ROLETAREC V,-NO. 824 Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 28. JUNIJA (June 28th), 1923 LETO—VOL. XVIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. OLJE, ŽELEZO, PREMOG. Med vladami Anglije, Zedinjenih držav in i,je se vrši tekma za kontrolo nad oljnimi v Albaniji. Angleška skupina je imela esijo za izrabljivanje oljnih vrelcev v Alba-/,< skoro v roki, toda mogočna Standard Oil stopila vmes, kar pomeni, da je posegla v di-jlomatično bitko ameriška vlada. Tudi Francija ' zoper angleško kontrolo Albanije. Tako se polja ta pesem naprej in naprej: Za olje, za ~og, železo — ne samo v Albanijv.Anatoliji Mehiki, ampak v vseh deželah sveta. Vlade se ne brigajo za interese svojih držav-lov. Toda brigajo se za tistih par državljanov, Id iinajo premog, olje, železo in ki hočejo več teh bogastev. Diplomacija ne zastopa dr-, ampak interese, ki posedujejo naravna bo-a. Zastopa velike trgovske firme, truste, je-nicitd. Zato imamo vojne. Kadar bo ljudstvo ledovaio naravna bogastva, produktivna in striinitivna sredstva, bodo vlade zastopale ljudstvo in ljudstvo bo vlada. Danes je vlada ''je, železo, premog. * * * Predsednik Harding rešuje barko svoje stranke z govori na svojem potovanju v Alasko. opagira vstop Zed. držav v mednarodno raz-fidišče. ki ne sme biti kontrolirano od lige na-v. Harding in njegova stranka je prišla na ilo 1. 1920. in v boj proti demokratom in filsonu je šla z devizo, da se Zed. države ne 'kejo vmešavati v kombinacije tujih držav, *rpak morajo ostati pri taktiki i^placije. Toda olje,železo, premog in trgi ne poznajo izolacije. La Toilette, Borah in drugi progresivni senatorji so proti vstopu Amerike ^ ligo narodov ali v mednarodno razsodišče. Ampak Morgan, Standard Oil, jeklarski trust itd., ne poznajo politike izolacije. Ameriška vlada se vmešava, toda njeni e morajo navidezno igrati vlogo opazovalcev in svetovalcev, kar je nerodno za Morgana, Rockefeller j a, Garyja, Armourja itd. "Progresivci * v republikanski stranki kriče, da je i ostali pri politiki George Washingtona, ki ijeprvi uvedel načelo izolacije v odnošajih te re-! z drugimi državami po svetu. Tudi Geo. Washington je bil v zmoti. Vsa izolacija je oh-v tem, da ta republika ni bila v raznih imperij alističnih zvezah, toda kljub temu se nI obvarovala vojen. Navzlic politiki izolacije Je stopila v zadnji vojni metež. Progresivci, ki propagirajo izolacijo, niso progresivci. Cerkev je mednarodna, kapitalizem je mednaroden, delavsko giban je je mednarodno, ves svet je mednaroden. Časi, ko se ni vedelo, kaj je onstran tega ali onega morja, so minili. Ena mednarodnost se umika drugi, dokler ne nastopi prava mednarodna družba — socializem. * + * Harding se je na svojem shodu v Kansas City izrazil proti podržavljenju železnic. Podr-žavljenje ameriškega transportnega sistema bi bilo po njegovem mnenju "kolosalna napaka". Vzrok: država ni sposobna obratovati železnic. Država nima "privatne iniciative". Ko je prišla nad to deželo vojna kriza, ko je pričela Amerika reševati demokracijo, je prišel železniški sistem te dežele v kaos, ki je grozil popolnoma desor-ganizirati obrat na ameriških železnicah. Tedaj je posegla vmes država in kljub sabotaži železniških magnatov je uvedla na železnicah red. Ta eksperiment je stal ameriško ljudstvo ogromne vsote. Najprvo so magnatje spravili železnice iz reda, nato je prevzela upravo vlada, najela lastnike železnic na odgovorna mesta in delničarjem garantirala profit. Bila je igra v interesu olja, železa, premoga. Ljudstvo je plačalo, magnatje so želi miljone. Ako niso bili privatni lastniki v stanju voditi železniškega obrata v vojni krizi, in ako je bila država sposobna spraviti transportni sistem v red, zakaj bi ga ne bila sposobna upravljati in obratovati v normalnih časih? Harding ve zakaj. Zato, ker je država v rokah interesov, ki lastujejo olje, železo, premog in druga bogastva, in ker lastujejo vse to, je tudi vlada njihova lastnina. Harding to ve, ameriško ljudstvo pa ne. Zato bo prihodnjič najbrž zopet glasova^p za vlado privatnih interesov. * * * Sedemindvajset političnih jetnikov je predsednik Harding oprostil jetnišklh zidov in jih spustil na svobodo pod raznimi restrikcijaml. Nekateri so deležni popolne pomilostitve, nad dvajset političnih jetnikov pa je ostalo v zaporih. Poleg teh imamo v zaporih politične jetni- ke, ki so bili obsojeni od državnih sodišč. Harding je oproslil sedemintrideset drugih jetnikov, ki so bili v zaporih radi poneverbe na poštah, goljufij na bankah itd. Ljudje, ki so v zaporu radi svojih prepričanj, ki so nasprotna današnjemu družabnemu redu, niso zločinci, ker propagirajo družabni sistem, v katerem bodo izginiti mnogi vzroki za zločine, n. pr. za poneverh< in korupcijo. Toda kdor propagira tako družabno preuredbo, se pregreši zopet interese olja, železa, premoga. * ★ * Ko je prišel predsednik Harding na svojem potovanju v Denver, so ga peljali v bolnišnico, kjer se zdravijo veterani svetovne vojne. Harding — kakor je navada ob takih prilikah — je bil zelo prijazen s fanti in jih zagotovil, da bo nepretrgoma skrbel, da bo viada pravična ranjenim in bolnim veteranom svetovne vojne. Obljubil je še več. Kolikor bo v njegovih močeh, bo storil, da se od strani Zed. držav prepreči druga vojna. S tem je mislil: Ako se hočejo druge države vojevati, svobodno jim, ampak mi bomo gledali, da se ta dežela ne zaplete več v vojni kaos. Izgleda pa, da Harding ni verjel tem besedam, zato je dodal: "Če pa se dogodi, da bo ta dežela zopet prisiljena zagrabiti za orožje, bomo storili več kakor pozvali samo može v armado. Ako bom imel jaz kaj opraviti zraven, bomo potegnili v vojno službo vsak dolar in vsako drugo sredstvo." S tem je tolažil bolne in pohabljene vojake. Oni vedo, da so bili pozvani v armado le reveži, miljonarji so pa ostali doma in si nagrabili novih miljonov. Mnogi vojaki so se vrnili bolni m s polomljenimi udi, pričakujoč, da jim bo država, ki jih je pozvala v vojno za zastavo, demokracijo, svobodo in bratstvo, naklonjena in po materinsko skrbela zanje. Izvedeli so pa, da se je število miljonarjev za časa njihove odsotnosti pomnožilo za tisoče. Torej taka je bila stvar? so se vpraševali. Ako pride do druge vojne ma-gari čez par mesecev, ko bo Harding še predsednik, ne bo izvršil svoje obljube. On ne bo imel "mč opraviti zraven". Govorili bodo interes; olja, železa, premoga, mesarski in drugi trusti. Harding bo smel propagirati samo patriotizem. ★ * ★ To se je zgodilo v Colorado Springs. Ko se je predsednik pripeljal na postajo, ga je čakalo kakih sedem sto ljudi. Spremstvo je Hardinga opozorilo, da je nedejja. "To mi je udahnilo misel", je dejal predsednik, "da bi ljudem napravil pridigo." Nato jim je govoril: "Povem vam, moji rojaki, da svet potrebuje več Krista; človeštvo potrebuje duha, kakršnega je sej al Nazarenec. Ce bi mogli prepojiti človeštvo s Kristusovimi nauki, bi zavladalo bratstvo med narodi in svet bi bil prerojen; vojne bi izginile, ali pa bi imeli le male praske in človeštvu bi se zasvetilo novo lupanje . . ." Da, Warren G. Harding. Toda kako naj vlada lako krščansko mednarodno bratstvo ko naj se nauki Nazarenca uvedejo v pri 11. pr. v jeldarnah, v rudnikih, predilnicah Interesi olja, železa, premoga in drugi trusti p pirajo poedine cerkve, torej podpirajo kr stvo. Ampak to je kapitalistično krščanstv ko na j zavlada bratstvo v razredni družbi,1 žbi mezdnih sužnjev in gospodarjev? Mednami no bratstvo BO zavladalo med narodi! Vojne BODO odpravljene! Ta preobrat pa ne bopria slo Hardingovo krščanstvo, ampak socializei ^ Naprej, sodrugi, z gradnj Jugoslovanske Socialistične Zveze! Naš četrti redni zbor je za nami. Lahko reče, da je bil završen z najboljim uspehom.ki ga je mogel kdo po tolikih letih krize in boja obstanek pričakovati. Sošli smo se, ne da sodimo in obsojamo i drugega. Ne; tako velikega se ni nihče čut| Sešli smo se, da pogledamo drug drugemu izprašamo svojo .vest, povemo drug drug svoje mnenje. Bazumeli smo se brez kakšne p sebne težave, kakor bi se morali pač ljudje en interesov vedno razumevati! Nič hudega smo imeli očitati; najhuje izmed vsega, kar s nam je pripetilo, je bilo pač razdejanje ni prišlo iz naše srede in se tudi ustavilo ni j nas. Bazdejanja so rodile vojne razmere, i rim kos ni bil niti tisti element, ki je vojno i čel. Kaj smo mogli torej očitati sami sebi drugim? Nič. In tudi če bi komu kaj očita ali bi to kaj pomagalo? Nič. Toda to nas ni odvrnilo, da ne bi pogle z odprtimi očmi v preteklost — ne radi nje pak radi bodočnosti. Bodočnost je namreč I reč, ki nam je pri srcu. Zbor je sprejel celo vrsto resolucij, ki so] svojih vsebinah zelo važne za naše bodoče i Nekatere so bile že objavljene v Prolet; druge bodo objavljene v zapisniku. Četrti redni zbor je bil sam na sebi in, zanten, tako dober, da si boljega niti misliti i moremo. Ali zbor sam na sebi še ne pon mnogo; sprejete resolucije same na sebi _ pomenijo veliko; kajti če ni za njimi sile, i. za njimi dobre volje, ki bi oživotvorila bes. ki so tamkaj, ostanejo vse resolucije brez pon na. Podobne so orehu, ki ima lepo lupino je v svojem jedru piškav. Naša naloga, sodrugi je, da damo tem res lucijam živo gesto, krvi in mesa, to je življe To pa izvršimo najbolje, če pojačamo naše L be, ustanavljamo nove, kjer jih še ni in dela na vsi črti po navodilih, ki so izražena v res cijah in v referatih. V kratkem izide zapisnik. Vsakega sodru-in sodruginje dolžnost bo, da ga pazno pre-a; kajti v njem bodo vse resolucije kakor tu-pravila, po katerih se ima članstvo JSZ rav-ati do prihodnjega zbora. : Med tem ko izide zapisnik, bodo v teku tu-priprave za izvolitev nove eksekutive in pa ienovanje kandidatov za tajniško mesto JSZ. Če bo vsak klub sledil delu zbora in njego-rim sklepom, tedaj uspehi ne bodo izostali. NAPREJ, SODRUGI, ZA GRADNJO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE IN S TEM SKUPNE SOCIALISTIČNE STRANKE AMERIKE! Tajništvo J. S. Z. Konvencija farmarske-de- lavske stranke dne B 3. julija. Dne 3. julija prične v Chicagi konvencija narske-delavske stranke, na katero so po-ibljeni zastopniki vseh drugih delavskih političnih organizacij v Zed. državah, med njimi tudi J. S. Z. V svojem pozivu pravi odbor orne-Djene stranke, da se bo na tej konvenciji raz-ivljalo o ustanovitvi federativne stranki ame-ikega delavstva in ako pride do sporazuma, se taka stranka ustanovi na tej konvenciji. Socialistična stranka je na svoji konvenciji meseca maja v New Yorku vzela to povabilo v pretres in končno sklenila, da ne pošlje zastopnikov na konvencijo farmarske-delavske stran-1 kevCbicagi. Za vzrok navaja vrsto argumentov, izmed katerih je glavni ta, da neglede, koliko delegatov bo štela čikaška konvencija farmar-like-delavske stranke, ne bo imela za seboj kafc večji del ameriškega proletariata, ampak le male struje, ki pa pri formiranju velike delavske stranke ne štejejo veliko. Komunisti so se nad tem sklepom socialistične konvencije razsrdili in jo napadajo. Psovke lete kakor za stavo in socialistično stranko pokopljejo vsaki dan stokrat. Akcijo za federativno delavsko stranko je ameriška socialistična stranka na de-troitski konvenciji 1. 1921. Komunisti so jo takrat na vse načine napadali, češ, da si ji izmislila najbolj kompromisno taktiko. Kdor je či-tal komunistične liste takrat in danes, bo videl, koliko so se nazori komunistov spremenili med [tem časom. Ko je socialistična stranka poslala na vse unije in stranke okrožnice, v katerih jih je vprašala za mnenje o taki stranki so večinoma odgovorile, da bi se dalo o stvari razpravljali, toda poziv za konferenco naj pride od unij ali 'vplivnih nadstrankarjev' v delavskih vrstah. Komunistom stranka ni poslala tiste okrožnice, ker so se v svojem časopisju izrekli proti vsaki federativni stranki, kajti njihova takratna taktika se je razlikovala od današnje ko noč od dne. Do konference za enotno politično stranko je ponzeje prišlo in socialistom se je posrečilo pritirati stvar tako daleč, da so bili konservativni unijski odborniki prisiljeni ustanoviti permanentno organizacijo, kateri so dali ime "konferenca za progresvno politično akcijo", kateri je pridružena tudi socialistična stranka. Tudi komunisti so vprašali za vstop na zadnji cleve-landski konferenci, toda večina ga jim je odklonila. Zanimivo v ameriškem delavskem gibanju je to: Nekaj politikov je ustanovilo farmarsko-delavsko stranko s pretvezo, da mase ameriških delavcev ne marajo socialistov radi njih proti-vojne taktike in prevelikega radikalizma. Izkazalo pa se je, da marajo mase še veliko manj za farmarsko-delavsko stranko, ki si je prva leta priborila nekaj postojank, zadnje čase je pa že skoro vse izgubila, medtem, ko jih je socialistična stranka pridobila. Komunistična stranka se je ustanovila iz levega krila socialistične stranke, ker se jim je zdela preveč konservativna. Ameriško delavstvo pa tudi njim ni sledilo, in sedaj so se zedi-nili za kulisami s par političarji farmarske-delavske stranke za konvencijo 3. julija, na kateri se ima ustanoviti zopet nova stranka. Oboji so obsojali ameriške socialiste, oboji so šli v boj proti socialistični stranki, sedaj, ko so oboji doživeli fiasko, bi pa radi, da jim socialistična stranka pomaga k uveljavljen ju. Ker jim noče slediti, jo komunisti napadajo in jo psujejo naprej z izdajalsko, kontrarevolucionar-no itd. Noben pošten človek se ne bi hotel družiti z lopovi, je dejal Debs. In ker "ekstremisti" očitajo socialistični stranki vsakojake lopovščine, jo imenujejo kontrarevolucionarno, "yellow'', izdajalsko in tako naprej, obenem pa se hočejo s socialistično stranko zediniti, so tu samo dve možnosti. Ali komunisti namenoma blatijo in ne mislijo tega kar govore o soc. stranki, ker bi se drugače ne hoteli z njo združiti, ali pa so sami taki lopovi kakor socialisti, kajti če so pošteni, se ne bi hoteli združiti z lopovi. Kdor more in zna, naj razvozlja ta ključ. Tako je orisal stvar Debs in odgovor si lahko vsak sam na-pravi- j** Sodnik, ki jemlje tisočake iz kapitalističnih ustanov, ne more biti dober sodnik za ljudstvo, toda je lahko zelo dober za tiste, ki mu dajejo subvencijo. Ampak delavci tudi sodnikom ne bodo dajali subvencij, ker hočejo sistem, v katerem ne bo prostora za korupcijo. Denar evropskih držav ni osamljen v nizki vrednosti. Če gre za kupovalno moč, je tudi sloviti ameriški dolar v vašem žepu le polovico tega vreden, kar je bil nekdaj. Socialistična propaganda v unijah in drugih organizacijah. Poroča Chas. Pogorelec na IV. zboru J. S. Z. dne 28. maja. Socialistična propaganda je eden glavnih delov naših aktivnosti. Ta propaganda pa je posebno važna med strokovno organiziranim delavstvom, katero še nima pravega pojmovanja o razrednem boju in ga v tem smislu, kot ga razumemo socialisti, večina unij-skega delavstva sploh ne priznava. Seveda je tudi tukaj izjema; je nekaj unij, ki vodijo svoj boj strogo z razrednega stališča. Med večino članstva, oziroma u-nij v A. F. of L. pa velja parola "fair day's work for a fair day's pay". Prilike, pod katerimi se je ameriško delavstvo organiziralo, so bile drugačne od onih v evropskih deželah. Tam je bila politična tiranija vladajočih slojev mnogo bolj občutna kakor tukaj. Zato ameriško delavstvo ni čutilo potrebe po neodvisni politični akciji, ikakor v Evropi. Tam so bile politične organizacije prve, ali razvijale so se vsaj sporedno z unijami, medtem ko je bilo tukaj ravno narobe. Unije so se prve pojavile in politično gibanje delavstva je šlo separatno pot. Ameriško delavstvo je imelo več političnih pravic kakor evropsko; vojaške obveznosti ni bilo; smatralo se je v političnem oziru enakovredne z delodajalci. Demokratičnega čuta je bilo tukaj mnogo več kakor tam in to je ustvarilo posebne ameriške tradicije. Toda kapital se je koncentriral, kapitalizem je dobival svoje perfektne formf, zavladal je v politiki in si dobil politične institucije pod popolno kontrolo. Danes čutimo posledice. Brezmočno opazujemo, kako šibko je delavstvo v času stavk, ker nima politične zaslomibe. To pa more dobiti le v svoji lastni politični organizaciji, sloneča na stališču razrednega boja. V nji se mora delavstvo družiti, izobraževati, se poglabljati v socialne probleme in voditi boj za odpravo sedanjega krivičnega sistema. Pripraviti delavstvo za pravo pojmovanje razrednega boja, mu dati cilj, ideal, da mu ne bo edini smoter priboriti si par centov več plače na dan ali malo krajši delavnik, pač pa ga vsposobiti za borbo, v kateri bo hotel ves produkt svojega dela, v kateri bo zahteval socializacijo proizvajalnih in distributivnih sredstev, z drugimi besedami, odpravo mezdne suž-nosti, to nalogo morajo vršiti socialisti med unijskim delavstvom. Res je, da so mezde danes višje kakor so bile, tudi delavnik je v splošnem krajši. Ne .more se trditi, da niso to uspehi unijskega delavstva, toda vzlic temu ne živi delavstvo veliko udobnejše kakor nekdaj, kajti z povišanjem plač so rasle tudi cene življenskim' potrebščinam in to hitrejše kakor