xr a cpnr T'2xr /^t^td ttt^t^at t tcs^ x wjltilxcjxx wjcij[rix\. v JCatJLNl jlajld jl ■ ..i;anica" izhaja vsak pelek na celi poli in velja po posli za celo leto 4 gl. 20 kr.. za po! leta 2 tri. 20 ki\. za cetert l«ta i «I. 20 kr. V tiskarnici sprejeirana za celo ieto H gl. BO kr.. za pol lela 1 gl. KOkr.. za ' 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izid»' ..Danica** dan popre;. List 41. Tečaj XLV. V Ljubljani, 7. vinotoka, 1892. 0 katoliški zavesti. Slavnostni govor prcvzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega dr. Jakoba Missia v ljubljanski stoljni cerkvi o priliki I. slovenskega katoliškega slioda dne HI. avgusta 1892. /Dalje.) Naštel sem vam nekatere reči. pri katerih manjka ali se zatajuje katoliška zavest. A ima jih žalibog še mnogo drugih, pri katerih je pogrešamo. Jedna taka je tudi ono dandanes tako navadno bahanje z napredkom, ki pa se ne vjema s Kristusom in ž njegovo cerkvijo. In zares. Resnica je resnica: in Kristusova resnica, ker božja, in katoliške cerkve resnica, ker Kristusova, ni na pol resnica, ampak sama, gola in čista resnica. Napredovati torej od te resnice, s tem, da se zaverže ali vsa ali deloma, in se nadomesti s čim drugim, je vselej iti v neresnico. Ima napredek tudi v s\cri cerkvi: toda ne tak, da bi to, kar je bilo resnično včeraj, jutri postalo neresnično, ampak tak, da se, ker se je včeraj spoznalo ne-popolnoma, za naprej spoznava popolneje, jasneje, temeljiteje, in da vedno napredujoče spoznavanje uvideva v resnici-materi več in več drugih, katere se tako rekoč iz nje rodijo. „Jesus Cliristus beri et hodie: ipse et in saeeula:" Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes in vekomaj (Hebr. 13. 8) — to velja tudi o njegovi resnici. Zato nasproti verski resnici, kakor se uči v katoliški cerkvi, ne more imeti ne „na p red n j a ko v" ne „nazadnjakov,u ampak vsi morajo biti pravi korenjaki, ki se ne ganejo iz mesta, odkaza-nega njim po Jezusu Kristusu od svete cerkve: živi korenjaki, ki, kolikor se razevitajo in kolikor rastejo, vendar ne nehajo ostati jedno in isto drevo, s pomočjo svete cerkve globoko in terdno vkoreninjeno v Jezusa Kristusa, in vredno, da je more nekdaj spoznati za „svoje." i Prim. Jan. lo. 14. ) Ima neko drugo ravnanje, dandanes jako razširjeno, zlasti pa med takozvanimi razsvetljenci, kakor da bi namreč malo da ne Bog imel vprašati človeka, s kako častjo in s koliko službo naj se on. stvarnik nebes in zemlje, od strani človeka zadovoljuje. Po teh takih, če sploh verujejo v Boga. naj mu zadostuje, da ga spoznavajo po nekaterih resnicah, katere morebiti tudi človeška pamet, če prav jako nepopolnoma, malo gotovo, in le od dale -, nekoliko dozeza. A ukloniti se tudi resnicam čeznatorru» razodetim. kakor jih uči Jezus Kristus po svoji cerkvi, to njim je odveč, to njim gre čez ..človeško čast in prostost." Jednako se vedejo glede pozitivnih zapovedij. Jasno je. da s takim ravnanjem nikakor ne more stati vera v Jezusa Kristusa in v njegovo cerkev, in da so katoličani, katerim je taka omika in osveta več. kakor pa vera v ('erkev Kristusovo, prišli popolnoma ob vso katoliško zavest: ali sploh ne spoznajo, kaj je Bog: ali pa tajijo, da je Jezus Kristus pravi Bog: ali se vsaj ne zmenijo za nj. Ako ne, bi morali priznati, da se mora Bogu klanjati vse. in da ni naše. ampak njegovo, določiti nam. katere resnice naj verujemo, katere zapovedi naj izpolnjujemo, ako se hočemo ¡zveličati. Da pa sem omenil tudi teh „naturalistov" ali „deistov" ali kakorkoli jih hočete z vati, vzrok je temu prežalostna prikazen, da na ravnokar popisanem stališču dandanes več ali manj stoji tudi vse javno življenje, in sicer tudi v deržavah z ogromno večino katoličanov. Da vas opozorim le na jedno reč, in sicer tisto, po kateri se javno življenje največ ravna — kje še nahajamo po- stavodajalstvo. v katerem bi se spoznavalo, do- s ledno spoznavalo, da je Jezus pravi Bog. in /. a to dušni kralj in absolutni vladar nad vsemi človeškimi odnosa ji. bodi si v zasebnem, bodi si v sonjalnem. bodi si v deržavnem. in sploh: v javnem življenju? v katerem bi se spoznavalo, dosledno spoznovah». da je cerkev Kristusova njegova jedina in polnopooblaščena liadomestnica? Jaz jxa ne poznam tacega postavodajalstva: povsod je Kristus. Bog in kralj, kakor nebes, tako tudi zemlje in vsega, kar ie na zemlji, več ali manj odstavljen od svojega mesta. Vzemimo samo naše postave, ki se