SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 45
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 21 de noviembre - 21. novembra 2013
HVALA ZA VAS OBISK
Proračun, zaupnica in Bruselj
FRANCI ZNIDAR
(Pozdravni nagovor na srečanju škofa dr. Petra Stunpa s člani Medorganizacijskega sveta v Slovenski hiši dne 15. 11. 2013)
Ko so naši starši zapuščali avstrijska in italijanska taborišča, je njihov vrhovni pastir, ljubljanski škof v izseljenstvu dr. Gregorij Rožman jasno videl, da se mu bo čreda razšla v neznani svet. Skrbno jim je naročal: naj zaupajo v Boga preko molitve.
naj sledijo slovenskim dušnim pastirjem, ki jih bodo spremljali. naj ostanejo povezani preko novih društev in organizaciji, v kolikor jim bo to mogoče.
naj ne izgube stika s svojimi koreninami, naj ohranjajo slovensko besedo in kulturo.
Spoštovani g. Škof dr. peter Štumpf. Po 65. letih se nahajate 12.000 km od rodne Slovenije, da bi podali zakrament sv. birme še v slovenskem jeziku kar stotim otokom, ki so potomci takratnih prisiljenih emigrantov.
Sprejemamo Vas v Slovenski hiši, v kateri se nahaja cerkev Marije Pomagaj, kraj, kjer molimo in poslušamo božjo besedo, in kjer je grob naših prednikov; ob učilnicah, kjer se otroci in mladostniki učijo slovenski jezik in slovensko kulturo; v kraju, kjer se piše naš tisk še v slovenščini; kjer se srečujemo s predstavniki organizacij; kjer se predava; kjer je oder in dvorana za naše prireditve, kjer razstavljajo naši umetniki ... kjer je košček naše drage Slovenije.
Nasvet, ki ga je v očetovskem duhu podal takratni izseljenski škof, je bil preprost in enostaven. Izkazalo se je, da ne bi mogel dati boljšega. Naši dušni pastirji skupaj z našimi starši uživajo v sebi notranji mir, ker so izvršili svoje poslanstvo. Naloga je bila dobro opravljena in škofu dr. Rožmanu smo hvaležni, ker je predvideval in upal, da se da čredo ohraniti blizu pastirjev.
Sedaj mi, tukaj navzoči tvorimo čredo, ker tudi mi: zaupamo v Boga;
sodelujemo z našimi dušnimi pastirji; smo povezani preko društev;
ohranjamo slovensko kulturo tudi preko slovenske besede in držimo stike s svojimi koreninami.
Prav zaradi tega vas, g. škof, danes z veseljem sprejemamo v naš krog. Počutite se domače; hvala za vaš obisk in naj vas Bog ohrani pri močeh in zdravju še na mnoga leta.
Ministrica s komisijo
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v sredo, 13. novembra, v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela člane Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Delovni sestanek je bil namenjen medsebojni izmenjavi informacij in aktualnih vprašanj s področja odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Ministrica je člane komisije se-
znanila z delovanjem urada, kjer je izpostavila predvsem dosežke tekočega leta in prioritetne naloge za v prihodnje. Večji poudarek urada bo tako še naprej namenjen sodelovanju na gospodarskem področju in vključevanju mladih v dejavnosti slovenskih skupnosti.
Člani komisije so izrazili zadovoljstvo nad posameznimi aktivnostmi urada in reševanjem nekaterih odprtih vprašanj. Opozorili so na težave, ki se pojavljajo pri črpanju evropskih sredstev, kjer pričakujejo, da se bo urad aktivno vključil v pripravo novih finančnih perspektiv. Opozorili so tudi na občutno nižanje proračunskih sredstev urada in pomen tega v odnosu do sosednjih držav.
V tem tednu je potekala težko pričakovana seja državnega zbora na kateri so poslanci in poslanke odločali o proračunu za prihodnji dve leti. Trajala je kar dvajset ur in minila brez posebnih presenečenj. Poslanci so sprejeli spremembe državnega proračuna za leto 2014 in s tem izglasovali tudi zaupnico vladi Alenke Bratušek. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini milijarde in pol evrov, a je presegel dve milijardi, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar je pod zahtevanim pragom treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Vladni predlog proračuna je bil praktično sprejet brez popravkov, amandmaji opozicije zavrnjeni.
Minister za finance Uroš Ču-fer je bil zadovoljen, njegova državna sekretarka Mateja Vra-ničar utrujena. Kot je povedala, morajo zdaj pripraviti vse, da bodo tak proračun lahko tudi izpeljali. Mnogi so sicer opozarjali, da je proračun za leto 2014 nerealen, da bo primanjkljaj višji. Kako na vprašanje, ali bo potreben rebalans, odgovarja
minister za finance Uroš Čufer? Zaveda se, da bo težko, in da bodo potrebni dodatni ukrepi.
Zadovoljnega obraza ni skrivala niti premierka Alenka Bratušek, ki je tako dobila zaupnico. Ta pravzaprav ni bila vprašanje, saj je razmerje moči še vedno precej na strani koalicije. Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je ob tem omenil, da je iskanje zaupnice na način, da si že vnaprej dogovorjen s koalicijskimi partnerji, nesmiselno. Smiselna bi bila le, če bi voditelji strank dali poslancem na izbiro, da se ti odločajo vsak zase, kakor mu narekuje vest.
Če se vrnemo k proračunu, je potrjen tako tisti za prihodnje leto kot tisti za leto 2015. Poslanci opozicije so ob obravnavi opozarjali, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa da ne upoštevata drugega kot nove davke.
Medtem, ko so mediji na veliko poročali o seji državnega zbora in sprejemanju proračuna, je finančno ministrstvo dodatno zadolžilo Slovenijo za milijardo in pol. Minister Uroš Čufer je sicer še dan pred mol-
čal, ko so ga spraševali, o načrtih za nadaljnje zadolževanje države. Dejal je le, da v začetku naslednjega leta načrtujejo izdajo obveznic na ameriškem trgu, oziroma podobno zadolžitev kot letos spomladi. V Bruslju so medtem ocenili, da vlada ukrepa v smeri gospodarskega preobrata, a da manevrskega prostora ni. Zmotilo jih je, da je parlament potrdi zakon o proračunu preden je komisija dala svoje mnenje.
Zato je razumljivo, da jih Slovenija skrbi. Evropska komisija je namreč v poročilu o gospodarskih neravnovesjih opredelila 16 držav, ki potrebujejo poglobljen pregled. Med njimi je znova tudi Slovenija, za katero komisija v poročilu sicer ocenjuje, da je v zadnjih mesecih pospešila reforme, pomembne za odpravo neravnovesij, in da dosega ključen napredek v bančnem sektorju. Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska nerav-novesja, a postopka proti državi še ni sprožila.
v	v
Skof Stumpf med nami
Znova je prišel, da nas potrdi v veri in okrepi zavest pripadnosti slovenski Cerkvi. Dr. Peter Štumpf, škof Murske Sobote, ki je pri slovenski Cerkvi zadolžen za pastoralo med izseljenci, je tako že drugič na obisku Argentine.
Program njegovega srečanja z rojaki je izredno natrpan. Začel se je z letalskim zapletom (zaprtje letališča Ezeiza), ki ga je za pol dne pridržal v Rio de Janeiro. Takoj po prihodu (v noči med petkom 15. in soboto 16.) je v soboto dopoldan obiskal Balantičevo šolo v Našem domu v San Justo. Odšel je tudi na radijsko oddajo Okence v Slovenijo, kjer je v posebne intervjuju odgovoril na razna vprašanja. Zvečer pa se je srečal z razširjenim Medorga-nizacijskim svetom slovenske skupnosti, ter nato predaval v okviru Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo se je posvetil skupnosti z obiskom Slovenskega dne, kjer je v Slomškovem domu predsedoval daritvi svete maše in nagovoril zbra-
ne rojake. Udeležil se je kosila in spremljal dejavnosti prireditve do pozne ure. Ko pišemo te vrstice je na obisku pri rojakih v Bariločah, ob južnih jezerih.
Glavni smoter njegovega potovanja pa je birmanje slovenskih otrok. Birma bo potekala na nedeljo Kristusa Kralja v ukrajinski katedrali, na ulici Ramon Falcon. Skoraj osemdeset otrok bo prejelo darove Svetega Duha. Dan prej bo v veri potrdil tudi otroke v Slovenski vasi.
