A) V O Bre ice dz G3 § CUETJE ... S 1972 s 635(437.4 Bre ice)(0B) “ 0075965,4/5 leto II. številka 4-5 april 1972 Ob otvoritvi II. razstave HD Brežice Spoštovani prijatelji! Zahvaljujem se za priložnost, ki ste mi jo prireditelji te razstave dali, da na tem mestu ob slovesnosti odpiranja vaše prireditve lahko spregovorim v imenu Zveze hortikulturnih društev Slovenije in v svojem imenu. nje v naravo in neodgovorno uničevanje temeljnih pogojev življenjskega prostora, njegovega obstoja in obstoja našega okolja. Pri tem ne smemo obravnavati krajino statično, nasprotno, po sodobnih pojmih je narava obenem prostor z dinamičnimi procesi urejanja in konzerviranja, spreminjanja in varstva, kateremu posvečamo naša prizadevanja, misli in hotenja, predvsem pa skrb za ohranitev tistega dela, ki mora ostati nedotaknjen, kot tudi skrb za zelenje, za čisto ozračje in bistrost voda, ki sefprinas zbirajo in napajajo našo krajino. Odkar ste pred dobrim letom ustanovili HD Brežice, smo z zadovoljstvom sledili naglemu razvoju, aktivnosti in inicijativam upravnega vodstva in vsega članstva, poletu njihovega dela in uspehom, ki so sledili. Ustanovitelji ste znali pnidobbiti ljubitelje, pridelovalce in poklicne vrtnarje in sadjarje za delo v društvu in za doprinos vsakega posameznika, člana, pri širjenju hortikulturne miselnosti, k intenzivnejšemu pridelovanju in gojitvi cvetja in zelenja, varovanju in urejanju krajinskih vred- Govor ob otvoritvi predsednice Zveze hortikulturnih društev Slovenije ing. Kraigherjeve »Cvetje in pesem 71« S prireditvijo te razstave bo Hortikulturno društvo Brežice in z njo hortikulturno gibanje v tem okolišu pridobilo na pomenu in popularnosti, saj se s problemi tega širokega delovnega področja dnevno srečuje najširši krog občanov, v mestu in na vasi, v stanovanju in naravi, na delovnem mestu, ob šolskih, turističnih in rekreacijskih objektih, ob tovarnah in na kmetijah, ob javnih cestah, parkih in skromnih domačih vrtovih, posebno v razvitejših deželah, med katere prištevamo tudi našo Slovenijo. V sodobnem naselju, stanovanju ali na delovnem mestu je hortikultura prisotna kot nujni element življenjske ravni. Vaša druga razstava se vključuje v program ZHDS, ki pripravlja svojo tretjo razstavo Hortikultura 71, po že zelo uspelih razstavah in prireditvah v drugih središčih našega gibanja. Vse te razstave spodbujajo gojitelje, pridelovalce in ljubitelje k novim stvaritvam in vrednotam, ki plemenitijo njihovo in naše življenje, ki vzbujajo čustvena doživetja in ki osvobajajo delovnega človeka vsakdanjih skrbi in mnogih nevšečnosti. Naizmenične razstave v raznih središčih in zaporedne v istem kraju postajajo vsakoletne manifestacije, ki odločilno vplivajo na vzgojo ljudi in razvoj hortikulture, na odnos do krajine in vseh naravnih vrednot ter kulture človeškega življenja, ki zajema mesto in vas, posebno pa še nova industrijska naselja in turistične centre, le ta pa dajejo novo podobo in vsebino razvite in urejene ter negativne krajine. Ob vsaki taki prireditvi se vse bolj in bolj zavedamo nevarnosti in posledic, ki jih povzroča nepremišljeno posega- Z mnogo razumevanja za hortikulturno dejavnost je zaželel predsednik Skupščine občine Brežice tov. Jur-kas Vinko, gostom in občanom Brežic ob razstavi »Cvetje in pesem 71« veliko uspeha Glavni del razstave »Cvetje in pesem 71« v viteški dvorani Brežiškega gradu not vašega kraja. Brežice so s svojo neposredno okolico vhod in izhod, so glavna vrata v Slovenijo z vzhoda, ki naj bi bila obenem vrata v vrt Evrope, v tonašo lepo deželo z vinogradi, travniki, gozdovi, griči in planinami, z vasmi, mesti in naselji polnimi cvetja in zelenja. Ta podoba Slovenije se že danes in se naj v bodoče še bolj odraža v podobi vašega urejenega mesta in urejene, zaenkrat še ne preveč pokvarjene krajine. Tako kot je in oplemeniteno s hortikulturnimi elementi negujte in ohranite vaše me9to za bodoče rodove! V tem je družbena vloga hortikulturnega gibanja, ki naj vzgaja slehernega našega človeka, ki mu naj pomaga v stanovanju, na delovnem mestu in na oddihu ustvarjati znosnejše in bolj- še življenje v zdravem okolju in ustreznejše razmere bivanja v času tegob, ki jih povzroča industrija, avtomobilizem in njihove posledice. Hortikulturnemu društvu Brežice, ki spada med naša najmlajša društva v Sloveniji in prirediteljem te vaše lepe razstave iskreno čestitam v imenu Zveze hortikulturnih društev Slovenije in v svojem imenu! Obiskovalcem razstave želim prijetne vtise in mnogo zadovoljstva, predvsem pa posnemanja in prizadevanja na širjenju plemenitih in koristnih idej hortikulturnega gibanja! Živeli. Predsednica ZHDS: ing. Jelka Kraigher ttH&HSHaH&HSHaHaH&HSHSHSH&H&H&HSH&HSHSHHaHSHSHaNSH&HSH&H&HSH&HSH&H&HSH&H&HSHS Na I. mednarodni razstavi hurtikulturnih publikacij »CVETJE IN PESEM 71« od 25. do 30. septembra 1971 v Posavskem muzeju Brežice (Viteška dvorana), so sodelovali z revijami, strokovnimi knjigami in katalogi v večjem obsegu: — DE BELGISCHE SIERTEELT L’HORTICUL-TURE BELGE. — PAUL PAREY, HAMBURG — VERGLAS STICHNOTE, DARMSTADT — RUDOLF SCHMIDT, RELLINGEN — HELMUT SCHMIDT, RELLINGEN — CHRISTIAN FEY, MACKENHEIM — DEUTSCHE VERGLAS — ANSTALT GMBH, STUTTGART — JOH. BRUNS, BAD ZVVISCHENHAN — JARDINS DE FRANCE, PARIŠ — MINIER, ANGERS — FRANCE — VEREIN DEUTSCHER ROSENFREUNDE E. V., STUTTGART — A. HOFFMANN SOHNE, ZURICH — MUSSER FORESTS, INDIANA, USA — TELEFLORA ŠPIRIT, CHICAGO, USA Vrtnarske strokovne knjige na razstavi »Cvetje in pesem 71« Slovensko glasilo „Naš vrt“ o nas Avtor - strgar Jože V dneh od 25. do 27. septembra 1971 je bila v Brežicah po vrsti druga razstava Cvetje in pesem. Razstavo je organiziralo mlado hortikulturno društvo Brežice, in sicer v obnovljeni viteški dvorani brežiškega gradu. Ta izredno zanimiv am-bient je že sam po sebi ustvarjal prijetno razpoloženje. Pred številnimi obiskovalci in gosti iz Ljubljane, Celja, Zagreba, Krškega in drugod je razstavo odprl predsednik občinske skupščine Brežice JURKAS VINKO. Pozdravila pa sta jo tudi predsednica Zveze hortikulturnih društev Slovenije Jelka Kraigherjeva ter glavni urednik Našega vrta. V okviru vrtnarskih razstav povsod po svetu razstavljajo tudi vrtnarsko slovstvo. Vsaka založba, ki take knjige izdaja, se na razstavah pokaže Razstavljeni kaktusi »Cvetje in pesem 71« naše članice Rozike Dernikovič z vsemi svojimi izdajami. Sem prihajajo potencialni kupci in tisti, ki so nosilci stroke. Zato je ob takih prilikah reklama najučinkovitejša, hkrati pa je pomembna tudi prodaja, kupec se tu prej odloči za nakup strokovne knjige kakor v knjigarni. Je tako tudi pri nas? Edina slovenska založba, ki načrtno izdaja vrtnarske knjige, to je Državna založba Slovenije, na brežiški razstavi ni bila navzoča. Na policah in mizah s številnimi knjigami niti nismo mogli naj tej. vseh njenih izdaj, pa čeprav jih ima še v zalogi. Razstavljene so bile samo tiste knjige, ki jih organizator razstave po naključju odbral in prinesel. Zato pa je bilo tem več knjig in revij najrazličnejših drugih založb, predvsem tujih. Videli smo tudi izredno pester izbor katalogov. Mnogi med njimi so že prave knjige. Obiskovalci so tako mogli dobiti vtis o vsem, kar se v stroki dogaja. Kar torej ni pokazala naša matična založba, so pokazale druge. Tam smo videli celo izdaje, ki so že pošle, a so založbam v ponos. Glavni poudarek brežiške razstave je bil na rastlinah. Razstavljala so nekatera podjetja in nekaj zasebnih vrtnarij oziroma cvetličarn. Pred- SLOVENIJALES LJUBLJANA TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE Aškerčeva 7 — Jugoslavija SLOVENIJALES — TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE proizvaja več vrst spalnic, regalov ter se priporoča za nakup. vsem pa člani hortikulturnega društva Brežice. Mnogi so tja prinesli svoje najlepše primerke. Ta skupna zavzetost za razstavo je tisto, kar najbolj navdušuje. Rozika Dernikovič je razstavila svojo bogato zbirko kaktej. Človek naravnost občuduje toliko vestnost in delavnost, ki je potrebna