tičejo šolstva. Po 17. členu temeljnega deržavnega zakona štev. 142 leta is«;7' je veda in njen pouk prost: prost namreč od vsake cerkve in vsacega veroizpovedanja. Po 2. zakona, ki vrejuje razmerje med šolo in cerkvijo št. 4*. leta 1 **>>*). oskerbuje. vodi in nadzoruje cerkev sicer veronauk. a pouk v drugih predmetih je neodvisen (»d vplivanja vsake cerkve. Po tem takem se. kar se tiče postave, more — ne rečem mora. ampak more se zgoditi, da je človek sicer pred katehetoin in veroučiteljem stvarjen od Boga in po podobi in podobnosti božji, da se pa pred zgodovinarjem, pred naravoslovcem, ali kakim drugim učiteljem prest vari v žival, koja se razvija iz opice. Bode morebiti prišlo nepri-lično. kaj tacega naravnost izreči: bode delalo sitnost ij na vse strani, a nepostavno ne bode. oporekati verski resnici. In zakaj ne? Ker postava ne spoznava ve- Jezusa Kristusa pravega Boga. in ne od njega postavljene učiteljice vseh narodov: svete cerkve: zato pa tudi ne več njenih naukov. Sicer bi morala nepremenl jiva resnica božja biti resnica ne samo v cerkvi, ampak tudi v šoli. v vseli predmetih in v vseh vedah, in sploh na vse strani. Tako pa je. kar se tiče postave, izročena dobri ali slabi volji dotičnikov. Da v tem ni katoliške zavesti, kdo more to tajiti? Tako je tedaj sedanje stanje javnega življenja glede Kristusa in njegove cerkve. Kaj ga je pa prouzročilo? Nezavednost katoličanov. In kam pridemo? Se vedno v \ečjo nezavednost, in s časom v popolno nevero, ako se ne vzdramimo. zavedamo, odločimo. (iotovo je imelo nevernikov tudi takrat ko je Jezus Kristus s svojo cerkvijo bil spoznan v postavali Imelo je tudi takrat ljudi j. ki so n. pr. kot zakonski skupaj živeli, čeprav niso bili zakonski. ker ne cerkveno poročeni. Tudi takrat popolnoma vsaj na tihem ni manjkalo hlapčevskega dela ob nedeljah. Tudi takrat se je trosila marsikatera protiverska v šolah. A takrat vladal jc še elit. da jc vse to pregreha ne samo pred Bogom in cerkvijo, ampak tudi pred svetom in pred deržavo. Danes pa. ko imamo vse verste ..prostostij :u ko imamo fakultativni civilni zakonv ko se postava jako malo briga za nedeljsko po-svečevanje, in je dovoljeno, ob nedeljah zidati, kopati kanale, delati tlak itd.: ko je šola ločena od cerkve, je marsikaj grešnega pred Bogom — postalo dovoljeno in opravičeno pred ljudmi, in je še celo obdano z obliko postavnosti. Kar se je drugokrat postavno zatiralo, k temu ravno oblika postavnosti dandanss še vablja. In na tak način takratno posamezno, skrito zlo dandanes postaja občna, javna belezen. »ločim Kristus Jezus in Njegova cerkev dosledno bolj in bol) izginjata iz narodne zavesti. Tak je torej, po obstoječih tužni prizor v našo bodočnost, in to neizogibno preti tudi nam Slovencem, ki nismo s kakim ježem obdani in zabranjeni. da bi navali in nevarnosti splošnje odtujenosti javnega življenja od Kristusa Boga. in dušnega kralja vsega človečanstva, ne prišle tudi do nas in nas zasukale v brezdno nevere. Sploh, predragi v Gospodu! nimamo uzroka, gledati z nekakim zaničljivim ponosom na druge, tuje kraje. Imamo, žalibog, marsikatarih prikaznij tudi pri nas na Slovenskem, katere napolnjujejo tuge človeško serce. iKoimv nacm lu' »veta." Jan. s. 1 .Ostani z nama. ker se mrači. in dan se že nagnil" < Luk. 24. 20). sta silila «Iva učenca Jezusa, ki se jima je bil približal potujočema v Kmavs. Nastopila j" sedaj, ko to pišem. hla«lna jesen, tretja čete rt leta. dnevi so se skrajšali, a n«;či podaljšale. V n««či si prižgimo luč. in rokodeljci na kmetih so imeli nekdaj prislovico: rSv. Matevž (21. sept.iluči prižge, ker od onega dne naprej niso več delali samo do .vi«lega.~ nego s«j pri luči nadaljevali delo še dve. tri in ve«T- ur. T«xia v šolanji dobi so mnogi stari pre-govori izgubili svojo veljavo, tako i ta. kakor že davno pred rimsko-poganski spomin: accensio lucemarum, »prižiganje svetilnic». ki seje obhajal že 12 avgusta, ker od onega dne naprej so bogati Kimljali večerjali pri luči. „Ostani z narna. mrači se in dan se jo nagnil." bodi Ti naša luč. ki nas razsvetljuje in naše stopnje vodi po pravi poti, bi morala vedno klicati dva učenca Jezusova: cerkev in deržava. um in serce človeško, kajti brez Jezusa bo mrak in tema. rIn Jezus jim zopet reče govoreč: Jaz sem luč sveta; k«lor gre za menoj, ne bo hodil po temi. temuč bo imel luč življenja.