Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. likala ▼ Ljubljani mk torek, četrtek in soboto. Narofinlna za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 8'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K Paaanasaa fttavllka It *• Reklamacijo so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: En6s topna petit vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 134. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 9. decembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopiie in rokopise za list: Uredništvo j Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlfitvo •Rdečega Prapora», Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Pred dopolnilno volityi]o na Goriškem. Dopolnilna volitev vsled aesrcčne srarli klerikalnega poslanca Jerča iz splošne kurije na slovenskem delu Goriškega bo torej v nedeljo 19. dec. t. 1., torej ob času, ko se ne bo mogla nobena stranka izgovarjati, da ni doma volilcev, ali pa da niso na razpolage. Že radi tega utegae ta volitev pokazati prave sedanje razmere slovenskih strank. Ia že iz tega razloga je dopolnilna volitev važna. Najvažnejša pa je na sebi za klerikalno stranko. Klerikalna stranka ima do sedaj v Kmečki skupini izvoljenih 6 poslancev, v splošni 2, torej vsega skupaj 8 poslancev, ki vc-lijo skupaj s 6 poslanci furlanske kmečke ia splošne skupine 1 odbornika. Ako klerikalna stranka zmaga pri ožjih volitvah, si obdrži iz teh 2 skupin 9 poslancev proti 7 nasprotnim (eden slovenski narodni), torej ima večino, in v zvezi z liberalno italijansko stranko, zagotovijo-aega vsaj enega deželnega odbornik«. Ako bi pa pri dopolnilni volitvi propadla, obdrži le 8 po Jancev proti osmerim nasprotnim, in ta 1 deželnega odbornika bi moral odločiti žreb. Ker odloča žreb tudi v skupini veleposestnikov, bi se tako klerikalni stranki lahko pripetilo, da ne bi imela v deželnem odboru nobenega zastopnika in bi se deželni odbor sestavil tako, da bi imeli italijanski klerikalci 1, italijanski liberalci 2, in slovenski agrarci 1 odbornika. Sicer pa ima v sploSni skupini odločujoči glas dr. Gregorin, kateri odda svoj glas brez dvojbe •lovenski klerikalni stranki iz narodnega principa, da bi si Italijani ne pridobili 3 mest v deželnem odboru proti 1 samemu slovenskih strank. Kljub temu mora biti dr. Gregorčič ia njegova stranka gotova, zato že, da jej ni treba pogajanj na dve strani, t. j. s slovensko narodno in italijansko liberalno. Klerikalna stranka ae torej vrže gotovo z vso silo v boj. — In ker je zmagala zadnjič z 2200 glasovi, ni neverjetno, da prodre tudi sedaj in to tem lažje, ker sta napredna in kmečka stranka dobršno demoralizirani. Agrarna stranka je po odstopu dr. Frankota od predsedstva jela razumevati svojo pravo nalogo. Dukaz za to je izborni članek od 2. deo. 1.1., kjer odgovarja plitvim razlogom «Soče», ki trdi, da je oaa edina, ki ima pravico zastopati vse stanove. V članku se povdarja, da gre kmetu na Goriškem boj poleg delavske organizacije, in dapredstavljata ljudstvo na Goriškem le dve stranki, kmečka in delavska. Priznava se pomen so* cialno-demokratične stranke in nje pricipielni nastop. Iz člankov kmečkega lista veje prepričanje, da se je treba otresti usiljivosti naprednjakov tako kakor klerikalnega terorizma. Radi tega je tudi naravno, da nastopi pri bodočih volitvah s samostojnim kandidatom, ako se morda veleposestnikom in inteligenci, ki so Se v stranki, zadnji čas ne posreči, zopet skleniti kako nezakonsko zvezo z napredno