za tako zbirko. Podobno velja tudi za Milo Predanič, saj je na razstavo tudi prinesla številne kakteje ter druge lončnice. Tako požrtvovalni gostiteljici in drugi, ki so na razstavi sodelovali, zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Znani strokovnjaki: Jože ing. Strgar, France prof. Vardjan, predsednik Skupščine občine Brežice Jur-kas Vinko in komerc. direktor veletrgovine s cvetjem »Agrarie« Brežice Rihter Jože Nekako manj posrečeni so bili cvetlični aranžmaji. Manjkala je dognanost v obliki in uporabi materialov. Na prihodnji razstavi bo ta del gotovo boljši. Močno pa je izstopal aranžma iz lastnih rdečih gladiol (gojitelj in avtor vrtnar S. Božič). Prav hvalevredno je, da se je prireditvi priključila tudi občinska skupščina. Vzajemno delo občine in društva bo brez dvoma rodilo dobre nadaljne uspehe. Na otvoritvi je bil nadvse prijeten tudi vložek brežiških pevcev, ki so številnemu občinstvu zapeli nekaj pesmi. Ker so bili koncerti tudi v naslednjih dneh, prireditev upravičeno zasluži ime »cvetje in pesem«. Pripravljalno delo za to prireditev ni bilo majhno. Nekako gonilna sila pri vsem tem je predsednik^ HD Anton Krušnik. Sodelovali pa so tudi nadvse prizadevni odborniki in gotovo še posamezni člani. Vsem gre zahvala in priznanje. Ob otvoritvi razstave smo vsi obiskovalci dobili na vpogled društveno glasilo Hortikulturni bilten, in sicer prvo številko. Glavni in odgovorni urednik Biltena je Anton Krušnik. Izšel je na 12 straneh, format 29 x 20 cm, v knjigoiisku. Poleg poljudno strokovnih prispevkov ima seznam članov društva, pa tudi druga društvena obvestila. Hortikulturni bilten ima za člane društva gotovo svojo vrednost. HORTIKULTURNO DRUŠTVO BREŽICE prireja v nedeljo 28. maja 1972 izlet v »ABORE-TUM« Volčji potok, letališče Brnik in ogled vrtnarije v Kranju. Odhod iz Brežic ob 6. uri (izpred cvetličarne »AGRARIE« Brežice). Povratek v Brežice predviden ob 20. uri. Cena vožnje in kosila 55.—. Rok prijave do ponedeljka 22. maja 1972 (dozasedbe mest v avtobusih) v cvetličarni »AGRARIE« Brežice. VABLJENI! UŠ) '-' ' BREŽICE CVETLIČARNA BREŽICE ULICA PRVIH BORCEV 6 TELEFON: 72-289, BREŽICE NUDIMO VAM: — REZANO CVETJE IN LONČNICE — CVETLIČNA SEMENA IN GOMOLJE — SADIKE VRTNIC, TRAJNIC, OKRASNEGA GRMIČEVJA IN ENOLETNIC — VSA POTREBNA SREDSTVA ZA NEGO IN VZGOJO CVETLIC (GNOJILA, ZEMLJO, ZAŠČITNA SREDSTVA ZALIVAL-KE, LONČKE ITD.). — DARILA: KOŠARICE, LESNI IZDELKI, VAZE, DARILNI PAPIR IN TRAKOVE. — IZDELAVA VENCEV IN ŠOPKOV — ARANŽIRAMA DARILA (TUDI LASTNA) ZA OBISK, NAROČILA IN NAKUP SE PRIPOROČA KOLEKTIV CVETLIČARNE URESNIČEVANJE NAČRTOV ZA UREDITEV IN OLEPŠANJE BREŽIC Član Hortikulturnega društva Brežice, tov. Marjan Vizjak je znana osebnost v svojem kraju. Je načelnik oddelka za gospodarsko upravne zadeve, veterinarski inšpektor in član upravnega odbora krajevne skupnosti. Kot ostali meščani se tudi on zanima, da bi bilo naše mesto čim lepše, zato navedimo nekaj njegovih tozadevnih želja: »Mesto Brežice ima samo na sebi prav lepe izglede in ambibcije za turistični razvoj. Želel bi v glavnem, da se začne z ureditvijo samega mesta, zlasti zelenic in cvetličnih preprog. Priznati moram, da se je začelo to uresničevati, odkar je bilo pred dvema letoma ustanovljeno Hortikulturno društvo. To se je povezalo s strokovnjaki izven našega območja in plod tega dela je ureditev prostora med avtobusno postajo in prosvetnim domom. Samo okrasno rastlinje bo stalo o-krog 40.000 din, kar bo deloma krila krajevna skupnost deloma pa delovne organizacije, ki uporabljajo ta prostor. V načrtu je tudi sanacija in ureditev parka nasproti gradu in zgraditev otroškega igrišča v nekdanji Hrastinci. •V" ČL6t& me&ta tia& pon&& Pohvaliti je stalno akcijo Hortikulturnega društva za ureditev zgradb, dvorišč in balkonov. V to svrho dodeljujemo posebne nagrade in priznanja. Ker se je stvar obnesla in pokazala kot zelo koristna, jo bomo nadaljevali.« Na vprašanje, kaj mu ni všeč, je tov. Vizjak odgovoril: »Žalostno je to, da se mnogi naši meščani ne vključujejo v akcije za olepšanje in ureditev mesta. Nasprotno: med njimi je posameznikov, ki uničujejo nasade, kradejo cvetje, mažejo pročelja hiš in počenjajo še marsikaj.« Ob zaključku ugotavljamo, da je za začetek dovolj načrtov, potruditi se moramo le, da jih izpolnimo. Ko se bo tozgodilo, se bomo bolje počutili in ne bo nas sram pred gosti — obiskovalci, pa naj bi prišli od koderkoli. M. Jaranovič Marjan Vizjak Foto: M. Jaranovič 'iMikudttrPo Pogled na razstavni del našega članstva »Cvetje in pesem 71« Novi most - nove perspektive Brežice imajo izjemno ugodno geografsko lego z dobrimi prometnimi zvezami. To bo zlasti vidno po otvoritvi novega mostu, ki ga gradimo. Prometu bo izročen v Dnevu mladosti — to bodo Stanko Rebernik Foto: M. Jaranovič nove perspektive našega mesta. Nedavno smo se o tem pogovarjali z direktorjem brežiške »Agra-rie«, tov. Stankom Rebernikom, ki je tudi podpredsednik Izvršnega odbora kmetijskega poslovnega združenja SRS. Tov. Rebernik ima še nekaj funkcij, ki kažejo, da je tako na službenem mestu kakor pri društveno-političnem delu zelo zaposlen. Na začetku našega razgovora smo ga vprašali, kaj misli o nadaljnjem turističnem razvoju Brežic. Odgovoril je: »Mesto, ki hoče postati turistično privlačno, mora imeti marsikaj. Perspektivo našega mesta vidim v njegovi splošni ureditvi, za katero se trudi tudi Hortikulturno društvo. Novi most bo rešil ozko grlo prometa preko obeh dosedanjih mostov čez Krko in Savo, mostov, ki sta bila zgrajena v začetku našega stoletja. Tranzitni promet preko njiju je bil zelo omejen. Novi most je arhitektonsko prav zanimiv. Njegova funkcionalnost bo po mojem mišljenju vplivala na razvoj mesta in njegovo turistično bodočnost s tem, da bo preusmerjala promet čez železniško progo proti postaji.« V Brežicah je zadnja leta zgrajeno dosti modernih stavb, ki jim dajejo lep videz. Ob njih je pa tudi veliko neurejenega, od neasfaltiranih u-lic do zelenih in drugih površin. Naš sogovornik kot dober opazovalec opozarja: »Treba bi bilo bolj skrbeti za izgled zlasti novega dela mesta. To bi bila predvsem naloga krajevne skupnosti in drugih organizacij. Za Hortikulturno društvo bo tu še veliko posla. V prvi vrsti je pa treba vzgojiti prebivalstvo, da izboljša svoj odnos do cvetnih in zelenih površin, skratka do vsega, kar ga obdaja. Za ilustracijo naj navedem samo primer: Naše podjetje je zgradilo pred tržnico majhen bazen z vodometom, ki je imel zelo kratko življenjsko dobo. Enako je bilo z okrasi na nekaterih drugih mestih. To mi od naših meščanov ne ugaja. Ce se ne bomo vsi trudili za urejenost mesta, ne bomo uspeli. Prispevati za bolj čisto in lepše mesto je dolžnost nasvseh.« M. Jaranovič Q>&t Erna Rožman Pod strmim hribom veličasten bor je stal. V temnih nevihtah vsem, kar je ležalo, mirno zavetje je dal. Ko sonca luč je premočno svetila in ker vode ni blizu tu bilo, sprejela vse je vase senca mila in sonce tu bilo je le — toplo. A zdaj pa sta grom in blisk ga mar podrla? Mar zrušil se orjak je sam na tla? O, kakšna ga steptala strašna sila? Mar on nikoli tu ni bil doma? O, bil, o bil! A prišel mož je divji, ki močnejši kot bil nemočno ga je pohodil in padel je, kričal in vpil je bor... Zdaj sonce sije in nevihta lije in ni več bora, ki bi ščitnik bil! A ni nikogar, ki bi zdaj tod hodil, tu svet je pust, kot ni še nikdar bil! Razpis tekmovanja V okviru mednarodne akcije je v Sloveniji programirana akcija »Očistimo Slovenijo«, ki se bo izvajala skozi vse leto 1972 in naslednja leta. Vključeni v program dela Občinsko turistične zveze Brežice razpisujemo akcijo Hortikulturnega društva Brežice za očiščenje in olepšanje naših hrajev v občini Brežice. Prva nagrada din 400,00 Druga nagrada din 300,00 Tretja nagrada din 200,00 Urejevanje in tekmovanje bo spremljala naša komisija skozi vse leto. Vabimo vse družbene de-lovne organizacije in ostale občane, da se vklju- Program dela za izvedbo akcije obsega v glavnem: 1. Očiščenjem- naših krajev raznih odpadkov in smeti ob javnih cestah in poteh, železnicah, avtobusnih postajališčih, javnih prostorih, parkih, zelenicah in nasadih, pokopališčih itd. 2. Vzdrževanje čistoče v Brežicah in vseh naseljih v občini. 