Hvaležni smo dr. Petru Štum-pfu, da se je odzval vabilu Slovenskega dušnega pastirstva. Njegova prisotnost med nami je poroštvo naše narodne in verske istovetnosti. Predstavlja simbol vezi med našimi koreninami in našim življenjem daleč od matične, duhovne domovine.
Dragemu gostu želimo, da bi se med nami počutil res domače. Da bi občutil toplino sprejema in vdanost skupnosti, ki želi ostati povezana s čredo izvirnega verskega občestva.
Preteklo nedeljo je v prostorih Slomškovega doma potekalo naše praznovanje. 58. Slovenski dan in 52. obletnica Slomškovega doma sta lepo uspela. Podrobno poročilo bomo objavili v posebni številki prihodnji teden.
Lepo uspelo praznovanje
Upornik proti revščini
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ko pri ljudeh zbudiš zaupanje, iz katerega lahko zraste novo upanje, je vse mogoče - to je eno temeljnih vodil misijonarja Pedra Opeke, kandidata za Nobelovo nagrado za mir, ki te dni v Sloveniji s pričevanjskimi nastopi navdušuje slovenske rojake.
Posebno mesto v tej »turneji (za)upa-nja« je imelo srečanje v dvorani Union v Ljubljani v ponedeljek, 18. novembra. Shod je potekal v organizaciji Civilne družbe za pravično Slovenijo, kjer se je množici ljudi, ki je želela prisluhniti priljubljenemu misijonarju, pridružil tudi vrh nekaterih javnih ustanov (predsedniki države, ustavnega sodišča, Slovenske akademije znanosti in umestnosti, strank slovenske pomladi ...).
Obdan z otroci in mladimi je Pedro Opeka odkrito spregovoril o svojem delu. Prav otroci so bili tisti, ki so ga pred 40 leti, ko je prišel na Madagaskar, prepričali, da se zanje splača tvegati lastno življenje. Zanje ga zastavil kot človek, kot kristjan in kot duhovnik -ne nazadnje pa tudi kot športni navdušenec, saj je mlade najprej pritegnil z nogometom, šele potem s katekizmom.
Opeka je danes svojevrsten glasnik več kot 11.000 otrok, ki obiskujejo enajst šol druženja Akamasoa (Dobri prijatelj). To je doslej pomagalo že več kot 250.000 ljudem, tudi s podporo, ki jo Opeka velikodušno dobiva iz Slovenije, za kar se je obiskovalcev v dvorani Union in vsem, ki si bodo prireditev na nacionalni televiziji ogledali v posnetku na božični večer, iskreno zahvalil. Prošnja za podporo pa seveda ostaja stalno odprta, saj je
boj proti skrajni revščini in izključenosti nikoli končana zgodba. Revščina ubija duha, ubija solidarnost, ubija ljubezen, razdira družine, iz bolečih izkušenj pripoveduje Opeka, zato se ji je treba upreti prav v imenu ljubezni in solidarnosti. Iz tega upora je nastalo združenje Dobri prijatelj, ki danes predstavlja eno redkih malgaških »oaz upanja«, kjer otroci uspešno končujejo šolanje in si tako utirajo pot ne le v lastno boljšo prihodnost, temveč v boljšo prihodnost celotne skupnosti. Prav mladi so bili tisti, ki so ga spremljali na prvih korakih pri delu za reveže na smetiščih malga-ške prestolnice Antananariva. Iz prve ekipe ducata prijateljev je zrasla današnja ekipa 460 sodelavcev, ki je kar nekakšno »ministrstvo za reveže«, kot pravi Opeka. Prizadevanja tega ministrstva omogočajo, da v združenju na zavrnejo nobenega reveža, ki potrka na njihova vrata.
Opeki pa so odprta številna vrata po svetu; a zaveda se, da ne zato, ker je prišel k ljudem na smetišču, temveč ker je tam ostal, z njimi trpel in jokal, a se tudi veselil vsakega koraka k večji pravičnosti.
Opeka je na tem srečanju odgovarjal tudi na vprašanja iz občinstva: nekatera so bila otroško neposredna (Ali so malgaški otroci v šoli pridni in zbrani ali tudi navihani?), druga so merila na temeljne vrednote Opeko-vega razvojnega projekta, vzgojni pomen športa in vlogo vere, nekatera pa so se dotaknila tudi krize v Cerkvi in slovenski družbi.
TONE MIZERIT
75 let SAZU-ja
12. novembra leta 1938 so se končno uresničila večletna prizadevanja slovenskih intelektualnih krogov, da bi slovenska znanost dobila tudi institucionalno zaokrožitev. Na prvi skupščini so se zbrali prvi akademiki, ustanovni člani današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob 75-letnici obstoja so se na SAZU-ju ozrli po zgodovini institucije. To predstavljajo v monografiji, pod katero se podpisuje Željko Oset (izdaja je za zdaj dosegljiva zgolj v digitalni različici, knjižno pa načrtujejo prihodnje leto), na tematsko zasnovani razstavi ter v biografskem zborniku vseh članov in knjigi o Akademiji delovnih.
Pravzaprav praznujemo letos v slovenskem prostoru obletnici dveh akademij; 320 let mineva od ustanovitve znamenite Akademije delovnih (Academie operosorum Labacensis), ki je pomembno zaznamovala cvetoče obdobje kulture in znanosti v baročni Ljubljani. Tovrstne akademije imajo štiristoletno tradicijo in Akademija delovnih spada v zgodnje obdobje njihove zgodovine, saj je bila ustanovljena kot šesta po vrsti na stari celini in prva ter edina akademija na ozemlju Avstrijskega cesarstva svojega časa.
Znano je, kako so si člani Akademije operozov prizadevali za preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center po zgledu italijanskih središč. Opazna je bila njihova vloga pri gradnji nove stolnice ter ustanovitvi prve javne (danes Semeniške) knjižnice - tudi ta je nastala po vzoru javnih knjižnic antične dobe in sočasnih tovrstnih ustanov. »Ljubljana se je za nekaj desetletij resnično razvila v 'mali Rim' na meji Svetega rimskega cesarstva in Italije,« je predstavitev tega poglavja zgodovine prestolnice sklenil Luka Vidmar, čigar delo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija je SAZU izdal ob tej priložnosti.
Nobis atque aliis (Za nas in za druge) je bilo plemenito geslo, zapisano v grbu Akademije delovnih, in čeprav so po njenem zamrtju (to se je najprej zgodilo 1 725, leta 1779 pa je bila za dvajset let znova oživljena) prizadevanja za ustanovitev nove skoraj poldrugo stoletje ostala neuspešna, ostajajo temeljna vodila akademij v jedru enaka. »Vsak narod se lahko nadeja koristi od družbe razumnikov, ki lahko prispevajo k razvoju znanosti in umetnosti kot tudi splošne kulture na različne, največkrat neformalne načine,« razmišlja predsednik SAZU-ja Jože Trontelj.
To je tudi trenutek, je opozoril Trontelj, da spomnimo, zakaj so takšne akademije koristne. Med nalogami, ki akademsko tradicijo veže že stoletja, je skrb za materinščino, pojasnjuje, pa tudi skrb za izdelavo besedišča, za pravopis in terminološke slovarje. Tu je tudi skrb za naravno in kulturno dediščino, za gospodarjenje s prostorom, zlasti jih skrbi za neurbano območje in negativne vplive razpršene gradnje. Akademiki svetujejo pri državni znanstveni politiki in vodenju zdravstva. Posebej je opozoril na pomen etike in bioetike. V znanosti zagovarjajo odličnost in poštenje. Tudi svetovne akademije se po Trontljevih besedah zavzemajo za močnejšo določitev etičnih meril v znanosti in v skupnem stališču, sprejetem pred kratkim, pozivajo, da je treba znanstvenike izobraževati in vzgajati v etiki.
»Človeško vedenje bo treba v bli-
žnji prihodnosti močno spremeniti, če želimo, da naša civilizacija obstane. Znižati je treba položaj materialnega blagostanja kot vrednote,« meni Trontelj. »To je težko doseči, a če ne bomo začeli, ne bomo prišli nikamor. To pa bi pomenilo, da smo obupali nad prihodnostjo človeštva,« dodaja in opozarja, da je treba uvajanje etičnih vrednot vključiti že na ravni vrtcev in osnovnošolske vzgoje.
