GozdVestn 77 (2019) 7-8 284 1 UVOD 1 INTRODUCTION V slovenskem gozdarstvu od uzakonitve sedanjega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja (SGGN) do danes še ni bilo široke strokovne razprave GDK 62(497.4)(045)=163.6 Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) Forest management planning in Slovenia at the crossroad: forest management planning system alternatives (Part three) Marko KOVa Č 1 Izvleček: Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del); Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 7–8. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 77. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Namen tretjega prispevka o gozdnogospodarskem načrtovanju v Sloveniji je bil predstaviti alternativne možnosti sedanjemu sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja, oceniti njihovo primernost in stroške ter jih primerjati z obstoječim. Poleg obstoječega je bilo predlaganih šest novih alternativnih sistemov in njim ustrezajočih pet tipov gozdnogospodarskih načrtov; izmed njih sta dva sistema namenjena samo oblasti, en samo lastnikom gozdov, dva pa vsem uporabnikom. Zadnja alternativa daje uporabnikom načrtovalskega sistema samo informacijski sistem, s katerim si lahko vsak izdela načrte v skladu s svojimi potrebami. Izmed vseh predstavljenih so tri alternative hierarhične (vsebujejo vse načrte načrtovalske hierarhije), od katerih sta dve tudi popolni z vidika zgradbe (poleg načrtovalske še fitogeografska in prostorska hierarhija). Vse predstavljene alternative so z vidika skupne porabe ur za izvedbo načrtovanja ugodnejše od sedanjega načrtovalskega sistema. Ključne besede: sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, alternativa, strateški načrt, taktično-operativni načrt, poenostavljeni gospodarski načrt gozdne posesti Abstract: Kovač, M.: f orest management planning in Slovenia at the crossroad: forest management planning system alternatives (Part three); Gozdarski vestnik (Professional Journal of f orestry), 77/2019, vol 7-8. In Slovenian, abstract and summary in english, lit. quot. 77. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The aim of the third contribution on forest management planning in Slovenia has been to present alternatives to the present forest management planning system, assess their adequacy and costs and compare them with the current system. In addition to the present system, six new alternative systems and five adequate types of forest management plans have been suggested; two of them support the authorities, one forest owners, and two all users. The last alternative offers only an information system to the users of the planning system, so they can design the plans according to their needs. Three of the presented alternatives are hierarchical (they comprise all planning hierarchies) and two of them are complete from the structural point of view (spatial hierarchy in addition to the planning one). r egarding the time needed to design the planning system, all the presented alternatives are more favourable than the present planning system. Key words: forest management planning system, alternative, strategic plan, tactical and operational plan, simple management plan of a forest estate Znanstvena razprava 1 Dr. M. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in gozdne krajine. V ečna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, marko.kovac@gozdis.si o primernosti sedanjega SGGN in morebitni drugačni smeri njegovega razvoja. O sistemu, ki obsega gozdnogospodarske (GG) načrte GG območij (GGO), GG enot (GGe) in izvedbene gojitvene (Ggoj) načrte GGe (ZOG, 1993–2016), GozdVestn 77 (2019) 7-8 285 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) je več znanega šele od l. 2006 naprej, ko se je začelo sistematično spremljati kakovost vsebin različnih tipov načrtov (pred tem so bila preverjanja načr- tov občasna) in postopke njihove izdelave (GIS, 2006–2016; Kovač in sod., 2018) ter proučevati njegovo sistemsko zgradbo (Kovač in sod., 2012). Izsledki kažejo, da ima obstoječi SGGN drugačno sistemsko zgradbo od teoretskih modelov in zaradi velike stopnje normativnosti ter vsebinske nasičenosti najverjetneje ne bi prenesel novih nadgradenj (Kovač, 2018b). Posledično gozdarski sektor potrebuje nov SGGN, ki bo v skladu s teo- retičnimi zahtevami informacijsko/načrtovalskih sistemov (Sabatier, 1986; Gorry in Morton, 1989) in vsebinskimi zahtevami tipov načrtov (prim. Kovač, 2018b), bo odseval demokratični družbeni red, pravno državo (Ustava rS, 1991–2006) in lastniško strukturo gozdov (Pezdevšek Malovrh, 2013) ter bo gozdarski politiki pomagal spremljati učinke sprejetih ukrepov, lastnikom gozdov pa uresničevati trajnostno in ekonomično oziroma donosno gospodarjenje z gozdovi. V literaturi ni konkretnih priporočil za obliko- vanje učinkovitih SGGN in tipov načrtov. Obstaja le niz načel in metod, znanih v teoriji sistemov, sistemskem inženiringu, informacijskih sistemih ter organizaciji in menedžmentu, ki naj bi rabili njihovemu oblikovanju. Pregled redkih virov o gozdarskih načrtovalskih sistemih in načrtih (Bachmann in sod., 1999; Tittler in sod., 2001; Bachmann, 2003; Brukas in W eber, 2009; Brukas in sod., 2011; Brukas in Sallnäs, 2012; Draaf H-N, 2012–2016; Siry in sod., 2015) kaže, da vsebine načrtov najbolj narekujeta informacijska vrednost in funkcionalnost za uporabnike, zgradbo sistemov pa narava problemov, ki se želi z načrti reševati ter pretok informacij med njimi. V skladu s potrebami gozdarska stroka po svetu razvija zelo različne SGGN. Čeprav so sistemi na samo eni prostorski ravni še vedno prevladujoči, se sistemi na dveh ravneh (hierarhični, nehierarhični) raz- vijajo hitro in pridobivajo na pomenu (Tittler in sod., 2001; Subotsch-Lamande in Chauvin, 2002; Cullotta in sod., 2014). Namen tretjega prispevka (Kovač, 2018a, b) o GG načrtovanju je bil oblikovati in predstaviti na novo razvite alternativne SGGN skupaj s potreb- nimi tipi načrtov. Poleg tega je bil namen prispevka oceniti še primernost oblikovanih alternativ z vidika več lastnosti ter njihove okvirne stroške. Oblikovani alternativni sistemi so bili vzporejeni tudi s sistemi, ki so znani v gozdarstvih nekaterih evropskih držav. 2 METODOLOŠKI PRISTOP IN METODE DELA 2 METHODOLOGICAL APPROACH AND WORKING METHODS 2.1 Splošno 2.1 General r aziskava je imela pet faz. Prva je obsegala študij zgradb teoretičnih ter doma in v tujini znanih načrtovalskih sistemov in tipov načrtov, druga določitev izhodišč alternativnih SGGN ter obliko- vanje sistemov in tipov načrtov v skladu z njimi, tretja pa določitev kazalcev za analizo vrzeli med SGGN ter izvedbo analize primernosti. Zadnji fazi sta obsegli stroškovno analizo sedanjega SGGN in izbranih alternativ ter razpravo glede primernosti alternativ ter njihove primerljivosti s sistemi v tujini. 2.2 Osnovni pojmi 2.2 Basic concepts Načrtovalski sistem (v tej študiji imenovan sistem gozdnogospodarskega načrtovanja SGGN) je instrument, ki gozdarski politiki, njenim stro- kovnim službam in lastnikom gozdov pomaga uresničevati in spremljati vzajemno dogovorjene in usklajene kratkoročne in dolgoročne ukrepe iz naslova trajnostnega razvoja gozdov in njihovih ekosistemskih storitev ter dosegati postavljene cilje. Pri tem je trajnostni razvoj gozdov in goz- darstva treba razumeti kot ravnovesje med njegovo ekološko, ekonomsko in socialno komponento, družbeni razvoj pa kot ravnovesje med naravo, družbo in ekonomijo (Machlis in sod., 1997). Po navadi je sleherni SGGN sestavljen iz različnih tipov med seboj (bolj ali manj) usklajenih načrtov. Načrtovalski sistem mora izhajati iz konkretnih potreb uporabnikov. Pri tem naj bi se upoštevalo načelo, da so različni problemi rešljivi z raz- ličnimi tipi načrtov na različnih načrtovalskih ravneh (Kovač, 2003). Posledično so strateški in GozdVestn 77 (2019) 7-8 286 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) razvojni načrti namenjeni uresničevanju politik in strategij na ravni države in regij (zaščita javnega interesa, sistemski problemi ohranjanja gozdov in narave), taktično-operativni in enostavni gospo- darski načrti pa uresničevanju ciljev (ki odražajo oz. niso v nasprotju s strategijami) velikih in malih lastnikov (Kovač, 2003). Medtem, ko so za velike lastnike načrti instrument za zagotavljanje ekološke in ekonomske trajnosti ob hkratnem upoštevanju več razvojnih možnosti (kolikšen del gozdov nameniti določeni funkciji ali neki storitvi), je pomen načrtov za majhne lastnike manjši; so predvsem vodilo, kako sistematično izvesti