60100200 PRIl..w/kSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini ~ „ Abb- postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 156 (10.068) TRST, torek, 4. julija 1978 DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra m3 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« y vcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V MONTECITORW_ JE ZBOR VELIKIH_ VOLIVCEV_ ŽE SEDMIČ^ GLASOVAL V PRAZNO KD zavrača enotno Pertinijevo kandidaturo Morda danes srečanje strank ustavnega loka Ferlini je izjavil, da noče biti kandidat mmo enega dela demokratov - Pozivi republikancev naleteli na gluha ušesa demokristjanov - Sumljivi stiki z DN RIM — Veliki volivci so sc tudi sedmič zaman zvrstili pred srebrno ?!;0, 'z katere bi prej ali slej moralo skočiti ime novega italijanskega '“■zavitega poglavarja. Morda je v prvih jutranjih urah kazalo, da se je končno zjasnilo, 0 Je socialistični tajnik Craxi sporočil, da PSI uradno kandidira zna-?e antifašista Sandra Pertinija za predsedstvo republike. O njem se govorilo, da uživa močne simpa-‘■Je tudi med demokristjani, širile *® se celo govorice, da ga zavira ®dino tajnik PSI, medtem ko naj bi in KPI že zdavnaj bili soglasni j® tej kandidaturi. Izkazalo se je, ®i tako. . Za Pertinija so se nemudoma od-, “i komunisti, socialisti demopro-tetarei, PdUP, neodvisna levica in c®‘° socialdemokrati. Skoraj večina glasov v parlamentu, vsekakor zdru-,.na vsa levica. Vsi so pričakova-,■ kaj bodo povedali republikanci V1 kaj demokristjani. Prvi so nekaj ;?s® zagoteno molčali, demokristja-2' Pa so že kuhali svoj sklep: Ne! ertinija nočejo, češ da je prestar in poleg tega izraz »levičarskega frontizma*. Izgovori so očitno iz trte izviti, toda kažejo na določeno zaostritev v odnosih, ker KD tako hoče in računa. Medtem se je oglasil tudi sam Pertini, ki je v jutranjih urah, še pred napovedanim glasovanjem v parlamentu, objavil sledečo izjavo: »Zahvaljujem se parlamentarnima skupinama in deželnim odposlancem PSI, ki so pozvali druge politične sile, naj podprejo mojo kandidaturo. Zdi se mi vsekakor potrebno, ponoviti, da mora kandidatura iz socialističnega območja v splošno korist države biti izraz celotnega ustavnega loka, ki predstavlja na- rodno enotnost. V tem duhu sem naslovil pismo moji stranki in socialističnima parlamentarnima skupinama*. Pertinijevo izjavo je mogoče zelo jasno tolmačiti. Predvsem noče, da bi bil kandidat enega samega dela demokratičnih sil, pač pa poudarja smisel «narodne enotnosti*, ki jo predstavlja predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije Sklicevanje na ustavni lok ni nekaj naključnega, saj s tem izpodbija tudi misel, da bi lahko predsednik republike bil zgolj varuh trenutne vladne večine. Končno pa Pertini s svojo izjavo postavlja vse demokratične sile pred neizbežno izbiro, saj daje razumeti, da se je pripravljen tudi umakniti, če bi to narekoval sporazum vseh demokratičnih sil ob enotnem kandidatu iz »socialističnega območja*. Kako so leagirale stranke na Pertinijevo dostojanstveno izjavo? So- S svojimi manevri KD skuša vsiliti lastnega kandidata — Vse je kazalo, da bo vče-*ajšnji dan odločilen, potem ko so *?cialisti, s privoljenjem vseh lesarskih strank, uradno predlaga-11 kandidaturo bivšega predsednika Poslanske zbornice Pertinija, toda °o _ demokristjanskem vetu se je Ptožnost sporazuma in takojšnje hvolitve novega državnega poglavarja razblinila. In vprašanje je. se bo obzorje zjasnilo danes Po skupnem srečanju predstavnikov strank ustavnega loka. Krščanska demokraci ja je namreč Javžela doslej odklonilno stališče “Sk? do Pertinija 'kot do ostalih *?cialistienih kandidatov. «Pertini je •'ona osebnost in osebno ga zelo enim — je rned srečanjem s socialisti Poudaril demokrščanski tajnik in ;°dja delegacije KD Zaccagnini vendar naši volivci ga nočejo, med-ko bi soglašali s kandidaturo Malfe*. Za krščanske demokrati ie namreč Pertini prestar, poleg pfia pa naj bi ne bil enotni kan-pdst, ker naj bi ga vsilili socia-2sti in, sicer posredno, komunisti. istega razloga pa zavračajo tu 2' vse ostale sociahstične kandidate Kandidatura La Malfe pa bi lahko bila sprejemljiv kompromisni Predlog, čeprav je KD namignila °e_na drugo možnost, da ne bi pre-prizadela socialistov: kandida Ura pripadnika PSI, ki pa naj bi K® izbrali demokristjani. Imena ^enkrat še niso povedali, obve-*®1’ pa so se, da ga bodo v bližnji Prihodnosti, , D navedenega je dovolj očitno, *am meri KD: postopno izjaloviti socialistične kandidature ter končno predlagati kot edino možno rešitev lastnega kandidata. Načrt P® bi lahko uspel le, če bi ga še *uo podprl, medtem ko kaže, da demokristjani zaenkrat nimajo Zadnikov, tudi ker jim je Pertini. *° se je odpovedal kandidaturi, ki ^ bi bila izraz enotnega hotenja demokratičnih sil. zmešal štrene in °ležkočil stare manevre. Pozno popoldne se je -demokrščan-5*jk delegacija srečala s komunisti. *^b koncu sestanka je spregovoril s®mo senator Buffalini, ki je iz.ia da Pertmijeva kandidatura ne Prepričuje demokristjanov, medtem jih je KPI pozvala k ponovnemu Premisleku. Vsekakor pa so Per-"Uijeva izjava (marsikdo trdi. da 10 je navdihnil Berlinguer. drugi P® celo Andreotti) ter privoljenje 5®Publikancev in socialdemokratov ^tno zmešali štrene KD. , Kljub temu pa del večinske stran-,e vztraja pri lastnem kandidatu ‘8 Kvirinal. Kakorkoli že — me — so predčasne volitve r.eiz-dne in če se KD hoče uveljaviti ,ot juni ja 1976 ali celo kot maja :et°s, mora krčevito vztrajati pri J® rini h zahtevah in ne sme kloniti d'«:'1 dasiravno bi v bitki lahko celo poražena. GUAZIA GASPARI Srečanje med vlado in sindikati odloženo na jutrišnji popoldan RIM — Srečanje med vlado in sUidikati o glavnih gospodarskih Problemih je bilo odloženo do srede Popoldne. Tako so se dogovorili, Ker danes srečanje ni mogoče zaradi vo-utev predsednika republike v parlamentu, ki zavezuje tudi člano vla “d- Ta se bo verietno sestala v Sredo zjutraj. Na dnevnem redu srečanja so te “leljni gospodarski problemi, in med •®rt>i predvsem vprašanja zaposlo ^®nja. gospodarski načrti za kmetij ,lvo in industrijo, finančno ozdrav-*J*nje podjetij, Kljub osmim križem je bivši predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini v zadnjih dneh večkrat dokazal svojo pikrost in naravnost mladostno življenjsko silo. Tudi včeraj ni zamudil priložnosti, da bi že spet dokazal, da ga leta ne težijo. Ko se je liberalni poslanec in tajnik predsedstva Mazzarino spotaknil na stopnišču in padel, mu je Pertini skupno z Antonellom Trombadorijcm, ki ima roko v mavcu, pomagal na noge, in se nato obrnil h kolegom: «Vzemite na znanje, da je petdesetletnik.)) Na sliki: Pertini z republikanskim tajnikom Biasinijem cialist Manca je priznal, da je izjava bila zelo umestna in modra. «Glasovali bomo belo, v mislih pa bomo imeli Pertinija,* je dejal. Podobno so storile tudi druge stranke. Komunisti, ki podpirajo Pertinijevo kandidaturo, vedo pa, da bi pogorela, če bi se pojavila kot kandidatura levičarskega bloka proti de-mokrščanskemu, so sklenili, da bodo še naprej oddajali svoj glas A-mendoli. Najpomembnejši premik pa je bil pri republikancih, ki so pozvali KD, naj upošteva Pertinijevo kandidaturo. Demokristjani medtem ne izbirajo več gorjače, očitno se pripravljajo na spopad, kljub tihi želji Zaccagni-nija in Andreottija, da bi rešila, kar se rešiti da. Vsi so opazili, da KD sedaj misli na drugo: morda na nove valitve, morda na razbitje vladne večine. Glasila levice jih kritizirajo in opozarjajo, da je njihovo zadržanje destruktivno in nevzdržno. Naj vendar povedo kaj hočejo in nehajo z manevriranjem, ki ga javno mnenje ne odobrava. Dejansko pa sta vodstvi parlamentarnih skupin KD še sinoči potrdili »veto* proti Pertiniju, medtem ko je Gerardo Bianco, podpredsednik skupine KD v zbornici, omenil tri možnosti: La Malfo, Rossija ali pa socialista, pod pogojem, da ga izbere KD. V tem vzdušju skrajne negotovosti so v palači Montecitorio v popoldanskih urah ponovili glasovanje. Rezultat je sledeč: od 983 članov volilnega zbora je glasovalo 547 volivcev. Vzdržalo se jih je tokrat 436. Belih glasovnic (socialisti in drugi laiki) je bilo 136. Amendola je prejel 357 glasov, Bozzi 16. Rossi 15, iPertini 4, Cederna 4, general Del-la Chiesa 4, Terracini 3, šest glasov pa je bilo razpršenih Prihodnje glasovanje bo danes dopoldne ob e-najstih. Vse kaže, da tudi osmo glasovanje ne bo obrodilo sadov. Nada ljujejo se dvostranski stiki med strankami, vsi pa čakajo, če in kdaj bo sklican »vrh* tajnikov strank ustavnega loka. Prvi so ga v soboto predlagali komunisti, za njimi so ga povzeli socialisti, včeraj pa so demokristjani «vrh» spet predlagali, kot če bi zrasel na njihovi njivi. Neglede na to, kdo ga bo sklical je vrh odločilnega pomena, saj bo po njem jasno, ali bodo demokristjani sprejeli konstruktiven dialog, ali pa bo prišlo do čelnega spopada med naprednimi silami na eni strani ter KD z desnico na drugi strani. Zaskrbljujoče je že samo po sebi dejstvo, da se zadnje čase množijo stiki med KD in skupino mi-sovskih disidentov, demonacicnalov. (st.s.) ■iitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMHiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiHitiiimiiaiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiiMiii ZAKLJUČEN OBISK AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA V IZRAELU Mondalu ni uspelo premagati nepopustljivosti izraelske vlade Na povratku v ZDA se je ustavil v Aleksandriji, kjer se je srečal s Sadatom TEL AVIV — Obisk ameriškega podpredsednika Mondala v Izraelu se je zaključil z neuspehom: med štiridnevnimi pogovori z izrae.ski-mi voditelji mu ni uspelo omiliti njihove nepopustljivosti do številnih nerešenih vprašanj bjižnje-vzhodne krize. ZDA si namreč prizadevajo, da bi čimpre.i nrišlo do obnove pogajanj z Egiptom, pogajanj, ki so bila prekinjena januarja letos. V tem smislu si prizadevajo. da bi še ta mesec organizirali srečanje med državnim tajnikom Cyrusom Vanceom ter egiptovskim in izraelskim zunanjim ministrom. Kamelom in Da-yanom. Prav v zvezi s tem srečanjem je Mondale dosegel edini in še to le delen uspeh: izraelski premier Begin je obljubil svoj pristanek. vendar pod pogojem, da Egipt prej objavi svoj mirovni načrt. Ta načrt je v splošnih o-brisih sicer znan in predvideva izraelski umik iz Cisjordanje in Gaze, kar pa Izrael zavrača, pri tem pa ostaja pri s v o.je m starem načrtu, ki predvideva za to področje 'e o mejeno upravno avtonomijo pod vojaškim in političnim nadzorstvom Izraela. Prav o tem vprašanju se ameriška in izraelska stališča precej razhajajo. To je med neko tiskovno konferenco naglasil tudi Mondale, ki je vztrajal na dejstvu, da bi moral Izrael sprejeti za vsa zasedena področja podobno teritorialno reši tev, kot jo je sprejel za Sinaj. Dodal je. da določeno ozemlje in meje ne jamčijo vedno varnosti- potrebne so tudi druge rešitve, kot n.pr. demilitarizirana področja iz rael, je med drugim dodal, bo mo ral tako kot arabske države spre jeti boleče odločitve, obenem pa je opozoril, da bi morebitna zavrnitev sedanje možnosti za mirno reševanje vprašanja imela 'anko resne posledica. Egiptovski predsednik Sadat pa ni čakal na dokončni izraelski odgovor: ameriškega podpredsednika, ki se je na poti v ZDA za kratek čas ustavil v Aleksandriji, je se znanil z odločitvijo, da se bo egiptovski zunanji minister udeležil 'srečanja v Londonu. To je sporočil Mondale med tiskovno konferenco po dveurnem pogovoru z egiptovskim predsednikom. S teni je Sadat dal razumeti, da nosijo ZDA odgovornost, da spravijo z mrtve točke pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Med tiskovno konferenco so tudi uradno potrdili, da bo ob koncu tega tedna Sadat obiskal Avstrijo, kamor ga je povabil kancler Krei-sk.v. Sadat pa ni hotel potrditi, če se bo ponovno srečal z izraelskimi predstavniki Ob priliki njegovega prejšnjega obiska v Saizburgu jc- i-mel namreč tajen pogovor s predstavnikom izraelske opozicije Simonom Peresom Potrdil pa je, da se bo srečal z bivšim nemškim kanclerjem Willyjem Brandtom, zelo malo pa je možnosti za srečanje z ameriškim predsednikom Carterjem, ki se bo prihodnji teden u-deležil gospodarskega vrna razvitih držav v Bonnu. Iz Te) Aviva so medtem sporočili, da se bo Simon Peres udeležil zasedanja Socialistične internacionale na Dunaju, kjer bo ime! tudi pogovor s predsednikom Sadatom, (db) PARIZ Poljski zunanji mini ster Emil VVojtaszek ie -četaj do potovat na dvodnevni uradni obisk v Pariz, kjer se je pogovarjal s svojim francoskim kolegom De Gui-ringaudom. Predstavnika poljske vlade bo danes sprejel francoski predsednik Giscard D’Estaing. Gedafi zaključil obisk na Malti LA VALLETTA - Libijski predsednik Gedaii je zaključil tridnevni obisk na Malti, kjer je imel Dogovore s predsednikom vlade Mintof-fom. Kot je sam povede’ med iav-nim govorom v La Vailetti, je Ge-dafi ponudil Malti pomoč, da bi se otresla tujih vojaških oporišč. Bolgarski zunanji minister v Bonnu BONN — Gospodarski odnosi med Zahodno Nemčijo in Bolgarijo so v središču pogovorov med bolgarskim zunanjim ministrom Mladenoffom in predstavniki bonske vlade Mla-denoff, ki je včeraj dopotoval v Bonn, je že imel prve pogovore s svojim nemškim kolegom Genscher-jem, danes pa bodo na programu pogovori s predsednikom republike Scheelom in z zveznim kanclerjem Schmidtom. ADIS ABEBA — Predstavnik e-tiopskega revolucionarnega sveta in načelnik tajništva za gospodarske zadeve poročnik Gesese Wolde-Kina je napovedal, da bo Etiopija postala polnopravni član SEV (sveta za vzajemno gospodarsko pomoč). Tovrstna /agotovila naj bi prejel na zasedanju SEV v Bukarešti. Zakaj je Carter odložil nameravani obisk v Italiji? RIM — «Razvoj italijanskega ustavnega vprašanja* (beri: volitve predsednika republike) je narekoval odložitev obiska ameriškega predsednika Carterja v Italiji. Tako so sporočili iz vladne palače Chigi. Ameriški tednik «Newsweek» je prejšnji teden objavil vest, da je Carter namc-raval obiskati Italijo po «vrhu bogatih držav* v Bonnu, sredi julija, a so mu baje odsvetovali obisk. Izjava palače Chigi je po svoje čudna, saj ni jasno, na osnovi katerih podatkov vlada domneva, da bo parlament sredi julija še vedno volil predsednika republike. Na vseh višjih srednjih šolah so se začeli zrelostni izpiti 350 tisoč dijakov v vsej Italiji se je Včeraj vrnilo v šolske klopi, da bi opravilo zrelostne izpite. Kot prva je bila na vrsti pismena naloga iz italijanščine, na šolah s slovenskim učnim jezikom pa so pisaH nalogo iz slovenščine, o čemer poročamo na drugi strani. Na sliki: maturanti pred vhodom znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu ...............................................................................................................................................................iiiimiiiiiiiiii.iiiimu.iiiiiiiiiiiiiiiiiiinim.................. PO DVEH DNEH SILOVITEGA OBSTRELJEVANJA BEJRUTA Premirje med libanonsko desnico in arabskimi mirovnimi silami Spopade so izzvali Sirci, ko so napadli kristjanski del libanonskega glavnega mesta - Veliko mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom BEJRUT — Libanonsko glavno mesto ni niti za časa državljanske vojne doživelo tako hudega obstreljevanja kot včeraj in predvčerajšnjim, ko je kristjanski predel Bejruta silovito bombardiralo sirsko topništvo, ki spada v sklop arabskih mirovnih sil. Posebno siloviti so bi- PROCES V CATANZARU Zanimiva pričevanja o odnosu med SID in Gianncttinijem CATANZARO - Odnos med fašističnim časnikarjem Gui-dom Giannettinijem in razpuščeno državno obveščevalno službo SID je bil že spet v o-spredju včerajšnje 185. obravnave procesa zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Sodni zbor je namreč zaslišal kot priče tri častnike bivše obveščevalne službe. Kot prvi je pričal šef tajništva polk. Giuseppe Iannuzzi, ki je govoril predvsem o pismu, s katerim je služba 1973. leta odgovorila sodniku D’Am-brosiu, da ne more pojasniti odnosa s časnikarjem, ker gre za vojaško tajnost. Ianuzzi je poudaril, da je bila kopija pisma skupaj z osnutkom skrbno shranjena v arhivu SID. Kaj več pa ni vedel povedati, saj 1973. leta ni bil še v službi pri SID. Bolj zanimivi sta bili pričevanji generala Pasquala Di Marca in polkovnika Giovan Battiste Minerve, ki sta vodila oddelek R oziroma upravo obveščevalne službe. Oba sta potrdila, da je Giannettini dobival mesečni honorar 70.000 lir za delo, ki ga je opravljal za glavni štab oboroženih sil. Po avgustu 1976. leta je časnikarja neposredno honoriral oddelek D. Minerva je še pojasnil, da so poleti i966. leta natisnili brošuro »Mani rosse sulle for-ze armate*. ki so jo po naročilu načelnika glavnega štaba Aloje sestavili štirje časnikarji, med katerimi je bil tudi mi-sovski voditelj Pino Rauti. In ravno njemu so nakazali nekaj milijonov kot povračilo, ker je bil zaradi zaplembe knjige ob zaslužek, (vt) li napadi na sedeža falangistov in liberalcev. Za sedaj ni mogoče u-gotoviti števila mrtvih in ranjenih. Bolnišnice v mestu so prepolne, tako da so prisiljeni voziti ranjence na podeželje. Hudo je bilo prizadeto tudi pristanišče, ki sp ga zapustile vse ladje. Številni pozivi za prenehanje sovražnosti, katerim se je pridružil tudi generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim, so sinoči obrodili prve sadove: falangistični radio je sporočil, da se je obstreljevanje prenehalo. O vzrokih sedanjih spopadov, ki so se pričeli predvčerajšnjim zvečer in nadaljevali včeraj popoldne, ni veliko vesti. Kaže pa vsekakor, da skušajo Sirci zdaj z napadi proti eni zdaj proti drugi strani obdržati nad-. zorstvo nad Libanonom. Kot je sporočil libanonski polkovnik Samy Kha-tib, ki se je včeraj vrnil iz Damaska, v sirskem glavnem mestu zagovarjajo dve težnji: ena je za vo- St^w“pogaia' ““ i“b“”iLh «32ItZTJLTi Sirske vojaške sile v Libanonu štejejo okrog 30 tisoč moji. Manjše kontingente imajo tudi Saudska A-rabija, Sudan in Združeni emirati. Kot poročajo, so se samo Sirci udeležili zadnjih spopadov. Vse te a-rabske sile so pod poveljstvom libanonskega predsednika Sarkisa. Tokrat pa so bili zaman njegovi pozivi za prenehanje spopadov. Sar-kis je bil v stalnem stiku s sirskim predsednikom Asadom in šele ko je ta ukazal prenehanje sovražnosti, so napadi počasi pojenjali. Napori libanonske vlade so Dili usmerjeni predvsem v prenehanje bombardiranja, saj bi ponovni izbruhi nasilja lahko spet sprožili dr- žavljansko vojno. Da je ta bojazen utemeljena, potrjujejo vesti, po ka terih naj bi tako levičarski kot desničarski predstavniki že začeli z mobilizacijo: prvi naj bi se prika v zahodnem delu glavnega mesta in v njegovem predmestju, (db) NAIROBI — Etiopska vojaška vlada je včeraj napovedala ustanovitev posebne komisije, ki bo proučila vojaške posege za zajezitev somatske gverile v Ogadenu. Obenem je etiopski radio pozval ogaden-sko prebivalstvo, naj sodeluje z o-srednjo vlado prj odkrivanju «so-malskih napadalcev*. Adis Abeba namreč obtožuje za spopade Soma lijo in napoveduje povračilne ukrepe. Že pred dnevi so etiopska letala dvakrat kršila somalsko ozemeljsko celovitost in bombardirala obmejne vasi. ZARADI SPORA 0 KITAJSKIH REZIDENTIH Kitajska prekinila vso pomoč Vietnamu Čedalje bolj ostra polemika med obema državama PEKING — Kitajska je sklenila prekiniti vsakršno pomoč Vietnamu. Uradno sporočilo o tem je včeraj objavila tiskovna agencija «Nova Kitajska*, ki se je sklicevala na besedilo uradne note pekinške vlade hanojski. Poleg prekinitve gospodarske in tehnične pomoči je Kitajska napovedala tudi ' odpoklic vseh svojih tehnikov, ki delajo v Vietnamu. Agencija potrjuje, da je bil sklep sprejet zaradi zadržanja vietnamskih oblasti v sporu okrog kitajske manjšine v Vietnamu: spor traja že od maja ter se je kljub nekaterim poskusom poravnave čedalje bolj zaostroval, dokler ni privedel do včerajšnjega sklepa, ki je bil sicer pričakovan, saj so kitajske oblšsti že večkrat namignile na možnost uvedbe takega ukrepa, že pred enim mesecem je na primer podpredsednik pekinške vlade Teng Hsiao-ping napovedal možnost prekinitve gospodarske pomoči Vietnamu. če bo ta država vztrajala pri »preganjanju* svojih državljanov kitajske narodnosti. Med obema državama sicer tečejo pogovori o tem vprašanju, ki pa niso privedli daleč: tako se na primer niso mogli dogovoriti o tem, kdo naj izda dovoljenja za izselitev, v katera pri stanišča lahko pristajajo kitajske ladje, ki bi prišle po begunce, in koliko časa se lahko ustavijo v vietnamskih pristaniščih. Vietnam pa je ostro protestiral, ko so kitajske oblasti posebno komisijo, ki se ukvarja s problemi beguncev, preimenovale v »delovno skupino za sprejem preganjanih kitajskih rezidentov*. Radio Hanoi pa je prav včeraj objavil vest, da je kitajska vojska začela velike vojaške manevre prav na meji z Vietnamom. Po poročilih vietnamskega radia naj bi glavni cilj manevrov bil ta, da bi prestrašili prebivalce obmejnih območij Vietnama, pripadnike nacionalnim manjšinam, da bi se umaknili na kitajsko ozemlje. V okviru te kampanje naj bi kitajski agenti širili med prebivalstvom alarmantne vesti o skorajšnjem oboroženem spopadu med Kitajsko in Vienamom, pri katerem bi bile prav nacionalne skupine, ki- živijo ob meji, najbolj ogrožene. Radio Hanoi je tudi obtožil kitajske oborožene sile, da so vzaolž meje zgradile utrdbe in izkopale jaške, da se na manvrih najširše poslužujejo orožja ter da letala nenehno letijo nad obmejnim področjem. (tm) Dan borca tudi naš dan Narodi in narodnosti Jugoslavije praznujejo danes, 4. julija — Dan borca — kot simbol splošne ljudske vstaje proti fašističnim napadalcem, ki so navalili na državo z vseh strani. Vstaja jugoslovanskih narodov pod vodstvom najnaprednejše sile — komunistične partije in njenega voditelja Tita, je bilo epohalno dejanje domovinske ljubezni, trdno zakoreninjene svobodoljubnosli in jasne vizije novega sveta, ki mora po zmagi o-rožja v narodnoosvobodilnem boju zagotoviti pravičen družbeni red in blagostanje delovnemu človeku. Plenum CK KP SZ o razvoju kmetijstva MOSKVA — Na rednem zasedanju se je sestal plenum centralnega komiteja KP SZ. Tajnik Leonid Brežnjev je poročal o kmetijstvu, glede katerega se je izrazil pohvalno, čeprav bi bilo potrebno zvišati pridelek. Brežnjev je zato |X»zva] k večjim investicijam za modernizacijo kmetijstva in izboljšanje življenjskih pogojev poljedelcev. KUWAIT — Kot poroča kuvajtski dnevnik AJ Siyassa, ki se pri tem sklicuje na dobro obveščene kroge, naj bi se včeraj tajno sestali predstavniki Kuvvaita Irana in Saudske Arabije. Na sestanku naj bi se raz-govarjali o možnosti, da ob koncu leta povišajo cene petroleja. pa mir in sožitje na osnovi enakopravnosti. Vstaja in z njo začetek veličastnega boja. je pomenila kot dejanje že sama po sebi tudi začetek konca tuje zasedbe vseh mogočih okupatorskih sil. Toda zato. da je ta konec prišel, so morala poteči štiri strahotna leta krvavih bojev, sto in stotisočev žrtev na bojnih poljanah, po ječah, mučilnicah in nacističnih taboriščih smrti, na sto in stotisoče upepeljenih domov. Od Durmitorja do Soče ga ni kraja, ki bi mu vojna vihra prizanesla, a tudi ni kraja, ki nc bi bil s svojim deležem kivi in trpljenja vključen v narodnoosvobodilno epopejo. Sredi boja in trpljenja pa je nastala tudi nova domovina borečih se narodov, nastajala je nova Jugoslavija z novo ljudsko oblastjo, s federativno ureditvijo in globoko socialistično vsebino, sposobno, da je v svojem razvoju našla nove o-blike takega socializma, fci iz dneva v dan bolj krepi dejansko odločanje človeka o rezultatih svojega dela, to pa pomeni njegovo samoupravljanje. V taki samoupravno urejeni družbi je bratstvo jugoslovanskih narodov, skovano v skupnem osvobodilnem boju, listi cement, ki zagotavlja nadaljnji razvoj jugoslovanski državne skupnosti in krepi njeno moč navznoter in navzven. Zato je povsem upravičeno zapisal predsednik Združenja (veze borcev NOB Slovenije Janez Vipotnik na predvečer praznika naslednje besede: , , »Ko nam ob prazniku dneva borca hitijo misli nazaj na prehojeno pot in se veselimo doseženega, nam to vzbuja spodbudo za ustvarjalnost za danes in v prihodnje. Ob tem hočemo biti stvarni tudi do zunanjih dogajanj, saj živimo v realnem svetu. In če sile starega še naprej dvigajo glavo, se zavedamo. da je to naperjeno proti svobodoljubnemu človeštvu, proti miru, proti pravici in resnici, proti socializmu, proti tistemu, kar nam simbolizira dan borca. Naj ob tem strnemo misel. Kot doslej bomo tudi vnaprej visoko dvignili glas in dali čvrsto podporo pravičnim zahtevam, da se utrdi mir po svetu in razvija prijateljstvo med narodi. Za ta cilj bomo venomer stremeli združevati moči svobodoljubnega človeštva. Znali pa bomo j-praviti tudi tisto svojo dolžnost, fci r.am