stranko. «Soča>, ki je predstaviteljica napredne stranke, po nesrečnih volitvah sicer precej molči, ter je ta molk več vreden in bolj pomenljiv, nego kokodakanje pred volitvami. Menda vsaj pametnejši v iz* vrševalnem odboru napredne stranke uvidevajo, da klerikalizma na Goriškem ni mogoče streti drugače, nego z resnim organizatornim delom in s premišljeno konsekventno politiko« Ta pa na Goriškem kaže le eno mogočo pot, t. j. sporedea nastop na* ptedne, kmečke in socialno-deraokratičnestranke. Vsaj posamezne skupine odgovarjajo približno tudi razmeram : 3 poslanci iz splošne kurije gredo socialno* demokratični stranki, ? poslancev iz skupine kmečkih občin gre kmečki stranki, za naprednjake so čez in čez dovolj 4 poslanci iz trgov in veleposestva. Ako hoče — 09 na 1 kg kruha » —09 na- 1 kg soli » —'22 na 1 kg sladkorja » —‘38 na 1 kg kave » —'95 na 1 1 vina * —‘18 Plača torej po gornjem minerju na leto od mesa » 107 68 od moke * 17 28 od kruba » 49 20 od soli > 5 28 od s’adkorja * 22 80 od kave » 17 10 od vina in piva * 18~— vsega skupaj torej plača K 237 34 ali okroglo 240 K davščine. Ostane mu torej od 840 K letnega zaslužka še 600 K. Ako računamo stanovanje minimalno 20 K na mesec, je odbiti daljnih 240 K, ostane mu torej od mezde 360 K, torej za živež niti 1 K na dan. Kje pa so redti stroški za obleko, svečavo, kurjavo in šolo? Kje so pa izvanredni stroški za bolezni v družini in porod žene ? Pri tem utegne odpasti še del mezJe vsled bolezni očeta-delavca I Odreči se mora torej delavčeva družina mesu, vinu in pivu, štediti kvečjemu pri stanovanju in kurjavi, ter prebivati v vlažnih luknjah in mrzlih podstrešjih in zasajati morata tsko oče in mati sama smrtne kali jetike, škrofuloze in revmatizma v lastno, nežno deco. Ali so si zastopniki slovenskega ljudstva v parlamentu že kdaj ogledali te številke ?1 In še vedno ni potreba socializma, delavske socialno-de-mokratične stranke? Domače vesti. — 0 iugoilovanikl konferenci je napisal jako zanimiv članek poslanec sodrug Kor a d v »Pravu Naroda*. Naš sodiug, ki se na svojo žalost ni mogel udeležiti konference, naglaša veliko važnost ljubljanskih resolucij in upozarja, da se ta program bivstveno razlikuje od Gajeve^a in Stross-may erjevega programa, ki sta bila oba osnovana v razmerah male buržoazije. Največji pomen ljubljanskih resolucij spoznava v dejstvu, da ustvarja s svojo protidualistično smerjo politično podlago vsej avstro-ogrski socialni demokraciji. — ‘Radnlčko NovlnO*, glasilo srbske socialne demokracije, objavlja uvoden članek o (Jugoslovanskem vprašanju v Avstriji* in pozdravlja sklepe jugoslovanske konference, ki so takega značaja, da bo Avstrija prisiljena, upoštevati to doslej zanemarjeno vprašanje. Bratski list omenja, da se morajo tudi Jugoslovani izven monarhije, pač v drugih razmerah, a v analognem zmislu baviti s tem vprašanjem. — Draginja je po trditvah agrarnih izkoriščevalcev, ki so pri nas pod posebno protekcijo klerikalcev, samo izmišljena od socialnih demokratov. Kako je s stvarjo v resnici, kaže statistika. Po zanesljivih računih, ki se naslanjajo na uradne podatke, se je v zadnjih letih podražila stanarina v Avstriji povprečno za 21 odstotkov, kurjava za 23, oblačila za 12, živila pa za 18 odstotkov. Lahko se verjame, da te številke no pretiravajo, zakaj organi vlad niso nikoli imeli navade, kazati življenje ljudstva v slabši luči nego je; rajši v ugodnejši, 2e zato, da so lažje prihajali z davčnimi zahtevami. Z omenjenimi številkami