N «jv« ki je ki, da sta prekršili določbe nevmeševalne pogodbe. — Kolikor pride ne vmeša van je vpoštev, — je izjavil Eden, — lahko odločno rečem, da zadene razne druge vlade dosti večja krivda kakor pa Italijo in Nemčijo. Po teh besedah so -mu začeli konservativci navdušeno. ploskati, dočim so člani delavske stranke žvižgali in kričali: "Sramotaf' Svoj govor je zaključil minister Eden z besedami: — Ce sta Nemčija in Italija priznali špansko fašistično vlado, ni še s tem rečeno, da sta prekršili določbe nevmeševalne pogodbe. CHARLESTON, S. C., 19 novembra. — Predsednik P. D Roosevelt se je v sredo 'vkrcal na križarko Indianapolis in se je odpeljal na mirovno misijo v Južno Ameriko. Za to 6000 milj dolgo pot se je odločil, da bo navzoč na panameriški mirovni konferenci, ki se prične 1. decembra. Ko je stopil na križarko, je bilo kot predsedniku oddanih -1 strelov iz topa. posadka bojne ladje pa je stopila v parado. Počasi se je pričela križar-ka pomikati in zopet je bilo od danili 21 strelov in sicer iz trd njave Fort Moultrie. Križarko Indianapis opremlja križarka Chester. Pred sednika, ki je prišel z vlakom iz AVasliingtona, so sprejeli go-verner Johnson, župan May-bank, general Charles P. Sum-merall in admiral H. V. Butler. Ameriška deelgacija pod vodstvom državnega tajnika Hulla je izdelala na krovu parnika American Legion natančen načrt za mirovno konferenco. Načrt največ obravnava nevtralnost in kulturno izmenjavo a-meriških narodov. Po tem mačrtu bo postavljen trajen posvetovalni odbor vnanji h ministrov 21 ameriških republik. Ta odbor bo imel pra vico posluževati se radia, telefona in brzojava, da takoj obvesti vse vlade, ako se je kje pokazala kaka nevarnost za iS por. S tem bo odbor vzel v •svoje roke najhitrejša občeval-»na sredstva in se bo izognil dol-ci diplomatski poti. SPLOŠNO ŠTETJE BREZPOSELNIH B0 OPUŠČENO Predse dnik Roosevelt priporoča registrac i j o brezposelnih vsak mesec. — Gen. Johnson proti štetju. WASHINGTON, D. C.. 18-novembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je svoj prvotni načrt. da bi bilo število brezposelnih dognano s splošnim štetjem, opustil ter je mesto tega predlagal, da se brezposelni vsak mesec prostovoljno registrirajo, da bo na ta način mogoče c.ognatl njihovo število. Na konferenci časnikarskih poročevalcev je Roosevelt rekel, da bodo dobili pri WPA delo samo oni, ki -se bodo prostovoljno registrirali. Ta mačrt je predlagal bivši ravnatelj NRA. general Hugh iS. Johnson, ki je odločno nasprotoval štetju, ker bi po njegovem mnenju veljalo do 20 milijonov dolarjev. Registracijski načrt je v mnogih ozirih podoben načrtu v Angliji. Tam pa morajo delavci še posebej dokazati, da nimajo drugače nikakih dohodkov. Predsednik Roosevelt se strinja z Jolinsonovim načrtom, ker bi bilo Štetje od hiše do hiše zelo težavno in drago. Zato bo vsem brezposelnim naročeno, da se vsak prvi dan v mesecu zglasijo na določenem mestu in >?e registrirajo. ROOSEVELTOVI IZDATKI ZA KAMPANJO WASHINGTON, D. C-, 18. novembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je sporočil, da je za predsedniško kampanjo lastnoročno napisal, navaja, da ^e demokratskemu odboru v Hyde Park, N. Y„ dai $150. Demokratskem odboru "v Dutches je dal $500, za poštnino pa $20. NEMČIJA BO ZASEDLA DANSKC Tajnik posebnega senatnega odbora, ki preiskuje izdatke predsedniške kampanje, Robert Jefferys, pravi, da od gover-ja Landoma še ni "prejel poročila o njegovih izdatkih, pravi pa, da je njegove stroške večinoma poravnal narodni republikanski odbor. PARIZ, Francija, 17. nov.