n aj večji slovenski dncvnilT™^ ▼ Združenih državah Vetja za vse leto - - - $6.00 _ Za pol leta ..... $3.00 § Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 207. — ŠTEV. 207. GLAS NARODA r , 1 . 1 1 The largest Slovenian Daily in B the United States. list slovenskih , delavcev t Ameriki. i i Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I j Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 187» TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 4, 1929. — SREDA. 4. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVn. — LETNIK XXXVII. MORNARIŠKI DOGOVOR JE SKORO DOSEŽEN ZDRUŽENE DRŽAVE BODO NEOVIRANO ZGRADILE PETNAJST NOVIH KRIŽARK Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald je izjavil pred Ligo narodov, da je v sedemnajstih izmed dvajsetih točk dosežen sporazum. V mornariškem programu je treba še dosti podrobnega dela. AMERIKA IN ANGLIJA V LUČI RAZOROŽITVE Angleški ministrski predsednik, Ramsay Mac-Donald je rekel, da bosta Amerika in Anglija rešili vse probleme razo-roženja. ŽENEVA, Švica, 3. septembra. — Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je rekel danes pred skupščino Lige narodov, da so pogajanja med Zdr. državami in Anglijo glede mornariškega vprašanja jako napredovala. Debatirati je bilo treba o dvajsetih spornih vprašanjih in dozdaj sta si deželi že v sedemnajstih vprašanjih na jasnem. Ko je podal to izjavo, so mu začeli navzoči navdušeno ploskati. Zatem je v krasno zasnovanem govoru apeliral na vse narode, naj posvete vse svoje moči mirovnim prizadevanjem, ne pa obroževanju. Končno je omenil, da bo mornariška pogodba sklenjena še pred koncem zborovanja Lige naro-jda otežkoča delo položaj v posian-dov ter odločno poudaril, da angleško-ameriški do-'ski zbornici, kie* nima delavska govori niso naperjeni proti nobenemu narodu. — Mi ne snujemo malih stvari, — je rekel. — Naša pogodba bo mornariški pakt, obenem pa tudi mirovni dokument. ŽENEVA, Švica. 3. septembra. — Ramsay MacDnald. angleški ministrski predsednik, je rekel včeraj na neki konferenci časnikarjev, da ga bo ugodni napredek angleško-ameriških pogajanj prepričal, da je mogoče rešiti vse probleme ter skleniti dogovor. Angleški delavski voditelj je rekel, da sta si tako predsednik Hoover kot on nadela cilj. da gresta preko ureditve sile mornaric Amerike in Anglije. Oba upata doseči dogovor, ki bo dajal vsem velesilam priliko, da rešijo vprašanja oboroževanj na kopnem in na morju. MacDonald je potrdil svoj namen. da obišče tekom jeseni Ameriko. a rekel, da ni sedaj v stanu i določiti datuma. Opozoril je nato. POLJSKA OBNOVILA POGODBO ANGLEŽI SO ! ZADRŽALI | ARAB. NAVALj Poljska republika j e sprejela Youngov načrt, a zahtevala zavarovan je pred nemškimi zahtevami. i Sirske in trans j or danske meje proti Palestini so močno zastražene. — Letalci so metali svarilo angleškega visokega komisarja. VARŠAVA. Poljska, 3. septembra. Danes je bila zopet slovesno ob -novljcna zveza Poljske s Francijo na skupnem sestanku zastopnikov parlamentarnih skupin obeh dežel, obsegajočih vse politične struje, od skrajne desnice, pa do skrajne levice. Princ Radziwil, voditelj vladne stranke v poslanski zbornici, katerega smatrajo za trobilo vojnega ministra Pilsudskega, je načeloval poljski delegaciji. JERUZALEM. Palestina. 3. sept. Vspričo neprestanih poročil, da sc vrše nadaljna gibanja Arabcev cb mejah Transjordanije in Sirije, so angleške oblasti danes odredile na- ! daljne varnostne odredbe proti ne- i varnosti arabske invazije v Pale- 1 stino. Straže, ki izvajajo v obmej- j nih krajih policijsko službo, so bile ' ojačene, in avijatiki so dobili navo- | dila, naj pazno zasledujejo vsako j arabsko skupino, ki bi skušala skri- i KONFERENCE 24 zunanjih ministrov, med njimi osem ministrskih predsednikov je prisostvovalo otvorje-jenju desetega zasedanja Lige. ANGLEŠKI LISTI HVALIJO SN0WDENA Angleška javnost je zelo zadovoljna s poročilom finančnega ministra, ki je izvojeval veliko diplomatsko zmago v Haagu. ŽENEVA. Švica. 3. septembra. — / LONDON. ( Anglija. 3 septembra Pred desetimi leti. ko se je vršilo Angleško časopisja z velikim narodov, so prvo zborovanje Lige se ga udeležili štirje evropski zuna- dovoljstvom pozdravlja odkrit« srčnost kanclerja Phllipa Snowdcna nji ministri. Ko pa bo zdaj otvor-' glede reparacijske kontroverze n;i jeno deseto letno zborovanje, bo- ( konferenci v Haagu. do v Ženevi vsi evropski zunanji j Včeraj je govoril kanclcr po ra- ski socijalistični voditelj Loquin. Delegat Mrozowski je izjavil v imenu Poljske, da sprejema poljska delegacija v principu Youngov načrt, vendar se pa pridružuje tudi japonskim rezervacijam, da bo vaj vpasti preko meje v Palestino. Med Arabci in Židi so se završili v severnih pokrajinah nadaljni izgredi in boji. Angleške oblasti izjavljajo. da imajo položaj, dobro v rokah. Razen da so zasledovali sovraž- stranka nikake večine Ministrski predsednik je poudaril na odločen način, da nimajo angleško-ameriški pogovori nikakega namena, da bi « predložili ostalim silam popolen dogovor. Vse je urejeno tako, da bo mogoče rešiti problem s sodelovanjem ostalih sil. kontfni sprejem odvisen od izjave na plemenaf ^ avijatiki tudi raz- j vsaj delno zastopana po Nemčije, da ne bo zahtevala nika- I deliU pr0klamacijo angleškega vi- < nistrskem predsedniku. sokega komisarja Sir Chancellor j a po vseh obljudenih krajih dežele. Obe nasprotujoči si stranki sta bili močno ustrahovani vsled stro- Glede angleških razprav z Zdru- šitvi — A nglija ne bo v orožju tekmovala z Združenimi državami. Tega ne izjavljam samo v imenu delavske vlade. To bi lahko izjavili V imenu katereko- državami je rekel MacDc- li angleške konservativne vlade. I _ Jaz misiim> da bo mogoče naj- ti rešitev problemov, ki so se do-WASHINGTON, D, C., 3-. septembra- — Sena- še vedno ustavljali vsaki re- tor Hale, ki je predsednik senatnega mornariškega odbora, se je danes dolgo časa mudil v Beli hiši ter izjavil, da bo izvršen program, ki ga je odobril zadnjo pomlad kongres, namreč program glede gradnje petnajstih novih križark. — Križarke bodo zgrajene, — je rekel, — pa naj izpade pogodba z Anglijo tako ali tako. S predsednikom je konferiral tudi državni tajnik Stimson ter rekel, da so pogajanja z Anglijo jako napredovala, da je pa še vedno potreba dosti podrobnega dela. kega poljskega ozemlja vsled preteklih ali bodočih operacij. Poljski govorniki so poudarjali dejstvo, da ni mogoče rešiti problemov iztočne Evrope edinole ob Renu. temveč, da je treba tudi vpo-števati zahtevo Poljske, da se zagotovi njeno varnost pred nemškim militarizmom. ministri, razven bolgarskega, ki ni še objavil svojega sklepa, da pride V preteklem letu so prisostvo- mnenje. da jih bo prišlo iz Evrope kar dvaindvajset in dva nadaljr.a iz Cube in Paname. Štiri evropske države, Kojin zunanji ministri bodo odsotni iz Ženeve. so: Italija. Španska, Avstrija in Madžarska. Madžarska pa bo svojem mi- predsedniku Sedem drugih držav. — Anglija. Francija, Norveška. Grška, Lit vinska. Luksemburg in Anglija, pa bo imelo tukaj tudi svoje ministrske ude ^ Lili gosti proklainacije. Posebno oster t predsednike, ki se bodo jeb il odstavek, ki je oglašal preki- j vseh posvetovanj Lige. njenje v^eh razprav glede ustavnih j Napredek Lige narodov je iz te-izprememb v Palestini. I ga povsem očividei. Tem razpravam so baje sledili j ____^- nemiri, tako vsaj je izvedel vrhov 1 MOLITEV ZA BOLNEGA SHIPSTEADA Princ Radziwil je rekel na to, da , , , .... .. . ______ ni komisar v Angliji, kjer se je mu- so le miroljubna dejanja, ne pa ge- t, ,4 — - dil na pocitnicah. vorice o mirnu, potrebna, da se iu- r ... . . . . . Arabski predstaviteiji so izjavili, t pet ustanovi normalne odnosaje v ... ^ «.«.« -• da so bile vse zadrege v Palestini.. centralni Evropi. Nato je razpravljal o poljskih in nemških trgovinskih pogajanjih tekom zadnjih par let ter rekel, da hooe Nemčija napraviti iz Poljske deželo splošnega izkorištanja kot je bila Rusija pred vojno. DRŽAVNIKI ODPOTOVALI IZ HAAGA P o zaključen ju haaške konference so pričeli državniki zapuščati pozo-rišče svojih prizadevanj. BERLIN. Nemčija. 3. septembra. Po »aključenju haaške konference se koncentrira sedaj glavno zanimanje na notranej-politično učinkovanje. Zunanji minister, dr. Gustav Stressemann je dospel v nedeljo zjutraj semkaj z delom delegacije, obstoječim iz ministrov Curtiusa in Heiferdinga, a je še tekom dneva odpotoval naprej v Ženevo, da se udeleži zborovanja Lige narodov. On mora izostati od kabinetne konference, ki se je vršila v pon-deljek ali torek Kabinetna seja Je bila vsled tega le Informativnega značaja ter bo izpolnjena s sprejemom poročila delegacije. Ratificiranje Youn-govega načrta Je pričakovati šele v HAAG. Holandska, 2. septembra. Po treh tednih polnih boja, je bila haaška konferenca odgodena za j nedoločen čas. dokler je ne bo zo-t pet sklical predsednik. Poseben dan j ni bil določen radi dela podkomi-tejev. Prvih štirih podkomitejev ima naslednje naloge: — Določiti mora organizacijo mednarodna banke, konečno likvidacijo vseh zahtev, izvirajočih iz zaplenjenja sovražnega imetja po vojni, zakonodajne odredbe v Nemčiji, da se spravi v soglasje Dawesov in Youngov načrt in ustvarjenje možnosti za Nemčijo, da si ustvari dohodke iz izdaje železniških bondov. ST. PAUL. Minn., 3. septembra. Zvezni senator Thomas Schall, republikanec iz Minnesote, je pozval danes prebivalce svoje države, naj molijo za ozdravljenje njegovega bolnega tovariša, zveznega senatorja Henrika Shipsteada. člana farmarske in delavske stranke iz Minnesote. • Senator Shipstead je odpotoval j na neki skriti otok v severni Min- ( nesoti, da okreva od bolezni, ki se ga je latila lanskega leti. PROPADANJE ANGL. UNIJ Članstvo angleških unij je padlo v preteklem letu za stopestdeset tisoč članov. — Potrebna je organizacija po ameriškem uzorcu. REVOLUCIJA ESCOBARJA VELJALA VEČ KOT 11 MILIJONOV MEXICO CITY, Mehika. 