plače. Posedujoči sloj ima v rokah vsa proizvajalna sredstva in tako je v stanju držati delavstvo k tlom. Ako ga na eni strani prisilimo, da nam da nekoliko več, nam bo vzel na drugi strani nazaj to kar je dal in pri tem skrbel, da izčrpa _ iz delavca še več produktivne sile. Naloga socialistov je opozarjati delavstvo na ta dejstva. Postati mora razredno zavedno in se lotiti boja in okreniti unije v boj proti kapitalizmu namesto samo za male priboljške. In kar je istotako važno, strniti se mora v svoji lastni politični stranki, da si pridobi tudi politično moč. Za svoj cilj si mora vzeti namesto "poštena plača za pošteno delo" geslo, da zahteva vse, kar samo ustvarja. Doseglo pa bo to' kadar bo industrialno in politično zadostno organizirano. Kako naj socialisti vršimo to delo. Z vsemi srak stvi, ki so nam na razpolago. En način je širjenje naš literature. V vseh unijah moramo delovati, da si i stanove svoje lastne čitalnice, kjer bodo dobili pri) stor naši listi in druga naša literatura. Vsaka unija morala biti naročena na več iztisov raznih delavskih! stov in jih razdajati med razredno nezavedne člaM Pri raznih unijskih manifestacijah in drugih prired bah je treba sodrugo-m paziti, da se dobe dobri si alistični govorniki in da se odstranjuje take, ki jiir vsa delavska zavednost v patriotizmu. Te vrste gov niki so ljubljenci konservativnih unijskih voditeljev, Gledati je treba, da unije prirejajo tudi predavanji na katerih naj se govori članom o socialnih problemi! s socialističnega stališča in se jim razlaga socialistična rešitev družabnih vprašanj. Unije bi morale storiti za izobrazbo svojega članstva. Brezdvoma bodo starokopitni voditelji v unijah protivili (in: protivijo) podvzeti take korake, toda tudi iz takih zaprek imamo izhod. Ako se branijo izvajati zaključke in voljo članstva, je treba delovati, da se jih odstn in izvoli v odbore ljudi socialističnih nazorov. Sodelovati moramo v vseh akcijah strokovno in industrialno organiziranega delavstva, ki se vodijo koristi delavstva. Kjer mogoče, naj sodrugi prevz; jo vsa odgovorna mesta. Na sejah se moramo udeleževati vseh razpravi debat in kjer je pri uniji ali katerikoli organiz, najsibo podporna ali druga, več sodrugov, naj preje dogovore, da bodo zastopali na seji enotno: lišče in skupno taktiko. V zadnjem poletju sem se nahajal na agitaciji \ Pennsylvaniji. V večjih slovenskih naselbinah,^* pazil, da je bilo vodstvo stavke premogarjev takoi koč v rokah naših rojakov. Veliko bi se dalo doseči« dobro umerjeno taktiko, tako za našo propagando 1 kor za prizadeto organizacijo, če bi bili sodrugi : dostno izvežbani za vodilna mesta in v taktiki. Sangj želje in pa zabavljanja, češ, ta"nnija je nazadnjaška,, ono društvo ni tako kot bi moralo biti, voditelji org^™ nizacij so zanič itd., nas ne bo privedlo nikamor. Treba je delati, da bo unija boljša kot je, društvo tako kot bi moralo biti in da se tudi mi sami veliko učimo ia postanemo boljši kot smo. To je delo, iki ga imajo vf-i šiti socialisti in ako ga bomo mi zanemarjali, ga i bo opravil nihče drugi. Torej ako hočemo, postanen lahko v unijah vodilna sila. Večkrat čujemo kritike, ki naglašajo v dopisih a v pogovorih: voditelji so nazadnjaki, kapitalistične sluge, prodali so nas itd., nikdar pa ne pomislijo, kdo je bil tisti faktor, ki je omogočil tem ljudem po voditelji, kdo jih je postavil na odgovorna mesta' ganizacijah. Bilo je članstvo, ki jih je izvolilo, ali pa so prišli na krmilo radi brezbrižnosti članstva, karj je koncem konca eno in isto, torej je krivda na stvu in ni radi tega nič boljše kakor voditelji je treba povedati, da je krivda pri nji, kajti drugače bo zopet postavila na krmilo nazadnjake in potem i prej zabavljala. Torej jo je treba poučiti, da bo dela, kje je krivda. Iskati jo samo pri voditeljih, j demoralizujoča in škodljiva taktika. Jaz smatram, da je vsaka organizacija, vodstvo vsake organizacije od-; sev mentalitete večine njenega članstva. Vzgojimo to članstvo v socialističnem duhu, pa bodo odpadli razni Gompersi, Lewisi itd. Dokler pa pustimo nazadnjaškim elementom kontrolo, sami pa stojimo ob strani 1 in kritiziramo ter ne storimo ničesar za odpravo na-jadajaStva v unijah, smo soodgovorni da so unije take kot so. k Socialistična stranka v preteklosti ni delovala dovolj sistematično pri izvrševanju socialistične propagandi' v unijah, zato je prišla taka brezbrižnost v strokovne organizacije za samostojno politično akcijo. Preveč se je gledalo na množenje glasov in premalo na Isocialistično vzgojo. Delavstvo se ni pripravljalo v i smislu, da bi postavilo socialiste na odgovorna mesta. Kjer se je to vršilo, vidimo, kako vse drugačne so u-lije, ki jih kontrolira zavedno delavstvo, od onih, ki jih kontrolirajo nazadnjaki. V Ameriki ne bo nobena delavska politična orga-niiacija mnogo štela, dokler ne dobi zaledja v vrstah linijskega delavstva. Aiko to vemo, moramo delati, da , te unije pridobimo za našo stvar, ki je tudi stvar unij-skega deiavstva, le da se tega ne zaveda. . Naša propaganda za socializem med unijskim .članstvom ali kjerkoli jo že vršimo, se mora opirati na načelne diference in kazati masi škodljivost taktike, kakršne se drže unijski voditelji stare šole, toda pri tem se je treba ogibati taktike, ki se jo nekateri l»ko radi oprijemajo, namreč taktike sumničenja in nizkotnega obrekovanja, kar vse le prerado vodi v roke agentom-provokatorjem, ki so poslani v organizacije nalašč z namenom sejati nezaupnost, danes v konservativna vodstva, jutri, ko pridejo na krmilo radikalna, pa v radikalna. S tako taktiko se zanese v unije medsebojni boj, ki je organizaciji škodljiv in koristi kapitalistom. Vzgoja, prevdarna taktika, navajanje fak-ftov, to je sigurna pot, ki vodi k duševnemu preobratu ameriškega unijskega delavstva in s tem k preobratu v unijah. i Delavstvo kakor je organizirano danes v obstoječih "craft" unijah, združene v Ameriški delavski fe-Ideraciji, nima tiste moči kot bi jo imelo ako bi bilo ^organizirano po industrijah. Socialisti smo že po svoji logiki za dndustrialni unionizem. O problemu reor-'ganiziranja ameriških strokovnih unij v industrialne feunije se je že veliko govorilo, pisalo, propagiralo, de-j baliralo na konvencijah, toda prav daleč še nismo do-Ispeli. Do enega spoznanja se je pni tem prišlo: da se z ^ razbitjem obstoječih organizacij, ne glede na njihova konservativna vodstva, nič ne doseže, z dualnimi organizacijami tudi ne, kakor so pokazale izkušnje do ■danes. Energije, ki se jih je porabilo v dualnem unio-Eniimu, bi zalegle veliko več, če se bi jih porabilo v [propagandi za preobrat v unijah A. D. F. Naša nalo-Igavtem oziru je, da delujemo za industrialni unioni-Irem in propagiramo amalgamacijo unij raznih strok v Iposameznih industrijah. Kapitalizem se združuje in je res industrialno organiziran, zakaj naj bi torej delavstvo zaostajalo in se držalo starih tradicij strokovnih organizacij. Tako sem na kratko navedel, kako bi mogli delati i najboljše in najuspešnejše v interesu socializma in in-:-dustrialnega unionizma v obstoječih unijah ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Če bomo dela-i li po teh potih, bomo gotovo dosegli to, kar hočemo, namreč, spremeniti unije v bojevne organizacije razredno zavednega delavstva. ^ i Dokler je človek mlad in otročji,, si domišlja, da veliko ve. Ko se nekoliko nauči, spozna, da nekaj ve; ko se nauči še več, se prične razgrinjati pred njim resnica, da zelo malo ve in čim več se uči, tembolj ; spoznava, da malo ve. Če bi prišel Krist še enkrat na svet... Morda ste že čuli o cerkvi sv. Trojice (Trinity church) v New Yorku. Zadnje leto je imela $1,219,870 dohodkov. To je tempelj newyorških bogatašev, v katerem opravljajo molitve po šestih dnevih trdega dela pri -kopičenju bogastev na Wall Streetu in drugje. Stalni duhovniki omenjene cerkve so prejeli v preteklem letu $78,758.34 plače, začasni duhovniki $3,434.33, za goste se je potrošilo $5,892.50, orkester, pevci in pevke so prejeli $50,-8(54.46, za luč in premog je bilo izdanih $28,122,-23, najemnina stanovanja za glavnega župnika $7,550.30 in tako naprej. Krist je izganjal kramarje iz templja. Danes so kramarji posestniki njegovjh hramov. Iz bornih jaslic so ga položili na altarje, okinčali z zlatom in dragimi kamni. Njegove slike vise v dragocenih okvirjih. Krist zatiranih in ubogih Je poslal Krist kramarjev. Dokler je živel, ni imel svojega prostora, "kamor bi položil glavo". Danes ima na tisoče razkošnih cerkva. Ako hočete