— Nemški generalni štab je izde-ial popolni načrt, po katerem bo nemška vojska v 48 urah po izbruhu evropske vojne zasedla celo Dansko. Kot pravi Echo de Paris, je Angliji popolnoma znano, da je Nemčija pripravljena na obrambo Severnega in Baltiškega miorja. V zvezi s tem je Nemčija utrdila Kiel ski kanal ter je postavila v Ouxhavenu in Brunsbuttelnu močne baterije. V slučaji vojne bodo položene mine ob vhodu v Severno morje in v Baltik. Ravno tako trdi Echo de Palis^ da je strategični otok Helgoland mnogo bolj utrjen, kot pa je bil tekom svetovne wojne. Ob izforuhu vojne bodo nemški motorizirani oddelki vdrli v Šlezvik. aeroplani pa bodo iz Berlina poleteli na Kodanj. Danska je zadnje čase zelo *znemirjena zaradi Švedske, ker je postavila močne artilerijske postojainke nasproti Danski, da bi v veliki meri mogle pomagati Nemcem. SALENGR0 JE IZVRŠIL SAMOMOR Usmrtil se je s plinom.— V smrt je šel zaradi napadov Y parlamentu, da je v svetovni vojni de- zertiral. LILLE, Francija, 19. nov. — Vmanji minister Roger Sa-lengro je v svojem stanovanju v Lille izvršil samomor s svetilnim plinom, ker ni mogel več prenašati žaljenj in obdolžitev radikalcev desnice. Četudi sta ga vojaško čast no sodišče in parlament oprostila obdolžbe, da je v svetovni vojni dezertiral v Nemčijo, so radikalni desničarji 'vedno ponavljali to obdolžbo. V svojem poslovilnem pismu na ministrskega predsednika BI uma pravi Salengro, da so radikalni desničarji odgovorni za njegov samomor. "Junaško sem se boril," pravi Salengro, 1 1 sedaj pa grem v smrt. Ako se jim ni posrečilo onecastiti me, zato pa naj sedaj nosijo odgovornost za mojo smrt, kajti nisem niti dezer ter, niti izdajalec." Ko je Blum prejel obvestilo o Salengrovi smrti, je jokal ter je takoj odpotoval v Lille. Salengrov brat Henry, kateremu je Roger tudi pisal po slovilno pismo, se je onesvestil. Salengrov samomor je bil spočetka odet oložaj izpremenil. Preseljevanje >v mesta postaja z vsakim dnem močnejše. »Statistike jasno dokazujejo, da se ljudje raje v mestih bore za obstanekč kot da bi več ali manj brezskrbno živeli ma farmah. To seveda ue velja za stare farmerske družine v poljedelskih državah, pač pa za one dele dežele, iv katerih je industrija dobro razvita. Leta 1935 se je preselilo s farm v mesta 368,000 oseb. Letos bo to število najbrž še večje. V tako imenovanih normalnih letih, od 1925 do 1929, se je preselilo na leto povprečno do 600,000 oseb. Vse kaže, da bo to število kaj kmalu doseženo. Za industrijalne trge bo to selveda slabo, kajti število nezaposlenih znaša še vedoio približno okrog devet milijonov, do-čim so farmerji veseli tega (pojava. Iker se bodo iznebili marsikatere neljube konkurence. RIM IN BERLIN STA PRIZNALA FRANCA Najnovjši in ndjbolj pomemben razvoj v španskih dr-žaivljanski vojni je, da sta Nemčija in Italija priznali vlado španskega fašističnega generala Franca kot veljavno špansko vlado. Franco in njegovi pristaši so nastopili proti madridski vladi, ki je bila od naroda postavno izvoljena. K temu sta jih podžgala Rim in Berlin. Zdaj sta na vrsti Rusija in Francija, da spregovorita odločilno ^besedo. Francija ima delavsko vlado in Rusija jo ima. Na Nemškem, v Italiji in na Španskem gospodarijo fašisti. Evropa se bo polagoma razdelila v dva tabora. V prvem •bodo fašisti, nr drugem delavstvo. Na kateri strani bo zmaga! DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO ta $ 2 J6 ------------------- Din. 10« $ 5.60 ______________ Din. 200 * ______________ Din. 360 $11. TO _________________ Din. 500 $23.00 ___________Din. 1000 _______________ Din. 2000 T ITALIJO Za $ 6.50 ........................................Lir 100 $ 12.25 __________________ Lir 200 $ 30.00 ........................................Lir 500 $ 57.00 ........................................lir 1000 $112150 ................................Ur 2000 $16750 ........................................Lir 3000 IfX SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PEEMEMBJ GOBI ALI DOLI •v kot mi navedena, bodla! t dinarjih alt *e bolj*« pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH pooiatt_________4 5.75 - ____________.