zagotavlja, da se znotraj naših meja lahko mimo posvečamo svojemu delu in svojemu življenju.» Slovenci, ki smo po končani vojni ostali izven meja naše matične domovine in ki smo se ramo ob rami borili z jugoslovanskimi narodi za našo osvoboditev in dopri-nesl zanjo velik krvni davek, o čemer pričajo spomeniki NOB po vseh naših krajih od Milj tja do vrha Matajurja, se danes pridružujemo praznovanju Dneva borca in se skupno z našim narodom v matični domovini in vsemi jugoslovanskimi narodi veselimo uspehov, ki so jih dosegli v gradnji svoje vedno srečnejše, lepše in bogatejr še domovine. PO PONOVNEM PREGLEDU PREFERENČNIH GLASOV Verjetno jutri uradna razglasitev novoizvoljenih občinskih svetovalcev Datum prve seje občinskega sveta ni se znan, deželna skupščina pa se bo sestala 17. julija ■ Včeraj seja pokrajinskega odbora Po vsej verjetnosti bodo jutri popoldne uradno razglasili imena 60 svetovalcev, ki so bili izvoljeni v tržaški občinski svet. Tudi včeraj se je nadaljevalo na volilnem sedežu štev. 1 v mali dvorani gledališča Verdi, naknadno pregledovanje preferenčnih glasov, ki so jih po samezni kandidati prejeli na upravnih volitvah 25. in 26. junija. Posebna komisija, ki opravlja to zahtevno delo, v kateri je tudi 30 občinskih uslužbencev statističnega u-rada, pa je že zaključila preštevanje glasov po strankah in potrdila neuradne izide glasovanja in s tem tudi sestavo občinskega sveta, v katerem bo v prihodnji mandatni dobi sedelo 12 svetovalcev KPI, 17 demokristjanov, 18 svetovalcev liste -per Trieste*, 2 socialista, 3 radikalci, 4 misovci in po 1 svetovalec SSk, PRI, Gib za STO in PSDI. Kdaj pa se bo prvič sestal novoizvoljeni občinski svet? Za sklicanje u;ga organa ne obstajajo točni roki; navadno se to zgodi, ko politične sile dosežejo sporazum za izvolitev župana 'n novega odbora. Vsekakor pa mora občinski svet sklicati sedanji župan, ki bo še nadalje opravljal svoje dolžnosti, dokler ne bo novi župan prisegel pred prefektom. Sklicanje občinskega sveta pa lahko tudi zahteva tretjina novoizvoljenih svetovalcev, v tem primeru pa se mora svet sestati v roku 10 dni, od dneva, ko je bila ta zahteva vložena. Za izvolitev župana in odbora je na prvih treh glasovanjih potrebna absolutna večina (30 + 1), od četrtega glasovanja dalje pa sta lahko izvoljena z navadno večino. » V prejšnjih dneh so imele stranke vrsto sestankov, na katerih so proučile volilne izide in prikazale stališča, katerih se bodo držale pri pogajanjih za izvolitev župana in sestavo novega občinskega sveta. Vsekakor pa so stališča vseh treh najmočnejših strank, KPI, KD in liste »per Trieste*, zelo oddaljena; vsi pa so se izrekli proti komisarski upravi, ker mora občina v tem trenutku dobiti cako upravo, ki bo znala reševati konkretna vprašanja, ki se v tem trenutku porajajo v našem mestu. Predsednik deželnega odbora ja je z dekretom že odredil, da se bo deželni svet sestal v ponedeljek 17. julija. Na dnevnem redu prve seje deželne skupščine bo izvolitev predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik sveta, dva podpredsednika in štirje svetovalci tajniki. Po statutu bo prvi seji predsedoval najstarej- ši svetovalec, tajniške posle pa bosta opravljala dva najmlajša svetovalca. Naključje je hotelo, da bodo delo na prvem zasedanju vodili trije novoizvoljeni svetovalci; predsedovala bo Aurelia Gruber Benco (lista «per Trieste»), tajnika pa bosta Franca Miani (KPI), ki je bila izvoljena v videmskem okrožju in Armando Angeli (KD) iz pordenon-skega okrožja. Zanimivo je tudi, da bosta delo prve seje vodili dve ženski od skupno treh, ki bodo v četrti mandatni dobi sedele v deželni skupščini. V odsotnosti predsednika Ghersija, ki je na poročnem potovanju, se je včeraj sestal na običajno redno sejo tržaški pokrajinski odbor. Ta namreč nadaljuje vodenje pokrajinske uprave do umestitve morebitnega drugega pdbora, kljub temu, da je po odobritvi letošnjega proračuna, ki ga je (»krajinski svet izglasoval z glasovi KPI in PSI in ob vzdržanju ostalih demokratičnih strank 20. aprila, levičarski odbor podal ostavko, ki j0 je svet že uradno potrdil na seji 4. maja. Na sinočnji seji je odbor odobril vrsto upravnih sklepov, ki jih bo danes predložil načelnikom svetovalskih skupin, po običajnem postopku, o katerem so se dogovorili po odbo-rovi ostavki za vodenje pokrajinske uprave v tej prehodni dobi. Včeraj je odbor predvsem sprejel ostavko svetovalca dr. Borisa Iskre, ki je bil izvoljen v deželno skupščino. Ni še znano, kdo ga b0 nadomestil v svetovalski skupini KPI, prvi neizvoljeni na komunistični listi ob pokrajinskih volitvah 1975 so bili po vrsti Slava čebulec, prof. Giovanni Miccoli in Boris Kobal in bo torej najverjetneje eden od treh pristopil v pokrajinski svet. V MEDNARODNEM CENTRU V MIRAMARU Kongres o spektroskopiji vedi v neslutenem razvoju Kongres je privalili nad 100 astronomov iz vsega sveta, predseduje pa mu prof. Margherita Ilaek Sinoči se je pričel v mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Mira-maru kongres o sodobnih tehnikah in rezultatih v zvezdni spektroskopiji, ki je privabil v naše mesto nad 100 a-stionomov iz Evrope, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Kongres, ki ga je organiziral tržaški astronomski observatorij pod predsedstvom prof. Margherite Hack, bo trajal do vključno 7. hm. V bistvu gre za splošni pregled tehnik, ki so se razvile v tej astronomski panogi. Spektroskopija je nauk o analizi svetlobe, ki jo temu namenjene naprave razkrojijo v svoje frekvenčne komponente. Iz tako dobljenih spektrov je mogoče razločiti sestavo zvezdnih atmosfer in v splošnih plinov, ki svetlobo izžarevajo, ter njihovo gibanje. Vsakemu kemičnemu elementu ustrezajo namreč določene karakteristične frekvence, v katerih pride do emisije ali absorbcije, odvisno če je plin, ki ga izžareva, topel ali če le prekriva toplejši vir svetlobe, če pa IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinilllinimilllllllllMIIIIMIIIIIIIItflMIHMIHIIIMtIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMIIIIIIIIinillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VČERAJ ZAČETEK MATURITETNIH IZPITOV Naslovi nalog so bili zahtevni upoštevali so današnje probleme Slovenski maturantje so pisali nalogo iz slovenščine, čeprav ni bilo nobene specifično slovenske teme ■ Prvi trije naslovi so bili skupni za več šol Včeraj zjutraj se je pričela »velika preizkušnja* za približno 350 tisoč italijanskih maturantov. Slovenskih dijakov, ki opravljajo maturo, je skupno 173, od teh je 41 dijakinj in dijakov iz Goriške, 132 pa iz tržaške pokrajine. Tržaški in goriški dijaki bodo opravljali mature ločeno, prejšnja leta so prihajali Goričani v Trst. Prvi dan maturitetnih izpitov je bil posvečen pismeni nalogi iz italijanščine, dijaki slovenskih šol so pisali nalogo iz slovenščine. V pričujočem članku objavljamo naslove nalog za klasični in znanstveni licej, učiteljišče, trgovsko - tehnični zavod ter za vrtnarice, ki opravljajo izpite iz vseh predmetov. Prvi trije naslovi nalog za znanstveni in klasični licej, učiteljišče ter trgovsko - tehnični zavod so isti, glasijo se: 1. Odločeno je že, da bo prišlo do volitev v evropski parlament. Kandidat naj podčrta politične, gospodarske in kulturne rdzloge, Spričo katerih je proces evropskega OB VČERAJŠNJI SKUPŠČINI NA TRGOVINSKI ZBORNICI ČEMU SLUŽI «AKADEMIJA» ZA ŠTUDIJE 0 KMETIJSTVU? V vseh 16 letih njenega obstoja domači kmetje niso zasledili nobenega znamenja njene koristnosti Včeraj se je sestal v veliki dvorani trgovinske zbornice občni zbor »Akademije za gospodarske in druž bene raziskave na področju kmetijstva*, ustanove, ki ji je pred 16 leti vdihnil življenje tedanji direktor Coldiretti in sedanji direktor združenja redkih krajevnih veleposestnikov dr. Eugenio Dano Rustia-Traine. Resnici na ljubo jč omenjena ustanova domačim kmetom popolnoma neznana, še manj jim je znano, da bi izvedla v tem času kakršnekoli raziskave, ki bi dejansko koristile krajevnemu kmetijstvu. Tudi včerajšnji občni zbor ni mogel razjasniti koristnosti njenega delovanja za področje krajevnega gospodarstva, ki bi sicer res potrebovalo študij za obstoj in razvoj. Glavno strokovno poročilo je bilo namreč posvečen,! nič manj kot podtalnim vodnim tokovom na Krasu in še to ne morebiti v smis lu pridobivanja virov za namakanje, ampak v slabo prikritem pro-tiosimskem duhu. Domači kmetje se zato še naprej upravičeno sprašujejo, kakšen smisel lahko ima ohranjanje pri življenju »Akademije*, ki ne glede na vsega spoštovanja vredne ljudi, ki so jih imenovali za člane, krajevnemu kmetijstvu prav gotovo ne služi in je sploh vprašanje, komu namerava služiti. 1,1 milijard za popravila na potresnem območju Na svojem zadnjem zasedanju je deželni odbor nakazal nadaljnjih 15 milijard lir občinskim upravam in krajevnim ustanovam za popravila poškodovanih zasebnih poslopij in javnih struktur na potresnem območju. Od celotne vsote sta dve in pol milijardi namenjeni za popravila zasebnih poslopij, preostalih 12,5 pa za popravila javnih struktur; sredstva bodo nakazali 37 krajevnim ustanovam. 1975, ko so naročila znašala 15 milijonov brt. Med zasedanjem delničarjev je inženir V. Fanfani, predsednik in upravni delegat Italcantieri, obrazložil vzroke tega kritičnega upadanja, ki slonijo predvsem na posledici zmanjšanih naročil za tankerje in ladje za mešano blago. To stanje, je dejal inženir Fanfani, izredno slabo vpliva na italijansko ladjedelstvo, ki mora poleg že tako šibke proizvodnje prenašati še visoke cene materialov in druga finansiranja. • Pokrajinski protituberkularnl konzorcij obvešča, da bo zapadel rok za vlaganje prošenj za eno mesto rentgenskega tehnika ob 12. uri 10. avgusta 1978 in ne 10. julija. združenja zaželen, dasiravno težaven. 2. Ungaretti, Quasimodo, Monta-le. Kandidat naj spregovori* o enem izmed treh pesnikov in med drugim navede probleme in motive, ki so jim skupni. 3. Nastanek in razvoj delavskega gibanja v Italiji ter vpliv, ki ga je imelo v najpomembnejših političnih in socialnih trenutkih našega časa. Četrti naslov je različen za znanstveni in klasični licej ter za učiteljišče. Trgovsko - tehnični ‘zavod ter znanstveni licej imata vse štiri naslove enake. Četri naslov za klasični licej se torej glasi: «Kako Leonardo in Giorgione, četudi v globoko različnem pristopanju, pripomoreta, da postane upodabljanje pokrajine osnovna sestavina slikarstva renesanse*; četrti naslov trgovsko - tehničnega zavoda ter znanstvenega liceja ,je; »Katera področja tehnološke aplikacije bi po kandidatovem mnenju lahko bila primerna, da bi spodbudila proizvodne sektorje, ki morejo — ob izkoriščanju sredstev, s katerimi razpolaga država — prinesti stvarne koristi gospodarskega in družbenega značaja*. Četrta naloga za učiteljišče se glasi: »Vzgoja je kritična zavest o stvarnosti, ki nam omogoča, da delujemo in reagiramo realistično. Izhajajte iz navedene trditve P. Freira in pokažite, na kateri način in s katerimi sredstvi je v mladih mogoče oblikovati kritično mnenje*. Vrtnarice so pisale italijansko nalogo, imele so na razpolago dva naslova, in sicer: 1. n teatro e la sua lmportanza per la formazione e 1'educazione delTinfanzia. 