Glavni tajnik SAZU-ja Andrej Kranjc se je dotaknil očitanj nekaterih medijev o nedejavnosti članov akademije, ki pa vseeno prejemajo rento. »Biti član akademije je v veliki meri čast. Od Borisa Pahorja denimo nihče ne pričakuje, da bo zato napisal še pet romanov,« pravi in obenem opozarja, da prelet bibliografije mlajših članov pokaže izredno produktivnost.
Omenjena monografija Željka Oseta je prvi del zgodovine te najvišje slovenske znanstvene ustanove; z obdobjem po drugi svetovni vojni do danes se bo ukvarjala izdaja, katere izid je predviden prihodnje leto. Po besedah avtorja temelji monografija (obe deli izhajata iz avtorjeve doktorske disertacije) na podlagi obsežnega gradiva, ki je v večji meri prvič uporabljeno v slovenskem zgodovinopisju. Oset je tudi avtor razstave o zgodovini Akademije, ki bo v Prešernovi dvorani stavbe na Novem trgu 4 na ogled do 13. decembra. Razstava ne predstavi le prizadevanj za ustanovitev akademije, ki so se začela že v zgodnjih dvajsetih letih, ampak popelje tudi po težkem medvojnem obdobju in za marsikaterega člana neprijaznih povojnih letih, ko je bila Akademija izpostavljena hudim političnim in ideološkim pritiskom.
Vseeno je polagoma prevzemala splošen značaj evropskih akademij, zlasti se je to pokazalo po osamosvojitvi države leta 1991. Sledilo je obdobje rehabilitacije po drugi svetovni vojni izključenih članov.
Preživljamo teden po-vratka gospe predsednice, ki po več kot mesečnem bolniškem dopustu znova prevzema krmilo Argentine. Kdo je medtem vodil državo? Nihče; in to se je poznalo.
Spremembe, da se nič ne spremeni. Povratek je vzbudil pozornost. Že takoj prvi dan je obglavila troje bistvenih ministrstev. K temu jo je gotovo nagnil poraz, ki ga je v njeni odsotnosti utrpela vladna stranka. A opozorimo na neko posebnost: običajno je zamenjava igralcev izraz spremembe strategije. Neko spremembo je bilo pričakovati predvsem, ker je narod pri volitvah jasno povedal, da s sedanjo politiko ni zadovoljen. A upanje je kmalu splavalo po vodi. Kar poglejmo. Na ključno gospodarsko ministrstvo je bil imenovan Axel Kicil-lof, ki je doslej zavzemal mesto »podministra«, a je dejansko vodil celotno gospodarsko politiko. Minister Lorenzino je bil predvsem dekorativna figura. Vse gospodarske ukrepe, ki so Argentino oddaljili od svetovnega gospodarskega dogajanja, je uvedel ta mladi strokovnjak, ki se napaja pri marksističnih teoretikih. Član levičarske skupine La Campora, ima velik vpliv na gospo Cristino. In še en detajl: dolgo časa je bil skregan z državnim sekretarjem za trgovino. Guillermo Moreno ga »ni mogel videti« in obratno. Zadnje mesece pa sta se sprijaznila in delala združeno. To pomeni, da bo polemični Moreno še naprej vodil državno trgovsko politiko, zaviral uvoz in pritiskal na podjetnike in bančnike. Edino, kar se lahko spremeni je, da uvedejo dvojni devizni tečaj. Kicil-lof že nekaj časa namerava uvesti »turistični in finančni« dolar, ki naj bi se sukal na višini vzporednega tečaja. »Trgovski« pa naj bi ostal na sedanji višini. Prav na dan, ko pišemo ta članek, je uradni dolar dosegel 6 pesov (vzporedni pleše okoli 10 pesov).
Še ena, enaka sprememba ... Predsednica je zamenjala tudi šefa kabineta. To mesto, neke vrste funkcija prvega ministra, je doslej zasedal Abal Medina, predstavnik stare gverilske garde. Na njegovo mesto je bil imenovan Jorge Ca-pitanich, zmagoviti guverner province Chaco. Enako mesto pa je isti zasedal že, ko sta bila predsednika Ro-dnguez Saa in sedaj tako osovraženi in kritizirani Eduardo Duhalde, v najtežji dobi zadnje gospodarske velekrize. Capitanich je znal pravočasno presedlati in je danes eden najbolj navdušenih oboževalce gospe Cristine. Mož pripada tra-
dicionalnemu peronizmu, ima vpliven položaj v stranki in izredno tekoč dialog z peronističnimi guvernerji in župani. Dobre stike ima tudi izven stranke. Njegovo imenovanje pomeni, da bo nastopila doba dialoga? Je umik, spričo ofenzive guvernerjev in županov v okviru peronistične stranke? Na nek način je koncesija tradicionalnemu peronizmu, a resničnega dialoga ne smemo pričakovati. To bi pomenilo, da bi se kirchne-rizem (cristinizem) izneveril svoji naravi. Nekaj nemogočega. Capitanichevo imenovanje pa ima še drug odtenek v smeri »da se nič ne spremeni«. Večkrat se je o njem govorilo kot o »nasledniku« v primeru, da bi gospa ne mogla ponovno kandidirati. Povišanje na mesto šefa kabineta pomeni, da ga postavijo v središče pozornosti, s tem pa skušajo blokirati, tudi v okviru stranke, vsak poizkus, da bi Scioli končno dosegel tako zaželeno kandidaturo. Tudi v tem se torej ni nič spremenilo.
... in stare težave.
Večkrat smo že omenili, da je denarna politika eden žgočih argentinskih problemov. Ni čudno, da so zamenjali tudi vodstvo Centralne banke. Odšla je njegova predsednica Mercedes Marco del Pont (pred dnevi ji je ušlo, da je inflacija težak problem, ki ga bo treba rešiti); nadomestil jo je predsednik Narodne banke Juan Carlos Fabrega. Imamo tudi novega kmetijskega ministra. To pot so izbrali strokovnjaka: Carlos Casamiquela je vodil državni agrarni tehnični inštitutu INTA. Bodo zamenjali kmetijsko politiko? Težko verjetno. Edino, kar to vlado skrbi v zadevi kmetijstva je, kako pobrati več davkov na to dejavnost. Medtem pa kirchnerizem polemizira okoli fotografije, kjer sta glavna kandidata na zadnjih volitvah, zmagoviti Massa (in žena) ter poraženi Insaurralde (in prijateljica) v prijaznem pogovoru. To je tudi v naravi vlade: ni nasprotnikov, ampak samo sovražniki, s katerimi je vsako srečanje »izdajstvo«. Drug problem, ki ga moramo omeniti, je razmah uporabe in zlasti prekupčevanja mamil (nar-cotrafico). Cerkev je v posebnem pismu opozorila na grozne posledice tega pojava. Takoj za tem je rešitev problemu zahtevalo tudi vrhovno sodišče. Sodnike skrbi zlasti vprašanje severne meje, ki je deroča reka mamil iz sosednjih držav v Argentino. Vlada si po Pila-tovo umiva roke. Guverner Scioli pa je povabil škofe na razgovor in priznal težave. Ločitev duhov? Vsekakor, še bo zanimivo v Argentini.
MENDOZA
Gostovanje okteta Deseti brat
SAN JUSTO
I	V • | •	•	t	«v
Iz življenja zveze mater in zena
»Ljudska pesem je sestavni del naše kulture, vsebinsko oblikovano in glasbeno enakovredna stvaritvam umetne poezije in glasbe.« (Zmaga Kumer) Pesem Slovencem zbudi
in tehnologija prenavljata smer mendoške ekonomije. Porajajo se nova podjetja, vse vinogradništvo je usmerjeno v imenovan »enoturizem« (enos: vino).