vse potrebne ukrepe na gozdni posesti. Načrtovalska hierarhija je urejen sistem tipov načrtov v SGGN in procesov za njihovo izdelavo. Popolna hierarhija obsega strateško, taktično in operativno raven (Bettinger in sod., 2017). Vsak tip načrtovanja na teh ravneh ima svojo vlogo na poti do doseženega cilja. Prostorska hierarhija je smiselna delitev pro- stora na različno velike prostorske oz. politično- upravne enote (politična pokrajina/regija (GGO, ekoregija), občina (GGe), oddelek, odsek), ki v sistemu načrtovanja največkrat služijo kot načr- tovalske/obračunske enote. V nasprotju s prostorsko hierarhijo je ekološka sistem delitve prostora na ekološke enote (ekocona, ekoprovinca, ekoregije, ekotop), pri čemer sleherno hierarhično raven označujejo različni procesi in dejavniki: največje enote podnebje, srednje velike edafski in drugi procesi, najmanjše ravni pa poleg lokalnih ekoloških razmer tudi človekove aktiv- nosti (Bailey, 1983, 2004; Klijn in de Haes, 1994; Haufler in sod., 1999; Omernik, 1987). Nobena izmed opisanih hierarhij ni standar- dizirana in v literaturi ni obravnavana enotno. Zgradba SGGN je spopolnjenost sistema s prostorsko/načrtovalskimi ravnmi in tipi načrtov zanje. Poleg prostorsko/načrtovalske hierarhije sta pomembna elementa zgradbe še ekološka hierarhija ter vsebinska ustreznost načrtov. Zgradba sistema mora biti konsistentna (medsebojna usklajenost načrtov z vidika pomembnosti ciljev, usklajenost s procesnim in informacijskim tokom; Kovač 2018b) in brez podvajanja (neredundantnost). Načrt za upravljanje z naravnimi viri je discipli- niran postopek, v okviru katerega se za poljubno veliko načrtovalsko površino določi slika priho- dnosti in se izvajajo osnovne odločitve glede tega, kaj je treba storiti, ki vse vodijo k želenemu stanju. Načrti za upravljanje so strateški (odgovarjajo na vprašanje, kaj je treba storiti), taktični (kje, kdaj je treba nekaj storiti) in izvedbeni (kako je treba nekaj storiti) (prim. Kovač, 2003, Bachmann, 2005). Z vidika hierarhije načrtovanja z naravnimi viri so strateški načrti po navadi vezani na velike prostorske enote, taktično-operativni pa na srednje velike in majhne (Kovač, 2003). Okrajšave novih tipov načrtov, predvidenih v alternativnih SGGN: SrD r – strateški načrt gozdov države in ekoregij rPD er – razvojni prostorski načrt gozdov države in ekoregije TZGGe – taktični načrt združenih gozdnogo- spodarskih enot TGGe – taktično-operativni načrt lastniško enotnih GGe eGGP – enostavni gospodarski načrt gozdne posesti MUGG – minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi 2.3 Pregled izbranih obstoječih načrtovalskih sistemov in tipov načrtov 2.3 Overview of the present planning systems and types of plans Za lažje oblikovanje alternativnih SGGN in tipov načrtov je bila najprej analizirana literatura s področja zgradb in delovanja teoretičnih infor- macijskih in drugih sistemov ter načinov (stilov) vodenja (Sabatier, 1986; Gorry in Morton, 1989; Haberfellner in sod., 1997; Haufler in sod., 1999; Bryson, 2011; eC/DG-eNV, 2014), ekoloških regionalizacij in fitogeografskih delitev (Klijn in de Haes, 1994; Haufler in sod., 1999; Kutnar in sod., 2002), upravljanja in reševanja konfliktov (Daniels in W alker, 1996; Buchy in Hoverman, 2000; Priscoli, 2004) ter mednarodnih zavez in priporočil glede demokratizacije načrtovalskih postopkov (Daniels in W alker, 1996; UNeCe, 1998; Commission, 2016). Pregledani so bili tudi različni tipi načrtov, ki se izdelujejo v f ranciji, nekaterih švicarskih kantonih, a vstriji, ZDa in Kanadi (f ürst in Schaffer, 2000; Draaf H-N, 2012 - 2016; Siry in sod., 2015). GozdVestn 77 (2019) 7-8 287 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) 2.4 Izhodišča predlaganih alternativnih načrtovalskih sistemov in njihova utemeljitev 2.4 Bases of suggested alternative planning systems and their rationale Za alternativne SGGN so bili določeni naslednji pogoji: a) uvedba nacionalnega gozdnega programa (NGP) kot procesa, B) vključitev prostorske in ekološke hierarhije, C) podpora posameznih tipov načrtov uporab- nikom (pretežnemu deležu lastnikov gozdov, oblasti, drugim uporabnikom), D) možnost oblikovanja SGGN z različno stopnjo normativnosti (od najbolj reguliranih do najmanj), e) vključitev demokratičnega načrtovalskega postopka, f) vključitev minimalne površine, za katero je potreben načrt, G) vključitev integriranega gozdarskega infor- macijskega sistema. a d a) Vse od konference o okolju in razvoju v r iu naprej so dokumenti NGP kot procesa (gozdna strategija, akcijski strateški programi) pomembni instrumenti gozdarske politike (Glück in sod., 1999; Schanz, 2002). Poleg vsebin so pomembni tudi zaradi njihove velike stopnje legitimnosti, ki je največkrat dosežena z vključevanjem različnih javnosti v sam proces. Kljub vloženemu trudu in številnim pozitivnim izkušnjam (SaefL, 2004; Hogl in Kvarda, 2008; Urbanová, 2014) posame- zne izkušnje na področju procesa NGP kažejo, da participativni proces ni vedno uspešen in ni zagotovilo za dosego konsenza o NGP in njegove legitimnosti (Winkel in Sotirov, 2011). a d B) Prostorsko-načrtovalska delitev naj bi enako kot v obstoječem SGGN tudi v alternativnih zagotavljala hierarhijo. Hkrati z njo je bila v SGGN uvedena tudi ekološka hierarhija, ki jo omogoča vertikalna regionalizacija ekosistemov (glej pogl. 2.2). V skladu z njo so bili slovenski gozdovi ob oblikovanju Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGrM, 2002–2011) že razdeljeni na ekološke regije (ekoregije) in podregije (Kutnar in sod., 2002). V primerjavi z GGO so njihove prednosti dobro sovpadanje meja z glavnimi sku- pinami gozdnih rastišč, posledično manj strategij za gospodarjenje z gozdovi v ekoregiji in predvsem enotnejše gospodarjenje z gozdnimi kompleksi (a nko, 1998; Kovač in sod., 2012; Kovač in sod., 2018) oz. skupinami rastišč. Celovita ekološka hierarhična delitev za Slovenijo še ni izdelana. a d C, D) a lternative SGGN so bile oblikovane s smiselnim povezovanjem različnih načrtovalskih ravni in njim ustreznih tipov načrtov. Pri njiho- vem konkretnem oblikovanju so bili upoštevani naslednji pogoji in možnosti: i) namen SGGN: vsem ciljnim uporabnikom, samo izbranim, nikomur; ii) popolnost SGGN s tipi načrtov, ki služijo doseganju specifičnih ciljev uporabnikov: strateški (država, državne službe), taktično-ope- rativni (lastniki gozdov); iii) stopnja svobode oz. priznavanja individualne odgovornosti pri gospodarjenju z lastnino: zelo reguliran, srednje reguliran in malo reguliran SGGN. Pri razmejeva- nju ravni in vloge načrtov so bili v veliko pomoč redki orisi in pregledi obstoječih načrtovalskih sistemov (Bachmann in sod., 1996; Scientists, 1999; Tittler in sod., 2001; Subotsch-Lamande in Chauvin, 2002; Bachmann, 2003; eC/DG-eNV , 2014; Siry in sod., 2015). Poleg navedenih pogojev sta bili upoštevani še lastnosti, kot sta konsi- stentnost in hitrost izmenjave informacij med načrtovalskimi nivoji. a d e) Po konferenci o okolju v r iu l. 1992 in še zlasti sprejetju a arhuške konvencije (2004) je demokratizacija gozdarstva, temelječa na vklju- čevanju lastnikov in drugih javnosti v proces goz- darskega načrtovanja in odločanja, v gospodarsko razvitih in demokratičnih državah postala norma. Demokratični postopki so posebno zaželeni v pri- merih programskih dokumentov, katerih namen je uresničevanje javno sprejetih politik (npr. NGP in strategije) in načrtov, ki obravnavajo javne koristi (obravnava ekosistemskih storitev/funkcij gozda). Demokratizacija je zaželena tudi s psihološkega vidika; vključevanje uporabnikov, še posebno lastnikov gozdov, z možnostjo odločanja, v načrto- valskem procesu vzpostavlja možnost identifikacije z načrtom in doseganje konsenza o njegovi vsebini ter tako pripomore k njegovi realizaciji. Zaradi obeh učinkov vključevanje deležnikov v načrtovalski proces priporočajo fa O, f orest e urope, Komisija eU (Commission, 2016) in okoljska ter sociolo- ška znanost (Daniels in Walker, 1996; Buchy in Hoverman, 2000; Priscoli, 2004). GozdVestn 77 (2019) 7-8 288 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) Preglednica 1: Kvalitativne lastnosti sistemov GGN Table 1: Quality characteristics of forest planning systems a d f) V Sloveniji je zelo velika razpršenost gozdne posesti. Čeprav eksaktnih podatkov o lastniški strukturi gozdov ni na voljo in so med obstoječimi viri velika razhajanja (Medved in sod., 2010; Schmithüsen in Hirsch, 2010; Pezdevšek Malovrh, 2013; Premrl, 2014), je na njihovi podlagi mogoče sklepati, da ima več kot 95 % vseh lastni- kov posest manjšo od 15 ha, pri čemer te posesti predstavljajo 47 % nacionalnih gozdov (556.900 ha). Na osnovi istih virov so bili za potrebe te raziskave glede na površino nacionalnih gozdov določeni naslednji površinski strukturni deleži (P): 0 < P ≤ 15 ha = 47%; 15 ha < P ≤ 200 ha = 23%; 200 ha < P ≤ 2000 ha = 3%; ter P > 2000 ha = 3%. a d G) Integrirani gozdarski informacijski sistem, ki bi zaobjel podatke panelno organizirane krajinske (gozdne) nacionalne inventure (prim. Skudnik in Hladnik, 2018), razne gozdarske tematske karte, agregate inventur GGe in druge podatkovne vire, ki jih zbira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), naj bi bil osnovna podatkovna baza SGGN. Pri tem bi nacionalna krajinska (gozdna) inventura posredovala vse potrebne informacije o gozdovih na ravni države in ekoloških regij (stratumov). Iste informacije bi služile tudi oblikovanju nacionalne gozdarske politike in gozdne strategije (NGP) ter izdelavi strateškega načrta gozdov države in ekoregij. Na drugi strani bi se načrti za GGe in gozdne posesti še naprej napajali s podatki njihovih periodičnih inventur oz. popisov. V primeru prehoda na nov SGGN bo treba metode za pridobivanje podatkov znova izpopolniti. 