- «Jan. s. 12 • rIieče jim torej Jezus: še malo časa je luč z vami. Hodite, dokler imate luč. da vas tema ne objame; in kdor po temi hodi, ne ve. kam gre." «Jan 12. 35.>**> Letos sta znameniti posebno dve stoletnici: Jedna tristoletnica rojstva „slavn«»ga" Jana Komenskega. druga, štiristoletnica najdbe Amerike po Krištofu Kolumbu. oba veleuma sta hrepenela po luči. toda j a ko različno. Komenski je pisal knjigo: .Lux in 'enebris" duč v temi in Jučnjaki* ga proslavljajo, češ. da ne bi nam bil on prižgal luči. in prave smeri pokazal vsemu p«j«luku. bi mi Slovani še se«laj tavali v temi neve«ln«»sti. Postavil si je bil K»»m»»nski nek stolp svetilnik v zraku, ter je v razburjenem valovji svojega življenja krepko vesljal k onemu zračnemu svetilniku, a žal. da tisočeri in tis««čeri za njim vesljajo v — propad Kak«'» je Komenski učil. je kaj izborno in jasno dokazal dr. A. Mahnič v sv«»jem let»»šnjcm listu .Rimski Katolik" 11. zvez. Sv«jjo lastno » erkev si je bil osnoval preziravši. da, iz serca čertivši oni v»;ličastni in krasni svetilnik, ki j»- na terdo nepremakljivo skalo o«l Kristusa vtemeljena. sveta, rimska, katoliška.apostoljskaCerkev. .Vi ste luč svetu. Mesto, ktero stoji verhu gore. ne m«»re se skriti. Tudi ne užigajo sveče in jo stavijo p».J mernik, ampak na svečnik, «la sveti vsem. kteri so v hiši" (Mat. 5. 14 15.» Vse drugače je ravnal Krištof Kolumb. Njemu je svetila že od p«.-rve mladosti svetla zvezda svete vere Ta ga je navduševala za velikansk namen —v vse aj»i'»vske dežele o»]preti p»>t sveti veri Kristusovi, prižgati nebešk«) luč naro»loin. ki so sedel: v temi poganstva in v smermi sen-i. Hotel je z zlatom, ki bi ga »i»»bil v bogati Indiji, oborožiti v«»jsko. ki bi rešila Jeruzalem in druga sveta mesta iz mohame-«lanske oblasti. — Kak-'» serčno je častil Mater Božjo. k«^t tretjerednik nj«*ne «luhovn»' ure molil, in ko se mu je posrečilo po «Ivajsetletnih bojih naporih, bolečinah • l«»seči. kar je želel, j»» iskreno zahvalil. * «i;ei (>«j>.erani pričo šolskega odličnjaštva in mladine blag. g.^sp nadzornik Jož. Šuman. pn. gosp. kan. m profesorju Jož. Marnu pr.pel križ Franc-Jožefovega reda. Dvorana je bila ozališana s cvetličjem in z gimna-nazijsko zastavo sv. Atojzija ter s podobo Nj. Veličanstva Bili so pričuj«jči • komisar kn. šk. ordirarijata prelat dr. A. Čebašek. mestni župan in zraven domačih profesorjev tudi zagrebški profesor gosp. Fr. Mam. brat. in nečak slavljenčev. Vladimir. Spodbudni govori, petje in deklamovanj * je povišalo slovesnost. Tudi po druzih ljubljanskih cerkvah je imela šolska mladina v slavni dan cesarjevega godu sveto mašo. Ljubljana. iS kerb za mladino.» I/, glavnega mesta in iz druzih šol se je bila mladina razkropila na počitnice; sedaj je zopet po šolah k naukom zbrana. Sveti materi Cerkvi je vse na tem ležeče, da bi se mladi ljudje kakor na počitnicah, tako tudi v šolah skozi leto vseskozi če In., obnašali in se ne-omadežani ohranili za stan, v kterega koli pridejo. To pa velja za šolsko ljudstvo od naj višjih do najnižjih učilnic in razredov, kakor tudi za obojni spol. Le če šole svoje dolžnosti vestno spolnujejo in če se mladino v šolah in doma čedno ohrani, se je nadjati. da bode kdaj res deželi v korist in sama za se srečna. Rekel sem. da Cerkev od naj višjih do naj nižjih šol ima svoio materno skerb za mladino — tudi na počitnicah. Goriški nadškofijski list n. pr. v tehtnem spisu „Clerici ferias agentes" bogoslovcem samim in njihovim župnikom po vsi deželi na serce poklada, kako vsestransk » naj se prizadevajo, da kleriki svojemu stanu primerno žive in se spodobno, bogoljubno obnašajo tudi na počitnicah. Kdo ne vé dalje, kako silno potrebno je visokošolcem svetnega stanu, da se v veri in čednosti vterjujejo tudi kolikor časa so doma. ako imajo svoj dan koristni biti svojim rojakom ali kjer koli bodo služili. Gorje občinam, ako dobé brezverskega sodnika, pravdosrednika. zdravnika, učitelja itd. Po večem ostanejo starejši taki. kakor so se v mladosti odgojili. Torej to velja o vsih šolcih. Trienški višji pastir dr. Valussi n. pr. zarad tega priserčno priporoča ljubo mladino duhovnim pastirjem v skerbno nadzorstvo. V daljšem pisanji pravi med drugim: „Genera ti m Venerabi les Fra très, nullam curam omittite, ut juventus sive in scholis sive extra, chri-stiano quoque ritu. honestis moribus. tide sincera educetur et succrescat. Pueros diligite, sedulo fovete, patienter forte. Id certe Christo debetis, qui pueros complecti lisque velut blandiri