$10.85 " $16.— doM T & Ift ft */il LA kraju faplažDc ▼ 'dolarjih. PO GABLS LETTER CA PRI-BTOJBIMO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" N. % Iz Jugoslavije BOGATA ZALOGA TIHOTAPCA V Zagrebu je občinski pomožni manipulant Fran jo Turk opazil sumljivega moškega s polnim nahrbtnikom, ki je bilo v njem 24-7 vžigalnikov in 78 svežnjev igralnih kart. Tihotapca so aretirali in na policiji se je izkazalo, da gre za Mato Blaževiča iz neke vasi pri T«on iM a vgradil. Mož je že imel sitnosti s policijo zaradi tihotapstva. Zagovarja se, da mu je dal vžigalnike in karte nekdo drugi, d» bi jih prodajal. S SEKIRO UBILA PIJANEGA VSILJIVCA Omer Blaževič iz vasi Gera v prigedorsfcem srezu je bil zaljubljen v lepo sosedovi hčerko Fetino Kirkič, ki ga pa ni marala. Svoje gorje je zalival z ljuto rak i jo in tudi oni dan je bil pojan. Pri majal se je k Feridi in ji začel vsiljevati ljubezen. Ko jo je hotel objeti, se mu je dekle iztrgalo in pobegnilo iz hiše. Pijani Omer se je zavalil na njeno posteljo in zaspal. Dekle se je končne vrnilo v trdnem prepričanju, & pijani vsiljivec že odšel. Ko ga je pa zagledala v svoji postelji, je pograbila sekiro in ga udarila trikrat na vso moč po glavi, da je kmalu izdihnil. Videč, kaj je storila, je odšla na orožnisko postajo in priznala svoj zločin. ZALJUBLJENA BEGUNCA PRIJELI Poročali smo, da sta pred desetimi dnevi pobegnila iz Kar-lovca 17-letna Pavla Pozdarac in Pero Radojčič. Končno so ju prijeli in pripeljali nazaj v Karlovac. Pavlin oče pravi, da je vzela hči svoj denar, ko je pobegnila z doma. Baje sta hotela skočiti v Ogulinu v pre-7>ad. Zd^j se bo pa končala njuna pustolovščina pred oltarjem, ker je oče hčerki vse odpustil. Prvotno se je govorilo, da je hči očetu ukradla 12 tisoč Din, zdaj pa pravi oče, da ji je bil ta denar namenjen za doto. SAM ZAHTEVA, NAJ GA OBESIJO Pred okrožnim sod iščem v Petrinji je bil obsojen Gjure Meničanin na dosmrtno ječo, ker je po povratku iz ječe zabodel svojo ženo. Z levico jo je objel, da bi jo poljubil, z desnico pa ji je zasadil velik nož v hrbet, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnila. Ko ga je predsednik senata po razglasitvi sodbe vprašal, če je zadovoljen z njo, je odgovoril, da ni in da zahteva nalj ga obesijo, češ, če so otroci izgubili mater, naj pa še očeta. Naročite se na "Glas Naroda*' največji slovevski dnevnik t, Združenih dr žar-ah 505 2IVIH ZAJCEV SO UJELI V J)li'žini Cakovca so priredili nedavno zanimiv lov na divje zajce, ki so jih lovili v mre--že. Ujeli so jih 505 in pošljejo jih v Švico. Prodali so jib 100 do 120 Din par. Lov je privabil tudi mnogo radovednežev. 10 LET PRAVIL. DA SE BO OBESIL V Valjevu se je obesil kmet Marko Pavičevič, star 65 let. Y smrt je šel zaradi težkih gmotnih razmer. V zadnjih 10 letih je večkrat pravil sosedom, da se bo obesil. PRETEPLA MOŽA TAKO, DA JE UMRL V Stari Kaniži je umrl Kuz-man Mendebaba, glavni knjigovodja agrarne zajednice, star let. Pred 12 leti se je oženil z neko Madžarko, ki ga je pa pretepala, ker je popival. Nedavno'se je tako napil, da so ga morali pripeljati domov. Doma ga je žena tako neusmiljeno pretepala, da je drugi dan umrl. Bojevita žena se bo morala zagovarjati pred sodiščem. . BERACICI