3. sept. Revolucija, katero je vodil general Escobar tekom spomladi v Mehiki. je povzročila zvezni vladi nekako $11.400.000 stroškov, kot je objavil zakladnlški department. Izgube na imetju so znašale tri milijone in pol dolarjev. Potom varčnosti, posebno s pomočjo skrčenj PESEK 61 GA SKORO ZADUŠIL CAMDEN, Tenn., 3. septembra. Vsled deveturnih naporov par stolni mož se je nahajal danes 23-let-ni lekarnar E. Fry. pri življenju, v BELFAST, Irska, 3. septembra.— Več kot šeststo uradnikov, ki zastopajo nekako 3.600,000 članov angleških strokovnih unij, se je zbralo včeraj tukaj na svoj. 61. letni kongres, kateremu predseduje Ben Tillett. Kongres je prvi. ki se vrši tukaj potem ko je včeraj zašel v pesek j v šestintridesetih letih. Članstvo ter je visel dalj časa v smrtni ne-; "nij je padlo za približno 150.000 v armadi, se je mehiški vladi ven-treh do štirih tednih in v^led tega dar posrečilo uravnati zop^t prora-se računa s sestankom državnega čun ter izbrisati izgube, ki so na-zbora v pričetku oktobra. stale vsled revolucije. varnosti. Fry je zašel brez slutnje v reko usihajočega peska ter se pogreznil hitro do bokov. Rešilno delo je bilo izvanredno težavno. Konečno pa se je vendar posrečilo rešiti moža Iz peska s pomočjo jiesk in vrvi. ZEPPELIN SE BLIŽA OBALI FRANCIJE PARIZ, Francija. 3. septembra. Naglica, katero je razvil "Graf Zeppelin" na povratnem potovanju proti domu, je napotila francosko mornariško ministrstvo, da je naročilo vsem obrežnim radijskim postajam, naj bodo pozorne na bližajočo se zračno križarka, ki se bo vsak trenutek pojavila na obzorju. od leta 1929. Tillett je priporočil, naj se stvori ekonomski odbor, ki bo zastopal vlado, kapital in delo ter imel popolno avtoriteto v vseh stvareh, ki se tičejo industrije. — Organizirati se moramo po pretekle in sedanje, posledica an- j gleške zionistične politike, ki namerava uničiti Arabce ter oživeti neobstoječi židovski narod. Arabski voditelji so razentega zahtevah nepristransko razpravo, ki bo imela zmisel za pravico ter ne bc podvržena zionističnim vplivom, kot so dosedaj prevladovali v Pa-1 lestini. BEIRUT. Sirija, 3 STOLETNEGA STARCA NE MANJKA PRI N1KAKI PARADI LAKEWOOD, N. J.. 3. septembra Thomas J. Earle. kojega na ramena viseča bela brada mu daje pa-triarhalično zunajost. je slavil danes. vesel in zdrav, svojo stoto obletnico. Bil je preje član prostovoljne požarne brambe v mestu New Yorku. Sedaj ga ne manjka pri nobeni gasilni prireditvi ter je diju ter podrobno pojasnil mogočen vtis. k;. so ga napravila pogajanja nanj. na javnost in na časopisje. Danes pa je vsak človek na ulici odobraval fraze, ki se jO' posluževal včeraj Snowdcn. Med drugim je rekel naprimor — Nps ni mogoče več smatrati za molzno kravno Evropo — Tekom štirih tednov prijatelj-sgih pogajanj smo si pridobili velik rešpekt — je rekel v svojem nagovoru. Posebno pa je imponiralo ljudem, k j je govoril, kako so Angleži vztrajali, da mora imeti dodatne dohodke od velikih, ne pa od majhnih evropskih sil. Prvotni Youngov načrt je primerjal s končnim dogovorom ter rekel, da bo Anglija dobila dodatnih deset milijonov dolarjev na leto tekom 37 let ter dodatno celokupno vsoto 25 milijonov dolarjev, od katere sta ji devetdeset odstotkov zajamčili Francija in Italija. septembra. , častni član L»kewood Hose Com-Nepotrjena poročila, ki so dospela pany semkaj, pravijo, da so angleški ae-roplani bombardirali vas Sardo v Mariarun okraju, kjer so se baje zbirali Arabci, da vpadejo v Palesti no. Vas leži v notranjosti sirskega ozemlja, in francoske čete so bile takoj odposlane na to točko. Dosedaj niso sporočili še ničesar o izgubah v tem kraju. EDISON IMA PLJUČNICO WEST ORANGE. N. J.. 3. sept. Thomas A. Edison, slavni iznajdi-telj, preboleva sedaj na svojem tukajšnjem domu posledice pljučnice, ki se je razvila iz majhnega prehlada, ki se je pričel dne 11. avgusta. Mr. Edison je sedaj izven nevarnosti, vendar pa se ne bo mogel vrniti na delo tri ali štiri tedne. Njegovo bolezen so preje označili le kot hud prehlad, a danes zvečer je izjavil dr. Hubert Howe iz New Yorka, da je bilo deset dni Edisonovo stanje skrajno opasno. Danes in včeraj je praznoval Mr. Edisori svoj dva in osemdeseti Pred šestdesetimi leti je stopil v službo dr. Kahna ter je izza smrti slednjega še vedno nameščen na Kahnovem posestvu. DUHOBORCI PRIJETI NELSON. B. C . 2. septembra Obe tukajšnji majhni jetnišnici so prenapolnjeni, ker so oblasti aretirale nekako 150 članov ruske du-hoborske sekte, ker so hoteli demonstrirati po ulicah popolnoma nagi. Zahtevajo zemljo z davkov. Voznik tovornega avtomobila je zbiral proč vržene obleke ter jih oddal v jetnišnici. a duhoborci jih niso hoteli več obleti. ameriškem uzorcu. — je rekel. — j rojstni dan ter je sedel v stolu v Angleški imperij ima večji" delo- svoji sobi več ur. Razgovarjal se je krog kot pa Združene države. TAJFUN NA FILIPINIH MANILA, Filipinsko otočje, 3. septembra. — Vremenski signali so danes kazaii, da se bliža središče velikega tajfuna in da se bodo mogoče pojavili nevarni vetrovi ter silni nalivi. Vse komunikacije z južnim delom otoka Luzon so bile prekinjene. s člani svoje družine ter pokadil več smodk DENARNA NAKAZILA i Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- ;.j sujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem j i ceniku: v Jugoslavijo Dia. 600 ____ ____ f 9.80 Lir 108 «« 1,000 ____ ____$ 18.40 H too ii 1,500 .... .... % 46.75 II 800 M §,000 .... .... $ 90.60 II 600 M 10,000 .... .... $180.00 M 1000 ▼ Italijo 9 ».Ti 177.40 164.3» Stranke, ki nam naročajo izplačila m ameriikih dolarjih, op*-mar jamo, da smo vsled sporaeuma s natim svss&m 9 starim kraj* v stanu sniiati pristojbina sa taka ispla6Ua od 8% na t%. ŽID ZAPUSTIL SVOJIM SO-VRAŽN1K0M $50.000 JERUZALEM, Palestina, 3. sept. Harold Weiner, židovski učenjak, katerega so ubili Arabci pri vratih Damaska, je zapustil nekaico 50 tisoč dolarjev mohamedanskim zavodom, k^delujejo v Jeruzalemu. 1 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; - za $50 — $17 za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. I Sa izplačilo večjih mukor kot goraj navaden«, bodial ▼ dinarjih 1 lirah ali dolarjih dovoljujemo fte bolj*« pogoj«. Pri Tolikih naka-I niih priporočamo, da m poprej ■ nam cporasamtto g lode natisi I B«kMi1>. I IZPLAČILA POPOlTI tO REDNO IZVRtENA V DVEH DO TREM TEDNI* BUJNA NAK.tZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT M S MS PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK 0 OOBTLANDT 8TBEBT, NBW JOM, & X TtUphomšt Barslmg 0390 i a "GLAS M A K O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 4,1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in D. S. A. EHBMNl Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank SaUer, President Louis Benedlk, Treasurer Place of buslnew of the corporation and addresses o* above officers: 116 W. UJth Street, Borough of Manhatan, New lork City, N. Y.j opisi Selo-Morte pri Ljubljani, j letnicc svojega obstanka za svoje Dne 15. avgusta je bil na Bledu člane 111 nJih P^«*1* v dvo" rani zabaven večer. GLAS NARODA (Yoice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ___________________..______.$«.00 Za pol leta .......—.................-.$3.00 Za četrt leta .............................$1.50 Za New York za celo leto______$7.00 Za pol leta............................$3-50 Za inozemstvo za celo leto.......47.00 Za pol leta............................—4350 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. Oias Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&iljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 13th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3378 ' . - — ~ ..B ... . O PRISELJEVANJU Dne? 1. julija tekočega leta so stopile v veljavo nove o, kaj«i dejstvo bilo in ostane; da se Angleži nočejo izseljevati, dasi angleška vlada iz" seiljevanje na vse mogoče načine pospešuje, ker vidi edi~ nole v izseljevanju zmanjšanje domače brezposelnosti. Posebno v premogovnih okrajih so hoteli brezposel -nost na ta način znižati, da bi poslali brezposelne v Kanado, kjer bi opravljali dela na poljih. Na tisoču brezposelnih premogarjov je sprejelo vladno pomoč ter se podalo v Kanado. Toda dolgo niso ostali. Skoro vsi so se vrnili. Prijale jim niso niti delavske, niti druge razmere. Angleška vlada je storila nove korake, da pospeši izseljevanje v dominije. Toda vse njeno prizadevanje je brezuspešno. Heiu v \\\ Burni piše v " Annalistu": — Fantje v starosti od štirinajstih do devetnajstih let imajo prosto vožnjo v Kanado; slehernemu, ki se izseli, je delo garantirano; 98^ mladih žensk, ki so se v zadnjih letih izselile, dosti boljše uspeva kot so uspevale v ozivom se jih je pa oglasilo Iti malenkostno število. - ■ ' ' "»r. ^ * . ... ■- Ta dejstva so najbrž neznana ljudem, ki 8© preuredili priseljevanje na podlagi narodnostnega izvora. Stoprocentniki bi najrajši dobili v Ameriko sam angleški element, tenia ko kaže, se jim ta želja ne bo uresnv čila Prt>jalLsIej bodo morali odpreti vrata Amerike lju* dem, ki irartjb vpelje do dela in niso rojeni v Angliji. "GLAS NARODA" — List sloveiiskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! krščen najmlajši sin kralja Aleksandra in kraljice Marije in sicer na ime Andrej. Kumoval je princ Pavle. Povodom tega krsta bilo je odlikovanih mnogo za narod zaslužnih oseb med temi z redom sv. Save V. stopinje: Rev. Franc Bernik. od svojih fa-ranov spoštovani in priljubljeni župnik v Domžalah; Franc Janežič, župan v Domžalah; Matej Turk. gostilničar v Domžalah ; ivan Giovanelli. župan v Spodnjih Jaršah in brat v New Yorku dobro znanih