in deliciis habuit. imo disertis verbis non modo vetuit unum ex pusillis conternni. qui et eumdem ita suscipi voluit. ac si Ipse suscipiatur. Istis enim velut humani generis primitiis. sibi sacris, delectatur maxime, eos perdi et iniinico tradi, ut oliin Moloch, in lignissime fert, nec clamore cessât: „sinite parvulos venire ad me..." Kako zlobni duh sedanjega časa mladino k sebi vabi. kako jo z mnogimi zvijačami išče od matere Cerkve odtergati, kaj ji obeta, pripravlja, s čim jo hoče kratkočasiti, kakošno duhovnu kermoji pripravlja, da jo oslepi, zapelje in pogubi, — to je vse dobro znano; sej sam svoje namene očitno naznanja, z njimi se baba in hvalisa! — „Posvečuj praznik." — „Hodi ob nedeljah in praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši!" Tako kliče mati sv. Cerkev. Kako pa posvet-nost vabi in piska ter kliče mladino na posvetne shode, v gostilne, na plese na razne izlete, liribo-laztva, to je vsakemu znano, ¡n srečen, kdor se ne dâ speljati in zapeljati Î „Fistula dulce canit volucrem dum decipit auc-ps; Sed lessurn volucri fistula blanda canit!" Sladko poje piščalka, dokler tičar tiče ne pre kani; toda inert vaška je popevka za tico, ktero vabljiva piščalka prepeva. Slišite: mertvaška je zapeljiv-čeva pese m in vabljiva piščalka! Vabi te v druščino, vabi te v kerčmo, vabi te na ples. vabi te — v pekel ! Sploh pa. mlad *nči. molitve ne opustite, da vas Rog ne zapusti! Zakaj, časi so hudi. Z Gorenjskega. > í o m in iz preteklost i i (V spomin č. g Antonu Košmerlu.i Slovensko ljudstvo zelo spoštuj * svoje duhovne. Ako umerje dober duhoven, spominja'' . >e ga in molijo zanj 1-ta in leta Nauke njegove hranijo v glivi in v .-♦•r -u 1"). septembra t. 1. j>- minulo 2"» let. odkar je umeri v Cerkljah na Gorenjskem gospod kaplan A nT.in Koš meri Cerkljanje te'j;a gospoda še niso pozabil» Verli Berničanje so nabrah nekaj denarja za ss. m .še. 15. septembra je bilo v tukajšni farni cerkvi duhovno opravilo za rajnega gospoda dušnega pastirja. Kuvač Janez Šter pa je iz spomina napisal pridigo, kter • ^ • o pogrebu g. Košmerla govorili v. g. Jožef Kerčoi:. župnik v Predosljih (kterega prosimo za zamero. :»k • ni vse v „sekiricah " kakor je bil gov«»r. Vr Svojim bralcem v spodbudo naj . Zgodnj i Danica" blagovoli priobčiti govor v celoti ali vsaj kakšen odlomek. Sošolce g. Košmerla bo to gotovo zanimalo Govor v. c. g. Jožefa Xerooa-a, župnika v Predoslih o pogrebu umerlega gospoda A. Košmerl-a Preljubi! Ložje bi jaz danes tukaj jokal, kav r pa govoril zavoljo tolike zgube vašega ra.njk.-ga č« stitega g. Antona. Ložje bi jokal zaradi tega. ker r. g. so bili moj priserčni prijatelj. G kako goreči s-, ijili za vaše duše. posebno v zadnjem svetem letu. R toliko so se trudili, da s » iz ljubezni do vas dare.»:. nebeškemu Očetu svoje življenje. Kaj pač, vprašam, more kdo več storiti, kakor da svoje življenje 1.« /. svojega prijatelja, in glejte, ravno to .so storili va , ranjki gospod, ki so v delu za vaše duše um rii Sv Terezija, velika svetnica, j- rekla sama o sebi. h kedar je kaki človek umeri, se ni nikdar jo': ala. .kaj-i vedela sem." pravi, „da vsaki človek enkrat umre*: mora. Ali kedar je pa kaki duh -ven sklenil • j • življenje. sem se pa vselej bridko jokala, kajti v- , •. sem, koliko duš bi bil še on lahko za ncoesa prid :>'!. Tako j-- rekla ta velika svetnica. O preljubi' t ik tudi od ranjcega gospoda smé reči. Skoda. daje tudi on tako zgodaj sklenil svoje življenje. Koliko duš i i bil tudi on še lahko za nebesa pridobil! O sT .ni' škoda za celo ljubljansko skotijo, ker je zgubit« : skerbnega del ovah-a v vinogradu < Jo-podovem. O velika zguba za nas duhovne brat", ko i. « a je iz naše srenje uzet tako goreči duhovni Pastir' P-. vsej piavici se tedaj smejo na nje0ra obermii • le sv. pisma: „Zgodaj je k« nčal. pa spolnil je ve. k . lét!- To je, spolnil ¡n nabral si j-, toliko l-pih nosti in dobrih del, kakor ko bi bil ž:vel še ve.i .o let. Imeli S1.« pa ranjki g-.»spod zar«-s I p - Ia*>tr» ..»ti in čednosti na. t sabo. Bili s-j bistroumne glave, uio h- ga obnašanja, moške postavnosti. posel me učenost; m velike gorečnosti v vinogradu Gosp »lovem. Verh v n a teh čednosti pa se j • čez vse lepo razcvetala iij.h velika ponižnost in spoštovanje, kater» so skazovah posebno do svojih gg. fajinoštrov. Ravno zavoljo njih lepega življenja sem ¡.a sklenil danes še nekoliko več povedati o častitem ranjkein. Rojeni so bili ranjki gospod 1. rožnika I. 1 J v Loškem potoku. Tedaj so bili stari ravno :-;."