V Tupungatu in Tunuyanu
navdušenje in veselje do petja, po drugi strani nam osveži poslanstvo in življenjsko vlogo, ki jo izvajamo v diaspori. Petje nas obogati, ker pesem vsebuje vrednote in njeno čustveno izražanje, ki je vsakomur razumljivo, je učinkovito sredstvo za širjenje slovenstva argentinskim prijateljem in našim novim rodovom. Obisk okteta Deseti brat iz Slovenije nam je pri tem poslanstvu veliko doprinesel. Gostoval je v Mendozi od 1. do 10 novembra 2013. Povod njihovega že tretjega obiska je bilo snidenje s prijatelji in rojaki ter sodelovanje na 25. obletnici Cantapueblo, Mednarodnem festivalu zborovskega petja v Mendozi. Oktet je bil posebno povabljen zaradi priznanega ugleda in njihovega kakovostnega petja. Poleg naših rojakov so na festivalu tudi peli naš Mendoški pevski zbor, dekliški zbor Ave iz San Peterbur-ga, Rusije, ter nad 100 pevskih skupin iz Mendoze, Argentine in južnoameriških držav. Koralna masa je zbrala nad 1500 pevcev. Res mogočen in pohvale vreden glasbeni dogodek.
Naši gosti so prve štiri dni posvetili Slovencem. V soboto 2. novembra so nam pripravili pester koncert. V Slovenskem domu je navdušenje raslo. Vsebina koncerta je vključila slovenske narodne, nabožne in nekatere pravoslavne obredne pesmi. Največji uspeh je oktet žel po pesmih Mojcej, Mlatiči in Žabe. Ta njihov prvi nastop je rojake navdušil in dosegel, da smo jih spremljali na petih koncertih festivala.
Kljub vseh obveznosti, kljub pevskim vajam in prekratkem počitku, so gostje našli priložnost za obisk pokrajine, ki se je v zadnjih letih spremenila v nove rodovitne vinograde in sadovnjake. Sodobna podjetnost
smo obiskali podjetje Salentein, okusili kakovostna vina in spoznali eno najnovejših ustanov. Odlično arhitekturo, sprejemni-ce, dvorane, razstavišče umetnin, restavracija, kleti in celo kapelico, zgrajeno v zahvalo Bogu in Pachamami, materi zemlji, za vsakoletne pridelke. V 18 m globoki kleti je Deseti brat veselo zapel. Številna skupina je začarano poslušala in potrdila doprinos slovenskih fantov.
Zasedba okteta v Mendozi je bila sledeča: 1. tenor Franjo Dolinar in Bojan Zelič, 2. tenor Milan Znidaršič in Marjan Korošec, bariton Metod Pečar in Rado Čuk ter bas Milan Ju-rejevčič in Marjan Ortar. Oktet v zadnjem času vodi ugledni profesor, Milivoj Šu-rbek.
V nedeljo je Deseti brat s svojim p e t j e m n ap ravi l praznično vzdušje pri dopoldanski sv. maši.
Sledil je oddih in zgoščen program argentinske folklore v Cabana Tulumaya v Rivadaviji. Spoznali so spretnosti gavčev in kreolskih konjev, okusili »so-paipipilla«, empanade, kosilo -asado, ob spremljavi folklornih plesov. Uspelo nam je prikazati bogato sintezo z željo, da ponesejo v Slovenijo nekaj argentinskih narodnih značilnosti.
Opoldan 4. novembra se je v novem kulturnem centru Le Parc vršila tiskovna konferenca. Javnosti in mendoški vladi je bil predstavljen obširen program 25. letnice Cantapuebla. Nav-
zoča je bila ministrica za kulturo. Povabljen je bil oktet Deseti brat, ki se je predstavil in zapel dve pesmi.
Naslednji dan je začel festival. V Teatro Independencia je naš Mendoški Pevski zbor pozdravil goste iz Slovenije. Deseti brat je za prvi uradni koncert pripravil vsebinsko posrečen program. Poslušalci so z dolgim ploskanjem odobrili njihov prvi nastop. Sledil je zbor Ave iz Rusije. Tako sta dva evropska zbora odprla številne nastope festivala.
Sledilo je pet koncertov: v cerkvi Carrodilla v Lujan de Cuyo, posvečeni Mariji, zave-tnici mendoških vinogradov; v Espacio cultural Le Parc v Guaymallenu. V soboto, 9. novembra, se je v Polideportivo Polimeni v Las Heras vršil zaključni koncert s 1500 navzočimi pevci. Spremljal jih je Ansambel Opus cuatro, ki je praznoval 45. obletnico plodo-vitega petja po vsem svetu. Vrhunski nastop je bila pesem, ki so jo naši rojaki peli s skupino Opus cuatro. Tako se je zaključil veličasten »megakoncert«. V nedeljo, 10. novembra, kot zaključek festivala izven Men-doze, je Deseti brat potoval v provinco San Juan. Nastopili so v Avditoriju Juan Victoria. Ta zadnji nastop mirno lahko ocenimo kot najbolj uspešnega vse turneje. Odobravanje, ploskanje, slikanje s Slovenci se je dolgo zavleklo. Iskreno čestita-
Zveza Slovenskih mater in zena je organizacija, ki povezuje vse matere, žene in vzgojiteljice, ki soglašajo s krščanskimi, slovenskimi, demokratičnimi vrednotami.
Odsek zveze iz San Justa deluje že od leta 1971. Od vsega začetka, so se žene rade zbirale in priskočile na pomoč vsem rojakom iz okraja, ki so bili v stiski in v potrebi.
Delo in srečanja nas še danes vedno bolj družijo in gradijo prijateljstva. Vsako leto se rade zbiramo k pletenju butaric ob velikonočnem času; čisti dobiček gre za vse potrebne rojake.
Skupaj z zveznim odborom mesečno podpremo pet družin, in dvakrat na leto tudi pripravljamo zaboje z živili.
Začele smo z zbiranjem nepo-kvarljive hrane. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu, pred sv. mašo, vsi prav iz srca prinašajo svoj dar, ki ga name farni Caritas iz San Justa.
Ob pestrem programu Našega doma smo vedno pripravljene sodelovati v kuhinji, za kosila, večerje ali pa pri skupnih zajtrkih. Skupina žena
vestno pripravlja krofe, da bi tako praznovali naše obletnice in mladinskih dneve. Že več let sodelujemo s pripravo večerje, katere dobiček pošljemo misijonarju Petru Opeka, ki nesebično deluje na Madagaskarju.
Rada bi se tu zahvalila vsem ženam, ki vedno priskočijo na pomoč, ko so naprošene za pripravo potic ob velikonočnem in božičnem času ter pripravo nudelcev in peciva.
Ob težkih preizkušnjah, ko nekdo potrebuje pomoč, ob kaki težki bolezni ali operaciji, spremljamo bolnika z verigo molitve rožnega venca, da bi v duhu združeni prosili Boga za olajšanje. Včasih je pa božja volja drugačna; takrat se pa zberemo ob krsti, položimo šopek ter molimo za pokoj njegove duše. Letos nas je zapustila dolgoletna članica in odbornica ga.
Pavla Zupanc To-maževič. Naj ji Bog stotero poplača.
Mnogo je še dela. A če vsaka na svojem mestu z veseljem in vztrajnostjo deluje v prid drugega in nesebično pomaga bližnjemu, bo tudi sebi pomagala in dosegla notranji mir in zadovoljstvo.
L.N.K.
FOLKLORNA SKUPINA MARIBOR
Obisk v Bariločah
mo!
Vsako leto pred zaključkom festivala vsi zbori potujejo v Puente del Inca, v Kordiljeri Los Andes, oddaljen 180 km od Mendoze. Na razgledni točki se vsi zbori slikajo z ozadjem Aconcague, najvišje gore v Južni Ameriki, 6.960 metrov.
Kot zaključek gostovanja okteta Deseti brat z veseljem sporočamo, da so naši rojaki, s svojim občutenim izvajanjem, prikazali visoko umetniško stopnjo petja. Njihovi koncerti so bili vsebinsko lepo zamišljeni. Priznanje njihove kakovosti je bilo splošno na vseh nastopjah, sad trdega dela in primernega vodstva. Občinstvo jih je spremljalo od začetka do konca. Dosegli so cenjeno priznanje in potrdili slovensko pevsko tradicijo zborovskega petja. Stalno je prevladoval čut slovenskega veselega duha in narodni kompromis. Takega pričevanja smo se veselili in se danes navdušeni zahvaljujemo oktetu Deseti brat.
Božidar Bajuk
V	petek 8. novembra je folklorna skupina Maribor odpotovala v Bari-loče, kjer se je udeležila XXXIV srečanja evropsko-argentinskih folklornih skupin.