2. II messaggio educativo ed arti-stico di «Pinnocchio*. Ob naslovih za slovensko učiteljišče, znanstveni in klasični licej ter tehnično - trgovski zavod, naj takoj zapišemo, da so, kot običajno, prevodi italijanskih nalog. Slovenski dijaki nimajo na razpolago niti enega naslova, ki bi obravnava slovensko problematiko. To pomeni, da šolsko ministrstvo ne upošteva specifičnosti naše šole, kar je v nasprotju z zdravo pametjo, s četrtim členom posebnega statuta Londonskega memoranduma ter z osmim členom osimskega sporazuma, ki potrjuje posebni statut, kjer je jasno lapisano, da mora slo- venska šola vsebinsko odražati duha slovenske narodnostne skupnosti in ne sme biti prevod italijanske šole. Odločba odpira pot še tako hudi italijanski šolski birokraciji, da bi lahko «dopustila» slovenskemu dijaku pravico, da piše o svojih problemih. Drugače bi lahko zapisali, da so naslovi dopuščali dijakom precej izbire. Prvi naslov o evropskem parlamentu je zahteval specifično znanje in poznanje, vprašanje je, koliko se šola podobnim problemom odpira. Evropski parlament tudi ni danes najbolj občuten problem‘italijanskih državljanov. Drugi, literarni naslov, zahteva dovolj točno poznanje problema, dijak, ki se za književnost zanima, ne bi smel i-meti večjih težav. Tretji, zgodovinski naslov o delavskem gibanju je zanimiv in dopušča veliko možnosti. Dijak se lahko osredotoči na vaftno vprašanje, hkrati pa mora slediti enemu izmed najvažnejših vprašanj našega časa. Kandidat lahko doka* že svojo kulturno in državljansko zrelost. Četrti naslov za trgovsko -tehnični zavod ter za znanstveni licej odpira vprašanje tehnološke a-plikacije in ekonomskih učinkov slednje. Vprašanje je sodobno, tako kot je zastavljeno in dopušča možnost stvarnemu in raznolikemu razmišljanju. Četrti naslov za učiteljišče o vzgoji kritičnosti je odločno zahteven. Lahko bi postal tema znanstveno - filozofskega simpozija. Treba je tudi povedati, da italijanska šola ni skušala ustvarjati kritičnih državljanov, naslov se torej bije s šolsko stvarnostjo, četrti naslov klasičnega liceja je bil primeren za ljubitelje zgodovine umetnosti. Pri vrtnaricah moramo povedati, da je lep prvi naslov, o .gledališču, saj odpira dragoceno kulturno vprašanje. Plačevanje odpravnine bivšim uslužbencem Gaslini Na sedežu Združenja industrijcev, na Trgu Scorcola 1, bodo danes od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 18. ure izplačevali odpravnino bivšim delavcem podjetja Gaslini. Vsi zainteresirani delavci naj se zglasijo na sedežu združenja, da dvignejo, kar jim pripada. se plin sam giba opazovalcu nasproti ali proč od njega, se te značilne frekvence spreminjajo, pri čemer pa je možno gibanje in njeno hitrost oceniti. Ta astronomska panoga je doživela z uporabo umetnih satelitov svoj velik razmah, saj je ravno zemeljska atmosfera tisti agent, ki najbolj onemogoča študij zvezdne svetlobe in pomeša njene fizične parametre. Prvi dan je potekal pod predsedstvom Nizozemca M.H.J. De Groota in Avstrijca W.W. Weissa (popoldne), zvrstili pa so se prvi gostje, ki so v glavnem poročali o splošnih problemih in tehnikah. Tako je Francozinja F. Praderie iz Meudona nanizala probleme, ki jih je mogoče načeti s temi tehnikami in rezultate, ki so trenutno najbolj nujni za nadel jni razvoj teoretskega poznanja zvezdnih atmosfer, medtem ko je Nizozemec Hoekstra podal splošni pregled najnovejših tehnoloških pripomočkov in njihove uveljavitve s pomočjo avtomatičnih naprav. V popoldanskem sporedu so bili vključeni trije angleški raziskovalci: Burton (Culham Laboratory) Ring in Wayte (Blackett Lab.), ki so podali tri podrobnejša poročila o najnovejših spektroskopskih metodah. V splošnem bo taka porazdelitev dela veljala tudi v naslednjih dneh: splošnejša poročila zjutraj, bolj podrobni in zahtevni govori v popoldanskih urah. Današnjim poročilom bosta predsedovala Američan Thomas (ki že vrsto let dela v Franciji) in Nizozemec Hoekstra. (u.k.) Danes zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo danes, 4. julija zaprti, zaradi državnega praznika. Danes zamenjava 800 telefonskih številk Danes bodo zamenjali približno 800 telefonskih številk uporabnikom tržaškega omrežja. Ti uporabniki so razpršeni po mestnem središču in imajo telefonsko številko, ki se začenja s «37». To številko bodo spremenili v celoti. Na poziv stare telefonske številke pa bo odgovoril registriran glas. ki nas bo pouval, naj poiščemo številko v novem telefonskem i-meniku, ali pa naj kličemo številko «12», ki daje informacije o telefonskih naročnikih. V soboto razstava o Julesu Vernu V soboto, 8. julija, bo v dvoranici za razstave v Ul. Teatro Romano, ob 18.30, odprtje razstave o Julesu Vernu. Razstavo pripravlja Ljudska knjižnica v sodelovanju z Mestno knjižnico in Tržaško avtonomno letoviščarsko ustanovo. Namenjena pa je 150-letnici pisateljevega rojstva in 16. mednarodnemu festivalu znanstvenofantastičnega filma. Razstavo bo predstavil prof. Guido Gioseffi, docent za francoski jezik in književnost na pedagoški fakulteti tržaške univerze. Miljsko športno igrišče bo nosilo ime po partizanu Pavlu Zaccarii Miljsko športno igrišče v Ul. XXV. aprila bo nosilo ime po partizanu Pavlu Zaccarii. Zahtevo po tem je predložila krajevna sekcija ANPI-VZPI; občinski svet pa jo je sprejel na seji 31. maja. Pavel Zaccaria, delavec v ladjedelnici Sv. Roka, je bil zaslužen mož. Padel je na čelu bataljona «A. Vivoda* med nemško hajko leta 1944 pri Topolovcu. Med drugim je bil Zaccaria tudi aktiven športnik, ustanovitelj nogometnega kluba «Ideale» in igralec pri Ederi ter odločno pripomogel za razvoj športa v Miljah in bil obenem zgled demokratičnosti in aktivnega sodelovanja za izgradnjo boljše družbe. Slovesnost ob poimenovanju igrišča bo v jeseni. # šolsko skrbništvo obvešča, da so na oglasnih deskah skrbništva in didaktičnih ravnateljstev izobešeni ministrski odloki o podelitvi mest in su-plenc v državnih otroških vrtcih za leto 1978/79. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA r. F1LZMO (S? 61-dde TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3. 7. 1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 851.50 1605.— 457.— 188.50 25,40 406,— 57.-710.— 378.— 146.— 180.-152,— 22,75 44.-43.- MENJALNICA vseh tujih valut . .. ... . .... t. Grozljivo prizorišče nesreče v Ul. S. Giacomo in monte LadjfdHska kriza m* popušča Velika kriza, ki je zajela ladje delstvo v letu 1977, se še vedno slabša, saj se te obseg naročil v tem k*tu zmanjšal za tri milijone ton bruto registrske tonaže od leta 1976 in za 4 milijone ton od leta Včeraj sta se v zgodnjih popoldanskih urah pripetili dve smrtni prometni nesreči, .obe z enako di namiko, a v različnih predelih mesta. Ob 13.15 je prvič zabrnel telefon v centrali Rdečega križa na Trgu Vittorio Veneto. Rešilec je odbrzel po Miramarskem drevoredu do lokala Big Ben, kjer je na asfal tu ležal v mlaki krvi mlajši moški. Dežurni zdravnik Lojacono mu žal ni več mogel pomagati, saj je po nesrečenec pri priči izgubil življenje. Gre za 33-letnega Giampaola D’Aprileja iz Pecciolija pri Pizi, ki pa je že dalj časa nastanjen v Tr stu, kjer stanuje v Vicolo Casta-gneto 99. D’Aprile je bil baje za poslen v fizikalnem centru pri Mi ramaru, kamor je bil verjetno tudi namenjen, ko ga je doletela nesreča. Dinamika nesreče je dokaj enostavna. D’Aprile je s svojo vespo z evidenčno tablico TS 38935 vozil po Miramarskem drevoredu proti Grljanu po sredini cestišča. Po vsej verjetnosti je prehiteval kolčno, vendar tega karabinjerji miramarske postaje, ki vodijo preiskavo, še niso potrdili. Nenadom* je D’Aprileja zaneslo na levo stran cestišča in trčil je v nasproti vozeči fiat 850, ki ga je upravljala 53-letna Giulia Novak por. Martincich, ki stanuje v Križu štev. 554, Martincicheva je baje vozila počasi, saj je iskala parkirni prostor, kajti namenjena je bila s hčerkama na kopanje v Barkovlje. Tragičnim posledicam nesreče je tako botrovalo prav na ključje, ker je po trčenju D’Aprile silovito udaril z glavo ob tlak in si prelomil lobanjo. Druga nesreča, kot že rečeno, z dokaj podobno dinamiko, se je pripetila pol ure kasneje v Ul. S. Giacomo in monte, nekoliko nižje od odcepa Ul. Frausin in Ul. Verone-se. Po Ul. S. Giacomo in monte navzgor je vozil avtobus na progi štev. 10, ki ga je upravljal 23-letni Maurizio Penso iz Ul. Buonarroti 5. Nenadoma je iz nasprotne smeri privozil s svojo vespo z evidenčno ta blico TS 40368, 57 letni Vittorio Franceschini iz Ul. Isola dTstria j. Tudi on je vozil sredi cestišča i i prav tako kot v prvi nesreči, še ni znano, če je vespist prehiteval kako vozilo ali ne. Franceschini je silovito trčil v levi prednji odbijač avtobusa; vespa se je zarila pod avtobus, vespist pa je padel s sedeža, udaril z glavo ob tlak in pri priči izgubil življenje. Na kraj so prihiteli agenti prometne policije pod vodstvom kap. Joba, ki vodi preiskavo. Na kraju nesreče se je zbralo veliko število ljudi in promet na cesti je bil ustavljen več kot poldrugo uro, vse dokler niso pone-srečenčevega trupla odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. . umi mn nun n m...............................................................................................................................mnumii VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH s «n»n Številni prispevki Vespista umrla v dveh prometnih nesrečah iet#;TskiB! M M in drugim ustanovam Precej podobna dinamika: dve čelni trčenji, z vespo v avto in z vespo v avtobus Deželni odbor jenasvojem zadnjem zasedanju porazdelil vsoto 200 milijonov lir iz proračuna za leto 1978, kot redno podporo letoviščarskim in turističnim ustanovam naše dežele. To vsoto je porazdelil glede na potrebe, ki jih imajo posamezne letoviščarske ustanove: tako bosta prejeli po 25 milijonov lir letoviščarski ustanovi iz Forni di Sopra in Arta Terme, po 22.5 milijona ustanove iz Ravasclet-ta, Gradeža, Milj in Devina - Nabreži. ne ter po 20 milijonov Ur letoviščarske ustanove iz Ugnana, Gradišča in Trbiža. Deželno odbomištvo za turizem je na istem zasedanju sprejelo še dva sklepa: podelilo je skupno 77 milijonov lir sedmim ustanovam in združenjem. Med temi bo tržaška letoviščar-ska in turistična ustanova prejela 30 milijonov lir za prireditev 16. medna, rodnega festivala o filmu znanstvene fantastike, 1,5 milijona lir pa bo prejela zadruga Naš Kras. Drugi sklep pa predvideva podelitev 11.5 milijona lir tržaškemu šolskemu skrbništvu za delno kritje stroškov zaključnih šolskih izletov 31 nižjih in višjih srednjih šol. V isti namen bo goriško šolsko skrbništvo prejel0 5,5 milijona lir. Giampaolo D’Aprile - - Vittorio Frauceschioi Šolske vesti Ravnateljstvo znanstvenega liceja «F. Prešeren« v Trstu obvešča, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978. Tajništvo učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da zapade rok vpisovanja v prve razrede dne 8. julija. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda a slovenskim učnim jezikom «žiga Zois«, Trst, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1978/79 do vključno 8. julija t.l. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da zaradi premajhnega števila vpisanih tečaja za popravne izpite ne bo. Sindikalno gibanje bančnih uslužbencev je povzročilo '20. junija neredno delovanje tudi v zavodu Banca Com-merciale Italiana. Zato je prefektura odločila podaljšati za 15 dni, začenši z 21. junijem, pravne roke, ki so zapadli omenjenega dne. Sporočamo, da bodo uradi Slovenske prosvetne zveze odprti samo zjutraj, od 8. do 13. ure. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod fantkov v šempolaj jutri, 5. julija, in sicer naj bodo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22 ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi Sv. Križa, Zgo. nika ,itd., naj jih pripeljejo ob 18.30 direktno v šempolaj. Jutri, 5. julija, ob 16.30 bo na sporedu Radia Trst A v oddaji »Otroci pojo* mladinska pesem Glasbene matice. Dirigent Stojan Kuret. Včeraj-danes Danes, TOREK, 4. julija UROŠ Sonce vzde ob 5.21 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 4.49 in zatone ob 19.56. Jutri, SREDA, 5. julija CIRIL in METOD Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 17,3, ob 13. uri 23,8 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, veter 5 km na uro seve-rozahodnik, morje mimo, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. julija 1978 se je v Trstu rodilo 19 otrok in je umrlo 16 oseb. RODILI SO SE: Stefano Mersini, Narayana Cassini, Piero Bisighin, Gianluca Koron, Fedor Lovriha, An-drea Vergani, Andrea in Paolo Ju-rissevich, Martina in Valentina Masi, Sergio Mauro, Sandro Goglia, Cristina Zadnich, Barbara Blanco, Laura Visintin, Laura Degrassj, Ileana,, ,?alman, I,uigi Nacci,, Jane Rovina. UMRLI SO; 62-letna Giovanna Vu-chelich por. Geromella, 83-letna Maria Ferrazzutti vd. Pasini Marchi, 86-letna Antonia Pastrovicchio vd. Buoncompagno, 70-letna Vittoria Visintin vd. Michel, 80-ietna Natalia Ruzzier vd. Bianco, 28-letna Gra-ziella Da Riz por. Corsi, 74-letna Anna Fozzer vd. Denifoti, 77-letna Stefania Okretič, 60-letni Angelo Zambon, 78-letni Eugenio Lachin, 57-letna Danila Iurincic por. Berzan, 76-letna Giuseppina Mengaziol vd. Zeriau, 84-letna Antonia Siega vd. Rocco, 82-letni Ramiro Cozzi, 70-letna Anna Culot vd. Faion, 83-letna Silvestra Saffaro vd. Hruby. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX Settembre 4, Ul, Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV Aprile 6. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20,30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel, 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Gledališča V Rossettiju bo jutri, 5. julija 1978, ob 21. uri opereta «Izgubljena ženska* Gieseppa Pietrija. Režija Gino Landi, scena Pasquale Gros si, orkester bo vodil dirigent Dario ndrigo. Med drugimi nastopajo tudi Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Sandro Massimini in Pietro Nuti, Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 68311). Kino i Miramarski park — »Luči in zvoki« ob 21.30 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini); ob 22.45 «Der Kaisertraum von Miramar* (v nemščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Ariston 21.30 «Mister Klein*. Režija Joseph Losey. Alain Delon, Jeanne Moreau. Barvni film. Mignon 16.30 «Dracula: padre e figlio*. Nazionale 17.00—22.00 «Agente 007, vi-vi e lascia morire*. Roger Moore. Barvni film. Grattacielo 17.00 «L'incredibile viaggio nel continentč perduto*. Barvni film. Excelsior Poletna zapora. Fcnice 17.00 «Bermude: la fossa ma-ledetta*. Arthur Kennedy, Janet A-gren, Andres Garcia. Ritz 17.00 «Butch Cassidy». Paul New-man, Robert Redford. Eden 17.30 «Prostitution». Barvni film. Cristallo Poletna zapora. Filodrammatico 16.00 «Rivelazioni e-rotiche di una governante*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Emanuelle, violenza alle donne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «11 tocco della medusa*. Richard Burton. Moderno 16.30—21.30 «Won Tom Tom — il cane che salvo Hollywood». Barvni film. Ideale Poletna zapora. Vittorio Veneto Poletna zapora. Astra 16.00 »Vagon lits con omicidi*. G. VVilder. Radio Danes zaprto. Volta Poletna zapora. Razstave V občinski galeriji na Trgu Uhita bodo v mesecu juliju razstavljali svoja dela: od 1, do 9, Livia Di Rizardi, od 10. do 17. Licia Cioni in Alba Hrelia, od 18. do 25. Ald0 Gasparini in od 26. julija do 2. avgusta An-tonietta Revere in Renata Fanin Favrini. 8., 9., 10. julija šagra v Ricmanjih I v - K*V*«:*M. Izleti Sekcija VZfi fVlMPl upetne priredi v nedeljo, 16. julija 1978, izlet * Ljubljano z ogledom muzeja narodna osvoboditve (muzej revolucije), katerega začetki segajo v leto 1944. Nato si bodo izletniki ogledali Sv, Urh, eno iz-med prič domobranskega množičnega ubijanja naših ljudi. Izlet se bo zaključil v Dražgošah pri spomeniku, ki nas spominja na žrtve domačega prebivalstva, saj so Nemci po umiku par* tizanov Cankarjevega bataljona na Jelovico moške vaščane postrelili, žene in otroke izselili, hiše pa požgali. V nedeljo, 9. julija, priredi združenje Union dva enodnevna izleta: 1. izlet po notranjem delu Istre * obiskom Hrastovelj (z ogledom znamenitih fresk), Pazina, s kosilom V Rabcu ter s povratkom preko Opatije. 2, izlet na Bled in v Bohinj * ogledom slapa Savice in po želji * žičnico na Vogel. Prijave in vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih in popoldne od 17. do 19.30, razen ob ponedeljkih in sobotah. Mali oglasi IŠČEMO OSEBO za čuvanje otroka in za manjšo pomoč v hiši. Tel. v sredo popoldne po 17. uri — 771841- Kolegi Založništva tržaškega tisk* izrekajo Viliju Smotlaku iskreno sožalje ob smrti none Jožefe. Dne 2. julija nas je za vedno zapustila naša draga JOŽEFA SM0TLAK roj. TUL Pogreb bo jutri, 5. julija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Mačkoljah. Žalostno vest sporočajo: hči Rozina z družino, sestri Antonija in Ana ter drugi sorodniki Mačkolje, 4. julija 1978 ...+ —' Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga SILVA ŠKERK roj. BAN Pogreb drage pokojnice bo danes, 4. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti na Kontovelu 257. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalujoči: mož Angel, hči Alekseja z možem Primožem, mama Karla, sestri Vida in Slavka z družino ter drugo sorodstvo Kontovel, 4. junija 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 GORIŠKI DNEVNIK 4. julija 1978 V NEDEUO V PADRIČAH GB VELIKI UDELEŽBI RAZVESELJIVO DEJSTVO ZA DIJAKE SPET UTOPISTIČEN NAČRT ZA DOBERDOB moški pevski zbor «Tabor», ki ga vodi Sveto Grgič. Kulturni spored je končalo nagrajevanje fotoamaterjev in zmagovalcev balinarskega turnirja. Posebna žirija je dodelila prvo nagrado za fotografski natečaj na temo »Kras* skupinskemu delu fotoamaterskega krožka iz Bazovice. Drugo nagrado je prejel Ladislav Komar, tretjo pa Zdenka Kavčič, številni obiskovalci proslave so se pozneje lahko zabavali ob zvokih ansambla «Potepuhi», prigrizku in ob domači kapljici. Z bogatim kulturnim praznikom domačini počastili 80. obletnico društva «Slovan» V kulturnem sporedu so nastopili folklorna skupina, pevski zbori in recitatorji Pozdravi gostom s Tržaškega in iz Šoštanja - Slavnostni govor je imel Darko Grgič Y soboto in nedeljo je v Padričah yeuko slavje ob 80. obletnici docna-rvp Prosvetnega društva «Slovan». Domačini, kulturnoprosvetni delav-c' in. športniki športnega društva *raja» so pripravili bogat kultur-m program. Pri pripravi so sode-*°vali tudi otroci in učiteljice domače osnovne šole K. D. Kajuh, pa-driski srednješolci in prosvetni de-lavci ter pevci iz Gropade. Sodelovanje domače šole ter gropajskih in Goriških kulturnih delavcev je bi-stveno pripomoglo k uspehu prireditve. V soboto zvečer je nastopila tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, pednji del programa pa je bil v nedeljo popoldan. Oba dni se je od-^jal balinarski turnir, v prostorih gozdne zadruge pa je bila odprta razstava fotografij fotoamaterjev, *i so sodelovali pri natečaju z naslovom «Kras». Osrednja proslava fS. 6 je pričela ob zvokih godbe na pi-■*®*a «Breg», ki jo vodi Oskar Sla-Vec- Drugi del programa je začela Pesem «Pozdrav», ki jo je zapel me-Sani pevski zbor «Slovan», ki ga se-stavljajo pevke in oevci iz Padrič J? Gropade. Zbor je pripravil Sveto Drgič. Predsednica društva »Slokan* Nataša Kalc je nato pozdravi-a vse prisotne in goste, med kateri* dolinskega župana Edvina Šva-Pa, Podpredsednika SPZ Mirka Kra- ter goste iz Šoštanja. Šoštanj in "adriče veže dolgoletno sodelovaje ter lik pesnika in narodnega junaka Karla Destovnika Kajuha. O-jetnici društva «SLovan» so česti-predsednik PD Tabor Aleksan-"T Jerkič, predsednica PD «Lipa» ppjja Pečar, predstavnica društva ^Brimorec* Milena Padovan, podpredsednik SPZ Mirko Kapelj, ki je ojjštvu poklonil grafiko Franca Vec-pnieta ter predsednik društva »Svojca* iz Šoštanja Tone Rep. Odbor «Slovan» je izrekel posebne če-stltke dolgoletni pevki Mariji Kalc j .Pa dolgoletnemu predsedniku društva Rafaelu Grgiču, kateremu so poklonili Hlavatijev akvarel. 0-sEjjnji govor je imel tajnik društva . °van» Darko Grgič. Na kratko J® orisal zgodovino društva, nato je spregovoril o vprašanjih današnjega časa. Med drugim je dejal: «Splo-sna družbena stvarnost še ni prerana starih predsodkov. Še vedno vi-Qlrn.o kali šovinizma, del tržaških Meščanov še vedno gleda na Slovenje. kot na uboge kmete in pastirje. *e vedno nas nekateri želijo učiti, kako se spoštuje Kras in to nas, ki ®mo s svojimi rokami pripomogli * temu, da je Kras takšen, kot je. Na slovesnosti je imel osrednji govor tajnik društva «Siovan» Darko Grgič iiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V SOBOTO IN NEDELJO V KRIŽU ZELO USPELA TRADICIONALNA RAZSTAVA IN POKUŠNJA VIN Prireditelji poskrbeli za bogat kulturni spored Strokovna komisija ocenila najboljša vina V nedeljo se je v Križu zaključila tradicionalna razstava in pokušnja vin, ki jo že enajsto leto zaporedoma prireja Konzorcij pridelovalcev vin iz tržaške občine. Svoje pridelke je razstavljalo 15 vinogradnikov, predvsem domačinov, prisotnih pa je bilo tudi nekaj kmetovalcev iz ostalih predelov tržaške občine. Razstava je letos odlično uspela, tako po kvaliteti razstavljenih vin, po prikazanem kulturnem programu in pa po obisku občinstva, ki je do kraja napolnilo kriški «klanc». Pred pričetkom razstave se je sestala posebna strokovna komisija, ki je poskusila razstavljena vina in ocenila najboljša. Prvo nagrado za belo vino je osvojil Mario Švab, drugo Egidij Košuta','tfStjo pa Emil Sedmak. Najboljše črno yipo pa je po mnenju strbkovne'komisije razstavil Ivo Sedmak, drugo mesto je osvojil Emil Sedmak, tretje pa Sergij Starc. Prireditelji so letos poskrbeli tudi za dober kulturni spored, ki se je začel ob 18. uri z nastopom mestne godbe Verdi, nato pa je nastopil baletni odsek ŠD Mladina, ki ga vodi Anka Kocijančičeva. Zatem pa je vaški cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Albin Verginella, zapel več narodnih pesmi, ta del večera pa se ^ar je na Krasu pokvarjenega so jedili prav današnji tržaški eko-Svoj govor je Qrgič končal Poudarjanjem zaupanja. da bodo •pMški delavci omogočili svojemu društvu še nadaljnih 80 let plodnega ?Kn,a‘ £°voru so nastopili mešani ~°r domačega društva »Slovan*, “Penci grooajsko - padriške šole D. Kajuh pod vodstvom učitelji-I® Fride Kralj, mešani pevski zbor r , »Primorec* pod vodstvom Ce-?arja Možine, padriški srednješolci, rj jih je pripravila Barbara Kalc, "J®šani pevski zbor društva «Lipa» ***! vodstvom Evgena Prinčiča ter *llll|uinini 11n1111un1111tm1111u1111niMi1111111n1mn111111111111111r11111nnn111n1n1n11n111ln1n1m111n111111u1m1111111n1n1111111uu1111111n1n1m11n11u1n1iHiHl1w1.1t je zaključil s tombolo. V soboto popoldne je bil na sporedu slikarski ex tempore za otroke, ki sta ga priredili PD Vesna in sD Mladina, zvečer pa je nastopil moški pevski zbor Vesna.. Oba večera je za ples igral ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika. Popravek V nedeljski članek o dolinski spomenici se je vrinila neljuba napaka. Spomenica je bila vstavLjena v spomenik leta 1881 in ne 1878, kot je bilo zapisano. Prav tako :z leta 1881 sta SLOVENEC in EDINOST, v katera je bila spomenica zavita. Obenem pa se pg^at, glasi: SIGILLUM PAROCHIAE .DECANALIS DOLINA in ne DE CSNALIS, kot bi to rad tiskarski škbiff" Pisec članka se čitateljem PRIMORSKEGA DNEVNIKA oprošča. ZAHVALA Prosvetn0 društvo Slovan iz Padrič se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je praznik ob 80. obletnici ustanovitve društva tako dobro uspel. BENEŠKI DNEVNIK Z nagraditvijo sodelujočih otrok končan peti natečaj «Moja vas» Natečaja se je letos udeležilo rekordno število 216 otrok iz vseh beneških dolin, iz Rezije in Kanalske doline - Nagovor prof. Pavla Pelričiča ■ Posebna nagrada «Nediže» Bruni Dorbolo Slrazzolini Z že tradicionalno prireditvijo nagrajevanja se je v nedeljo, 2. juli-Ja’ zaključil v Špetru peti natečaj *Moja vas*, ki je letos tudi zaradi “°delovanja številnih šol doživel i-Zreden uspeh. Natečaja se je na- mreč udeležilo 216 otrok iz vseh beneških dolin, iz Rezije in Kanalske doline, poslanih r>a je bilo skupno več kot 300 prispevkov, spisov in risb. Med šolami so se posebno odlikovale srednja šola iz Sv. Le- narta, srednja in osnovna šola iz Rezije, vse osnovne šole iz občine Ti-pana, osnovne šole iz občine Bardo, iz Ahtna, čanebole iz čedadskega okraja Carraria ter iz Praprotnega. Sklepna prireditev se je odvijala kot prejšnja leta: kulturnemu programu, pri katerem so sodelovali mladi harmonikarji iz šole Antona Birtiča, rezijanski citrarji, pevski zbor Rečan, beneško gledališče in Narodna klapa, je sledilo nagrajevanje s kratkim nagovorom prof. Pavla Petričiča, ki je ocenil uspeh natečaja, st zahvali; šolskim ustanovam, ki so pripomogle k uspehu ter posebej nagradil s pokali in plaketami nekatere šole. Razglasil je tudi podelitev nagrade «Moja vas* za odrasle, s katero izreka Študijski center Nediža vsako leto priznanje kakemu vidnemu beneškemu kulturnemu delavcu. Letos je nagrado dobila Bruna Dorbolo Strazzolini ,.a svojo dramo »Tonina Drejova*, ki jo je Beneško gledališče zaigralo ob mednarodnem Dnevu žena. Podelitev nagrade, ki se ji je dobitnica odpovedala v korist beneških ctrok, je spremljal buren aplavz, saj je Bruna Dorbolo že od prvega leta tista, ki suvereno in prisrčno vodi zaključno prireditev in jo otroci že dobro poznajo, saj gledajo nanjo kot na dobro mamo «Moje vasi*. Sledilo je nagrajevanj«? in obdarje-vanje otrok, ki so poleg večjega ali manjšega darila dobili diplomo ter brošuro Vartac, ki je letos spet izšla v tradicionalni obliki, ven dar z ilustracijami šamih otrok. Otroški živžav, ki je ves popoldan zapolnil telovadnico srednje šole v Špetru, je nato polagoma zamrl, svojemu veselju pa so otroci dali duška še v vaških gostilnah, kjer jih je čakal sladoled, ter na vrtiljakih, ki so jih postavili