretno pri. kriti.	Bistvo	namreč	ni dejanje
samo po sebi, marveč le kaj bodo rekli ljudje o njem, če zvedo zanj.
Takih skrbi za kariero pa nima več John Profumo. Odkar je odstopil, oziroma bolje povedano, odkar so ga poslali «privati-zirat», živi zelo osamljeno. Njegova žena, bivša igralka Valéry Hopson, ga namreč ni zapustila In mu je vedno ob strani, kar je vsekakor v puritanski Angliji lepo od nje. Seduj je celo ustanovila dom za umsko zaostalo deco, kakot je že svoj čas obljubila. In tudi ljudje so pokazali, da jitn niso še popolnima otopela čustva. Kar okrog tisoč se jih je udeležilo ceremonije otvoritve tega doma in so njeni ustanoviteljici prisrčno ploskali. Gospa Profumo je namreč rekla:	«Osebnim	zadevam moje
družine so posvetili tako veliko pažnjo, da mi ni bilo lahko držati obljube...» Igralka je bila ganjena, saj je občutila na lastni koži tragiko umsko zaostalih o-trok: svojemu prvemu možu je namreč rodila tnega.
V	zvezi z vso to zadevo Je tudi zanimivo, da raziskuje nemško zunanje ministrstvo odnose, ki jih je baje imel Sigismund von Braun sedanji nemški poslanik pri OZN, z vojvodinjo Argyll, da bi sprejelo proti njemu morebitne disciplinske ukrepe.
V	Londonu pa so odložili proces proti dr. Wardu, ki je zapleten v škandal «Profumo» na 22. julij. Končno je tudi zanimivo, da bo šla deklica «Mandy», ki je tudi zapletena v ta škandal, na dopust v Cortino, kjer si je najela dve sobi s kopalnico v enem najbolj razkošnih hotelov. Kar kaže, da ji je njena obrt dobro nesla. Dekle spremlja neki ameriški novinar.
MILAN, 10.	— Poveljstvo fi-
nančnih straž je odkrilo skupino tihotapcev, ki so nezakonito uvažali iz Belgije sladkor in s tem opeharili državo za eno milijardo 760 milijonov lir, Od leta 1956 do 1960 so uvozili 187.000 stotov mešanice sladkorja in moke. Sladkor in moko so mešali v inozemstvu. V Italiji pa so ju potem ločili v mlinih, ki so bili v ta namen posebno opremljeni. V promet so spravili 100.000 stotov sladkorja. Državo so opeharili s tem, da so prijavili manjšo vrednost, kot jo je blago v resnici imelo. Seveda so uvozniki prekršili tudi valutne predpise.
Obsodbe v procesu «neobstoječih zdravil»
Včeraj se je v Rimu zaključil proces o «neobstoječih zdravilih». Sodišče je obsodilo Oresta Gior-gettija na 35 mesecev zapora, Gio-vannija Binnija na 17 mesecev m Domenica Tarantellija :ia 18 mesecev, ker so ponaredili javne dokumente. Sodniki so nadalje obsodili Balilla Leopardija na devet mesecev zapora in Matildo ^ingaglia na 4 mesece, toda pogojno. Prvima obsojencema pa so j sodniki še odbili po eno leto kazni, Leopardiju pa so kazen v celoti odpustili. Vsem obsojencem so še priznali začasna svobodp, tako da »e je vsa ta stvar skoraj razblinila v nič.
Velik dobitek 2 italijanskih delavcev na nemški loteriji
WANNE-EICKLE, 10. - Dva ita-lijanska delavca, katerih imeni še nista znani, sta dobila prejšnji teden na nemški loteriji pol mili. jona mark, to je okrog 75 milijonov lir. Za sedaj se ve samo, da je eden izmed delavcev samec
ter da je iz Fana, drugi pa je oženjen in je iz Schiavi v Abrucih.
Ameriški letalec dezertiral na Kubo
HAVANA, 10. - Tukajšnji nv
dio poroča, da je priletel na Kubo z malim zasebnim letalom a-meriški pilot Ramos, ki je kubanskega porekla. Rumos je zbežal iz svojega vojaškega oddelka.
Mina in Pani prideta pred sodišče
MILAN, 10. — Sodnik dr. Martino je zaključil preiskavo proti igralcu Corradu Paniju in pevki Mini, ki ju toži Panijeva žena Renata Monteduro, češ da sta prešuštvovala. Razprava bo 27. septembra.
Osem mrtvih pri nesreči v južni lurciji
ANKARA, 10. — Osem oseb je bilo ubitih ip 27 ranjenih pri cestni nesreči, ki se je zgodila v Tar-su, kakih 30 km zahodno od A-dane v južni Turčiji. Avtobus, s katerim so se potniki peljal*, je zletel v prepad, ker se je zlomila oe kolesa.
Uspeh kiparja Džamonja in slikarja Gliha v San Marinu
Na IV. mednarodnem likovnem bienalu s temo « Preko in-forme la» v San Marinu, je žirija v močni mednarodni konkurenci prisodila dve pomembni priznanji tudi jugoslovanski u-metnosti. Izmed sodelujočih razstavljavcev je namreč kipar Dušan Džamonja prejel prvo medaljo za kiparstvo, medtem ko je dobil slikar Oton Gliha zlato medaljo za slikarstvo.
V Aosti se je pričel vscučillški federalistični tečaj, ki se ga udeležujejo mladinci iz 18 držav. Studenti študirajo probleme združitve narodov. Na sliki vidimo evropske in afriškega študenta, ki so na delu
ca isto klopjo
njimi je tudi romunski pisatelj Eugene Jonesco z ženo in hčerko, ki je Menottijev gost. Jonesco je prisostvoval izvedbi svoje drame «Mojster», sedaj pa se zanima za razstavo južnoameriškega slikarstva, ki so jo priredili v Spoletu.
Odkrit spomenik Nikoli Tesli
BEOGRAD, 10. — Pred elektrotehnično fakulteto v Beogradu je bil danes odkrit spomenik jugoslovanskemu znanstveniku Nikoli Tesli. Poleg številnih akademikov, dekanov in profesorjev ter študentov beograjske univerze, znanstvenih delavcev in kulturnih ter javnih delauce» so se slovesnosti udeležili predsednik mestne skupščine Beograda Milan Zegara, rektor beograjske univerze dr. Božidar Djor-djevič in drugi.
Obisk delegacije romunskih književnikov v Ljubljani
Pretekli teden so se v prostorih Društva slovenskih književnikov sestali predstavniki slovenskih pisateljev z delegacijo romunskih pisateljev, ki se te dni mudi v Jugoslaviji. V delegaciji sta pesnica Marija Ba-nuš, nosilka najvišje romunske nagrade za poezijo, ter esejist in kritik Paul Georgesco, član u-prave Zveze romunskih pisateljev in glavni urednik literarne revije «Viatea romanesca». Romunska književnika sta z našimi pisatelji izmenjala misli o medsebojnem sodelovanju.
Njegoševa nagrada
Na Cetinju bo v septembru o-srednja proslava 150-letnice Njegoševega rojstva. Poleg proslav, ki bodo ob tej obletnici, bo izvršni svet Črne gore predlagal republiški skupščini, da ustanovi Njegoševo nagrado za književnost, ki bo splošno jugoslovanskega značaja, podeljevali pa jo bodo vsako tretje leto. V ta namen so že pripravili zakonski osnutek, ki predvideva tudi ustanovitev stalnega Njegoševega sklada.
Natečaj založbe
«Veselili Masleša» v Sarajevu
Založba «Veselin Masleša» je tudi letos razpisala natečaj za najboljše literarne sestavke o knjigah svoje zbirke »Lastovica». Po pregledu del je založba nagradila sto učencev osnovnih šol iz vse Jugoslavije z leiovanjem v koloniji «Lastovica» v Splitu. Žirija je nagradila tudi deset učiteljev materinščine, da prežive 15 dni v Splitu kot gostje kolonije. Razen 16 nagrad po 30 knjig, ki jih je razdelila, je založba poskrbela tudi za obisk mladinskih pisateljev v svoji splitski koloniji. Med. 12. in IS. julijem bodo tja prišli pisatelji Branko Čopič, France Bevk, Dušan Kostič, Arse n Diklič, Tone Seliškar, Branko Radičevič, Aleksa Mikič, Ahmet Hromadžič in še nekateri.
Vokalni koncert «Slovenskega doma» v Zagrebu
Ob koncu letošnje sezone je kulturno prosvetno društvo »Slovenski dom» v Zagrebu imelo svojo glavno prireditev ; pevski zbor je priredil vokalni koncert slovenske in hrvatske pesmi v dvorani Glasbenega zavoda. Koncert, ki je bil pred dnevi, je odlično uspel. Dirigiral je Danilo Danev.
Muzej rimskih starin v Pulju
PULJ, 8. — Zagrebški inštitut
za varstvo spomenikov je dal na razpolago 2.200.0Ò0 dinarjev za spopolnitev muzeja rimskih starin, ki je v bivšem Augustuso-vem templju v Pulju. Muzej je bil sedaj odprt samo v poletnih mesecih, sedaj pa bo postal stalna ustanova. Medtem pa restavrirajo v piranskem muzeju fresko beneškega sloga iz leta 1676. Freska meri 3x5 metrov m predstavlja sejo piranskega občinskega sveta iz tiste dobe.
«Nasilje na trgu» žanje uspehe po svetu
Jugoslovanski film «Nasilje na trgu» doživlja uspehe tudi v tujini. Pred kratkim so bile slavnostne. premiere tega filma v Londonu, v Hong Kongu, n Manili in v Macau. Producenta filma so obvestili, da je občinsttio film lepo sprejelo. Film «Nasilje na trgu» je prevzela v svetovno distribucijo ameriška družba «Metro Goldwyn Mayer», ki ga je razmnožila v 60 kopijah in razposlala po vsem svetu. Kmalu bosta premieri tega jugoslovanskega filma tudi t> Rimu in Parizu. Producent «Lov-čen-film» si bo z izkupičkom precej opomogel.
Shakespearova 400-Ietnica bo proslavljena v Sarajevu
Kakor poročajo iz Beograda, bo proslava 400-letnice rojstva Williama Shakespeara v Sarajevu. Pred kratkim so sestavili iniciativni odbor, ki bo moral odločati o obsegu te kulturne prireditve in tudi o načinu, kako se bo izvajala. Računajo, da bo proslava ob koncu prihodnje gledališke sezone, udeležila pa se je bodo vsa večja jugoslovanska gledališča s tistimi deli velikega angleškega avtorja, ki jih bodo pripravila za jubilejno leto.
,iii - —	•	-	'	jii
■ 1
Pogled na Piso
Julija Meredith je oblekla za ta veter svojo smaragdno-z*le-no obleko, ki je zelo pristajala njenim živahnim očem, temnim lasem in bledemu obrazu. Prižgala je vse luti v dnevni sobi, poravnala blazinice na kav-Ču, a eno izmed njih je predela na udoben moder naslanjač. V drugem prav takšnem naslanjaču je sedel Charley. Malo pred tem je prišel domov, se okopal, preoblekel in vzel časnik. Videti je bil zdrav in svež.
Trudilo se je, da bi ne bila preveč zaposlena s pripruvami, ker bi Charley sicer lahko pomislil, da ji je obisk Coltonovih tako pomemben. Vedela je, da ima Charley rad Sama in Angelo Colton. Bila sta idealna soseda, zakonski par z dvema dobro vzgojenima otrokoma. Prijateljstvo z njima je bilo prijetno. Charley je bil včasih ljubosumen, zdelo se mu je, da je njegova žena v svoji prirodno-sti z ljudmi preveč prijazna. Tedaj je utihnil in cstal tako nem veg večer. Pozneje, ko sta gosta odšla, je Julija čutila, da komaj zadržuje jezo. Včasih je tudi izbruhnil.
Ko je na vratih zazvonilo, je Charley odložil časnik. Zena se mu je nasmehnila in odšla k vratom. «Končno/» je vzkliknila. «Srečna sem, da sta se vrniliI.» Prisrčno je, objela Singe-lo. Nato se je vzpela na prste in poljubila Sama na lice.
«Vstopita in sedita. Imenitna sta videti, vsa sta porjavela. Kaj je t> Italiji avgust tako sončen?»
Sam je razdelil darove, ki sta jih prinesla iz Italije. Charley je ponudil pijače. Julija je raztrgala ovoj svojega darila in našla v njem lepo, veliko slamnato torbico. «O/i, kako je lepa/» je vzliknila,
•Iz Florence je,» je rekla An-oela. « Mesto je lepo kot sanje. Razen tega lahko tam kupiš čudovite stvari iz slame in iz usnja. Ne moreš si misliti, kako so lepe.»
Julija je odprla svojo novo torbico in našla v njej smešnega majhnega oslička, prav tako iz slame. •Kaj je to?» je smehljaje se vprašala •To je Samova podobo/» je rekla Angela.
•	Zares sta čudovita,» je vzklik-nila Jultja
Medtem je Charley odvil svoje darilo: lepo usnjeno škatlo, v kateri so bili gumbi za manšete. Tudi on je vzkliknil od presenečenja. Darilo ga je navdušilo.	i', m
«Sedita že, popi ita kaj in pripovedujta . o svojem potovanju Po Italiji. Kdo ve, morda se bova tudi midva nekega dne odpravila tja.»
Coltonova sta pripovedovala o svojem potovanju. Angela je navdušeno opisovala neko cerkev v Ravenni. Julija je opazovala Rama, kako je smehljaje se in in z zanimanjem gledal svojo ženo,
To je zelo neumno od mene, je pomislila Julija saj sem odrasel človek in vem, da moram svoje življenje in svojega Char-leya jemati takšna, kot sta. Teda, da je Charley ljubosumen, če posveti več pozornosti komu drugemu, in da ne mara o-trok, ni mogoče spremeniti. S tem se mora sprijazniti. Ona ie to že tudi storila.
Vendar je vedela in tega ni hotela priznati niti sebi:	ko-
maj Čaka, da gre Sam pozno popoldne mimo njunega vrta in obstane, da bi občudoval njene vrtnice. Ona tedaj presenečeno dvigne glavo, kot da ga ni Pričakovala. Ob pogledu na vitkega, nasmejanega in prijaznega moškega ji je tako tesno Pri srcu, da se ji •Dober večer. Sam» zatakne v orlu.
•Oprostite, moram v kuhinjo,» je rekla in izpila svoj kozarec. Angela je dalje veselo pripovedovala o Sorrentu, kjer je hotel zgrajen na grebenu, visoko Uad Sredozemskim morjem. S Samom sta sedila v mraku na balkonu svoje sebe, pila cinza-ha in opazovala brezkončno Piodrino. «A/a eni strani sva videla obrise Caprija* a na drupi Neapelj. Teh srečnih trenutkov ne bom nikdar pozabila.»
Živahen pogovor je tekel dalje. Nenadoma je Julijo prevzel občutek globoke osamljenosti. Tako si je želela, da bi tudi ona * Charleyem doživela kaj takega. Opazovala je Charleya, ko je ločil pijače, m zdelo se ji je, da so njegova usta nekoliko tnehkejša in brada manj toga bot sicer.
Charley in jaz morava vsekakor potovati v Italijo, si je mislila. Naredila bova načrt, naročila sobo, morda se bova tudi nekoliko učila italijanski — •n bo čudovito! V Benetkah, v ftimu, v Florenci bova morda našla to, kar sta izgubila! recept za srečo.
Krožnik s pecivom je postavila na pladenj, na katerem so bile že skodelice za kavo. Kuhinja je prijetno dišala po kavi. Julija je stala pri štedilniku in Čakala, da bi kava zavrela. Ne-, hodoma se je ob njej pojavil* Sam. Pobral je krožnike in jih bnnesel v kuhinjo.
Trenutek ga je molče gledala.
•	Hvala,» je slednjič reklu In Vzela krožnike.
«Lahko š« kaj pomagam?» je Vprašal Sam tn se smehljal. Seveda, to je prijazen sosedni nasmeh, je pomislila. Ne sme si delati nobenih utvar. No, zave-
dela se je, da ji je za trenutek zastal dih...
eAngela pripoveduje Charleyu o Benetkah,» je rekel Stim. Poskušala se je nasmehniti. «Kava bo ,kmalu kuhana, lahko odneseš pladenj v jedilnico.» Hotela se je pošaliti:	«Kaj bi počela
jaz brez tebe?»
Nenadoma se je zavedela, da Sama Coltona ljubi, da ga spoštuje, da ga obožuje.
•	Se nekaj je, česar ne bom nikdar pozabil,» je rekel Sam. «Z Angelo sva se peljala z vlakom od Neaplja do Rapalla. Dolgo potovanje, od poldnevaS do pozne noči. Na obeh straneh proge so cveteli oleandri beli in rožnati.» Julija ga je pogledala. Tudi on jo je gledal in se smehljal, a njegov pogled je bil nekje daleč. •Zvečer sva se peljala skozi Piso. Samo mimogrede sem lahko pogledal na viseči stolp. Želel sem si, da bi ostal tam en dan, a bilo ji prepozno, da bi spremenila program potovanja » Resigniranb je skomignil z rameni.
Postala je žalostna. Da! Ko je prepozno, potem, gre človek po določeni poti. Ali je morda hotel povedati, da tudi on pozna neizpolnjeno hrepenenje? Ali je le ona tako razumela njegove besede, ker si je tega želela?
•	Pazi,» je rekla, •Pladenj je težak.» Vzel je pladenj in ga odnesel v sobo.
Zares sem neumna in smešna, si je mi siila. Dva majhna kozarca vina tn že sem pijana. Radu imam oba, Sama in Angelo, si je govorila. Vesela sem, da sta s 1 • na v zakonu. Vem, da je tudi mój in Charleyev zakon v glavnem dober.