3. Ureditev dvorišč in gnojišč, ograj in plotov in redno vzdrževanje. 4. Namestitev posod za odpadke, skrb za snago okrog njih in redno vzdrževanje. 5. Ureditev in vzdrževanje zelenic in predhišnih vrtov. 6. Ureditev in vzdrževanje javnih nasadov, zelenic, parkov. 7. Krasitev oken-pročelj hiš in drugih zgradb. Za izvajanje akcije razpisujemo tekmovanja od 25. 4. do 15. 10. 1972: 3 nagrada za ureditev izgleda hiš — cvetje na balkonih in oknih v Brežicah, 3 nagrade za predhišne vrtove — zelenice v Brežicah, 3 nagrade za ureditev izgleda hiš — cvetje na balkonih — oknih v ostalih naseljih, 3 nagrade za ureditev predhišnih vrtov v ostalih krajih, 3 nagrade za naj lepše urejeno naselje v občini Brežice. Revije in katalogi na prvi mednarodni razstavi hortikulturnih publikacij — 71 čijo v razpisano akcijo s plemenitim ciljem, da očistimo in olepšamo naše hiše in kraje, ki so naši bivalni — življenjski prostori. Naši naravno lepi kraji naj bodo še privlačnejši, naj bodo odraz naše srčne kulture, na katero bomo ponosni in se bomo še intenzivnejše vključevali v turizem. Pomoč in nasvete nudijo Hortikulturno društvo Brežice in pristojna turistična društva. Hortikulturno društvo Brežice Občinska turistična zveza Brežice podpira z vsemi silami plemenito akcijo Hortikulturnega društva Brežice, ki se je aktivno vključila v naš program »Očistimo Slovenijo«. Vse sile za olepšanje naših lepih in turistično zanimivih krajev! Občinska turistična zveza Brežice CJutizem ni &ama frateL, ampak izcjlecL na&ega k ca ja „IVIoj mali svet” v 4. št. 1972 o naši razstavi »Cvetje in pesem 71” Ponovno odmeva pesem z druge vrtnarske razstave v Brežicah V okviru III. republiške razstave »Hortikultura 71« je priredilo mlado hortikulturno društvo v Brežicah zelo uspelo II. ■vrtnarsko razstavo »Cvetje in pesem« v dneh od 25. do 30. septembra 1971. Razstava je bila v znani viteški dvorani Posavskega muzeja, ki domuje v starem brežiškem gradu. Velika slvanostna dvorana s svojim baročnim stropnim in stenskim slikarstvom je dala cvetlični razstavi edinstven okvir in nepozabno obeležje. Ko stopimo v razstavni prostor pri glavnih vratih, nas vsega prevzame lepota obsežne dvorane, v zadregi smo in ne vemo, ali bi se posvetili mitološkim prizorom na stropu, ali bi se predali občudovanju lepote razstavljenega cvetja? V takem okolju je vse lepše, kot je v resnici! In potem ko zapoje pevski zbor DPD »Bratov Milavcev« iz Brežic domače pesmi o ljubezni in cvetju, šele dojameš, kako umestno je družiti pesem s cvetjem, zlasti ko donijo ubrani glasovi v zelo akustični dvorani mnogo zvočneje, kakor kjerkoli drugje. Razstava je zelo skromna, nič nenavadnega ni na njej, vendar te vsega prevzame, ko pomisliš, da so vse te »rože« skupaj znosile pridne delavske roke, da so jih same vzgojile, oskrbovale in zalivale, često v razmerah, ki niso vselej najboljše. Svoje ljubljenke so s ponosom pokazale preproste kmetice iz Bizeljskega, pridne delavke iz tovarn in za lepoto dovzetne uradnice in upoko- jenke. Kdo bi jih poznal in našteval, kdo bi znal vrednotiti njihov trud in uspeh? Zato grem mimo imen in osebnih pohval! Ravno zato, ker vem, da razstavljene gojitve niso nastale v novodobnih rastlinjakih in niso iz tujine uvoženo blago, jih gledam z drugačnimi očmi in jih cenim z drugim merilom, kot bi jih sicer na podobni velikomestni razstavi, kjer ima dognano in bahavo blago preveč tujega, zamejskega prizvok«". Tu se zdi vse domače, zlasti ko gledam košate kraljevske begonije, bingljajoče fuksije, duhteči roženkravt, ta spomin iz davnih dni, rožmarin, prozorne vodenke, žareče pelargonije, sobni javor ali kravje zvončke, judeževo brado, belo margaretko ter modre okenske zvončnice in še marsikaj. Vse je tu, kar so gojile naše prababice, babice in mamice! Nehote mi uhaja misel na dan, vsego.me prevzame, ko se spominjam svoje mladosti, svoje matere in cvetočih oken naše iz brun in kamna grajene kmečke hiše. Podobe iz sanj. Nekje ob oknu je lep okras, spretne roke so umetniško napolnile slamnato košaro z gladiola-rni »Oskar« in jo ovile z vejicami neke aliane, polne belih in vonjavih, na mirto spominjajočih voščenih cvetov (Stephanotis). Ob nasprotnem oknu je častitiljiva zbirka kaktej. Levo od vhoda je druga zbirka. Kateri naj dam prednost, prvi, hi zbuja spoštovanje po svoji raznoterosti, ali drugi, ki ima primerke prepričljive starosti? Resnično sem v zadregi. Del razstave »Cvetje in pesem 71« vrtnarske družine Božič Še enkrat se ozrem po dvorani, da zajamem celotno podobo, potem zagledam prelepe nageljne iz čateške vrtnarije, nehote se vprašam, le kdo jih je postavil tako nespretno v to okolje? Vprašam se tudi, čemu je služil »empor« v sredini dvorane, razstava na tleh bi bila preprostejša, cenejša in lepša. Cvetlice je spremljala še druga prireditev, namreč I. mednarodna razstava hortikulturnih publikacij. Izbor domačih in tujih strokovnih revij in knjig je smiselno in spodbudno dopolnjeval cvetlično razstavo.- V to okolje so sodile tudi umetniško izdelane gobelinske slike s cvetnimi motivi. Filigransko natančno ročno delo je želo vsestransko priznanje. Spomin na razstvo je odjeknil še enkrat, ko je predsednik (Anton Krušnik) podelil zaslužnim članom častne diplome. Bilo je to 20. januarja 1972 v plesni dvorani Doma ljudske armade. Zopet je zapel brežiški pevski zbor nekaj domačih pesmi. Mnogo so doprinesle k slavnostnemu vzdušju večera. Potem je sledilo predavanje o pred-hišnih vrtovih (inž. M. Ogorevc). Spremljale so ga številne, nenavadno lepe in poučne slike. Odhajali smo zadovoljni in z željo, da bi kmalu zopet doživeli tako spodbudno in prisrčno prireditev. Prof. Franc Vardjan 1 W9l^i j jr ^ lil m* Sn M Pjgi W|| Lmlm ; 'J i - < r* Nastop pevskega zbora »Bratov Milavec« ob otvoritvi razstave »Cvetje in pesem 71« Zahvaljujemo se ekipi vrtnarskega krožka osnovne šole »BRATOV RIBARJEV« pod vodstvom Marije Horvat za pomoč ob 2. razstavi »CVETJE IN PESEM 71« Kreačič Milan Škorc Marjiin Marinč Viljem Kožar Cvetka Grubič Ivica Kostevc Jožica Gačnik Marjana Lapuh Marina Zrakič Slavica Hervol Zlata cSodelujte na caz&ta&i „Caet£e in pe6em 72” 16., 17,, IS. junija 1972 Stanovanjsko in komunalno PODJETJE — BREŽICE Priporoča usluge v svojih obratih: — gradbeno-krovskem, — vodno-instalaterskem, — mizarskem in — pleskarskem Folklorni ansambel PD »Oton Župančič« Artiče Folklorni ansambel PD »Oton Župančič« iz Artič je pod vodstvom Marije Haler že nekaj let nastopa z gorenjskimi in belokranjskimi plesi. Ala hortikulturni razstavi »Cvetje in pesem Tl« je nastopil tudi znani moški pevski zbor, ki ga vodi Miha Haler Zapeli, zaigrali in zaplesali so na razstavi „Cvetje in pesem 71” »Dobre prijatelje«, kvintet iz Bukolika vodi Anton Hervol. Igrajo na zabavnih prireditvah. Ob hortikulturni razstavi »Cvetje in pesem 71«, so nastopili tudi Z vokalnim kvartetom, ki ga sestavljajo: Vlado Medvešek, Franc Avguštin, Ernest Ferk in Karel Cerjak &et ~ »NE TRGAJ CVETJA IN ZELENJA, KER NI TVOJE AMPAK NAŠ OKRAS« Ansambel »Dobovških pet« Ansambel »Dobovških pet« deluje pod tem imenom že okrog deset let, v sedanji sestavi pa šele dobro leto. Ansambel sestavljajo: Kežman Stanko — harmonika, Drek Jože — klarinet, Toporišič Jože — trobenta, Ferenčak Anton — kitara in Kežman Anton — bariton. Pojeta Mirko Lazanski in Stanka Kežman. Sodelovali so na oddajah »Za našo vas«, na medobčinskih revijah v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Brežicah, na razstavi »Hortikulturnega društva« iz Brežic. Njih največji uspeh je letošnji »III. festival narodno — zabavne glasbe v Ptuju, kjer so zasedli drugo mesto pri občinstvu. Sedaj se pripravljajo na snemanje prve plošče za RTV Beograd. Posneli bodo štiri lastne skladbe. Vsako leto pripravijo tudi »Večer domačih in zabavnih melodij«, s katerim nastopajo doma ter po drugih krajh naše sosednje občine Zbor PD »Planina« Cerklje »In zakaj ne bi peli tudi v Cerkljah?