# lét in dvanajst dni, rojeni ne ravno od bogatih kmečkih s*;»! '-.»v Pali s", jih >\ar;ši v šolo v Ljubljano s tem murv-iii bi Sili »nkrat duhovni pastir. Bil pa je ran ''.i * -i k< > b»vr umne glave in lepega obnašanja, da » '-'a T»,. jr« v . i»ij • v> •!•*; « :> koncu šolskega leta ])*•:■ i t r i» n«-van« :n vs"Tej je bil on mod p*»rvimi po-čTsl;»n s <• lskirni i :!:. k:»r je naj večji »"as* za učenca. In r vno zaradi njih !e; »-ga « bnašanjn in bistroumne glav- so jih ]' • v/-h mil 'ni ranjki .škof v a'wjzijansko hi.v kamor j-iidj« j-- f.!k»» pridne uirn'- lu tam so j»- ranjki pilrravljrd na duhovski strm. s-i j" p .tem v i»— *o š- !'• in fr-*'■• bil j" inašnik :-osve<"en p.' povm iv»vr» maš • v L""k'-m p«»toku. Vzeli pa m zojmil-s*r.i škof v al-vijansk" hiš > v o v L ¡Sljano Ali. k»-r jim j.n :.i teknil« služb:» mod zid Yj"m. so profili r: nškof;i. • !:» !»i jih dali v -¡'¡/bo na «j»'že! n rak - s*. i.iii v« lji škof:.vi p.-! ini v *ln*V» v L< k««. kj-r so ;»:'i let /n duhov-nega ¡»"inoridka. m kak » gor« »a >•» bili z:j zveličan^* duš in kako natanko so spolnovali svoje dolžnosti v I/ki' M»«i tem so pa tud: svoj~ goreče ž«'lj»* odkrili, d;» mislijo v daljno Ameriko se podati za misijonarja; t .':« Misv*ovali soji:;. njih predniki in njih piijaMji. k.»*--i si. bolj.- pf /n;-Ii »¿jih s!.abo /-iravjo. nkeč: _I)a ir * '■<>» z.a t;«k'- laljno p..r in j.tu;" kraj» Ranjki so : : j-.dverjjli raz-odbi svojih prodnik ¡v in pri-ja*» !j» v. V tej ♦••žki službi in g««rati l .ri pa jo bil za-k ali tako rok č seme njih ¡vrv«- !•■ .!»*/ni. Bolezen j«- bil.» z-.' *ako huda. da 1* še za nitk » je viselo njih življ- i;j-. Ah pr ljubi* Zbrale so so j» b .žr.- duš" in s - um pri nebeškem Očetu sprosil" dal sanj«» življenja za nekolik«» l»'t. Oh. kako so jih LoVanje radi imel», tf.gn vam jaz. preljubi L» rkljani. povedati ne morem. In kak<» >o loški g. fajmošter ran»k»';_:a gospoda ljubili, tega vam tudi n«* morem dopovedati In kako ranjki g. s| «.d 1« šk«ga g. fajmoštra ljubili tega vam tudi jaz [.opisati ro* m on in. zakaj vili >•• iz tega. k< s. zvedeli ranjki gospod. da so loški g. fajmošter nagi** smeri umerli. so ranjki gospod kar strahorna t stermeli. Zavoljo te te/.k»* služb" in sla bera zdravja s« bili pa p»- volji milo tljivega škofa prestavljeni v Vodir*» na lažjo službo. Ali v Vodicah pa so se že tako močnega in zdravega čutili, da so bili zadosti i; ""ni za težji služIjo in tak«. so bili zopet po volji mil« «šaljivega škofa proslavljeni k vam. preljubi (>r-k iai.'•:. Kako pa so se kaj pri vas obnašali: To pa vi meni loži«* povest*». kakor pa jaz vam. in kako g r -či so bili oni za vas«* duš»», to tudi vi m« ni ložje } »vmsTu. ko pa jaz vam. Toliko pa tinii vem. da so s.- z v>o sv«-jo močjo trudili, da bi bih dobili več duš za rw!-'-sa. o koliko Se :»r; vas žalostnih ser- razve-s. li:'. koliko grešnikom so mir vesti zadobili. koliko pr «vidnih m> na potu stanovitnosti obderžali, koliko nedolžnih otn.čjčev >«j obvarovali, da jih ni okužil s*rup goljufivega sve -«. k«>Iik<» zapeljanih mlad« nčev ii. deklet so tako r»-k<.fT- za roke potegnili s široke < e?te iK)gubljenja in jih peljali n.i ozko pot srečnega življenja, koliko bolnikov so razveselili s svojim po-g s*im »biskovanjem in ^ svojimi milimi darili. Ali ni bila velika gorečnost in sk» rbna delavnost v vino-«_'. »du Gospo.lovnm vašega ranjkega č. gosp. Antona. Vendar pa se j.- slišalo od katerega, »la častilakom-n-st ga je končala. Ali preljubi! z lahko vestjo smem r- "i ia ni res. In pa spomnite se besedi večne resni«•»•: „\e sodite pr» d časom, dokler Gospod ne j rid-- ia miali človeških sere ne razodene." Častila-k- mnost gospoila ni končala, ampak končala ga je goreča ?.elja po zveličanju vaših duš. da je mog«:l v tako mladih letih skleniti svoje lepo neomadežano življenje. Glejta preljubi, kako so vas ljubili ranjki gospod, ker bili so nagovarjam, da bi se bili od vas preselili, ali oni so rekli, kaj bom hodil, kjer me ljudje . ne poznajo, tudi ne bodo molili za me. Tukaj pa me ljudje poznajo in bo vendar morda se še kdo spominjal in bo molil za me. Glejte preljubi, kako so vas ljubih ranjki gospod. Zavoljo tega pa tudi upanje imamo da vživajo plačilo za svoje lepo neomadežano življenje. Ah od drugo strani je pa ven»lar le ž-leti kakih naših prošenj; zakaj božje najčistejše