V	soboto 9. smo nastopili s plesi z Gorenjske in Sel na Koroškem; medtem ko smo v nedeljo 10. pokazali štajerske plese. Srečanje je bilo v Dina Huapi, v danskem klubu (15 km izven Bariloč). Srečanja se je udeležilo ogromno publike. Računajo nad 4000 ljudi, ki so bili navdušeni nad našimi nastopi in nas vabili, naj še pridemo. Bile so stojnice raznih evropskih držav in tudi Sloveni-
ja jo je imela, saj so bili navzoči tudi bariloški Slovenci. Na svojem »štan-tu« so ponujali okusno tipično hrano in pijačo.
Imeli smo se zelo lepo. Prosti čas smo izkoristili za kratke izlete. V nedeljo dopoldan smo bili pri slovenski sveti masi v mestu, spoznali smo pa tudi nove, prijazne ljudi. Vrnili smo se srečni in ponosni, da smo lahko predstavljali Slovenijo v Bariločah.
Zahvalimo se vsem ki so nam pomagali in bili tako gostoljubni.
Folklorna skupina Maribor
Skoraj nepoznani Anton Grčman
S Trudom v Argentino
(Nadaljevanje)
Naj na kratko predstavim nekaj njegovih postaj in službenih postojank, tako kot to stoji v cor-dobskem nadškofijskem arhivu:
Podatki duhovnika Antona Grčmana. Rojen 2501-1914 v Leskovcu, naturaliziran Argentinec, sin Antona Grčmana in Terezije Grčman. Tonzuro prejel leta 37, nižje redove l. 38 in 39, diakonat 1940, posvečen v mašnika 21 dec. 1940. Nova maša v Višnji gori 27 dec. 1940.
Bil je kaplan v zavodu San Sebastian (San Este-ban) l. 1950; nato kaplan pomočnik (vicario coo-perador) v Villa Cura Brochero. Kurat v bolnišnici Transito Caceres de Allende. Župnik v župniji Pre-sv. Trojice (Cba); kurat sester Adoratrices (Asco-chinga),
Župnijski namestnik v kapeli Presv. Srca Jezusovega v župniji Jesus Maria. Oktobra 92 se preseli v Dom za duhovnike (zavetišče). Umrje 3-11-94. Pokopan je v Los Molinos.
(Arhiv Nadškof. v Cordobi. Podpisal Daniel
Marec 1945 - Duhovnik Anton Grčman pokopava Alojza Zalarja (foto Nova Zaveza)
Rios. Prevod skoraj dobeseden)
Dokument ne omeni njegovih službenih mest v Sloveniji. Po posvetitvi se je oglasil pri škofu Ro-žmanu, da bi dobil dekret, to je odlok za službeno mesto. Ni bilo dekreta zanj, škof mu je namenil študije za doktorat. Vendar se je Grčman temu odpovedal. Tako je bil nastavljen za kaplana v Rovtah.
V	Zavezi št. 84 so objavljene fotografije: njegove nove maše, nato v Rovtah l. 43 ob sprejemu deklet v Marijino družbo; leta 44 je že v Doljnem Logatcu, slikan z otroci pri prvem sv. Obhajilu. Od marca 45 je slika ko g. Grčman pokopava padlega domobranca.
Maja 45 se je zadnji moment sam prebil, s kolesom, do Rovt in odtod z domobranci odšel v begunstvo, najprej na Koroško, nato v Italijo - in leta 1947 v Argentino.
V	Buenos Airesu je bil nastavljen, po posredovanju g. Hladnika, v župniji Santa Amelia. Po osmih mesecih delovanja in učenja jezika mu je župnik dovolil prvo pridigo. Seveda jo je imel spisano, a jo je povedal na pamet - zelo dobro.
Kmalu je spoznal, da velemesto ni zanj. Za Cordobo se je odločil potem, ko ga je sobrat povabil na počitnice v gorati del te province, v Villa Cura Brochero. Tako ga po treh letih pastirovanja v pristanišču BA najdemo v Doloresu, v sirotišnici za deklice, San Sebastian. Tisti, ki obiskujemo Hanželičev dom kraj dobro poznamo, saj smo sosedje.
Iz te postojanke - kot kaplan v sirotišnici - je dr. Hanželič zamislil in izvedel načrt počitniškega doma za novodošle Slovence. Zdaj veliko poslopje sirotišnice žal razpada.
Naslednja služba je bila, kot že povedano, v Cura Bročero (kot piše Zaveza) - in čez nekaj let v bolnišnici za jetične Transito Caceres del Allende, v glavnem mestu province. 25 let, do upokojitve, je tu vzorno opravljal svojo duhovniško službo. Poleg tega pa poučeval, v isti ustanovi, radiotehni-ko. Pripoveduje, kako da je bilo vodstvo, zdravniki, praktikanti, vse zelo liberalno in antiklerikalno nastrojeno, a z vestnim delom si je znal pridobiti splošno spoštovanje. Mnogim pacientom - po ozdravitvi - je pomagal do kruha prav kot učitelj ra-diotehnike.
Pripoveduje tudi, kako se je pravilno distanci-
ral ob menjavah na političnem odru, ko je na pr. padel predsednik Peron. (Bil je namreč državni uslužbenec.)
Svojo službo v bolnici je končal maja 1978. Za pet mesecev je šel v Nemčijo, preko sester je dobil to zvezo, tudi svojo nemščino je obnovil z eno od njih, a ni šel kot turist.
Hotel je obiskati svojega brata. Ker ni dobil vize za Jugoslavijo so se srečali v Briksnu, na južnem Tirolskem, brat z ženo Rezo in on, kot jih vidimo na sliki objavljeni v Sv. Slov (št. 40, str. 4). V Nemčiji je takoj dobil ponudbe, da nadomesti duhovnike, ki so odhajali na počitnice. V teh mesecih, pravi, je potrojil prihranke, ki jih je bil namenil za to potovanje, kar mu je zelo prav prišlo na njegovi naslednji postojanki.
Zadnji dve leti v bolnišnici je istočasno kaplanoval na podružnici Žalostne Matere Božje. Tu je svetoval in vodil prezidavo cerkve; svetoval je tudi nunam kje naj zidajo šolo; od tod je epizoda, kako jim je kosil travo - s koso - in sekal drva. Vse to pripoveduje s ponosom (skoraj kot da bi se bahal), a treba je priznati, da je res imel nek poseben čut za praktične zadeve - in da je pavilo-ma dobro zadel z nasveti, kot sam pripoveduje. Tudi v primeru advo-kata-urarja, ki je skromno začel, po njegovem nasvetu vztrajal in - postal milijonar.
Ko se je vrnil iz Nemčije mu je kardinal zaupal župnijo sv. Trojice, ki pa je bila, kot sam pravi, v razvalinah. 65 let mu je bilo, a izzivu domobranca se je odzval z vsem srcem. Treba je bilo prezidati svetišče in prepričati verno občestvo da ga sprejme in potrdi, saj je le-to imelo bolj žalostne izkušnje s pastirji.
Naj ga citiram (Zaveza 86, str. 107):
Za vse sem sam: kuhanje, pometanje, pomivanje, pranje perila, to je župnikovo delo v misijonskem mestu Cordoba. In poleg tega še popolnoma prenoviti cerkev. Samo gole stene in strop so ostali ... Po vsakem dežju luže v cerkvi in klopi vse mokre ...
Malo naprej, v naslednjem pismu: Skof mi reče:Ti se posveti samo duhovnemu delu ...
Materialno delo prepusti vernikom. Jaz pa sem delal ravno nasprotno ... Sem bil popolnoma zbit vsak večer.
Pa še tale anekdota: Pometam pločnik in me ustavi mož. Gospod, rad bi vam nekaj povedal, česar morda vi ne veste. Vsi občudujemo vaše zgradbe ... Ali vse to je malo v primeri s tem, kar ste naredili vi duhovno za to župnijo. Smo že skoraj zgubili zaupanje v duhovnika. Vi ste nas duhovno pre-rodili s svojim požrtvovalnim delom in zgledom.
Znova sem bil potrjen v resnici, da je požrtvovalni zgled v službi faranov najvažnejši.