SE OBETA 20,000,000 Po Karlovcu se je razširila veist, da bo Marija Mikuleckv podedovala 20 milijonov. Siromašna berač ica je doma iz Velikih Zdencev pri Bjelovaru* prebiva pa v Karlovcu. Njen mož je bil v Ameriki, od koder ji ni dolgo nič pisal, ne pošiljal denarja. Nekoč je pa pisal svojemu prijatelju, da je zelo bogat. Zdaj je Marija zvedela, da ji je mož v Ameriki umrl in zapustil 20 milijonov Din. Takoj se je obrnila na tri odvetnike, da bi ji izpor slovali milijonsko dedščino. Razen nje, njen mož ni imel bližnjih sorodnikov. Tzseljeniš-ki komisariat v Zagrebu pa nima še nobenega obvestila, da bi bil Mikuleckv v Ameriki umrl, niti da gre za milijonsko dedščino. EPILOG POMLADI TVENE OPERACIJE - ki jo je v Novem Sadu lani izvršil kirurg dr. Slavko Uzn»-lac, se bo že vršil pred novo sads'kkn okrožnim sodiščem. Na tožbo matere mladoletnega delavca Marica, kateremu je kirurg dr. Uzolac z operacijo odvzel spolno žlezo, da bi pomladil nekega neznanega starca iz Beograda, je sodišče u-' vedlo razpravo proti dr. Uzo-lacu in proti dr. Petru Kolefsni-kovu iz Beograda, ki je pomagal pri operaciji. Ko sta oba zdravnika dobila obtožnico, dr. TJzolac na njo ni reagiral, dr [Zanesljiv proti-dražlji-J |vec, ki pomiri in odstra-j n! bolesti in bolečine pretegnenj in izpahnenj. PAIN-EXPELLER znamka Sidro v -rseh lekarnah. Kolesnikov pa se je pritožil. A-pelacijsko sodišče je pritožilo zavrnilo in tako bo novosad-sko sodišče v kratkem razpravljalo o aferi, ki je dvignila toliko prahu. MED DOSMRTNO JE-CO IN SVOBODO Pred zaječarskim okrožnim sodiščem že dolga leta ni bilo tako zamotane in zanimive razpravo, kakor Ljo bila zdaj že drugič proti vaškemu pravoslavnemu duhovniku Stevanu Miljailoviču iz vasi Bogotine ki je bil obtožen, da je najel zločine, ki so umorili njegovega očeta, starega premožnega posestnika Stoja na. Po prvi razpravi v začetku lanskega leta je bil pop Stevan obsojen na dosmrtno ječo. Proti sodbi se je njegov zagovornik pritožil in kasač^ko sodišče v Beogradu je odredilo novo razpravo. Zdaj je ta razprava zaključena z oprostilno razsodbo. Pop Stevan je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. O zagonetnem zločinu bodo morda še enkrat razpravljali, ker se je državni tožilec pritožil. Mnogoštevilni poslušale! dolgotrajne razprave so bili z razsodbo zadovoljni in klicali so: Živelo sodišče! Živela pravica! O-proščenega duhovnika so takoj po razglasitvi sodbe izpustili iz zaporov. LJUBAVNA TRAGEDIJA V GOZDU V vasi Do nje Bazi je blizu Virovitice je živel 31-letni kmet Mato TomljanoviČ že 11 let s priležnico Baro Gafjšek. Te dni se je vračal Mato iz Ba-ranje, kjer je iskal dela. Nepričakovano je prišel domov in potrkal na okno svoje prilefcni-ce. Odgovoril mu je kmet Mita Radulovič, češ, da je njegova priležnica v sobi, toda njega ne potrebuje več. Mato je potrpežljivo čakal do jutra, potem je pa odšel k župniku in ga prosil, n<4j prepreči, da bi se njegova priležnica preselila Peter Zgaga k Raduloviču. Župnik ju je, pobotal in ko se je Mato zopet sestal Z Baro, ga je le-ta pregovorila, da sta odšla v sosedno vas. Seveda pa Mato ni slutil, da je zasnovala njegova priležnica peklenski načrt. Namenjena sta bila k prijatelju Rončeviču, ki ga pa ni bilo doma in tako sta se vračala gkozi gozd. Naenkrat pa je skočil izza droveisa Radulovič in zamahnil z nožem po Tom-Ijanovičevi glavi a priležnica je začela tudi udrihati po svojem starem priležniku. Napadenemu možu se je pa posrečilo iztrgati napadalcu nož, s katerim je zaklal svojo priležnico a napadalec jo je popihal. UMORJENA IN VRŽENA V JAMO Iz Trebinja je izginila brez sle du lepa mladenka Radojka