rojakov Lovrenc in Frank Giovanelli-ja. ter svak prijateljev Andreja. Ivana in Mike Pirnata; • Ivan Černelj. upravitelj meščanske šole v Celju in tast Mr. R. Kus-sa, podpredsednika in mana^erja Sakser State Banke v New Yorku; Ignac Sitar, trgovec in gostilničar v Toplicah, pri Novemmestu, brat slovenskega veljaka Mr. Jože Sitarja, Joliet, 111.: Anton Kline, posestnik in župan. Gor. Polje pri Soteski, znan kot eden prvih slovenskih pionirjev v Clevelandu. O. Z redom sv Save IV. stopinje: Dr. Jos. Režek, odvetnik in župan v Novemmestu, brat Rev. Dr. Ant. J. Režeka, župnika na francoski fari v Houghton, Mich. Po desetdnevni hudi vročini je prišlo silno neurje, ki je napravilo v okolici Brezovice in Vrhnike veliko škodo na polju in vrtovih. Toča, ki Je padala v gorenjih krajih Iga kakih 20 minut, je povzročila veliko škodo na sadnih drevesih; prizadeti so bili tudi kraji okrog Turjaka in Grosuplja. Pozdrav! Joža. New York, N. Y. Operna pevca Banovec in Ropa-sova sta dospela v New York v torek zvečer 27. avgusta s parni -kom "Olympic". Sprejel ju je Tone Šubelj. Veselje je bilo seveda nepopisno, ko so trije dobri kolegi zopet sestali tako daleč od svoje domovine. Komaj so stopili na ameriška tla,, že so jih povabili nadvse gostoljubni rojaki med svojo sredo. Med prvimi sta bila Mr. in Mrs. Cerar. Drugega dne po njihovem prihodu sta jima pripravila veliko "party". Med povabljenci se je nahajal tudi Mr. Jakob Oblak iz Milwaukee, ki je potoval iz starega kraja z imenovanima pcvcema ter jima bil vseskozi nadvse ljubeznjiv tovariš. Seveda je bil med povabljenci tudi Tone Subelj, svak Mr. Cerarja. Pc končani večerji so vsi trije pevci takoj začeli s skušnjami za gramofonske plošče, katere so v petek dopoldne odpeli na "Columbia Phonograph Company". Po izvrstno uspelem recordiranju jih je imenovana družba ponovno angažirala za prihodnji teden. Ker Imajo vsi trije pevci bodoče dni koncerte, Šubelj v Gowandi. N. Y., Ro-pasova in Banovec v Milwaukee. Wis., so se seveda branili sprejeti to laskavo ponudbo. Toda Columbia Company je bila vsled njihovega izvrstnega petja in izvajanja tako navdušena, da je odstopila datum, ki je bil že re-serviran za druge pevce. Peli bodo zopet prihodnji teden »v sredo). Nato se pod as t a Banovec in Ropa-sova na koncertno turo po naših naselbinah. Tone Šubelj pa odpotuje po koncertu v Gowandi v Evropo. Poročevalec. Forest City.. Fa. Tukajšnji rovi Pennsylvania Coal Co., id so bili zaprti pkoro celo poletje, so zopet začeli obratovati. Za koliko časa. se ne ve. Rovt D. & H. so delali nekoliko boljše, vendar so bile delavske razmere v naši naselbini t tekočem letu najslabše v zgodovini. Veliko slovenskih in drugih družin se Je izselilo od tukaj. Letos jc v naši naselbini leto obletnic. . 4. julija so namreč društva. S. N. P. J. praznovala.* veliko slavnost-jo petin dvajsetletnico S. N. P. J. 18. avgusta je tudi zelo imenitno proslavilo svojo petindvajsetletni«) dmštv«- Marije .Vnebo-vzete. štev. 77 K. B. KJ. Slov. kat. pevsko in dram. društvo "Naprej'* pa priredi dne 7. septefabra zvečer v proslavo deset-i Dne 15. septembra bo praznovala petindvajsetletnico tukajšnja slovenska župnija. Tukaj je umrl dne 22. avgusta rojak Jožef Kamin. Star je bil 54 let. doma iz Čateža pod Za plazom. Zapušča ženo in osem otrok ter dva brata, v starem kraju sestro. Pokojni je bil brat Vsušega zastopnika. Naj mu bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru! Prizadetim izrekam iskreno so-žalje! Pozdrav vsem čitateljem! Poročevalec. Johnstown, Pa. Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz Johnstowna. se zopet o-Slašam in hočem malo sporočiti širši javnosti naše razmere. Kar se tiče dela. je pod ničlo, tako da si ubogi trpin ne more prihraniti nič za deževne dni. Vsak je srečen, kdor zasluži toliko, da pošteno preživi svojo družino Za delom hoditi v Johnstown nikomur ne svetujem, ker jc že tako veliko ljudi brez dela. Aktivni pa smo bolj na društvenem polju. Društva prirejajo piknike in zabave v prosti naravi. Ker je vseskozi lepo vreme, gre vsak posamezni rad ven v hladno senco, kjer v družbi prijateljev in znancev hitro mine čes ter pozabi na vsakdanje skrbi in težave. Sezona piknikov pa se bliža svojemu koncu, ker jesen se bliža s hitrimi koraki. Predno pride zima, bi se radi še enkrat sešli vsi Slovenci iz Johnstowna v prosti naravi v prijaznem parku hrvatske fare, dve milji od Coopersdale. Kakor je bilo že poročano pred več meseci, je bila ustanovljena tukaj slovenska fara sv. Terezije. Bih pa smo brez svoje lastne cerkve, sedaj smo pa toliko napredovali, da imamo svojo cerkev. V nedeljo 8. septembra bomo imeli prvo službo božjo v lastni cerkvi na Main St. v Johnstownu ob 9. uri dopoldne. Popoldne pa bo piknik na hrvatski farmi. Vabljeni ste vsi Slovenci, Hrvati in Srbi iz bližnje in daljne okolice, da se udeležite te naše prireditve. Vabimo tudi Vas, g, urednik, da pripeljete seboj Petra Zgago, ksr bo kapljica na razpolago, pa tudi kranjskih klobas in potic ne bo manjkalo. Torej Peter, korajžo. pridi k nam v Johnstown. Slovenske pevsko društvo '•Bled" SKLAD ZA G0DBENI DOM V DOMŽALAH Darovali so: $25.00 Frank Ferk. Po $20.00: Vinko Riedel; Mr. & Mrs. Valentin Mlakar. $15.00: Mihael Trojanšek. Po $10.00: Pavel Ogrinc; Vinko Ovca; Valentin'Pa vlič; Anton Pavli; Mihael Habjan: Tomaž Setni-kar: Chas. Moderc; Frank Capuder; Chas Kovač; John Lavrenčič; Frank Cerar; Antonija Setnikar; Valentin Dolar. Pa S5.00: John Habjan; Vinko Zevnik; John Hribar; Frank Lu-teršek; Peter Lacijan; Ludvik Obcrwalder; John Orehek; Joe Osolin; Ivan Pučigaj; Ignac Kralj; Anton Kerč; Alois Šuštar: Joe Gra-šek: Joc Martinčič; Mihael Janc-žič; Frank Orašek; Frances Pavli: Ivanka Jasernik; Kristina Tičar; Jcsefine Weith: Tcnčka Juvan; Pepca Oberwalder; Tesic Weith; John Pavli; Fany Habjan: Rosic Popovič; Mary Prelovšek; Ana Stark; Fanie Dečman; Helena Jenko; Valentin Kobilca; Joe Potoc- NOVICE IZ SLOVENIJE Velika tatvina v Jaršah pri Domžalah. V Jaršah je bila pred leti zgrajena velika tovarna, ki Je last Industrije platnenih izdelkov. V tovarni je zaposlenih nad 300 delavcev. 16. avgusta je vodstvo tovarne pripravilo nad 41.000 Din za izplačilo tedenskih mezd delavcem. Nekateri delavci so prejeli mezd? že popoldne, za druee so bile mezde shranjene v železni omari kjer so shranjeni tudi razni poslovni spisi. Ključ od železne omare je bil po navadi shranjen v pisarniški mizi v predalu, ki ni bil zaprt. 17. avgusta dopoldne so hoteli s ključem odpreti omaro, toda ključa niso mogli nikjer najti. Zjutraj, ko so prišli v pisarno, niso našli ničesar sumljivega, vse je bilo v najlepšem redu. Dolgo časa so dcpcl-dne iskali ključ, toda niso ga mogli najti. Ker jc bilo treba popoldne pričeti z izplačilom mezd, se je vodstvo tovarne odločilo odpre* 1 železno blagajno s silo. Ko so Jood-j prli, so z velikim presenečenjem u-• gotovili, da je vsota 34.830 Din iz Peter Zgaga Uradniki in činovniki. nik; Vinko Stempel; Viktor Kobil ca; Lovrenc Giovanelli; Chas. Mla- j umarc Rinila, kar; Fani Zaje; Cilka Pfeifer;! o tatvini je bila takoj obveščena j Ivanka Ulčar; Mary Botijen; dru- orožniška postaja, ki jc priiela ta žina Ovca; Mary Pegaiar. Po $3.00: Chas. Majdič: Jakob Cerar: Pet. Jerman; Elizabeta Juvan; Mihael Grašek. Po $2.00: Mary Omerzu Mrs. Johnson; Jak. Pichler; J?.k. Kožar; Pet. Osterman: August Kosir-nik Minka Hren. Po $1.00: Mr. Rupnik; Anton Po-lak. Skupaj 5451.00. Vsem darovalcem se v imenu Domžalske godbe najsrčnejše zahvaljujem. Ker pa s tem še nisem končal moje akcije, upam, da ne bom odšel praznih rok, koder bom še potrkal. Vinko Riedl, 832 Amsterdam Ave., New York City. / V stari Avstriji so bili uradniki. Po balkanskih deželah so bili pa činovniki in so ponekod še vedno. Uradništvo in činovništvo v starem zmislu besede je pa v Jugoslaviji odpravil kralj Aleksander. Stari Karadžordže je rešil Srbe izpod turškega jarma. Kralj Peter je združil Srbe, Hrvate in Slovence. kralj Aleksander je pa uvedel delo v juyosiovan ke kanclijc ter vsledtega glede dobrobiti, k: jo je izkazal jugoslovanskemu narodu. čisto nič ne zaostaja za svojima dvema slavnima prednikoma Srbski činovniki so bili čin vni-ki posebne sorte Razlikovali so se po dnu ki bo ua imeli, po cigaretah, ki so jih kadili in po kavi. ki so jo pili. Kave jiin jc bilo pa treba v.-ak sleherni dan toliko poniti in toliko cigaret pokaditi, da niso imeli časa za kak drug činov niš k i oprav k. Kave je bilo toliko, da se je uprla Kranjcem, ki so bili premeščeni v svrho asimilacije v južne kru Dvajset, trideset čašie kave . i dan jc bilo celo za kranjske clod-ce nekoliko preveč. No. sčasoma so jo začeli s slivevko mešati. Tedaj je bilo pa trideset ca le zjl kranjske želodce premalo Činovništvo se je strogi svoje mere in šarže. Mere pc^ecno. Aleksander je odstavil par deset-tkeč činovnikov. To se pra^r. .s a t. o tiste, ki sa se posvečali plemen.temu in žlahtnemu pcklicu kuhanju kave. Ta navada se je začenjala dal č doli prt Vardaru in jc v zadnjih le- > držalo še prav So. Chicago, 111. Cenjeni g. urednik! Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa v G. N. iz naše naselbine, £em se jaz odločil sporočiti nekaj novic. Z delom gre bolj srednje. Vreme imsmo že tudi bolj hladno. Sporočiti moram žalostno vest o smrti spoštovanega rojaka John Cherne-ta, kateri jo'dne 23. avgust? za vedno v Gospodu zaspal. Pokojni jo bil nad vse priljubljen v nam bo zapelo par krasnih pesmi tukajšnji naselbini, kar je poka?ai m tako tudi hrvatsko p. d. Rodoljub. Z? ples bo ittral harmoniko g. 1 P. Za vsestransko zabavo bo po najboljših mečeh preskrbljeno in gledalo se bo. da bo vsak posamezni dobro postrežen. ker vsi ste enako dobro došli. Pridite vsi. ne bo Vam žal, ker program je obširen in upamo, da bo vsak zadovoljen, kdor se udeleži naše prvne javne prireditve slovenske fare. Od Coopersdale pare-line bo vozil bus na piknik od 1. ure naprej. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. Za odbor: Matt Klucevsek. S pota. Na Chishdlm, Minn, je bilo vse veselo pri Sušnikovih. Poročila se je namreč hči Julija z Joe Viran-tom s Keewatin, Minn. Na MeKiiiley, Minn., se Je poročila Sushterjeva hčerka z Mr. Nan-ti-jem. Poročil ju je Rt. Rev. Matija Bilban. V severni Minnesoti je vladala velika vročina in suša. Zadnje dni je pa že par krat slana zapadla. Delavske razmere so jako slabe Pred kratkim mi je sporočil prijatelj iz Calif orni je. da je v St. Helena. C al., xadela b ritka usoda znano rodbino Jakšetovo Smrtno se je ponesrečil 21-letni Jakšetov sin. Mladenič je živel v San Francisco, Ca!., ter se pripravljal, da otvori lekarno. Da je bil pokojni zelo priljubljen. je pokazal pogreb, katerega so se udeležili prijatelji in znanci od blizu in daleč. V Santa Rosa, - Cal., svetovno-znanem mestu vsled vrtov pokojnega Burbanka, je družina Čufer. Pred leti je umrl Čufru za influen-co sin Lojze, ki mu je pomagal pri krojaški obrti. Pozneje je izgubil drugega sina Toneta. Te dni sem ixvedel, da je za sinovoma sel še oče. — Sorodnikom Izrekam 'svoje iskreno šož^lje! 'Matija Pogorele. njegov pogreb, katerega se j" udeležilo veliko število sorodnikov in prijateljev cd blizu in daleč. Celo iz daljnjega Clcvelanda so prihiteli na njegov pogreb. Blagopokcjni je bil rojen pred 57 leti v vasi Brezje, št. 47. pošta Raka. Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, dva sinova in dve hčeri. V So. Chicagi je bival približno 2G let. Tudi vaš naročnik je bi! toliko časa. Nadalje zapušča tukaj stričnika Lovrenc Cherne-ta in več sorodnikov .v Cleveland, Ohio. Dragi John. ameriški grudi! počivaj v miru v Žalujoči soprogi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Joseph Merkun. koj s poizvedbami ter je natančno ugotovila ves dejanski stan. Kakor domnevajo, je tat. ki je bil dobro poučen o lokalnih razmerah, prišel ponoči ob sodelovanju svojega komplica v pisarne. Vrata pisarne je odklenil s ključem, nato je vzel ključ od železne omare ter o-maro lepo odklenil. Vze! je samo denar, drugih stvari se ni dotaknil. Kam je potem vrgel ključ, še ni dognano. Pisarno je zapustil v najlepšem redu. Ko je tat izvršil svoj posel, jo je neopaženo popihal. tih začela segati prav gori pod naš O drzni in precej komplicirani Triglav — s slivovko. .seveda tatvini je bila telefonično obvošče- t Kot je povedal kralj v nedeljo ne-na .tudi ljubljanska policija, kakor j kemu ameriškemu časnikarskemu tudi vse sosednje orožniške po.sta- t poročevalcu, ni bila diktatura n i-je. Iz Ljubljane je policijska direk- 1 per j ena proti Hrvatom, niti policija odposlala v Jarše dva detekti- | tičnim strankam, niti proti javne-va. Upati je, eta izslede drznega ta- j mu življenju. tu. ki bo gotovo skušal pobegniti j Ampak enostavno nad kofetom v kanclijah je prc2lasil diktaturo. In glej. pclitičnc stranke sr takoj usahnile, takozvani narodni boil-tclji so onemeli, javnega življenja je bilo pri priči konec. Odkar ie uveljavljena diktatura — zdaj je že osem mesecev iu-goslovanski po.^podjc činovniki delajo. Iii kako naglo jim ure ae! preko meje. ORIGINALEN REKORD. V Brandfortu v Kanadi so c-strigli nedavno ob petih zjutraj štiri ovce. V tridesetih minutah jc bila volna izčiščena in pobarvana, na to spredena in stkana. Tako dobljeno blago je bilo takoj izroče- rok. Kjer jih je bilo pre; de. no krojaču in obleka, ki jo je ne- cn sam vse delo opravi v mudoma napravil, jc bila z leta- prej se jih je devet s kav lom poslana v Quebec na naro'.lno razstavo, na kateri jo je takoj oblekel guverner Pcrodeau. Ura jc bila 1845. Cela procedura je torej trajala trinajst ur in 30 minut. izpod t. zdaj bavi- Nova moč za stare in oslabele. HiarcjSI ljuflj.- ali ti^ti. knt< ■ ;m tu■ l<'iluij;i. knkor tudi ljudje, ki .«i>l<>»n<> ir-i«' na hohznih. tx«l i>rejwn»-reTii. kjko Nuffji-Toiif ij.H u in t4cr< j »i i.ikc «■-si-l>c T-k do j« di s.- lx» žilici" i«.vri.il-nercdn.tsti h-dvic in nwhurj;i bodo izei-ni!«-. k;ik'jr tudi zaprtji- in Blavolm!. Trden .^panoc )>«» vrnil In trž.i tHt-sa .«-«• dviprnlla vsem ii0r|«anim in »i^lab- -!lm. Kako je Nuca-Ton«» p»miiR»l t>- iV-crim, j»- najlfulj razvidni iz izi-tv.. katero j«- poslal .Mr W. .1 lloper, Lilnib- .rton. N. C.. M pravi ••Ni.««m n«l.ti zdravila, ki M mi tako jx>m;iK;ilo ko' Nupu-T<>nf. Slur wm "I 1* t in vii v.i I .sem pa .«amo 2r> dni. p« s. ž< jx.'utim zdravim in močnim, k<>r da t>i iinel 'Jr To if običajen u'"ln*k vii vanj a Nu-ga-Tona. i ti if ti. ki tele l>fti »iravi :n inoeni. naj ne odlagajo poskusiti .Vuga-Tone. Nuifa-Ton«? k«r»U»- pov.^nd, kjer zdravila prodajajo. A ko k:i trgovec nitn.-i v zalogi, naj vam ifa i.ar»-0i od zal»«r.*.-tclj;i z zdravili. —Adv't. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% m e « e c n o obrestovanje. Sakser State Bank New York, N. Y. ._- -t. » ■ ' lo — kuhanje črne kave je ti luo-trajen. zamuden in kompliciran proces — eden jc pa pisal. Ko je bila kuhana, jo je pa zacei dc eti srebati. V Avstriji jc bilo seveda v tem cziru drugače. Prvi je priše! v urad sluga ob tri četrt na osem. Ob osmih je prišel praktikant in je slugo ozmerjal Ob poldevetih je prišel pisar in je praktikanta ozmerjal: ob devetih prišel kanclist, ki je ozmerjal slugo. praktikanta in pisarja. Ob pol-desetih je prišel adjunkt, ki c grdo gledal, in samo kancli=ta ozmerjal. Ob desetih ie prišel J.^f. ki je razgrnil pred seboj časopis in čakaj. kdaj bo prišel vladni svetnik, kateri se je ponavadi ob polenaj-stih pojavil. Potem so vsi mirno čakali. in opoldvanajstih srečno pričakali gospoda ministra, ki je spoštljivo pogledal podobo cesarja Franca Jožefa snel izpod nie klju-ček ter se odpravil v skrivni kotiček urada. Ko se je vrnil, je obesil ključek pod sliko Njegovega Veličanstva. oblekel suknjo, vzel klobuk in odše^ domov. Za tisti dar. je zadostil uradnim dolžnostim In za njim so odhajali drug za drugim, dokler nI sluga, zadnji, ob pol sedmih odsei Ta sistem je bivše avstrijsko u-radmštvo uvedlo tudi v Jugoslavijo. Srbi so pa k sistemu črno ita-vo prispevali Zd?j pa pomislite: tAk sistem in črna kava poleg Ne zagovarjam diktature, toda zdi se mi. da je bila diktatura edini izhod. Vse seveda še ni tako kot bi moralo biti. Baš zadnjič sem poročal o čudnem slučaju. Neki prosilec je čakal tri mesece na podporo. Po treh mesecih mu je bila nakazana. Izplačati mu je pa ne morejo, ker se je medtem njegova prošnja nekam zamešala. In ko prošnjo dobe, se utegne ugoditi, da se bo denar za podporo kam zamešal. Toda to so malenkosti. Če ne bo drugače, bodo pa prosilca pokopali. In tako bo zadeva že vsaj rešena, ker bi sicenhe bila nikoli. "GLAS N A K O D A* WEtt YORK, WEDNESDAY, SEPT EMBER 4, 1929 The LARGEST SLOVENS DAILY in IT. A. ■g —"----1 SJ-ui * 1 ■» Vesti iz Primorja. PRIMORSKI GROBOVI K .V. VOIOT; PRIKAZEN "Pravim vam, med nebom in ma letoma sem pač še prejel od zemljo Jc Se marsikaj, o čemer se njega dopisnico iz Paracatua. Po-na&l znanosti niti ne sanja!" jc; sihmal pa ni dal več glasu od se-pilpovedoval inženjer svojim to-i be.,s varišem. obrnivši se na koncu k Posedeli smo še in se pomenko-zdravniku, ki je posebno skeptično; vali. Potem je bil čas, da vstanem sodil o teh rečeh. j krenem na postajo, to pot peš,' Razgovor petorice gospodov, ki! ker me je bilo volja, da se do do-j smo o njem govorili, tisto uro. ko so SC vsak večer sestajali na pome-! bra razhodim. 1 sem srečal v gozdu prikazen.... nek. se je nato pribhžal temi o Preden sem vstal in se poslovil,! ckultizmu. o tajnih, še ne raziska-J pa sem napravil še nekaj fotograf-j Bil sem ves zmeren in si nisem znal stvari raztolmačiti ... Nekaj tednov pozneje dobim iz Rio de Janeiro vest, da je Richard Wielandt umrl. Na smrtni postelji je izgovarjal moje ime. In umrl je bil prav tisti dan, ko i vulgo Frankov. Aretirane! so pre-j stali v goriških ječah letošnje j strašno zimo mraza, lakoto in u-j mazanost laških ječ, neprestana ! zasliševanja in zmerjanja. Sedaj V Trnovem pri Bitstrici sta u-mrla kancelist Pavel Jobbi ter gospa Vida Tomšič. V Razdrtem je po dolgem bolehanju umrl bivši župan , . ... „' .... . j i so izpustili dva zgoraj navedena. Filip Kavčič. V Idnji sta zopet dva1 . . . . . , . _, , J . . Ne ve se, kdaj bodo proste še ostale rudarja sla za vedno pod zemljo m brezpravnem stanju našega prebivalstva pomeni "Popolov" ukaz postavo s kazensko sankcijo. SLOVENSKO PETJE Dne 21. julija se je mudil znani ____j_________,_____________ , ^ „ At , posetnik Alfonz Grmek iz Avberja sicer 701etni vpokojeni rudar An-j samovoljnosti in y pri Tomaju. kjer je ton Šulgaj in 481etni Anton Bra- 1 tuš. V Goveku na Razpotju je n- obiskal svojega bratranca. Z njim sta bila tudi dva njegova sinova :n še nekoliko mladeničev iz Avberja. mrl 70letni Josip Lapajne. V 87 le-, ODPRAVLJANJE SLOVENŠČINE . . w tu starosti je pobrala smrt Franca JZ 2^gE||jjEGA ŽIVLJENJA zbrani pn kozarcu terana so pričeli Hrobata iz Dobra vel j. Ravnotako mladeniči prepevati slovenske naje smrt pobrala 93 letno Kavičevo Nepomirljiv, vztrajen boj izvaja rodne pesmi. Mimo so prišli doira-( (Tomajčevo) iz Tolmina. Še v než- fašizem napram slovenščini poseb- či orožniki in zahtevali od vseh, aa nih silah. In ker je imel vsakdo iz- skih snetij za spomin na lepi dan. j med petorice svoje lastno misije-; Nad njivami in travniki je leža-nje, je postajal čedalje burnejši in la rahla jesenska megla. Počasi, t gnjevitejil. čisto nevidno se je jel spuščati na Eden izmed navzočnih je kar ta-j zemljo mrak. Gozd, ki je skozenj jil upravičenost okultizma in vob j šla moja pot, se je bliščal od peče vsakih tajnih sil. Zdravnik <>e strih