nedaleč od kioskov, kjer se je te dni odvijala vaška šagra. >>,iii'hiih,h,|IMm,mn,,l,||H|,„|,m,mal,iiM|||||||,HiiiiiiiiiiiiitiiiiniHiHHiiiiiiiiiii V ORGANIZACIJI KULTURNEGA DRUŠTVA I. TRINKO V Čedadu zaključili tečaj slovenskega jezika in kulture Jetija se je letos udeležilo lepo število beneških rojakov, prisostvovalo pa mu je tudi mnogo Furlanov S. skromno, domačo slovesnostjo ^ je v četrtek zvečer zaključil te-Pj*j slovenskega jezika in kulture, V f?a je tudi letos priredilo v Če-?a(h slovensko kulturno društvo yah Trinko. Tečaj, za katerega se zanimajo tako beneški rojaki kot udi mnogi Furlani, je letos zabe- l.zil posebno visoko udeležbo, raz-no predznanje slušateljev pa je eLialo razdelitev po skupinah. četrtkov večer je bil namenjen Prijateljskemu razgovoru, pa tudi Vrednotenju dosedanjega uspeha te Pobude in načrtovanju nadaljnjih Pobud za spoznavanje slovenskega ■lizika. To je v uvodu ob večeru P°udaril tudi predstavnik organiza-T(lr.ia, predsednik kulturnega društva . an Trinko prof. Vilijem Černo, ki obenem izrazil željo, rta; bi se °hiskovalci tečaja v še večji meri 'aljučili v delovanje beneških dru-V imenu tečajnikov ie spregovoril prof. Alberto Gentilini, ki •i? Poudaril, da se tudi demokrat ič-' Furlani želijo seznaniti s staven “Ohio prav zato, da bi tako lahko bolje spoznali in cenili svoje sosede in njihove dosežke. Podobne misli so v neformalni obliki izrekli tudi drugi tečajniki, poudarjen pa je bil zlasti pomen, ki ga poznavanje slovenščine lahko v teh krajih dobi prav po osimskih sporazumih, pri procesu odpiranja meje, kar je s svojo prisotnostjo in s svojim nagovorom poudaril tudi gost iz Tolmina. Pozdrav in čestitke za realiza cijo tečaja pa ie prisotnim prinesel tudi predstavnik odbora za šolstvo pri SKGZ Edvin Švab. Posebno toplo je tečajnikom spregovorila z vzpodbudnimi besedami učiteljica Irma Kuščer, ki ima gotovo velike zasluge za dober potek tečaja in kateri se je v imenu te čajnikov zahvalila najmlajša tečajnica. Irma Kuščerjeva je pohvalila trud vseh tečajnikov in jih pozvala, naj se izpopolnjujejo v slovenščini tudi v poletnih mesecih, ko ni te čaia. ter naj mogoče poletni dopust preživiio v Sloveniji ter ga tako izkoristijo tudi za jezikovno izpo polnjevanje. MATURE NA LICEJU IN UČITELJIŠČU LETOS PRVIČ TUDI V GORICI Zrelostni izpit polagajo tudi na trgovskem zavodu in šoli za otroške vzgojiteljice - Skupno 41 kandidatov - Včeraj so pisali nalogo iz slovenščini je vrtnarice iz italijanščine NA GMAJNI MEDNARODNI VETERINARSKI INŠTITUT Za načrt se ogreva profesor Calierio - Poleg šolskih zavodov tudi tovarne za proizvodnjo zdravil Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici so se včeraj zjutraj pričeli zrelostni izpiti. Na vseh treh višjih srednjih šolah, na liceju, u-čiteljišču in trgovski šoli. so pisali nalogo iz slovenščine, maturantke na šoli za otroške vzgojiteljice pa iz italijanščine ter bodo naloge iz slovenščine pisale šele jutri. Maturo polaga letos skupno 41 študentov, kar predstavlja nadvse raveseljivo dejstvo. Tako lepega števila maturantov v Gorici hkrati najbrž že dolgo nismo imeli. To je eden od razlogov za naše zadovoljstvo. Drugi razlog pa je v tem, da prirejajo mature letos ponovno tudi v Gorici, kar je še posebej važno za dijake, sai se jim ni treba voziti v Trst. Po dvajsetih letih so ponovno v Gorici mature na liceju in na učiteljišču, na trgovskem zavodu, ki je povsem svojski, pa so bile vedno samo v Gorici. Sedež komisije za klasični licej je v Gorici, sedež komisije za učiteljišče pa v Trstu. Komisiji sta se za pismene naloge razdelili in sta navzoči v Trstu in v Gorici, za ustne naloge pa bo navzoča celotna komisija. Za otroške vzgoditeljice obstajata dve ločeni komisiji, ena za Gorico in druga za Trst. Letos bo torej kar 41 mladih o-pravilo prvi resen korak v življenje. Nekateri se bodo sicer odločili za nadaljevanje študija na višjih šolah, toda še največ se jih bo skušalo zaposliti. Mladi imajo danes s tem velike težave, toda slovenski mladinci veliko manjše kot njihovi italijanski vrstniki. Zakaj? Zato, ker je znanje slovenskega jezika danes pri nas pomembna prednost pri zaposlovanju. Znanje jezikov predstavlja namreč višjo kvalifikacijo in zato tisti, ki obvlada več jezikov, štarta na službeno mesto s prednostjo. Lahko bi govorili tudi o boljših uspehih, ki jih dosežejo dijaki, ki študirajo v materinščini, in o narodni dolžnosti, toda tega danes in tukaj nimamo namena opisovati. K izpitom so se včeraj zjutraj priglasili vsi kandidati. Pismene naloge so se pričele od 8.30. Kandidati iz liceja, učiteljišča . in trgovske so imeli na razpolago štiri naslove. Prvi trije so bili skupni, zadnji pa je prilagojen vsaki šoli posebej. Glasili so se: »Odločeno je že, da bo prišlo do volitev v evropski parlament. Kandidat naj podčrta politične, gospo darske in kulturne razloge, spričo katerih je proces kulturnega zdrur ževanja zaželen, dasiravno težaven*. — »Ungaretti, Quasimodo, Monta le. Kandidat naj spregovori o enem izmed treh pesnikov in med drugim navede probleme in motive, ki so jim skupni*. »Nastanek in razvoj delavskega gibanja v Italiji ter vpliv, ki ga je imelo v najpomembnejših političnih in socialnih trenutkih našega časa*. Na trgovskem zavodu so imeli na izbiro še neslednji naslov: «Katera Nad 150 ljudi se je udeležilo v nedeljo prvega netekmovalnega pohoda po Krasu, ki ga je na Vrhu organiziralo domače prosvetno društvo Danica. Uspeh skrbno pripravljenega pohoda, bi bil gotovo večji, ko bi pred odhodom tekmovalcev ne škropil dež. Vsi udeleženci pohoda so izrazili laskava mnenja o progi, ki je bila speljana v širokem krogu okrog vasi. Cilj pohoda ni bil v tekmovanju, ampak v tem, da se udeležencem nudi možnost prijetne ga izleta v naravo, zato bomo le bežno omenili vrstni red prihodov. Prvi je pritekel na cilj Pavel Pe-teršek iz Gorice, za opravljenih de set kilometrov je potreboval nekaj manj kot pol ure; kmalu za njim sta prispela še Agostitioni in domačin Lucijan -Černič. Od žensk je prva prišla na Largo Vida Osredni-kar iz Škofje ’ Loke. Najštevilnejšo skupino so sestavili člani prosvetnega društva Danica, po številu so bili drugi predstavniki »Gruppo marciatori Gorizia*. Najmlajši je bil star komaj dve leti in pol, naj starejši udeleženec Rudolf Vuga pa je že prekoračil 82. leto. področja tehnološke aplikacije bi po kandidatovem mnenju lahko bila primerna, da bi spodbudila proizvodne sektorje, ki morejo — ob izkoriščanju sredstev, s katerimi razpolaga naša država — prinesti stvarne koristi gospodarskega in družbenega značaja*. Učiteljiščkniki so se lahko spoprijeli tudi s pedagoško problematiko, upoštevajoč Freirovo trditev: «Vzgoja je kritična zavest o stvarnosti, ki nam omogoča, da delujemo in reagiramo realistično*. Na liceju pa so pisali naslednji četrti naslov: «Kako Ieonardo in Giorgione, četudi v globoko različnem pristopanju pripomoreta, da postane upodabljanje pokrajine o-snovna sestavina slikarstva renesanse*. Medtem, ko so kandidati treh zgoraj omenjenih šol preizkušali znanje materinščine, so štiri udeleženke tretjega letnika tečaja za otroške vzgojiteljice pišale italijansko nalogo. Na razpolago so imele dva naslova. Prvi je obravnaval vzgojnovaarstvenih ustanov pri oblikovanju otroka. Drugi naslov pa je spraševal o pomenu knjig za otro- V Števerjanu se je z uspehom zaključil osmi zamejski festival domače glasbe. Prireditev, ki je bila izvedaia v tekmovalni obliki, se je pričela v soboto z nastopom vseh 25 ansamblov: 20 iz Slovenije, enega iz Koroške ter štirih iz naše dežele, dveh z Goriškega in dveh s Tržaškega. Na obeh koncertih je bilo dosti občinstva, posebno v nedeljo popoldne, ko je nastopilo 14 finalistov. Prireditelj, katoliško prosvetno društvo »Sedej*, je za to priložnost uporabil Formentinijev park. Z glasbenega in vsebinskega gledišča sta pesmi ocenjevali dve komisiji- Svoje mnenje so povedali tudi občinstvo m organizatorji. Najboljše, ansamble in posameznike so nagradili z denarnimi nagradami ter pokali. Nagrado občinstva ter znesek 50 tisoč lir je prejel ansambel »Taims* z Opčin, nagrado revije »Stop* iz Ljubljane v znesku 250.000 dinarjev pa ansambel »Ilanzi Artač* iz Železne Kaple na Koroškem. Nagrado za besedilo so i»delili Ivanu Malavašiču: z zneskom 50,000 lir .je bila nagrajena njegova pesem z naslovom «Zapoj nam, godec, zapoj*, ki jo je izvajal »Fran- Tudi to prireditev so Vrhovci izkoristili za poglabljanje in utrjevanje vezi s pobratenim Podnanosom. V gosteh so namreč imeli skupino mladincev iz tega kraja. Zvečer je bilo na sporedu tekmovanje v vlečenju vrvi, ki se ga je udeležilo sedem ekip, tri ženske in štiri moške. Tekmovanje je spremljala številna množica, ki se je tudi letos odzvala vabilu osvežujočega gozda, specialitet na žaru in prijaznosti Vrhovcev ter «zasedla* Largo. Socialisti ocenili izide volitev Prizadevanja za ovrednotenje vloge krajevnih ustanov Pod predsedstvom pokrajinskega tajnika stranke, Gianfranca Trom-bette, se je te dni sestalo vodstvo socialistične stranke v Gorici ter ucenilo izide vohtev 25. in 26. ju- ke pri vzgojnem delu. Po končanem pismenem preizkusu iz slovenščine smo sc pozanimali pri kandidatih katerim naslovom so posvetili največ pažn.je. Na trgovskem zavodu so se štirje odločili za gospodarstvo problematiko, po en kandidat je pisal drugi in tretji naslov, vsi ostali pa so izbrali prvi naslov. Prvi naslov je odnesel največ preferenc tudi na liceju in sicer 8, ostali trije licejci pa so analizirali problematiko italijanskega delavskega gibanja. Glede težavnosti nalog so bila mnenja dokaj deljena, skoraj vsi pa so se strinjali, da so letošnji naslovi zaobsegli aktualno problematiko in da so spodbudili kandidate k samostojnemu razmišljanju. Novica, ki prav gotovo zasluži, da se objavi. Na nižji srednji šoli «F. Corridoni* v Fol.janu so pred dnevi vsi dijaki tretjega razreda uspešno opravili zaključni izpit. Komisiji pa se je predstavil tudi (kot privatist) Nicola D’Ascoli, dosedanji postrežnik na šoli in preizkušnjo uspešno prestal. ci Zeme* z Vojnika. Za najboljšo izvedbo sta bili podeljetd dve nagradi: prvo so prejeli »Dobri prijatelji* iz Brežic (80.000 lir), drugo pa «Terca» iz Lesc pri Bledu (50 tisoč lir). Za najboljšo melodijo sta bila nagrajena Cerkljanski instrumentalni kvintet iz Cerknega (120 tisoč lir) ter »Mejaši* iz Gorice (70.000 lir). «Mejaši» kot najboljši zamejski ansambel so prejeli nagrado Nedeljskega dnevnika iz Ljubljane. Podjetje Davorin iz Gorice je podelilo dve nagradi po 50.000 lir ansambloma »Franci Lesjak* iz Rogaške Slatine ter »Mariborskemu kvintetu* iz Kamnice. ,?igof:aj omenjeni ansambli so prejeli še nagrade podjetja Terpin in Kpm.ianc iz Števerjana.upokaja občine Stev$-rjan in predsednika društva »Sedej*. trofejo ansambla »Števerjan* in pokal društva «Sedej>\ Nadalje sč bili s pokali, ki so jih darovala gospodarska podjetja, nagrajeni naslednji ansambli: »Franci Lesjak* (Mattioni), «Tine Stare* iz Domžal (športno združenje Brda), «Pino Vesnaver* iz Pirana (Zveza slovenske katoliške prosvete), »Laški pivovarji* iz Laškega (pokal pokrajinske turistične ustanove), »Ma- nija. Vodstvo je ugotovilo, da je pa-J dec števila glasov na deželnih volitvah pripisati različnim dejavni kom, v prvi vrsti pa razpršitvi glasov med manjše levičarske skupine. Da je temu tako, so pokazali izidi glasovanja za pokrajinski in občinske svete, kjer so socialisti v glavnem ohranili glasove iz prejšnjih glasovanj ali celo napredovali. Vsekakor pa so izidi glasovanja, nadaljuje tiskovno poročilo pokrajinskega vodstva PSI, precej jasen o-draz nezadovoljstva in nezaupanja v širokih plasteh prebivalstva. Prav to dejstvo pa narekuje vsem demokratičnim strankam, posebej pa tistim na levici, da kritično ocenijo dosedanje delovanje. Socialistična stranka si je v tej zvezi prevzela prvenstveno nalogo za okrepitev demokratičnega delovanja med ljudskimi množicami, ki ima za cilj o-vrednotenje vloge krajevnih ustanov, tako da bo vsakomur omogočeno sodelovati pri izbirah. Tiskovno poročilo zaključuje s predlogom, raj j bi prišlo čimprej do sestave organ 1 skih in trdnih odborov v občinah, pokrajini in na deželi. Mnogi bralci se prav gotovo spominjajo polemik v zvezi z nameravano gradnjo orjaškega objekta — protosinhrotrona, na Donerdobskem krasu. Na srečo so se za to čudo znanosti bolj učinkovito potegovali drugje, tako da je naša bližnja o-kolica ostala v glavnem nespremenjena. Pobude o znanstveno industrijski valorizaciji Loberdobske planote pa s tem niso usahnile. Te dni se je v tukajšnjem tisku po javila vest, da bi na mestu kjer naj bi postavili protosinhrotron, zgradili velik mednarodni veterinarski institut z vsemi potrebnimi infrastrukturami, stanovanji za raziskovalce, profesorje, dijake in delavce. Za gradnjo tega objekta se ogreva profesor Carlo Calierio iz Pavie. zdravnik, bivši asistent na berlinskem Forschungsinstitut fuer Hy-giene und Immunitetslehre, milanska družba Societa prodotti antibio-tici, ustanovitelj tržaškega raziskovalnega instituta »C. D. Calierio* itd. Mednarodni center naj bi zgradili na doberdobski gmajni, in sicer na področju med občinama Zagraj in Doberdob, ki naj bi bilo posebej primemo za tovrstne gradnje, riborski kvintet* (pokal Goriške hranilnice), »šaleški fantje* iz Velenja (trgovina Kosič). »Gojški instrumentalni trio* iz Frankolovega (Mario Jakin). Goste, občinstvo ter vse člane zabavnih orkestrov je na začetku pozdravil v imenu organizatorjev Simon Komjanc, predsednik prosvetnega društva »Sedej* iz števerjana, oba večera pa je bil za napovedovalca Marjan Šneberger iz Ptuja. V nedeljo popoldne so nastopili finalisti, skupno 14 skupin. Komisiji za glasbo in besedilo sta proti večeru izbrali najboljše, ki so jih nagradili, zmagoviti ansambli pa so o!