Ko sta Colton,jva odhajala, sta Julija in Charley stala na pragu in gledala za njuna. Julija je prijela ChurlVyn za roko, «Bil je lep večer,» je rekla. Charley se je molče odmaknil. Pričela je tiho mrmrati kot vedno, ko so ji v oči sjllle solze.
•	Ali moraš ljudi vedno postreči z izbranimi jedmi? Vsem
hočeš prikupili, samo meni ne.» Odgovorila je, kot je t> zadnjem času vedno odgovarjala•
•	Skupaj bova v dobrem in sla-
bem, v sreči in nesreči. Jutri ti bom pripravila tvojo najljubšo jed:	pečenega piščanca s
krompirjem.»
•	Dovolj mi bo tudi sendvič,» je mrmral on. •Danes sem preveč jedki.» Juliju se je silila,
da bi se nusmehnilu. A to je bil krčevit, nenaraven smeh, ki ji je ostal na obrazu kot zmrznjen tudi potem, ko je Charley odšel v sobo in j c pustil samo v kuhinji pri pospravljanju.
Pozneje je odšla v sobo in sedla v drugi naslanjač, nasproti Charleyu. Nekaj imava vendarle skupnega, je pomislila, imava enaka joie.lja.
Na mizi je še uedno stal osliček. Ime mu moram najti, je pomislila Julija...
E. SABATH
I
No, kam pa letos na počitnice...?
‘'•n > mm.
modni ITereškova j e navdihnila «vesoljsko linijo» in «satelite»
KOTIČEK
Vprašanje je, kaj se bo is vsega lega uveljavilo in kaj ohranilo od tega, kar je še e modi in česar smo se še naradile
Mir, svež planinski zrak in prirod ne lepote kot malokje bomo našli na Jezerskem v Sloveniji. Na sliki
Planšarsko jezero
Po dolgotrajnih prepirih in prerekanju z novinarji in modnimi dopisniki, so se pariški krojači odali in odkrili nekaj tajnosti v zvezi z novo žensko modo za prihodnje leto. Prvič po toliko letih so pariški krojači, ki so vedno zahtevali popolno tajnost o vsem, kar je bilo v zvezi z novimi modnimi kolekcijami, popustili in dovolili, da javnost zve za nekatere modne novosti že petnajst dni pred uradnimi modnimi revijami, ki bodo nakazale vsemu ženskemu soetu novo pariško modo 1964.
Prva tajnost, ki je bila odkrita, gre na račun linij, katerim nameravajo pariški modni eksperti slediti. Tokrat so se Parižani odločili za modo, ki naj bi bila namenjena bolj zmrznjenim ženskam: debeli zimski plašči, z visokimi in širokimi ovratniki in cela kopica raznih krznenih okraskov, da ne govorimo o krznenih plaščih. Pariški krojači pa niso povedali samo glavnih obrisov modnih linij, temveč so razkrili tudi, kaj bomo nosile pod plašči, kakšne bodo obleke, tkanine in sploh vse, kar spada k ženski modi.
Po zgodovinskem poletu Valentine TereŠkove je bilo povsem
razumljivo, da se bo tudi pari-
ška «visoka moda» potrudila prilagoditi svoje modele vesoljskim
ce ter druge okraske iz umetnih kamnov. Po njegovem mora biti
poletdm. Tako bodo na prihod- I obleka zelo enaletuvna in resna
njih modnih revijah prikazali
«kozmične modele» kot tudi modele, ki bodo sledili liniji «sate
lita».
Za ženske, ki ne bodo še potovale n vesolje, bi pomenila «vesoljska linija» udobne obleke, ki bodo mehko tn ravno krojene, ki bodo skoraj vedno brez pasu; gre torej v glavnem za športne, toda rafinirane modele.
Christian Dior bo predstavil na svoji modni reviji oblačila vojaškega tipa, to se pravi, da bodo imele obleke široka ramena, da bodo ravno krojene, z dolgimi rokavi, širokimi krili in skoraj vedno brez ovratnikov. Med Diorjevimi modeli bomo tokrat zaman iskale obleke brez rokavov, s hrbtnimi izrezi, s tričetrtinskimi rokavi, ali pa kratke popoldanske obleke. Vse to, torej, kar je bilo letos v modi, je Dior kratko in malo odpravil.
Yves Saint Laurent obljublja zelo resno in praktično kolekcijo oblačil. Tudi on je kratko in malo črtal mnogo stvari, ki jih letos z veseljem no simo. Tako je povsem izključil iz svoje modne kolekcije klasični kostim, obleke s prilegajočim životom in oprli«
IIIIIIIIIIIIIIlhMIIIMItlllHllllOlllllllOIIItllllllllIlH'UllMIIIIIIIIIIII'tIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIOIIIIIIIIIIIIIllllSilllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIflIIIIIIIIIINinillllllllllllillllItllllllllllllMIIIIIIOIIIOMIIinOlllHlinillt.liailllllllllllllllHIIOOIIIIIIIItllllllllllllMlinminilllllllllMllllllllllllllllllll
PROBLEM, KI JE MORDA PRAV SEDAJ AKTUALEN
Kako ločimo otrokovo inteligentnost od njegovegn smisla za ustvarjalnost
«Večnost je ura brez kazalcev» - Grda pisava in slabo branje se ni znak, da iz otroka ne bo nič - «Zakaj ni moj otrok enak drugim?» - tožijo starši
Smo v času, ko imamo z otroki veliko dela. Ne gre za njih «normalno», rekli bi samo materialno vzdrževanje, pač pa fiam sedaj prinašajo yse drugačne skrbi, včasih zadoščenja, včasih raze čaranja, kajti sinko je šolsko leto dobro o-pravil in bo šolo nadaljeval. Morda pa je padel, in bo moral leto ponavljati. Morda pa je «presenetil» s kakim ponavljalnim izpitom. Morda pa bo moral po končani osnovni šoli sedaj v srednjo šolo: Skratka nevsakdanje skrbi. Ali bi ne bilo prav, da bi se v tem času pomenili nekoliko o nečem, k! več ali manj zadeva vse o-troke, in vse njihove starše?
Gre namreč za spoznavanje otroške psihe, njihovo inteligenco. ustvarjalno sposobnost in podobno, kar bi marsikomu moglo priti sedaj prav. Ameriški strokovnjak za psihologijo otroka dr. Torance z vseučilišča v Minnesoti je s svojimi
sodelavci proučil m.d 16.000 dečkov in deklic m pri tem prišel do nekaterih kolikor toliko skupnih sklepov o pomenu kreativnih, torej ustvarjalnih sposobnostih pri otrocih. Pri tem je ugotovil,, da večina o-trok slopa v življenje z moči nimi ali vsaj pomembnimi kreativnimi sposobnostmi, ki pa pri večini otrok pozneje zamrejo, Pravzaprav starši in učitelji teh, otroik . niso v njih toge ustvarjalnega duha namerno zadušili, pač pa ga niso odkrili V osnovni špli je dober učenec tisti, kj čim bolj vestno re-producira to, kar mu je bilo rečeno, tn dela risbe, ki so čim bolj podobne oni, ki so v knjigi. Ustvarjalni otrok pa se s tem ne zadovolji’ In hoče dati 'nekaj sVbjega. Ustvarjalni otrok si želt sam izmišljati zMdbe, riše pa tisto, kar in kakor-sam vidi V Večini primerov njegov način gledanja ni enak načinu gledanja učitelja, niti ni nje-
iiiliiiiiiiliiiiillliiiiiiiiiiviiiiiiiyjiiiiiiiiiiiiiiipiiijliiiiKiiiuiiiiiiliiiiiiiHiiiilHIHfiiiiìiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliililiiiiiliiitiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiJiiiiiiii
j Ne le teorija, pač pa tudi praksa j
Po letih študija je treba pokazati, kaj znamo. Toda ne le v teoriji pač pa tudi v praksi. Na sliki dva kandidata, ki opravljata zrelostni izpit na trgo vskl šoli
..............................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiihiiiiiiimiiiiiiiiii«iiiuiiiiiiiiiii|i..
boste doma in vam bo zelo prijetno v nekoliko širši družbi domačih in prijateljev.
fl
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepustite vse svoje posle poslovnemu tovarišu in si privoščite nekoliko oddiha. Nervoza tudi v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neke na-, de spremembe bi , znale močno, kodovati vašim načrtom. Ljubije-
?!eba« ^Vr^vP0"v<ala Pr i’
■ od-Tudij
, družini ste nekoliko odsotni RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobili
boste pomembno sporočilo, ki bo
potrdilo vaša pričakovanja. Nekdo vam bo zaupal svoja globoka, ču-
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zanašajte se na one, ki delajo vse v naglici Več razvedrila, po moz-
»J«!
noSti v družbi, kt ni vaša stalna družba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Podpreti boste morali nekoga, ki se ne znajde. V čtistvenih zadevah boste ubrali neko novo, morda odldiilno pot.
TEHTNICA (od 23l9, do 29.10.) Težave na delu ali v službi. Bodite nanje pripravljeni. Razburjenje v družini, ki je povsem nepotrebno.
SKORPUOT (od 2440. do 22.11.) Zelo velilo uspeh pri delu. Zvečer
l>n in p
STRELEC (od ‘23.11. do 20.12.) Napetost v službi, za katero boste sami krivi. Ne zanašajte se na druge, celo na one ne, ki jih imate radi.
KOZOROG (od 23.12, do 20.1.) Več takta in diplomacije, da se ne bo v poslovnih zadevah kaj pretrgalo. V ljubezni izredna sreča.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce boste vzeli zadevo preveč na lahko, bi vam kdo znal podstaviti nogo. Razčistite neko zadevo, ki se v družini že predolgo vleče
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce boste imeli prevelike in prenagle uspehe, nekaj ne bo prav. Braniti bost? morali svojo čast.
gova slika enaka sliki v knjigi, ■Želi in hoče dojeti smisel vsega, kar vidi in kar čuje, in zato neprestano postavlja vprašanja, ki se morejo na prvi pogled zdeti tudi smešna.
«Kaj je več», je vprašal komaj 4-letni deček, «12 km ali 12 ur?» Njegova mati mu je odgovorila: «Ne bodi neumen». In otrok ni bil neumen, kajti vprašanje tega 4-ietnega dečka je bilo zelo inteligentno. V njei-govem dotedanjem življenju je bila številka 12 vedno povezana z nečim drugim, s kilometri, urami, jajci ali čemer koli. Sedaj pa je otrok začel dojemati, da je 12 «nekaj», kar ima svojo lastno «vsebino». S tem odkritjem je otrok napravil prvi korak v matematiko.
Kako pa se ustvarjalnost loči od običajne umske sposobnosti, ki se sicer meri s koeficientom inteligence?
Ce otroka testiramo ali po domače povedano preizkušamo z nekim testom, potem imajo vprašanja, ki se otroku postavljajo, določen že v naprej pričakovan «najboljši odgovor». Tako npr. vprašamo že odraslega dečka ali deklico:	«Zakaj
je bolje graditi hiše iz opeke in ne iz lesa?» Po takem vprašanju pričakujemo odgovor, da je opeka močnejša, da dalj traja, in da je opeka boljši izolator Ce bo otrok dal vsaj dva značilna odgovora, ga bomo smatrali, da je inteligenten. Toda otrok, ki bi odgovoril, da je opeka pri gradnji hiš koristnejša zato, da bi rešili gozdove, se ne bo več ocenjeval v gornjem smislu.
Problemi, ki odkrivajo ustvarjalno mišljenje otroka si tisti, ki imajo več kot enega izmed pravih odgovorov in v njih se odražajo osnovni problemi, s katerimi se spoznavamo skozi življenje, 'kot npr kako se znajdemo v življenju in kako odkrijemo red, lepoto in smisel našega bitja, našega življenja nasploh.
Problemi v kreativnem testiranju otrok nimajo po mnenju ameriškega strokovnjaka v naprej predvidenih odgovorov. V enem izmed testov, ki si jih je pripravil ameriški strokovnjak, se otroku da igrača, na pr. plastični psiček. Ko otroku dajo to igračo, ga hkrati vprašajo, kako bi se dala ta igrača popraviti, da bi se z njo lepše igral. Otrok s konvencionalno miselnostjo da po navadi tr; odgovore:	hoče psičku skrajšati pre-
dolg gobček, podaljšali hoče njegov rep in psičku spremeniti barvo. Otrok z visoko kreativno miselnostjo pa bo dal kar deset «nasvetov», med katerimi bo tudi ta, da je treba psičku «prišiti na hrbet bolho» in «postaviti mu v gobček magnet, da bi nato gonil zajca, ki bi imel magnet v repu».
V nekem drugem testu so o-troku dali svinčnik in kos papirja, na katerem je bilo začrtanih 35 krogov in od njega zahtevali, naj ugotovi, kaj vse bi se iz teh krogov moglo napraviti. Neki deklici iz prvega razreda gimnazije je bilo rečeno, naj ta test reši v 10 sekundah in deklica je v 10 sekundah narisala deklico, ki piha v cevko, iz katere prihaja veliko miljnih mehurjev...
Ker v kreativnih testih ni nikoli «pravega odgovora», ne morejo obstajati niti koeficienti kreativnosti, kot imamo koeficient inteligence. Ameriški strokovnjak glede tega pravi: «Odkriti otrokovo kreativnost je vedno problem. Ce pa otroka opazujemo pri delu ali pri igri, bomo mogli odkriti njegovo kreativnost.» Nato ameriški strokovnjak navaja nekaj osnov-
nih znakov, ki kažejo na kreativnega duha otroka :
Radovednost: Otrokova vprašanja so vztrajna in imajo vedno svoj namen. Tak otrok brska pod površino stvari in eksperimentira z besedami in idejami ter skuša iz njih vedno izvleči novi smisel.
Vztrajnost : Če neki sj^tem ne uspe, si otrok z veliko' domišljijo takoj izmisli drug sistem.
Občutljivost zd probleme. Tak otrok naglo najde razpoke v informacijah, izjeme v pravilih in protislovja.
Redefinicija : Otrok more odkriti smisel v tem, v čemer drugi ne najdejo drugega smisla in vidi zvezo med stvarmi, ki jih drugi ne opažajo. Kreativen otrok je večnost označil takole: «Večnost je ura brez kazalcev.»
Samozavest : Tak otrok more tudi tedne trmasto vztrajati pri lastnem načrtu. Ne trpi pa navodil.
Originalnost :	Otrok ima ne-
navadne ideje, njegove risbe in zgodbe kažejo lasten stil.
Domišljija :	Tak otrok pre-
haja na področja zavesti in mišljenja, ki je nekreativnim citi okom dostopno le v sanjah.
Sami starši pogosto podzavestno zavirajo kreativne sposobnosti svojih otrok. Pogosto se pritožujejo: «Zakaj ne more biti
moj otrok enak ostalim?» Zato ga skušajo spremeniti v «konvencionalni tip» in dušijo v ujem klice talenta. To j« zgrešeno. Starši bi nikoli ne smeli braniti otroku, da se v svoji fantaziji «sprehaja po fantastič-nosti». Ena od lastnosti kreativnih oseb, pa naj bi to bili ali že zreli ljudje, je sposobnost, da se svobodno kretajo v svetu, ki je tudi izpod površine zavesti.
Očetje in matere bi ne smeli podcenjevati svojih otrok na temelju tega, kako otroci berejo ali pišejo. Kreativni otrok pogosto zaostaja za onimi, ki se lažje izražajo. Neki 9-letni deček je bil hajšlabši v razredu, ker je grdo pisal in slabo bral. Kazal pa je hkrati najbolj izrazite ustvarjalne sposobnosti. Mnogi otroci želijo svojim staršem pripovedovati pravljice in to je priložnost za njih proučevanje.
Mnogi starši menijo: «Ne želim, da bi moj otrok postal genij, želim, da bi bi bil normalen, srečen, človek svoje dobe». Ameriški strokovnjak odgovarja: «Sreča in dobro umsko zdravje obstajata prvenstveno v maksimalnem izkoriščanju lastnih sposobnosti.» Kreativni ljudje so v splošnem srečni ljudje, toda pod pogojem, če u-stvarjajn svobodno».
„R. B.”
ter ne sme imeti nobenih dkraj-
kov.
Patou je pripravil modele za bolj športen tip ženske. Vsa oblačila imajo zato ramena zelo široka ter športno krojene ovratnike jn kri Id, Tudi on se je odrekel kostimom in krilom nad koleni.
Jacques He in se bo predstavil s svojo linijo, ki jo je imenoval «Grand sport». Gre zopet za povsem športne modele, ki pa se po kroju in po izbiri blapa razlikujejo od modelov drugih pariških modnih hiš. He in se je odločil, da lansira novo modno barvo in sicer rdečo, kateri je dal ime «Ferrari».
Se eda ne smemo misliti, da so se pariški krojači odločili le za športne modele, in da je torej konec eleggnce in ženske mode. Sedanje novost i imajo tudi svojo mejo. Pierre Cardin je n.pr. pripravil vrsto «kozmičnih» oblačil, ki naj bi bila namenjena osem ženskam, ki le ne strinjajo ( športno modo.
Tudi Simonetta tn Fabiani sta se odločila za športno modo, vendar bo ta po njunih načelih zelo prefinjena in rafinirana. Vsi njuni modeli bodo gladko krojeni
Torbica in klobuček li enake pletenine in v Uti barvi
ter bodo ob robu krila nekoliko zoženi. Ramena bodo široka, poudarek pa bo na životu. Tudi ta dva modna eksperta sta iz svoje kolekcije izpustila razne stvari, Hi so letos še v modi. Tako sta se odrekla modelom orientalskega izvora, Širokim ijzilom in dolgim rokavom. Za dnevne obleke sta se odločila za linijo Ueune garcone», medtem fco sta vse svoje popoldanske in večerne obleke izdelala iz dragocenih tkanin.