2.5 Analiza vrzeli alternativ SGGN 2.5 Gap analysis of the alternative planning systems a naliza vrzeli med alternativami SGGN je bila izdelana s pomočjo devetih kvalitativnih lastnosti, ki so bile določene na podlagi analizirane literature (Sabatier, 1986; Gorry in Morton, 1989; Gašperšič, 1995; Bachmann in sod., 1996; Haberfellner in sod., 1997; Scientists, 1999; Buchy in Hoverman, 2000; Priscoli, 2004; Bryson, 2011). Za vsako izmed lastnosti neke alternative (vključno s sedanjim sistemom) se je preverilo, če jo SGGN izpolnjuje. Izbrane so bile le medsebojno neodvisne lastnosti, ki so SGGN pojasnjevale kot celoto (Preglednica 1). Kvalitativna lastnost Lastnost SGGN Stopnja/raven Politična/prostorska hierarhija zastopanost političnih in organizacijskih prostorskih ravni država, politična regija, GGO občina, GGe odsek ekološka hierarhija zastopanost ekoloških ravni ekoregija/podekoregija skupina rastišč/tip gozda ekosistem, sestoj/rastišče Načrtovalska hierarhija zastopanost načrtovalskih nivojev strateškost taktičnost, operativnost Hierarhija informacijskih in procesnih tokov skladnost informacijskega in proce- snega toka z načrtovalsko hierarhijo da, ne Temporalna hierarhija skladnost SGGN z vidika načrtoval- skih horizontov da, ne Namembnost načrtov primernost vsebin načrtov na ciljne uporabnike lastnik gozda oblast, administracija drugi uporabniki Demokratičnost načrtovalskega postopka vključenost tehnik participativnega učenja in omo- gočanje demokratičnega reševanja konfliktov informiranje odločanje, participativno učenje, konsenz r edundantnost prekrivanje/ločenost načrtov da, ne Mednarodna primerljivost primerljivost da, ne GozdVestn 77 (2019) 7-8 289 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) 2.6 Stroškovna ocena sistemov načrtovanja 2.6 Cost analysis of the planning systems 2.6.1 Splošno 2.6.1 General Ocene stroškov izvedbe izbranih SGGN so bile izdelane s pomočjo porabe časa, potrebnega za desetletno delovanje načrtovalskega sistema. Ocene so bile izračunane za obstoječi SGGN (a 0, brez stroškov nacionalne gozdne inventure) ter za alternativne sisteme a1, a2 in a4. Zaradi enostavnosti in tudi zaradi pomanjkanja določenih informacij so bili stroški sistemov a3, a5 in a6 ocenjeni relativno glede na prvo omenjene. 2.6.2 Podatki in izračun povprečnih časov, potrebnih za izdelavo zdajšnjih načrtov 2.6.2 Data and calculation of mean times, needed for the preparation of the present forest plans Za izračune časov, potrebnih za izdelavo posa- meznih tipov načrtov, so bili uporabljeni podatki letnih poročil o delu ZGS (Preglednica 2; ZGS, 2010–2017). Zbrani podatki za izdelavo obstoječih GG-načrtov GGO, GGe in gojitvenih načrtov iz let 2010–2017 (osem let) so obsegli čas, porabljen za izdelavo vseh načrtov GGO, ter za 80 % vseh GG- načrtov GGe in gojitvenih načrtov (prera- čunano na desetletno periodo). Povprečen čas za izdelavo enega GG-načrta GGO je bil izračunan na osnovi dejanske porabe časa in števila izdelanih 14. načrtov GGO v letu 2011 (Preglednica 2). Na enak način so bili izra- čunani povprečni časi izdelave GG-načrtov GGe, pri čemer se je povprečje izračunalo iz letnih porab ur. Upoštevane so bile ure, porabljene za opise sestojev, meritve stalnih vzorčnih ploskev (SVP) v sestojih ter za pisanje besedila načrta in njegovega sprejema (Preglednica 2). Ker natančnega opisa, kaj vse je zajeto v porabljenih urah, v poročilih ni, je bilo privzeto, da ure, namenjene pisanju besedila načrta, zajemajo tudi vnos podatkov, izdelavo kart, potrebne izračune (Kozorog in sod., 2013) in pripravljalna dela. V izračunih o novih alternativah SGGN ni bil upoštevan čas, porabljen za obnovo meja oddelkov in odsekov. V primeru izvedbenih gojitvenih načrtov je bil zaradi neznane povprečne površine in števila načr- tov ocenjen samo čas, potreben za izdelavo enega hektarja načrta. Povprečna poraba je bila izračunana iz skupne površine in porabe ur v navedenih letih. 2.6.3 Podatki in izračun okvirnih velikosti prostorskih enot, predvidenih v novih SGGN 2.6.3 Data and calculation of the sizes of management units, foreseen in the alternative planning systems Novi načrtovalski sistemi predvidevajo štiri nove prostorsko-načrtovalske enote, in sicer: ekoregije, združene GGe, lastniško homogene GGe in lastniško homogene gozdne posesti (GP). Ker ekoregije, enako kot veljavna GGO, segajo preko posestnih meja in prekrivajo vse gozdove države, se povprečne velikosti zanje niso izraču- navale. ekoregije nastopajo v več predlaganih alternativnih SGGN. Združena GGe (ZGGe) je prostorska enota prve alternative (a1). enota je bila oblikovana z zlivanjem sosednjih (sedanjih) GGe v enoto s površino od 10.000 do 12.500 ha. Z arbitrarnim zlivanjem dveh do treh enot je nastalo 115 takih enot (Preglednica 3). Tretja in četrta nova prostorsko-načrtovalska enota sta lastniško homogeni GGe in gozdna posest (GP). Zaradi različno velikih posesti v zasebnem in javnem sektorju ter razpršenosti parcel, ki tvorijo posest enega samega lastnika, so bile velikostne kategorije posesti prirejene vsakemu sektorju lastništva posebej. Za javne gozdove so bile oblikovane štiri velikostne kate- gorije posesti (JP 1, 2, 3, 4); prve tri se uvrščajo med lastniško homogene GGe, zadnja pa med lastniško homogene GP . Za oceno števila in drugih lastnosti (Preglednica 3, kolone število, površina, itn.) javnih gozdnih posesti (državnih, občinskih, mestnih) je bila uporabljena podatkovna baza o lastniški strukturi GGe (zasebni, državni in drugih javni gozdovi), izdelana s pregledom vseh GG-načrtov GGe, dosegljivih na pregledovalniku ZGS v začetku l. 2016 (ZGS, 2019). Zaradi lažje obdelave so bile skupne površine javnih gozdov v mejah ene GGe obravnavane kot en kompleks, čeprav je v GGe dejansko več kompleksov (parcel). Te površine so bile uporabljene za vse izračune. enako smiselno (z drugačnimi površinskimi razredi) je bila izdelana delitev zasebnih gozdnih GozdVestn 77 (2019) 7-8 290 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) Preglednica 2: Poraba ur za izdelavo GG-načrtov, prikazanih v letnih poročilih o delu ZGS (ZGS, 2010–2017) Table 2: Time consumption for the preparation of present forest plans, presented in the SFS annual reports (SFS 2010 – 2017) Poraba ur za GG-načrte GGO Leto Tip_nč N_nč P(ha) N_ur ur /1 nč Povprečna poraba ur za en načrt 2011 GGO 14 44.824 3201.71 3202 ur/1 nč Poraba ur za GG-načrte GGE Leto Tip_nč N_nč P(ha) N_ur ur /1 nč Povprečna poraba ur za en načrt 2010 GGe 21.8 84.000 100.624 4615.78 3731 ur/1 nč 2011 GGe 19 100.000 74.838 3938.84 2012 GGe 24 125.000 113.055 4710.63 2013 GGe 25 120.000 76.155 3046.20 2014 GGe 21 123.500 75.522 3596.29 2015 GGe 23 118.117 62.774 2729.30 2016 GGe 24 98.629 83.462 3477.58 2017 GGe 28 100.291 104.641 3737.18 Poraba ur za izvedbene načrte GGE (gojitveni načrti) Leto Tip_nč N_nč P(ha) N_ur ur /1 ha 2010 Ggoj 93.739 66.527 0,71 P (ha) vsa leta = 600.417 2011 Ggoj 73.602 46.545 0,63 N ur vsa leta = 344.771 2012 Ggoj 53.247 54.388 1,02 0,57 ure /1 ha 2013 Ggoj 62.251 47.602 0,76 2014 Ggoj 137.316 34.242 0,25 2015 Ggoj 57.999 31.868 0,55 2016 Ggoj 62.464 31.577 0,51 2017 Ggoj 59.799 32.022 0,54 Struktura porabe časa za načrte GGE – primer za l. 2017 Leto Tip_nč N_nč P(ha) N_ur N_SVP a ktivnost 2017 GGe 100.291 19.897 opis sestojev 2017 GGe 16.758 11.320 meritve sestojev 2017 GGe 28 67.986 besedilo, sprejemanje nč. Skupaj 28 100.291 104.641 Tip_nč = tip načrta; N_nč = število načrtov; P(ha) = skupna površina; N_ur = porabljeno število ur za vse delovne faze v enem letu; ur /1 nč = povprečna poraba ur 1 načrt; ur /1 ha = povprečna poraba ur za 1 ha; N_ SVP = število izmerjenih stalnih vzorčnih ploskev površin. Velikostni razredi in njihov površinski obseg so bili glede na celotno površino gozdov v državi (Preglednica 3, % gozdov SLO) skupaj z drugimi lastnostmi (Preglednica 3) ocenjeni na osnovi razpoložljivih virov (Medved in sod., 2010; Pezdevšek Malovrh, 2013; Premrl, 2014). 