Po dveh letih slikanja - na fari je organiziral tečaj za likovno umetnost - in devetih letih župnije je prosil nadškofa za lažje mesto. Premeščen je bil v Ascochingo. Tam je imel več časa in je naslikal ca. 200 slik. Tudi razstavil jih je in nekaj prodal, ter vse namenil za župnijo sv. Trojice. Naj tu citiram oceno njegovih slik, ki jo je dal univerzitetni prof. te stroke Egidio Cerrito: Umetnik samouk na zelo dobri višini impresionizma. Zna zelo dobro uporabljati akvarel. Zaradi njegove nadarjenosti njegove slike zaslužijo, da so izpostavljene v umetniškem salonu. (op.cit. str. 115).
V	zvezi s tem sem predlagal na občnem zboru ZS, da bi vsaj ena njegova slika morala najti mesto v Slovenski hiši, da bi bil tako simbolno prisoten v naši skupnosti. Seveda, treba jo bo poiskati in odkupiti.
V	Letopisu Cerkve na Slovenskem leto 2000 se navaja kot kraj smrti in pokopa Ascochingo, a to ne drži. Zavetišče za duhovnike se nahaja, kot mi poročajo iz nadškofije, v Los Molinos. Tam je tudi duhovniško pokopališče - in tam je pokopan g. Anton Grčman. O teh zadnjih dveh letih svojega življenja tudi sam poroča v pismu od junija 1994. Večina pisem je iz te dobe.
Vinko Rode
Tudi letos je potovalna agencija Trud, ki deluje v okviru katoliškega tednika Družina, organizirala obisk
Balantičevo šolo v Našem domu v San Justu, popoldan istega dne so si ogledali Slovensko hišo v Buenos
Argentine. Ponudba je bila kar uspešna, saj skupino, ki se trenutno nahaja v naši deželi, sestavlja 22 oseb. Vodi jih naš argentinski rojak Tone Rode.
Razumljivo je, da se poleg argentinskih turistično privlačnih točk, zanimajo tudi za delovanje naše skupnosti. Tako so že preteklo soboto 16. t.m. zjutraj obiskali
Airesu. V nedeljo 17. pa so v celoti preživeli 58. Slovenski dan in 52. obletnico Slomškovega doma. Bilo je dovolj priložnosti za pogovor, izmenjavo mnenj in podatkov o našem življenju.
Obiskovalcem, ki so potovali skupaj s škofom dr. Petrom Štum-pfom, želimo uspešen obisk in čim boljše počutje v Argentini.
SLOVENCI PO SVETU
Tudi na Kitajskem
Povsod, kjer živijo rojaki, se radi srečujejo, pogovarjajo, pojejo, in seveda kaj tipičnega pojedo. Iz Shanghaia je uredništvu prijateljica Urška Kupec, ki je tudi članica Sveta RS za Slovence po svetu, poslala vest (in fotografijo), s sledečim besedilom:
»Mi smo v soboto imeli slovenski piknik in ti v priponki pošiljam eno »gasilsko«. Povezali smo se že s Furlanskimi zamejci. Skupaj smo preživeli en lep dan, jedli čevapčiče, pa ajvar, slovenski kruh in še in še ... pa seveda pili borovničke.«
Zastave seveda ni smelo manjkati. Lepo jih je videti. In med njimi kar nekaj kitajskih obrazov ...
Kako preprosto je biti turist
Obiskovalci Ljubljane in osrednje Slovenije bodo odslej lahko na preprostejši in prijaznejši način raziskovali znamenitosti, kulinarično ponudbo in zabavo, ki jih ponuja regija.
Na voljo je namreč brezplačna aplikacija za pametne telefone za operacijska sistema Ios in Android, imenovana Visit Ljubljana and more. Zagotavlja preprost način navigacije med želenimi lokacijami in ogled točk na zemljevidu ter uporabnika usmerja po ulicah do izbrane točke.
Aplikacija ponuja praktične informacije o turističnih informacijskih centrih, o turistični kartici in ugodnostih, ki jih omogoča, o ogledih mesta in izletih, brezplačnem brez-
žičnem omrežju WiFree Ljubljana, prometu, poštah, pomembnih telefonskih številkah.
Za sprehod mimo največjih znamenitosti v središču Ljubljane je brezplačno na voljo tudi glasovni vodič, ki pokriva 14 zanimivih točk, na spletni strani www.visitljubljana. com pa si lahko obiskovalci izdelajo tudi lasten načrt obiska in ga nato preprosto sinhronizirajo z mobilno aplikacijo.
Mobilna aplikacija, ki je na voljo v angleščini, nemščini, španščini in severnosamijskem jeziku, deluje skoraj v celoti brez povezave, kar omogoča, da jo obiskovalci Ljubljane in regije ter tudi domači uporabniki, lahko uporabljajo brezplačno.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
12. mladinski dan v Buenos Airesu. Po lepo uspeli mladinski akademiji je mladina na Pristavi priredila že 12. mladinski dan. ... Pričel se je s sv. mašo, ki jo je daroval duhovni vodja obeh organizacij, dr. Alojzij Starc. ... Z dekliškimi prostimi vajami se je pričel nastop. 36 članic Dekliških krožkov iz vseh krajev Vel. Buenos Airesa je odlično izvajalo zahtevno vajo, ki jo je sestavila ga. Marijana Kralj; za izvajanje samo ima veliko zaslug ga. Marijana Marnova. ...
Veliko zanimanje je seveda vzbudilo pri občinstvu zaključno tekmovanje v odbojki. ... Moštvo iz Moro-na (Vivod B. in T., Kralj T., Poglajen A., Selan T. in A., Troha A. in Babnik J.) je premagalo moštvo iz Lanusa (Goljevšček M., Berčič S., Zupančič, Sušnik F., Kalan N. in Haller K.) ...
Sledil je tek na dolgi progi, kjer je lanski zmagovalec Petkovšek (San Martin) za kaka dva metra prednosti zmagal pred Mizeritom (Moron).
Odbojkarsko moštvo iz Morona je prejelo lep pokal za osvojeno prvo mesto; dva pokala so odnesli fantje iz San Martina - za prvo mesto v namiznem tenisu in v teku na dolgo progo. Odsek iz Lanusa si je osvojil pokal za šah. Lastnika še nima pokal za nogomet, ker prvenstvo še ni zaključeno ...
Dva kulturna večera SKA. Dne 26. X. je bil kulturni večer historičnega odseka posvečen beatifika-cijskim problemom v zadevah Barage, Slomška in Vošnjaka. Predavatelj g. prof. dr. Žakelj je navedel stanje vseh treh postopkov. ...
Teden dni kasneje je predaval g. France Papež o Stari in novi umetnosti. ...
San Martin. Odbor slovenskega doma v San Martinu sporoča, da je v nedeljo, 27. oktobra t. l. umrl zvesti in delovni član Doma, g. Anton Potočar. Odborniki doma so takoj potem, ko so zvedeli za žalostno novico, odhiteli na pokojnikov dom, da ga pokropijo in položijo na krsto šopek rož, povezan s slovenskim trakom. ...
Miramar. Misijonska prireditev. V nedeljo, 13. oktobra nas je obiskal g. Lado Lenček CM iz Buenos Airesa. Na misijonski prireditvi je govoril o delovanju slov. misijonarjev po svetu, zlasti zdravnika kirurga dr. Janeža na Formozi. ...
(Svobodna Slovenija, 7. novembra 1963 - št. 45)
RESUMEN DE ESTA EDICION
POSLEDICE ORKANSKEGA VETRA
Domačini, krovci in delavci komunalnih ter elektrodi-stribucijskih podjetij so odpravljali posledice orkanskega vetra, ki je v ponedeljek, 11. novembra, prizadel Slovenijo. Na Gorenjskem je veter poškodoval več kot 700 objektov, največ na območju Žirovnice in Preddvora. Na severnem Primorskem je bilo zaradi močne burje poškodovanih okrog 120 objektov, najhuje je bilo na območju občin Kobarid in Tolmin.
Močan veter je na elektrodistribucijskem omrežju povzročil za okrog 150.000 evrov škode. V najbolj prizadetih občinah Preddvor in Žirovnica pa škodo ocenjujejo na skupaj preko 1,4 milijona evrov. Milijon evrov naj bi presegla škoda v občini Preddvor, 400.000 evrov pa v občini Žirovnica.