« so ugotavljali nekateri fantje in možje iz Cerkelj ob Krki, ko so obiskali revijo pevskih zborov v Cerkljah ob Krki. Nastopali so samo okoliški zbori, domačega zbora ni bilo. Toda ideja je dozorela v klasje Januarja 1970. leta je bil ustanovljen moški pevski zbor »Planina Cerklje ob Krki. Zbor je napredoval po znanem pregovoru: »Vsak začetek je težak«, toda kljub temu je uspel. Trenutno šteje zbor 22 aktivnih pevcev. V javnosti se je pojavil osemnajstič na cvetlični razstavi hortikulturnega društva Brežice. Zbor vodi zborovodja Miler Anton Moški pevski zbor PD »Stane Vogrinc« iz Dobove vadi že vrsto let pod vodstvom pevovodje Iganca Regoviča. Sodelujejo na vseh proslavah v domačem kraju in na srečanjih pevskih zborov v občini ter prirejajo samostojne koncerte. Na prireditvi »Cvetje in pesem 71« so zapeli nekaj pesmi. Moški pevski zbor DPB Svoboda »Bratov Milavcev« iz Brežic že šesto leto vodi Franc Baškovič. Zbor poje na skoraj vseh večjih proslavah v občini, nastopil je na 100 letnici sevniškega tabora, v bratski občini Velika Plana v SR Srbiji, pri zamejskih Slovencih v Kontovelu v Italiji, snemal je za četrkov večer za RTV Ljubljana in sodeloval na srečanju pevskih zborov v Karlovcu AVTOTRANSPORTNO PODJETJE Izvršujemo vse vrste prevoznih uslug solidno in poceni ter se priporočamo HORTIKULTURNIKOM NA POT (Uvodni pozdrav predsednika Antona Krušnika na članskem sestanku dne 15. 1. 1972 v Brežicah) — Hortikulturno društvo Brežice. 400 članov našega mesta in okoliških vasi, 12 podpornih članov — sestavljenih iz podjetij in ustanov je jasen dokaz, da je društvo napravi poti. Vsem, ki jim je Spoštovani ljubitelji cvetja in zelenja! Dragi hortikulturniki! Veseli me, da vas lahko pozdravim v takem velikem številu. Posebno nas veseli, da med nami lahko pozdravimo prof. Franceta Vardjana, današnjega predavatelja in hortikulturnega načrtovalca našega mesta ing. Miha Ogorevca, urednico »Mojega malega sveta« ing. Engelmanovo in podpredsednika skupščine občine Brežice Ivana Ži-viča. Predaja diplome zaslužnemu slovenskemu vrtnarju strokovnjaku prof. Francetu Vardjanu Pred približno 2 letoma smo v občini Brežice ustanovili društvo, ki je v tej dobi pokazalo sicer skromne uspehe, toda bilo je zelo potrebno Predsednik HD Brežice Anton Krušnik predaja diplomo za uspešno sodelovanje »Moj mali svet in HD« Brežice, urednici ing. Engelmanovi Ing. Miha Ogorevc, Hortikulturni načrtovalec mesta Brežice prejema diplomo za strokovno sodelovanje z našim društvom cvetje in zelenje delček samega sebe, vsem, ki ljubijo naravo in urejenost, bodi geslo »Čisto in hortikulturno urejeno naše mesto in vas. »Razumljivo, da tega ni moč narediti čez noč, toda prav mi, ljubitelji hortikulture, smo poklicani, da uresničimo omenjeno geslo. Prav tako kot do sedaj bomo prirejali predavanja, razstave, razširjali literaturo, povezovali hortikulturo s kulturo, sodelovali z vsemi, ki cenijo svoje mesto in vas. Še posebno letošnje leto in naslednja saj bodo v znamenju hortikulture. Zakaj? Razumevanje, na katerega smo naleteli skoraj povsod, bo vzpodbuda za prvi del našega načrta, to je: strokovno in načrtno zasajen park od gimnazije do prosvetnega doma, hortikulturna ureditev otroškega igrišča za Marketom in prva večja dela v grajskem parku. To vsekakor naj ne bo vse: še posebno naj zacveto naši vrtovi, okna in balkoni naj se prelivajo v cvetju, mesto pa naj postane čisto, lepo in predvsem naše. Zavedajmo se, da je ono poleg našega stanovanja naš drugi dom. »PO CVETJU NA OKNU IN BALKONU CENI TURIST VAŠ DOM« Dragi ljubitelji prirode, skoraj nimam besed, s katerimi bi se vsem lahko zahvalil za nesebično delo ob razstavah, dopisovanju v naš bilten, pomoč pri organizaciji, za vso moralno in materialno podporo. Hvala vsem! Diplome, ki jih naše društvo danes podeljuje, so le skromna oddolžitev za prehojeno pot. Želim, da se še v naprej trudimo k edinemu skupnemu cilju: »S cvetjem je lepše!« Podelitev diplome agilnemu članu odbora HD Brežice Francu Baškoviču Predavanja, ki jih organizira naše društvo, so vedno dobro obiskovana c&LpL&me pcejeli Hortikulturno društvo Brežice se je dne 15. 1. 1972 v domu JNA v Brežicah skromno oddolžilo z diplomami vsem, ki so od ustanovitve društva marljivo vsestransko sodelovali, predvsem ob razstavi »CVETJE IN PESEM« in 1. mednarodni razstavi hortikulturnih publikacij Za še uspešnejše sodelovanje v bodoče vsem iskrena hvala. 1. Kraigher ing. Jelka 2. Vardjan prof. Franc 3. Jurkas Vinko — pred. SOB 4. Miha ing. Ogorevc 5. živič Vinko — podpr. SOB 6. Vizjak Marjan 7. Kambič Mirko 8. Rebernik Stanko 9. Stanko prof. Škaler 10. »Moj mali svet« (Nadja Engelman) 11. Olga ing. Lupšina 12. »Agraria« Brežice 13. »Agraria« Brežice cvetlič. 14. Posavski muzej Brežice 15. »Krka« B režice 16. »Ljudska potrošnja« Brežice 17. Gozdno gosp. Brežice 18. »Prevoz« Brežice 19. »Agroservis« Brežice 20. Stan. in kom. pod. Brež. 21. Skupščina občine Brežice 22. Krajevna skupnost Brežice 23. Tovarna pohištva Brežice 24. »Slovenija vino« Brežice 25. Odsek za NO — SOB Brež. 26. Dom JLA Brežice 27. Komisija za var. prom. SOB 28. Sklad za posp. kmet. SOB Brežice 29. Tovarna dušika Ruše 30. »Naš vrt« Ljub. DZS 31. »ISIP« Zagreb 32. Papirnica in knjig. Brežice 33. Ljudska knjižnica Brežice 34. »Agrariacoop« Ljubljana 35. »ZKPOS« Brežice 36. MPZ »Bratov Milavec Brež.« 37. MPZ in folkl. skup. Oton Župančič Artiče 38. MPZ »Stane Vogrinc« Dobova 39. MPZ »Planina« Cerklje 40. Ansambel »Dobri prijatelji« Bukovšek 41. Ansambel »Dobovških pet« Dobova 42. Kvartet »Dobri prijatelji« Brežice 43. Osnovna šola Brežice 44. Osnovna šola Artiče 45. Osnovna šola Dobova 69. 46. Osnovna šola Pišece 70. 47. Teppey Jožica 71. 48. Podgoršek Vlado 72. 49. Oršanič Teodor 73. 50. Rebzelj Anton 74. 51. Filipčič ing. Franc 75. 52. Rihter Jože 76. 53. Dernikovič Rozika 77. 54. Mohor Franc 78. 55. Knapič Janko 79. 56. Knapič Jana 80. 57. Predanič Mila 81. 58. Cirnski ing. Nada 82. 59. Božič Marjan 83. 60. Verstovšek Angelca 84. 61. Baškovič Franc 85. 62. Horvat Marija 86. 63. Avsec Mimica 87. 64. Butara Zlata 88. on 65. Sušnik Marija oy. 90. 66. Balon Ivanka 91. 67. Kramarič Ivan 68. Koritnik Danilo 92. Ocepek Nežika, Viktor Deržanič Pepca, Pavel Haler Miha in Marija Pečnik Francka Župančič Janko Stiplovšek Iva Šetinc Iva Toplišek Maks Špiler Jože Vučajnk Pepca Zorko Maks Mohor Merica Blažinšek Milena Malčič Fanika Kontel Marija Rumpret Berta Vimpolšek Stoja Vimpolšek Helena Milojevič Zdenka Kljajič Greta Krušnik Olga Splošna bolnica Brežice Vrtnarski krožek osnovne šole »Bratov Ribarjev« Brež. Zorko Savica Namesto kulturnega zapisa Novembra lani smo se zgrozili ob vesti v televizijskih poročilih, da so neznani objestneži v ljubljanskem parku Tivoli razbili kip Pastirčka, eno najžlahtnejših umetnin slovenskega kiparja Kalina. Morda se je ob tem kdo vprašal, kako se je to moglo zgoditi. Danes, ko smo prepričani, da smo mi in naša mladina mnogo kulturnejši kot pred 10 leti, ko so omenjeni kip postavili v Tivoli, kjer je nekaj desetletij bil okras Ljubljani in celo desetletje simbol RTV Ljubljane. Gobelini naših članic na razstavi »Cvetje in pesem'71« O tem žalostnem pojavu se najbrž v Brežicah ne bi posebej zamislili, če ne bi imeli v našem mestu v zadnjih letih več podobnih in celo še bolj divjaških izpadov. To vandalsko početje po- sameznikov pa uničuje že itak zapuščeno in žalostno podobo našega mesta. Kaže, da se ta uničevalna sla v zadnjih letih celo stopnjuje. Naštejemo lahko nekaj primerov, iz katerih je mogoče sklepati, da so jih zagrešili odrasli in mladina. V kostanjevem drevoredu ob gradu je na visokem kamnitem podstavku kip Janeza Nepomuka, redko komnoseško delo iz 18. stoletja, ki je v umetniško siromašnih Brežicah edina kiparska umetnina na prostem. Pred tremi leti se je po neki nočni zabavi našel objestni razgrajač in kipu odbil glavo, ki so jo 200 let spoštovali in pustili pri