2.6.4 Izračun normativov, porabe ur in ocen finančnih stroškov za obstoječi načrtovalski sistem in najpopolnejšo alternativo (A2) 2.6.4 Calculation of the norms, time consumption and costs for the present planning system and for the most complete alternative (A2) Za izračune časov, potrebnih za izdelavo različnih tipov potencialnih načrtov, so bili uporabljeni obrazci v nadaljevanju. Pri tem je poraba ur za sedanji GG-načrt GGO rabila okvirnemu izračunu stroškov potencialnega strateškega načrta države in ekoregij (SDer ), za sedanji GG-načrt GGe izra- čunu stroškov potencialnega taktično-operativnega GozdVestn 77 (2019) 7-8 291 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) načrta lastniško enovite GGe, poraba ur sedanjega gojitvenega načrta pa izračunu stroškov enostav- nega gospodarskega načrta gozdne posesti. Zaradi nepoznavanja novih procesov (npr. dejavnosti v okviru participativnega načrtovanja) in časovno bolj potratne izdelave načrtov za lastniško enovite posesti (razpršenost parcel) so bili v stroškovne ocene uvedeni faktorji povečanja ur (fU) z vre- dnostmi od 1 do 2,5. Določeni so bili arbitrarno s ciljem upoštevanja razpršenosti posesti in izognitvi dajanju neposredne prednosti alternativnim siste- mom in njihovim načrtom (Preglednica 4). Hkrati s porabo ur so bili stroški načrtovanja ocenjeni z denarnimi enotami. Uporabljeni sta bili sedaj veljavni vrednosti arrS raziskovalnih ur B in C za projekte (arrS, 2018), ki znašata 34,04 eUr oz. 39,13 eUr . Navedena tipa ur sta bila izbrana, ker vključujeta kategorije za pokrivanje bruto plač (drugi bruto obeh ur za plače znaša ca. 22 eUr) ter stroškov (mater. stroški, amortizacija) za izvajanje projekta. Pri izračunavanju se je za GG-načrte območij, ekoregij, GGe in terenski del nacionalne gozdne inventure uporabila ura C, za gojitvene in gospodarske načrte (Ggoj, eGGP), Preglednica 3: Osnovne značilnosti novih prostorskih enot Table 3: Basic characteristics of the new spatial units pisarniški del nacionalne gozdne inventure ter laboratorij pa ura B. Uporabljeni obrazci za izračune (glej Pregle- dnico 4 za podrobnosti): a) Ocena stroškov izdelave sedanjih GG-načr - tov GGO v urah in eUr: a) poraba časa; PU = N_ur * N_nč; b) cena načrtov: PU * C; kjer je PU = poraba ur, N_ur = število ur za izdelavo enega načrta, N_ nč = število načrtov v desetih letih, C = arrS C tip ure = 39,13 eUr (v vseh obrazcih imajo oznake enak pomen). B) Ocena stroškov izdelave sedanjih GG-načr- tov GGe v urah in eUr: a) poraba časa za povprečno GGe: N_ur = K * Pp_GGe; b) poraba časa: PU = N_ur * N_nč; c) cena načrtov: PU * C; kjer je K = faktor porabe časa za povprečno veliko GGe = 3731 ur/4729 ha = 0,789 ur/ha, izračunan iz podatkov 2010–2017 (ta faktor je služil tudi izračunu porabe ur različno velikih novih GGe), Pp_GGe = povprečna površina GGe; produkt K * Pp_GGe izračuna število ur za povprečno GGe = 4.029 ur. Tip površinskega kompleksa Število Površina Povpr. velikost % površine gozdov SLO e koregije (preko lastništva) 6 gozdovi SLO 100,00 ZGGe (preko lastništva) 115 1.184.899,41 10.300,00 100,00 Lastniško-homogene GGe JP1: P večja od 2000 ha 48 163.142,06 3.398,79 13,76 JP2: P večja od 1000 ha in manjša/enaka 2000 ha 42 64.046,69 1.524,92 5,41 JP3: P večja od 200 in manjša/enaka 1000 ha 100 52.199,15 521,99 4,41 ZP5: P večja od 2000 ha 14 35.000,00 2.500,00 2,95 ZP6: P večja od 200 ha in manjša/enaka 2000 ha 121 36.093,96 300,00 3,05 Lastniško-homogene gozdne posesti (GP) JP4: P manjša od 200 ha ZP7: P večja od 15 ha in manjša/enaka 200 ha - 272.526,88 40,00 23,00 ZP8: P manjša od 15 ha - 556.912,84 47,00 (ali: ZP8: P manjša od 10 ha) - 450.000,00 Skupaj javni gozdovi (državni in lokalne skupnosti) 284.365,73 Skupaj zasebni gozdovi 900.533,68 Skupaj nacionalni gozdovi 1.184.899,41 100,00 JP1 = javna gozdna površina ene lastniško homogene GGe (razpršene parcele predstavljajo en kompleks), večje od 2000 ha; JP2-4 = javne gozdne površine drugih površinskih razredov; ZP5 = zasebna gozdna površina ene lastniško homogene GGe (razpršene parcele predstavljajo en kompleks), večje od 2000 ha; ZP6-8 = zasebne gozdne površine drugih površinskih razredov. GozdVestn 77 (2019) 7-8 292 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) C) Ocena stroškov izdelave sedanjih gojitvenih načrtov v urah in eUr: a) poraba časa: PU = ur / 1 ha * P(ha); b) cena načrtov: PU * B; kjer je ur/ ha = število ur, potrebnih za izdelavo 1 ha načrta, P(ha) = skupna urejena površina v desetih letih (P(ha) = 950.000 ha gospodarskih gozdov je določena arbitrarno); B = arrS B tip ure = 34,04 eUr . D) Ocena stroškov izdelave strateških načrtov države in ekoregij (SDer) v urah in eUr: a) poraba časa; PU = N_ur * N_nč * fU; b) cena načrtov: PU * C; kjer je fU = faktor povečanja časa zaradi participa - tivnega procesa in neznanih dejavnikov: fU = 2,5. e) Ocena stroškov izdelave taktično-operativ - nih načrtov (TGGe) za večje lastniško enovite (javne in zasebne) gozdne posesti v urah in e Ur : a) poraba časa za eno GGe: N_ur = Pp_GGe * 1,5 K; b) poraba časa za vse GGe: PU = N_ur * N_nč * fU; c) cena načrtov: PU * B; kjer je Pp_GGe = povprečna velikost nove GGe, 1,5 K = za 1,5-krat povečan faktor K zaradi izdelave preprostega gojitvenega načrta, ki je del načrta TGGe. f) Ocena stroškov izdelave enostavnih gospo - darskih načrtov (eGGP) za manjše gozdne posesti v urah in eUr: a) poraba časa: PU = ur / ha * P(ha) * fU; b) cena načrtov: PU * C; G) Ocena stroškov nacionalne gozdne inventure v urah in eUr: a) poraba časa teren: PUT = (N_SVP/1 leto / N_SVP/1 dan) * N_sn * ur / dan * N_let; b) poraba časa fotoinventura: PUf = N_sn * ur/leto ; c) poraba časa obdelava podatkov: PUO = N_sn * ur/leto; d) cena nacionalne gozdne inventure: PUT * C + PUf * B + PUO * B. kjer je PUT = poraba ur teren, PUf = poraba ur fotointerpretacija, PUO = poraba ur za obdelavo podatkov, N_SVP/1leto = število ploskev, posne- tih v enem letu, N_SVP/1 dan = število ploskev, posnetih v enem dnevu, N_sn = število snemalcev/ sodelavcev, N_let = število let snemanja, ur /leto = letni obseg ur. Nacionalna gozdna inventura je bila pred- videna kot kontinuirana, pri čemer naj bi cikel enega snemanja trajal štiri leta (mreža 2 x 2 km = 3040 SVP , vsako leto se posname 1/4 države oz. 760 SVP). Zaradi vezave na načrtovalski cikel je inventura izračunana kot desetletni strošek (torej dva cikla in pol). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Lastnosti alternativnih SGGN 3.1 Characteristics of the alternative planning systems Z upoštevanjem izhodišč (pogl. 2.4) je bilo obli- kovanih šest načrtovalskih alternativ (a1 – a6), katerim je bila dodana še izhodiščna alternativa (a0), ki predstavlja obstoječi SGGN. Najpomemb - nejše lastnosti sistemov so: • nova prostorsko/ekološka delitev (sedem ekoregij), • dve prostorsko-načrtovalski ravni, • uvedba demokratičnega načrtovalskega postopka v SGGN, • novi tipi načrtov in njihova prilagojenost uporabnikom načrtov, • minimalna površina, za katero načrti niso potrebni, • nacionalna gozdna inventura, ki je informa- cijska podlaga za raven države in ekoregij. V alternativnih sistemih štirinajst GGO nado- mešča sedem ekoregij in njihovih podregij (Slika1) (Kutnar in sod., 2002), ki dopuščajo delitev na podrejene (manjše) obračunske enote, kot so združene sedanje GGe (več sedanjih GGe v eno večjo ZGGe), skupine gozdnih rastišč (PNGG, 1998-2014) ter nove lastniško enovite (homogene) GGe in posesti. V novih SGGN skupine rastišč nadomeščajo rastiščno gojitvene razrede, katerih uporaba zaradi neenotnega načina oblikovanja in prevelike razdrobljenosti (Kovač, 2018b; Kovač in sod., 2018) v SGGN ni predvidena. Zaradi preprečevanja vsebinskega podvajanja načrtov in zagotovitve potreb uporabnikov sta bili za nove sisteme določeni dve načrtovalski ravni: na strateški naj bi se načrtovali in reševali problemi v javnem interesu (ohranitev integritete gozdnih kompleksov, ekosistemske