so pa tudi temeljito postavljene na laž trditve, da so delavci in njihove plače krive draginje. Radi bi vedeli, katera stroka je dosegla v zadnjih litih toliko izboljšanja, kolikor izkazujejo omenjeni podatki podraženja? Pač nobena ne. To pa pomeni, da je vse delavstvo danes na slabšem, tembolj seveda, čim manj je doseglo izboljšanja. Draginja sili delavce, da omejujejo svoje izdatke, torej da stanujejo slabše in da porabijo manje za hrano in obleko. Prešerno pa ni moglo biti materialno življenje delavcev še nikoli; torej je sedaj sploh nezadostno. Naravno je, da tiči v tem silna nevarnost za široke ljudske sloje. Ce je pa ves narod po večini proletaričen, tedaj je logično, da preti nevarnost celemu narodu. Z drugimi besedami > Podraževalna in izkorUfievalna po- litika jd dajhujša protinarodna politika; ali nasprotno: Najboljša narodna politika je socialna politika. — Trozveza v nevarnosti, Iz dunajskih di-plomatičaih krogov prihajajo govorice, ki niso nič posebno presenetljive in so v zvezi z demisijo italijanskega ministrskega predsednika Giolittija. Misli se, da bo demisioniral tudi minister za zunanje zadeve Tittoni, ki splošno velja za pristaša trozveze. Če bi S o mino, kakor se sodi, postal ministrski predsednik, bi se moral opirati na skrajno levico, pa bi vsled tega moral zahtevati, da pride na Tittonijevo mesto minister po želji radikalcev. Zunanja politika Italije bi tedaj laika prišla v drug tir, ki bi napravil trozvezi konec. — V odiek za narodna vprašanja so bili izvoljeni sledeči poslane', katere si bo treba zapomniti: Bankov;č, Bugatto, Bukvaj, dr. ČeIakovsky, Danim, Dasjynski, Dobernig, Durich, Ebenhoch, German, G&ssmann, Glombimki, Herold, Hočevar, Hrnban, Hudec (* Češkega), Jager, Keschmann, Kozlovsky, Evgen Liwicky, Konstantin Levlckij, Marckhl, Michael Mayer, Niklas, Jasef Myslivec, 01ešnicky, Onciul, Pacdk, Pacher, Psntz, Pergelt, Pernerstorfer, Pitoni, Renner, Rolsberg, Roszkow-ski, Rybtr, Scbeicher, Schlegel, Seitz, Seliger, Sou-kup, Spinč:č, Stapinski, Stariynski, Steiner, Sttaa-sky, Tomola, Urban, Vasilko in Vifcijk. Med njimi so sledeči socialni demokratje: Daszyuski (Poljak), Hudfc (Čeh), 01ešnicky (Poljak), Pernerstorfer (Nemec), Pittoni (Italijan), Rauner (Nemec), Seitz (Nc-mec), Seliger (Nemec), Saukup (Čeh), Vitijk (Rusin). Od Jugoslovanov so v odseku: Beskovič (jlov. klerikalec), Hočevar (slov. klerikalec), Ryb?f (brezbarven Slovenec), Spinfi e (klerikalen Hrvat). — Parlamentarni obedi so najnovejša iznajdba meščanskih strank za rešitev parlamenta in narodnega vprašanja. Popolnoma originalna sicer ni. zakaj »kcnstitucionaloi* Madžari jo poznajo že davno. Ampak za Avstrijo je nova. Prvo tako politično kosilo je priredil nemški liberalec Chiari v Drther-jevi pivarni na Dunaju in na njegovo vabilo so prišli seveda čbiari, potem dr. Oberleithner, dr. Sylvester, dr. Urban, dr. G- ssmann, princ Liechtenstein, Fink, dr. Hruban, dr. Kramdf, dr. Pacdk, Udržal in dr. Glombinski. Razume se samo ob sebi, da ne bomo hudi, če najdejo gospodje narodno spravo ali pa vsaj narodno premirje. Nazadnje nam je tudi iseeno, po kateri poti pridejo do c>lja, če namreč sploh pridejo. Ampak pikantno je vendar to: Ko so izgubili upanje, da najdejo zbližanje s treznim razumom, iščejo rešitve pri vinu. — Ožje volitve v ljubljansko obrtno sodišče iz skupine trgovskih uslužbencev so se izvršile brez vsakega zanimanja, kar kaže najbolje malenkostna udeležba. Oddalo se je komaj 24 glasovnic ter so bili