Te-šanovič, ki je imela ljubavno razmerje s finančnim podpre- glednikom Luko Spasojevičem. . . nic, kar se tiee zdravja. Locla Dekle je zanosilo in ko je izgi- ali bi hoteli pogledati, kako je liilo, je padel sum na Spa soje- j 2 liaš0 služkinjo. Leži namreč viča. Fant je moral v preis-J v postelji in vsa dela moram o-kovalni zapor, pa so ga kmalu J pravliati sama. izpustili, ker ni bilo dokazov proti njemu. Potem (je bil premeščen v Gacko. Ta čas se je pa preiskava nadaljevala. Nedavno so našli ToSanovičevo mrtvo v 40 m irloboki jami. Tako sta se pogovarjala: — Mislim, da je fant ko obleče prvič hlače, ta'ko srečen, kakor dekle, ki prejme prvo ljubavno pismo. — Dvomim. Na vsak liačiu nisem nikdar videla, da bi fant svoje prve hlače pokril z vročimi poljubi. * ' Po mestih so imeli včasih navado, da so družinskim zdravnikom plačevali stalno plačo, za kar so ti v določenih preslepili prihajali pogledat, kako je kaj z zdravjem. Starega doktorja je sprejela pri nekem takšnem obisku hi sna gospodinja s posebno že-I jo: —t Veste, gospod doktor. — je dejala. — nam ne mamjka Ko je stari gospod z veliko težavo premagal tri nadstropja ni našel mičesar, kar bi zahtevalo njegove pomoči. Služkinja Ana je namreč sedela v poste- rp v - it i ? ji in se mu smejala z belimi 1 ruplo je ze razpadalo, vendar / . J so se še poznali na njem sledo-1zo mi* . vi noža. Spasojeviča so takoj zopet aretirali, ker je osumljen umora. ; NAPAD NA BRATA NADŠKOFA - KOAD-JUTORJA V Krašiču v Žumberškem o-kraju je postal posestnik Mato Stepinec, brat zagrebškega nad škofa-koadjutorja, žrtev za-vratnega napada. Ko se je Ste-pinec ponoči vračal domov, so ga trije neznanci napadli z — Ti presneto dekle. — s,« je razhudil zdravnik, — kaj pa uganjaš.' Tri (nadstropja sem moral preplezati, pa ti ne manjka nič! — Da, gospod doktor. — j«* dejala Ana, — ne manjka mi .nič in žal mi je, da ste morali 1 tako visoko. Pa saj tudi nisem zahtevala zdravnika! -Stvar je namreč taka: kadar ne dobim od gospodinje svojega denarja, oe vležem vedno v posteljo. — Tako. tako. — ne je prijel stari gospod zamišljeno za belo brado. — In to pomaga ? S" gorjačami. Ko so ga pobili naj P™™: ^nar potem dobiš? tla, iso zbežali. Ranjenca so odpremili na zagrebško kliniko. Mato Stepinec je bil v Krašiču pri nedavnih občinskih volitvah izvoljen za župana na listi bivše HSS. Motivi za-vratnega napada še niso znani. DELO DOBI 12 ljudi za delati kemična dr-va. Plača je $1.50 od eorda. Dober les. Blizu do dela. — JOE SLUGA, e. of Hvmann Co, Box 114. Port Alleghany, Pa. (2x) — Da, gospod doktor. To pomaga vedno. — Tako.' — In stari gospod jo je po hitri odločitvi spodbujajoče potrepljal: — Potem je vse v redu. Potem mi napravi malo prostora, da bom legel poleg tebe, — jaz namreč tudi se nisem dobil denarja od nje. SVOJI K SVOJIM! 254 First Avenue, cor. 15th St., New York City (SLOVENSKO PODJETJE) VSE ZA VAS DOM EVERYHTING FOR YOUR HOME POHIŠTVA, POSTELJNINE, PEČI, ZAVES IN PREPROG Vaš dom je glavna stvar. SEDAJ JE NAJBOLJŠI OA'S ZA XA1CUP PO ZNIŽANIH CENAH. — PBEPRIČAJTE SE CASH or CREDIT Trgovina je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer. Važno Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 7«to se za-npno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ca najmah^e stroškv. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtena povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. 'Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY -(Travel Bureau) 216 West 18th Street New YorkjN. Y. I Osemdeset let starega možaka i i M še nikdar bolni' Možak je izpil kozare^k. uažgal pipo, se odkasl.jal in parkrat pljunil rekoč: — Ja 'veste, to je pa zato, ker sem bil rojen v tistih easih. ko dolitarji še niso poznali bacilov Ln vitaminov. A k o vpraša« moderno žensko, kako je bilo Jia poročnem potovanju, bo prostodušno -odvrnila : — Oli. kot poaiavadi. * Ženska moda, ženska moda! Oglasi se. modrijan, in povej mam, kam gre njena pot. Posebno ženske, plesne (>l>Ie-ke! Pravijo, da bodo še krajše, še bolj izrezane. Če se bo moda še vnaprej ta ko strahovito kreila, bomo do živeli eas. ko ne bo imela ženska na plesu zadaj ničesar, spredaj pa samo plesalca. * Predino je na javnem zborovanju začel kandidat govoriti, mu je zacepetal prijatelj: — Le korajžo! Kikar se no boj! Kar je poštenih ljudi "v tej dvorani, so vsi na tvoji strani. Kandidat je pa ves prepla-. sen zašepetal: — Toda jaz bi rad imel >veči-i\o . . . . f« 0L1B VUR0W3* New York, Friday, November 20, 1 936 THE LARGEST StOVENE DAILY IN Tf.SSk NAJDBA NAJSTAREJŠEGA ROKOPISA SVETEGA PISMA. KADIVOJ PETERLIN PETRUvŠKA: TOSJA Is spominov iia Rusijo. Caricinu bliža pomlad: Volgo jo sicev .še pokriva debel, led, toda sem od Astraiiana že' pihlja topel veter, sneg gine a streh in po ulicah se vale potoki umazane snežnice na veliko veselje otrok, ki kričaje grade nasipe in postavljajo mlinska kolesa kar sredi ceste. Noči so še hladne, toda jutranje solnce ima že svojo moč in I »o poldne četa po parkih nad reko polovica mesta, trga cvetice1 in opazuje priprave v pristanišč«. Še dan ali dva, narasla reka raztrga ledeno okove in kmalu se pokažejo na nji ponosni potniški parniki, ki stoje na oni strani v Zatonu in iz katerih se že vali gost črn dim proti zlatemu večernemu nebu. Tudi Tosja ne s trpi dolgo doma; v četrti razred gimnazije hodi, mnogo se je treba učiti, pa bo že po večerji malo dalje posedela, zdaj pa brž na prosto k sošolkam, ki jo že čakajo pred hišnimi vrati. Vse so starejše, vendar ji dajejo prednost: je že nekaj takega v nji, da jo morajo imeti vse rade. 44Tosja, kam gremo "Veste kaj? Pojdimo v park za cerkvijo. Tam greje solnce najtopleje in lani sem ob tem času dobila pod nw\jo prve vijolice." Vijolic ne dobe, pač pa na-, pulijo precej stepnih zvonekov "brandnšov", sedejo v zatišju na od solnca obsevano klop in jedo sladko čebulice brandu-šev. Dva gimnazijca jim hočeta malo pomagati, pa se morata kmalu pod ploho jedkih dekliških opazk osramočena oddaljiti, Solnce se nagiba k zatonu in zlati križe in kupole cerkva. Tosja se zagleda v žareče nebo in se globoko zamisli. "Tosja, kaj premišljuješ?"" jo vpraša Varja. 4rMisHfn, kako bi bilo lepo potovati s solnce m daleč, daleč tja doli, kjer vlada večna pomlad: na južni breg Krima, v* Carigrad, v Palestino, v Egipt. "Ravno nam nUsproti stanuje moški, ki je vse to prepotoval.'' de na to ZoKja. hči učitelja godbe, Poljaka Mizereke-ga. 44 Z očetom sta znana, pa mu ie pripovedoval." "Že vein, to je tisti v črnem, ki vedno pred vrati stoji," pristavi Varja. "Stoji in stoji, pa kar na vaša okna gleda; menda si mu Tosja, všeč.'* "Kaj hi ž njim," se zasmeje Nušn, 44ko je pa že tako star." "Pi» pesnik je," doda Zosja. Solnce je na griči, zarja bolj in bolj bledi, od Volge potegne mrzla sapa, da se dekleta stresejo. "Predolgo smo se zasedele," meni Varja. 