miru naši predniki. Preostali del glave in njene drobce so dali restavrirati kiparju v Ljubljano in tako za silo obnovljeno glavo zopet spojili s kipom na podstavku. Lani poleti smo ostrmeli: nekega nedeljskega jutra je bil kip spet brez glave, ki pa je nismo več našli ob podstavku, temveč šele čez nekaj dni ob vogalu Židanove hiše — žal popolnoma razbito. Dvomimo, da jo bo mogoče restavrirati. Edini brežiški kiparski spomenik iz 18. stoletja je tako popolnoma uničen. Podobno usodo je pred leti dosegel kip Florijana v niši pred vhodom v grad, ki so ga ponoči delno poškodovali in mu uničili njegove pritikline — gorečo stavbo in golido. Desetine stoletja so naši predniki bili toliko vzgojeni, da kaj takega niso počeli, naši ljudje pa — s standardom in kulturo — ob koncu 20. stoletja uničujejo našo stoletno kulturno dediščino! Morda poreče kdo: neresni časi, drugačni življenjski in svetovni nazori. Toda ti »glasniki« novejših časov ne uničujejo samo kulturnih spomenikov našega mesta, temveč ne prizanašajo tudi naravi. Pred brežiškim kulturnim domom imajo prikupno urejen parkovni nasad in gredice na katerih so med drugim tudi nasajene vrtnice. Cvetov pa še sploh niso utegnili razviti, ker so jih mimoidoči sproti potrgali. No, če se je tako godilo že vrtnicam, ki jih varujejo bodice, je bilo še slabše z drobnim nežnim cvetjem. Na zelenici pred vhodom v grad je uprava muzeja pred leti zasadila več smrek, borov in grmičevja, da bi se razvil v tem najbolj zanemarjenem in puščobnem delu Brežic parkovni nasad. Bujno rastoče smrečice so v dveh navalih pokradli, eno skupino pred božičem, drugo pred novim letom. Na delu so bili torej pripadniki obeh »svetovnih nazorov«, ki pa niso ostali neopaženi! Pred nekaj leti so enako uničili nasad iglavcev pred poslopjem transformatorske postaje v brežiškem predmestju in kradli redka lepotična drevesa iglavcev pred zasebnimi hišami in lokali v mestu. In kakšne so naše že itak skromne mestne zelenice ob pločnikih in ceste ter pločniki, avtobusno postajališče in prostor pred gimnazijo, v bližini tržnice in še kje? V letošnjem novoletnem jutru pa je bilo v mestu iztrganih tudi več odtočnih žlebov ob glavni mestni ulici! Kdo je bil tokrat storilec? Pri tem nas najbrž ne prekosi noben kraj na Balkanu, čeravno mi včasih tako radi s prstom kažemo proti jugu! Omenili smo nekaj primerov nevzgojenosti in barbarizma, ker nas skrbi, kakšna bo spričo naše TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE Ljudska potrošnja BREŽICE se priporoča z bogato izbiro blaga v trgovskih poslovalnicah v Brežicah, Krški vasi, Dobovi, Cerkljah, Kapelah, Krškem in šent-lenartu. Goste vabimo v gostinske obrate in hotel »TURIST« v Brežicah. Zagotavljamo vam solidno postrežbo in konkurenčne cene. prevelike brezbrižnosti podoba našega mesta jutri, pojutrišnjem!? Ali se zavedamo, da počenjamo nepopravljivo kulturno in materialno škodo? Prizadevno Hortikulturno društvo v Brežicah namerava spomladi na gredice ob mestnih cestah nasaditi nekaj 1000 tulipanov, kar bo seveda stalo nekaj 100.000 dinarjev. Ob tej kulturni nevzgojenosti in uničevalni strasti, se je bati, da razvitih cvetov tulipanov sploh ne bomo videli, ampak bodo na gredah samevala le prazna stebelca. Vse kaže, da bodo letos Brežice dobile umetnostno dragocen spomenik vsem padlim borcem in žrtvam nacizma v občini. Več milijonski stroški bodo; kdo nam lahko jamči, da ne bo tudi ta sveti spomeniški prostor oziroma spomenik sam, oskrunjen? Resnično smo tedaj lahko zaskrbljeni, kakšna bo podoba našega mesta, jutri, pojutrišnjem. Ob tem pa nas še bolj skrbi vprašanje, kakšna je notranja podoba njegovih prebivalcev danes in kakšna bo jutri! Neki svetovni znani arhitekt je namreč dejal: »Pokažite mi vaše mesto in povem vam, kdo ste!« če si to globokoumno resnico postavimo predse kt ogledalo naše notranjosti, bomo videli pošastno podobo! (Iz oddaje radia Brežice 9. I. 1972) Presajanje lončnih cvetic Pri presajanju lončnic je važna sestava zemlje. Večini lončnic ugaja lahka mešanica zemlje. So pa tudi lončnice, ki zahtevajo težjo zemljo, n. pr. kala, hortenzija. Ko pripravljamo mešanico zemlje za sajenje lončnic, moramo predvsem paziti, da bo ta mešanica dovolj hranljiva. Nekateri mislijo, da je stara tnalovka in gozdna zemlja najboljše kar lahko pripravimo. Seveda to ne drži. Tako tnalovka kot gozdna zemlja so zares lahke in črne, vendar največkrat zelo puste in nedovolj hranljive. Zato moramo pri mešanju zemlje vedno dodati dovolj dobre in rahle vrtne zemlje. Idealna mešanica bi morala sestavljati: šoto, kompost — gnojevko in nekaj dobre vrtne zemlje. Balkonske lončnice presadimo vsako leto zgodaj spomladi. Sobne lončnice pa presajamo takrat, ko ne rastejo, oziroma ko ne cvetejo. Fikus ali aralijo lahko presadimo kadarkoli čez leto, važno je le, da v času presajanja rastlina miruje. Pravzaprav velja pravilo, da vse listnate sobne lončnice presajamo takrat, kadar ne rastejo. Cvetočih sobnih rastlin ne presajamo, kadar cvetijo. Pri tem je važna tudi izbira po/sod. še vedno so najboljše glinaste posode, ker so dovolj porozne. Druge vrste po/sod razen lesenih so manj vredne in pride v njih prej do propadanja rastline. Lesene posode so najtoplejše injtudi oblikovno naj- lepše. Vendar imajo to slabost, da sorazmerno hitro strohnijo. Važno je poudariti, da starejših sobnih rastlin ni treba presajati vsako leto še posebno, če imajo dovolj veliko posodo. Takim rastlinam lahko zamenjavamo samo vrhnjo dva do tri prste debelo plast zemlje. Seveda moramo paziti pri presajanju tudi na velikost posode. Izbrati moramo primerno veliko posodo. Običajno presadimo rastlino v 3 — 5 cm večji lonček, tako da lahko dodamo dovolj sveže zemlje. Kerin Tone — Krško ^®®^SfSKaHSHaHSHSHaHSHaHaHaHSHaHS*«HSHaHaHS3HS^®Ha«HaHaHaHaHaHaHaHaH» Tovarna dušika Ruše PROIZVAJA SPECIALNA GNOJILA IN SREDSTVA ZA VARSTVO OKRASNIH RASTLIN Specialna gnojila za vrtnine in okrasne rastline: NPK 8-8-8 za listnato zelenjavo NPK 7-10-18-1-1 za gomoljnice, sadno drevje in vinsko trto NPK 10-10-15 za vrtno jagodičevje NPK 8-11-16 za vrtnice in nageljne NPK 26-9-6 za negovano trato NITROMONKAL z dodatkom bora za dognojevanje Specialna tekoča gnojila: CVETAL »U« NPK 7-7-7 za listnate okrasne rastline CVETAL »S« NPK 5-6-8 za cvetoče okrasne rastline Organska gnojila: BIOTER — specialno organsko gnojilo ŠOTA — bela ŠOTA — črna NOVO NA TRŽIŠČU: KAKTUS — NPK 4-8-8 tekoče gnojilo za gnojenje kaktej FLORIS — sredstvo za vzdrževanje rezanega cvetja v vazah V sodelovanju s švicarsko firmo Dr. R. Maag — AG Dielsdorf proizvajamo: PIROX — spray proti boleznim in škodljivcem PIROX P isti pripravek v obliki praška AEROFLEUR — spray — piloti škodljivcem z dodatkom sredstva za večji sijaj listov KARATHANE — puhalka proti plesni na begonijah in drugih okrasnih rastlinah LIMALO — za uničevanje vseh vrst polžev AEROSUM — spray — za uničevanje mrčesa M — COMBI — organski fungicid zoper škrlup in plesen na jabolkah (jonotan) M — SPECI AL — organski fungicid v sadjarstvu — preprečuje rjasto prevleko (zlati deličps) TOVARNA DUŠIKA RUŠE Agriokemična služba Telefon: 76-108 Telex: 33-112 Brzojav: AZOT Maribor PREPRIČAJTE SE O UČINKOVITOSTI NAŠIH PROIZVODOV! VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE IN PROSPEKTE LAHKO DOBITE NA NASLOV Trata Odkar pojmujemo vrt drugače kot včasih, ko mu je bila odmerjena ali proizvodno-preskrboval-na ali reprezentativno okrasna naloga, je dobila tudi trata v njem drug pomen. Vrt nam je danes predvsem bivališče na prostem, v katerem se gibljemo, sedimo, igramo itd. Zato je razumljivo, da sodobno trato marsikje imenujemo preprogo vrta. Z estetskega stališča gledano pa predstavlja trata s svojo ravno ploskvijo skupaj z vodo tisto prvino, ki v vrt vnaša svetlino in je v skladnem kontrastu z večjimi ali manjšimi rastlinskimi gmotami. Vendar pa vrtn^/ tratov ni tako enostavno vzgajati. Trata mora bititakšna, da po njej lahko hodimo tudi v deževnem vremenu, se na njej igrajo otroci in vendar ne sme utrpeti škode. Pojem prave trate je angleška trata. In če bi vpra-šališal-i angleškega vrtnarja, kako so uspeli vzgojiti takšno trato, bi nam ponovil znano krilatico »kositi, valjati, in spet kosili, valjati... če to delate nepretrgoma tristo let?