izvoljeni kandidatje kompromisno liste, ki je bila sestavljena z Merkurjem. — Zagonetna imrt. Pred tednom je «Slo-venec* poročal, da se je na Jesenicah mlad fant tako napil, da ga je alkohol toliko časa metal po cesti, da si je razbil lobanjo. Nasprotno ima «S!o-venski Narod* poročilo, ki spravlja dogodek povsem v drugo luč, tako da ne gre za nesrečo, ampak za uboj. Ojaenjeni dopis pripoveduje: »Resnici na ljubo bodi povedano, da je bil omenjeni fant 27 let stari tovarniški delavec iz Istre, po imenu Franc Peternel. Fant je bil jako miren in kakor se je njegov tovarniški mojster izrazil, je bil najpridnejši delavec med vsemi njegovimi delavci, katerih je po številu 50—60. Pijančevanja sploh ni bil vajen, kakor so se izrazili njegovi sodelavci in tudi sestra njegova, ki je prišla k pogrebu. Usodepolni dan jo bil predplačilni dan; zvečer je šel Peternel k mesarju meso plačat; sešel se je slučajno s svojim prijateljem in šel ž njim v gostilno, kjer sta se pa predolgo zamudila. Ker so je ura ie bližala polnoči, je pustil Peternel svojega prijatelja in odšel proti domu. Bil je malo bolj vesel in glasen, in je parkrat tudi malo zavriskal. Na to je prišel stražnik za njim, ki ga je hotel odpeljati v zapor. Ko ga je hotel prijeti, se mu je Peternel iztrgal iz rok in mu ušel v Jelenovo gostilno na Savi. Stražnik je šel za njim in ga tudi res dobil; napovedal mu je aretacijo. Ker se mu je fant med potjo hotel iztrgati, ga je stražnik uklenil in ker mu je fant vedno zatrjeval, da ni ničesar zakrivil, začel ga je stražnik daviti. Fant si ni mogel drugače pomagati, kakor da se je vlegel z zvezanimi rokami na tla, misleč, da ga bo stražnik vendar izpustil. To je pa stražnika le Se bolj razkačilo, Začel je fanta s sabljo nabijati po glavi in mu lobanjo prebil. Slučajno je prišel mimo tovarniški ključavničar Rančigaj, ki je vse videl, kaj se z revežem godi. Ker sta Rančigaj in stražnik sprevidela, da se fant noče udati, ni jima drugega pre* ostajalo kakor da sta reveža peljala k zdravniku, ki je pa takoj odredil, da se ga odpelje v tovarniško bolnišnico. Drugi dan je revež umrl, ne da bi prišel k zavesti ob 11. dopoldne. Sodnijska obdukcija je dognala, da je imel nekaj znakov lahke telesne poškodbe, eno pa teško poškodbo, in to na glavi; imel je prebito lobanjo. «Slovenec* zavija, kakor je že navajen, a v obraz mu povemo, da je stražnik Peternela, četudi po nesreči, ubil, kar lahko vsak čas tovarniški ključavničar Rančigaj pod prisego potrdi.* — Delavika virnoit. V Spodnjem Borčju pri Mariboru je v soboto ponesrečil mlinarski delavec Andrej Mulec na tak način, da je preiskava nuj bo potrebna. Ko je brusil sekiro, ga je po« grabil transmisijski jermen, pa mu je hipoma odtrgal obe nogi in ga potem s tako silo butnil ob zid, da se mu je popolnoma zdrobila glava. To pač ni drugače mogoče, kakor da jermen ni bii tako zavarovan, kakor je predpisano. Cim dalje od velikih industrijskih središč, tem večja je podjetniška malomarnost in tem manj veljajo zakoni, ki imajo varovati delavca. — Na ljubljanskem južnem kolodvoru je v soboto doletela nesreča skladiščnega delavca Josipa Petrovčiča. Peljal je ročni voziček po ozkem vzvišenem hodniku ob skladišču, da je zadel ob stoječ železniški voz, izgubil ravnotežje in padel s hodnika tako nesrečno, da se jo težko poškodoval na križu. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Na Mariborskem glavnem kolodvoru je prišel skladiščni delavec Fran Krivec pod tovarni vlak, ki mu ja odtrgal desno nogo. * — Pri kranjikl itavblmki dražbi v Ljubljani imajo polirja, ki je trpel velike muke v času volitev v obrtno sodišče. Mož ima «visoke cilje*, pa bi bil kaj rad postal prisednik tega sodišča. Kakor po navadi idealisti, je bil pa skrajno nepraktičen. Nagovarjal je namreč delavce, ki delajo pod njegovim nadzorstvom, naj ga volijo. To je bila seveda napačna adresa. Gospod Nahtigal bi se bil la is oral obrniti kam drugam, n. pr. k slavni kranjski stavbinski ali pa an Herrn Abgeordneten Johann Gostinčar. Seveda je težka reč, če je res, kar pripovedujejo ljudje, da prihaja tudi pri stavbinski družbi le še toliko v poštev, kolikor ga rabijo za priganjača ali pa za »nepristranskega* agitatorja pri volitvah, kjer mora paziti, da se ne bi izgubila kakšna ovčica. Za tako družbo je Nahtigal sposoben, kajti če kdo ne parira, je takoj, pripravljen, posaditi ga na cesto. Ko so se delile glasovnice — seveda večinoma že popisane — je bilo opaziti, kako mu je oko plesalo gorindol, da bi se prepričal, če je njegovo ime na njih ali ne. Pa ni bilo nič. In tedaj se mu je začela tresti roka, srce bi mu bilo kmalu jeze skipelo in prava sreča je bila, da je prav ta hip, ko so ravno delavci in delavke odhajale s stavbe, prišel sodrug, da pouči stavbne delavce o važnosti obrtnega sedišča. Dal jim je tudi nekoliko primernih letakov, ki so marsikomu odprli oči, To je bila prava rešitev za gospoda Nahtigala. Jeza, ki jo je dotlej tlačil vase, je labko izbruhnila, ker je dobila objekt. Kdo ve, kaj bi mu bili razburjeni živci prizadeli, da si jih ni mogel ohladiti. Ampak malo preveč si j h je hladil. «Vsa bi bi bilo prav, kar je v letaku, toda kaj ne puste njegove osebe pri miru?!* — V jezi je človek že včasi nekoliko slep in zato je videl svoje ime na letaku, dasi ga tam ni bilo. A ko se ga je bila srboritost pola stila, ga je znala dalje in dalje, tako da je iz. bruhnil iz sebe vse, kar ga ja težilo, tako n. pr. razna žaljiva in seveda skozinskoz neutemeljena očitanja, ki jih je menda bral v klerikalnih časopisih. in zdaj si bo lahko hladil jezico $e pri sodišču, kjer bo dobil priliko, da dokaže svoje žaljive trditve, Kje bo dobil dokaze, ki jih ni, je seveda drugo vprašanje. — Samomor vojake. Na obrežju Kodeljevega je v soboto, že pozno V mraku skoiil vojak Karel Voilmar, ki je služil pri vojaškem oskrbovališču, v Ljubljanico in je utonil. — Bleiwei«ova ceita od Dunajske do Marije Terezije ceste bi res zaslužila malo več pozornosti od ljubljanskega magistrata. Blizu prehoda ce|te na Rudolfovo železnico je neroden vogal, ki ga napravlja vrtnarski sadilnik, Hodnik, če se sme sploh tako imenovati, je tam tako izglodan, da se napravi ob dežju pravo jezerce. Vsa cesta je tako slabo razsvetljena, da se ob takih temnih večerih, kakršni so bili zadnji čas, ne vidi prst pred nosom. Kdor gre po tej strani B!eiweisove ceste pa ne pozna prav vsakega koraka, stopi neizogibno v to mlako in ima takoj črevelj poln vode. Ker je izdolbina že prav stara, bi bil res že zadnji čas, da se pošteno zasuje. — Ljubljanski lodragi, poior! Pridite vsi na predavanje, ki bo danes zvečer v veliki dvorani •Mestnega Doma* o predmetu «Karteli in delavstvo*. Začetek točno ob 8. uri. Kartelno vprašanje je zlasti za delavski stan tako važno,! da bi ne smelo biti ne enega delavca, ki bi ne bil poučen o stremljenju velikega kapitala v tej smeri. Gosp. Rudolf »ega, ki nastopi kot predavatelj, je temeljito zasledoval te obliko svetovnega gospodarstva in je upati, da