To so prve vesti o tem, kar bodo lahko Parižanke videle na prihodnjih modnih revijah. Toda že te kratke vesti kažejo, do gre pri novi mod i za leto 1964 za precejšnje spremembe, kt jih seveda ne bo mogoče kar tako sprejeti in «prebaviti». Vsaka ženska ima na srečo pač svoj okus ter zna vedno med množico novosti, ki jih modni eksperti morajo vsako leto nakazati, najti in prtla-goditi sebi tiste, ki ji najbolj pri. stajajo in tudi najbolj odgovarjajo. Zato smo prepričane, da bo marsikatera novost, ki jo sedaj napovedujejo, šla v pozabo ter da bo marsikatera stvar, ki so jo pariški krojači črtali, ostala, kljub vsemu, v modi in t> uporabi.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; H.46 Glasbeno potovanje;
12.15	Leopardi:	Moralni spisi;
12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Trio Lorenz; 19.00 Operne uverture;
19.15	«Potovanje na mesec», dramatizirana zgodba; 20.0Q Šport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Tržaška filharmonija; po koncertu: Obletnica meseca, nato Znani tangi in valčki.
>Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Uspeli motivi; 13.35 Furlanski glasbeniki; 13.55 Istrske beležke; 14.05 VVagnerjev koncert.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Revijski orkester; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Melodije za prijetno popoldne; 15.30 «Barčica po morju plava»; 16.00 Melodije; 16.30 Glasbeni paberki; 17.00 Solisti in zbori; 17.40 Poljske narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Mal-colm; 19.30 Prenos RL; 22.15 Melodije za klavir; 22.40 Pesmi v ritmu; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na Ital. morjih; 8,20 Jutranji pozdrav; 8.45 Strani iz albuma; 9.05 Pesmi; 9.50 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Za sam orkester; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih;
15.15	Glasbena beležnica; 13.45 Ital. pesmi in plesi; 16.00 Program za naj skoteki; 17.25 nije; 18.00 Dogodki doma in po
ČETRTEK, 11. JULIJA 1963
svetu; 18.10 Znanstvena knjiga v Italiji; 14.30 Trio Klemm, Cer-vera in Woliensberger; 20.25 Sentimentalno potovanje; 21.00 Gerd Oelsohelegef: «Julija in Romeo v Berlinu»; 22.35 Plesna glasba.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Jolanda Rossin; 9.00 Ital. pentagram; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci;
14.45	Nove plošče; 15.00 Album pesmi; 15.15 Kolesa in motorji;
15.35	Koncert v miniaturi; 16.00 Tour de France; 17.00 Glasba z Broadwaya; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Najnovejše pesmi;
18.35	Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.00 Opereta po svetu; 21.00 Simfonična glasba;
21.35	Dva prijatelja in ena pesem; 22.10 Plesna glasba.
lil. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Znanstvena oddaja; 19.00 Bachova Sonata, opus 5; 19.15 Arabsko slovstvo; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 12.40 Schubertove skladbe; 21.20 Viozzijev Koncert za violončelo in orkester; 21.25 Literarne nagrade; 22.25 Na programu De Fesch in J J, Quanta;
22.45	Priče in interpreti naše dobe.
15.35 Prolog k Borodinovi operi «Knez Igor»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Sovjetski violinisti; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Turistična oddaja;
|	Hitra popravila	\
in prodaja TV aparatov I	pralnih strojev	|
j	rlektro^ospodinjskih	j
predmetov
TRE VIS AN
Trst, Via S Nicolò 21, tel 24-018 Popravila: Vie Delle Milizie 3, telefon Štev 76-27«
Slovenija
4.00 Dobro jutro! 8.05 Straussove melodije; 8.35 Od Prage do Moskve; 8.55 Počitniško popotovanje; 9.10 Vesele počitnice; 9.35 Nekaj glasbe; 10.00 Operni spored; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednostih 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači 1.45 Kla’
napevi; 12.4
12.25
Klavir in rog; 13.16
19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Večer umt-niške besede; 21.40 Skladatelja Janez Matičič i.t Primož Ramovš; 22.15 Studio Ljubljana; 23.05 ples do polnoči
Ital. televizijo
16.00 Tour da France; 18.00 Program za najmlajše; 20.15 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Almanah; 22.05 Jazzovski program; 22.50 Vallombrosa; 23.13 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Nino Taranto v «Poročni posredovalnici»; 22.25 Preživeli iz Amazonije; 22.50 Športni četrtek
Jug. televizija
19.30 Otroški festival v Šibeniku; 20 00 T\ dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Ljuba
ajmlajše; 16.30 v di-25 Glasba iz Kalifor-
» »,	i»«, »U >	V II I»»	» vg,	i ‘	IIV4UO UUVUlja, JiV.ZJ UJ Utm
Obvestila; 13.30 Zabavna glasba; Popovič: «Banket u Sarengradu» 14.05 Pri skladatelju Blažu Ar- — humoristična oddaja; 21.45 niču; 14.35 Naš’ poslušalci česti- Ekspedicija, dokumentarni film; tajo; 15.15 Sprehod po Havajih; 22 15 Poročila
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.7, najnižja 20.1, ob 19. url 25; zračni tlak 1011.9 stanoviten, veter 5 tem jugozahodnik, vlaga 55 odst., nebo poblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
25. JULIJ IMA LETOS ŠE POSEBEN POMEN
Priprave za veličastno proslavo 20. obletnice padca fašizma
Zveza partizanov tržaškega ozemlja, ANPI, ANPPIA, FIAP, Zveza političnih preganjancev in Zveza deportirancev bodo priredile vrsto proslav v vsej pokrajini ■ Sprejemi bivših borcev in antifašistov na županstvih
Danci, ČETRTEK, 11. julija
Olga
Sonce vzide ob 4.25 In zatone ob 19.S5. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 22.55 im zatone ob 9.08
Jutri, PETEK, 12. julija
Mohor
ministrstva ne menijo, da bi bilo potrebno popraviti te krivice, ki rastejo z dneva v dan, ter če so mnenja, da bi bilo treba nakazati tem upokojencem prvi predujem na račun prejemkov, ki bi jih moral zagotoviti poseben zakonski odlok. Vidali in ostali senatorji zahtevajo nadalje, naj se jim pojasni, če se je že začel izvajati čl. 13 zakona z dne 12. 10. 1960 št. 1183, ki je predvideval, da se v roku 2 let objavi enotno besedilo zakonskih predpisov in odlokov, ki zade-
Bliža se 25. julij, obletnica padca fašizma, ki ima letos poseben pomen, ker gre za 20-letnico tega zgodovinskega dogodka, ki jo bodo antifašistične sile po vsej državi proslavile s posebnim poudarkom, tudi spričo sedanjega političnega položaja.
Samo po sebi je razumljivo, da bomo tudi na spomin na tiste čase in na našo dolgo borbo proti fašizmu, ki se je začela že ob njegovem nastanku, ---------------
nadaljevala z oboroženo vstajo in zaključila z zmago nad naci-fašizmom. Fašizem pa se je potuhnil in se spet pojavil v političnem življenju v novi obliki in skuša priti do veljave. Zaradi tega je popolnoma pravilno, da se vse antifašistične sile združijo v proslavi te obletnice im tako ponovno pokažejo, da ne bodo nikoli dovolile povratka fašizma v kakršni koli obliki. Obenem pa pomeni proslava padca fašizma počastitev vseh žrtev fašističnega nasilja in priznanje vsem, ki so se proti fašizmu borili,
Te dni so se sestali predstavniki Zveze partizanov tržaškega ozemlja, ANPI, ANIPPIA, FIAP, zveze političnih preganjancev in zveze deportirancev, ter nekateri člani odporniškega sveta, ki so se pogovorili o primerni proslavi 20. obletnice padca fašizma. Po uvodnem poročilu, ki ga je imel Giovanni Postogna, predsednik tržaške federacije ANPPIA, se je raz. vila diskusija, med katero so predstavniki omenjenih organizacij razpravljali o raznih prireditvah in nato določili spored. Za izvedbo tega je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki ZFTO, AMPI, FIAP, ANPPIA, Zveze političnih preganjancev in Zveze deportirancev. Na sestanku so se dogovorili, da bodo za proslavo 20-letnice padca fašizma, ki se ne bo omejila le na 26. julija, priredili javno zborovanje na Trgu sv- Jakoba, obisk Rižarne in drugih krajev mučenja antifašistov, srečanja bivših Iborcev in antifašistov itd. Razen tega so člani omenjenega priprav.
Ijalnega odbora že stopili v stik s podeželskimi občinskimi upravami, da bi priredile na županstvih sprejem bivših borcev, invalidov, preganjancev, internirancev, vdov in sirot. Vse podeželske -občine so na to pristale. Te dni pa bodo predlagali tudi tržaški občinski u-pravi, naj bi priredila svečan sprejem, kot ga pripravljajo v raznih italijanskih mestih.
Poleg vsega tega se bodo člani odbora zavzeli pri vodstvu tržaškega radia in tiska, da bi v svojih poročilih dali poudarka obletnici, njeni važnosti in proslavam.
Vse kaže tudi, da bodo ob tej priliki izdali proglas z lepaki po mestu in deželi.
Komunistični senatorji za upokojene pomorščake
Senator Vidali in drugi senatorji, ki pripadajo senatorski skupini KPI, so pismeno vprašali ministra za trgovinsko mornarico in za delo in socialno skrbstvo za pojasnila glede težkega položaja, v katerem živijo pomorski upokojenci, katerih prejemki se niso izboljšali ljub temu, da draginkja stalno raste in se večajo neskladnosti v okviru kategorije. Komunistični se-	...
natorji sprašujejo, ali pristojna I ginjenim glasom spomnil pokoj-
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Razprava o osnutku sporuzumu o centru za teoretsko tiziko
Sporazum bosta podpisali mednarodna atomska agencija z Dunaja in italijanska vlada
vajo državni zavod za socialno skrbstvo pomosrkih delavcev (Cassa nazionale di previdenza marinara).
V nekem pismenem vprašanju ministrstvu za trgovinsko mornarico in ministrstvu za državne udeležbe so senator Vidali in nekateri drugi komunistični senatorji zahtevali pojasnila glede vesti, ki so jih objavili nekateri časopisi v zvezi z «memorandumom», o italijanskih ladjedelnicah, ki bi ga morala italijanska
v.«*«, ui	uiuiaia naiijans
vlada predložiti tega meseca.
Komunistični senatorji menijo, da bi- morala vlada seznaniti parlament s tekstom tega «memoranduma» (v primeru seveda, če vesti odgovarjajo resnici), ker je pri tem zainteresiranih 80.000 delavcev, ki delajo v velikih ladjedelnicah v Trstu, Genovi, Neaplju, Tarantu in Livornu.
DEMONSTRACIJA TRŽIŠKIH DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI CRDA V TRSTU
Ravnateljstvo Jim Je odtrgalo doklado za ločeno gospodinjstvo
S tem ukrepom so delavce oškodovali za okrog 20.000 lir me-sečno - Delavci zahtevajo, naj jih ponovno zaposlijo v Tržiču
«Hočemo se vrniti v Tržič», «Zavračamo znižanje mezd za 20 tisoč lir» in «Konec z dražbami!» Te napise smo videli včeraj popoldne okoli 16. ure na velikih polah papirja, ki so jih tržiški delavci ladjedelnic CRDA v Trstu na široko raztegnili pred ravnateljstvom podjetja na Cavour-jevem korzu tik pred Domom pristaniških delavcev. Takoj nato pa oglušujoč brlizg desetin in desetin piščalk ter vmesni klici: «Hočemo se vrniti v Tržič!».
Demonstracija se vleče--že dobre pol ure. Pri vhodih v palačo CRDA	stojijo	karabinjerji,
policisti, a v stranskih ulicah policijske kamionete. Mimoidoči se ustavljajo in opazujejo. Avtomobilisti vozijo počasneje in posebno tujci radovedno opazujejo številno skupino delavcev, ki protestira proti ravnateljstvu, ker so jim s 1. julijem odtrgali približno 860	lir	doklade	na dnevni
plači.
Okna	na	palači	ravnateljstva
ladjedelnic so zaprta. Oglušujoče brlizganje delavcev silno moti u-radnike,	ki	so na	delu. Z dru-
gih virov smo zvedeli, da urad-
niki sploh ne morejo več tipkati in da so bile nekatere uradnice skoraj na tem, da izgubijo živce in dobijo živčne napade.
Vse to se ponavlja že nekaj dni. V prihodnjih dneh se bo manifestacija nadaljevala, toda ne vemo, če v teh ali drugačnih oblikah. Zelo verjetno je, da bo prišlo do ponovne stavke 320 delavcev iz Tržiča, če ravnateljstvo ne bo popustilo.
Približali smo se delavcem, ki manifestirajo. «Ce nam odtržejo kakih 20.000 lir na mesec», se seveda pozna pri vsakem družinskem mesečnem proračunu. Ni pa nam mar za teh 20.000 lir, ker zahtevamo povratek v Tržič, kjer imamo svoje družine, svoje domove in pač svoje svojstvene interese. «Ce pa že hočejo, da ostanemo še v Trstu, potem pa nam morajo priznati omenjeno doklado». To je enoglasni odgovor vseh delavcev, s katerimi smo govorili.
Potem so nam pojasnili, da je do današnjega stanja prišlo kljub številnim razgovorom z Intersin-dom v Rimu in kljub temu, da je sklep ravnateljstva ladjedelnic
......................................m........,,,,,..............................
PO SEDMIH MESECIH TRAGIČNEGA DOGODKA MARIO PRIMI PRED POROTNIKI
Morilec lastne štirinajstletne sestrične je včeraj izpovedal, kako jo je zadavil
Porotniki so sprejeli zahtevo zagovornikov, da Primi ja pregledajo psihiatri, ki naj ugoto. vijo, ali je zmožen pravilnega presojanja in hotenja - Razprava odložena za nedoločen čas
«Vi se pišete Mario Primi, ste stari 32 let, stanujete v Ulici Campanelle 389; ste poročeni z Leonildo Biecher in nimate o-trok...» Obtoženec, razmeroma še mlad človek, z naočniki, oblečen v sivo obleko s srebmkasto ovratnico, trudno odgovarja s skoraj neslišnimi «da».
Tako se je včeraj zjutraj ob 10. uri začela pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarmi, zapisnikar Strip-poli, obramba Girometta in Po illucci) obravnava proti morilcu lastne sestrične, 14-letne Ade Spadaro.
«Vi ste obtoženi umora z obtežilnimi okoliščinami (kazen gre do dosmrtne ječe) posilstva, zavajanja mladoletnega dekleta in skrunjenja truipla,» je
nadaljeval predsednik ter prečita! celotno obtožnico.
Proces proti krivcu strašne tragedije, pri kateri je izgubilo življenje dekle, ki je bilo tako rekoč šele na pragu Življenja, je privabil v dvorano porotnega sodišča veliko število ljudi, posebno iz mestnega predela, kjer so vsi dobro, poznali Ado Spadaro. V prvi vrsti za odvetniškimi mizami pa so sedele številne priče. Med njimi je bila tudi še mlada Primijeva žena, Leonilda Biecher.
Včeraj je predsednik dr. Rossi po prečitanju obtožnice podal kratko poročilo o dogodkih, ki so se odigrali 30. novembra lani na cesti, ki pelje iz Ricmanj do ceste za Boršt in Boljunec. Takoj nato je zaslišal Primija in končno dal besedo odv. Giromet-ti, ki je zahteval, naj izvedenci pregledajo Primijevo duševno stanje ter naj odločijo, ali je zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Po skoraj polurnem posvetovanju so porotniki sprejeli zagovornikovo zahtevo ter odložili obravnavo za nedoločen čas.
Kot smo že dejali, se je obravnava začela ob prisotnosti številnega občinstva. Ko je preči-tal poročilo, se je predsednik z
Včeraj dopoldne se je na sedežu inštituta za fiziko tržaške univerze sestal tržaški odbor, ki je bil sestavljen, da prouči razna vprašanja v zvezi z napovedano ustanovitvijo v Trstu mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Na sestanku so bili prisotni prof. Budini, predsednik tržaške pokrajine dr Delise, arhitekt Montesi, odv. Gerin za vladni komisariat, predsednik centra za gospodarski razvoj Padoa, inž. občinskega tehničnega urada Nassiverra, ravnatelj oddelka za šolstvo vladnega komisariata prof. Udina, načelnik tehničnega urada pokrajinske u-prave inž. Pagnini ter nekateri drugi profesorji in upravni funkcionarji univerze.
Na sestanku so proučili osnutek sporazuma, ki naj bi ga podpisali mednarodna atomska agencija z Dunaja in italijanska vlada za ustnovitev v Trstu omenjenega centra. Osnutek je sestavila mednarodna atomska agencija in ga je poslala v vednost tržaškemu odboru, da ga lahko prouči in po potrebi predlaga kako spremembo, da bo sporazum izražal tudi mnenje tržaških krogov, ki so neposredno zainteresirani pri ustanovitvi mednarodnega centra za teo. retsko fiziko v Trstu.
Člani odbora so na včerajšnjem sestanku proučili vprašanje zemljišča, na katerem naj bi zgradili center, ter vprašanje začasnih prostorov, v katerih bo center deloval, dokler ne bodo zgrajeni novi prostori.