4'Nuša, pojdimo domov! — Tosja, ali še ne greš ? *1 41 Poslušajfre," pravi Tosja. Iz daljave od jugovzhoda je prihajalo zamolklo bobnenje topov; tam se bije boj med bo 1 jševiki in belogardejci. "Prav na našem butoru se te|K>. Uboga teta, ubogi otroci!" vzdihne Tofimigale pri nalogah in si sestrsko delile, kar je katera dobila dobrega od doma. (V je pa kdo objestnih fantov katero razgalil, so družno planilo nanj kakor ose in gor j«', če jim ni ubežal. Včasih so v n i raku, ko ni bilo mogoče več či-tati, tudi kakšno zapele. * In spet je bila Tosja. ki je z mehkim in toplini altom očarala vse poslušalce. Nekega večera se je Tos»ja lovila s sošolkami po ulici bo- rog«-. ki se uil jc'|irotj Kleesbergovi. "Mislim, da bi lili po troie in četvero zlepili , t • V 1 . \ ' , .... ' j morali govorne vuie nase male nekoliko ostrej.' skupa.i in so tako dom h trdo, . ., • lepenko, ki so jo prebarvali in l!a;'z'1 a poslikali. V treh stoletjih pred T.Jlaj je pošla tudi teti Cmndi trdo preizku-Kristusom so na debelo uporab- >« na potrpežljivost. Počasi je nagnila glavo ljali tako lepenko za zavijanje vznak — znamenje, da je ogorčena do dna:— in okrašen je mumij. Ko -o po-114 Prvič nisem guvernanta, s katero me blago rejši rokopis, poroča C. H. Roberts takole: "V svežnju papirusov, ki jih je bil dr. Ren del Harris, 1. 1917 pridobil knjižnici, je bil tudi neki futeral, kil^ kf|1. ^ p0V(,lal? je vseboval dva kosa zle pije-nega papirja, kakršnega so u-porabljali za zavijanje mumij in svetih krokodilov. Na fn- sesti /na svoj prostor, ko mu je udaril na uho ropot biljardnih krogel. Za hip je okleval, poleni se je nasmehnil proti sosedni sobi; ni opazil, da se je Kiti zganila, k*ikr>r l>i ga hotela zadržati. Robert je ravno mazal palico, ko je stopil. Tasilo v sobo. "Oprosti, doslej nisem utegnil, da bi te pozdravil. Kako ti gre?" "llivala, dobro!" Robert je odložil kredo in si opihaval prste, "in tebi '" "Zadovoljen sem." "Prav! To mi ugaja!" Robert je razgledoval položaj krogel; nastavil je palico in meril dolgo. Bil je težaven sunek. Tasilo se je vrnil iv obednieo in Frie mu je prinesel večerjo. Stregla mu je Kiti kakor mamica svojemu miljencu, ki po dolgi ločitvi je prvikrat pri domači mizi. U. POGLAVJE Pozni o zvečer je pršel France iz lovske koče doli »v vas. Na rokah je nosil psa. da bi ga oddal živiiiozd ravniku. Jelenku se je zdravje sumljivo poslabšalo. Ko je šel France mimo hiše mojstra Za ime rja, je čul v vrtu pritajeno itihetanje; uzrl je gosposko Liziko in ob njej mladega moškega, ki se je bil prikril za temen grm. kakor bi ne maral, da ga spoznajo. Lovni je bilo. kakor bi se zalesketali gumbi uniforme. "Poglej, zdaj si j<> ujela spet nekega dopu-- ta r ja !" Domov bi lahko krenil po bližnjici. Hrepene če upanje pa ira je napotilo na dolg ovinek. To le. 'ko je šel mirno Brueknerja. je videl, da sii, stopila je na nekaj ostro-[edine plasti — tukaj jih je bi-ga in se urezala, da ji je kri 1 o šest — dali narazen, so našli Slovenk: z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljanji* denarnih pošiljatev, opozarjamo- rojalke, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Bož:č. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljat ve i>ravočasn^ dospele. publishing c0. Bureau) NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET kar eurjala iz rane. Dekleta so bile vse iz solve, lo vrtile so se okrog Tosjo in ta male. Skočil sem v sobo po .jod in obvezo. očistil rano. jo namazal z jodom, položil nanjo vato in jo obvezal. Doklioa se mi je smilila in zato som dragi večer stopil k nji čez cesto ter jo vprašal, če jo boli. 44Čisto nič," mi je smehljaje so odvrnila. Sezula je čeveljček in slekla nogavico. 44Le poglejte," je dodala. 