barv, v katerih so se lomili je pridružil tej sodbi. j zadnji žarki zahajočega solnca. — Inženjer pa je trdovratno branil Nikjer ni bilo videti žive duše. Sam okultno znanost, med tem ko so o- sem bil sredi veličastne gozdne ti- ni mladosti je umrla v Gorjanskem inženjer je obmolknil. Pogledal; na Krasu 161etna °lga D^uhno- va. V Trstu sta izgubila svojo mater, 701etno Frančlško Gabrovšek duhovnika Andrej in Franc Ga- stall zmajevali z rameni in izjavljali. da bi šele tedaj verjeli njegovim besedam, če bi se z lastnimi čutili prepričali, da res obstoja;o taki fenomeni. "Gospodje," je tedaj posegel vmes inženjer. "bas sedaj mi prihaja na um doživljaj iz mojega življenja. in če vam je prav. vam povem čudno zgodbo, ki vam lahko odpre pogled v neznane svetove." Začel je pripovedovati. Bilo je nekako pred tridesetimi leti. Prijatelj, ki mi je bil zelo naklonjen, ijie je povabil, naj prebi-jem nedeljo v njegovi družbi. Ker šine in le časih se je utrgal z veje ■ rjav list ter se v zavojku spuščal na j zemljo. Nenadoma sem obsta». Zagledali j sem se v daljavo... Ali sem pri pameti, ali se mi meša?.... Kaj je to? sem se vprašal. Približno sto korakov pred menoj je bil zrasel iz zemlje okostnjak. Čez ramo je nosil Koso. Prikazen se mi je bližala .. Šel sem z dlanjo preko čela, a prikazen ni izginila. Okostnjak se je bolj in bolj približeval. , Naproti mi je prihajala smrt... I Hladen znoj me je oblival. Nisem je po vdsti svoje poslušalce, da bi se uveril, kak dojem je napravilo nanje njegovo pripovedovanje. Potem je še dodal: "Vidite, poprej tudi jaz nisem verjel v okultne sile. Odkar pa me je primeril ta doživljaj, ki si ga še danes ne morem razložiti, mi ne| Tega °*eta prcč" s" Ivana Rcšči^-more nihče več vzeti vere v okultne )Qjave NOVA KONF1NACIJA Peklenski otoki so zahtevali novo žrtev iz vrst slovenskega razum-ništva v Primorju in sicer v osebi Rudolfa Vidriha, nekdanjega ured-Mladi rod pri nas komaj ve, kdoj^ika "Edinosti", odnosno urednika je bil Sunjatsen, kitajski nacijona-' nekdanje "Edinosti". Ker je osta listi pa znajo brez izjeme, da jej Virih po ukinitvi "Edinosti" brez moderna Kitajska delo tega prepo- j posla in zaslužka, se je pripravljal roditelja. A kakor mnogi minerji,1 na odhod iz Trsta. Pred svojim od- SUNJATSENOVA SUVA ki so se pozneje povzpeli na visoko mesto v državi, je moral tudi Sunjatsen preživeti velik del svojega življenja v tujini, v emigraciji. In nebeški cesar mu je bil tedaj posebno gorak: razpisal je na njegovo glavo en milijon 250 frankov no v tržaški pokrajini. Načeljuje se morajo legitimirati. Ko je opa2il temu boju predvsem fašistovski posestnik Grmek, ki se je nahajal dnevnik "Popolo di Trieste", ki je tam v bližini, da zahtevajo od nje- že pred fašistovskim režim pod u- govih sinov legitimacijo, je v skr- rednlštvom propalega Piera Belli- beh, da sta mogoče kaj zagrešila brovšek. Na cesti iz Pazina v Gr- ja sestavljal navarnost blazne pred vprašal orožnike, kaj da se je zgo- do selo je plaz zemlje zasul delav- loge proti slovanskemu prebival- dilo. V odgovor pa je dobil od o- ca Ivana Mališa iz sela Brajkovi- stvu. Njihov namen je izriniti slo- rožniškega brigadirja udarec s pu- či. V Gorici so pokopali 82 let sta- venščino tudi Iz zasebnega življe- škinim kopitom. Ko je Grmek pro- nja, kot so jo izključili iz uradnega ti takemu postopanju protestiral poslovanja. Kakor smo poročali, so orožniki naročili vsem članom so pretekli mesec napovedali vojno družbe, da se morajo naslednjega proti slovenščini na tržaških trgih dne zglasiti na orožniški postaji in trgovinah. Sedaj stikajo že po Sežani, kjer so bili vsi zaslišani. Po- pismih in dopisovanju tvrdk ter zaslišanju so ostale mladeniče iz zasebnih strank. Kar v treh član-' pustili, posetnika Grmeka in nje- kih se je spravil "Popolo di Tri-; govega mlajšina sina pa so pridr- este" nad zastopnika zavarovalne žali v zaporih, kjer sta ostala nad družbe 'Fondiarla' Dragotina Starca iz Barkovelj radi njegovega slovanskega dopisovanja s strankami. Poživlja zavarovalno "Fondiaria" ter sploh vse že dolgo nisva bila skupaj, sem se- vedel, kaj naj sterim hodom se je podal v Spezio. da .^e poslovi od svojega brata. Na povratni poti se je ustavil v Ardenzi pri Livornu. kjer se je kopal. Pred odhodom iz Ardenze so ga ustavili policijski agent je, ki so zahtevali, da se legitimira. Odvzeli so mu fo-tograflčni aparat in nekoliko slik, teden dni. — Dne 2. avgusta se „.e vršila proti obema Grmekoma. o-četu in sinu, pred sežansko sodni-družbo jo kazenska razprava. Prvi se je zavaro-j moral zagovarjati radi žaljenja •>- ZAKAJ NAJ POtfAftEJO KRHA DALJŠA? Na to vprašanje, ki zanima danes nešteto žensk, je dal najodkrito-srčnejši In najizčrpnejšl 'odgovor vodja neke vodilne modne tvrdke v Parizu g. Merry. O tem poročajo sleoeee: V Le Touquetu. prvovrstnem kopališkem kraju ob francoski obali, se je vršilo zborovanje modnih stvariteljev in kritikov, šlo Je za rešitev vprašanja, ali naj bodo nova krila dolga ali kratka. Debata Je bila zelo burna in že se je zrnata nagibala na stran pristašev dosedanje mode. Tedaj se Je oglasil Kb •MoJe dame in gospodje, govorimo iskreno. Kdo podpira našo 0-brt najbolj? Morda mlade stvari -ce pod pet in dvajsetim letom? — Ne. Veste natančno, da je klijcntl-nja ki nas smatra za neobhodno potrebno oporo svoje lepote, kli-jentlnja. ki mnogo naročuje in dosti plačuje, ženska s 40 leti in čez Ta ženska je lahko lepa. toda vitke, fina izklesane noge mladosti jc izgubila. Noče pa zaostajati za mladino In zato jI Je potrebna moda dolgih kril. ki jo. prosim lepo, sprejmite v svoj program za jesensko sedijo." Te besede so zalegle In zdaj vemo točno, zakaj se pojavljajo na ulicah krila, ki sežljo že malooane do tal. veda rad pristal na njegovo ponudbo. saj naju je vezalo toliko skupnih spominov. Dogovorjenega dne sem zjutraj sedel na vlak, ki me je pripeljal na postajo, s katere ie bilo do prijateljevega Imenja še dobro uro hoda. Prijatelj me jc pričakoval na Naposled sem se glasno zasme- nagrade. Sunjatsen je zbežal London. med katerimi je bila tudi slika nje- Bilo je lepega večera, ko se je govega brata, ter mu napovedali Jai. Iztegnil sem roko in zgrabil sunjatsen sprehajal z nekim roja- aretacijo. To je bila dne 2. julija, kamen, da ga vržem v prikazen, ki kom pg portlandstkem trgu. V dne 20- julija pa mu je bil izročen se mi je bila približala na nekaj trenutku, ko je Sunjatsen minil konfinacijski odlok, s katerim je korakov. Nu, kamen je zgrešil cilj j vhod v palačo, pa so se sunkoma bil konfiniran zo dobo petih let in ni pogodil okostnjaka. Smrt je odprla vrata in okrog revolucijo- na otok Favignano v pokrajini prihajala bliže in bliže.... j narjevega vratu se je omotala vrv. Trapani v skrajen jugozapadnem Objela me je groza. Mislil sem: Nekd0 ga je z iasom potegnil v delu Sicilije. Poleg Vidriha samega peronu. Svidenja sva bila oba zelo, ali je to beda sta šala kakšnega higQ Tam so ga ZVezali, mu zama- zadene njegova konfinacija teško ve.sela in ves čas vožnje sva ob-! norca, ki straši samotne potnike šill usta in ga posadili v sod, tako, tudi njegovo mater in sestro, za navijala spomine, ki je bilo v njilv Tedajci me je prešinil blazna da je godala iz njega samo gla- kateri je moral skrbeti. Kot konfi- toliko najinega skupnega življenja misel. Držal sem v rokah iotograf-', va , nacijski otoki so biil dosedaj znani in mladosti. valne družbe, da morajo dopisovati • rožnikov, drugi pa radi prepeva-s strankami ter sestavljati zavaro-! nja slovenskih 'torej protidržav-valne police samo v italijanskem je-' nihi pesmi. Čeprav so vse priče iz-ziku. Odkrito grozi zavarovalnim za- povedale ugodno za posestnika Gr-stopnikom, naj takoj uvedejo la- meka .je bil vendarle Grmek na ško poslovanje ali bodo občutili fa-1 podlagi brigadirjeve ovadbe obso-šlstovsko pest. V "Popolovlh" grot- jen na 46 dni zapora, dočim je bil njah ni dvoumnosti in pri sedanjem• njegov sin-medicinec oproščen. v nič in se razpršil v meg}'. Bilo mi je kakor da sem se prebudil iz težkih sanj. Vse na okoli Doma naju je sprejela prijateljeva žena. Pripravila nama je bila obilen obed. ki se je zaključil s črno kavo. Ko so pospravili mizo in smo sedeli v prijetnem razgovoru. me vpraša prijatelj: "AH si kdaj slišal o našem bivšem prijatelju Richardu Wiedandtu, ki se je pred leti odpravil v Brazilijo?" •Spominjam se ga prav dobro. Nekaj časa sva si celo doplsova.a. Zelo sva bila vdana drug drugemu in jaz mu dolgujem celo svoje življenje: pri neki priliki me je potegnil komaj živega iz vode. Odtlej sta bili najini duši kakor zrasli. On se je ukvarjal z vrtnarstvom a ni imel sreče. Sorodniki, videč, da ima povsod smolo, so ga pozvali.' drugi dan sem, napravil slike, naj pride v Brazilijo, da skupno z1 prvi snetek — prijatelj in nje-njimi uredi farmo. Po njegovi ko-' goVa žena — je bil izvrsten, respondent sodeč, je imel na tujem vzel sem v roke drugo ploščo. Od več sreče nego doma. Na pisanja strahu sem malone okamenel: na sem mu redno odgovarjal, a kma-| prostoru, kjer se mi je bil prika-lu je utihnil. Zdaj ni o njem duha 2al okostnjak, je stal prijatelj Wie-ne sluha." | landt iz Brazilije, tisti Wielandt. "Tudi jaz ne vem. kaj je z njim,", ki smo o njem toliko govoril na je pripomnil prijatelj. "Pred dve-| obisku.... ski aparat in sem ga nastavil, da K sreči je bil sunjatsen istega' Upari, Ponza in Ustica. Favignano snamem prikazen. dne povabljen na večerjo k uredni- Je bil kot tak še nepoznan. Podo- Toda ko sem pritisnil na gumb, ku -Daily Newsa". Ko je ta videl, ha je, da jc postalo na onih treh je okostnjak izginil. Razblinil se je da ga ni je pcSxaj SVOje ljudi na otokih vsled vedno bolj narašča-, POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega, prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. l.M