Plačajte naročnino za radio in televizijo
Finančna uprava sporoča, da bodo morali abonenti radijskih in televizijskih aparatov plačati do 31. julija drugi polet-
ni in tretji trimesečni obrok naročnine v višini sledečih zneskov :
1.250 lir na račun 2. polletnega obroka, ali 650 lir na račun tretjega trimesečnega obroka. Za televizijske abonmaje pa veljajo sledeči zneski; 6.126 lir za 2. polletni obrok, ali 3.190 lir za tretji trimesečni obrok
Navedene vsote^ veljajo za navadne abonmaje. Kar pa zadeva posebne abonmaje za radijske in televizijske oddaje, navedena uprava obvešča, da bodo morali interesenti izpolniti preluknjani formular, ki je v vpisni knjižici.
Kršitelje se obvešča, da bodo morali po 31. juliju plačati predpisano globo, ali pa bodo celo huje kaznovani r,a podlagi zakona o radiodifuziji.
Zborovanji KPI
Tržaška federacija KPI priredi danes dve zborovanji o temi «Za levičarsko vlado»; ob 18.30 v Ul. del Teatro Romano — Giuseppe Burlo; ob 20.30 na trgu v Trebčah — senator Vittorio Vidali.
lestvice za poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 10. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1963-64. Lestvice so na vpogled za dobo desetih dni — od 10. do 12. ure — pri znanstvenem liceju v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-II.
ne Ade Spadaro, ki je v tako tragičnih okoliščinah izgubila življenje.
Takoj nato je ostro zazvenel njegov glas: «Mario Primi! Pripeljite ga iiz kletke!» Tako se je začelo zasliševanje.
Predsednik: «Ali ste imeli spolne odnose z Ado Spadaro»?
Primi: «Ne».
, Predsednik :,.^«Kako si razlagate, da je zdravnik pri obdukciji trupla prišel do drugačnih ugo-toVitev»? 1
Obtoženec: To se mi zdi nemogoče. Dekle je bila pametna in zelo resna».
Tako si sledijo vprašanja in odgovori v zvezi s časom in načinom, kako je Primi spoznal svojo sestrinčno, se zapletel z njo v ljubavno razmerje ter jo tistega usodnega popoldneva povabil na izlet z avtom ter jo nazadnje zadušil.
V gotovem_ trenutku se zdi, da obstaja določeno protislovje med izjavami obtoženca pred policijskimi in sploh preiskovalnimi oblastmi ter včerajšnjimi izjavami. Pred policijo ie Primi izjavil, da se mu je dekle upirala ter se ni hotela vdati njegovi pohoti. ■Prej ste izjavil — je dejal predsednik, da ste se razjaril zaradi Adinega odpora ter da ste io zaradi tega zadušil. Ali je to res? «Ne — je odvrnil Primi — nisem jo zgrabil za vrat zaradi tega razloga! «Zakaj pa» — je spraševal predsednik. «Rekla mi je, naj le obdržim 6.000 lir ter naj grem kupit lutko v «Stando». «No, to pa vendarle ni tako hudo» je nadaljeval predsednik.
Primi: «Za vas morda ne, toda za mene je bilo hudo.» Takoj nato je Primi klofnil Ado, ki se je silno razburila teT ga začela praskati z nohti po obrazu ter vpiti: «Podlež, svinja, še nihče me ni klofnil, pa me tudi ti ne boš». Primi je izgubil razsodnost, zgrabil dekle za vrat z obema rokema ter začel stiskati.
Pri tem je obtoženec pojasnil, da je hotel preprečiti, da bi dekle vpila, ker se je bal, da bi kak tuj človek ne slišal njunega prepira. Opazil je bil namreč, da sta bili v bližini dve o-sebi, za kateri pa ne zna, če sta bila moška, ali ženski.
Predsednik:	«Zakaj pa niste
zamašil Adi usta z dlanjo?»
Primi: «Ne znam zakaj, ter si ne morem razložiti, zakaj sem stori) kar sem storil. Ne znam si pojasniti, zakaj me je zgrabila taka jeza, da sem jo začel stiskati za vrat, stiskati' in stiskati,, dokler ni omahnila»
Predsednik: «Ali mislite, da je dekle umrla, ker ste jo zadušil?»
Primi:	«že takrat se mi je
zdelo čudno, da je Ada kar nenadoma izgubila zavest. Se danes sem prepričan, da je umrla zaradi srčne kapi in ne zaradi zadušitve.» ■	,	i
Po raznih vprašanjih,, ki zadevajo zadnje trenutke tragedije nad Ricmanji, je dr. Rossi vprašal Primija, če je res, da je njegov oče v bolnišnici za kronične bolezni. Obtoženec je potrdil to okoliščino ter na predsednikovo vprašanje pojasnil, da je slišal od drugih oseb, da je oče v bolnišnici, ker je vdan pijači in ker je bolan na sifilisu. Pijači pa se je vdal leta 1944 ko je zaradi bombnega napada na Trst izgubil trgovino. Ob tisti priliki je bil v trgovini tudi sam obtoženec. Pri tem naj pripomnimo, še, da je v norišnici tudi mati pokojne Ade, medtem ko je njen oče umrl že pred nekpj leti.
Toda vrnimo se nazaj ter si skušajmo ustvariti kolikor toliko popolno sliko o vseh teh tragičnih dogodkih. Mario Primi je po poklicu tehtničar. Ko se je pred dobrimi desetimi leti poročil, je začel delati pri raznih podjetjih, kjer je upogibal žele-
, zo za betonske gradnje. Sestrično Ado je poznal že od dne, ko se je rodila. Bolje pa jo je spoznal, ko se je 1961. leta vrnil iz Nemčije, kamor je bil odšel z ženo. V Trst se je vrnil z avtom znamke Opel, ki ga je bil kupil v Nemčiji. Nekega dne je peljal na sprehod neko Nemko in Ado Ni pa se dosti zmenil za dekle, ker je bila še precej nerazvita. Nekoliko pozneje pa jo je srečal na domu svoje matere. Ada se je bila medtem razvila ter postala prikupno dekle. Zaljubil se je vanjo ter se začel pegosteje srečavati z njo na materinem domu. Kaka dva meseca pred tragedijo sta skupaj zapustila materin dom in na stopnicah ji je priznal svojo ljubezen. Ada je spočetka začudena obstala, toda takoj nato mu je pustila, da jo je poljubil.
Tako se je začelo, po pripovedovanju Primija, ljubavno razmerje med . n jima. Skupaj sta se večkrat peljala z avtom v Bar-kovlje, ali proti vseučiliški palači. Tisti teden pred umorom pa se nista srečala. V petek, 30. novembra, v prvih popoldanskih urah pa je Primi srečal Ado pri bolnišnici. Dekle mu je povedala, da gre obiskat svojo mater v norišnico. Primi se ji je pridružil, ker je tudi on želel videti teto. Po obisku sta se odpeljala na Prosek in tu naprej do Sesljana. Potem sta se vrnila v Trst. Primi je bil zmenjen, da se bo ob 17.15 sestal z ženo pred trgovino Donda. Dejansko je prišlo do srečanja, toda zmenila sta se, da se bosta še enkrat srečala, 'n sicer ob 18. uri. Takoj nato je Primi začel kolovratiti po ulicah med Trgom Stare mitnice m trgom pred bolnišnico ter je še enkrat srečal Ado. Povabil jo je v avto na ljubezenski sestanek, ki se je tragično končal nad Ricmanji. Za časa ljubimkanja je bila Ada precej hladna in nenadoma mu je zabrusila v obraz, da ji še vedno ni izročil obljubljenih 6.000 lir. Očitala mu je baje tudi, da se pusti preveč voditi od žene (baje je bila dekle ljubosumna na njegovo ženo).
Ko je opazil, da je Ada izgubila zavest je stopil iz avta ter odprl vrata na njeni strani. Takoj je opazil, da ji je glava o-mahnila in truplo je padlo s sedeža. Zgrabil jo je pod pazduho ter odvlekel na rob ceste. Tu je na bregu izgubil za nekaj metrov ravnotežje in nato iz-pusil dekletovo truplo, ki se je zakotalilo navzdol. Nato se mu
v nasprotju z delovno pogodbo in sploh z delovnim pravom. V Trst so poslali 320 delavcev, ki danes delajo v Tovarni strojev (220 delavcev) in v ladjedelnici Sv. Marka (109 delavcev). Sedaj pa so jim nenadoma ukinili posebno doklado. Sindikalna agitacija traja že dva tedna.
Uporna borba tržiških delavcev v Trstu je seveda zbudila veliko zanimanje v Tržiču samem, kjer so skoraj vse politične stranke nastopile javno v korist delavcev. Včeraj bi moral tržiški župan odpotovati v Rim skupaj s predsednikom goriške pokrajine Chientarolijem. Do sinoči pa se to še ni zgodilo, ker je bila še okoli 20. ure zvečer v teku seja v občinski palači, na kateri so razpravljali o tem perečem vprašanju.
Kot smo že omenili, so delavci trdno odločeni, da bodo nadaljevali borbo v prihodnjih dneh. Zelo verjetno je, da bo prišlo do ponovne stavke.
Vprašanje poslanke Marije Bernetič ministru za vzgojo
Poslanka Marije Bernetičeva je poslala ministrstvu za javno vzgojo pismeno vprašanje, če so bila že izdana ali bodo izdana podrobna določila za slovenske srednje šole na Tržaškem in v goriški pokrajini glede šolske reforme po zakonu št. 1859 od 21.12.1962 in ministrskih odredbah od 24.4. 1963 glede enotne srednje šole.
Se posebej se poslanka Marija Bernetičeva zanima, če omenjeno ministrstvo namerava povečati število tedenskih učnih ur za pouk slovenščine v vseh razredih, tako da bo za ta učni predmet na razpolago toliko učnih ur kot jih omenjeni ministrski dekret določa za italijanščino na italijanskih zolah; da se bo pouk zgodovine izpopolnil z zgodovino Slovanov in Slovencev in da se bo v programu za pouk zemljepisa obravnavalo tudi pokrajino Furlanija - Julijska krajina ter področja, na katerih živijo Slovenci.
* * >9
Ministrstvu za javna dela pa je poslanka Marija Bernetičeva poslala pismeno vprašanje, da bi izvedela, kakšne ukrepe namerava omenjeno ministrstvo izvesti, da bi se rešilo vprašanje avto ceste Trst—Palmanova z odsekom Palmanova—Videm. Glede tega vprašanja poslanka opozarja na dogovor, ki je pred časom bil že sklenjen, da bi država dala večjo podporo zaradi večjih stroškov, ki bi nastali po sklepu uprave ANAS, da se namreč cesta znatno razširi.
milllfMlllUlUllllllllllimillllMIIHIIUIIIIIIIIIIilliiilliiHiiiiuuiinilllllullllimilllHIIIIUHIIIIIIIIIIIIMIHIIIIUI
Letni knjižni sejem pod oboki liceja «Dante»
je približal ter pobral dva kamna in ju zalučal v Adin obraz.
Potem je začel bežati. Prišel je domov in dejal ženi, da gre v Svico iskat delo. Tako je tudi storil. V Chiasr.u je bil naslednjega dne z nekimi znanci, toda takoj nato se je vrnil v Italijo. Iz neke telefonske govorilnice je skušal govoriti z materjo, ker pa se mu to ni posrečilo, je poklical neko Adino tete ter jo vprašal, če se je Adi kaj zgodilo. Ženska pa mu je odgovorila, da se ni nič zgodilo. Tako se je vrnil v Trst ter se 2., decembra zjutraj prijavil na kvesturi.
Včeraj je javni tožilec trdil, da ni res, da obtoženec ni vedel da ga policija že išče. Primi je prekinil svoj govor: «Lahko bi bil šel v Rusijo». «Molčite», je zavpil dr. Ballarmi, ki pa se kljub temu ni protivil, da bi Primija pregledali zdravniški izvedenci.
Takoj potem, ko so porotniki objavili svoj sklep, je obtoženec odšel v koronejske zapore. Ponovna obravnava bo verjetno šele v jeseni.
Kogar je zanesla včeraj dopoldne pot do Oberdanovega trga je verjetno videl pod oboki liceja «Dante» neko sejemsko vzdušje. Razne italijanske knjigarne so namreč pripravljale svoje stojnice ža tradicionalni knjižni sejem. Popoldne. po otvoritvi sejma, je bilo že vse živo. Kdor je šel mimo Oberdanovega trga si ni mogel kaj, da ne bi prelistal nekaj knjig, ki čakajo vse nove in sveže, da jih kdo kupi.
Najbolje je seveda zastopana italijanska književnost. Seveda ne manjka niti bogata zaloga knjig iz ameriškega, ruskega in francoskega slovstva. Poleg resnih in zunimivih romanov iz svetovne | književnosti ne manjkajo niti po-Ijudno-znanstvene knjige, razni pripomočki, slovarji, leksikoni itd. Tudi otroci imajo svojo stojnico, kjer so lepo razvrščene vsakovrstne pravljice in slikanice. Slovenskih knjig ni, razen ene, in sicer Svetega pisma. Poleg slovenskega Svetega pisma so še prevodi v ruskem, japonskem, hebrejskem, grškem, arabskem, armenskem, francoskem in seveda italijanskem jeziku.
Morje je... vendar morje.
Zadnje stojnice tega sejma pa so posvečene slikarstvu. V glavnem so zastopani impresionisti. Ne manjka niti znani Picasso.
Knjižni sejem bo ostal odprt do vključno 18. t.m. Vsem ljubiteljem lepe knjige pa priporočamo, naj si ga ogledajo.
Izžreban dobitek občinske galerije
Ravnateljstvo občinske galerije obvešča, da so izžrebali dobitek loterije omenjane galerije. Dobitek je zadel listek št. 0296, kate-feremu pntiče umetniška slika ki jo je izdelal slikar R. Hlavaty.
Dobitnik lahko dvigne nagrado v sobi št. 124 občinske palače, in sicer v uradnih urah. S seboj mora prinesti odrezek listka Ce upravičenci ne bodo dvignili' nagrad tekom enega meseca, bodo te pripadle po zakonskih predpisih občinski podporni ustanovi.
Z mehkužci se je zastrupil
Mehkužci so posebna vrsta morske slaščice, toda marsikdaj jih je nevarno použiti. Taka večerja pa je drago stala 40-letnega pomorščaka Domenica Ficcilonga iz Barija, Ul. Trevisani 35. Predvčerajšnjim zvečer se je v neki gostilni v središču mesta najedel mehkužcev. Potem se je vrnil na ladjo «Illiria», ki je zasidrana ob pomorski postaji in na kateri je uslužben. Ponoči pa ga je začelo ščipati po želodcu in ker bolečine niso prenehale, je moral zaprositi za zdravniško pomoč.
Včeraj zjutraj so ga z avtomobilom Rk prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi zdravniški oddelek. Ozdravel bo v desetih dneh.
Ko je stopila s pločnika jo je podrl z vespo
Z avtom RK so včeraj okrog 19. ure prepeljali v bolnišnico 59-letno gospodinjo Caterino Debelli por. Terzi iz Ul. Ponzianino 9. Zdravniki so ji ugotovili udarce po desni nogi in verjetni zlom piščali Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 40 dni.
Debellijeva je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Ko je hotela domov, je prečkala Ul. del-1’Istria na vogalu Ul. dell’indu-stria. Tedaj je privozil s Trga Sv. Jakoba na vespi proti Trgu Pestalozzi 32-letni Sergio Skdla iz Ul. del Veltro 53. Ker je Debellijeva nenadoma stopila s pločnika, jo je Skdla podrl.
PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1.	Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9/II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
MALI MATURANTI s povpravni-mi izpiti, ki se želijo prijaviti v počitniški tečaj v dijaškem domu, naj to store čimprej.
Prijave sprejema uprava Slovenskega dijaškega dema v Ul. Ginnastica 72 vsak dan od 11. do 13. ure; v ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v polletnem roku zaključili 5. razred osnovne šole pričelo 1. Julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki i-majo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 25. seotembra 1963.
Ravnateljstvo državne srednje šole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razrez do 23 Julija. Tajništvo Je odprto vsak dan od 9. do 12 ure.
Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole. predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami; rojstni list, potr-dilo o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šole. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole.
Ravnateljstvo Industrijske strokovne Sotle v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Ulica Montonino 8—1II.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole In za ostale razrede do 25. julija t.l.; za učence, ki Imajo popravne izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke in u-čenei, ki se vpišejo v I razred e-notme srednje šole, morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole, kakor tudi rojstni list In potrdilo o precepljenju.
Ravnateljstvo strokovne šolč v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I. razred nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. julija.
Ravno tako se vrši vpisovanje za II. in III. razred strok. šole.
GODBA «GUIDO BRUNNER» DANES V ROJANU
Godba na pihala občinskega zabavišča «Guido Brunner», ki jo dirigira Pasquale Di Jorio, bo priredila danés ob 20,45 koncert na Trgu Tra i Rivi v Rojanu. Na sporedu so odlomki iz oper, ljudske pesmi in najnovejše popevke lahke glasbe.
Obvestilo univerzitetnega kinematografskega centra izvršni odbor univerzitetnega kinematografskega centra (CUC) obvešča svoje člane, da se začne danes v Supercinema «teden filma Globe», med katerim bodo predvajali nekaj filmov velike umetniške vrednosti, dani centra bodo imeli velik popust na ceni vstopnice, če bodo pokazali člansko izkaznico za leto 1962-63. Vsem obiskovalcem predstav pa bodo brezplačno razdelili publikacijo *L ultimo dnema italiano».
Razna obvestila
Prosvetno društuo Barkovlje — Vsi odborniki naj se udeležijo seje, ki bo danes, 11. julija ob 21. uri.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza In Slovenska prosvetna zveza obveščata, da Imata v juliju in avgustu uradne ure od 8. do 14.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
10. julija 1963 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 63-letnl Renato A.stol-fi, 69-letna Giuseppina Nesbeda por. Bembic, 72-letrvi Federico Luppierl, 54-letmi Em ilio Russia«, 43-letni Marcello Zaccbìgna.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAiM — A4 Cedro, Trg Oberdan 2; Picclola, Ul. Orianl 2; Alla Salute Ul. Giulia 1; Serrava-llo, Trg Cavana 1; G. Papa, Ul. Felluga 46.