44 saj se že skoraj nič no pozna." Prijel som jo za nogo in pogledal: rana je bila začel jena, le tanka rdeča črta je bila še vidna na beli, krasno oblikovani liožiei. Dobro se mi je zdelo, da je bila napram meni tako zaupljiva. Sicer ji pa nisem prišel pozneje nikoli več tako blizu, kakor to večer. Pač, enkrat še in tedaj ... Pa o tem kasneje. Ob Volgi je zavladala naj-bujnejša pomlad in zmešala glave mladim in starim. Tudi moj gospodar se je naveličal dosedanjo drir/ioe ig začel brenčati za mlajšimi. Radi večnega prepira v hiši sem so ! preselil čez cesto k učitelj]u i glasbe Poljaku Mizerskemu, s j katerim sem se bil pred kratkim seznanil v gostilni, pa mi j ni bilo žal. Njegova hčerka Zosja je bila Tosjina sošolka in njena najboljša prijateljica, pa ji* je morala ob prostem času igrati na ghvsovirju Oliopinovo in druge Lažje skladbe. Tosja s"e bila v resnici pesniška duridi," je jecljala, "delala ti bom družbo." Potegnila ga je k mizi in pritisnila na zvonec. Že je hotel Tasilo podaja okna temna; n<> izlw jtre i«oe snop luči in \časili j. veti jeni Ii šip vitka ^t-n.-; kdo neuti iidno po izbi gori vzdibnil in stopal dalje. I)onia je moral pred vrati nekoliko počakali. Mati je že spala. Ko je potrkal, je prestrašeno prišla in odprla — od smrti svojega moža se je vedno ustrašila, če je kdo ob nenavadni uri potrkal na vrata. 44France.' Ti? Jezus Marija, kaj se je zgo dilo" 44Nič! ("Isto Nič! Dober večer, mati!" Fran-f ji .i4' pokazal bolnega Jelenka. zaradi katerega je moral tako pozno domov, a Hornegge• l ice to tni pomirilo. Njene ostre oči so v svoji -krbi opazile strogo resnobo fantovega obraza. To denar namenjen, . januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja : Washington v Havre -Aquitania v Cherbourg 10. januarja: Bremen v Bremen i—zn P181 te nam za cene voznih 11-stov, reservacijo kabin ln pojasnila ca potovanje. SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York IG. januarja : Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v ClierI>ourg 22. januarja • Europa v Bremen 23. januarja: Conte d i Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja : Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja : Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg f«. februarja: Parts v Havre Rex v Genoa .). februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queeu Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja : lie de France v Havre Saturnia v Trst !I4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 20. februarja: Europa v Bremen 27. februarja : Paris v Ha^re Rex v Genoa r NAJ VAM BO QUEEN MARY Najhitrejši Pamik na Svetu Vaš božični parnik za obiske v Jugoslaviji. Presenetili Vas bosta njegova lepota in udobnost. Preko Atlantika v 4 dneh. Izlet pod osebnim vodstvom se vrši iz NEW YORKA 2. DECEMBRA DRUGA ODPLUTJA: BERENGARIA — 9. DECEMBRA QUEEN MARY 16. DECEMBRA Prtljaga se pošlje naravnost. Pomoč glede potnih listov in drugih potnih potreb. Za podrobnosti se obrnite na SLOVENIC PUBLISHING CO. Frank Sakser 216 W. 18th STREET NEW YORK CUNARD WHITE STAR VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do tdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prlhra-nite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCnl-no pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftIC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. ln Illinois) Joliet, Mary Bamblcb La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virgina, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Stralsha Uttle Falls, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resxtlk, John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Klkel] »REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taužeij Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro- gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. gkek Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Tanebar Dlamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdila sa in-to, katero Jo prejeL UPRAVA "6US NARODA"