KORUPCIJA SE RAZRAŠČA
Policisti so do konca oktobra ovadili 26 ljudi, osumljenih 483 kaznivih dejanj, ki naj bi med drugim prodajali vozniške izpite, so razkrili na časnikarski konferenci policije. Preiskava, ki je zelo obsežna, saj so pregledali nekaj tisoč spornih zadev, še poteka, zato število ovadenih še ni dokončno, so dodali na policiji.
SPOMENIK PROMETNIM ŽRTVAM
Slovesnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga zaznamujejo v nedeljo, 18. novembra, so se začele z odkritjem spomenika na ljubljanskih novih Žalah. Če prometne nesreče delijo tiste, ki jim je življenje odvzeto, in tiste, ki ga vzamejo, pa spomenik ponuja povezovanje in dialog, je poudaril predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba.
PO SVETU
ČILE: PREDSEDNIŠKI STOLČEK
Michele Bachelet je zmagovalka prvega kroga nedeljskih predsedniških volitev v Čilu. Predsedniški položaj je opravljala že med letoma 2006 in 2010 in tako se ji obeta že drugi mandat na čelu države. Nekdanja čilska predsednica je v prvem krogu zbrala 47 odstotkov glasov, za zmago bi morala polovico. Ena njenih resnejših tekmovalk - predstavnica konservativcev Evelyn Matthei je zbrala 25 odstotkov. Ta je bila doslej ministrica za delo, prej pa poslanka skrajno konservativne Neodvisne demokratične unije. 62-letna Michele Bachelet je pred volitvami napovedovala, da se bo zavzela za reforme za zmanjšanje velike razlike med revnimi in bogatimi v državi. Legalizirati želi splav ter dvigniti davke za podjetja, s čimer bi zagotovili brezplačen študij. Podpira jo zavezništvo socialistov, krščanskih demokratov in komunistov. Drugi krog predsedniških volitev bo 15. decembra.
PONOVNO VOLILI
Volitve - in sicer ponovljene - so potekale na treh voliščih v Kosovski Mitrovici, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo. Udeležilo se jih je skoraj 23 odstotkov upravičencev. Potekale so pod strogimi varnostnimi pogoji, saj je na prvih volitvah prišlo do nasilja. Takrat so na ta volišča vdrli srbski skrajneži, ki so pozivali k bojkotu volitev in uničevali volilni material. Tokrat pa je po poročanju srbskih medijev dogajanje potekalo mirno.
EU ŽELI KREPITI VEZO Z UKRAJINO?
Zunanji ministri Evropske unije v Bruslju razpravljajo o podpisu sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. A odločitve predvidoma še ne bodo sprejeli, saj Kijev še ni izpolnil pogojev. Čas se sicer izteka, saj je vrh vzhodnega partnerstva, na katerem naj bi podpisali sporazum, vse bliže. Podpis sporazuma z Ukrajino je za Evropsko unijo strateško pomemben, saj bi veliko vzhodno sosedo, nekdanjo sovjetsko republiko, približal Evropi in oddaljil od Rusije. A Kijev še ni izpolnil pogojev. Najpomembnejši je oprijemljiv napredek pri reševanju problema selektivnega sodstva, pri čemer je ključen primer zaprte nekdanje premierke in vodje opozicije Julije Timošenko. Kaj točno evropska stran pričakuje od oblasti v Kijevu, ni jasno.
HOLLANDE NA OBISK
Francoski predsednik Hollande je ob prvem uradnem obisku na palestinskih ozemljih zahteval popolno ustavitev judovskega naseljevanja na ozemlju, ki ga Palestinci zahtevajo za svojo prihodnjo državo. Na skupni novinarski konferenci s palestinskim predsednikom Abasom je ocenil, da je gradnja problematična za mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci. Ta več kot tri mesece ne kažejo kakega napredka.
NAPOVEDUJEJO NAJTOPLEJŠE LETO
Svetovna meteorološka organizacija pričakuje, da
bo letošnje leto eno najbolj vročih do zdaj. V vmesnem poročilu o podnebju je tudi opozorila, da se je morska gladina povzpela do rekordne višine, zato so ekstremni vremenski pojavi, kot je bil nedavno tajfun Haijan, toliko bolj nevarni za prebivalce nizkih obalnih predelov. Višina morske gladine po vsem svetu je marca dosegla nov rekord, potem ko se je od leta 1990 povečevala v povprečju za 3,2 milimetra na leto. Glede na vmesno letno poročilo svetovne meteorološke organizacije bo letošnje leto najverjetneje končalo med desetimi najtoplejšimi od začetka beleženja meritev leta 1850. Prvih devet mesecev namreč predstavlja sedmo najtoplejše obdobje od takrat.
SMETARJI V MADRIDU DO DOGOVORA
Madridski smetarji so z delodajalci dosegli dogovor, s katerim bodo zaključili 11-dnevno stavko. Dogovor predvideva, da delodajalci ne bodo odpuščali ali zniževali plač. Pred stavko so vodstva podjetij napovedala, da bodo odpustila več kot 1000 delavcev ostalim pa znižala plače za 40 odstotkov. Temu so zaposleni nasprotovali s stavko, v času katere so se na ulicah Madrida nakopičile ogromne gmote smeti.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidents: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Žnidar, Božidar Bajuk, Nežka Lovšin Kržišnik, Marijana Pirc Ahlin, Vinko Rode in Jožica Kacin. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
NOS VISITA EL PASTOR
Se encuentra en visita pastoral entre los eslovenos en la Argentina el obispo Dr. Peter Štumpf. Pastor de la diocesis de Murska Sobota, es el encargado de la pastoral para los inmigrantes de la Conferencia Episcopal Eslovena. El Dr. Štumpf, que el domingo pasado estuvo en el Dfa Esloveno, tiene una nutrida agenda de actividades que in-cluye la visita a la comunidad eslovena en Bariloche. El domingo 24 de noviembre, como acto central de su visita, conferira el sacramento de la confirmacion a jovenes de la colectividad. (Pag. 1)
INVITADOS DE LUJO
La cancion enriquece la cultura; contiene valores y expresa emociones comprensibles para todos. Es un medio eficaz de difusion y union con los amigos argentinos y las nuevas generaciones. Palabras mas o menos, asf abre el cronista su relato sobre la visita del octeto esloveno Deseti brat, a una nueva edicion del festival Cantapueblo en Mendoza. El octeto, que visito por tercera vez tierras mendocinas dedico un tiempo (estuvieron del 1° al 10 de noviembre) a los eslovenos de dicha provincia con conci-ertos y en su primera actuacion recibieron al grupo con folclore argentino. Luego, participaron del festival junto con el Coro Esloveno de Mendoza, el coro femenino Ave de San Petersburgo (Rusia) y mas de 100 coros de la Argentina y pafses de America del Sur. El ultimo dfa de la gira Deseti brat canto en la provincia de San Juan. Los conciertos del octeto fueron ricos en cuanto al contenido. El reconocimiento a su calidad vocal fue general en todos sus conciertos y mostro el trabajo de los integrantes, con-firmando una vez mas, la tradicion eslovena en el canto coral. (Pag. 3)
AMISTAD, AYUDA Y SOLIDARIDAD
La Liga de madres de familia (ZSMŽ, sus siglas en esloveno) que se reune en el centro esloveno de San Justo, nos relata algunas de sus labores que se remontan al ano 1971 cuando las esposas se reurnan para ayudar a los conciudadanos de los alrededores. Aun hoy, los encuen-tros y las reuniones afianzan el vmculo de amistad entre las mujeres que participan de ZSMŽ San Justo. Ayudan, junto con la sede central de ZSMŽ, a cinco familias. Si-empre estan dispuestas a colaborar en la cocina para los almuerzos y cenas. Preparan los 'krofi' (donas) para las fe-stividades del Centro, como los 'nudeljni' (fideos) para la sopa, o la 'potica' (arrollado de nuez) y otras delicias dul-ces. Pero no solo de comida se trata. Tambien ayudan a enfermos y personas que se recuperan de una operacion, sobretodo con el rezo del rosario. (Pag. 3)
MARIBOR EN BARILOCHE
El grupo folclorico Maribor de Carapachay, participo del XXXlV Fiesta de las Colectividades Europeo - Argentinas que se realiza en el club Danes, a 15 km. de Bariloche. El pasado sabado 9 de noviembre se presentaron con bailes de la region de Gorenjska, Koroška y Štajerska. En la edicion tambien hubo venta de comida y bebida de los diversos paises que participaron - los eslovenos de Bariloche se hicieron presentes con su stand. El publico disfruto mucho de los bailes y los invitaron a regresar. (Pag. 3)
ANTON GRČMAN
En este numero continuamos conociendo la vida del sacerdote Anton Grčman quien al llegar a la Argentina, por medio del sacerdote Hladnik, se establecio en la parroquia Santa Amelia en Buenos Aires. Despues de 8 meses de trabajo y estudio del idioma, recibio el permiso para su primera homilia en castellano. Tres anos mas tarde ya estaba en Cordoba, donde continuo su trabajo pastoral en varias parroquias de dicha provincia. Acepto el reto de reconstruir la parroquia Santa Trinidad y convocar nueva-mente a los fieles. Una anecdota relata como le agrade-cen por revitalizar la confianza con el ejemplo y el trabajo desinteresado. Grčman incluso organizo un taller de arte. El padre Anton fallecio el 03/11/1994 en el hogar para sa-cerdotes en Los Molinos, Cordoba. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka
do vključ-
r	no sobote
sabor ropeo
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Marfa Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Ni boljših balinarjev kot so naši
Na svetovnem prvenstvu v balinanju v Bahiji Blanci so Slovenci kar petkrat nastopili v finalu in tako kot v Fel-trah dve leti nazaj osvojili tri naslove svetovnih prvakov. S šestimi osvojenimi odličji, prav v vseh disciplinah, pa je Slovenija najuspešnejša udeleženka.