bo rešil svojo nalogo v vsakem Q2iTU. Zvečer torej vsi v »Mestni Dom* I Shodi. Na Gorliktm bodo shodi: V nedeljo ob 3. popoldne v Štandrezu, ob 5. popoldne v Podgori; v ponedeljek popoldne v Solkanu. Na teh shodih poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Javen ahod lesnih delavcev ljubljanskih se vrši v nedeljo, dne 12. decembra 1909 ob 9. dopoldne v salonu gostilne «pri Levu* na Marije Terezije cesti. Tovarši! Dnevni red, ki je zelo važen, zatorej pridita polnoštevilno. Zagorje ob Savi. V nedeljo, 12. decembra je ob 8. popoldne v rudniški restavraciji rudarski shod. Dnevni red: Draginja in rudarska industrija. Idrija. V soboto, dne 11. t. m. ob pol 9. uri zvečer se vrši v prostorih rudarskega društva v Idriji društveni shod za člane »Unije* avstrijskih rudarjev. Na shodu poroča rudarski tajnik Ign. Sitter o važnih zadevah za člane h s svojimi šikanami in z večnimi napadi na njihove pravice izgnali iz Nabrežine in posledica je ta, da je pač organizacija mečno trpela, da je pa tudi induakija začela propadati in marsikdo, ki je bil včasi samostalen mojstor, dela danes v tuji delavnici, pa izkuša vse muke, ki jih je nekdaj sam nekladal delavcem. Mali mojstri so bili seveda najbolj kratkovidni, pa niso spoznavali, da izzivajo veliki podjetniki ponajveč zato stavke, da bi se manjši gospodarji ubili v njih. Kapitalistična metoda se je v Nabrežini vršila v najprvot-nejših, torej tudi v najbrutalnejših oblikah. Vse nazadovanje industrije pa ni spametovalo podjetnikov. Tudi danes je Djihova najvažnejša skrb, izkoriščati in tlačiti delavce. Po svetu se razvija tehnika; na-brežinskim gospodarjem je to neznana in neumevna skrivnost. Ali če oni ne razumejo uzrokov krize, ne bo delavstvo prenašalo posledic njihove kratkovidnosti, ki ga uničujejo. Delo s kamnom samoposebi ni igrača. Treba je le videti, kakšne roke dobi Človek, če se je leto dni ukvarjal s takim delom. Tega pa nabrežinski mogotci pr&v nič ne upoštevajo, ampak delavci žive v razmerah, ki se lahko imenujejo kar nečloveške. Kamnolomci zaslužijo do 4 brone na dan, drugi delavci, ki pa morajo delati na akord, in težaki, po tri krone. Zato morajo delati po leti najmanj o po 10, po zimi pa 9 ur na dan. Ampak plače niso edino, kar upravičuje pritožbe. Mnogo hujše so nekatere druge reči. Pred vsem delovni prostori. Klošarji delajo v delavnicah, ki so navadne lesene barake; za okna so pač votline, ni pa šip. Ca dežuje ob vetru, je v njih vse mokro in lahko si je misliti, da ja tu večen prepih in po zimi neznosen mrar. Kamnolomci in težaki delajo po zimi in po leti, ob dežju in mrazu, pod milim nebo m. V galerijah, t. j. v globokih kamnolomih, ne vidijo po ves dan solnčnega žarka. Po zimi je tu mraz, da klopočejo zobje in mokrote je vedno več kakor suhega, Tu delajo po ves dan; sesti nimajo kam, kakor na mrzel, dostikrat oster kamen; hrbet si za silo pokrivajo z vrečo. In ves dan razbijajo tu trdi kamen, Kadar doseže tak delavec 40. ali 45. leto, je nesposoben za to delo, po nogah ga trga revmatizem in zdravje mu je pokvarjeno za vse življenje. Le kdor se je sam prepričal, razume, s kakšno nevarnostjo je spojeno to delo. Zn kamnolom ce ni skoraj nikjer pravega, varnega vhoda, nobenih varnostnih naprav, nobene stopinje ne smejo zgrešiti, ker sicer se takoj lahko telebne 20 do 30 metrov globoko. Noben kamnolom ni ograjen; zakoniti predpisi ne veljajo za Nabrežino. Vajenci imajo krvavo življenje kakor ▼ srednjem veku. Zanje ni nobene pogodbe. Po dvanajst