oko je še nad angelji Božjimi našlo madeže; koliko bolj t»\laj pri umerlji-v» mn človeku Umeri je nekdaj »luhoven precej po novi maši. Ljudje so rekli: „Srečen je. ker je precej p«» n >vi inaši umeri!" Ali učen m-»ž po imenu Eleazar pa jo rekel: „Zadosti bo imel odgovora dajati, ker je ono sveto mašo bral." Glejte preljubi, od koliko svetih maš pa bode mogel ranjki gospod odgovor dajati. Zato je potrebno, da jim s svojimi molitvami in prošnjami v pomoč pridemo. n loj te preljubi, zdaj tukaj leži raertvo truplo vašogn ranjkoga č g. Antona, ki se danes z vami posloviti hoče. Ker pa truplo govoriti ne more, ker je mertvo. zato naj se pa jaz danes v njih imenu z vami zadnjikrat, poslovim. Z Bogom, moji duhovni bratje' Prosim vas. odpustite mi. ako sem katerega izmed vas razžalil. In vedite, da bo tudi na vas prišla ura grenke smerti. kakor je prišla zame; tedaj bodite pri pravljeni. Vi pa, preljubi, spolnite jim še to zadnjo gorečo željo, da bodete molili za nje. Molite pogostoma za nje. Parnjto sv. obhajila in odpustke za nje. da bodete imeli prej priprošnjika pri Bogu. Tebi pa rečem preden sklenem: „0 blagor ti, ker ti zanesljivo že vživaš krono večnega življenja in tvoja duša se že v nebesih veseli. 0 prosi tudi za nas. da tudi mi pri demo za tabo. da tudi nam poreče Jezus, kakor tebi: Pridi zvesti in modri hlapec, kei si bil v malem zv^st. te bom čez veliko postavil. Pojdi v veselje svojega Gospoda! Amen. !z Notranjskega ima „Slovenec" naznanilo: Čast gospod župnik Al. Puc je na konferenci v Po-stojni povdaril potrebo, da se precej prične z nabiranjem za Hrenov spominek, ter ob enem sprožil misel, da se skuša — namesto sohe ali kaj tacega — slavnemu škofu v spomin vstanoviti „Katoliško učiteljsko semenišče." — Misel je res prav dobra: si -er pa. kdor „Danico* bere, je lahko videl, da je pričetek že storjen. Rimo-katoliški Slovenec iz juiroslavenske Bosne na I. slov. kat shodu v Ljubljani. < L>¿»1 j»o Velik, velepotreben in zelo koristen je misijon I. slov. kat shoda Vsi pričujoči slovenski katoliki bili so navdušeni za pravo rim< »-katoliško in slovensko narodno stvar, namen in misel. Serčno sem hrepenel po dnevih tega I slov. kat shoda. In hvala Bogu. da sem ga učakal in se ga osebno vdeležil! Velike milosti in blagri rosili dá. lili. so z neba od Njega, ki sedi na sedežu in od Jagnjeta na vse one v shodu pričujoče, kateri so dobre in svete volje; pa ne samo na pričujoče, nego tudi na one. kteri so z duhom, z voljo, s pametjo in sercem s pričujočimi jedini; pa se niso os».kbno I. slov. shoda vdeležili. In teh je rnno-gobrojno v Sloveniji in v okrajinah izven Slovenije. Akoprav je nasprotnikov in neprijateljev mnogo-brojno, tudi med brati Slovenci, koji so rimo-katoliško kerščeni. v rimo-katoliške kerstne knjige vpisani; ali zoperno jim je ime. neradi ga slišijo, nečejo ga priznavati: Rimo-katoliška. kerščansko katoliška vera. rimo-katoliška Cerkev, katoliški Sloven -i: ravno to jih b'*'de. to jim je tern v peM. Zal. da je ljubih Slovencev že obilno število takovih, ki s«» s ptujo malo versko, krivoversko in brez versko »moderno-omiko otrovani. in ti razumniki, brezumni ki ostrupujejo pri prosto verno slovensko ljudstvo — katoliški slovenski narod! Vže pred I. kat. slov. shodom, so mnogi hoteli očerniti ta shod tudi s tem, ker so čenčali, češ: na I. slov. kat. shodu hočejo mater Slovenijo iz lastne hiše in doma posloviti in jo pred vrata izbaciti. Zvita laž. koja mirisi. diši — po framasonski velelažnjivi kulturi. Vprašam: Kakova paje mati naša Slovenija? Slovenija narodna mati naša dala se je že pred več kot tisuč leti pokerstiti. a pokerst:ti rimo-katoliško: sprejela je vero kerščansko katoliško. stopila je v Cerkev rimo katoliško, postala je ud in hčerka matere rimo-katoliške Cerkve. Toraj narodna mati naša je Slovenija rimo- kat o 1 iš k a! In to mater Slo venijo mi priznavamo za narodno mater svojo, to ljubimo in spoštujemo: to mater smo s čast jo vpeljali tudi v 1. slov. kat. shod in jo na najčastneje mesto postavili, jo slavili in ji za ne.čast in razžaljenja zadostovali. To je res čast za eeli narod slovenski in kteri tu nasprotujejo ne vedó, kaj delajo. Vsi. pre-vzvišeni knezo biskopi. mnogi cerkveni in narodni dostojanstveniki, duhovščina in ljudstvo, verni možje laiki, so to pravo narodno mater našo. Slovenijo kerščansko-katoliško. očitno, slovesno in jednodušno priznavali, jo počastili in se za njene in otrok njenih pravice poganjali Nezvesti, nehvaležni sinovi njeni potujčeni liberalni, radikalni, sem in tje framasonski Slovenci, so mater svojo Slovenijo kerščansko katoliško odslovili in jo hočejo vreči iz hiše njene, iz doma njenega in jo izbaciti preko praga in še dalje ju pognati! Lepo in milo se glasi v pesmi narodni: rKer «sinovi Slave smo!