> prejemu nagrade in pokala zaigrali pesem, ki jim je prinesla uvrstitev.' ftuFeditev se je ob zvokih zabavnih ansamblov nadaljevala pozno v noč. Lepo vreme, ki je bilo prirediteljem razmeroma naklonjeno, saj v času nastopov ni deževalo, je privabilo iz vseh krajev zamejstva in tudi iz sosednjih krajev siovenije številne ljubitelje zabavne domače glasbe. S tem so dali najlepše priznanje prirediteljem za osemletno prizadevanje, da bi se samonikla pobuda čimbolj uspešno uveljavljala. Praznik VZPI-ANPI v Pomjanu V Romjanu bo ob koncu tedna tradicionalni praznik, ki ga prireja VZPJ - ANPI. Začel se bo že v petek zvečer in bo trajal vse do ponedeljka. Poleg zabave so prireditelji poskrbeli tudi za bogat kulturni spored. Kako čimprej omejiti škodo zaradi toče Napori vinogradnikov na krmin-skem območju in v Brdih, kjer je prejšnjo nedeljo klestila toča, so zdaj usmerjeni v omejevanje škode. V nekaterih vinogradih je letošnji pridelek popolnoma izgubljen, drugod se bo dalo rešiti še kaj, bistveno pa je omejiti škodo na trtah, tako da ne bi zaradi neurja trpela tudi prihodnja letina. Opazovalnica za rastlinske bolezni iz Gorice je v sodelovanju z osebjem konzorcijev za zaščito briških in posoških vin, že dala vrsto napotkov za ravnanje v prizadetih vinogradih. Akcija obveščanja pa se nadaljuje. Drevi ob 20.30 bo v Bračanu, v baru «Giardinetto*, sestanek s prizadetimi kmetovalci iz Krmina, Bračana in Jesiha na katerem bodo govorili priznani kmetijski in vinogradniški strokovnjaki. Prireditve V arg&mzaclji joiriške občinske oprave bo v soboto ob 21, uri v deželnem Avditoriju v Gorici nastopil celovški ansambel »Hortus Musicus*. Predstavil bo komedijo - madrigale Orazia Vecchija »Amphiparnas*. »saj gre za nenaseljeno ozemlje, relativno zelo stabilno in bogato z vodo ter z ugodno klimo*, je pojasnil profesor Calierio, pri tem pa se skliceval na ocene Državnega zavoda za jedrsko fiziko. ki je področje pred leti že temeljito raziskal. Škoda, da takrat niso opazili, da je kraj tudi izpostavljen pozimi in spomladi močnim sunkom burje! Vsekakor bi gradnja mednarodnega središča tki na.i bi ga seveda finansiralo ministrstvo za šolstvo) potekala postopoma. Sprva nai bi študenti veterine obiskovali univerzo v Trstu, medtem pa naj bi dogradili prvi objekt, kjer bi potem lahko opravljali specializacijo. V drugi stopnji sc omenja gradnja raziskovalnih inštitutov za biologijo, kemijo in farmacevtiko, kol zadnja pa je omenjena gradnja proizvodnih prostorov za proizvodnjo zdravil. namenjenih uporabi v veterinarstvu. Seveda ne bi smeli pozabiti na gradnjo stanovanj za r«ro-fesorje, dijake in drugo osebje, pa morda tudi za delavce. Skratka, nastalo bi mestece z nekaj tisoč prebivalci, z vsemi problemi, ki bi ob tem nastali. Čeprav se zdi načrt precej uto-pističen, pa ni mogoče povsem izključiti, da ga kakšna brihtna plava v pristojnih uradih ne bi skušala uresničiti. V pogovoru z nekaterimi upravitelji V Doberdobu smo izvedeli, da niso nad takim načrtom prav nič navdušeni, saj bi zgraditev takega središča, poleg ostalih vprašanj, usodno v plivala na obstoj slovenske narodnostne skupnosti na tem območju. Občinska u-prava v Doberdobu je sicer že prejela pismen predlog profesorja Cal-leria, vendar o tem vprašanju še niso razpravljali in najbrž tudi še precej časa n * - ............... ................ -v Za 11-letnega Maura Carassala se je končalo sedemdeset dni dolgo jetništvo v rokah ugrabiteljev. Na sliki (telefoto ANSA) mali Mauro ob svoji materi NA MEDNARODNEM SIMPOZIJU V LJUBLJANI _v Osvetljeno Zupančičevo mesto v domači in tuji književnosti V razpravi so sodelovali številni slovenski, jugoslovanski in tuji literarni zgodovinarji LJUBLJANA — V soboto se je v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti končal tridnevni mednarodni znanstveni simpozij ob stoletnici rojstva pesnika Otona Župančiča. Za zadnji dan simpozija je značilno, da so bili na dnevnem redu referati in poročila o Župančičevi prisotnosti v kulturah drugih narodov. V ospredju je bil vsekakor prispevek ene največjih srbskih in jugoslovanskih pesnic Desanke Maksimovič, ki je kot pesnica in prevajalka govorila o problemih prevajanja Župančičevih pesmi v srbohrvaški jezik. Sicer pa smo slišali najprej poročilo Aleksandra Spasova iz Skopja o Župančičevih prevodih iz makedonske poezije, Janko Moder je razpravljal o Župančičevem prevodu Ciranoja, medtem ko je Majda Stanovnik - Blinc govorila o Župančiču in angleškem realističnem romanu. Klaus Detlef Olof iz Celovca je razmišljal o Župančičevih prevodih iz ■ MlllllllItllllllltlllllllllllMIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllKIHIIIIIIIIMIflllllllllllllllllllllllllllimilllllinillllllllllllllllllIttllllltIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllHIIIIMIIIUIIIIIIIIII NOVO ZARISCE NAPETOSTI V ARABSKEM SVETU Na Bližnjem vzhodu se poraja nevarnost oboroženega spopada med obema Jemenoma Vojaške enote Severnega Jemena naj bi zasedle dve vasi v Južnem Jemenu BEJRUT — Na Bližnjem vzhodu se je odprlo novo in izredno nevarno žarišče napetosti: spor med Ljudsko demokratično republiko Jemen (Južnim Jemenom) in Jemensko a rabsko republiko (Severni Jemen) grozi, da se spremeni v oborožen spopad. Po trditvah južnojemenske-ga ministra za prevoze Mohameda Abdullaha Ošeiša se je to že zgodilo. ko so prejšnjo noč severnoje-menske čete prekoračile mejo in zasedle dve obmejni vasi. Južnojemen-sko.. veleposlaništvo v Bejruta pa je potrdilo, da so pehotne čete Severnega Jemena zasedle dve vasi >in začele bombardirati mesto Beihan v četrtem distriktu. Odnosi med obema Jemenoma so bili že dalj časa napeti, močno pa so se zaostrili ob uboju severnoje-menskega predsednika Ahmeda Huseina al Gamšija, ko je vlada v Sani obtožila režim v Adenu, da je organiziral umor. O odnosih med o- PRED NEKO BANČNO PODRUŽNICO V PAVII Roparja hladnokrvno ubila dva zaprisežena stražnika bema državama se je ukvarjala tudi Arabska liga, ki je sicer zavrnila zahtevo Sane po izključitvi LDR Jemena iz organizacije, sklenila pa je «zamrzniti» diplomatske odnose in prekiniti gospodarske stike s to državo. Že omenjeni južnojemenski minister za prevoze, ki se mudi v Plen naj bi znašal 35 milijonov lir - Zločinca sta zbezala z avtom, v katerem sta ju čakala druga dva pajdaša BOČEN — Mejni prehod na Bren nerju med Italijo in Avstrijo je bil včeraj ves dan paraliziran zaradi protesta voznikov tovornjakov proti znanim davčnim ukrepom avstrijskih oblasti, ki so uvedle visoko pristojbino za tranzit skozi avstrijsko ozemlje. Na avtocesti na italijanski strani se je ustvarila kolona tovornjakov, ki je merila do šest kilometrov dolžine, nekatere tovornjake pa so vozniki nalašč postavili počez čez mesto in tako povsem u-stavili promet. Potniška vozila so sicer prometni agenti preusmerili na državno cesto, kj pa ni bila kos intenzivnemu turističnemu prometu teh poletnih dni. Policija in karabinjerji so marsikaterega kamionista identificirali, ter napovedali prijavo sodnim o-blastem zaradi cestnega bloka, kar pa ni odvrnilo voznikov od njihovega protesta. Dolge kolone so se u-gtvarile tudi na avstrijski strani. Tudi na mejnem prehodu Kokovo *>ri Trbižu se tako potniški kot bla-jjavni promet odvijata izredno počasi, toda ne zaradi protesta vozni- PAVIA — Dva ubita zaprisežena stražnika in plen petintridesetih milijonov lir so obračun včerajšnjega krvavega ropa pred podružnico banke «Monte di Credito* v Borgu Ti-cino (Pavia). 39-letni Giovanni Ferraro in 48-letni Nicolo Paratore, oba uslužbenca zasebne policijske agencije «Pan-zecchi* iz Pavije, sta včeraj popoldne kot običajno obkrožila podružnice banke «Monte di Credito*, ko sta se ob 16.15 pripeljala pred podružnico v Borgu Ticino. Paratore se je z dvema torbama napotil proti banki, ko sta iz nekega avta bmw izstopila fanta in mu ukazala, naj izroči denar. Bržkone se je Paratore skušal upreti, bandita pa sta bila hitrejša in sta ga ubila s strelom iz neposredne bližine v čelo. Takoj nato sta sprožila vrsto strelov proti Ferraru, ki se je hudo ranjen zgrudil nad volan. Kriminalca sta pobrala torbi in vrečo z denarjem, ter zbežala z avtom, v ka terem sta ju čakala dva pajdaša. Paratore je bil takoj mrtev, Ferraro pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Očividci so preiskovalcem izjavili, da so opazili avto bmw z ber- gamsko registracijo že v jutranjih urah, kar dokazuje, da so kriminalci temeljito pripravili rop. Med streljanjem je prišlo do preplaha med mimoidočimi, ki so se zatekali v veže in skrivali za avtomobili. K sreči pa ni bil nihče ranjen, kljub temu da so se številne krogle zarile v pročelja hiš. Po prvih ugotovitvah sta roparja streljala s pištolama kalibra 7,65, dokončno bodo to preverili, kakor tudi ugotovili vzroke smrti, po obdukciji obeh zapriseženih stražnikov. Med žaloigro ni v banki nihče posumil, da se kaj dogaja, saj je bila podružnica že zaprta, direktor pa je domneval, da se otroci igrajo s strašilnimi pištolami. Na cesto je stekel šele, ko je zaslišal žvižga nje gum bežečega avta. Uslužbenci banke «Monte di Cre dito» niso še sestavili dokončnega obračuna vsebine ukradenih torb in vreče, domnevajo pa, da je bilo v njih vsaj 35 milijonov lir. Giovanni Ferraro zapušča ženo in štiri mladoletne otroke, Nicold Paratore pa je bil samski. Zasebna policijska agencija je že začela postopek, da se zagotovi svojcem u-bitih primerna odškodnina, kakor tudi, da zavarovalnice plačajo premijo, saj je pri tako nevarnem poslu življenjsko zavarovanje samo po sebi umestno. Se nobene sledi za letalom, ki je izginilo nad Trbižem VIDEM — Kljub vztrajnem iskanju karabinjerji in vojaki alpinske brigade »Julia* še niso našli razbitin turističnega letala, ki je zginilo pred 8 dnevi v Karnijskih alpah med poletom z Dunaja v Trst. V letalu sta bila tržaška zakonca Angelo Schleifer in Luciana Pilleri, ki sta se vračala v naše mesto za deželne volitve. Karabinjerji in policijski agenti so tudi s pomočjo helikopterjev doslej preiskali okolico, Trbiža in Tablje, medtem ko so jugoslovanski in av- strijski organi javne varnosti skrbno preiskali obsežna območja na svojem ozemlju, vendar brez uspeha. Letalo, ki je vzletelo z dunajskega letališča in bj moralo pristat) v Ronkah, je zginilo v nedeljo, 25. junija. Zveza med kontrolnim stol pom ronskega letališča in letalom se je prekinila, kp je nad Trbižem divjalo neurje. Bejrutu, je na tiskovni konferenci v libanonskem glavnem mestu obžaloval ta sklep Arabske lige, ki ga je označil kot nasprotnega z načeli, ki bi morali navdihovati delo te mednarodne organizacije.. Minister je tudi zanikal govorice, po katerih naj bi se LDR Jemen pripravljal, da vstopi v SEV (gospodarsko organizacijo komunističnih držav), da je sklenil obrambni pakt s Sovjetsko zvezo ter da se na južnoje-menskem ozemlju nahajajo kubanski, sovjetski in bolgarski vojaški strokovnjaki in piloti. V prozahodno usmerjenih arabskih državah se medtem nadaljuje in zaostruje kampanja proti LDR Jemen. kj naj bi