storitve, var- stvo narave), na taktično-operativni pa problemi z naslova gospodarjenja z gozdovi in zasebnih interesov (Kovač, 2003). Za obe ravni so bili obli- kovani naslednji potencialni tipi načrtov, ki naj GozdVestn 77 (2019) 7-8 293 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) bi bili v rabi v posameznih alternativah: strateški načrt države in ekoregij, razvojni prostorski načrt države in ekoregij, taktični načrt združenih GGe, taktično-operativni načrt lastniško enovite GGe ter enostavni gospodarski načrt gozdne posesti. Medtem ko taktični načrt združenih GGe predsta- vlja poenostavljen sedanji načrt lastniško mešanih GGe (poenostavljeno nadaljevanje sedanjega sistema), sta zadnje omenjena nova tipa načrtov namenjena posameznim ali skupinam lastnikov, kot so država/lokalna skupnost, gospodarska družba/obrat, zasebnik. Zaradi narave problemov, javnega interesa, dolgotrajnosti postopka in finančnih stroškov je demokratični načrtovalski postopek predviden samo v okviru procesa izdelave državnega in stra- teških načrtov. V sistemih, ki teh tipov načrtov ne bi vsebovali, bi se problematika javnega interesa in posebnih vsebin morala reševati s posebnimi upravljavskimi načrti ali v okviru minimalnih usmeritev za gospodarjenje z gozdovi (MUGG). V skupini z najmanjšimi posestmi (P ≤ 15 ha) je neugodna lastniška struktura gozdov zaradi številnih lastnikov terjala racionalne rešitve. Ker tovrstne posesti (praviloma gre za več parcel) eko- nomsko-proizvodne vloge opravljajo v omejenem obsegu (lastna poraba, posamezni sortimenti za trg) in je na njih skoraj nemogoče izvajati ukrepe usmerjanja gozdov, niso bile vključene v sistem operativnega načrtovanja. Minimalna površina posesti, za katere ni potreben GG-načrt, je v evropskih državah najpogosteje od 20 do 30 ha (eC/DG-eNV , 2014; Kovač, 2018b). V predlogih alternativnih SGGN je bila minimalna površina arbitrarno določena pri 15 ha. Kljub izvzetju teh posesti iz SGGN bi zanje poleg zakonskih predpisov še vedno veljale Minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (glej poglavje 3.2.7). Preglednica 4: Podatki za izračunavanje normativov za tipe načrtov Table 4: Data for calculating the norms of different types of forest plans Tip načrta Privzeti podatki za izračun /normativi a lternativa 0 (a 0) GG načrt GGO N_ur = 3.202 ur; N_nč = 14; C = 39,13 e Ur GG načrt GGe K = 3.731 ur/4.729 ha = 0,789 ur/ha; Pp_GGe = 5.107 ha; N_ur = K/Pp_GGe = 4029; N_nč = 232; C = 39,19 e Ur Ggoj ur / 1 ha = 0,57 ur; P(ha) = 950.000 ha (ocena); B = 34,04 a lternativa 1 (a 1) SDer N_ur = 3.202 ur; N _nč = 7; f U = 2,5 GG načrt ZGGe N_ur = (K*10.300 ha) = 8.127 ur; N_nč = 115 a lternativa 2 (a 2) SDer N_ur = 3.202 ur; N_nč = 7; f U = 2,5; Pon = 2 TGGe za JP1 K * 1,5 * 3.400 ha; N = 48; f U = 1 TGGe za JP2 K * 1,5 * 1.525 ha; N=42; f U = 1,5 TGGe za JP3 K * 1,5 * 522 ha; N = 100; f U = 2 e GGP za JP4 P = 4.978 ha; 0,6 ur/ha; f U = 2 TGGe za ZP5. K * 1,5 * 2.500 ha; N = 14; f U = 1 TGGe za ZP6 K * 1,5 * 300 ha; N = 117; f U = 2 e GGP za ZP7 0,6 ur/ ha; P = 273.620 ha; f U = 2 MUGG za ZP8 P = 556.914 ha NGI = terenski del/letno 760 SVP, 2 SVP/dan; 2 snemalca; 8 ur/dan; obdobje 10 let foto inventura/letno 2.100 foto ploskev letno; 3.040 ur/leto; obdobje 10 let Statistični izračuni/leto 2 * f Te /leto = 2 * 1.700 ur/leto; obdobje 10 let N = število območij/enot; P = površina; K = koeficient porabe časa; f U = faktor povečanja časa; Pon = ponovitev načrta v desetih letih; SVP = stalna vzorčna ploskev; JP/ZP površine lastniške kategorije (Preglednica 3); SDer = strateški načrt gozdov države in eko - regij; TGGe = taktično-operativni načrt lastniško enovite GG e ; MUGG = minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi; NGI = nacionalna gozdna inventura; fotoinventura = inventura na letalskih posnetkov ali podobnih virih; statistični izračuni = vsi izračuni inventure; f Te = letna enota dela = full-time enota = 1700 ur/leto. GozdVestn 77 (2019) 7-8 294 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) Manjše površine od zdaj znanih GGe (P > 200 ha) bi imele tudi nove lastniško enovite GGe, ki bi zaokrožale posest enega lastnika. T ake GGe so namenjene tudi povezovanjem lastnikov gozdov v obrate. 3.2 Tipi načrtov in alternative SGGN 3.2 Types of plans and the alternative planning systems 3.2.1 Sedanji načrti 3.2.1 Present plans Sedanji načrti v prispevku niso predstavljeni. GG-načrte GGO in GGe si je mogoče ogledati s pregledovalnikom ZGS (2019) na spletu. Tam niso dosegljivi gojitveni načrti, ki obsegajo opis načrtovalnih enot ter gozdnogospodarske cilje in ukrepe po negovalnih enotah. Izdelujejo se za vse gozdove ne glede na lastništvo. 3.2.2 Strateški načrt gozdov države in ekoregij 3.2.2 Strategic plan of the forests of the country and ecoregions Strateški načrt gozdov države in ekoregij (SDer) je nov tip načrta (Preglednica 5/1). Vseboval bi bistvene vsebine za državo in stratume – regije (razvoj gozdov, varstvo narave, ekosistemske storitve). Strokovne osnove, ki bi se nanašale na gozdove države, bi služile participativni pripravi strategij za gozdove glede temeljnih vprašanj (v odnosu do drugih politik) v okviru participativnega procesa NGP oz. njegovega trajnega dialoga. Poleg vizije in strategije bi dokument vseboval še analizo stanja gozdov. Na drugi strani bi strokovne osnove za ekoregije (stratume) služile oblikovanju vsebin z naslova trajnostnega razvoja gozdov ter njihovih ekosis- temskih storitev, viziji razvoja gozdov in gozdnih kompleksov ter strategij. Sestavni del dokumenta bi bil še kartno-tabelarni pregled ekosistemskih storitev gozdov, ki bi bil nastal v okviru dialoga NGP . V njem bi se oblikovali tudi cilji, ukrepi in naravovarstvene usmeritve. V vsakokratnem dialogu bi sodelovali vsi pomembni deležniki (oblast, lastniki gozdov, drugi sektorji, nevladne organizacije). Strateški načrt ekoregije, ki bi bil lahko oblikovan kot del strateškega načrta države ali kot samostojen načrt, bi bil osnova nižjim načrtovalskim enotam. Z vidika namena je ta tip načrta instrument oblasti. Načrt z vidika veljavnosti ne bi bil omejen, njegova vsebina pa bi se redno posodabljala s podatki kontinuirane nacionalne gozdne inventure in drugih virov. Izdelavo načrtov v mejah ekoregij lahko spremeni morebitna razdelitev države na politične pokrajine. 3.2.3 Razvojni prostorski načrt gozdov države in ekoregij 3.2.3 Development plan of the forests of the country and ecoregions r azvojni prostorski načrt gozdov države in ekoregij (rPD er; Preglednica 5/1) je okrnjena varianta strateškega načrta države in ekoregij ter obsega samo kartni in tabelarni pregled ekosistemskih Slika 1: Levo – sedanja ureditev (14 GGO, 232 GGe); desno – ekoregije in združene GGe: 1 = a lpska; 2 = Pohorska; 3 = Predpanonska; 4 = Predalpska; 5 = Preddinarska; 6 = Dinarska; 7 = Submediteranska; združitev regij je simbolična. Figure 1: Left – present regulation (14 forest regions, 232 forest management units (FMU)). Right – ecoregions and merged FMUs: 1 = Alpine; 2 = Pohorje; 3 = Sub-Pannonian; 4 = Sub-Alpine; 5 = Pre-Dinaric; 6 = Dinaric; 7 = Sub-Mediterranean; Merged forest management units (FMU = GGE) are symbolic. GozdVestn 77 (2019) 7-8 295 Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) storitev, vključno s kazalniki za njihovo spremljanje v času. T a tip načrta, sistemsko enakovreden prej omenjenemu strateškemu načrtu, je instrument oblasti in naj bi se izdeloval za vse gozdove v državi. Tako kot prej omenjeni bi se izdeloval participativno in ne bi bil časovno omejen (redno vzdrževanje). 