-4 Ali tarnati Slovenija kerščansko katoliška se britko joče. kadar pevajo ji sinovi, koji niso več istinito in povse Slovenci rinio-katoliški. Toraj ne smemo sramotiti, ne žaliti, ne zasmehovati matere svoje Slovenije kerščansko-katoliške! V Slovencih ni domače, ni narodno, ne domo- in rodoljubno, ako se prezira, opušča, nasprotuje, ovira, odstranjuje tudi najmanje. kar zadeva vero materino. In ta vera matere Slovenije je kerščanska-rimo-katoliška! Konec nasl.) mokratiško zvezo." kt>ra pa nima namena, da bi delala Zoper monarhijo so vstan »vili goreči katoličani: razširjena je po vsi B igiji in š"je nad 2uooo druž benikov iz vsih stanov. Njena naloga je, socijalno m politiško zboljšanj'? n t o ■ llag! katolišk • vere. U/iroma na šolo je zadevni odsek {»«.»stavil pravilo: P«»diog.t vesoljnega ljudskega n-duka mora biti katoliška v ra Deržava naj proste šole •cier»; večinom i vodijo re i »v-ništva) ravno tako podpira, kakor deržavne s"le. 0 lbor prostih šol naj na I-titi nastavljenim učenik «m zagotovi ravno tiste pravi ;e in pre ln >s:i. kakor onim na deržavnih šolah. 1. Bratovske zadeve ¡¡i o ii i v e n e k h a p o .s t o i j 81 v a N a in e n i z a m e s e c oktober ( vinotok > a j G i ¿t v n i n a m e n : Eksercicije (duhovne raje.) bi Posebni n a m e n i. S. Briglta. Severni milijoni. I :nna /.m-rn-oi \ »i» --«.i n stanovanji v duhu keršf"an>ke ponižnosti. 1'mab »lin 9. Praznik Marijinega materinstva. Združenj' i:.o x i.i sveta v marijanskih kongregacijah. Xajprisen"n»-j«- z.;ruž« ie«- <.!ro m«; sere z Marijinem sercem. 10 S. FranČiŠlt 3or§iŠki. Misei na .št,r; |rf)>l«duje «e"i. Družba Jezusova. Bogatini in plemenitaši >.jaici pivpiro.. 11. S. Nlkazij. Poklican je vrednih mladen; "ev v «iui:<>.4.i in redovni stan. Duhovne vaje in ljudski unsijoni. pa ujiit«»v« v. -diteiji. ltokodelci in delavci. 12. S. Maksimiljan. Duh edmosti in ljubezni. >pr«........ njenje visokih vradnikov. Pomoč pri težkih notranjih i-o ezm: l:i. S. Edvard. Spreobernjenje Anglije. Veliko <• n»--kerščeniii v mestih. Dušno in telesno zanemarjeni «.¡r»<:. It. S. Koloman. ilerkev na A v .str«,-; l-er.^M-m. Povennlev zapeljanih in zgubljenih delavcev k *v. veri. P.e^-nj«- iz t«v.ki!i kupèijskih skd;. Mašiuki m obhajan«. i Dalje nasl., Razgled po svetu. Rim. Dejanje cerkva v novih delih rimskega mesta." kteremu je predsednik abbé A. Brugidon. zida v romanskem slogu prekrasno cerkev sv. Joahima, ktero misli pokloniti Nj. Svetosti papežu Leonu XIII ob prilrki ÔUletnice Xjth duhovstva 11). svečana Kot znano je sv. Joahim kerstni patron papežev Iz Kitajskega. V provinciji Fo Kien nastal je zopet upor. Vlada je v veliki zadregi. Moritve kristi-janov in podiranje katoliških cerkva so na dnevnem redu. Kako se bode cela stvar izhomotala. se še ne vé. ker se je vstranku pridružilo tudi mnogo man-darinov višjih verst, sovražnih sedaj vladajoči dinastiji Mandžu Belgija. V Bruselju je katoliška družba . Demokratische Liga" 20. in 27. sept, imela shod. To „de- li. Hr&tovake zadeve 2si. ij. S* o spe pifcfcv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Aa miiost^ive pr.prošnje A. lj. O. pn-.-v. ..•<<»« _ i : ¡u oV. Jože;a. sv. ^Uoiaja. Henna^ora m h.., iuiiat.i. i. t-:a .«i_ j».-v varhov m vsih naših paironov. U'».- do»,i«»in - • >•;;•-!•:«. <>a na« ut-¿ele poboje. umore in saui<»m«».e odpad. >u »c-zo.i-t .o. |> • -t-vanje in vse nečistosti, sovraštva pivk.iiij« vanja in .se j»o-a- t.e pregrehe. — Neka dedseina. da i»i m- na pr;pr«.>n X. ! <.«»>p< . sv. Jož«-ga in sv. Antonu pu.-V-avnika prav m p » p:av»«i r;tz«;«ii..t. Neka družina v velikih zadrt jaii za pumo«':. liolna «»>«-i»a za zdravje. Zahvala liosp. J. Dt-mšar iz Poljan ser«"no zahval«» naznanja /a ozdravljenje bolne n«»ge na pri prošnjo Marije Pomagaj na lir-zji. i-iib . t:a z.c> • ¿ilowi , v!. Ljubljana. O priliki 2."»letnice svoj«» zv« name izr čii j»- s«danii Lastnik ljubljanske livarne /a zvonov«*. g >p«>«l Albert S-massa. premostljivemu gosi», lu kn-zošk« f: ljubSansk' inu. dr. Jakobu Missiji «"• frankov v zlatu za sv. Očeta. Lj-bljana. Ljubljansko sem«n:š;V -št. j»- letos m; jjg. I»« 'L'« »ve»-v. med temi Ji perv« ]• * • • i k«• v. k ter i so: Jak Len»i?