V soboto, 13. t. m. ob 21. uri bo v letnem kinu v Portorožu nastop bolgarskega državnega folklornega ansambla
«GEORGI DIMITROV»
V nedeljo, 14. t. m. ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru S. Prokofiev:
«KAMNITI CVET»
(baletni ansambel SNG — Ljubljana)
Nazionale 16.00 «Fabbrica di ufficiali».
Arcobaleno 16.00 «Ipnosi». Eleonora Rossi Drago, Jean Sorsi.
Fenice 16.00 «La giungla del quadrato» Tony Guitte.
Excelsior 16.00 «Appuntamento per uccidere» Giovanna Ralli, Raymond Pellegnn.
Grattacielo 16.30 «Il risveglio dell’l-stihto» Laurent Terzieff, Folco Lui-li. Technicolor. Prepovedano mladini .
Supercinema Mednarodna revija filmske umetnosti. Ob 16.00 «Ombre». Nemški fillm.
Alabarda 16,30 «Africa sexy». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «I diavoli alati» John Wayne, Robert Ryan.
Aurora 16.30 «Sentieri selvaggi».
Cristallo 16.30 «Il gabinetto del dottor Caligari». Prepovedano mladim.
Capito! 16.30 «La bella americana» Robert Therry.
Garibaldi 16.00 «li marchio del rinnegato». Technicolor. — Riccardo Montalban, Gilbert Roland.
Massimo 16.30 «Inteligence Service» Pierre Price.
Impero 16.30 «South Pacific».
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «Da Pearl Harbour a Hiroshima».
Astra 17.00 «Paquito».
Vittorio Veneto 17.00 «I sogni muoiono all’aiba» Lea Massari. Aroldo Tieri. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «La tigre di Eschna-pur». Technicolor. Debra Paget.
Marconi 16.30 «Il tesoro di Rommel» Dame Addams, Paul Christian.
Ideale 16.30 «La regina dello strip tea se». Prepovedano mladini.
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.30 «Caccia dl guerra» — John Saxon.
Marconi 20.15 «Il tesoro di Rommel» Dawn Addams, Paul Christian. Zadnja predstava ob 21.30.
Satellite 20.00 «A noi piace freddo» Ugo Tognazzi.
Slovensko planinsko društvo priredi 21. julija izlet v Planico z vzponom na Srednjo Pončo, v Kranjsko goro, na Vitranc in Ci-pernik. Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9/II. v uradnih urah.
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gozd Martuljek in v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via dl Servola št. 124/1. vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah in nedeljah.
Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi za člane in prijatelje društva dne 4. avgusta t.l enodnevni Izlet v Velenje in okolico.
Vpisovanje v prostorih društva na stadionu «Prv. maj» dnevno, razen sobote, od 20.30 do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure.
Mali oglasi
KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice |z pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 najnižjib cenah v Trstu, dobite pn «MAGLIABELLA» ria Korzu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem leziku.
POKRIVANJE PODOV In podi Iz plastike, guma linoleum od 500 lir dalje, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice zh kopanje od 3900 Ur dalje, žimnice Iz platna spremenljive v naslanjaš za morje od 5500 lir dalje dobit* prl «ITALPLAST», Trst, Trg Ospe ogle 6, tel. 95-919.
MIZARJE in VAJENCE sprejme takoj mizarska delavnica RIOSA, Ulica S. Maurizio 13. Tel. 93-787.
TRGOVINA mešanega blaga sprejme dva vajenca od 15 do 17 let Naslov na upravi lista, Ulica S. Francesco 20. Tel. 37-338
V BORGO S. SERGIO je naprodaj zaradi odhoda trgovina skupno z licenco za tehnične predmete, električne in gospodinjske aparate, sanitarije itd. Naslov na upravi lista Ulica S. Francesco 20 — Tel. 37-338.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. *v. Frančiška SCO Telulon 0I-7V2
N O V O :
Lovro Kuhar-Prežihov Varane:
Zbrano delo I. del L 2.700
Tomšič: Nemško-slovenski slovar » 1.100
Narodna in študijska knji*, niča v Trstu bo zaprta od 15. julija do 16. avgusta.
PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Telefonirajte na St. 37-338
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400.—
— 5 —
11. julija 1963
BREZOBZIRNO OBNAŠANJE BOLGARA V JAVNEM LOKALU
Z bodalom je napadel gosta Ri ga je pokaral za žaljive besede
Nasilnež ni pričakoval, da bo kdo razumel bolgarščino • Sedaj sedi za rešetkami in premišljuje o svojem dejanju
Vročekrvni Bolgar, 44-Letni Šoti1, Ovocepoliski, ki je prišel te dni na počitnice v Trst, kjer je prebival pri družini Busan od S. M.M. Spodnje 54. Ovocepoliski je pred leti pribežal iz Bolgarije in prosil za politično zavetišče. Nekaj časa potem pa se je izselil na _ Švedsko, kjer je tudi dobil službo in državljanstvo. Kot smo prej omenili je Ovocepoliski prišel v Trst na počitnice in v nedeljo okrog 15 ure se je znašel v neki gostilni pri Sv. Soboti. Imel ga je še precej pod klobukom in ko je stal pri točilni mizi, je začel v bolgarščini zabavljati na račun nekaterih žensk, ki so bile v lokalu.
V gostilni pa je bil tudi 48-let-ni Antonia Dl Pierre iz Ul. Me-tastatio 13, dei je preživel nekaj let ujetništva na vzhodu in je seveda dobro poznal bolgarščino. Približal se je Ovocepoliskiju ter ga nagovoril, naj preneha z zabavljanjem. Bolgar se je razjezil in kmalu bi prišlo do pretepa, če ju ne bi pomirili lastnik lokala in drugi gostje. Ze se je zdelo, da se je tuji gost pomiril, ko je nenadoma potegnil iz žepa jopiča ostro švedsko rezilo in napadel Di Pierrija, Ta pa je bil zelo nagel in se je ubranil udarca z nožem. Lastnik lokala je poklical Pa pomoč agente letečega oddelka policije, ki so Ovocepoliskija a-retirali in ga prepeljali v koronej-ske zapore. Prijavili so ga sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi napada in nošnje nedovoljenega o-rožja.
kar štiri nesreče,' ki so se prip«. tile na raznih gradbiščih.
Ko je delal na gradbišču v Ul. M. Polo 4 za gradbeno podjetje Rutter iz Ul. S. Spiridione 7, se je včeraj okrog 8. ure ponesrečil 49-letni zidar Pelagio Tujach s Proseka 381. Pri podiranju zidarskega odra mu je z višine treh metrov padel na glavo tram. Z avtom RK só ga prepeljali v bol-nišnico, kjer so ga sprejčli na prvi kirurški oddelek zaradi udar-ca na glavi, ran na čelu, nosu ter na levem sencu. Ozdravel bo v 7 dneh.
Pol ure kasneje so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 20-letnega gradbenega delavca Luigija On-gara iz Ul. Frescobaldi 18. Onga-ro se je ponesrečil na gradbišču podjetja Lorenzi v Drevoredu R. Sanzio 9. [z neznanih vzrokov je padel z zidarskega odra in se pobil po glavi. Ranil se je tudi nad levim očesom in na zgornji ustnici. Zdravniki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 7 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Popoldne, okrog 15. ure je zaprosil za zdravniško pomoč 49-letni zidar Giordano Decolle od Spodnje Magdalene 1817. V bolnišnico je prišel sam ter povedal, da se je malo prej ranil s pištolo za zabijanje žebljev, ki se je nenadoma sprožila, ko je delal na strehi stavbe v Ul. Vespucci 4. Zdravniki so mu obvezali rano na desnem mezincu, ter ga poslali domov. Ozdravel bo v 5 dneh.
Z zasebnim avtomobilom so uro kasneje prepeljali v bolnišnico 37-letnega zidarja Armida Germana iz Androne S. Tecla 4. Zdravniki so uu ugotovili rano na desni roki z verjetnimi poškodbami dlanskih kosti. Sprejeli so ga nR
Štirje zidarji žrtve nesreč na delu
Včerajšnji dan je bil res črn za zidarje. Črna kronika beleži
*lll|||||||||||||||||,||||,|,|„||,|||,|M|1||||||||||||||a|y||,M||||||||||||m||||||1|||||||||||||||||||||||||||um||||||||||||||
PRIZORI Z MATURE
ortopedski oddelek, kjer se bo moral z|rayiti od 8 do 20 dni. German je malo prej na gradbišču na Stari istrski cesti 66, kjer je ' uglužben za podjetje Lambda iz Drevoreda 20, septembra, postavljal obtežilne bloke na podstavek žerjava. Nenadoma je nerodno vtaknil roko med podsta-vejc in blok težak dva stota.
Zaradi slabe ceste sta padla z motorja
Včeraj opoldne so na ortopedski oddelek glavne bolnišnice sprejeli 27-letno uradnico Dino Muttonovo por. Piol iz Ul. Pietra-ferrata 10. Muttonova se je ranila na levem zapestju, komolcu in kolenu ter pobila po levem kolku in desnem stegnu. Zdraviti se bo morala 20 dni. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK Izjavila je, da se je malo prej 'vozila na zadnjem sedežu vespe TS 28913, ki jo je vozil njen delovni tovariš, 25-letni Nicolò Trovato iz Ui. Foschiatti 7 Ko sta privozila do stavbe št. 8 v Ul. Pietraferrata. sta se zaradi razritega tlaka prevrnila z motorja.
S «čarovniško» kretnjo mu je vzel 5000 lir
Okrog 20. ure 3. julija se je 37-letnemu delavcu Stanislavu Legi-ši iz Cerovelj štev. 27 pripetila kaj čudna dogodivščina. V neki gostjlm v središču , mesta, se je spustil v pogovor z nekim neznancem, ki je bil v družbi ne-ke ženske. Nekaj časa potem so se vsi trije spoprijateljili in Le-gisa,*' kaza
STANJE INDUSTRIJE IN KMETIJSTVA V MESECU MAJU
Ladjedelniška industrija v razmahu
bombažna pa v veliki krizi
S prvo košnjo so izginile skrbi, ki so živinorejce mučile celo zimo
Kandidat na znanstvenem liceju pri izpitu iz zgodovine in filozofije
f»-.šššT:-.:.r- 'SS-'f ■■■''■' 1
—	-'^'3 \ lU3r 1:1,4
•rftf
mmmmm
Nekdo je izpit že opravil, drugi še čakajo in ponavljajo snov
',fr ttaešsris&iz
ma neki dokument, ki jža je hranil v listnici. Odprl je listnico* v kateri je poleg dokumentov imel tudi bankovec za 5Q0O lir in ko ga je «prijatelj» zagledal, ga je z naglo kretnjo potegnil iz listnice. Legiša je seveda najprej naprosil sobesednika naj mu vrne denar, toda ta ni hotel ničesar slišati, ogovoril je celo Legišo, da se mu je sanjalo, da je on potegnil iz listnice bankovec.
Naslednji dan je Legiša, prepričan, da ni sanjal, šel na komisariat na Trgu Dalmazia in agentom povedal nevsakdanjo zgodbo. Policisti so se takoj lotili dela. da bi izsledili «čarovnika». Te dni pa so prijeli 50-letnega Rodolfa Možino iz Ul. Gozzi 5. Na komisariatu je Možina izjavil, da bankovca ni potegnil iz odprte listnice, temveč da ga je našel na tleb. Kljub temu so ga policisti prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obtetževalnimi okoliščinami. Možina je na začasni svobodi.
Padel je s tovornika
Žrtev nerodnega padca je bil včeraj 44-letni šofer Salvatore Della Pietra iz Ul. Galleria 12. O-krog 8. ure je v garaži generalnega komisariata v Ul. Doda hotel, stopiti na tovornik. Toda spodrsnilo mu je in je nerodno padel. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec in rano'; na levem kolenu. Nudili so mu prvo pomoč in ga potem odposlali domov s prognozo okrevanja v sedmih dneh.
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za maj je industrijska proizvodnja v tem mesecu preživljala nekaj kritičnih trenutkov zaradi sindikalnih agitacij, ki so zmanjšale proizvodnjo in na takšen način spravile iz ravnovesja povpraševanje in ponudbo. Preskrba z električno energijo je bila zadovoljiva, prav tako tud: s surovinsko bazo. Izjema je bil sladkor, ki ga je primanjkovalo za potrebe slaščičarske industrije. Tržiška ladjedelnica gradi večje število ladij z različnimi tonaža-mi, kar ustvarj t upanje, da bo dovolj dela tudi za prihodnost. Manjši obrati v ORDA dobro obratujejo, posebno oddelek za izdelovanje plastičnih čolnov najrazličnejših vrst in mer, po katerih je na trgu vedno večje povpraševanje.
Proizvodnja električnih motorjev v tržiških delavnicah se ni zmanjšala v primerjavi s poprejšnjimi meseci, komaj zadovoljivo pa je stanje v metalmehaničnih delavnicah. Tovarna za izdelovanje bombažnih tkanin je s težavo prodajala svoje izdelke tako na domačem kot na mednarodnem tržišču. Proizvodnja sintetičnih tkanin (fiocco) pa je zadovoljiva. Na tem seklorju so se že v mesecu maju začele sindikalne akcije, ki so tekstilno krizo postavile še bolj v ospredje. Ker je lesna industrija premostila nekatere težave, je začela z uspehom prodajati svoje izdelke, med katerimi naj omenimo furnir in zapirala. Ker niso našli dobavitelja, ki bi preskrbel za goriško prosto cono zadostne količine sladkorja, se je znašla v krizi celotna proizvodnja slaščic in likerjev. Samo zaradi pravočasnega posredovanja oblasti kriza ni zavzela hujših oblik. Na kemičnem sektorju se je povečalo število tovarn z novim obratom za izdelovanje barv in lakov, gradbena dejavnost pa je ta mesec doživela svoj popoln razmah zaradi ugodnih atmosferskih prilik. Avtoprevozništvo je opravilo svoj del v prevozništvu, v katerem je tržiško pristanišče Portorosega zavzelo že pomembno mesto.
I
zadovoljivo, zmanjšala pa se je tudi skrb rejcev domačih živali, ker so s prvo košnjo prišli do toliko pričakovane krme.
jinski odbor proučil to vprašanje in ugotovil, da je zelo zapleteno, ker obstajajo o njem najrazličnejša stališča. Nekateri se zavzemajo za gradnjo te proge, drugi pa ji nasprotujejo, vse pa navdihujejo splošni interesi občin kakor tudi kategorij delavcev in o-peraterjev. Pojavlja se tudi vprašanje razlastitve zemljišč. Pokrajinska uprava je doslej zbrala že precej podatkov, da bi si ustvarila čimbolj popolno sliko. Predsednik poudarja, da bodo nadaljevali z delom in da pričakuje tudi odgovore omenjene skupine pokrajinskih svetovalcev s pismeno obrazložitvijo stališča.
IIILUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllMIMimilllHIIMIIIlIfffHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIHlIlllltllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII
DA SE UBLAŽIJO POSLEDICE SEDANJE STAVKE
Pokrajina proučuje železnico Zagraj-Krmin
V odgovor na interpelacijo komunističnih svetovalcev, naj se na seji pokrajinskega sveta razpravlja o načrtu za gradnjo železniške proge Krmin-Žagraj, je predsednik dr. Chientaroli poslal svetovalcem pismen odgovor, v katerem jih obvešča, da je pokra-
FIOT bo sestavila seznam potrebnih tekstilnih delavk
Po vzgledu goriške občine, naj tudi ostali prispevajo denar za prizadeto kategorijo - Kraji, kjer bo izvršen popis
Pia te vaiti družinskega davka z nad milijon Ur dohodkov
Dekle in fant na trgovski akademiji imata opravka s kislinami in
epruvetami
Kine na Cu cii
Wk
predvaja danes 11. t. m. ob 18. in 20. uri na prostem film:
HAROLD LL0YD
A ROTTA Dl COLLO
V veletrgovini Standa je ukradel
pisarniške potrebščine
Agenti komisariata na Trgu Dalmazia so prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine 20-letnega Giuseppa P. Okrog 19. ure 6. t.m. si je P. v veletrgovini «Standa» prilastil razne pisarniške potrebščine. P. je namreč vzel nalivno pero, dva registra za računovodstvo, notes, dva zvezka in telefonsko rubriko v skupni vrednosti 4.10Q lir. P. je agentom povedal, da je hotel blago plačati, ker pa ni imel dovolj denarja se ni mogel zadržati, da ne bi blaga odnesel.
Kar zadeva kmetijstvo se orne-njata dva deževna vala, ki sta ugodno vplivala na poljedelstvo.
Ker se je v okolici Romansa ip Medee dež spremenil v točo, so padavine povzročile v teh krajih občutno škodo. Pšenica je tudi v maju slabo kazala. Posebno dobro je obrodila spomladanska koruza, ki pa so jo napadli zajedal-ci. Zadovoljivo obeta krompir, sladkorna pesa in sončnice. Prva košnja je bila nadpovprečna, na travnikih, ki so bili zasejani jeseni, pa je bil pridelek veliko slabši Sadno drevje je lepo ocve-telo, posebno trta. Sadjarji pa so ga morali škropiti, da bi ga mrčes preveč ne oslabil.