« Mislim, da je tu vsaka beseda odveč. Seveda pa vrtne trate ne smemo zamenjati s tem, kar navadno pri nas vidimo v vrtovih in naseljih. To so zvečine bolje ali slabše vzdrževani travniki, ki se kosijo komaj nekajkrat letno in je njihova travna ruša za hojo občutljiva. Ruša v dobri vrtni trati je sestavljena iz gostega spleta travnih bilk in korenin. Trava tako črpa iz tal velike količine vlage in jo izhlapeva v ozračje, prav tako patroši obilo hranilnih snovi. Iz tega sledi, da uspešno vzgojimo trato le v pripravljenih tleh, ki morajo biti pred vsem dovolj globoka. Iluzija je pričakovati, da bomo na z gramozom, ometom in mrtvico pomešani zbiti zem-iji, ki ostane na gradbiščih v okolici novozgrajenih stavb, po nasutju slabih 15 cm prsti dobili primerno trato. Tako plitva plast zemlje se v poletni pripeki osuši in porumeni, pa tudi hranilne snovi se kmalu izčrpajo. Kolikor tla niso primerna in moramo zemljo navoziti, poskrbimo, da bodo zanesljivo dovolj globoka (pri tem pa računajmo z usedanjem na-vožene zemlje). Najboljšo, trpežno trato dobimo, če zemljo navažamo v plasteh in vsakokrat lahko povaljamo. Globina navožene prsti naj se ravna po podlagi, na katero navažamo. Na gramozno sušno tlo pride debelejša plast. Če pa so tla po-rabna in samo npr.pretežka, močno ilovnata, jih prekopljemo, zagnojimo s preperelim hlevskim gnojem in pustimo čez zimo premrzniti. Spomladi še dodamo malo šote in jo nalahko zagrebemo. Šota je potrebna, ker nam rahlja težka tla, dočim zelo propustni zemlji zadržuje vlago. Pri obdelavi je potrebno odstraniti kamenje in zelo natančno ves koreninski plevel, ki nam sicer kasneje utegne delati veliko preglavic. če je zaradi visoke podtalnice nevarnost za-stajanja vode, je potrebno opraviti drenažo. To je opravilo, ki terja izredno skrb pri pripravi 5 cm setvene plasti. Zmeša se iz dobre prsti, zrelega in zdrobljenega komposta ter rečnega peska. Setev: Sejemo navzkriž, to se pravi najprej v eni smeri in nato pravokotno nanjo. Po setvi plitvo zrahljamo površje, da je seme zakrito in še enkrat na lahko povaljamo, da se seme bolje oprime zemlje, kar nam zagotavlja hitrejšo kalitev. Sejemo ob oblačnem in brezvetrnem vremenu. Za naj primernejši),setvene mesece se smatrajo april, maj, druga polovica avgusta in september. V vročih sušnih mesecih je setev tvegana in terja več truda. Množina semena na kvadratni meter je odvisna od namena, za kaj bomo trato uporabljali. Razen tega vpliva tudi debelina semena na količino setve. V razponu od 25 — 40 g semena na kvadratni meter bomo našli ustrezno količino. Praviloma pri setvi uporabljamo več vrst trpežnih trav. Pri sestavi mešanice je potrebno u-poštevati tla, njihovo vlažnost, kislost in temu primerno odbrati travno mešanico. Preizkušena in precej splošno uporabna je naslednja semenska mešanica: 50% Festuca rubra — rdeča bilnica 30 % P.oa pratensis — travniška latovka 20% Agrostis vulgaris Za vlažno ilovnato tlo uporabimo naslednjo mešanico: 70% Lolium perene — angleška ljuljka 10 % Agrostis alba 10% Festuca ovina — ovčja bilnica 5 % Poa — navadna latovka 5% Pasji rep Za suho tlo: 60% Festuca pratensis — travniška bilnica 20% Lolium perene — angleška ljuljka 10% Festuca ovina — ovčja bilnica 10% Festuca rubra — rdeča bilnica Ko trata po setvi ozeleni in zraste 6-8 cm, jo je čas prvič kositi. Ne smemo pa kositi preveč v živo, sploh naj prvo leto košnja ne seže izpod 3 cm. V naslednjih letih, ko se trata že utrdi, pa lahko znižamo višino košnje. Kosimo na 7 — 10 dni, kar pa je odvisno tudi od hitrosti rasti trave. Pokošeno travo odložimo na kompost, če pa kosimo pogostoma in nakosimo malo trave, jo pustimo kar na trati. Po opravljeni košnji sledi obvezno valjanje. Z valjanjem učvrstimo travno rušo, da je sposobna za hojo in druge namene. S košnjo odstranimo ogromne količine rastlinske mase. Za to se porabi tudi ogromno hranilnih snovi, ki jih je potrebno nadomestiti. Spomladi, pred začetkom rasti, potrosimo za 1 cm debelo plast komposta, nato pa na 7-8 tednov raztopljeno gnojilo, ki vsebuje N, P, K (dušik, fosfor, kalij) v odmerku 20 g na kvadratni meter. Gnojenje zaključimo v avgustu. Nasploh pa ne smemo pretiravati z gnojenjem z dušikom, posebno v drugi polovici leta, saj nam trava v jeseni ne bi dozorela in bi pozimi utrpela katastrofalno škodo. Pogostoma se razširi mah v trati, predvsem na vlaž-nejših in senčnih legah, ki ga je težko odstraniti. Najlaže ga še zatremo tako, da potrosimo mesta, zarasla z mahom, s svižem, ki mu primešamo železov amonsulfat. Uničujemo ga lahko tudi z ap-nenjem, vendar moramo biti previdni, da ne gremo predaleč, ker večina trav najlepše uspeva v zmerno kislih tleh. Ph = 6. Janko Zupančič •£***********************+**************# Za ljubitelje lepe trate Le kdo Izmed nas si ne želi vrta z lepo zeleno trato, takSno, ki nas pomirja po napornem delavniku. In ker Je čas, ko mnogi izmed nas urejujejo svoje vrtove in so v skrbeh pri odločitvi glede nakupa prave travne mešanice, poglejmo, kaj je za nas pripravila Semenarna v svojih trgovinah. Semenarna je za svoje odjemalce semen in za ljubitelje lepe trate pripravila posebne travne mešanice, sestavljene iz različnih vrst odnosno sort trav. Prodaja jih pod imenom »TIVOLI«, »OPATIJA«, »TIVOLI SFE-CIAL« in »OPATIJA SPECIAL«. Travne mešanice so prilagojene našim talnim in podnebnim razmeram, upoštevan pa je tudi namen trate. »TIVOLI« je mešanica, ki Jo priporočajo izključno za zelenice, kjer hoja ni prepogosta. »TIVOLI SPECIAL« pa je nasprotno od nje mešanica, primerna za za-bravljenje športnih igrišč tar zelenic, kjer je hoja pogostna. Za hišne vrtove, kjer je raba trate vsestranska, sta priporočljivi mešanici »OPATIJA« in OPATIJA SPE CIAI/t. Res Je, da Semenarna še pred kratkim — zaradi velikega povpraševanja — teh mešanic ni imela vedno v prodaji. Vsem tistim, ki so ostali brez semena, pa naj povemo, da so te težave njimo, sicer pa Je pravi čas setve šele pred nami. \c\ A- K A 4- » i U / ★ v, i » •*> \ ■fri,. j**************************************** r JUHI londsonu sporočil, Z veliko ogorčenje SIMPATIČNA MOLČEČNOST — Boris Spasskl Dodal je Se, da se sedanji položaj ne more vleči r nedogled. Sovjetski »altovski funkcionar meni, da sedanja negotovost, ki Jo je izzval Fischer, ruši normalno atmosfero pred dvobojem in Škodi pripravam obeh tekmecev. Ba-turinskegB je zelo zanimalo, kako so Fischerjeve poteze sprejeli pri nas. Po njegovem mnenju smo tudi Jugoslovani kot prireditelji zašli v zelo težaven položaj. V vsem tem času svetovni prvak Spasskl nadaljuje priprave za dvotool Na dni* KOLESARSTVO »Memorial V. Ročiča« preložen BEOGRAD, 30. marca — Kolesarska zveza Srbije je sklenila, da bo tradicionalna kolesarska dirka za »Memorial Vida Ročiča« šele 15. aprila. Dirka bo začela letošnjo pestro kolesarsko sezono. Prireditelj pričakuje, da se je bodo udeležili najboljši jugoslovanski kolesarji, tekmovali pa bodo na progi Beograd — Mladeno-yac — Beograd. | STRELJANJE Finale za »Zlato puščico« 16. aprila UUBUANA — V nedeljo, 2. aprila bi moralo biti v Trbovljah republiško finalno tekrAbvanje v streljanju za »Zlato puščico«. Vendar pa Je tekmovanje zaradi cepljenja športnikov preloženo na 16. april. Zadnja vest SFRJ : Romunija 5:4 (3:1, 0:1, 2:2) LYSS 30. marca (po telefonu) — Mlada hokejska reprezentanca SFRJ je v- boju za 3. mesto finalnega dela skupine B evropskega prvenstva v hokeju na ledu premagala ekipo Romunije s 5:4 (3:1, 0:1, 2:2) in s tem dosegla naj-večji uspeh v zgodovini našega mladinskega hokeja. Naši fantje ■A HEnh M Zdaj ne pozabimo tudi trate. Pred snegom mora biti pokošena in z železnimi grabljami prečesana, pa tudi pognojena s starim kompostom in skoraj že sprste-nenim hlevskim gnojem, čimprej poskrbimo za zimsko zaščito okrasnih in