imeti nekaj zanimive slike o kapitalističnem krščanstvu, prečitajte knjigo "The Profits of Religion" in "They Call me Carpenter". Obe je spisal sodrug Upton Sinclair. Dobe se v zalogi Proletarca. Senatorske volitve v Minne-soti. Pri primarnih volitvah za nominiranje kandidatov v zvezni senat je zmagal v farmarski-delavski stranki Magnus Johnson^ na republikanski listi pa governor Preus. ŠTtka bo med tema dvema. Pri zadnjih goveraerskih volitvah sta si tudi stala nasproti Johnson in Preus. Preus je zmagal z malo večino. Ako bo šlo min-nesotsko ljudstvo v boj za farmarsko-delavsko stranko kakor pri zadnjih volitvah, bo dobilo nov mandat v zveznem senatu. - Pri zadnjih mestnih, volitvah v Minneapoli-sii so dobili socialisti sedem mandatov, katere so imeli že prej, sedem pa jih je dobila liberalna delavska koalicija, s katero so sodelovali tudi socialisti. Sedaj ima ta koalicija večino v mestnem svetu. Pri jesenskih volitvah so socialisti podpirali kandidate farmarske-delavske stranke in tudi pri volitvah 16. julija računa farmar-ska-delavska stranka na pomoč socialistov. t^® Socialistično časopisje je faktor, ki je kapitalizmu najnevarnejši. Socialistični tisk kaže nevednim masam gnilobo sistema, ki izkorišča ljudske množice, in kaže mu pot iz tega sistema v socialistični družabni red. LEONID ANDREJEV: TEMA. Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) III. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega in groznega. Med tem, ko je'on spal, se je zgodilo nekaj velikega in važnega — spoznal je to takoj, še ko ni bil še čisto zbujen, pri prvih zvokih neznanega, hripavega glasu, spoznal z onim poostrenim občutjem za opasnost, ki je pri njem in njegovih tovariših tvorilo nekako posebno, novo čustvo. Hitro je postavil noge na tla in sedel, in že je krepko stisnil revolver, oči pa so med tem ostro in pozorno preiskovale rdečkasto meglo. In ko jo je zagledal še vedno v isti pozi, s prozorno rožnatimi ramami in grudmi in s zagonetno počrnelimi, nepremičnimi očmi, je pomislil: izdala me je! Pogledal je pozornejše, se globoko oddahnil in popravil: izdala me še ni, toda izda me. Slabo! Vzdihnil je še enkrat in kratko vprašal: — No? Kaj? Toda ona je molčala. Smehljala se je zmagoslavno in hudobno, gledala nanj in molčala — kakor da ga je že smatrala za svojega in se je hotela polagoma, brez naglice, naslajati nad svojo oblastjo. —Kaj si rekla ravnokar? — je ponovil in se namršil. — Kaj da sem rekla? Vstani, sem rekla, nič drugega. Dosti je. Naspal si se. Dosti je. Vse do svoje meje. Tu ni prenočevalnica, mili! — Prižgi žarnico — je ukazal. — Ne zažgem. Prižgal jo je sam. In v beli luči je ugledal neskončno hudobne, črne, podbarvane oči in sovražno in zaničljivo stisnjena usta. In gole roke je ugledal. In vso njo, tujo, odločno, za nekaj nespremenljivo odločeno. Zoperna mu je postala ta prostitutka. — Kaj je s teboj? — ali si pijana? — je vprašal resno in vznemirjeno in stegnil roko po visoki trdi ovratnik. Toda ona ga je prehitela, zgrabila ovratnik in ga vrgla nekam v kot za omaro, ne da bi gledala, kam. — Ne dam! — Kaj pa se to pravi? — je kriknil zdržano in zžel njeno roko s trdim stiskljajem, tako krepkim, okroglim, kakor z železnim obročem, in tenka roka je brezsilno razprostrla prste. —Pusti, boli! — je dejalo dekle; popustil je nekoliko, roke pa ni izpustil. — Pazi se! — No, kaj, mili? Ustreliti me misliš, da? Revolver imaš tamle v žepu, kajne? No, pa me ustreli, bom videla, kako me boš ti ustrelil? Seveda, kaj pa drugega, lepo vas prosim, pride k ženski, pa leže sam. Pij, pravi, jaz bom pa spal. Ostrižen, obrit, kakor nihče; misli, da bom spoznala. A na policijo bi ne hotel?Napo licijo nočeš, mili? Zasmejala se je glasno in veselo — in resnici je z grozo opazil: na njenem obrazu ležala divja, obupna radost. Kakor da bi blai nela. In ko je pomislil, da je vse tako grdo po ginilo, da bo treba izvršiti ta neumni, kruli nepotrebni umor in najbrž vseeno poginiti A ga je postalo še bolj groza. Pobledel je popo^ noma, toda na zunaj je bil še vedno miren, i vedno odločen. Gledal jo je, sledil vsaki njen kretnji in besedi in preudarjal. — No? Kaj molčiš? Ali ti je jezik otrpni od strahu? Prijeti ta gibčni kačji vrat in stisniti; si niti krikniti ne bo utegnila. Tudi smili se mu t — res, sedaj, ko jo drži z roko na mestu, obrača glavo prav po kačje. Ne smili se mu, toda doli? — A ti, Ljuba, veš, kdo sem? —Vem. Ili — trdo in nekoliko svečano je spregovorila zlog za zlogom — ti si revolucijo-nar. Slišiš? — Odkod pa ti to veš? Porogljivo se je nasmehnila. — Saj ne živimo v gozdu. — No, recimo . . . — O, seveda, recimo. Pa ne drži mi roka Vsi vi moški znate izkazovati svojo moč nai žensko. Pusti! Spustil je roko, sedel in se v težki in upori zamišljenosti zagledal v dekle. V njegovih licih se je nekaj premikalo, nekaka kroglica je nemirno begala, toda ves njegov obraz je bil miren, resen in nekoliko žalosten. In zopet je postal v tej svoji zamišljenosti in žalosti oni prejšnji neznani, ki ji je moral biti najbrž zelo všec| — No, kaj si se zazijal? — je sirovo krikni-lo dekle in je samo sebi nepričakovano pristavilo cinično kvanto. Začudeno je dvignil obrvi, ne da bi umaknil oči, in spregovoril mirno, nekam zamolklo in tuje, kot da govori zelo od daleč. — Glej, Ljuba! Gotovo, da me lahko izdaš, in ne samo ti lahko napraviš to, temveč vsakdo v tej hiši, skoro vsakdo na ulici. Držite ga, kri-kne, primite ga! — pa se takoj zbere na desetine, na stotine ljudi, ki se potrudijo, da bi me zgrabili ali celo ubili. Toda zakaj ? Samo zato, ker nisem nikomur storil nič žalego, zamo zato, ker sem žrtvoval celo svoje življenje ravno tem ljudem. Razumeš, kaj se to pravi: žrtvovati celo svoje življenje? — Ne, ne razumem — je rezko odgovorilo-, dekle. Toda poslušala je pazljivo. — In nekateri napravijo to iz neumnosti, drugi pa iz hudobnosti. Zato, Ljuba, ker kr ni ne more trpeti pravičnega, ne hudobni d brega . . . — Zakaj naj ga pa ljubi? r —Ne misli, Ljuba ,da se namenoma hvalim. Ti le poglej: kaj je moje življenje, celo moje življenje? Od štirinajstega leta se vlačim po ječah. Pregnali so me z gimnazije, pregnali i doma — starši. Nekoč bi me kmalu ustrelili, čudež me je rešil. In če pomisliš, da tako celo življenje, celo življenje samo za druge — in lase ničesar. Ničesar!—Kako pa je to, da si tako dober?— je porogljivo vprašalo dekle; on pa ji je resno odvrnil: fc — Ne vem. Menda sem se tak rodil. — Jaz, vidiš, sem se pa slaba rodila. Pa sem šla menda z istim koncem naprej na svet, kol ti — z glavo! Pojdi, pojdi! s On pa, kakor da ni slišal. Z istim na znotraj obrnjenim pogledom v svojo preteklost, ki je sedaj v njegovih besedah vstajala pred njim samim tako nepričakovana in preprosto junaška— je nadaljeval: fe — Pomisli: šestindvajset let imam, na sencih mi že sive lasje, in še do danes — ustavil se je za trenutek, toda končal je trdo in celo ponosno: do danes ne poznam ženske. Razumeš, sploh ne. In tebe vidim prvo takole. In, da povem resnico, nekoliko sram me je gledali Ivoje gole roke. Zopet je divje zaigrala muzika in od teptanja nog v salonu so se lahno potresla tla. In nekdo je v pijanosti divje vreščal, kot da žene čredo razjarjenih konj. V sobi pa je bilo tiho in tobačni dim se je lahno zibal in tajal v rožnati meglici. — Tako, vidiš, Ljuba je moje življenje! — zamišljeno in strogo je povesil oči pod silo spominov o življenju, tako čistem in mučno prelepem. Ona pa je molčala. Nato je vstala in vrgla ruto preko golih ram. Ko pa je srečala njegov začudeni in skoro hvaležni pogled, se je nasmehnila, rezko strgala ruto raz sebe in raztegnila srajco, tako da si je popolnoma razkrila eno polovico prozorno rožnatih in nežnih prs. On se je odvrnil in lahno skomignil z rameni. — Pij! — je dejalo dekle. — Dosti je te ne-1 umnosti. 