postal sovjetski «nož, naperjen v grlo Zahoda*, še posebno, ker naj bi Kremelj sedaj imel nadzorstvo nad ožino Bab el Man-deb, kot piše v svoji zadnji številki kairski dnevnik v angleščini «The egyptian gazette*. Poluradni «A1 A-hram* pa dodaja, da gre za sovjetski poskus destabilizacije in vnašanja razdora v arabski svet, ter obžaluje, da ni znala Arabska liga sprožiti ukrepov «za preprečenje sovjetskih nakan proti Egiptu, Sudanu, Saudski Arabiji in arabskim emiratom*. Kairski politični opazovalci pa pričakujejo tudi, da bi novi položaj v Južnem Jemenu utegnil dati novega zagona akciji predsednika Sadata za iskanje globalne rešitve na Bližnjem vzhodu, saj bi se morala Egipt in Izrael braniti pred i-stim sovražnikom, Sovjetsko zvezo. (tm) Atentat na bivšega pripadnika baskovske organizacije «ETA» PARIZ — Neznanci so včeraj izvršili v francoskem mestu Saint Jean de Luz atentat na bišega pripadnika baskovske separatistične organizacije ETA, 40-letnega Juana Joseja Echa-veja Orobengoo, ko je ta s svojo ženo zapuščal neki bar v neposredni bližini doma. Rafal iz brzostrelke je pri priči ubil Orobengoavo ženo, bivši pripadnik organizacije ETA pa je obležal težko ranjen in so ga nemu- Strahotno trčenje pri Ferrari: 4 mrtvi Med žrtvami je tudi vodja Digos (bivši politični urad) iz Bologne Graziano Gori FERRARA — Štirje mrtvi so tragičen obračun strahotne prometne nesreče pri Ferrari. Med žrtvami je tudi vodja Digos kvesture v Bologni dr. Graziano Gori. Po dosedanjih izsledkih agentov prometne policije, ki so prvi prispeli na kraj nesreče, je trčenje zakrivil policijski funkcionar, ki se je včeraj zjutraj okrog 8.30 vračal f. ‘ s svojo »alfetto* s plaže «Lido de-gli Estensi*. kjer je obiskal družino. Zaradi slabosti ali morda zaradi prevelike hitrosti je dr. Gori izgubil oblast nad vozilom. »Alfetto* je zaneslo najprej na levo stran cestišča v drevo, od katerega se je odbila na sredo ceste ravno v tre- nutku, ko je v nasprotni smeri privozil «ford escort*. Trčenje, ki je bilo neizbežna, je bilo silovito: dr. Gori, šofer in potnika «escorta» so bili pri priči mrtvi. Dr. Graziano Gori, ki je bil star 39 let, je bil v Bologni od 1971. leta, najprej kot funkcionar sodnijskega oddelka, nato pa kot funkcionar po-liitčnega oddelka, kateremu je poveljeval dve leti. V nedeljo je kot rečeno obiskal družino, ki je bila na oddihu v Lidu degli Estensi. (vt) V zaporu nogometaš ki je odgriznil uho nasprotniku FIRENCE - Na ukaz florentinskega državnega pravdnika Pedate in’ njtegovega namestnika Izza sp a- genti letečega oddelka včeraj a-retirali 32-letnega Andrea Zecchi-na. Le-ta je prejšnjo sredo med nogometno tekmo med četrtma Santo Spirito in Santa Croce odgriznil uho nekemu nasprotniku. Zecchino je obtožen povzročitve telesnih poškodb in izzivanja pretepa. Vsakoletni nogometni turnir med florentinskimi četrtmi, ki ga igrajo v nošah in po pravilih izpred treh stoletij, se je letos zaključil dokaj nenavadno. Po tekmi med moštvoma Santo Spirito in Santa Croce so namreč izbruhnili neredi, ki so zahtevah precej ranjenih in zaradi katerih so agenti javne varnosti morali poseči s solzilcem. Kaže, da bodo zaradi teh izgredov v prihodnje prepovedali turnir, kj je bil nedvomno atrakcija tako za turiste kot tudi za same Flofentince, doma prepeljali v bolnišnico v Ba-yonnu. Orobengoa je pred sedmimi leti zapustil ekstremistično organizacijo. Že 1975. leta je bil tarča atentata, a se je rešil. Istega leta so mu v Španiji desničarji ubili brata. Po pričevanju očividcev so na zakonca Orobengoa streljali iz avta znamke peugeot 104, ki ga je upravljala neka plavolaska. GENOVA — Včeraj, popoldne je neznanec telefoniral v redakcijo nekega genovskega dnevnika in v imenu rdečih brigad povedal, da bodo prihodnji teden »justicirali* sodnika Sos-sija, ki so ga brigadisti pred štirimi leti ugrabili in ga nato izpustili na svobodo. Policija sicer močno dvomi v verodostojnost telefonskega poziva, kljub temu pa je odredila okrepitev straže, ki skrbi za varnost genovskega sodnika. Goetheja pod naslovom K vprašanju poetične vrednosti prevedene lirike. Slobodan Markovič iz Beograda je govori o navzočnosti in sprejemanju Župančičeve otroške poezije v srbohrvaškem jeziku, medtem ko je dopoldanski del zasedanja zaključil Miodrag Sibinovič iz Beograda ter govoril o Župančičevi poeziji v prevodih Desanke Maksimovič in Gustava Krkleca. Popoldne je najprej govoril Oton Berkopec o Župančiču in Čehih, sledil je prispevek Poljaka Vladislava Lubaša o literarni jezikovni plasti v poljskih prevodih Župančičeve poezije, medtem ko je Dimi-ter Pankelejev iz Bolgarije govoril o tem, kako je prevajal Župančiča v bolgarščino. Tudi Venceslava Leskovec Jordanova iz Sofije je razpravljala o sedmih desetletjih z Župančičem v bolgarski literaturi. Marija Mitrovič iz Beograda je govorila o Župančiču na srbohrvaškem jezikovnem področju, medtem ko je Simon Jurišič iz Splita ob koncu govoril o Župančiču v hrvaški književni kritiki. Ob koncu simpozija smo naprosili sekretarja programskega odbora za mednarodni simpozij o Župančiču znanstvenega svetnika na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Slovenske akademije znanosti in u-metnosti v Ljubljani dr. Franceta Bernika, da bi za bralce Primorskega dnevnika na kratko označil pomen in rezultate tridnevnega mednarodnega simpozija o Župančiču. »Udeležba domačih in tujih literarnih zgodovinarjev*, nam je dejal dr. Bernik, «kakor tudi rezultati razpravljanja presenečajo v pozitivnem smislu. Simpozij je obravnaval problematiko Župančičeve poezije in njegove dramatike, potem primerjalne teme — Župančič in sodobna slovenska poezija, Župančič in jugoslovanski književniki, daje mesto Župančiča v okviru evropske in svetovne književnosti. In naposled je bilo tu prisotno tudi Župančičevo prevajalsko delo ter prevodi iz Župančiča v jezike narodov in narodnosti Jugoslavije in evropske jezike, skratka sprejem Župančičeve poezije zunaj slovenskega jezikovnega Hffi, JSHJilADlgAoISto^iSi . Primerjalna literarna veda se potemtakem danes, to je pokazal simpozij, ne ukvarja več samo z razvojem evropske literature, temveč raziskuje tudi prostor Župančiča v svet, njegovo navzočnost v jugoslovanskih in tujih literaturah. Vse prispevke s simpozija, tudi prispevke tistih referentov, ki se iz kakršnih koli razlogov znanstvenega posveta niso mogli udeležiti, bo- mo v peloti in s povzetki v tujih jezikih, objavili v posebnem zborniku, oziroma knjigi.* Udeleženci simpozija so v nedeljo obiskali Belo krajino in pesnikov rojstni kraj Vinico. DUŠAN ŽELJEZNOV Tridentinski narkoman obsojen v Pakistanu Grozijo, da mu bodo zaradi razpečevanja mamil odsekali obe roki TRIDENT — Pred nekaj dnevi so v Pakistanu obsodili na okrutno kazen 32-letnega Teodora Chiarellija, kj so ga zasačili med razpečevanjem mamila. Kot predpisuje koran bodo fantu, ki je bi! aretiran skupaj z nekim Neapeljčanom odsekali obe roki. Dramatična vest je povzročila znatno zaprepadenost v Roveretu, čeprav je bil Chiarelli na slabem glasu, saj je bil znan narkoman in razpečevalec. Po skopih informacijah iz Karačija kaže, da so fanta zasačili v Belučistanu, medtem ko je z neapeljskim pajdašem skušal razpečati znatno količino hašiša in drugih mamil. Kaže, da bodo obsodbo izvršili v prihodnjih dneh, če italijanskim diplomatom ne bo u-spelo uspešno poseči in preprečiti izvršitev okrutne kazni. Za holandsko kraljico postaja Italija nevarna Julijana se je za letos odrekla počitnicam v Portu Ercole (iiiiiifiniiiimiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii VESTI S KOPRSKEGA BOGAT KULTURNI SPORED PORTOROŠKEGA AVDITORIJA Nastop ljubljanske opere, gledališča «Kome-dija» iz Zagreba in raznih folklornih skupin KOPER — Med glavno turistično sezono se obeta ljubiteljem gledališke in koncertne umetnosti bogat spored. Osmega julija bo nastopila ljubljanska opera z Verdijevim Ri-golettom, 9. julija bo gostoval v avditoriju folklorni ansambel Lado iz Zagreba, 11. julija pa newyorški ansambel Hair. 15. julija bo v avditoriju ponovno nastopila ljubljanska opera, tokrat z Rossinijevim Seviljskim brivcem. V juliju sta prevideni še dve predstavi in sicer 25. nastop gvinejskega nacionalnega ansambla, 30. pa nastop beograjskega folklornega ansambla Kolo. V Piranu pa 1» 19. julija gostoval Tržaški partizanski pevski zbor, 20. julija pa folklorni ansambel Taneč iz Skopja. Petega avgusta bo v avditoriju tradicionalna prireditev Zlata roža Portoroža, 8. avgusta pa bodo v glasbeno — modni reviji gostovali Nela Eržišnik, Neda Ukraden in Krunoslav Slabinac. Osrednja prireditev sezone bo Portoroška noč 12. avgusta. Med drugim bo nastopil tudi ameriški ansambel Platters. Do konca meseca bodo organizirali še večer ciganskih melodij (15.8.), nastop madžarskega folklornega ansambla iz Budimpešte (18.8.), nastop nacionalnega ansambla iz Peruja (22.8.) in gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba z musi-calom Jalta, Jalta (30.8.). Avditorij je tudi razpisal abonma za vse predstave (cena 500 dinX medtem ko bo cena vstopnic za posamezne predstave 60 in 100 din,. SLOVESNO OB DNEVU BORCA Po vsem Slovenskem Primorju so se začele prireditve ob 4. juliju — Dnevu borca. V Piranu je bila v soboto osrednja prireditev za občino, na kateri sta govorila Janez Majnik v slovenščini in Vinko Ba-rile v italijanščini. Nastopili so tudi pevski zbor, folklorna skupina in recitatorji kulturno umetniškega društva Karel Pahor iz Pirana. V Semedeli pa so proslavo Dneva borcia povezati s krajevnim praznikom. V bogatem sporedu »o na- stopili mešani pevski zbor, recitatorji, moški pevski zbor društva upokojencev iz Kopra in članica SSG iz Trsta Mira Sardoč. Številne prireditve so bile tudi v nedeljo in včeraj, napovedane pa so tudi za danes. Med drugim so predvideni tudi sprejemi za bivše borce in svojce žrtev fašističnega nasilja. V PIRANSKI OBČINI NAČRTUJEJO NOVE INDUSTRIJSKE IN DRUŽBENE OBJEKTE Na seji piranske občinske skupščine so sklenili, da bodo v septembru začeli z obnovo piranskega zdravstvenega doma, mesec dni kasneje pa bodo začeli graditi nov zdravstveni dom v Luciji. Hkrati so na seji odobrili gradnjo tovarne soli v Seči. Investitor je podjetje Droga iz Portoroža. V tovarni bo zaposlenih 170 delavcev, letna proizvodnja, ki ne bo odvisna od vremena, pa bo znašala okrog 100 tisoč ton soli. Tovarno bodo zgradili do konca leta 1981. L. O. HAAG —■ Holandska kraljica Julijana se je za letos odrekla običajnim počitnicam v Portu Ercole, kjer je že dvajset let preživljala počitnice v svoji vili «srečni slon». Po pričevanjih nekega nizozemskega časnikarja je kraljica mnenja, da Italija «postaja nevarna*, po tlpka^j-te Jyugih vesteh pa naj bi sklepu botrovalo dejstvo, da župa- nja letoviškega kraja, posl. Susan-na Agnelli, rii hotela izdati dovoljenja za razširitev razkošne vile. Po uradni verziji holandske kraljeve hiše se je kraliica odrekla počitnicam v Italiji, ker ima preveč c -veznonti, kar pa ji po drugi strani ne bo preprečilo, da bo preživela več kot en mesec na Irskem. Ponesrečen poskus pobega v ZDA NEVV YORK - 31-letni Noel Gol-ding je bil obtožen nenamernega umora svojega svaka, 23-letnega Audleya Gibsona, doma iz Jamaike, ki ga je Golding na skrivaj poskusil pretihotapiti v ZDA. Svaka je namreč skril v kovček in ga vkrcal na letalo družbe «Aemircan airlines*. Tu so ga zaprli v prtljažnik, kjer pa je nesrečnežu zmanjkalo zraka, tako da je umrl zaradi zadušitve. Truplo so odkrili uslužbenci letališča Kennedy, ki so obvestili policijo. Ko se je Golding javil, da bi dvignil svojo prtljago, so ga aretirali. Proces proti Cederni odložen RIM — Rimsko kazensko sodišče je včeraj že v tretje oaložilo proces zoper časnikarko in pisateljico Camillo Cederno ter odgovornega urednika tednika «L'Espresso» Li-via Zanettija. ki sta obtožena obrekovanja sinov bivšega predsednika republike Leoneja. Obravnavo so dvakrat odložili, ker je bila Ceder-na nepravilno seznanjena s kazenskim postopkom, včeraj pa so priznali obtožencema poltretji mesec časa, da lahko pripravita ustrezno obrambo. Mauro, Giancarlo in Paolo Leone so prijavili Cederno in Zanettija sodišču z obtožbo obrekovanja zaradi poglavja knjige »Giovanni Leone, carriera di un presidente*, ki je bilo objavljeno v tedniku. moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem IZREDNO UGODNE CENE pohištvo paolo prodajamo tudi za dinarje D0MJ0 137 TRST