CALIFORNIA Montana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lausliin poizvedovanje. Ured je brž telefo- jočega števila konfinirancev pre-niral lordu Salisburyu, ki je stavil tesno in da si je moral nasilni fa- COLORADO poslaništvu ultimat glede eksteri- šistični režim poiskati še četrtega, Denver, J. Schutte je bilo tako mirno.... Nobenega sle- torijalnosti, če poslanik nemudoma kateremu bo tudi pripadla žalostna pueblo, Peter Culig, John Germ, du o kaki prikazni, povsod sama megla, sama megla ... Žel sem dalje. Moral sem pospešiti korake, da nisem zamudil vlaka. Ko sem že sedel v vagonu, me je obšla misel, da pomeni prikazen morda kako nesrečo ali kaj slič-negn. Toda ker nisem praznovs-ren človek, sem hitro odpravil to misel. Domov sem prišel srečno in že ne izroči jetnika. Poslanik je sku- slava, da se bo njegovo ime izgo- Frank Janesh, A. Saftič. šal za vsako ceno izviti in se je de- varjalo s strahom in grozo po celi Salida, Louis Costello. lal nevednega. Šele ko mu je an- Italiji in po celem svetu. j Walsenburg, M. J. Bayuk. gleški ministrski predsednik za- J - grozil, da bo prešel k dejanjem, je bil Sunjatsen izpuščen na svobodo. Njegova dragocena glava je o-stala nedotaknjena, Sunjatsen pa se je pozneje maščeval s tem, da je vrgel kitajsko dinastijo s prestola. _ / PO SEDMIH MESECIH INDIANA . j Indianapolis, Louis Banich Po sedmih mesecih zapora v go- ILLINOIS riških ječah sta bila izpuščena na Aurora J. Verbich i PAPEŽ IZČRPAN Pošljite nam L (i in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" H in prepričani smo, da boste potenil stalni naročnik* t. Kakor javljajo iz Rima, so v Vatikanu že nastopile počitnice. Av-dijence pri papežu so skrčene na svobodo Angel Torkar iz Podbrda ter Maks Kenda iz Kneže. Zaprta sta bila radi običajnega postopanja laških policijskih oblasti. V mesecu decembru 1928 so namreč karabinjerji našli pri nekem fantu v baški dolini nekaj številk jugo-( slovanskih listov ter predvsem — "Primorski Glas". Niso zaprli samo' dotičnega, pri katerem so našli li-; ste, ampak so kar na slepo prijeli najmanjšo mero in poglavar rim- petero uglednih ifantov v baški ske cerkve je sedaj po tolikih muč- dolini. Nekaj je k aretaciji pripo- nih ceremonijah in naporih jubilejnega leta zelo utrujen in izčrpan ter potrebuje samo miru. Samo za september je v Vatikanskem mestu napovedanih 100 romarskih vlakov. In naravno je, da se mora papež vsaki roma&ki ekspediclji pokazati, sicer je tako romanje brez pomena. SLOVENKA ŽELI DOBITI SLUŽBO! " Stara sem 34 let, lepega in mirnega obnašanja. Pred dvema letoma mi je umrl mož. Najrajše bi dobila delo v kuhinji, znam pa tudi šivati. Šivanja sem se učila v stari domovini. Torej, ako potrebuje kaka družina dobre pomočnice, naj piše na naslov: A. B., c o Glas Narodi, 21« West 18» St., New Tor* City. <3x 3—5) KDO BI VEDEL kaj povedati o FILIPU WELTU. rojenem leta 1854 v Mariix,-i (Slovenija, Jugoslavija), ki je pred 57 leti odpotoval v Ameriko. V domovini govore, da je leta 1927 umrl v mestu Bethlehemu. U. S. A., kjer je imel tovarno. Vljudno prosim, da izvolite poslati pojasnila čimprej na: "Glas Narod*", 218 W. 18. SU New York, N. Jt. 4x 31&3,4,5J . mogel tudi domači ovaduh iz Kneže KODANJ PREPOLN TUJCEV Podoba je, da se je kontinentalni tujski promet letos obrnil na evropski sever. Tako sklepamo vsaj iz porpčil kodanjskih listov, ki javljajo, da so doživeli izletniki, ki so se prošli teden napotili iz Nemčije in drugih držav čez Swinemuende in Stettin na Dansko, neprijetno nian' Frank Puce1^ Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicl*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janeztch MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa- OHIO Barberton. John Baiant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J. ivumše Niles, Frank Kogovsek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakšc. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brczovcc, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužclj Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig.-Magi- ZLATO NAMESTU PETROLEJA Znani francoski bajaničar Jacques Guerin je imel te dni redko srečo. Neki posetnik v bližini Rou-ena ga je najel, da bi mu poiskal na njegovih zemljiščih s čarobno palico petrolejski vrelec, ki so ga po nekem latinskem dokumentu izkoriščali tam še v začetku 18. stoletja. Geologi so sicer trdili, da so nahajališča "tekočega zlata" v teh krajih izključena, vendar se posestnik ni dal preplašiti. Guerin je šel na delo in ko je v drugič obšel njegova posestva, mu je začela palica na nekem mestu v resnici nihati. Tu so pričeli kopati in so kmalu zavpili od začudenja. Nc pregloboko pod zemeljsko površino jim je namreč orodje zadelo ob zarjavelo skrinjo, ki je bila napolnjena z zlatom v obliki palic. To zlato jc tehtalo 25 kg. Oljnatega vrclca so pa zaman iskali. Unity Sta. in okolico. J. SkerlJ, Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene Sheboygan. John Zorman. West Allis. Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taacher. Diamondville, A. Z. Arko. in razočaranje. Kakih 1500 pasažirjev je ostalo jr danski prestolnici brez strehe. To ,se pravi, zanje ni bilo prostora v hotelih, kjer bi bili plačali za ležišče in kom for t vsako ce- Ely, Jos. _J. Peshei, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Ribbing, John PovŠe. Virginia, Frdnk Hrvat)ch. no. Kodanjskl hoteli so že nekaj MISSOURI tednov prenapolnjeni. Nad 800 izletnikov, ki so prišli iz inozemstva v Kodanj, da bi si ogledali znamenitosti danske prestolnice, se je moralo zadovoljiti t zasilnimi stanovanji, katere so jim ljubeznivi Danci priredili v gledališčih, kinematografih In v železniških vagonih na pdstaji. ~ SL Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. W&shoe, L. Champ*. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Šternisha. Little Falls, Frank Masle. Z A STAVE ******* M**n*KM \0ifftno 33% ctuj* M mmai uil. imAM>iYiMD K vXUXvJK JIJLtJJIMHL S&^t tfiM&^lpSiat itST I Sti affci&vi iT, c&iilUo**. ftl Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero -je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; ster, Vine. Arh in U. Jakobich, J. j za štiri mesece $2.; za četrt leta Pogačar. ! $1.50. Presto. J. Demshar. ; New York City je $7. celo leto. Reading, J. Pezdirc. j Naročnina za Evropo ie $7. za ce- Steelton, A. Hren. |lo leto. paiffiir^iraiTTsrr -p ; Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street NeW York p v i Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve p& — SAKSER STATE BANK 82 Gortiandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled odda-ljeftosti uradov zak&snel&. "O LAI JV A I O D A" NEW YORK. WEDNESDAY, SEPTEMBER 4, 1529 The LARGEST SLOVENE DAILY ta D. S. A. Skrivnost sestre Marlen. 1 ROMAN \t ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. V ' I*3*" j?...... " VT. » ,.../ - a • • «Nadaljevanje.» Marlen je vzdihnila predse. — To verujem tudi Jaz. — on bi lahko ustvaril še dosti lepega, če bi ne prišla ta strašno vojna — Le ne pomislite na take žalostne stvari, posebno danes ne. Ali veste, kakAen dan je danes? Pogled Marlene je pohitei h koledarju, ki je visel na steni. — Dvanajsti januar! Ah. sedaj vem ... Slovesna pogača na mizi! Ali ste pripravili to na čast mojega uhoda v hišo. draga gospa Darlag? — Seveda, da! Mi moram(5 ta dan vendar nekoliko popraznovati! Sest let je danes odkar ste tukaj v hiši! Bilo je ravno tako svetlega zimskega dne. ko vas je Harald pripeljal k svoji materi. Takrat seveda niste še izgledali kot cvetoča spomlad. Moj Bog. takrat ste bili tako bledi iti drobni, da sem si morala takoj reci. da niste lepi! Srce pa se mi je obrnilo, ko ste me pogledali s svojimi velikimi, sivimi očmi ter niste hoteli izpustiti roke Haralda. Le v njega ste imeli zaupanje. Šele ko se je prikazala gospa Horst ter vas brez obotavljanja vzela v svoji roki, ste skrili na njeni rami svoj obražček. kot preplašena ptica. Še vedno ste isti otrok kot takrat. V zadnjih letih pa ste se čudovito razvili! Ljubi Bog mora imeti svoje veselje nad vami. kot tudi mi vsi. Mladi gospod bo strmel, ko vas bo zopet zagledal. On vas pozna pravzaprav le bedno in v solzah, kajti ko vas je privedel semkaj, ste se jokala za svojega očeta in ko je prišel pozneje domov, v nekako enem letu ste jokala ^zopet za njegovo dobro mamico, kajti Harald mi je rekel takrat: Vzemite otroka s seboj v svojo sobo. ker joče tako pretresljivo, ča se niti ne spodobi. Odvedite Marlen proč, dokler se ne pomiri! Marlen se Je nasmehnila. — Da, Jaz sem takrat zidala zelo blizu vode. Najprvo smrt mojega očeta, nato smrt mame Horst — in takoj nato konec vojne in revolucija. In jaz sem vedela tudi, da ne bo Harald ostal doma, temveč od<>el v par dnevih preko Holandske na Sumatro — za dolgo časa. Tedaj sem morala jokati — in zopet jokati, da bo Haraldu težko breme. — Tako hudo pač ni bilo. Kot pa rečeno, se bo čudil, če bo prišel ln videl, kaj je postalo iz vas! Obraz Marlen jc prevlekla pri zadnjih besedah stare zenice temna rdečica. Hitro se je obrnila vstran ter stopila k zajtrkovalni mizi, ki ,1e bila zelo okusno prirejena. — Kako krasno diši pogača, gospi Darlag. Take znate peči le vi! Pajdite vendar ter zajtrkujva. Zagovorili sva se že! Kako pozno pa je ze? Torej tričetrt na osem! — Imava torej še četrt ure časa. da se po-filobivi v to pogačo. Nato pa moram iti v kontor! Marlen je tako jo smrti gospe Horst prosila staro gospodinjo, naj znviiva ž njo vse obede, ker bi se drugače čutila preveč osamljeno. Obe ženski sta torej zajtrkovalo in Marlen je storila pogači vso čast. Kakor hitro poteka čas, gospa Darlag! V par mesecih bom že polnoletna! To se unema. Vi niste bili še petnajst let. ko vas je gospod Ha-lald