1 —Jaz sploh ne pijem. . —Ne piješ? Jaz pa; vidiš! — in zopet se je neprijetno zasmejala. — Če imaš cigarete, — kadil bi. — Slabe imam. — Meni je to vseeno. In ko je jemal cigareto, je z veseljem opazil, da je Ljuba popravila srajco—začel se je nadejati, da se vse še dobro izteče. Kadil je slabo, ne da bi vdihoval, in cigareto je držal kakor ženska, med dvema napeto stegnjenima prstoma. v — Saj še kaditi ne znaš — je dejalo dekle in mu jezno in sirovo iztrgalo cigareto iz rok. , Pusti! — Vidiš, že zopet se jeziš . . Ki — Da, jezim. — Toda zakaj, Ljuba? Pomisli: prav res, dve noči nisem spal; kakor volk sem bežal po mestu. No in če me izdaš, če me primejo — kakšno veselje boš imela od tega. Ampak živ Ljuba, se ne vdam . . . Umolknil je. — Ali boš streljal? — Da, bom. Muzika se je prekinila, toda oni, ki je podivjal in poblaznel od vina, je vreščal še naprej; najbrž mu je nekdo v šali ali pa resno mašil z roko usta; in skozi prste je prodiral zvok še bolj divje in strašno. V sobi je dišalo po parfumu ali pa dišečem cenenem milu in ta duh je bil gost, vlažen, razuzdan; in na steni so nepokrito visela zmečkana in stlačena krila in bluze. In vse to je bilo tako gnusno in tako čudno je bilo pomisliti, da je vse to tudi življenje in da morejo tako življenje ljudje živeti trajno, da je začudeno skomignil z rameni in se še enkrat polagoma ozrl. — Kako je tu pri vas ... — je dejal zamišljeno in se s pogledom ustavil na Ljubi. —No? — je vprašala kratko. Pogledal jo je, kako je stala njemu nasproti, in razumel, da jo mora pomilovati; in komaj je razumel, se mu je takoj iskreno zasmilila. — Revica si, Ljuba. — No? — Daj roko. Vzel je njeno roko in jo spoštljivo prinesel k ustnicam; pri tem je nekoliko podčrtal svoj odnošaj k dekletu kot človeku. — Ti — meni? — Da, Ljuba, tebi. Čisto tiho, kot da se mu zahvaljuje, je iz-pregovorilo dekle: — Ven! Ven odtod, nesramnež! On ni razumel takoj: — Kaj? — Poberi se! Ven odtod. Ven! ! Molče je z velikimi koraki stopila preko sobe, pobrala iz kota beli ovratnik in mu ga vrgla s takim izrazom studa kot bi prijemala za najbolj umazano, povaljano cunjo. Prav tako molče si je začel on mirno, prezirljivo zapenjati ovratnik, ne da bi se sploh še hotel ozreti na dekle; toda že prihodnjo sekundo je Ljuba divje zakričala in ga s silo udarila po neobritem licu. Ovratnik je odletel na tla, tudi on se je komaj udržal na nogah. Bil je strašno bled, skoro posinel; še vedno molče, še vedno prezirljivo in ponosno začuden, se je zastrmel v Ljubo s svojimi težkimi, nepremičnimi očmi. Ona je razburjeno sopla in z grozo gledala nanj. — No?! -— je izdahnila. (Dalje prihodnjič. ) Zgodovina socializma v Srbiji. Spisal Fran Erjavec. (Nadaljevanje.) Važno je dalje Markovičevo delo med dija-štvom, katero je vedno navajal k študiju realnih predmetov, da bi deželo tako čimprej gospodarsko dvignil: mlajše in sposobnejše prijatelje med dijaštvom je pa pritegoval k prevajanju najvažnejših del socialistične literature na srbščino. Potom dijaštva in lastnega književnega delovanja je tudi odločilno vplival na razvoj lepe srbske literature, ker je zanesel vanjo nove ideje in ji tako razširil obzorje. To njegovo vsestransko in neumorno delovanje mu je prineslo veliko število navdušenih pristašev, iskrenih prijateljev in zvestih učencev. Na njegovo stran se je postavila tudi opo-zicionalna skupina Adama Bogosavljeviča v narodni skupščini in iz te skupine se je po izvolitvi Nikole Pašiča, v mladosti navdušenega socialista, razvila pozneje tako mogočna radikalna stranka. Gibanje, ki ga je započel Markovič, pa tudi po njegovi prezgodnji smrti ni zaspalo. Radikalna stranka je postala polagoma sicer izrazito meščanska stranka in je ohranila le Marko-vičev politični program, a posamezni člani ožjega Markovičevega kroga, ki so svojega učitelja naravnost oboževali, so propagirali njegove ideje dalje deloma po drugih političnih strankah, deloma pa neodvisno od njih, dokler niso bili dani tudi materialni pogoji za ustanovitev posebne delavske socialistične stranke, o kateri je sanjal Markovič vse življenje in kateri je položil on tudi že vse idejne temelje in pogoje. IV. Prve delavske organizacije. Seme, ki ga je posejal in zasadil S. Markovič v kratkih, a zato tem bolj delavnih letih svojega življenja v vso tedanjo srbsko javnost, ni padlo na kamenita tla, temveč je na znotraj in na zunaj globoko preklilo vso Srbijo. V Srbiji je vladal tedaj, kakor smo slišali, knez in pozneje kralj Milan Obrenovič. Kakor vsi njegovi predniki na srbskem prestolu tudi on ni imel nobenega smisla in nobene volje za ustavno in parlamentarno vladanje, temveč je hotel povsod uveljaviti, opirajoč se na svojo zvezo z Avstrijo, svoja absolutistična in reakcionarna stremljenja. Poleg tega se je zapletel Milan tudi v nesrečno vojno s Tučijo (1. 1876.), katere neuspehe so popravile šele ruske zmage in njim sledeči santštefanski mir. Da bi odvrnil Milan pozornost od teh težkih porazov in pa od nevzdržnih notranjih političnih razmer, je začel 1. 1885. še vojno z Bolgarijo, v kateri je pa zopet le avstrijski ultimatum Bolgarski prepre- čil popolno katastrofo Srbije. Ti hudi poraa končno niso popolnoma omajali le skrajno m akcionarnega in terorističnega Milanovega retl ma, temveč tudi Milanov prestol sam. Biljem siljen poklicati na vlado radikalno stranko, n je ustvarila takoj nepričakovano moderno, dt-l mokratično in svobodoumno ustavo (1. 1889 s katero je bil v Srbiji položen temelj res parlt-l mentarni vladavini. Videč tako popolni polni svoje politike, se je Milan že nekaj mesecev m-j to odrekel prestolu (1. 1889.) na korist svojem! sinu Aleksandru Obrenoviču (od 1. 1889. dtl 1903.). Ker je bil Aleksander še mladoleten, mujij imenoval Milan tri regente, ki so vodili vladi povsem v Milanovem duhu ter skušali z največ-1 jim policijskim pritiskom oslabiti prevladuj?«J moč radikalne stranke. L. 1893. se je mladoletni Aleksander protiustavno proglasil za polno-j letnega in ko se je kmalu nato vrnil še Mila nepričakovano v Belgrad, je bila notranja politična kriza na vrhuncu. Aleksander in Milan sta I ukinila svobodoumno ustavo iz 1. 1888. ter uveljavila zopet ono iz 1. 1869. Vse notranje politic- J no življenje se je razvijalo v znamenju ne« prosnega boja med dinastijo in radikalci, dokler ni navalil 1. 1899. Aleksander z vso silo nanje ter pozaprl glavne njih voditelje. Splošni nezadovoljnost je vedno bolj rasla, boj medna-rodom, katerega so vodili radikalci, ter dinastijo, ki je imela za seboj le majhno tropo korura-piranega uradništva in inteligence, je prikipel do vrhunca in v neki poletni noči 1.1903. so po-1 morili zarotniki dinastijo ter njene glavne o-1 prode. Nato sklicana narodna skupščina je t* j koj zopet obnovila ustavo iz 1. 1888. ter dne 14. junija izvolila za kralja Petra I. Karadorde-viča. In šele pod tem modernim, demokratičnim in res taktnim vladarjem se je dežela koli kor toliko pomirila ter se začela razvijati in napredovati tako v političnem kakor tudi v m turnem in gospodarskem pogledu. Težave, s katerimi se je imela boriti v ■ dobi (zadnji četrtini preteklega stoletja) Srbija,] so bile nepregledne. Že divji politični boji in pa reakcionarni despotizem, ki sta ga hotela uveljavljati tako Milan, kakor tudi njegov sin I Aleksander so onemogočevali vsak kulturni in gospodarski napredek nemirne dežele, a k temu so prišle še hude posledice dveh izgubljenih vo-1 jen, ki ju je vojeval Milan. Kmetiški domovi so izgubili občuten del najboljših delavskih sili (umrlo jih je 1. 1876. celih 66.300, a 1. 1875. k 43.100; porok 1. 1876. samo 10.500, a 1. 1874.» lih 15.500, rojstev 1. 1877. le 45.500, a 1.1875. celih 62.800). Vsled tega je agrarna produkcija občutno padla in so se dvignile cene najpotreM nejših živil v razdobju od 1. 1875.—1880. /a polovico. Cele pokrajine so bile po vojskah opu-1 stošene in ljudstvo je potrošilo zadnje priliran- J ke, a vedno večje državne izdatke (1. 1875). sose-J dvignili v primeri s prejšnimi 10 leti za polovico) je moral nositi kmet sam, kajti vsa tedanja srbska "industrija" je štela n. pr. 1. 1881. komaj 14 mlinov, 2 pivovarni in še 3 druga podjetja. Ljudstvo in država sta se morala zadolžiti do grla, poleg \ega pa je vlada sklenila z Avstrijo še skrajno neugodno trgovinsko pogodbo, ki je izročala izžeto državico popolnoma na milost in nemilost avstrijskemu gospodarskemu izrabljanju. Smer vsemu političnemu življenju je dajala Sv tej dobi radikalna stranka. Ta se je razvila [izmale skupine Adama Bogosavljeviča, ki je vodil v sedemdesetih letih najljutejši parlamentarni boj proti vladajočemu režimu. Ker sicer j; ni imel nobenega trdnega pozitivnega programa, i se je že zgodaj popolnoma naslonil na Markovi-iceve nauke in jih krepko zastopal v narodni ikupščini. Kakor smo slišali, Markovič dejansko ni f ustanovil nobene politične stranke, zato se je po njegovi smrti pridružilo tudi mnogo njegovih učencev tej skupini, ki se je 1. 