sadnih dreves ter vrtnih ptic, zaprimo vodo v vrtu, prevrnimo kadičo, pospravimo orodje, prelehajmo ves vrt, porežimo ostanke trajnic, listje pa naj ostane v vrtu. Nekoliko bo budi' ta listna odeja koristila koreninam, da bodo manj zmrzovale. Tudi kletna okna zaprimo ali jih za-mrežimo, da odvrnemo miši, ki se zdaj selijo s polj in z vrtov v boljša zaklonišča. JOŽE KREGAR Stalno je odprto tu Podlipje (—). Zasavje U02 Dom na Gorah, 791 m 63/37 603 Planinski dom na Kalu 936 m 25/30 604 Koča na Kumu, 1219 m 20/12 605 Dom na Šmohorju, 774 m 25/25 606 Tončkov dom na Lisci, 947 m 39/22 607 Dom na Jančah, 784 m 20/30 611 Dom na Mrzlici, 1119 m 54/52 glede na naše planine in slikovite hribe z lepimi kmečkimi domačijami — precej boljše možnosti kot sosedje, ker imamo blizu tudi morje, da pa smo te možnosti komaj začeli izkoriščati Predvsem zato, ker pri nas za takšen turizem precej časa ni bilo potrebnega razumevanja, pa tudi ne kreditov za preureditev kmetij za namene podeželskega turizma. Res pa je, da tudi naši kmetje niso kazali dovolj zanimanja za to dejavnost, ki lahko daje kmetiji lep dodatni dohodek. Možnosti , so se povečale, od kar je — Pr°b koncu lanskega leta — republiška skupščina Slovenije sprejela zakon o regresiranju obrestne mere za kredite kmetov, ki hočejo svoje domačije preurediti za sprejemanje turistov. To je prvi takšen zakon v Jugoslaviji. Zanimivo je, da pri teh kredi-tih regresira republika dva in pol odstotka, posojilojemalec pa lahko uveljavi še tri odstotke povra čila iz zveznih sredstev. To torej pomeni, da posojilojemalec lahko dobi posojilo po dva in pol do tri in nol odstotni obrestni meri Tn pogodbo s turistično agencijo ali ustreznim gostinskim podjetjem. Tu ho dobila tudi vsa pojasnila in potrebne obrazce za najetje kredita Ker je razvijanje turističnih kmetij zelo gospodarno tudi s stališča razvoja nerazvitih področij, lahko kmetje računajo tudi na razumevanje občin- j skih skupščin npr. pri obdavčevanju itd. Menim, da bodo že sedanje ugodnosti pri regresiranju obrestne mere spodbudile marsikaterega naprednega kmečkega gospodarja ali gospodinjo, da se bodo odločili ob SVojem kmetovanju za takšno dejavnost, ki — vse tako kaže — ima lepo prihodnost. S. KUHAR Iznajdljivost Italijanov Jugoslavija izvaža v Italijo večje količine jamskega lesa, ki ga spretna italijanska lesnopredelovalna industrija predela v galanterijo in embalažo. Razlika v ceni jamskega lesa in lesa ki se uporablja za galanterijske namene in embalažo, je okoli 60 dinarjev pri kubičnem metru. R. O. nega drevja), ob kateri smo zasadili ozek pas jagod, ki bi jih radi 1 obdržali na tem ali na kakem drugem prostoru vrta, pa še to, kje raste sadno drevje in nekaj rož. Ali bi si'lahko na tem vrtu uredili negovano trato in jo olepšali s cvetličnim grmičjem? Radi bi zasadili tudi magnolijo — radi bi vedeli, kje bo najbolje uspevala. Bi nam lahko povedali, kako bi zasadili in negovali trato, koliko semena moramo kupiti in kako moramo ravnati, da bi se čimmanj otepali s plevelom? Za odgovor se priporoča in vnaprej zahvaljuje družina Podlipnik Liublian* ODGOVARJA NIKA KRAVANJA Čeprav vaš vrt ni razsežen, je na njem vsekakor mogoče urediti trato. Nanjo lahko potem v strnjeni skupini posadite grmovnice. Da so strnjene, je bolje zaradi lažje košnje trate, da ni potrebno paziti na vsak grm posebej, ampak se trata konča tam, kjer je večja skupina grmovnic. Pod sadnim drevjem bo trata dobro uspevala, malo previdnosti bo treba le pri košnji v bližini debla. Glede ureditve pa naslednje: i Kako bi uredili vrt Jeseni tla, kjer boste sejali, prekopljite, spom'adi zdrobite in zelo natančno zaravnajte. Travno seme sejte navzkriž in ga po setvi dobro potlačite (za to lahko uporabljate majhne deske, s katerimi posejano površino pohodite). Na 1 kv. m je treba posejati ?5— 30 gr travne mešanice. V naših trgovinah dobite mešanice že pri-pravlje e. še bolje pa je, če si posamezne travne vrste posebej kupite. Precej dobro In proti teptanju odporno trato boste dobili, če boste sejali naslednjo mešanico: 50 odst Festuca rubra ,Falax’ (rdeča bilnica), 30 odst. Poa pra- Naš dosedanji zelenjavni vrt bi radi preuredili in mu dali bolj prijetno zunanjost. Ker smo v poletnih mesecih večkrat za dalj časa odsotni, bi se odrekli pridelovanju vrtnin, ker jih ne moremo pravilno gojiti. Zato pa si želimo imeti košček trate, na katerem bi ohranili sedanja sadna drevesa in posadili nanj še nekaj cvetličnega grmovja. Priložena skica vam bo, upam, povedala, da merijo stranice našega vrta približno 10 metrov, da se na dveh straneh dvigajo ob njem stene sosednih garaž, da deli vrt na dve polovici pot (naša je desna stran vrta od potke do sad- tensis ,Mer:on’ (travniška latov* ka), 20 odst. Agrostis vulgaris (na-vadna šopulja). Ko trata doseže 6—8 cm višine, jo lahko že prvič kosite, nato pa jo morate redno vsakih 7—10 dni. Dobro je, da si v ta namen nabavite majhno ročno kosilnico. Brez redne košnje namreč ni dobre trate. S tem tudi hkrati izrivate plevel, najtrdovratnejšega pa bost« morali s koreninami izruvati. Cez poletje lahko gnojite z gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij v količini 20 gr na kvadratni meter. Magnolijo posadite v zavetnejši del vrta. tja, kjer je zemlja globoka in humozna, vendar ne smo biti v senci stavbe ali drugih dreves. » I Mladi holtikulturniki Kakor na vseh šolah je tudi na dobovski šoli več krožkov, ki združujejo učence s podobnimi interesi. Med najstarejšimi krožki na naši šoli je vrtnarski krožek, saj je bil ustanovljen že 1958. leta. Ob ustanovitvi je bilovanj vključeno 10 ljubiteljev cvetic. Ti so na majhni gredici (na zelenjavnem vrtu) vzgajali enoletnice. Že naslednje leto so na ozko rabato (pred šolo) nasadili nekaj vrtnic in brez. Zasnovali so tudi kompostni kup. Na pobudo vrtnarskega krožka je šola skrčila zelenjavni vrt v korist cvetličnega vrta. S povečanjem delavne površine smo v krožek lahko vključili nove člane in si zadali nove naloge. V šolskem letu 1964/65 je bilo v krožku že 41 članov. Razen enoletnic smo vzgajali tudi dvoletnice in razmnoževali trajnice in lončnice. Na šolskih oknih je v 28 zabojčkih zacvetelo 84 pelargonij. Tega leta smo prvič izvedli poučno ekskurzijo v arboretum Volčji potok. Po adaptaciji in dozidavi šolskega poslopja (v letu 1967/68) je bila okolica šole zelo opustošena. Vodja vrtnarskega krožka je izdelala načrt za u-reditev okolice. Pri delavni akciji so sodelovali vsi pionirji višjih razredov. Bivše vhodno šolsko dvorišče (med cesto in šolo) smo skopali 60 cm Agroservis BREŽICE telefon 72 000 specializirana servisna delavnica vrši usluge popravil na vozilih in kmetijskih strojih, kot tovarniški servis na vozilih TAM in VW Se priporoča kolektiv Trajnice za suhozid Po uspešni izgradnji suhozida nas čaka težavnejša naloga — zasaditev suhozida. Prav z opisom posameznih vrst trajnic, ki jih lahko uporabimo za zasaditev zidu, vam želim pomagati pri izbiri posameznih vrst. Poudariti pa moram, da ne smemo pretirano zasaditi suhozid, saj le kamen in rastlina lahko tvorita kompaktno celoto. Pri sajenju moramo poziti na naslednje: 1. Rastline ne smejo prekriti celotnega zidu. Kamen mora biti viden še vrsto let za tem, ko smo zasadili suhozid. 2. Sadimo skupaj take rastline, ki se približno enako hitro razraščajo. 3. Izberemo take, ki se v barvah, v obliki cvetov globoko. Ves gramoz smo v samokolnicah zvozili na severozahodno stran, kjer je nastalo novo gospodarsko dvorišče, rodovino zemljo s tega mesta pa smo zvozili na nov predvrt. Tako smo pridobili 140 kvadratnih metrov rodovitnega cvetič-nega vrta, ki smo ga zasadili z okrasnimi grmiči, trajnicami, dvoletnicami in enoletnicami. Učenci so izdelali betonske plošče za poti in steze. Oblikovali in zasadili smo tudi skalnjak. Oskrbovanje novega okrasnega vrta je prevzel vrtnarski krožek, ki se je povečal na 70 članov. Vanj se vključujejo učenci od 3. do 7. razreda. Z vodjo krožka izdelujejo program dela za vsako šolsko leto in urnik dela za posamezne skupine. Za občinski praznik okrasimo vse spominske plošče v svoji okolici, za 8. marec pa vse grobove pokojnih partizanskih mater in žena. Vsak krožkar lahko dobi brezplačno vse cvetice s šolskega vrta, ki jih lahko razmnožijo s potaknjenci, s semeni ali z razdruževanjem. Lansko leto smo vzgojili 100 lončnic, ki so jih krožkarji prodali na razstavi ob koncu šolskega leta. Denar porabimo za nabavo novih cvetic (vrtnic, čebulic). Vrtnarski krožek iz Dobove, vodja Pečnik Francka in v obliki rasti med seboj dopolnjujejo. 