«ič iz Škofje L«-!;e. A«i: lir rt Burjunek »z Lin i ri Iv hb V««l,ih na (V-k ¡;;.J>'/.<•{ Erk«r iz Srednjo vn-i Ii;* i\.e«'Vsl;em. Kan. 1 F.da iz Pfibrama na r»-sk»iM Jan. fini.!"•.•m; •». vin.. *o ¡'i v ponedeljek, imeli so gg. bog«»siovci ekscrcicije. Eijaska miza. Šole in šolci s*» množijo, množi se pa tudi revščina |>o deželi, letos posebno za rad slabe Min»-. S. j sploh je znano, kak je po več krajih toča bila. še po «Ivakrat — červ grizel in .-enj-la po v.-čem prav slabo kaže. ter mnogi prebival-i kn-alo sami ne bodo imeli "b čem živeti, še man, pa. da bi mogli sina v Ljubljani v šoli zderžati. Zat.> .>«» letos starši nenavadno pritiskali in še pritiskaj«» za pomoč, ne le za hran«», ampak tudi k stanovanju, k knjigam, k drugim šolskim potrebščinam i?«l Ravno pretekle «Ini j«* torej Vaš znani ,minist«*r~ v ljudski kuhinji od I ."i * mla«lenčev iz vsih važnih učilnic za preteklo polovico m«-sea septembra plačal i It) gld. 7!» shl. da n»* štej«*ino še «lruzih ne prav majhnih stroškov, očitno j*«, «la m«\s«*c celi oktober žuga ugrabiti več k«>t dvakrat toliko! Vidite torej, predragi prijatelji mladine, da v t.-e ih okoliščinah vtinancuiinister~ ne more rna rožicah počivati . Hvala Bogu. da je veliko lepih ser«- na Slovenskem, posebno na Kranjskem, k*» re včasi rad«-tudi sebi kaj pri trgajo, da bi šolska mladina preveč ne stradala. Ni pa tudi darežljivost brez sad'i: z«,p«-t letos je nekaj bivših naših prestopilo v «Inhovsko pastirstvo, v učiteljevo. «Irugi v bo-gox!-»vje. nekteri v samostan»», v AlojzijevišCe itd. Bog živi dobrotnik"! Sestero knjig družbe zv. Mohcrwa se ravno razpošilja. Me«l njimi s«»: .Smarnice naše ljube* v. Sep-a." II knjiga, spisal Janez Volčič z molit-venikom vr«*«l *4o: in: .Jeruzalemski romar" I zvezek «lr. Fr. Lamp«*t-a s podobami itd. Kes. velik da; >.a tako majhno ceno in ne manjši blagoslov. Druge knjige s«»: Koledar za 1. Domači zdravnik, po naukih kneij>ovih: Naše škodljive rastline, in Slovenske večernice. Za pepravo farne cerkve in duhovske hiše v Topli Rebri so prevzvišeni gospod kn»*z in škot darovali lini gld. V Skciji Loki so v nedeljo 25. sept. milostni g- sp.nl j »p .št bčins\u. zlasti gg. duhovnom. V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani bodo obhajali prihodnji ponedeljek in torek. t. j. lo. in 11. oktobra 18ICJ :»5letnico svojega mašništva preč. gg.: P. Rudolf Dolinšek. frančiškan v Kamniku. Franc Barborič, župnik pri sv. Tomažu na Koroškem. Janez Lolinar, župnik Raki. Mihael Hrc7at. župnik v Čatežu. Franc Jereb, župnik v Zaspem. Kristofič, župnik v Kovorju,^ Anto^Peterlin. župnik v Smihelu. Janez Rozman, župnik- 7 kanonik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Franc Tavčar, župn. oskerbnik v Besnici. Mihael Zupan, župnik v Sostrem. — Verstile se bojo opravila tako-le: V ponedeljek ob ."iih zvečer: Sv. rožni venec in slovesne lit^nije. -- V torek zjutraj o 1 ¡.."»ih se prično tihe sv. maše. Ob 1 s(>ih slovesni cerkveni govor. < >b <>ih slovesna sv. maša z blagoslovoma. Ob si h: Molitve za ranjke sošolce, potem slovesna černa sv. maša zanje. Ob loih: velika sv. maša in Te-Deum. Popoldne ob 5ih sv. rožni venec in litanije Kolera se zlasti v Budimpešti razširja; 2. t m. jih je bilo v bolnišnici 18 za kolero bolnih; od 2. do o t. m. jih je zbolelo 22. pa umerlo. — V Hamburgu jih je o ravno tem času zbolelo 47, vmerlo 14. Tudi po druzih krajih na Nemškem jih po nekoliko napada. Tako tudi v Krakovem. Dobrotni darovi. Z i/ijuA-" tmzo: A. M D. <».» za pridne dijake •">. 0 kr. «Op Danica narorena. Vr.» — (i. g. župnik Janez Tavrur .r> }ild. — Č. «r. župnik Al. Star«- 5 gld. — Prelat dr. And. (>ba»«*k lo gld. 7. željo, «la se učenci odsojujejo v duhu I. si. kal. sh«»da. n«- v duhu lažnjivf«a liheralizma. — S prislavkom : «X;ij s«* k;il«»lišk<» življenje med «lijaki razširja« 1 gld. — L» Izgubljena slava v C.irkniri k oktobra o gld.; 2.» Veselo omizje v Cirknici .*» gld. Živ»*li m še kaj stavili! Fcm.t — I/. Idrije I'. I». 1 gld. — ('.. g. župnik T«»in. Slibar 1 gld. Z» sr. It.tnitru: \/. .Naklega iU) gld. Z i rntam.ritt r ntnht'- in rič ', > r> zi n< *- rč <>u ji znitor r L jub' /¡4i ni on-,tofjuba:" Fo «*. g. kat. Sim. Zupanu. 10 gld. O ljrovorni vr--iciü: Luka .lera« — Tiskarji in založniki Jožef IMasoikovi nasledili i v Ljubljani.