1881. organizirala v tako zvano radikalno stranko. Izprva ie bila radikalna stranka popolnoma pdd vplivom Markovicevih socialističnih idej, zlasti ker so vstopali vanjo tudi nekateri najradikakiejši socialisti (n. pr. Nikola Pašič), in začela je neizprosno borbo proti Milanovemu režimu, v katerem se uradnik prav nič ni razlikoval od hajduka v šumi. Že pri volitvah leta 1883. je dobila zase veliko večino, a trajalo je vendarle še nekaj let, da se ji jje posrečilo izsiliti novo moderno ustavo ter vreči tudi Milana samega. Po njegovi odpovedi so dobili radikalci v roke vso moč, a pozabili so polagoma na večino Markovicevih naukov ter se izpremenili v tipično meščansko stranko, kateri je šlo le še za tem, da obdrži v svojih rokah vlado in vso državno upravo. To jo je privedlo kmalu v navzkrižje z Aleksandrom. Odslej je stalo zopet vse srbsko notranje politično življenje v znamenuju divjih borb med radikalci in Aleksandrom, a naj so bili na krmilu prvi ali pa drugi, razmere se niso mnogo iz-preraenile: političen terorizem in upravna korupcija sta vladala neomejeno. i Te težke notranje prilike so tudi same narekovale smer socialističnemu gibanju, ki ga Je rzapočel v nemirni deželi Svetozar Markovič. Del njegovih učencev in pristašev je odšel, kakor smo slišali, v različne politične stranke (zlasti radikalno) in skušal tam uveljavljati njegove nazore. Vsaka politična stranka, zlasti v kulturno, politično in gospodarsko tako zaostali deželi, kakor je bila tedanja Srbija, se mora pa ozirati v prvi vrsti na nujne potrebe in težnje' svojih volilcev, zato so različni Markovičevi u-fenci v nesocialističnih strankah pozabljali na socialno revolucijo in druga socialistična gesla ler obrnili glavno pozornost trenutnim potrebam in zahtevam opozicionalnih kmetiških mas. Tako je gibanje ostalo narodno, a prenehalo je biti socialistično. Te stranke so se zavzemale za razne nujne politične reforme (parlamentarni sistem, samoupravo, svobodo tiska, zborovanja ter združevanja itd.) ter stremile zlasti za gospodarsko osamosvojitvijo Srbije. Točno v marksističnem smislu so izjavljali, da je mogoč socializem šele potem, ko preživi dežela tudi kapitalistično fazo, zato so zahtevali, da mora zakonodaja odločilno pospeševati gospodarski razvoj dežele. V tem smislu so delovali zlasti radikalci, med katerimi je bilo največ Markovicevih učencev, zato so pa t-udi dobili tako hitro zase ves narod, ki je živel v brezupnem gospodarskem stanju. Drugi del Markovicevih učencev in prijateljev je pa ostal tudi taktično zvest učiteljevim naukom. Bila je to mala skupina idealistov, ki je ostro obsojala oportunost in pretvarjanje svojih nekdanjih tovarišev ter skušala dosledno vztrajati pri Markovičevili naukih, jih razvijati in razširjati dalje ter zasnovati tako polagoma tudi v Srbiji samostojno socialistično gibanje, o katerem je vedno sanjal že Markovič sam. In na čelu teh idealistov je korakal Svetozarjev učenec — Dimitrije Cenič. S socialističnimi nauki se je seznanil D. Cenič že v svojih deških letih ter se jih oklenil takoj z vsem ognjem mladega idealista. Zaradi njih je zapustil šolo ter hotel postati preprost delavec, da bi mogel tako čim bolj služiti socialističnemu gibanju ter se popolnoma posvetiti borbi za njegove cilje. Prvič je nastopil 1. 1872., ko je izdal neki belgrajski advokat poziv trgovskim in rokodelskim pomočnikom, naj mu pomagajo osnovati bolnico za,sirote. Cenič je hitro izpregledal njegove neodkrite namene in začel s podpisom "Jedan radnik" ostro nastopati proti njegovim nameram, češ, da mu delavstvo ne zaupa in da noče nobenega kompromisa z buržuazijo. V to polemiko se je vmešal tudi Sv. Markovič in ob tej priliki se je seznanil z njim tudi D. Cenič ter se mu ponudil^a pomočnika pri snovanju delavskih bolniških blagajen. Še preden je pa mogel Cenič aktivno nastopiti, je bil izgnan iz Srbije in odšel je v Pariz, da bi nadaljeval tam študije in proučeval pri tem vrelcu socialističnega gibanja (pariška komuna!) moderni proletarski pokret. Žal se mu pa ta želja ni izpolnila, kajti takoj prve dni po svojem prihodu v francosko prestolico je bil na lažnivo denunciacijo srbske vlade prijet, dolgo časa zaprt, nato pa brez vsake sodbe izgnan. (Dalje prihodnjič. ) t^ tS® i^® Socializem je skrahiral, pravijo naši nasprotniki. Toda socializma še nikjer ni bilo in raditega ni mogel skrahirati. Kapitalizem imamo, in ta je v nekaterih deželah resnično skrahiral. Četudi se opomore, vendar je bil v zadnjih letih doprinešen dokaz, da ne bo prenesel novih kriz in da se nagiba doba kapitalizma k zatonu. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Naše delavstvo za socialistično stranko. GLENGOE, O. — Aktivnosti kluba št. 2 so postale vse bolj razveseljive. Zmerom pristopi kak nov član in med starimi se večja volja za socialistično delo. Delavstvo se je pričelo zavedati, da potrebuje svojo politično stranko in zato se zbira pod socialističnim praporom. Brez organizacije ne bo ničesar doseglo. Združeno v socialistični stranki pa bo lahko pridobivalo zmage. IV. redni zbor JSZ. je pokazal, da je slovensko delavstvo v Ameriki za socialistično stranko. Naša organizacija bi hitro napredovala, kajti polje za agitacijo je ugodno, toda manjka nam agitatorjev. Zato priporočam posebno mlajšim sodrugom, naj se redno udeležujejo sej na katerih naj debatirajo in se v vseh ozi-rih vežbajo, da postanejo izurjeni agitatorji in govorniki. Citajo naj in se uče, da si pridobe potrebno socialistično 'znanje. Na redni seji kluba št. 2, ki se je vršila 17. junija, smo imeli volitve tajnika, ker je bivši tajnik s. Frank Modic odpotoval. Na njegovo mesto je bil izvoljen Nace Žlemberger, za organizatorja pa Anton Grden, ki je prišel iz učilišča v Brookwoodu, N. Y. Prevzel je tudi zastopništvo Proletarca. Seja je zaključila, da klub prispeva $5 v pokritje stroškov za tisk zapisnika zbora JSZ., ki izide v celoti v Proletarcu. Sedaj, pa zboru JSZ., se lotimo agitacije za zvezo in njeno glasilo "Proletarca". Ako bomo vsi vršili svojo dolžnost, se bo število delegatov na bodočem zboru JSZ., ki se bo vršil prihodnje leto bodisi v Clevelan-du, Milwaukee ali v Detroitu, potrojilo. Bil sem skoro na vseh zborih JSZ., toda zadnji je pokazal še največ delavnosti. Izdelal je dobre načrte za bodoče delo in poročila so bila res dobra. Sodrugi in čitatelji, kadar dobite v roke Proletarca, v katerem bo zapisnik objavljen, vam priporočam, da ga temeljito prečitate. Potem ga shranite in ga zopet prečitaj-te. Zapisnik IV. zbora JSZ. vam bo nudil lepo sliko socialističnih delavnosti in marsikaj se boste lahko naučili iz njega. — NACE ŽLEMBERGER. Socialistične aktivnosti na Herminie. HERMINIE, PA. — Zadnja redna seja kluba št. 69, JSZ., je sprejela več važnih zaključkov za večanje socialističnih aktivnosti v tem okrožji- Iz klubove blagajne je dovolila $5 v pokritje stroškov za tisk zapisnika zbora JSZ., enako vsoto za "House of Debs", ki se ga bo zgradilo v Indianapolisu in $5 v blagajno o-krajne organizacije Westmoreland County, ki ima $100 dolga. Želeti je, da bi jo podprli s prispevki tudi drugi klubi tega okraja. Omenjena organizacija ima najete svoje uradne prostore z dvoranco, ki služi obenem za čitalnico. Ker je bila organizacija radi splošnih homatij zelo oslabljena, je prišla tekom zadnjih par let v dolg. Ker sem že pri okrajni organizaciji, naj omenim, da je bilo na njeni seji sklenjeno, naj se skuša ob primernem času sklicati velik shod v Greensburgu, na katerem bi nastopil Debs. Kedaj se vrši, bo sporočeno pozneje. Sklep seje našega kluba je, da se priredi v 30. junija veselico, katere prebitek je namenjen na v fond propagande za priznanje sovjetske potom kino-slik, za katere se arbira fond S10,( ga tretjina za House of Debs in tretji del za so*' no propagando v Westmoreland County. Skrbeli bomo, da bo zabave za vse dovoij. bo godba na pihala. Udeležite se te priredbe v nem številu, ker je namenjena v dobre svrhe. — kom v sosednjih naselbinah naznanjamo, da j* štor pred dvorano razširjen, tako da je sedaj za mobile dovolj prostora. Ne pozabite priti dne nija v našo sredo. Seja je tudi sklenila poslati zastopnika na rensko konferenco. Sprejela je resolucijo za W. H. Tafta z vrhovnega sodišča, ker prejema na leto iz Carnegijeve ustanove. Po poročilu delegata zadnjega zbora JSZ. pričelo z diskuzijo kako najuspešnejše pričeti s' panjo za pojačanje socialističnega gibanja in v vi je bil tudi načrt eksekutive soc. stranke, kat čeljuje sedaj E. V. Debs. Neka sodruginja je predlagala, naj se seje v' če vrše ob 6. zvečer, ker zboruje ob istem času, sedaj klub, tudi eno podporno društvo in pa imele ženske več prilike prihajati na seje. Tudi stor za zborovanje pride tu v poštev, zato je bilo ključeno, da v bodoče zborujemo