do štirinajst ur na dan morajo opravljati najtežja dela. Za žaganja karana, ki je posebno nevarno in težko, rabijo 11 do 12 letne dečke in dostikrat morajo delati tudi ponoči. V nekaterih delavnicah imajo po enega ali dva delavca, poleg pa 7 do 8 vajencev, v nekaterih pa sploh same vajence. Od vseh teh fantov se komaj vsak deseti izuči rokodelstva, vsi drugi se ne nauče nič druzega kakor nakladati in razkladati kamen in ostanejo za vse čase težaki, če ne pride slučajno tualitam kateri v drug poklic. Izkoriščanje pa ni samo pri delu, ampak delavci so postali pravi tlačani gospodarjev, ki so večinoma tudi lastniki gostiln in tako zvanih prenočišč. Gostilniški prostori so nepraktični, neprijazni, po zimi je v njih mraz, da bi človek zmrznil, po leti pa vroče kakor v peklu. Hrana je sramotna, slabo kuhana, skoraj nezabeljena. Mesa si morejo privoščiti le delovodje. V prvih nadstropjih imajo •prenočišča*, prave hleve, nezračne, smrdljive in mrzle. V vsaki «sobi» je po dvanajst postelj z umazanim perilom, da se človeku vse gabi. Kadar se izplačuje, napravi gospodar račun; delavcu odbije za hrano, za «stanovanje», za bolniško blagajno in za zavarovalnico za nezgode. Včasi ne dobi delavec niti tistih par vinarjev, kar jih še ostane. Delavci, ki imajo družino, morajo včasi stradati, da si prihranijo kaj za ženo in za otroke. Izplačevanje, ki bi moralo biti vsakih 15 dni, se opravlja vsak mesec ali pa celo šele po dveh mesecih. Sedaj bi bilo prvo vprašanje, kaj pravzaprav mislijo o tem obrtne oblasti in obrtno nadzorni* štvo. Če se imenujejo te razmere škandalozne, ni nič pretiranega; a škandal je tudi, da so sploh mogoče. Obrtni zakon jasno določa, da morajo delavnice odgovarjati varnostnim in zdravstvenim potrebam. Dolžnost delodajalcev bi bila, da bi napravili take delavnice. Kadar močno dežuje, morajo kamnolomci ostavljati delo na svojo škodo. V največjem kamnolomu *Cava Romana* so napravili strehe za stroje in za orodje; za delavce jih ni, zakaj kapitalistu je mašina važnejša nego delavec. Po zakonu bi morale biti v kamnolomih varnostne naprave; poskrbljeno bi moralo biti, da ne bi bilo delavcem treba ves dan imeti noge v vodi in da bi imeli sesti kam drugam kakor na kamen. Sedanja prenočišča bi se morala sploh demolirati in napraviti druga. Ali vse to še nikdar ni prišlo na misel poklicanim oblastem? Obrtni red prepoveduje rabo vajencev za težko in nočno delo. Živ krst se ne meni za to. Obrtni nadzornik se za vse te razmere prav nič ne brg«, kakor da je vse v redu ali pa kakor da ga ni na svetu. Pa tudi okrajno glavarstvo v Sežani ne stori prav ničesar, da bi se odpravile te grozne razmere. Danes opominjamo te inštacce, naj se spomnijo na svojo dolžnost, pa naj porabijo svojo zakonito moč, da pride postava tudi v Nabrežini do veljave. Saj znajo biti včasi energični; naj pokažejo to tudi, ko je treba nastopati proti kapitalistom in za pravice delavcev. Ce pa gospodje nočejo napraviti reda, ga bo napravilo delavstvo, ki se je naveličalo dosedanjega suženjstva. Delavci so se zdramili, začeli so se zanimati za svojo organizacijo, ki zopet lepo raste in ki bo kmalu dosegla toliko moči, kolikor jo je že nekdaj imela. Delavcem, ki niso pristopili, pa svetujemo, naj se otresejo malenkostnih osebnih ozirov in naj poskrbe, da ne bo v Nabrežini delavca, ki ne bi bil organiziran. Saj so že lahko spoznali, da je organizacija edina moč, na katero se lahko naslanjajo. Nihče jim ne bo pomagal, če si ne pomagajo sami s svojo organizacijo. Ce se ravnajo po tem, bo kmalu tudi v Nabrežini konec škandaloznih razmer. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca novembra, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Aystro-Ogrske dežele: K 14'— Zahtevajte Ed vseh gostilnah, avarnah In v brivnicah HT H 14* »» 7' „ 3*60 1-20 is za celo leto za pol leta za četrt leta na mesec Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9*60 za četrt leta » 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. H. Suttner Linbllana n mestni trg 1-azpoMl’a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, *tH( Novost; Ploščnat&p tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4-50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1'20, srebrna K 5’—. 34 Vsi, ki se e in sl i ki hi čete okrepiti svoje slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslabljivih bolezni) vsem doječim materam, dojiljam in dojencem, če jih ne hranite z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitm priporočamo živce utrjujoče, okrepčuloče in kri tvoreče hranivo, ki se ime-ftuje Sladili, t. j. doktorja pl. Trnkoczfa sladni čaj. S sla-dittotn se prihrani 60a/, na stroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj ‘/. k« velja 60 vtaaijev, Po pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczjr, Ljubljana. 52-12 AMERIKA i Kdor se za AMERIKO zanima dobi na željo brezplačno pojasnila za naj' boljšo vožnjo v Ameriko. CESARSKI PARNIKI (KAISER-SCHIFFE); Kaiser Wllhelm II..........dolg 215 metrov Kronprinzessin Cacilie .... dolg 215 metrov Kronprinz VVilhelm . . ... . . dolg 202 metra Kaiser Wilhelm der Grosse. . . dolg 198 metrov pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bre^ mena v Novijork. Odhod i z Bremena vsak torek. Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne strnjko potovati kamor hoče. F. Missler, Brejcu, ^uuofstrasse 30. Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. 4-2 Najnižje cene! Dobra postrežba! Pozori Pozor! Toplo se priporoča kavarna „1 Ll R1JA“ Ljubljana 31-29 Kolodvorske ulice (3 minute od lužnega kolodvora) m Odprta vsak dau celo noč. 111 Posebna soba na razpolago. * * * 1 u r za leto 1910 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjubljani. Kupujte le v trgovini s papirjem Ivan Vrečko 31 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 °/. popusta. ' in: i;» i: i; i: r 1:) i: n:); 1;)'1:1 i-ri v Kavarna g ,Unione‘ v Trstu _ ulioa Oaserma in Torre Blanca se priporoča. Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnon‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45- 44 perila za dame, gospode In otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence a trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najuovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: CelnUold-ovratniki, prsa in manšete. »i i ii Nizke cene m mn™. SfiP Klobuke, cilindre v najnovejših fagonah in v vUpivv velikih izberah priporoča JVau Soklič, Cjnbtjua Pod Trančo štev. 2. 62-48 GRIČAR & MEJAČ, IJnbUpa Prešernove ulice štev. 9 2-1 priporočita v največji izberi po nainižjib cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, P&leto za dame, plašče za deklice. Velelen itov. 168. družba združenih pivovaren v Cjubljani pripcnča svoj« Izborno pivo v sodcih hi steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl. Telefon ItOT« 108. 62 48 Izdajatelj la odgovora! urednik Fran Balti. nBVriiT namili mil III II 'mmtm mmmmmUMt s nmumtmt* Tiska Iv. Pr. Lampret t Kranju.