Zdravstveno stanje živine je
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI TOCNELLE
Spet napovedujejo splošno stavko
Telegram levičarskih poslancev
Sestal se je pokrajinski izvršni odbor FlOT-CGIL ter’ proučil spor
v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ronkah. Pozval je vse župane občip naše pokrajine, naj po vzgledu goriške občine, ki je darovala občinski podporni ustanovi milijon lir, v najkrajšem času določijo primerne zneske za svoje potrebne občane. Sindikalna organizacija bo sestavila seznam gmotno potrebnih delavk in delavcev v vsaki posamezni občini. Da bi FIOT opravila to nalogo, bodo njeni zastopniki obiskali posamezne vasi po naslednjem razporedu:
Krmin — Delavska zbornica, četrtek 11. julija od 15. do 18. u-re; Tržič — Delavska zbornica, vsak dopoldan in popoldan v u-radnih urah; Gorica — Delavska zbornica, med uradnimi urami Ronke — Industrijsko-kmetijska zadruga v Ui. S. Lorenzo v petek 12. julija od 15. do 18. ure v prosvetni dvorani v Standrežu v četrtek 11. julija od 15. do 18. ure; v prosvetni dvorani v So-vodnjah v četrtek 11. julija od
Vpisovanje v slovensko srednjo šolo v UI. Croce
Ravnateljstvo Državne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom s sedežem v Gorici, Ul. Croce 3 sporoča, da se vrši vpisovanje v I. razred nove srednje šole in v II. ter III. razred strokovne šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Za dijake, ki so izdelali v poletnem roku, se bo vpisovanje zaključilo 25. t. m., za one, ki imajo popravne izpite, pa 20. septembra.
Dva izleta SPD iz Gorice j v Karnijo in Ljubljano
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 28. julija avtobusni družinski izlet po Kar-niji preko Tolmezza, Forni a Vol-
Tudi včeraj se je v Podgori nadaljevala bela stavka, v Ronkah pa eno uro in pol trajajoča stavka za vsako izmeno. Včeraj cio-poldne je številna skupina delavk odšla demonstrirat v Gorico z motocikli in kolesi. S seboj je nosila številne napisne table.
tri, Lorenzaga in Passo della Mau- tuna in" Maranznm.’ Franco, For " "ria. OdKod Izpred kavarne Bratuš tranil komi.») «.«.a-ILE?* MJ?ti
KINO «IBIS» PROSEK
predvaja danes II. t. m. ob 19.30 url film:
LOTTE Di GIGANTI
(Borbe velikanov)
Igrajo: LUZ MAC AQUILAR, GERMAN ROBBES, FELIX GONZALES, RAFAEL DE RIO in drugih 13 slavnih borcev Prepovedano mladini pod 18. letom starosti
izpred
v Gorici ob 5,30, iz Podgore ob 5.45. Vožnja za člane 1100, za nečlane 1200 lir. Vpisovanje se vrši pri društvenem odborniku Arturju Košuti v agenciji «Elio», Ul. Ma-meli št. 8 do vključno 30. julija.
Drugi enodnevni avtobusni Izlet s skupnim potnim listom priredi SPD v nedeljo 25. avgusta po Jugoslaviji, in sicer v Predjamski grad pri Postojni, Ljubljano in Iški Vintgar pod Krimom. Odhod izpred kavarne Bratuš ob 5.30, iz Podgore ob 5.45. Vožnja za člane 1800, za nečlane 1900 lir. Vpisovanje se vrši pri društvenem odborniku Arturju Košuti v agenciji «Elio», Ul. Mameli 8, do vključno 31. julija. Pri vpisu morajo zainteresirani prinesti s seboj osebno izkaznico.
tranji komisiji podgorike tekstilne toVarne naslednji telegram: «Včeraj smo se razgovarjali z ministrom Delle Fave, ki je ponovno pozval prefekta za rešitev spO' ra».
Včeraj dopoldne so se sestali pokrajinski tekstilni zastopniki CG1L, C IS L in UIL ter proučili sindikalni položaj, ki je nastal v obeh tekstilnih tovarnah zaradi nepopustljivosti osrednjega ravnateljstva. Sklenili so predlagati pokrajinskemu izvršnemu odboru ponovno splošno pokrajinsko stavko, če bi se spor pravično ne rešil v nekaj dneh.
rojeno Hlede. Pokojnica je stanovala na Križišču. Na zadnji poti jo je pospremilo zelo veliko domačinov, ki so njene zadnje bivališče okrasili s številnimi venci.
15. do 18. ure; v prosvetni dvorani v Doberdobu v petek 12. julija od 15. do 18. ure; v prosvetni dvorani v Pevmi v četrtek 11. julija od 15. do 18. ure; v gostilni «Zadruga» v Podgori v četrtek 11. julija od 15. do 18. ure.
Izvršn odbor FlOT-CGIL je obnovil zahtevo na komisarja trgovinske zbornice v Gorici za izred. no nakazilo nafte avtoprevoznim podjetjem, ki vozijo tekstilne delavke v tovarne in nazaj.
Na občinskem protokolnem uradu v Gorici so na vpogled spremembe v seznamih družinskega davka za leto 1962, veljavni za davek v letu 1963. V naslednjem objavljamo imena davkoplačevalcev z nad enim milijonom lir letnega dohodka, v oklepaju pa višino družinskega davka. Podatki se nanašajo na dohodek, ki ga je ugotovil izterjevalec.
Adani Luigi 2.500.000 (134.100), Alesani Livio 1.200.000	( 46.190),
Altran Arduino 1.000.000 ( 36.000), Altran Edvigio 1.500.000 ( 63,510), Baisero Guido 1.000.000	( 36.000),
Balani Daniele 1.000.000	( 36.00).
Bandelli Luigi 1.400.000 (57.380), Battista Nicola 2.000.000 (96.000), Bernardelli Mario 1.400.000 ( 57 tisoč 380), Benedetti Luigi 1.200.000 (46.190), Berka Roberto 5.500.000 (464.640), Bertoli Carlo 1.500.000 (63.510), Bertoli Giovambattista 1.500.000 ( 63.510), Bevilacqua Armando 1.000.000	( 36.000), Biasieh
Giovanni 1.000 000	(	36.000), Boz-
zuffi Giulio 1.500.000 (83.510), Bregant Lino 2.000.000 ( 96.000), Bres-san Mario 2.000.000 ( 96.000), Bres-san Luigi 1.000.000 ( 36.0000), Cae-eese Francesco 5.400.000 ( 450.870), Camaoli Paolo (1.000.000 ( 36.000), Cantelli Agide 1.700.000	(75.720).
Caprara Romano 2.500.0000	(134
tisoč 100), Caprara Telemaco 3 milijone (177.120), Canelgrandi Remo 6.000.000 ( 536.400), Cella Pietro 1.200.000 ( 46.190), Chiecco Leonardo 1.000.000	( 36.000), Cherin
Nicola 3.000.000 (177.120), Chiozza Antonino 2.500.000	(134.100),	Co-
cianni Bruno 2.000.000	( 96.000),
Coen Giordano 1.300.000 ( 51.660), Colledani Giovanni 1.600.000 ( 69 tisoč 420), Collini Pasquale milijon 200.000 ( 46.190), Comolli E-milio 6.500.000 ( 611.910), Comolli Natale 5.000.000	( 397.800), Cossa
Giovambattista 3.500.000 ( 225.120), Cossa Orlando 1.800.000 ( 82.250), Cossi Alfonso 5.500.000	(464.640).
Cristianini Nello 3.000.000 (177.120),
VČERAJ VEČ HUJŠIH NESREČ
Stroj v rupenski papirnici zmečkaI prst delavcu s Peči
Tovornik zlomil nogo delavcu na Majnici Šest mesecev star otrok padel s kolesa
Na delu v rupenski papirnici je stroj zmečkal kazalec leve roke ,42-letnemu Alojzu Mahtnti s Peči št. 5. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneta, kjer so ga po pregledu pridržali na zdravljenju za 20 dni.
Včeraj okrog 13.30 so z zasebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 58-letnega delavca Giovannija Molinarija, stanujočega v Kazermetah na Svetogorski cesti 133. Pri pregledu mu je dežurni zdravnik ugotovil zlom desne noge. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Moli-nari se je poškodoval pri nakladanju peska na tovornik na Majnici, kjer mu je noga ostala med kolesjem in blatnikom tovornika.
Ob 16. uri so pripeljali v civilno bolnišnico 8 mesecev starega Amabila Nobile Bolterija iz Ul. 9. Agosto 20 v Gorici. Po pregledu so ga zdravniki pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh zaradi močnih udarcev v glavo, ki si jih je prizadejal pri padcu s kolesa.
Svetovalci KPI o mestnem prometu
Občinski svetovalci KPI Batel-lo, Bergomas in Cerne so poslali
goriški občini resolucijo o mestnem avtobusnem prometu, ki naj bp:bila n« eivtiirtied prihodnjih sej predmet obsežne diskusije, da bi ’ njej vVfi svetovalci povedali svoje mnenje.
Svetovalci uvodoma ugotavljajo, da po enem letu od ustanovitve še niso znani rezultati dela občinske komisije za mestni avtobusni promet. Medtem se usluge vedno bolj slabšajo ln vzbujajo upravičene kritike. Meščani so v skrbeh zaradi govoric, da »e bodo vozovnice podražile navzlic izdatnim zneskom, ki jih občina daje družbi. Uprava, ki skrbi za zasebne interese, ne more delovati v korist skupnosti, kar dokazuje ukinitev proge v Pevmo in v O-slavje, kakor tudi pomanjkanje avtobusnih zvez z novimi mestnimi predeli. Ker se vrhu tega vedno bolj poglablja spor med zaposlenim osebjem in ravnateljstvom podjetja zaradi kršenja določil, ki urejajo delovne odnose, naj bi se po sodbi podpisnikov resolucije sklical občinski svet in sklenil municipalizacijo te usluge.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
""""""       .......................I...milil.m. mili,um      
S tridnevnega plesa v Gabrjah
Pogreb v Števerjanu
V torek ob 18. uri so v Steverja-nu pokopali 86-letno Ivano Ciglič,
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi na «DVORU» v soboto, nedeljo in penedeljek 13., 14. in 15. julija
PLES V STEVERJANU
Igral bo izvrsten orkester s popevkarji. Ples bo vsak večer od 20. ure dalje. Na razpolago bodo priznana briška vina, nealkoholne pijače in prigrizek.
V nedeljo, 14. julija ob 17. uri bo v prijetni senci zabavišča
KONCERT PEVSKIH ZBOROV s Tržaškega in Goriškega
Nastopili bodo zbori Prosek-Kontovel, Doi-Poljane, Vrh in Ste-verjan ter instrumentalni trio s pevko iz Steverjana.
Vseskozi bo odprta razstava KMETIJSKIH STROJEV
Čevapčiči so bili na plesu prava atrakcija, za točilno mi-zo P* J« Mio vedno dosti odjemalcev. Za svesdico plesa je bila izvoljena 16-letna Anica Ma-.	* Peči, ki je po izvolitvi pre-
jela lep šop gladiol.
Cuffer Giovanni 1.200.0C0 ( 46.000), Cunoldi Riccardo 1.200.000 (46.190), Curci Giacomo 3.800.000 ( 256.180), Dainese Angelo 2.000.000 ( 96.000), Della Ricca Valentino 2.000.000
(96.000)	, Del Neri Gilberto 1 000000
(36.000)	, Del Piero Elvira, vd.
Bozzini 1.000.000 ( 36.000), Del Stabile Ferruccio 2.000.000	( 96.000),
De Nicolo Edgardo 3.000.000 (177 tisoč 120), De Serio Cesare milijon 500.000 (83.510), Devetag Cesare 5.000 000	( 397.800), Devetag
Tullio 1.500.000 (63.510), Dodic Er-siila, vd. Sponza 1.200.000 ( 46.190), Dogani Eugenio 2.800.000 (159.200), Fiegl Giuseppina, vd. Munich milijon (36.000), Filli Giuseppe 4 milijone 500.000 ( 334.260), Firrin-celi Carmelo 1.000.000	(	36.000),
Fonzari Giovanni 1.900.000 (89.010), Formentini Michele 3.000.000 (177 920), Franzot Remo 1.200.000 ( 4« tisoč 190), Fornasir Sergio 4 milijone (277.920), Gallas Virgilio 1.300.000 ( 51.660), Germinario Damiano 1.000.000	( 36.000), Giani
Marino 1.500.000	( 63.510), Gorini
Gianfranco l.OOO.OOf) (36.000), Gorjan Stefano 1.000.000 ( 36.000), Got-tard Oscarre 2.000.000	(	96 000),
Grauner Carlo 1.000.000 ( 36.000). Grignetti Mario 1.500.000 ( 36.000), Interbartolo Ignazio 3.0O0.C0O (177 tisoč 120), Chersevani Boris 2 milijona 300.000 (118.180), Kosič Benedetto 1.700.000 ( 75.720), Krainer Giulio 4.000.000	( 277.920), Kuer-
ner Lucia, vd. Del Torre 3.000.000 (177.120),	Larise	Leopoldo	3	mili-
jone 500.000 ( 225.120), La Stella Leonida	1.800.000	( 82.250),	Lear-
di Leardo 1.500.000 ( 63.510), Loria Giuseppe 1.500.000	( 63.510), Ma-
kuc Camillo 1.500.000 ( 63.510), Makuc Ernesto 3.800.000	( 256.180),
Makuc Giovanni 2.400.000 (126.020), Maniacco	Ervino	3.000.000	(177 tisoč 120,),	Marini	Riccardo	1	mili-
jon 300.000 ( 51.660), Martellarli Milano 2.500.000	(134.100), Massi
Ugo 2.500.000	( 134.000) Mattiroli
Luigi 1.500.(100 (63.510), Mazzoni Dario 1.000.000 ( 38.000), Melon Co-stantino 1 milijon 500.000 ( 63.510), Mercusa Adolfo 1 000.000 ( 36.000). Meretto Massimiliano 1.000.000
(36.000)	, Michelini Vincenzo 2 mi-
lijona 5.000.000 (134.100), Michel-steadter Paola, vd. Winteler 1 milijon 200.000 ( 46.190), Miclus Albi, ilo 1.200.000 ( 46.190). Milani Giuseppe 1.200.000	( 46.190), Milocca
Luigi 1.500.000	( 63.510), Monaco
Alfredo 2.QOO.OOO (96.000), Monte-becchi Guido 1.200.000	( 46.190),
Netzband Paolo 4.500.000 ( 334.260), Orzan Terzo 3.00C.000	(177.120),
Orzan Francesco 2.500.000 (134 ti-soč 100), Pascoli Eno 6.000.000 (536.400), Pecile Romeo 1.700.000 (75.720), Pedroni Carlo 2. milijona (96.000), Pellican Ermes 1 milijon 500.000	( 63.510), Pellis
Carlo 2.500.000 (134.100), Perna Al. do lOO'XO'O (63 510), Peteani Mario 1.500.000 ( 63.510), Petruziello Giuseppe 1.100.000 ( 40.970), Pitassi Luciano 4.809 000 ( 371.750), Que-rini Italo 1.600 000 ( 69.420), De Pott Margherita 1.200.000 ( 46.190), Riavez Emilio 1.200.000	( 46.190),
Riosa Martino 2.000.000	(96.000),
Rivetta Erminio 3.000.000 (177.120), Rizzati Luigi 1.300.000 ( 51.660), Rizi zi Ottone 1.200.000 ( 46.190), Rizzi Sergio 1.200.000	( 46.190), Roppa
Bruno 1.000.000 ( 36.000), Roppa I-talo 1.000.000 ( 36.000), Rosolin Ottavio (46.190), Russian Adamo 2 milijona (96.000), Russian Giusep. pe 2.500.000 (131.100), Saccomani Domenico 1.800 000	( 82.250), Sa-
chetti Luciano 2,000.000 ( 96.000), Salvatela Luigi 1.500.000 ( 63.510), Saule Stanislao 1 000.000 (36.000), Scarbolo Isidoro 1.300.000 ( 51.660), Scarabot Bernardo 1.150.000, (43 tisoč 550), Stasi Vincenzo 2.000.000
(96.000)	, Suligoi Albino 1.200.000
(45.190), Tacchino Mario 5 milijonov (390.800), Taut Renzo 1 mi-lijon 200.000 i 46.190), Tavagnao-co Italico 1.000.000 ( 36.000), Ta. vano Luigi 1.000.000 (36.000), Tho. mann Enrico 1.401.000 ( 57.380), To. masi Giuseppe 1.500.000 (631510), Trojar Augusto 1.300.000 ( 51.660), Tuntar Marcello 1.000.000 ( 36.000) Villotta Carlo 1.500.000	( 63.510)’
Valentin uzzi Carlo 1.000.000 <36 tisoč), Vecchi Giovannibattista 2 milijona 500.000 (134.100), Viscon-ti Pier Luigi 1.200 000 ( 46.190), Winkler Egidio 1 000.000 ( 36.000), Zakrajsefc Maria, vd. Michelus 1.3RD.OOO (51 660), Zanardi Franco 1 800 000 ( 69.420), Zanardi Pasquale 1.308.000 ( 51.060), Zannini Giovanni 1.600.000 163 420), Zitter An-tomo 2.000.000 1 96 0001. Zitter Ar-turo 2.500.000 US4.100), Zorzenon Egidio 3.000.000 077.120), Zucco-lo Sergio 1.6000.900 ( 69.420) Zu-liani Bruno 1.500.000 ( 63.510)
VERDI. 17.15: «Nove ore per Rama», H. Bukholz in j. Ferrer, barvni film v cinemascopu. ZadI nja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.00:	«Gli Italiani si di-
vertono cosi». Italijanski dokumentarni čmobeli film. Mladini Pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.30: «Voglio essere tua», Ava Gardner In Robert Mit-chum. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop pre-
21°30dan ZadnJa Predstava ob
CENTRALE. 17.00: «II gigante del Texas», Lloyd Bridge in Lee J Coop. Ameriški film.