privedel v hišo ter ste izgledali komaj stara trinajst let. s svojim suhim obražčkom — Jaz sem torej napravila na vas zelo slab vtis? — No, — kot kupec nesreče ste izgledali takrat. In v prvih dveh letih se niste hoteli prav nič izboljšati. Naenkrat pa ste se potegnili, l ivno ko Je bilo potolaženo vaše hrepenenje po- delu. s katerim ste nas vse morili. Kje pa naj vzamemo delo za vas? Izgledali niste prav nič tako kot bi mogli doseči kaj in mene je bila naravnost strah, ko vas Je gospod Zeidler enostavno utaknil v kontor. kajti bala sem se, da boste popolnoma uveneli. Čudno, naenkrat pa ste se pričeli razcvl-. atl, da je bil naravnost čudež. Jed vam je teknila, oči so postale jasne in svetle in obleka vam je postajala naenkrat prekratka in preozka. Na krako, naš ptiček se je nakratko prelevil v krasnega ptiča, kot pravi gospod Zeidler in vi korakate sveže in elastično,, kot da se vas je kdo dotaknil s čarobno paličico. — Jaz sem res postala drugačen človek, ka sem cula, da nisem več nekoristna ter odveč. No nekoristna ter odveč niste bila nikdar, a tega mi nočete vrjeti. Jaz že vem. — v vas tiči neukročljiv ponos, — kajti vi si ne pustite podariti prav ničesar! Tako je, gospa Darlag. Vedno le jemati, a nikdar ničesar podariti, — ta Je bilo skrajno mučno zame. Sedaj lahko povsem mirno sprejemam, kar mi je določila dobrota Haralda, kajti jaz zaslužim to z delom. To me dela veselo. — No, da, — to lahko čutim za vami! — Kaj ne, medve se vedno aobro razumeva, gospa Darlag. Sedaj pa Je skrajni čas za me. da pridem v kontor. kajti drugače ne bom natančna. Na svidenje, danes opoldne! Stara ženica je smehljaje pokimala gospodični Marlen. Na svidenje! — je zaklicala za njo ter zrla nato skozi okno za Marlen, ki se Je hitro odstranjala. — Res, krasna deklica! — je rekla predse. DRUŠTVA • KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. GENE ZA OGLASE SO ZMERNE FRANCES ANE ALLEN: Kaj pa ženska moda? Čeprav se nam zdi neverjetno, je vendar nesporna resnica, da so bili časi, ko se ženska moda ni izpre-minjala vsako sezono. Današnja žena težko razume da je ena in ista moda trajala dvajset let. ka-kar na pr. v letih 1800 do 1820. ko je ves omikan ženski svet po vzorcu Madame Recamier favoriziral grške linije. Navadna toaleta je bila podobna današnjim nočnim oblekam in dame na ulicah so imele videz, kakor bi jih nenadoma ponoči vzdramil ogenj v hiši in bi zbežale v zadnjem trenutku na cesto, oblečene zgolj v tem, kar je ravno najnujnejše. Madame Recamier je rada lenuharila in moda. ki jo je ona upeljala. je bila za to kakor nalašč. Njen režim v modi je trajal dvajset let. toda njegov vpliv se je čutil pozneje vse do leta 1837. ko je zasedla angleški prestol kraljica Viktorija, ki je bila precej okrogla gospa. Nji na ljubo je nastopila moda, ki je zakrivila telesne forme z raznimi priveski, o-beski, in lišpom: v tem je tičalo nesrečno žensko telo nekako do leta 1909. Pod obsežnim, vzvaiovanim krilom je nosila takratna dama tri spodnja krila: flanelasto, eno iz težkega moire in tretjo iz trde svile. Potem še težke hlače, nadaljnji neizogiben del ženske toalete pa je Tail steznik, ki je ženske dolgo držal v babilonskem ujetništvu. Izpod ogromnega krila so gledali grdi čevlji in progaste ilogavice. do-di čevlji in progaste nogavice, do-buček. Kako so se mogli možje takrat zaljubiti v ženske, nam je še danes uganka. Viktorijansko krilo je trajalo nekako do leta 1875. Nato je nastopila izprememba v tem smislu, da je bilo krilo spredaj malce nabrano. Upeljali pa so zoprni Cul de Paris. Čez nekaj časa so se rokavi nevadno povečali; krojači so jih še okraševali s čipkami. kar jim je dalo še večji obseg. Priljubljene barve so bile kričeče zelena, rdeča in škrlatne." hrala" nojeva peresa. Ko je lepotica iz leta 1903 prihajala k uličnemu vogalu, si najprej ugledal njen klobuk, nato bluzo in šele potem damo. čije vlečka je pometala ulični prah. Leta 1905 se je pojavila ogledamo njene fotografije izza tistega časa z modernega stališča, lahko ugotovimo, da bi bila danes imela težave z angažtnajem zaradi tega, ker bi bila preveč mona. Danes se tako "suhe" žene, kot je bila Sarah Bernhardt, gnetejo pred vrati zavodov, ki izvršujejo razde-belilno kuro. Premet pač ni nikdar mislil, da bo imel njegov izdelek svetovni sloves. Bil je to preprost, deški plašč iz črnega satina z belim ovratnikom in belimi manšetami: imenoval se je po znanem romanu Viktorja Margueritta. Nosile so ga dame iz najodličnejše družbe, pa tudi pocestnice, katerim se je najbolj prilegal. K temu plašču so nosile enostavne klobuke, in če pogledate fotografije žen iz leta 1923 in 1924 mislite, da so bile takrat vse žent sestre. Dame so rade izgubi j ah svojo originalnost, samo da so bih bolj podobne moškim. To je trajalo toliko časa, dokler se niso preverile, da so jim preveč podobne* Prav zaradi tega, ker so žene bih tako zelo moške, so moški začeli pozabljati na galantne dolžnosti ir kmalu tudi sami opravljali mnoga ženska opravila. , Zato so jele ženske ugibati, kako bi garconsk§ feminizirale. ali žensko napravile spet žensko, ne da bi se bile odrekle tistim modnim pridobitvam, ki jih delajo mlajše. Za- Kretanje Parnikov • — Shipping News - 5. septembra: Mucnehen, Boulogne Sur iler. lirt-tuen. 6. Septembra: lie <1* Frame Havre H\>tn«*rie, Cherbourg Lflct-nlar.J, Ch«-rt«»urjc. Antwerp*« KepuhUc. CiurUiurs, iSrnnrn StaleiiiUin, nouKign«: sur Mer, lli>I-tt-rxla m Itupu. Najeli. Genova Minnesota. Cberbuui g 7. septembra: X«w York. Cherbourg. 1mbur a I.urtzuw. ISi t-men leviathan, Cherbourg 10. septembra: Saturma Tr>-t 11. wotembra: Kiirl-Tuh«*. IirrrT"»n Aquitania, Cherbourg President fb-osevelt. Cherbourg, Tire-; men. 12. septembra: IlMni-n, Cherbourg, liremrn 13. septembra: Ciiris. Ha\r>-Jtajr^tic, Clierl«>iirc Arabic. Cherbourg. Ant w«-rp«-n 14. septembra. I»f u tschland < *h«>rlH.ui j- U-wnburti I Veendam, Boulogne kur M*f. Kul-dam C"nte Grande ^'apoli. Genova CUcTbuurg. zaradi tega ne. ker se obuvalo mora dobro prilegati, dejstvo, ki zelo čele so z malenkostnimi izpremem- brzda domišljijo izdelovalcev. Ni 18 septembra; litTerigarja, Cherbourg i J. orB« Washington, lii einen llyntlain. Boulogne «ur Mer, Itvt-Irrdatn 19. septembra: Slutigaii. Boulogne »ur ~r i Hympic. Cherbourg Baplantl. Cherbourg. Anlwerpen A i« j; ust o-*. Napoti, Cciiovn 21 sepjtembra: Milwaukee. Cherlwriurg lMmburc Volenti*ni, Boulogne sur Mer. llot-t<-rda m Minnekahcta. Chtrbourj 23. septem&ra: Čl .M'lute. Cherbourg. Hamburg 2j. septembra: Mauritania, Cherbourg Aimriia. Cherbourg. Hieiiien 2o. septembra: iTr.Mivft CherboJig, Bremen 27. septembra. I 1 !*• d.- Klance, llavr« Yuliajiia. Trm Homeric. Cherbourg P*-m.;-:.!. Cherbourg. Antfrerpen Berlin. Cherbourg, Bremen Uottei dam, Boulogne tur Mir. Iiot-t. nl.iiil 28. septembra: Albert Efellin, Cherbourg, llanibuiK. Beviathan. Cht rl»ourg bami. Nastopila je doba svetlih nogavic: med barvami so prevladovale žive in rožnopolte. Izrazito črne in rjave nogavice so šle med staro šaro. Svetle barve niso slabe, ker oživljajajo ulice, vendar jih de- separatna bluza in krilo, rokav se i bele dame ne bi smele nositi, zakaj je nad komolci napihnil, a čipkast ' njihove noge se vidijo v teh bar- tok je pokrival roko od laktov navzdol. V letu 1906 so dame zelo vah dvakrat tako močne. Nastop svetlih barv pa je povzročil še ne- skrajšale vlečko in poenostavile o- ki pojav, ki se ne tiče zgolj noga-buleko. V letu 1908 so dame razpa- j vie in o katerem se bo treba pome-rale zagibe na krilih in jim dovo- i niti podrobneje, lile. da so se dvignila za dva cen- j Od leta 1900—1922 so bile v mo-timetra od tal. j di resnične Pa je prišla nagla izprememba. --------- izpremembe. zdaj so ! v modi več ah manj iluzije. Moda se je ustalila, vzlic temu je treba. Opustile so obrobljanje in guba- | da imajo žene vtisk kakor da yed_ nje kril, po sedemdesetih letih so se pod obleko spet pojavile forme ženskega telesa. Gospodje so si nataknili ščipalnike in gledaii reči. ki so jih vodeli samo najstarejši med njimi. Noto je nastopilo leto 1914. Tega leta sta se zgodila dva svetovno - zgodovinska dogodka. Vsakdo ve, da se je začela takrat svetovna vojna, redko kdo pa še pomni, da so se v tem letu začela nositi kratka krila. Ali da se izrazim točneje: 1. 1914 je prvič v novem veku ugledala svetlobo ulic in parkov ženska noga. ki so jo dotlej krila sramežljivo zakrivala. Pred 1. 1914 so tičale ženske v dolgih matorih krilih, ki so se jim o-pletala okoli nog in jih ovirala pri vstopu v tramvaj ali na vlak. Krojači so se na moč trudili, da bi jim to olajšali z razporkom. ki je bil včasi spredaj, včasi pa po strani, nikdar pa ni bil lep. Popolna emancipacija je nastala v letih 1915 in 1916. ko so opustili razporke. in krilo je to poskočilo za dobrih 20 cm od tal. V letu 1917 so se krila pomaknila še višje, leta 1921 so bila že nad meč?mi. Puritanci so je-li majati z glavami, češ, kaj, bo, 6e bo ta pokvarjenost še rastla. Tolažili so se, da je to zgolj posledica vojne. Marlen Hassberg je zapustila stanovanjsko hišo ter odšla skozi zasneženi vrt, ki se je vlekel ob bregu Labe, proti velikemu trgovskemu poslopju tvrdke Horst & Vaiderheyden. To poslopje je ležalo ob koncu vrta in direktno ob bregu in poleg so se nahajala velika skladišča tvrdke. Hiša je stala direktno ob Labi, kjer so pristajali parniki, noseči in odvažajoči blago. Tam v bližini je ležaJa ponavadi majhna ladjica, ki je transporti -rala uslužbence tvrdke na delo in z dela. Oskrbovala je tudi promet s pristaniščem med pristaniščem, kadar so imeli uslužbenci tam posla. Ko se Je Marlen bližala trgovski hiši, je hotela ladja ravno pristati in velika skupina uslužbencev je ravno privrela iz pristanišča. Trgovina tvrdke Vanderheyden se je nahajala zunaj, v Altoni. Veselo smehljaje je vračala pozdrave uslužbencev, izpregovorila > e m pa tam par besed ž njimi ter odšla nato po širokih stopnicah v prvo nadstropje. Tam se je nahajal takoj poleg stopnic kontor prokurista Zeid-lerja in v tem Je imela tudi Marlen svoje uradne prostore. Stopila je v velik svetli prostor, skozi katerega je bilo mogoče videti na Labo. Tam je stal star sivolas gospod za nekim pultom pri oknu. Razven tega pulta, se je nahajala v prostoru ogromna blagajna, dva usnjata ttoia, okrogla miza. na kateri je ležalo vse polno trgovskih knjig, orna-la za vrhnjo obleko ter umivalnik. Eno steno je zavzemal velikanski regal, kjer so stale nadaljne trgovske knjige, mape. pisalni papir, zemljevid ter več vrečic s poskušnjami. Prijetna gorkota je vladala v prostoru. Marlen je smeje pokimala staremu gospodu ter mu ponudila roke. — Dobro Jutro, gospod Zeidlerf — Dobro jutro, gospodična Marlen! Točna kot vedno! " — Danes ste me prekosili. Drugače sem vedno par minut pred vami. Danes j?a sem se vendar predolgo zakramijala z gospo Darlag. — He. le jaz sem prišel danes pet minut preje kot ponavadi, ker sem hotel biti na vsak način tukaj pred vami. Marlen je stopila k svojemu pultu ter obstala. Sredi pulta je stal fopek rot- Sredi zime so cvetele debele rože ter razširjale opojen vonj. V 1. 