ob večerih ' dobo poletnih mesecev. Pričakujemo, da bo v bodoče večja udele strani sodruginj in da bodo pridobile v klub novih članic. Sodrug W. Henry je rekel ob prilik ra JSZ. med drugim: "Ženske, oprimite se soc! ne stranke! Ve vse bi rade živele boljše kakor danes; želite si lepih oblek, lepo pohištvo, če novanje, ampak vaš zaslužek in zaslužek vaš.h premajhen ,da bi si mogle privoščiti vse do ljenja. Zato pa jih imajo toliko več tisti, i» delate. Delavci ne prejemajo niti petino vrednost" kar producirajo in mi moramo delovati na to, do dobili vso vrednost svojih produktov." Ko bo objavljen zapisnik zbora JSZ. v Prol prečitajte poročilo "Socialistična propaganda ženstvom" in resolucijo, ki spada zraven. P primite dela, kajti na vas je v veliki meri 1 se naša propaganda med ženstvom tudi usp de. Sodruginje po naselbinah, na delo! Poj" skupaj v akcijo in pridobimo Zvezi in s tem i ki najmanj tisoč novij>"članov in članic. ANTON ZORMK, Iz W. Virginije. PURSGLOVE, W. VA. — Tu je precejšnje Slovencev. Imamo dva podporna društva, n" 388 SNPJ in št. 174 SSPZ. Tudi socialistični klub' ino, pridružen k JSZ., kateri ima štev. 228. Klub v danih okolščimah precej dobro napr seveda bi mi radi, da bi napredoval še bolj, kaj" go delavcev je izven delavske politične or Ako se jih sili na pristop h klubu, se izgovarjajo, jim ne more nič koristiti, češ, "saj ni vse skupaj Rojaki delavci, takih izgovorov se ne bi smeli ževati. Ker veste, da vas tlači kapitalizem ravno mor nas, politično organizirane delavce, bi se mo-;ni pridružiti naši armadi. Brez organizacije bo res "vse skupaj nič" in kapitalizem bo imel vse. Ako ho-Iftle, da se razmere za vas izboljšajo, se morate boriti uizboljšanja in za naš končni cilj, socialistično dru-iabno uredbo. Ni dovolj, da ste samo strokovno orga-nairani. Postati morate razredno zavedni in se pridru-li bojevni armadi politično organiziranega proletari-ita, To je edina pot, ki vodi k zmagi. L Sodrugi in somišljeniki, udeležujte se sej kluba. Kateri še niste člani, se mu pridružite. Naš klub zbo-reje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v italijanski dvorani ina Pursglove. Tukajšnje društvo Slov. Rožmarin, št. 388, SNPJ., priredi dne 4. julija veliko plesno veselico iii shod, aikaterem bo govoril Chas. Pogorelec, upravnik Pro-warca, ki bo govoril o socializmu in socialistični propagandi. Nastopil bo ob 1. popoldne. I Igrala bo slovenska godba iz Cainonsburga, Pa. Bojaki, ne zamudite te prilike in pridite v naš krog dne 4, julija od blizu in daleč. Vsakdo je nam dobro-došel,-JOHN VITEZ, tajnik. Tajnikom organizacij socialistične stranke. H CHICAGO, ILL. — Na konvenciji soc. stranke, ki [* je vršila v New Yorku, je bilo zaključeno, da se Kine z intenzivno kampanjo za pridobivanje novih Banov. V ta namen je strankin glavni stan poslal vsem t tajnikom klubov soc. stranke in narodnostnih federa-tij okrožnico, ki se glasi: i "V junijski izdaji strankinega glasila "The Socia-pt World" je priobčen zapisnik in resolucije konven-Rt soc. stranke, ki se je vršila v New Yorku dne p, 20., 21. in 22. maja. Priporočamo vsakemu sodru-:.fi, vsakemu tajniku socialističnih organizacij, da jih skrbno prečita. I Bila je uspešna konvencija. Da pa bo resnično ; tspešna, je odvisno od vas, ki boste čitali načrte in Iplucijc, ki jih je sprejela. Uspeh konvencije odvisi t id dela v bodoče. Konvencija ne more biti uspešna sa-Ua na sebi. Za uspeh je potrebno živo, odločno član-filTO, pripravljeno podpirati, kooperirati in prevajati Iuključkc konvencije v konstruktivno akcijo. | V vsakem socialističnem listu in v mnogih neso-(ialističnib ste tekom zadnjih tednov čitali o velikih fcožicah, ki so poslušale E. V. Debsa. Govoril je tiso-ffti in tisočim, ki so ga bili željni slišati. Obviseli so na njegovih besedah; divili in navduševali so se ob t njegovem klicu. In ta klic je bil — ta klic je — "Socializem je trombni glas delvskega razreda, u-[jfflje (loveštva, luč sveta! Mi vas potrebujemo in mi ms hočemo — v socialistični stranki takoj!" f To sporočilo bo izročil Sodrug Debs ameriškemu [ delavstvu od obrežja do obrežja pred koncem tega le-|h.Dne 30. junija pride v Chicago, kjer se udeleži seje strankine eksekutive, na kateri se bo razpravljalo o i ničrtih in instrukcijah konvencije. Vse imajo en namen H sistematizirati kampanjo za pridobivanje članstva, ki se mora pričeti brez odloga in se vršiti, dokler ne fostane stranka tako močna kakor je bila pred vojno iapersckucijami ter notranjimi razdori, ki so ji izpod-li tla. Graditi socialistično stranko, to je glavni Debsov en v njegovem življenju. Ker trdno veruje v socialistična načela, ker je prepričan v stvar socializma, zato je bilo vse njegove življenje neprestan boj za e interse in za socializem. Ker je bil za solistično stranko, ker je protestiral proti grozotam in blaznosti vojne, je bil potisnjen za zaporne zidove. Ampak njegovega glasu niso mogli udušiti. Neprestano doni delavskim masam: "Pridružite se nam v naši kampanji za organizacijo! Mi smo z vami! Stvar, za katero se borimo, je tudi vaša stvar. Tudi vi ste član delavskega razreda. Mi se hočemo osvoboditi mezdnega suženjstva. Ali ste z inami?" Ni ga lojalnega člana socialistične stranke, ki bi rekel NE na ta apel. Ampak mi hočemo da rečete DA in da rečete to TAKOJ. Ne čakajte, kaj vam bo sporočila eksekutiva po svoji seji 30. junija. Organizirajte vaše sile prej. Bodite pripravljeni, kadar dobite podrobni načrt za kampanjo — poslan vam bo po seji kakor hitro mogoče. Skličite sejo vašega kluba ako potrebno. Izvolite posebni odbor, ki bo vodil kampanjo za pridobivanje članstva. To je ena stvar, ki jo morate napraviti, ampak zelo važna stvar. Od nje odvisi uspeh kampanje. Ne izvolite v ta odbor članov ali članic, "ki bodo privolili, da se jih izvoli". Izvolite take, ki hočejo biti v odboru! Formirajte odbor treh ali petih, kakor se vam zdi bolj umestno. Potem z'vso skrbjo izberite načelnika odboru. Ta ne sme samo privoliti, da se ga izbere. On mora biti navdušen za kampanjo, on mora vzeti nalogo z vso resnostjo, ki mu jo nalaga ta akcija. Načelnik kampanjskega odbora je lahko tajnik kluba. Ampak on ne sme biti, če je preobložen z drugim delom. To je na vas da odločite. Ampak izbrati si morate najsposobnejšega sodruga ali sodruginjo, ki jo morete najti v vaši organizaciji. Potem — ko ste s temi pripravami gotovi — nam pošljite imena članov ali članic odbora, in ime načelnika odbora. Uvrsteni bodo kakor jih bomo prejeli. Nato bo odposlana iz gl. stana stranke načelniku odbora pri klubu poverilnica, na kateri bo pečat stranke in podpis našega predsednika E. V. Debsa. Zaeno s poverilnico boste prejeli natančen načrt in instruk-cije, kako voditi kampanjo. Za strankino tajništvo, Otto Branstetter. Bertha H. White, namestnica. * Klub št. 1 je vzel to pismo v pretres in zaključil, da se udeleži kampanje za pridobivnje članstva klubu in s tem socialistični stranki. Sodrugi in sodruginje, delajmo v tej kampanji VSI, in potem bomo res lahko zdovoljni z uspehi. Za kampanjski odbor kluba št. 1, Chas. Pogorelec, F. Alesh, Donald Lotrich. Socializem ni stvar jezika, ampak razama. Socializem ni v frazah, ampak v znanju. TEKMA ZA PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV PROLETARCU SE NADALJUJE. Upravni odbor Proletarca je na svoji seji dne 20. junija zaključil, da se rok tekme za pridobivanje naročnikov Proletarcu podaljša za tri mesece. Trajala bo do 25. septembra. Nad pet sto naročnikov smo pridobili dosedaj v tej tekmi. Do dve sto so jih pridobili agitatorji v istem času izven tekme. Sodrugi in somišljeniki, agitirajmo, da jih pridobimo v teh treh mesecih tekme še najmanj 500, skupaj tisoč! To je mogoče, ako hočete vi! Socialistično časopisje je kri socialističnega gibanja. Pomagajte mu pridobivati nadaljnih naročnikov in s tem nove pristaše socializmu. Na delo, sodrugi in somišljeniki! Amalija Mentony preminula. DETROIT, MICH. — Amalija Mentony, soproga Josipa Mentonyja, je dne 13. junija umrla nagle smrti. Zadela jo je srčna kap. Sodrug Joseph Mentony je odšel zjutraj omenjenega dne na delo kot običajno. Soproga Amalija mu je napravila zajutrek, kakor vsako jutro. Cez eno uro je že prejel telefonske sporočilo, da je njegovo soprogo zadela kap. Iznenaden in potrt je hitel domov toda drage Amalije ni več videl žive. Izgubil je soprogo in mater svojih otrok Sodruginja Amalija Mentony je bila srednje starosti, čila in prijazna. Mnogi so-drugi, ki so potovali skozi Detroit, jo poznjo, kajti