4. Izberemo take, ki bodo cvetele v raznih letnih časih. Prav vse te pogoje lahko iz opisa rastlin-trajnic tudi razberemo in jih upoštevamo. Ne smemo pa pozabiti tudi na krono zidu, ki jo je potrebno prav tako zasaditi. Iz razpredelnice je razvidno, katere trajnice lahko uporabljamo tudi za zasaditev krone zidu. »VAŠ VRT —VAŠ PRAG« Trajnice za zasaditev krone zidu: — Aubrietia deltoidea — Veronica incana — Campanula portenschlagiana — Arabis albida — Papaver nudicaule — Iberis semprevirens — Alyssum saxatile — Cypsophila paniculata Vse te naštete trajnice lahko uporabimo tudi za zasaditev samega zidu, razen Papaver nudicaule, ki ga lahko uporabimo samo ob vznožju zidu ali na njegovi kroni. Opis trajnic AIyssum-grobelnik, kamenčica zraste 10 cm visoko in se razrašča na široko bla- zinasto. Ima sive podolgovate liste in rumene cvetove združene v socvetju. Cveti že aprila. Zahteva lažjo, suho in propustno tlo ter sončno lego. Razmnožuje se z delitvijo. Alyssum saxsatdle Arabis-repnjak se razrašča na široko in doseže 20 cm višine. Listi podolgovati, sivi z nazobčanim listnim robom. Cvetovi so beli ali rožnati in cvetijo aprila, maja. Zahteva apneno, peščeno, humozno zemljo in sončno lego. Razmnožuje se s potaknjenci, deljenjem, semenom. Arabis albida Arabis alpina Armeria-pečnik se nizko okroglasto razrašča ter doseže 15 cm višine. Ima ozke zelene liste, ki so podobni travi. Drobni cvetovi rdeči ali rožnati so združeni v socvetju. Cveti maja in junija. Zahteva humozno peščeno zemljo ter sončno lego. Razmnožuje se z deljenjem in semenom. Armeria manitima Aubrietia se razrašča blazinasto in doseže do 10 cm višine. Ima majhne podolgovate sive liste, fino dlakave, z nazobčanim listnim robom;/ in združene v listno rozeto. Enostavni cvetovi so v modri, rdeči, vijoličasti in drugih barvah, ter cveti aprila, maja. Zahteva apneno, propustno, humozno tlo in sončno lego. Razmnožuje se z deljenjem, potaknjenci in semenom. Aubrietia deltoidea Campanula zraste do 10 cm visoko. Cvet je vijoličaste barve in cveti od junija do julija. Njen pomen je tem večji, ker intenzivno cveti v časU| ko intenziteta cvetenja drugih trajnic pojema. Zahteva suho in slabo tlo ter veliko sonca. Campanula portenschlagiana Phlox-plamenka se razrašča blazinasto in doseže 10 cm višine. Ima igličaste liste, ki steblo oklepajo. Cvetovi so enostavni, raznih barv, združeni v socvetju. Cveti od aprila do septembra. Razmnožuje se z deljenjem. Zahteva peščeno, neapneno tlo in sončno lego. Phlox setacea-subulata Iberis-grenik se na široko razrašča in doseže 25 cm višine. Listi so temnozeleni, igličasto oblikovani. Cvetovi so drobni, beli v socvetju. Cveti od aprila do junija. Zahteva močno, apneno, humozno zemljo in sončno do pol senčno lego. Razmnožuje se s po-taknjenoi in semenom. Iberis sempervivens Helianthemum — sončece se razraste na široko in doseže 25 cm višine. Listi ozki zimzeleni, steblo tanko, ki po nekaj letih oleseni. Ima enostavne ali polnjene cvetove v rdeči, rumeni ali beli barvi. Cveti v dopoldanskih urah v maju in juniju. Razmnožuje se s potaknjenci in semenom. Helianthemum alpestre — planinsko sončece — ima temnozelene svetlikajoče liste in rumene cvetove. Helianthemum hybridum Oenothera-svetlin je plazeče rasti in doseže 15 cm višine. Listi so podolgovati, sivozeleni, cvetovi lijakasti, enostavni, rumeni, na kratkih pecljih. Cveti od maja do oktobra. Zahteva srednje-težko hranilno zemljo in sončno lego. Razmnožuje se z deljenjem, setvijo in s potaknjenci. Oenothera missouriensis Papaver zraste 30 — 40 cm visoko. Cvetovi so v beli rumeni in rdeči barvi ter cveti od maja do oktobra. Odlično se ujema s trajnicami s plavim cvetjem. Sadimo ga izpod ali na kronu zidu. Razmnožuje se s semenom. Papaver nudicaule Primula Jeglič poteka še iz vrtov naših prednikov, vendar je danes skoraj pozabljen in zapostavljen. Zraste do 20 cm višine in ima kožinate, gladke, sivkaste liste. Cvetovi so rdeče, modre, rumene in vijoličaste barve ter cveti maja in junija. Za razliko od ostalih vrst jeglič prenese veliko sonca, vendar najbolj uspeva v nekoliko zasenčenem delu suhozida. Zraven vrtnega jegliča lahko sadimo tudi planinski jeglič (Primula auricula«. Razmnožuje se z deljenjem in semenom. Primula pubescens Ptilotrichum spinosum syn. Alyssum spinosum zraste 15 cm visoko in cveti od maja do junija. Je zelo slična kamenoici (Alyssum saxatile) in je zelo odporna rastlina. Cvetovi so bele barve. Razmnožuje se s semenom. Stachys — zajčje uho se hitro razrašča in raste na široko ter doseže 40 cm višine. Listi so podolgovati, ovalni, sivi, fino dlakavi. Drobni modrikasti cvetovi so združeni na pokončnih socvetjih. Cvetovi niso okrasni. Čim odženejo, jih porežemo, da se razrastejo listi in se rastlina zgosti. Zahteva peščena suha tla in sončno lego. Razmnožuje se z deljenjem. Thymus-timjan, materina dušica se blazinasto razrašča in doseže 5 cm višine. Ima zelo drobne zelene ali sivkaste lističe in majhne modre ali rdeče vijoličaste cvetove. Cveti v poletnih mesecih. Rastlina prijetno diši. Zahteva peščena humozna tla in sončno lego. Razmnožuje se z deljenjem. Thymus serpyllum Veronica se na žiroko razrašča in doseže 30 cm višine. Ima lepe srebrno-sive liste in drobne ovetove v modri barvi. Cveti junija, julija. Zahteva lahko peščeno tlo. Razmnožuje se z deljenjem in semenom. Veronica incana Janko Zupančič Novi člani HD Brežice od 11. 9. 71 do 10. 4. 72. BREŽICE: Spl. bolnica: Levak Marija Levak Ana Prešern Darinka Merljak Marija Piltaver Anica Kostevc Marija Gorišek Irena Preskar Slavka Nedelj kovic Burda Gregorčičeva: Venrega Marija Pavli j a Francka Frankovič Tončka Milavčeva: Svetozar dr. Rainer Gubčeva: Lapuh Marija DECNA SELA: Jarh Mira Hotko Ivanka BUKOVŠEK: Levak Anica Trg dr. Ivana Ribara: Veselič Franc Veselič Anica Cankarjeva ul.: Savnik Rezika Belko Marina Ignjatovič Majda Kobler Peter Kalin Albina Cernelčeva: Rožič Pavla Klun Marica Gorišek Milan Kodrič Zinka Ulica 21. maja: Pišotek Stanka Pinterič Marija Pinterič Ivan C. prvih borcev: Olga Kosmač Dvoršak Mojca Tomše Marija Tomšičeva: Stelja Olga Prešernova: Baškovič Ivan Jurčičeva: Šitnik Rezika ZAKOT: Medvešek Zinka Rovan Minka Polak Olga ČATEŽ: Mohor Marija Pungarčič Angelca VELIKE MALENCE: Špilek Pepca SEBENJA VAS: Semenič Rezika GLOBOKO: Pajdaš Darinka MALI OBREŽ: Kežman Zvonko SELA: Benkoč Marija BREŽINA: Dirnbek Jožica Lipar Fanika Habinc Milka DOBOVA: Budič Danica Vučanjk Ivanka Bajc Ivan CERKLJE OB KRKI: TRNJE: Kuželj Darinka Benkoč Štefka Čurin Vlado Filipčič Martin Dejak Marija Lah Nada BIZELJSKO: Lah Slavko Novak Jožica Kovačič Jože KRŠKO: Kržan Rok Gianini Jožefa Bogovič Karolina Ujaž Amalija Sušac Helena Kos Kristina Pavlič Viktor Kopinč Veronika SROMLJE: ŠENTLENART: Kodrič Franc Malus Vinko Kosec Marta CRNC: Jalovec Francka Jež Janez Kovačič Ivanka Jež Julijana Novak Janez Vimpolšek Mirko Zagode Pavel Herendič Branko Ribič Stanko Rožman Marinka Florjanič Tatjana Gerjevič Franc Dr. Florjanič Drago Trgovsko podjetje na veliko in malo BREŽICE nudi trgovski mreži razno trgovsko blago po zmernih cenah. Potrošnikom pa zagotavlja v lastnih poslovalnicah lepo izbiro blaga in solidno postrežbo. Se priporoča kolektiv! Glasilo »Cvetje in zelenje« izdaja HD Brežice. Odgovorni urednik: Anton Krušnik Lektor: Zorko Savica Uredniški sodelavci: Baškovič Franc, Pirc Jože, Verstovšek Angelca. Letna naročnina 12.— din SDK Brežice 5162-9-523 Cena 3. — din Naklada: 600, Tisk »Papirkonfekcija« Krško