DEŽURNA lekarna Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna D’UDINE, UI. Rabatta št. 18, tel. 21-24
temperatura vcera.i
Včeraj smo imeli v Gorici na», višjo temperaturo 28 stopinj ob 15. uri, najnižjo 12,8 ob 4.50. Povprečne vlage je bilo 66 ostotkov.
17. ETAPA DIRKE «TOUR DE FRANCE»
in
Anquetil nova rumena majica verjetno tudi že zmagovalec
Dahamontes je bi! na vseh štirih vrhovih prvi, toda v zadnjih metrih ga je Anquetil prehitel
CHAMONIX, 10. — Jacques Anquetil je zmagal v 17. etapi «Tour de France» in osvojil verjetno dokončno rumeno majico prvega v splošni lestvici. Anquetil je zmagal prav v tisti etapi, v kateri je imel Bahamontes zadnjo priložnost, da poveča svoj minimalni naskok pred Francozom v pričakovanju odločilne etape na kronometer.
Bahamontes je napadel na vseh štirih vrhovih današnje tape, toda Anquetil mu je sledil kot senca. Kljub temu se je zdelo, da mu bo uspelo vsaj ohraniti 3” naskoka pred svojim direktnim tekmecem, posebno se, ker je v spustu proti Chamonixu bil sam v vodstvu z naskokom 200 m pred Anquetilom. Toda ta ga je avtoritarno dohitel in tudi prehitel. Potem sta oba skupaj vozila nekaj km in 1 km pred ciljem je znova potegnil Bahamontes. Toda Anquetil je bil budno na preži in s svojim nezdržnim sprintom ga je znova prehitel in si v zadnjih metrih zagotovil zmago in po zaslugi večjega odbitka na času tudi rumeno majico.
V	začetku današnje etape (starta-lo je 81 kolesarjev brez Italijana Baraleja, katerega so morali prepeljati v bolnišnico) je vse potekalo dokaj mirno in le 1 km pred vrhom maiega Sv. Bernarda se je ritem povečal. Na vrhu je bil prvi Bahamontes pred Ignolinom in drugimi. V spustu se je odcepilo 9 kolesarjev, ki so pri 82. km imeli 45” naskoka. Po prizadevanju Anquetila pa je pri 95. km prišlo do splošne združitve.
Kmalu potem je odstopil Gilbert Desmet, ki je skozi deset etap nosil rumeno majico. Na začetku dolgega vzpona na Gran San Bernard so bili vsi kolesarji skupaj, vendar ne za dolgo. Kmalu sta potegnila Dotto in Van Looy, katerima se je pridružil tudi Battistini in vsi trije so pri 128. km imeli 1T5" naskoka. Toda 8 km pred vrhom so to trojicp ujeli Poulidor, Bahamontes, Anquetil, Pauwels, Perez-Fran-ces, Fontona, Lebaube, Junker-mann, Van Schil, A. Desmet in Soler. V trenutku združitve pa je potegnil Bahamontes in ostal sam v vodstvu vse do vrha, ki ga je dosegel 1’30” pred Pauwelsom, poulidor jem, Fontono, Perez-France-som, Van Looyem, Anquetilom in šunkermannom, 2’35" pred Battisti-nijem, 3’ pred A. Desmetom in So-lerjem itd.
V	spustu je Bahamontes izgubil svojo prednost in ujeli so ga vse najbližji zasledovalci. Napad na Forclaz so prvi začeli Desmet, Soler in Lebaube, glavnina pa je imela 4’45” zaostanka. 8 km pred vrhom je — kot običajno — potegnil Bahamontes. Anquetil ga je sicer dohitel, toda Bahamontes je znova ušel in Anquetil ga je spet ujel. Tudi tretji Spančev pobeg je bil zaman in le tik pod vrhom je Baha-
jr^5s
i-i:
3. Van Looy (Belg.) 7.25'23”, 4. Perez Frances (Sp.), 5. Junkermann (Nem.), 6. Fontona (It.), 7. A Desmet (Belg.), vsi s časom Van Loo-ya, 8. Lebaube (Fr.) 7.26’09”, 9. Battistini (It.) 7.28’03”, 10. Gabica (šp.) 7.29’02”, 11. Soler (Šp.) 7.3018”, 12. Geldermans (Niz.) 7.31’48”, 13. Man-zaneque (Šp.), 14. Martin (šp.) 7.33’25”, 15. Ramsbottom (VB), 16. Hemandez (Šp.), 17. Poulidor (Fr.) 7.33’28”, 18. Duez (Fr.) 7.34’49”, 19. Bračke (Belg.), 20. Hoevenaers (Belg.).
SPLOŠNI VRSTNI RED: 1. Anquetil (Fr.) 94.0516”, 2. Bahamontes (Šp.) z zaostankom 28”, 3. Pe-rez-Frances (Šp.) 6’43”, 4. Lebaube (Fr.) 8’35”,	5. A. Desmet (Belg.)
8’38”, 6. Fontona (It.) 10’29”, 7. Soler (Sp.) 1F27”, 8. Poulidor (Fr.) 1212”,	9. Junkermann (Nem.)
12’40”, 10. Anglade (Fr.) 15’20”.
Anquetil na cilju
montesu uspelo, da je za 4” prehitel svojega tekmeca. Fontona je imel na vrhu 1’30” zaostanka, Junkermann, A. Desmet, Perez-Frances in Van Looy 1’35” itd.
Tudi na Col Montes sta bila Ba homontes in Anquetil vedno skupaj in odločitev je padla šele v zadnjih metrih.
VRSTNI RED V 17. ETAPI VAL D1SERE - CHAMONIX (227 km):
1. Anquetil (Fr.) 7.25’05” (z odbitkom 7.24’05”),	2. Bahamontes
(šp.) 7.25’06” (z odbitkom 7.24’36”). I nista Ustrašili zvenečih' imen in
■iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiii
ŠPORT V KOPRSKEM OKRAJU
Finalista sta Sidro in Adria
Lptošnje tekmovanje za jugoslovanski pokal na področju koprskega okraja se je končalo s precejšnjim presenečenjem. Finalista sta namreč piransko Sidro in Adria iz Mirna. Odpadle so najmočnejše enajstorice:	oba	u-
deleženca slovenske nogometne lige Gorica in Deiamaris ter oba okrajna prvaka Tomos in ajdovsko Primorje.
Sidro je v nedeljo izločilo Tomos. Premagalo ga je na domačem igrišču s 3:1 povsem zasluženo. Tomos je sicer izgubil že prej srečanje s Postojno s 3:4, vendar je Postojna to tekmo izgubila s 3:0 p. L ker ni imela pravilno registriranega igralca.
Adria pa se je uvrstila v finale z zmago nad Gorico s 3:1, še prej pa je gladko premagala tudi Primorje. Vsekakor izreden u-speh dveh borbenih elfip, ki se
TUINTAM
STOCKHOLM. 10. Antčrlka-nec John Pennel je zmagal v skoku s palico. Preskočil je vi»i»o 5 m. Svetpvni .rekordpr v deseteroboja Fflrmožan Yank Chattan Kwang je preskočil 4.90.
BERLIN, 10. — Nemški boksar srednjetežke kategorije Eric Schoeppner, katerega, je nedavno, premagal v borbi za naslov Italijan Rinaldi, se je odpovedal tudi nemškemu naslovu v srednje-težki kat. Izjavil pa je, da to še ne pomeni prekinitve njegove boksarske dejavnosti.
PARIZ, 10. — Francoska teniška
zveza "je določila, da bodo francosko žensko ekipo za dvoboj z Italijo, ki bo 27. in 28. t.m. v Megeve, sestavljale; Francois Durr, Joanine Lieffrig, Jacqueline Rees Lewis, Jacqueline Kermina, Monique Salfati in Francoise Cou-teix.
LONDON, H. — Howard Winstone, ki je osvojil evropsko prvenstvo peresne kategorije z zmago nad Sertijem, bo branil svoj naslov proti Angležu Billiyju Calvertu 20. avgusta v Porthcawlu. Dvoboj bo organiziral Jack Solomons.
Pokal Rappan po nedeljskih tekmah
Po nedeljskih tekmah za pokal Rappan je stanje v vseh treh skupinah in v posameznih grupah skupin naslednje:
I SKUPINA
Rezultati: Zuerich - Sedan 7:0, Nimes - Lausanne 5:1, Young Boys • Toulouse 3:2, Rouen - Coux de Fonds 4:3.
LESTVICA
II. SKUPINA
Rezultati: Rapid - Eindhoven 5:2, Neummeuster - Djurgaarden 5:1, Jeteborg - Wien 1:5, Bayern - Sparta 6:0, Euschede - Pirmaseces 2:1, WAC - Olgryte 1:1, - Tasmanija -Schwechat 4:2, Noerkoeping - Aiax 1:4.
LESTVICA
Standard	5 2 2	1 7:7	6	Rapid	3 3 0 0 12:3 6		Slovnaft	3 2 1
Sedan	6 2 2	2 12:12	6	Eindbower	3 2 0 1	5:5 4	Veiež	3 1 1
Zuerich	6 1 3	2 11:6	5	Neummanster	3 10 2	3:6 2	Motor	3 10
Fiorentina	5 2 1	1 7:8	5	Djugaarden	3 0 0 2	1:7 0	Zaglebie	3 10
Sampdoria	6 4 1	1 13:3	9	FK Bayern	3120 10:4 4		Beograd	3 12
Nimes	6 4 1	1 13:7	9	Sparta	3 2 0 1	9:10 4	Ruch	3 1 1
Antwerp	6 2 0	4 9:14	4	Wien	3 111	8:8 3	Empor	3 0 3
Lausanne	6 10	5 5:16	2	Jeteborg	3 0 12	6:11 1	Slovan	3 0 2
Modena	6 3 2	1 8:6	8	WAC	3 2 10	5:2 5	Jednota	3 2 1
Toulouse	6 3 0	3 14:10	6	Oergrejte	3 111	4:6 3	Crvena zvezda	3 11
La Gantolse	5 2 2	1 8:7	6	Pirmasens	3 10 2	7:« 2	Polonija	3 0 2
Young Boys	5 10	4 5:12	2	Enschede	3 10 2	2:4 2	Vorwarts	3 0 2
Rouen	6 4 0	2 18:13	8	Aiax	3 3 0 0 13:4 6		Hajduk	3 2 0
Venezia	6 3 1	2 9:6	7	Noerkoeping	3 111	6:8 3	SONP	3 1 1
Lierse	6 3 1	2 7:8	7	Tasmanija	3 111	8:10 3	Odra	3 11
Coux de Fonds	6 0 2	4 11:18	2	Schwechat	3 0 0 3	5:10 0	Motor	3 10
III. SKUPINA
Rezultati: Motor (Jena)-Velež 0:1, Slovnaft - Zaglebie 1:0, Beograd -Slovan 2:2, fempor - Ruch 1:1, Jed-nota - Crvena zvezda 2:1, Polonija -Vorwarts 2:2, Hajduk - Odra 1:0, SNOP - (Kladno) - Motor (Zrevi-chare) 0:1.
LESTVICA
4:2
3:5
3:3
4:4
5:4
5:3
6:4
7:7
7:8
5:6
4:4
3:2
2:2
3:4
se povsem zasluženo uvrstili ■ v finale.
V Seči pri Portorožu se je : ključil seminar športne medicine. Udeležilo se ga je 116 športnih zdravnikov iz raznih Krajev Jugoslavije. Ugotovili so, da bo potrebno v prihodnje posvetiti vso pozornost ustanavljanju športnih ambulant, ki bi jih morali imeti vsi večji športni centri. Vsi večji športni objekti pa bi morali imeti športnega zdravnika Zadevni problematiki bodo odslej posvetili večjo pozornost tudi v koprskem okraju.
* * #
Košarkarji Lesonita so doživeli v nedeljo hud poraz v Ljubljani. Premagala jih je ekipa Tivolija z 84:56. Pri Ilirski Bistrici se je odlikoval Grlj, ki je sam dosegel 24 košev.
Japonski telovadci premagali evropske
MUENCHEN, 10. — Japonska je v orodni telovadbi zmagala nad ekipo Evrope z 238,80 : 223,40. V šestih disciplinah je triumfiral Japonec Ono. Evropska ekipa je bila nastopila brez Menichellija in Car-mlnuccija, šahlina In Kerdemelldi-ja, evropski prvak Cerar pa je dosegel slabše rezultate, očitno utrujen zaradi napornih tekmovanj v Beogradu. V šestoboju je bil najboljši Ono, ki je zbral 57,55 točke, drugo mesto je zavzel Jamašita z 57,40 točke, tretje pa Cerar s 56,30. Največje ocene na posameznih o-rodjih je dobil Alhara (Jap.) v par-teru 9,75, zatem Ono in Jamašita na bradlji 9,75, Cerar na drogu 9,70 je bil drugi, medtem ko je na na konju z ročkami dosegel 9.65 točke in zavzel drugo mesto za Jamašito. Poleg Cerarja so v ekipi Evrope tekmovali Furst (Zah. Nem.), Ke-stola (Finska) Feus (Švica), medtem ko so za Japonsko nastopili Ono, Jamašita, Alhara, Negasava in Vatanave.
ATENE, 11. — Mednarodna nogometna federacija je predlagala grški federaciji, naj bi bilo tekmovanje za evropski pokal v Atenah leta 1964.
PREDCENERALKA ZA ATLETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Tassini in Morsut 22”3 na 200 m na obnovljenem tržaškem stadionu
Slaba organizacija in netočno sojenje ■ Nove naprave še niso popolno
Tržaški občinski stadion je prvič sprejel na svojih obnovljenih napravah domače atlete. Tekmovanje, ki naj bi služilo kot pod-generalka za državno prvenstvo, ki bo čez dva tedna, pa je slabo uspelo. Tekališče je na ovinkih še premehko in isto velja tudi za zaletišča za skok s palico in za daljino. Na stadionu je nameščenih več telefonskih aparatov, ki bodo zelo koristni za obveščanje novinarjev in seveda tudi gledalcev ob priliki državnega prvenstva. Organizacija in tudi sodniki so v nedeljo, kljub dobri volji, svojo nalogo opravili res slabo. Vsa tekmovanja so se začela z večjimi ali manjšimi zamudami, metalci pa so na primer morali čakati pod' neusmiljenim soncem cele pol ure, da
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
10. ETAPA DIRKE «TOUR DE L AVENIR»
Španec Garcia prvi v Chamonixu Zimmermann povedal prednost
Med prvo dvajsetorico nobenega Jugoslovana - Od Italijanov Mugnaini šesti
CHAMONIX, 10. — Spanec Garcia, ki je že v Pirenejih potrdil svoje sposobnosti hribovskega vozača, je tudi v najtežji alpski e-tapi z naskokom osvojil prVo mesto, Francoz Zimmermann pa je s petim mestom še bolj utrdil svoje vodstvo v splošni kvalifikaciji.
10. etapa se je začela s pobegom Angleža Hobana in Belgijca Hae-seldonkcka, ki pa je kmalu popustil. Nekaj km nato je Hoban začel vzpon na Gran San Bernard skupno s Spancem Saguarduyem in Italijanom Mainom, vendar pa je pred vrhom pri 58. km vse tri ujela manjša skupina, tako da je bil vrstni red na cilju za gorsko nagrado naslednji: 1. Alvez, nato z zaostankom 4” Zimmermann in Garcia, 10” Maurer, 15” Carvalho in Silva ter z zaostankom 20” Momene, Herger, Massi in Blanco.
V	spustu so bili Bingelli, Zimmermann in Aimer žrtve padca, vodstvo pa je prevzel Garcia, ki je ob vznožju na vrb Forclaz imel že 2’05” naskoka pred skupino, v kateri so bili Zimmermann, Maurer, Delisle, Mugnaini, Alves in Vyncke. Med zaostalimi so bili Momene z zaostankom 5’30”, Aimer z zaostankom nad 6’ in drugi.
Na vzponu na Forclaz je Alves zapustil skupino in začel zasledovati Garcio, skupina pa se je razdrobila, vendar so Zimmermann, Maurer, Vyncke in Delisle ostali skupaj. Na vrhu na letečem cilju I. kategorije za gorsko nagrado je bil prvi Garcia 45” pred Alve-som, 3’20” pred Zimmermannom, 3’25” pred Vynckejem in Delisle-jem, 4T7” pred Maurerjem, 4’25” pred Mugnainijem, 4’30” pred Silvo in 5'40” pred Hobanom in Tousom.
Na griču Des Montets je Garcia spet povečal svojo prednost pred Alvesom, ki mu je sledil v časovni razdalji 2’, medtem ko se je približal Belgijec Vyncke, ki je zaostajal samo še za 2’07”. Z zaostankom 2’35” sta vozila Zimmermann in Delisle. V spustu proti Chamonixu je Garcia ohranil svoj naskok, Alves pa si je za malenkost priboril drugo mesto pred Vynckejem. Četrti je bil Delisle pred Zimmermannom, ki je v spustu padel in izgubil nekaj sekund. Kljub temu je Zimmermann še povečal svojo prednost v splošnem vrstnem redu.
V	ekipnem plasmaju je bila prva Francija. Povprečna hitrost v današnji etapi je bila 33,964 km
Rumena majica Zimmermannu
VRSTNI RED V 10. ETAPI CQURMAYEUR — CHAMONIX (149,500 km):
1. Garcia (Šp.) 4.42’20” (z odbitkom 4.41’50”), 2. Alves (Port.) 4 ure 44’30” (z odbitkom 4.44T5”), 3. Vyncke (Belg.) 4.44’30”, 4. Delisle (Fr.) 4.45T4”, 5. Zimmermann (F.) 4.45’44" 6. Mugnaini (It.) 4.47’28”, 7. Silva (Port.), 8. Maurer (šv.) 4.48’H”, 9. Hoban (VB) 4.49’44”, 10. ToUs (Sp.) 4J51T0”, 11. Vastiau (Belg.) 4.52’flO”, 12. Massi (H.) 4.52’27”, 13. Olizaren-ko (SZ) 4.52*3«”, 14. El Gourch (Mar.). 15. Kapitanov (SZ) 4.53T5”. 16. EKFarouki (Mar.) 4.54W’, 17. Stefanoni (It.) 4.54’33”, 18. Blanco (Šp.).