vsa* kemu, ki je prišel v stanovanje družine Jos. Mentonyja, je dragevolje postregla. Marsikdo, ki bo čital te vrstice, bodisi v Ameriki ali v Jugoslaviji, se bo spomnil Amalije, ki je bila prijazna z vsemi, s katerimi je prišla v dotiko. Veličasten pogreb je pričal o njeni priljubljenosti. Socialistični pevski zbor Svoboda ji je zapel ob gomili zadnji poslovilni pozdrav. Pokopana je bila na pokopališču Evergreen brez cerkvenih ceremonij. Naj ti bo gruda lahka, sodruginja Amalija! Sodru-gu Josepu Mentonyju in njegovi rodbimi izrekamo naše iskreno sožalje nad izgubo drage soproge in matere. V imenu soc. kluba št. 114, JSZ.,THOS. PETR1CH- Springfieldskim sodrugom in rojakom na znanje in vabilo. SPRINGFIELD, ILL. — SodrugomHn občinstvu v Springfieldu in okolici naznanjamo, da priredi klub št. 47, JSZ., posameznike prosimo, na vijo, ako zvedo, kje se n Matt Jurca. Od tu je od val meseca aprila in se a vrnil. Nekajkratisejen , v gl. uradu S. N. P. J., kj je pritoževal, da ima gla Ker se je bati, da se mu je petilo kaj hudega, bi dr. "S Rožmarin", št. 388.S.N. Star City, W.Va., rado! delo, kje se nahaja. Kdor ve o njemu, naj sporoči naslov: JOS. MASLO, L. 48, Pursglove, W. V NEIZMERNA DEJSTVA. Sekvoje (rdeč les), ki rastejo na pacifičnem o-' jo, so nekatere stare od 3000 do 4000 let. Mnogo j bila že dobro debela drevesa, ko je Tutankamen 1 v Egiptu. Gore, kjer rastejo ta drevesa, pa so dne fosilov sličnih dreves, ikaterih starost se ne „j meriti na tisoče let, ampak na miljone. Ravno [teko neizmerne pa so dobrote in koristi, ki jih preje-i tisoči in tisoči vživalci Trinerjevega zdravilno ikega vina v teku zadnjih 33 let. Frank Skorapa, :hester, N. Y., nam je pisal 20. maja 1923, popolno-.1 pravilno: "Denar se lahko šteje, ampak dobrote irinerjevega zdravilno grenkega vina so neizmerne." i zdravilo se lahko vedno zanesete v slučajih sla-; prebave, plinov v črevesju, glavobolov, splošne rpobilosU in sličnih želodčnih neredov. In ravno tako t lahko zanesete na vsa druga 'zdravila in preparacije ....Triner Companije, kot na primer: Trinerjev Liniment, ki je jaiko dober za izvijenja, utrujene noge p mišice; Triner's Hand Lotion za trdo ikožo; Tri-fsLiquid Shampoo, ki napravi lase svetle in krasne, Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravilna podrobnejša pojasnila. IŠČE SE SLUŽKINJO. a hišna dela pri mali družini. Plača po dogo-u. Katera želi sprejeti službo, naj piše ali pa ■lasi na naslov: MIKE KODER, 2332 South Ikrs Ave., Chicago, III. Tel.: Lawndale 3319. DELAVSTVU V W A (J,KEG AN U, North Chicagi in okolici naizmamjamo, da se vrtše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM socialističnega kluba išt. 233, JSZ., v RENTONV, PA., naznanjamo, da se vrše redne klub o ve seje vsako četrto soboto v mesecu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika. Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — LOVIŠ GORŠIČ, organizator. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj velik! cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. Prečltajte naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. Slovenska Brivnica Anton Košmerlj, lastnik 1948 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Se priporoča rojakom. STEDLJIVI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $ 1 ,2 5 0,0 0 0.0 0 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. CENIK KJIG. ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN _ _ BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................2« ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN- STVO, (Alojzija Štebi) .......10 DRŽAVA PRIHODNJOSTI . .. .20 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM .................30 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.......... .20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En- gels) ........................ .20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fr. Dr- tina), broš.................1.35 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 POGLED V NOVI SVET........10 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), vezana............90 POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto Bauer)......................20 PROLETARUAT.............15 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezama............1.15 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)........35 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana..................45 SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, izdala in saložila Književna matica SNPJ., 864 strani, vezana v platno ......8.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozrald), broširana ...................... M SOCIALIZEM IN VERA, »pisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko rezana 50c, trdo vezana ...........................65 SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) ......................10 SPOL-L3UBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof: dr. Z. Zahor), trda rezba...................40 SRBSKA POČETNTCA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et- bin Kristan)................50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........10 VARČNA KUHARICA, (Marija Remec), vezana............1.00 VOLJA IN DEJANJE, (psiho-logična analiza).............25 Nadaljevanje z 2. strani. PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIO GENEZI JE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran _ Erjavec) ................'.. .50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Boz- laj).....................30 ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb., mare, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................10 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) I. del.................85 II. del . . ..................75 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920 ........50 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko vezan 50c, vezan v platno.....75 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za oc............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) .........."T........10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923 št 2-3 . . .............25 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik 1920 ...................... 5.00 PROLETAREC, letnik 1921, rezan v platno ............... 5.00 PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan................. 5.00 RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . ......................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dre knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumptranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana . . .... EVOLUTION OF PROPEBTY, (Paul Lafargue), vezana.....J jod and MY neighbor, (BobT ert Blatchford), vezana . .... 1J GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana. ..S IMPERIAL WASHINGTON, (R. f. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 stilni, trda vezba .............. jungle, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic . ..'..! karl marx, biographical memoirs, (Wilhejm Liebkneeht), vezana ..............d^i king coal, (Upton Sinclair), povest iz aadnjega itrajka (1913) coloradskih premogarjer, trda vezba ................. law of biogenesis, (j. Howard Moore), rezana..... life and death, (Dr. E. Teichmann), vezama . .»..., outline of history, (E. G. Wells), vezana, 11.71 strani!, physician in the HOL'SB, (J. h. Greer, d. d.) Bamafi zdravnik, vezana . ..........,*j republic of plato, retau i riqht to be lazy, (Par! Lafargue), rezana........ji roberts rules of oanra, vezana.................... J savage survivals, (j. Howard Moore), rezana.......,11 social revolution, (iail Kautsky), rezana......... struggle between j science and SOTEMYI-ticn, (a. M. Lewis), miu they call me CARPENTEB, (Upton Sinclair), trda rszia.. t the dream of debs, (Jack London)................ the profits of RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese.....-i*** THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, rezana r platno . . 100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota ........... VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana..............JUM THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . Naročilom priložite poštni ali presni money order, ček ali Za manjša naročila lahko poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine ] sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.