1922 so se krila zopet nenadoma spustila nižje, in dekleta z _ . .. , X nogami so zopet dobivala naj- Za ustvaritelje mode je moral i .. .. _ . . , , . , . „ , slajse iluzije. Toda ze naslednje le- biti žalosten trenutek, ko so spo- L, ,. r to so kratka krila zmagoslavno znali, da je navaden mehaničen___, , . , . . , . . . , . , ... prodrla, tokrat dokončno in zdaj izum. ki nima nic skupnega s sve- ■ ___. , , . ... ... i je moda malce ohladila svoio re- tom mode, povzročil nazadovanje . .. . .T. . * I volucijsko vnemo. Njen korak je postal počasnejši. Ženske so napo- Cul de Parisa in naposled njegov konec. Skromni velociped ali kolo je bil vzrok, da so jele ženske odlagati Cul de Paris. Kolesu bi bilo treba postaviti zlat spomenik, prav tako kadi za kopel. Vedite namreč, da ljudje v tistih časih niso preveč prijetno dišali. Kopanje takrat ni bilo v modi. Ko so se ženske začele voziti na kolesu, je nastala potreba kopanja, in tako je bicikelj postal oze našega zdravega rodu. Zdaj so se jela v modi pojavljati dvodelna ženska krila, karnirane bluze in smešni klobučevinasti klobuki. Krog leta 1900, ko je umrla kraljica Viktorija, je nastal popoln preobrat v ženski modi. Trajal je celih tri in dvajset let, moda se je izpreminjala vsako leto in krojači so prihajali skoraj vsak dan z novimi načrti in modeli. tDalje prihodnjič.) V letu 1900 so začele gospe nositi kamirana. obrobljena, nabrana zvončasta krila in bluze z ozkimi rokavi, ki so segale visoko do vratu. V letu 1901 so nekoliko spustile bluze, da je plapolala par centimetrov pod pasom in nad pasom. Na glavah so se pojavili ogromni klobuki, na katerih so posebno "vi- sled le dosegle modo, o kakršni so sanjale vse lepotice. Dobile so večjo prostost v gibanju in obračanju. Prvič v zgoaovmi je dobila moda mladosten izraz. Kratki lasje" 'mikado) so v veliki meri pripomogli k tej splošno pomladitvi nežnega spola. Vzkliki "Ah. moja draga, zdaj ko imate kratke lase, ste za deset let mlajši', so mnogo pripomogli da se je ta 'moda trdno zarila v ženska srca. Dolgo časa je imela moda ljubeznive obzlre do nelepih žena. Tolstim je pomagala skrivati previšek maščobe in mršavim je zopet z raznimi toaeletnlmi pripomočki omogočila zaželjen videz polnosti. Toda s Premetovim plaščem a la Gar-cone je leta 1923 postala kraljica ženskega sveta' vitka žena. Morda boste ugovarjali, češ, da je v angleških deželah bila vitka linija ved no v modi. To je res, vendar so pojmi o vitkosti lahko precej različni. Sarah Bernhardt je često tožila. da je preveč suha; zaradi tega izpočetka ni dobila angžtžma in je nosila dolge rokave, hoteč za- kriti mršavost svojih rok, Ce pa si no nosijo kaj novega in drugačnega; če ne bi bile imele te iluzije, ne bi toliko kupovale in tovarnarji. trgovci in krojači bi bili imeli manjše kose kruha. Barve so se nenadoma silno razmnožile. Ljudje, ki izmišljajo o njih nova imena, imajo vedno dovolj dela. Ugibajte, kakšne so na pr. tele barve: garnele, morisand. lise-ron, sanka, distanel. daphne, pandora, opera! Ne veste, kaj je to in teh imen ne najdete v nobenem slovarju na svetu. Podobno je z raznimi vrstami blaga. Vsak dan slišimo o kakšni novi vrsti. Danes, ko so žene zadovoljne z mladostnim videzom, ki jim ga daje standardizirana moda, ne preostane onim. ki žive od ženske mode. nič drugega, ko da prinašajo na trg vedno nove vrste, da ne nastane uniformnost. Ni lahka reč, izumljati nove vrste blaga? izdelovatelji morajo sigurno veliko premišljevati, preden vr- j žejo na trg novo vrsto svile ali volne. Naše prednice so lahke izbirale med kašmirjem, merino, alpa-kovo volno, tenkim barvnim muse- j linom. popelinom. kelikom. šifo-j nom, žametom, brokatom, satinom,' svilo in še kaj malega. Danes se je že sam svilnati crepe razmnožil v i jakc številno rodbino; crepe de Chine je patriarh drugih crepov z j najrazličnejšimi imeni: sultana crepe, crepe jolie. crepe romaine,, georgette crepe, canton crepe, yo- ; san crepe itd. Tudi volneno blago se je razmnožilo. Pojavila so se imena, kakor crepela, frisca, durana, chermeen, kasha in bolta. Kakšnega znanja je j treba danes, če hoče dober trgovec ! z zgovornostjo zvabiti modno da- | mo k nakupu! Žamet, ki se je' ne- i koč smatral za kraljevsko oblači-! lo, je padel z družabne višine in zdemokratiziral. Tudi on se pojav- | lja v raznih inačicah: je gladek ! prozoren, pretkan, iztkan in tako j spremenjen, da današnji žametni večerni plašč ne bi bil spoznal svojega čistega prednika iz osemdese- j tih^ let. Tudi kožuhovinam služi v j naiih dneh znatno večje število ži-; vali nego nekoč, toda moda je v tej panogi enostavna in vedno ena- j ka. Naše babice so nosile lisičjo, vidrino. bobrovo, tjulenjevo fcožuho-vino, pa tudi Iz kože perzijskih o-vac. hermelinov in soboljev. Danes le s težavo uide kaka žival, ki ima kožuhovino, svoji posmrtni u-sodi. Imamo na razpolago krte, južno-ameriškega boba, svizca, gazelo, risa, kuno. polha, veverico, osla itd. Zajčje kože rabijo za imitacijo najrazličnejših vrst kožuh o-vin in pomagajo ukvarjati previšek. Na področju obuvala ni bila moda nikdar preveč vihrava, to pa že mogoče, da bi se na čevljih pojavilo kaj takega kot je bil nekoč proslu-li Cul de Paris, tudi ni misliti, da j bi moda velela, naj bodo čevlji za nekaj številk krajši nego je prav. Toda moda si tudi v tem položaju pomaga. Gre ji za usnje. Nekoč so strojili usnje za obuvalo le kož domačih in nelepih ženskih nožic kuščerje, krokodile, razne kače in drugo golazen. Čevljar se je zatekel tudi k barvam in daje vsa- « ko leto na trg večerne čeveljčke v kaki novi barvi in po novem vzorcu. Zadovoljni pa smo lahko s formo klobukov. Klobuki, kakor so jih »csile žene pred 1. 1919. so bili po večini neokusne grmade svile, ža- ! meta. čipk. cvetlic, umetnih čre-; šenj in peres in so kajkrat splasili konje. Ko je prišel v modo majhen.! prikladen klobuček iz klobučevine, ( je najprej šla rakom žvižgat industrija. ki je izdelovala klooučne igle. oddahnili pa so se tudi mo- j ški. ker jim ni več pretila nevarnost, I da jim kakšna lepotica na ulici, v . 1. Jesenski Izut, — sap. "tU am France". 2. Jesenski izlet. — okt 1*. "Ha d« Franc-" Botidni skupni tE<«t. — A. dec., "11« de F-'««1'. 6 DNI PREKO OCEANA gge Č-PŽ-J Najkrajta in najbolj ugodna pot aa ootovani« na »flro'T,f,'h oarnilclhi ILE DE FRANCE 6. sep.: 27. srp. ' 10 P. M > P M > MEXIQIE 14. 5»ept.: 9- oktobra t II A M.» FRANCE 20. sept.: 11. oktobra «7 P. M ' (CP. Ml NaJkrsJUa pni po Ktafnicl v^ako j« v poiwbnl kabini a »»»nit ro- darnl Tnl udobnosti — Pijana ln al»*na franronka kuhinj« !cr«Jn<> nizka r«o» ^^ VprViaJt« kater** aknU r>r>obla4čer>*ffm agenta JSL *" m «ii FRENCH LINE t» STATE STREET NEW YORK, N. V tramvaju ali v vlaku izbode oko. Današnja žena nima skrbi, ali klobuk tiči na glavi natanko po predpisu ali ne, čeprav moramo priznati. da vzlic temu olajšanju ne potrati nič manj prostega časa pred zrcalom. Iz navade, ka-li? Moda klobukov se le neznatno izpremi-nja: drugačni so samo okraski na njih. Kakor je videti, je danes korak mode sila počasen. Izpremembe so skoraj iluzorne. Vzlic temu je še mnogo žena, ki se dajo preveriti, da Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potorati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo f je njihov model popolna novost; ?dati najbolje pojasnila in pripo-če pogledamo natančno, vidimo, da ročamo vedno le prvtvrstne brze- je v resnici samo predrugačen star ^ parnike. vzorec! Tudi nedržavljani zamurejo po-• tovati v stari kraj na obisk, toda .preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash -ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in isti se ne pošiljajo več ▼ star) kraj, ampak mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovati jem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y, Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. „ BiPJffiHEHffiglSKa Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeni-i ške postave, ki je stopila f veljavo • z prvim julijem, znaša Jugoslovan-i ska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se ixdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci irpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« ! polovice pa se opravičeni že*e in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov. ki so bili postavno pripuščen! v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se oftracajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK I! CORTLANDT STREET trav ton *