Zlata odličja so osvojili Aleš Borčnik v hitrostnem zbi-janju, Jure Kozjek (foto) v igri bližanja (ubranil je naslov svetovnega prvaka, kar verjetno ni uspelo še nikomur v zadnjih dvajsetih letih) in Dejan Tonejc z igro v krog.
Srebrni medalji sta osvojila Davor Janžič in Jure Kozjek v igri dvojic, Davor Janžič pa še v natančnem zbijanju.
Za šesto medaljo, bronasto, je poskrbela slovenska štafeta, ki sta jo sestavljala Aleš Borčnik in Anže Petrič.
SLOVENCI IN SPORT
Jure Kozjek
OBVESTILA
ČETRTEK, 21. novembra:
Srečanje birmancev, njihovih staršev in botrov s škofom ob 19. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 22. novembra:
Medorganizacijski svet, ob 20. uri na Slovenski Pristavi.
Sobota, 23. novembra:
IV Evropski večer, ob 19,30 uri v Carapachaju.
Birma v Slovenski vasi v Lanusu.
NEDELJA, 24. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja in BIRMA, ob 17. uri v ukrajinski stolnici (Ramon Falcön 3960 CABA).
PETEK, 29. novembra:
odprtje skupinske razstave skulptur, fotografij in umetniških predmetov ob 19,30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 30. novem -bra:
Razstava SKA bo odprta od 17. do 21. ure, v Slo-
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
valutni tečaj v slovenji
19. novembra 2013
1 EVRO 1 EVRO 1 EVRO
1,35 US dolar 1,41 KAD dolar 8,25 ARG peso
NAS DOM	SAN JUSTO
VABI NA SREČANJE
z zgodovinarko dr. Tamaro Griesser Pečar, z novinarjem Jožetom Možina, z zgodovinarjem mag. Renatom Podberšičem in z novinarjem Tinom Mamičem.
V nedeljo, 1. decembra 2013, ob 10. uri
Vsi lepo vabljeni!
SVETOVNA - TRETJIČ ZAPORED
V Kranju, kjer je padel zastor na letošnjo sezono svetovnega pokala v športnem plezanju, se je vendarle slišala slovenska državna himna Zdravljica. To so zavrteli v čast Mine Markovič (foto), ki je že tretjič zapored postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v kombinaciji.
Markovičeva je sicer svetovni pokal
venski hiši.
NEDELJA, 1. decembra:
Srečanje z zgodovinarji in novinarjem, ob 10.
uri v Našem domu San Justo.
SOBOTA, 7. decembra:
XXIV. Veselica narodnih plesov, ob 20. uri na Slovenski Pristavi.
NEDELJA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
Nedelja, 15. decembra:
Zlata maša dr. Jureta Rodeta v cerkvi Marije Pomagaj ob 10. uri.
NEDELJA, 15. decembra:
Koncert vokalne skupine Mučačas, ob 19. uri
v Colegio Maximo San Miguel.
NEDELJA, 22. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
Božični koncert v San Martinu, ob 19. uri v zavodu Srca Jezusovega.
Mina Markovič
v težavnosti končala na drugem mestu. Zmagala je Japonka Momoka Oda, druga je bila njena rojakinja Akijo Noguči, odločitev o tekmovalki, ki je osvojila tretje mesto pa je padla s sodniško odločitvijo šele po tekmi. Tretje mesto je tako vendarle
pripadlo Markovičevi.
TJNA MAZE NA TRETJI STOPNIČKI
Črnjanka Tina Maze je bila tretja na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Leviju na Finskem. Prepričljivo je zmagala Američanka Mikaela Shiffrin (1:55,07), druga je bila Nemka Maria Höfl Riesch, Mazejeva pa je prve zmagovalne stopničke v Leviju osvojila z zaostankom 1,61 sekunde.
LEON ŠTUKELJ NA GOOGLU
Spletni brskalnik Google se je 12. novembra na svojevrsten način poklonil legendi slovenskega športa, olimpioniku Leonu Štuklju. Ob 115-letnici njegovega rojstva so namreč v njegovo čast na slovenski strani google.si objavili logotip s silhueto telovadca na krogih.
OD INTERJA K CITYJU?
Slovenski reprezentant Samir Handanović se je spet znašel v središču pozornosti nogometne javnosti. Kot poročajo iz Anglije, se je zanj ogrel Manchester City oziroma njegov trener Manuel Pellegrini. Za vratarja milanskega Interja naj bi iz Manchestra že poslali ponudbo v višini 20 milijonov funtov.
Vojaki v Afganistanu
Pri izvajanju usposabljanja pripadnikov afganistanske vojske je včeraj popoldne na območju delovanja slovenskega kontigenta v operaciji ISAF prišlo do strelskega incidenta, v katerega je bila udeležena tudi skupina šestih pripadnikov Slovenske vojske. Na napad so odgovorili z ognjem, pri čemer ni bil nihče poškodovan in so se po incidentu varno vrnili v bazo, so zapisali na spletni strani ministrstva za obrambo.
O incidentu je bil takoj obveščen minister za obrambo Roman Jakič, ki je o dogodku obvestil predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja in predsednico Vlade Republike Slovenije Alenko Bratušek. Vsi pripadniki slovenskega kontingenta v Afganistanu se počutijo dobro, so še zapisali na ministrstvu za obrambo.
»To je bil eden večjih incidentov, kjer je šlo za neposredni napad na pripadnike
Slovenske vojske ... Veseli me, da ni bil nihče poškodovan in da so se naši fantje po incidentu varno vrnili v bazo,« je incident v Bruslju komentiral obrambni minister Roman Jakič.
Pojasnil je, da je bilo v bojni skupini, ki je bila udeležena v strelskem incidentu, skupaj od deset do petnajst pripadnikov mednarodne operacije ISAF, med njimi torej tudi šest slovenskih vojakov.
Napadalci so na pripadnike operacije ISAF po Jakičevih besedah streljali z avtomatskim orožjem in težkim mitraljezom, na kar so ti odgovorili z osebno oborožitvijo ob pomoči dveh letal F16. »Odzvali so se v skladu s pravili Slovenske vojske in ISAFA,« je poudaril minister in dodal, da v obračunu ni bilo poškodovanih, ne na strani pripadnikov Slovenske vojske in zaveznikov ne na strani napadalcev. Prav tako ni bilo kolateralne škode v smislu, da bi nastradali neuniformirani pripadniki.
Slovenska kulturna akcija vas
prisrčno vabi na odprtje skupinske razstave skulptur, fotografij in umetniških predmetov, ki bo v petek, 29. novembra ob 19,30. uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Razstava bo tudi odprta v soboto 30. novembra od 17. do 21. ure.