SPLOŠNI VRSTNI RED PO 10. ETAPI:
1. Zimmermann (Fr.) 39.28’05”, 2. Vynche (Belg.) z zaostankom 4’45”, 3. Delisle (Fr.) 4’54”,	4. Mugnaini
(It.) 571”, 5. Maurer (šv.) 5’43”, 6. Garcia (Šp.) 1F01”, 7. Alves (Port.)
111’58”, 8. Almar (Fr.) 12’23”, 9. Siliva (Port.) 12’42”, 10. Momene (Šp.) 15’22”, 11. Stefanoni (It.) 17’03”, 12. Tous (Šp.) 17’23”,	13. Massi (It.)
20’42”, 14. Vastiau (Belg.) 22’23”, 15.
Olizarenko (SZ) 27’10”, 16. Saguar-duy (Šp.) 28’28", 17. Kapitanov (S/,) 28’38”, 18. Mendes (Port.) 28’49”, 19. Hoban (VB) 29’25”, 20. Maino (It.) 3FS8”.
Cotta danes v Milanu
Tehnični direktor Triestine Cotta se bo vrnil v Trst šele v soboto pozno zvečer ali v rfedeljo dopoldne. Trenutno se še vedno mudi na jugu države, kjer vodi pogajanja za nakup vratarja in branilca ter za prodajo nekaterih napadalcev, med katerimi Santellija, Risosa, Trevisana in Mantovanija, za katere se zanimata zlasti Lecce in Cosenza.
Danes bo Cotta dopotoval v Milan, kjer se bo sestal z novim trenerjem Triestine dr. Montana rijem in predsednikom Guarnlerijem, s katerima bo proučil položaj štiri dni pred zaključkom roka za prehode igralcev med klubi A In B lige.
so jim nameščeni delavci prinesli krogle oziroma kopja za o-grevanje. Najhujšo napako so sodniki zagrešili pri teku na 400 m. Kdor je videl finale tega teka, je bil prepričan, da je Loru dosegel zelo dober čas, ure pa so pokazale 53”5, kar je za Loruja prava katastrofa! Neki trener pa je le opazil, da je bila proga na šesti stezi slabo izmerjena in je ubogi Loru pretekel celih 20 m več. Tekač CRDA je bil obupan, saj je zamudil lepo priliko, da doseže normo za nastop na državnem prvenstvu.
K povprečnim rezultatom je prispevala tudi vročina. V metu kopja na primer nihče ni presegel 50 m, v krogli pa je Fran-cesohini za dobro polovico metra zgrešil normo za državno prvenstvo, katera je bila njegov cilj, medtem ko je tu metal dobro De-franzoni in drugič v letošnji sezoni presegel 13 m. Metalec Bora Emil Sedmak je metal pod svojimi zmogljivostmi in z 11.39 zasedel 5. mesto. Izredno slabo je šlo tudi skakalcem s palico. Težave so se za vse začele že pri 3 m in višino 320 je premagal le Pi-votti iz Tržiča, medtem ko se je dal bolj kvalificirani Barbieri za premaganega že pri 300 cm.
Nekaj časa je bil zanimiv tudi tek na 1500 m. V prvih dveh krogih sta se v vodstvu menjavala Vicini in Miani, slednji pa je v zadnjih 800 m odločno potegnil in se za skoraj 100 m odcepil od tekmecev. Za častno mesto se je borila četvorica atletov, od katerih je bil najuspešnejši goriški veteran Geat. Na 10.000 m dolgi progi je nastopilo kar 7 atletov, kar bi bilo tudi za ugodnejše vremenske prilike rekordno število. Gottardo in Ricatti sta ne glede na vročino zelo ostro začela in si v nekaj krogih priborila veliko prednost. Sonce je neusmiljeno žgalo in Ricatti je izčrpan po 5 km teka nenadoma odstopil. Gottardo sam ni mogel več najti pravega ritma in je tekel nekaj časa hitreje a zatem spet počasneje; rezultat 36’40”8 je zadovoljiv, saj je bila vročina ne-
znosna. Od 7, ki so startali, Je tek končal samo še Germani.
Naravnost fantastičen je bil tek na 200 m. Ze v polfinalu je Tassini z največjo lahkoto dosegel 22”9 v finalu pa se je pomeril z Morsutom (10”9 na 100 m) in Mattionijem (22’5 na 200 m). Start je najlepše uspel Morsutu, ki je na ovinku pridobil skoraj 3 m prednosti nad Tassinijem in 5 nad Mattionijem. Kljub izrednemu naporu je Tassini z lepim in sproščenim tekom v zadnjih 50 m razliko izenačil in bil na cilju celo za nekaj centimetrov pred rivalom. Zmaga torej za Tržačana, za oba sprinterja pa odličen čas 22”3 in norma za nastop na državnem prvenstvu.
Na isti prireditvi so bile na sporedu tudi ženske discipline. Zelo dobre rezultate so dosegle Škabar v metu kopja z znamko 35.80, Videmčanka Del Giudice v krogli z 12.22 in sprinterka Orlando, ki je 80 m z zaprekami preteki* v 12”2. Tri omenjene atletinje in še skakalka v višino in daljino Giamperlati, imajo lepe možnosti, da se solidno uvrstijo na bližnjem državnem prvenstvu.
REZULTATI
1000 m: 1. Gottardo (Ginn.) 36’40”8
palica: 1. Pivotti (CRDA) 3,20 200 m: 1. Tassini (Ginn.) 22”3, 2. Morsut (Torriana) 22”3, 3. Mattioni (Udinese) 22”7 110 m ovire: 1. Buttignon (Torriana) 15”9
kopje: 1. Defranzoni (Torriana) 48.09
1500 m:	1. Miani (CRDA)
4T2"4
400 m: 1. Loru (CRDA) 53”5 krogla: 1. Francescani (Ginn.) 13.93, 2. Defranzoni (Torriana) 13.19, 5. Sedmak (Bor) 11.39
ZENSKE:
krogla: 1, Del Giudice (Gualf Videm) 12.22
kopje: 1. Škabar (Ginn.) 35.80 daljina: 1. Giamperlati (Ginn.) 5.00
100 m:	1 Giamperlati (Ginn.)
13”2
4x100: 1. Ginnastica 54”3
■iiiliiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtniiiimniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH
Katastrofa Triestine proti razigrani Nova ri
Ferroviario izgubil na lastnem igrišču proti Marzottu
Letošnje državno hokejsko prvenstvo je nenavadno razgibano in čeprav manjka do zaključka prve polovice prvenstva samo še eno kolo, je povsem negotovo, kdo bo zasedel prvo mesto. Triestina, ki je pred osmimi dnevi prevzela vodstvo, se mu je morala že teden kasneje odpovedati zaradi poraza, ki je vse prej kot časten. Tržaški vratar je moral namreč kar sedemkrat pobrati žogo iz svoje mreže, kar je vsekakor nepričakovano hud udarec za italijanskega prvaka. Novara, ki je okusila grenkobo poraza v Val-dagnu, in se nato morala odpovedati zmagi v Modeni, je zaigrala spet v velikem slogu ter povsem nadigrala goste' iz Trsta.
Poraz Triestine sta izkoristila Marzotto in Monza. Marzotto je v Trstu oopravil Ferroviaria z dvema goloma razlike, pri čemer pa je treba upoštevati, da so domačini morali nastopiti brez najboljšega napadalca Gregorija. Monza pa je s 5 goli proti nobenemu premagala Lodi, ki igra letos z zelo spremenjeno srečo.
Modena, bivši velikan italijanskega hokeja, je končno spet prišla do zmage, vendar pa njen u-speh ni mogel prav nikogar navdušiti. Premagala je namreč novince iz Follonice in še za ta po-
dvig se je morala pošteno potruditi, ker so se ji domačini odločno upirali.
Ce je na vrhu lestvice še vse nejasno, pa se je po zadnjem kolu precej razčistil položaj na dnu lestvice. Lazio je s prvo letošnjo zmago končno le pokazal, da njegovi stari in izkušeni igralci še lahko pripravijo kakšno zadoščenje in da še vedno sodijo v prvo ligo. Follonica in Bassano pa sta morala tudi tokrat položiti orožje, in bosta morala dati slovo prvenstvu ter se vrniti v B ligo, kjer bosta lahko dosegala lepše uspehe
REZULTATI ZADNJEGA KOLA Novara-Triestina 7:0, Marzotto-Ferroviario 3:1, Monza-Lodi 3:0, Lazio-Bassano 6:1, Modena-Folloni-ca 5:2.
LESTVICA
Monza	8 6 1 l 41 12 13
Marzotto	8 6 1 1 23 15 13
Triestina	8 5 2 1 55 13 12
Novara	8 6 0 2 28 21 12
Modena	8 4 1 3 26 23 9
Lodi	8 4 0 4 35 38 8
Ferroviario	8 3 0 5 34 34 6
Lazio	8 1 1 6 28 38 3
Follonica	8 1 0 7 21 64 2
Bassano	8 1 0 7 11 44 2 I. PATRIZIO
JOŽE VERČ AN:
OtfMAREZIG do MADRIDA
IO.
Bilo je kalkor v času revolucije. Državne oblasti so poklicale vojaštvo na pomoč. Ves naš regiment razen naše baterije je patruljiral po mestu. Nas so pustili v vojašnici.
Pri bateriji smo imeli dobrega in priljubljenega poročnika. Bil je napreden človek in svojega prepričanja ni skrival. Fašistično nasilje se mu je upiralo. Tisti dan je prišel k nam in vprašal, kdo hoče z njim prostovoljno v mesto. Večina se je takoj javila, med njimi kakih 20 Slovencev in dve trojki. Trojki sta stopili v prvo vrsto, za njimi pa so se razvrstili drugi-
Ze od daleč smo slišali vzklike proti komunistom in socialistom. V Uiioi Carducci so žvenketala stekla. Fašisti so razbijali izložbena okna delavskih zadrug ter vdirali v trgovine in skladišča. Pobesnela tolpa je ropala in vandalsko uničevala vse, kar ji je prišlo pod roke. Poročnik je samo pokazal s prstom in že smo se vrgli s puškinimi kopiti nad vandale. Na mah se je tolpa razbežala, na tleh pa je obležalo kakih 13 do 15 fašistov, ki so jih morali odpeljati v bolnišnico.
Kmalu pa Je prisopihal naš kapetan, znan fašist, in ves besen ukazal, naj se takoj vrnemo v vojašnico. Od tedaj nas
niso več pustili v mesto. Tudi poročnik je imel sitnosti, toda to ga ni prav nič vznemirjalo. Se vedno se je rad pogovarjal z nami in nam prinašal tedaj pa kdaj tudi cigarete.
Kapetan pa je bil ves besen na nas, posebno name. Ko sem ga nekoč pozdravil, me je poklical k sebi in mi rekel:
«Tvojega pozdrava res ne potrebujem in me sploh ni treba več pozdravljati!»
«Prav. Tem bolje!» sem si mislil in od tedaj ga nisem več pozdravljal.
čez nekaj dni so me premestili iz oficirske menze v podoficirsko. Tam sem ostal do konca vojaškega roka.
Poleg naše vojašnice sta bili še dve drugi. V eni so bili «bersaglieri», v drugi «genio». Tudi tam so bile komunistične trojke, vendar z njimi nismo imeli nobene zveze. S civilisti v mestu pa je imela moja trojka stalne stike.
Na večer pred prvim majem smo vtihotapili v vojašnico celo kopico «Manifesta» ter komunističnih in antifašističnih letakov. Se isto noč smo jih raztrosili po vseh treh vojašnicah. To je bilo drugi dan razburjanja med oficirji! Povsod so poizvedovali in zasliševali vojake, toda vse zaman- Krivcev niso dobili.
Tudi mene so zaprli, me obdelovali in zasliševali, vendar niso izvedeli prav ničesar.
Oktobra 1925 sta se naši dve trojki udeležili tajnega sestanka mestnega komiteja KP Florence. Sestanek je bil v neki kleti. Na sestanku je bilo govora o zmagi komunistične revolucije v Rusiji, o Leninovi smrti in o blokadi kapitalističnih držav proti sovjetski republiki. Obširno se je razpravljalo tudi o fašizmu, ki se širi v Italiji in drugod. Fašisti postajajo čedalje bolj brutalni, pobijajo delavske voditelje, jih trpajo v ječe ali na otoke v konfinacijo. Ce bodo delavci in kmetje dovolj odločni, jim ne bo vse to nič pomagalo. Proletariat pa bo prej ali slej zmagal. Za časa revolucije pa čaka prav vojake — komuniste važna naloga. Z uspešno propagando morajo vojake prepričati, da ne bodo streljali na de-
lavce in kmete. Velike važnosti je tudi, da se komunisti in simpatizerji pri vojakih vrinejo v skladišča municije, tako da pride proletariat v danem trenutku do orožja.
Tisto leto je bil položaj v Italiji hudo napet, vendar do revolucije ni prišlo. Mussolini je udaril z vso brutalnostjo. Razpustil je vse stranke, poslance in delavske voditelje pa je strpal v zapor ali konfinacijo. Komunistična partija je šla v ilegalo.
28. septembra sem. odslužil vojaški rok. Vračal sem se domov. Z mano seveda tudi vši tovariši mojega letnika. Na postajo nas je spremljal starejši narednik in nam je šele na peronu. Izročil odpustnice- Ko sem imel dokument v rokah, sem zavriski in zapel tržaško pesem:
Neanche mus no vol portar la baretta, la baretta —-neanche mus no vol portar la bareta militar!
(Kje najdeš osla, kje tako, trapo, da bi rad nosil, da bi rad nosil — kje najdeš osla, kje tako trapo, da bi rad nosil vojaško kapo!)
Nato sem si potegnil vojaško kapo z glave in jo zagnal pod kolesje lokomotive v vzklikom:
«Nikoli več vojaške uniforme!»
Pa ni'bìlo tako. Kasneje sem jo nosil še dolgih osem let, toda proletarsko, kot španski borec iA kot partizan v Franciji in Jugoslaviji.
Narednik je videl, kako sem kapo zagnal pod lokomotivo, naglo je pritekel do mene ln dejal'
«Za to tvoje dejanje bi te moral poslati pred vojaško sodišče. Tega pa ne bom storil. Nekoč sem te videl, kako si udrihal po fašistih, ki so vdirali v delavske zadruge, in zato bom rajši molčal.»
Tedaj je vlak zapiskal in jaz sem planil v vagon.
Doma so me čakali novi napori, ilegalno delo, preganjanje in zapori.
ZAPORI, ZAPORI, ZAPORI
Nekaj dni sem doma počival ter se zanimal za razmere v Istri in za delo organizacije. Kmalu je Bernetič izvedel, da sem prišel od vojakov, in me je povabil k sebi.
Dolgo sva se razgovarjala. Jaz sem mu pripovedoval o dogodkih v Florenci, on pa o političnem položaju v Istri- Fašistični pritisk se je čedalje večal, vrstile so se aretacije, zapori, mučenje, konfinacije. Kljub vsemu pa je delo organizacije napredovalo. Doslej je zajela organizacija v mrežo svojih celic že Marezige, Pomjan, Šmarje, Piran, Izolo, Hrvatine, Bertoke, Rižano, Gabrovico, Cežarje, Popetre, Truške in Boršt. Delo je bilo izredno težko, vse je bilo treba opravljati tajno z največjo konspirativnostjo.
Ko- sva se porazgovorila, sem povedal Bernetiču, da nameravam iti v Trst, da pa ostanem kljub temu v tesnih stikih z mlftdmo v Istri
V Trst sem šel 15. oktobra 1925. Vrnil sem se kar na svoje staro mesto v restavracijo. Gospodar je bil prav zadovoljen, še bolj pa njegova hči. Prav nič se mi ni bilo treba pogajati zaradi plače, gospodar mi je kar sam ponudil 500 lir na mesec in še poredno pripomnil:
«Ce boš pa prav priden in bom s tabo zadovoljen, te čaka še posebna nagrada!»
HCerka se je veselo nasmehnila in mi pomežiknila, z gospodarjem pa sva si udarila v roke.
ludi delavci iz ladjedelnice so oili veseli, da sem se vrnil. Se vedno so prihajali v gostilno, se jezili na fašizem, nizke plače in draginjo. Prav tiste dni so zvišali tudi najemnine. i Nadulitvuriie HecLV
UKEDNISI VO:	TRSI - UL MONTECCH1 6 II. TELEFON 984(08 IN 94-688 - Poštni predal 55« - PODRUŽNICA GORICA:	Ulica S Pellico Ml, Tel 33-82 - UPRAVA:	1KH1 - UL SV FRANČIŠKA St 20 - lei. St 37 338	- NAROČNINA; mesečns H5t ur - Vnaprej Četrt-
letna 1800 ur, polletna •■*00 ut, celoletna 640-’ Ur - FLRj v tednu 20 du.. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezns 40 din. letno 1920 din, polletno »RO din, četrtletno 4K(i din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega »san irsi 11 5374 - /,B *UU: AJJIT DZS ujuniiana Stritarjeva ulica 3 1, telet. 21-928. teko« ra/un pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGI.AM: Cene oglasov. Za vsak mm v Sirim enega »tolpca: trgovski 100, finančno upravni 150, osmrtnico Ul) Ur. - Man oglas 30 Uu beseda - Vsi og:aa se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega ttska, Trst