3.2.4 Taktični načrt združenih sedanjih gozdnogospodarskih enot 3.2.4 Tactical plan of merged present forest management units T aktični načrt združenih gozdnogospodarskih enot (TZGGe; Slika 1) je načrt, ki bi bil z vsebinskega vidika zelo podoben sedanjemu GG-načrtu GGe, vendar bi se izdeloval za prostorsko raven združene GGe (Preglednica 5/2). Združena GGe naj bi obse - gla 2–3 sedanje GGe in bi njena površina znašala od 7.500 do 12.500 ha. T a enota bi tako kot sedanja GGe obsegla vse gozdove znotraj njenih meja. Poleg opisa stanja gozdov in analize trajnosti sestojev bi ta tip načrta podajal še usmeritve za skupine rastišč. Ta načrt naj bi bil instrument oblasti. Načrt se ne bi izdeloval participativno, njegova veljavnost pa bi trajala 15 let ali manj. 3.2.5 Taktično-operativni načrt lastniško enotne gozdnogospodarske enote 3.2.5 Tactical and operational plan of a private/public forest management unit Taktično-operativni načrt lastniško enotnih GGe (TGGe) je nov tip načrta, ki naj bi se izdeloval za lastniško enotne javne in zasebne gozdne posesti (zasebnik, država, lokalna skupnost, podjetje) (Preglednica 5/2). Minimalna posest naj bi bila večja od 200 ha (taka površina je bila za potrebe študije določena arbitrarno), priporočena pa od 1.000 do 5.000 ha. Sistemsko gledano bi bil ta načrt enakovreden sedanjim GG-načrtom GGe. Vsebina načrta bi obsegla opis skupin rastišč, stanje in analizo trajnosti sestojev (zaloga, prirastek, posek), cilje ter karto sestojev s priporočenimi gojitvenimi ukrepi. V anjo bi bili prenešeni tudi nujni ukrepi, prenešeni s strateških načrtov. V skladu s potrebami lastnikov gozdov bi načrt lahko vseboval še dodatne vsebine, npr. lovstvo in kmetijstvo. T a načrt bi bil instrument lastnika gozdov in ne bi bil izdelan participativno. Njegova veljavnost bi trajala 15 let ali manj. 3.2.6 Enostavni gospodarski načrt gozdne posesti 3.2.6 Simple management plan of a forest estate enostavni gospodarski načrt gozdne posesti (eGGP; Preglednica 5/3) je nov tip načrta, ki bi se izdeloval za posesti s površino 0/15–200 ha (arbitrarna določba: za vse javne gozdove; za zasebne posesti > 15 ha). Ta tip načrta je v Slo- veniji že znan (ficko in sod., 2005; Jemec, 2010). Načrt bi vseboval analizo stanja sestojev, ukrepe za razvoj sestojev ter morebitne druge teme v interesu lastnika gozdov. Vseboval bi karto sesto- jev s priporočenimi ukrepi zanje in za morebitne ekosistemske storitve gozdov. S sistemskega vidika je ta načrt enakovreden prej opisanemu lastniško enovite GGe in je tudi instrument lastnika gozdov. Načrt ne bi bil izdelan participativno. Njegova veljavnost bi trajala 15 let ali manj. 3.2.7 Minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi 3.2.7 Minimal guidelines for forest management Minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG) so nov instrument. MUGG ni klasičen načrt ampak spisek najnujnejših ukrepov, ki jih je znotraj nekega definiranega prostora (skupina rastišča, podregija, posebej določena cona) treba izvajati (velikost končne sečnje, čas pomladitve, nujni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč). Ta dokument naj bi pomagal ohranjati integri- teto gozdov (vitalnost, velikost sečenj, hitrost pogozditev, priporočene drevesne vrste, ukrepi za preprečevanje bolezni) ter ekosistemske storitve razdrobljenih posesti in bi zavezoval lastnike, katerih posesti bi bile manjše ali enake 15 ha, za katere GG načrti ne bi bili zahtevani. Zaradi potrebne evidence površin, MUGG naj ne bi bil predviden v javnih gozdovih, ki bi bili v celoti predmet načrtovanja. Na osnovi virov je mogoče sklepati, da je skupna površina zasebnih posesti za katere bi veljale MUGG ca. 556.900 ha (oz. 450.000 ha če bi minimalna površina znašala 10 ha). 3.2.8 Integrirani gozdni informacijski sistem 3.2.8 Integrated forest information system Integrirani informacijski sistem (glej 2.3, a dG) je podporni instrument in naj bi bil organiziran na GozdVestn 77 (2019) 7-8 296 ravni države in ekoregij. Služil bi vsem lastnikom gozdov in oblasti za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov in za prostovoljno izdelavo GG-načrtov. 3.3 Opis alternativnih sistemov gozdnogospodarskega načrtovanja 3.3 Description of the alternative planning systems Izhodišča SGGN ter v 3.2 opisani novi tipi GG načrtov so omogočili oblikovanje šestih alterna- tivnih načrtovalskih sistemov (Preglednica 6). Izhodiščna alternativa (A0) Izhodiščno alternativo (a0) predstavlja sedanji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, ki mu je dodan proces NGP . Sistem obsega načrte GGO, GGe in gozdnogojitvene načrte za odseke. Prva dva sta instrumenta države in strokovnih služb (oblasti), gozdnogojitveni načrt pa je instrument gozdarske strokovne službe in delno lastnikov gozdov. Vsi trije tipi načrtov so izdelani za lastniško mešane posesti. Noben izmed načrtov sedanjega SGGN ni izdelan z aktivno participacijo. Z vidika hierarhičnosti je sistem kvazihierarhičen (Kovač, 2018b), z vidika namembnosti pa enostranski (ena skupina uporabnikov na vseh ravneh). Prva alternativa (A1) Z vsebinskega vidika je prva alternativa (a1) soro - dna sedanjemu sistemu načrtovanja, iz katerega je tudi izpeljana. Obsega proces NGP, razvojni prostorski načrt države in ekoregij (rPD er) ter taktično-operativni načrt združenih gozdnogo- spodarskih enot (TZGGe) oz. presojo trajnosti v ZGGe. T a alternativa je instrument oblasti in služi demokratičnemu urejanju javnega interesa na stra- teški ravni (ekosistemskih storitev) ter spremljanju trajnostnega razvoja gozdov na ravni združenih GGe. Je hierarhična, z vidika zgradbe nepopolna. Druga alternativa (A2) Drugo alternativo (a2) tvorijo proces NGP, stra - teški načrt gozdov države in ekoregij (SDer) ter sistemsko enakovredna taktično-operativni načrt lastniško homogene gozdnogospodarske enote (TGGe) in enostavni gospodarski načrt gozdne posesti (eGGP) (Slika 2). Za zasebne posesti pod površinskim pragom so predvidene minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG). Ta alternativa je hierarhična in z vidika zgradbe popolna. Vse gozdne površine so sistemsko skladne z nadrejenim strateškim načrtom, operativno raven pa obsegata taktično-operativni (TGGe) in enostavni gospodarski načrt (eGGP). Minimalne usmeritve (MUGG) ohranjajo integriteto gozdov in druge zaveze (npr. Natura 2000). T a alternativa zadovoljuje potrebe oblasti, lastnikov gozdov in javnosti. Tretja alternativa (A3) a lternativa (a3) je sistemsko enakovredna drugi. e dina razlika med njima je, da ta alternativa name- sto strateškega načrta države in ekoregij (SDer) vključuje vsebinsko okrnjen razvojno-prostorski načrt gozdov države in ekoregij (rPD er). enako kot druga alternativa tudi ta zadovoljuje interese lastnikov gozdov, oblasti in javnosti. č etrta alternativa (A4) T a alternativa ni hierarhična, niti ni popolna z vidika zgradbe. Obsega proces NGP , oba tipa načrtov na tak- tično-operativni ravni (TGGe, eGGP) in minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG). Ta alternativa ne ureja problematike javnega inte- resa. Problemi, povezani z ohranjanjem gozdnih ekosistemov, varstvom narave in ekosistemskimi storitvami, bi se zato morali urejati zunaj SGGN s participativnimi upravljavskimi načrti ali mini- malnimi usmeritvami za gospodarjenje z gozdovi. Peta alternativa (A5) Tudi ta alternativa je z vidika zgradbe okrnjena. Obsega samo proces NGP ter razvojno-prostorski načrt gozdov države in ekoregij (rPD er). Zaradi manka taktično-operativnih načrtov, bi za vse površine, razen za tiste, za katere bi se načrti izdelali prostovoljno, veljale minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG), izdelane v okviru nadrejenega razvojno-prostorskega načrta (rPD er). Ta sistem zadovoljuje samo potrebe oblasti in javnosti. Šesta alternativa (A6) Zadnja alternativa (a6) ne predvideva sistemskih načrtov; vključuje samo strategijo oz. proces NGP , integrirani gozdarski informacijski sistem na ravni države in ekoregij ter minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG). Informacijski sistem naj bi služil vsem uporabnikom, z njim pa bi bilo mogoče preverjati trajnostni razvoj gozdov in ekosistemskih storitev ter izdelovati načrte za različne tipe posesti. Ker so v tem SGGN vsi tipi načrtov prostovoljni, se za varovane gozdove in površine s pomembnimi ekosistemskimi sto- ritvami po potrebi pripravljajo usmeritve za gospodarjenje z gozdovi ali upravljavski načrti. Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 297 Preglednica 5/1: Lastnosti strateških načrtov Table 5/1: Characteristics of strategic plans št. Lastnost strateški načrt gozdov države in ekoregij (SDER) razvojni prostorski načrt gozdov države in ekoregij (RPDER) 1 Prostorska enota država in velikoprostorske krajine (5–7 ekoregij) velikoprostorska krajina (5–7 ekoregij/20–25 podekoregij) 2 Načrtovalska raven strateška strateška 3 Načrtovalski horizont dolgoročni dolgoročni 3 e kološka hierarhija da da 4 Mesto v načrtovalski hierarhiji služi izdelavi NGP; kot načrt države in ekoregije (SDer ) nadrejen vsem načrtom sistemsko enakovreden SDer 5 Uporabnik gozdarska, okoljska in druge politike, občine, nacionalna statistika gozdarska, okoljska in druge politike, občine, nacionalna statistika 6 Status obvezen obvezen 7 Veljavnost trajna z revizijo na 5 let ali po potrebi trajna z revizijo na 5 let ali po potrebi 8 Odgovornost država in občine znotraj ekoregij država in občine znotraj ekoregij 9 Izdelovalec načrta država s službami, pooblaščeni gozdarski načrtovalci, firme država s službami, pooblaščeni načrtovalci, firme 10 Viri podatkov razpoložljivi državni in občinski dokumenti, zakonodaja, rezultati nacionalne krajinske/ gozdne inventure, različni posnetki gozdov, drugi viri, ankete o zahtevah po ekosistemskih storitvah gozdov (e SG) in karta potencialnih e SG razpoložljivi državni in občinski dokumenti, zakonodaja, drugi viri, rezultati nacionalne krajinske/ gozdne inventure, različni posnetki gozdov, ankete o zahtevah po e SG in karta potencialnih e SG 11 Postopek poteka sočasno z NGP, participativni participativni 12 Nacionalni pomen usmerjanje in spremljanje trajnostnega razvoja gozdov in uspešnosti ukrepov gozdarske politike, definiranje strateških problemov, osnova za politični strateški dokument usmerjanje in spremljanje trajno- stnega prostorskega razvoja gozdov in določenih ukrepov gozdarske politike, usklajevanje prostorskih rab 13 Mednarodni pomen morebitna poročanja morebitna poročanja 14 Vsebina* analiza trajnostnega razvoja s kazalniki TGG, glavni strateški problemi v državi in ekoregijah, vizija razvoja gozdov in prostorskega razvoja e SG, e SG, kartografski pregled in coniranje, generične strategije za gospodarjenje s skupinami rastišč in e SG, funkcionalne strategije za gospodarjenje z gozdnimi kompleksi znotraj GGe , minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG) glavni strateški problemi v ekoregiji, vizija prostorskega razvoja e SG po ekoregijah, e SG, kartografski pregled in coniranje, funkcionalne strategije za gospodarjenje z e SG znotraj GGe , minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG) Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) 3.4 Analiza vrzeli med alternativnimi načrtovalskimi sistemi 3.4 Gap analysis of the alternative planning systems Izmed šestih alternativ samo a2 in a3 izpolnjujeta vse izbrane lastnosti (Preglednica 7). Obe odliku- jejo vse štiri hierarhije, skladnost informacijskih tokov in namembnost. Manj zaželenih lastnosti imajo preostale alternative, ki se bistveno ločijo z vidika namembnosti. Medtem ko alternative a0, a1 in a5 zadovoljujejo potrebe oblasti in javnega interesa (izbrani podatki o gozdu, eko- sistemske storitve), alternativa a 4 zadovoljuje samo potrebe lastnikov. Zadnja alternativa a6 zagotavlja samo ustrezne informacijske osnove za analize in izdelave načrtov na prostovoljni osnovi. Za vse skupine sistemov sta značilni delna ali zelo velika mednarodna primerljivost z gozdarskimi načrtovalskimi sistemi, znanimi v GozdVestn 77 (2019) 7-8 298 Preglednica 5/2: Lastnosti taktično-operativnih načrtov Table 5/2: Characteristics of tactical and operational plans št. Lastnost Taktično-operativni načrt združenih GGE (TZGGE) Taktično-operativni načrt lastniško enovi- te GGE (TGGE) 1 Prostorska enota združene GGe (2–3 sedanje GG e ) GGe s površino ca. 200 ha < P < ca. 5000 ha; enote so lastniško čiste 2 Načrtovalska raven taktična taktično-operativna 3 Načrtovalski horizont srednjeročni srednjeročni 3 e kološka hierarhija ne ne 4 Mesto v načrtovalski hierarhiji podrejen SDer , r PDer podrejen SDer , r PDer 5 Uporabnik gozdarska, okoljska in druge politike, občine, strokovne službe lastnik gozdov/koncesionar, gozdarska inšpekcija, razvoj podeželja 6 Status obvezen obvezen za javne (državne in občinske) in zasebne komplekse 7 Veljavnost 10–15 let ali z revizijo po potrebi (veljavnost lahko različna in se določi tudi glede na intenzivnost gospodarjenja) 10–15 let z revizijo po potrebi (veljavnost lahko različna in se določi tudi glede na intenzivnost gospodarjenja) 8 Odgovornost država lastnik gozdov/koncesionar 9 Izdelovalec načrta država s službami, pooblaščeni načrtovalci, firme lastnik/koncesionar, lastnik/ koncesionar v sodelovanju pooblaščenim načrtovalcem, firmo 10 Viri podatkov razpoložljivi državni in občinski dokumenti, zakonodaja, drugi viri, rezultati inventure ZGGe , različni posnetki gozdov, karta e SG, terenski opisi, sestojne karte razpoložljivi državni in občinski dokumenti, zakonodaja, drugi viri, različni posnetki gozdov, karta e SG, rezultati inventure GGe , terenski opisi, sestojne karte 11 Postopek neparticipativni neparticipativni 12 Nacionalni pomen spremljanje trajnostnega razvoja gozdov in skupin gozdnih tipov, preverjanje strategije NGP v ZGGe , spremljanje uspešnosti ukrepov izvedba strategije v GGe in spremljanje uspešnosti ukrepov 13 Vsebina* analiza trajnosti gozdov v združeni GGe in skupin rastišč, analiza stanja sestojev: LZ, prirastek, zdravstveno stanje, cilji za skupine rastišč (LZ, priporočeni posek, drevesne sestave), generične usmeritve za skupine rastišč analiza trajnosti skupin rastišč in sestojev (LZ, zdravstveno stanje, drugo), cilji in generične usmeritve za skupine rastišč, priporočen posek, funkcionalne usmeritve za sestojne tipe skupin rastišč in za e SG, sestojna karta s planiranimi ukrepi po sestojih in kontrolna karta za spremljanje izvedenih ukrepov, druge vsebine Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) demokratičnih in gospodarsko razvitih državah srednje in severne e vrope. 3.5 Stroškovna analiza 3.5 Cost analysis Z vidika absolutne porabe ur (Preglednica 8; kolona ur SGGN) in finančnih sredstev (kolona eUr/1ha, eUr/1 ha, leto) so bile izračunane alter - native a0, a1, a2 in a4. Tretja alternativa (a3) je stroškovno zelo podobna drugi (a2; zaradi malo manjšega obsega dela nekoliko cenejša). Izjemi sta peta alternativa (a5), katere izdelava zaradi manka taktično-operativne ravni terja najmanjšo porabo ur (a1 – ure/stroški za TZGGe) in šesta (a6), za katero je poleg NGP in MUGG potrebna izgradnja informacijskega sistema in je kot taka z vidika obsega dela zahtevnejša od pete (a5) in manj zahtevna od prve (a1) alternative. GozdVestn 77 (2019) 7-8 299 Preglednica 5/3: Lastnosti taktično-operativnih načrtov Table 5/3: Characteristics of tactical and operational plans št. Lastnost enostavni gospodarski načrt gozdne posesti (EGGP) 1 Prostorska enota posest s površino 0–15 ha < P ≤ 200 ha; posesti so lastniško čiste 2 Načrtovalska raven operativna 3 Načrtovalski horizont srednjeročni 3 ekološka hierarhija ne 4 Mesto v načrtovalski hierarhiji podrejen SDer , r PDer 5 Uporabnik lastnik gozdov/koncesionar, gozdarska inšpekcija, razvoj podeželja 6 Status obvezen za javne (državne in občinske) posesti ne glede na velikost in zasebne posesti 7 Veljavnost 10–15 let z revizijo po potrebi (veljavnost lahko različnain se določi tudi glede na intenziteto gospodarjenja) 8 Odgovornost lastnik gozdov/koncesionar, lastnik/koncesionar v sodelovanju pooblaščenim načrtovalcem, firmo 9 Izdelovalec načrta lastnik/koncesionar, lastnik/koncesionar v sodelovanju licenciranim načrtovalcem 10 Viri podatkov razpoložljivi državni in občinski dokumenti, zakonodaja, drugi viri, karta e SG, rezultati lokalne inventure - terenski opisi, različni posnetki gozdov, sestojne karte 11 Postopek neparticipativni 12 Nacionalni pomen izvedba strategije in spremljanje uspešnosti ukrepov 13 Vsebina* analiza sestojev (LZ, zdravstveno stanje, drugo), cilji za sestoje, priporočen posek, ukrepi za sestoje in za e SG, sestojna karta s planiranimi ukrepi po sestojih in kontrolna karta TGG = trajnostno gospodarjenje z gozdovi; e SG = ekosistemske storitve gozdov; LZ = lesna zaloga; druge kratice = glej druge tabele; minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (zunaj in znotraj Natura 2000) se glede na alternativo izdelujejo v hierarhično najvišjem načrtu. V primeru 4. alternative, ki je brez strateškega načrta, je minimalne usmeritve treba narediti posebej za vsako ekoregijo. Vsebina*: vsebine posameznih načrtov so zgolj okvirne in bodo morale biti še določene. Z vidika absolutne porabe ur (in finančnih sred- stev) so od izhodiščne alternative a0 ugodnejše vse nove alternative, tudi zahtevnejše, kot so a1, a2, a3 in a4. Glavne razlike med ocenami stroškov so zaradi minimalnega podvajanja vsebin in del v novih tipih načrtov ter opustitve načrtovanja v posestih pod merskim pragom. Vsebinsko najpopolnejša alternativa a2, ki vključuje tudi desetletno izvajanje kontinuirane nacionalne gozdne inventure, je med novimi alternativami z vidika porabe ur in finančnih sredstev najob- sežnejša. V primeru privzema praga minimalne površine 15 ha bi bil potreben delež ur v primerjavi z alternativo a0 manjši za 25 %, če pa bi minimalna površina znašala 10 ha, bi bil delež ur od nje (a0) manjši za 17 %. V obeh primerih bi obseg z načrti nepokritih gozdnih površin znašal 556.900 ha oz. 450.000 ha. Poraba časa za obstoječi sistem a 0 in alternativo a2 z minimalno površino 15 ha znaša 1,28 oz. 1,62 ur/1 ha (oz. 47,91 eUr/ha oz. 60,36 eUr/ha). Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da alternativni sistem a2 obsega tudi izvedbo naci- onalne gozdne inventure ter izdelavo strateškega načrta za državo in ekoregije. 4 RAZPRAV A IN ZAKLJUčKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS V minulih desetletjih je slovensko gozdarstvo oblikovalo načrtovalski sistem s tremi ravnmi in tremi tipi načrtov. Zanj je značilno, da gozdove obravnava ne glede na lastništvo in zajema vse posesti ne glede na velikost. Od prve zasnove sistema v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se z vidika zgradbe ni spreminjal (Kovač, 2018b). Ob spremembi Zakona o gozdovih l. 1993 (ZOG 1993–2016) je bila dodana le še izvedbena (goji- tvena) načrtovalska raven, na kateri je precej intenzivno načrtovanje neobvezno potekalo že Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 300 dobro desetletje prej (Golob, 1992). Vse od vstopa države v eU so se predvsem v načrte GGe dodajale vsebine, povezane z varstvom gozdnega okolja in narave, naravno in kulturno dediščino ter voda. Vseskozi se je povečevala tudi normativnost. Za zdajšnji SGGN je tako mogoče reči, da je izjemno reguliran z vidika obveznosti izdelave načrtov, obveznih vsebin načrtov in načrtovanih ukre- pov ter skrajno omejujoč z vidika sodelovanja lastnikov v načrtovalskem procesu in njihovega odločanja (Kovač, 2018b). To dejstvo, poleg nekaterih informativnih virov (Commission, 2016), potrjuje tudi nova vseevropska študija (ki vključuje 25 držav eU 28 oz. njihovih regij /razen Malte, Cipra in Luksemburga/ ter švicarski kanton a argau, Norveško, Srbijo, Bosno in Hercegovino in Severno Makedonijo), ki razkriva, da so pravice slovenskih lastnikov gozdov do gospodarjenja z lastnimi gozdovi zaradi sistema načrtovanja in omejitev lastninskih pravic zelo majhne. Z vidika indeksa teh pravic se Slovenija uvršča med najmanj liberalne države v eU in med 31 možnimi zaseda 25. mesto; pred r omunijo, Srbijo, Bosno in Her- cegovino, Grčijo, Bolgarijo in Makedonijo vendar za Madžarsko, Slovaško in Hrvaško (Nichiforel in sod., 2018). K indeksu pravic še informacija, da vse (ali pretežna večina) evropske države prizna- vajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in s tem ekološko, ekonomsko in socialno vlogo gozdov (Schmithüsen in Hirsch, 2010; f orest europe, 2019) in imajo posamezne, npr. Švica, to zavezo celo zapisano v ustavi (Bundesverfassung, 2019). r azlične SGGN so v minulih desetletjih razvila tudi gozdarstva in oblasti drugih evropskih držav. a vstrijsko je l. 1988 uvedlo enoravninski sistem gozdarskega načrtovanja. Osrednji dokument je Slika 2: Tipi načrtov v ekoregiji: Strateški načrt gozdov v mejah ekoregije (SDer), taktični načrti lastniško enovitih GGe (TGGe) in enostavni gospodarski načrti za gozdne posesti (eGGP). Površine pod minimalnim pragom (zeleno obarvano) urejajo minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG) (slika je simbolična). Figure 2: Types of plans in an ecoregion: strategic plan within the ecoregion boundaries (SDER), tactical plans of private/ public forest management units and simple management plans for forest estates (EGGP). Areas below the threshold (colored green) are regulated by the minimal guidelines for forest management (MUGG) (symbolic picture) Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 301 razvojni načrt gozdov, v okviru katerega potekata kartiranje in ovrednotenje štirih glavnih skupin funkcij gozdov (lesnoproizvodna, varovalna, okolj- ska /podnebna, hidrološka/, prostočasna)(WeP = W aldentwicklungsplan; BMLfUW , 2008). S tem dokumentom, ki zajema vse nacionalne gozdove in s spremljanjem stanja gozdov s kazalniki traj- nostnega razvoja gozdarstva (BMLfUW, 2015; f orest e urope, 2017; Gfra), se na ravni države zagotavlja trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Vsi gospodarski načrti na nižjih prostorskih ravneh (npr. načrt GGe, posestni načrt) so prostovoljni. Švicarski kantoni razvijajo hierarhične triravnin- ske in dvoravninske ter enoravninske načrtovalske sisteme. Sistemi predstavljajo poljubne kombinacije strateških načrtov kantonov (r ichtplan), njim podrejenih razvojnih načrtov gozdov (WeP), ki enako kot v a vstriji obravnavajo razvoj gozdov skupaj s tremi skupinami funkcij gozdov /lesnopro- izvodno, varovalno-zaščitno ter okoljsko-prostoča- sno/) in klasičnih gospodarskih načrtov obratov in posesti (eDMZ, 1991; KZUG-eGW ald, 1998/2018). V večravninskih sistemih se tipi načrtov ločijo po vsebini. Nadrejena raven je največkrat predsta- vljena z načrtom razvoja gozdov (ki je podrejena strateškemu načrtu kantona), podrejene ravni pa z načrti obratov in posesti (npr. kantoni Zürich, Zug, Graubünden). Na drugi strani eno-ravninski načrti (npr. kanton Bern) podajajo bistvene vsebine glede razvoja gozdov in njegovih funkcij v enem dokumentu, ki združuje lastnosti strateškega načrta in načrta razvoja gozdov (KwaG, 2014). Dvoravninsko, nehierarhično načrtovanje poteka tudi v f ranciji. Medtem ko na ravni departmajev izdelujejo večletne regionalne načrte razvoja gozdov (Le plan pluriannuel régional de développement forestier; Draaf H-N, 2012 - 2016), na operativni ravni izdelujejo gospodarske načrte za gozdne pose- sti, večje od 25 ha (Plan simple de gestion forestière; eC/DG-eNV 2014, glej tudi Kovač, 2018b). Preglednica 6: Shematski pregled alternativnih sistemov načrtovanja Table 6: Schematic overview of the alternative planning systems Prostorska raven Raven A0 Novi sistemi (A1-A6) A1 A2 A3 A4 A5 A6 Država obstoječa r eNGP Država nova nacionalni gozdni pro- gram – strategija (NGP) x x x x x x GGO današnje meje obstoječa načrt GGO e kološka regija/ podregija nova strateški načrt gozdov države in ekoregij (SDer ) x e kološka regija/ podregija nova razvojni prostorski načrt gozdov države in ekoregij (r PDer) x x o* x o* Lastniško heterogena (sedanja) GGe obstoječa načrt GGe Združene sedanje GGe nova taktični načrt združene GGe (TZGGe ) x Lastniško homogena GGe ; P > 200 ha nova taktično-operativni načrt GGe (TGGe ) o x x x o o G. posest; 200 ha ≥ Pd > 0 ha (državna) G. posest 200 ha ≥ Pz > 15 ha (zasebna) nova enostavni gospodarski načrt gozdne posesti (e GGP) o x x x o o Odsek obstoječa gojitveni načrt Posest/parcela Pz ≤ 15 ha nova minimalne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi (MUGG) o x x x x x x = zakonsko obvezno; o = prostovoljno; * načrta SDer in r PDer sta enakovredna in se vedno rabita izmenjujoče; če se dela en, se ne dela drugi in obratno; G. posest = gozdna posest; Pd = državna/javna posest; Pz = Posest zasebna; posest je lahko v več parcelah. a 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6 =alternativa 0, 1, 2, 3; Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 302 Najbolj deregulirano je gozdarsko načrtovanje na Švedskem (Nylund, 2009; eC/DG-eNV , 2014), kjer je izdelava vseh načrtov prostovoljna. Ne glede na to je precej gozdov prekritih z načrti, ki jih izdelujejo za gozdne posesti vseh velikostnih redov. Podobno kot druge države tudi Švedska, čeprav brez obveznih načrtov, zagotavlja multi- funkcionalnost gozdov (Wallin, 2017). a lternative SGGN a0 in a1-a6 je z vidika obveznosti izdelovanja načrtov mogoče razvrstiti na zelo oz. malo regulirane, z vidika odgovor- nosti za načrtovanje na neliberalne oz. liberalne (pri slednjih je odgovornost za načrte smiselno porazdeljena med različne akterje, kot so oblast, lastniki gozdov), z vidika namembnosti pa na malo ali široko uporabne (zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov, samo izbranih ali nobenih nepo- sredno). Štiri izmed šestih alternativ (a1, 2, 3, 5) uvajajo tudi demokratični načrtovalski proces za urejanje problematike javnega interesa v gozdovih. Z vidika mednarodne primerljivosti alternativa a0 kot celota ni primerljiva z nobenim sistemom v tujini. e nako velja za alternativo a 1. a lternativi a2 in a3 je skupaj s tipi načrtov mogoče zaslediti Preglednica 7: a naliza vrzeli med alternativami SGGN Table 7: Gap analysis of the alternative planning systems A0 A1 A2 A3 A4 A5 A6 Ciljne uporabniške skupine O O VD VD L O NI Popolnost prostorske hierarhije D N D D N N na e koregija – GGO D D D D N D na ZGGe , GGe , posest D D D D D N na Sestoj/oddelek D N D D D N na Popolnost fitogeografske hierarhije N D D D N N na e koregija/podekoregija N D D D N D na Skupina rastišč N D D D D N na r astiščno gojitveni razred D - - - - - Popolnost načrtovalske hierarhije N N D D N N na Strateški vidik N D D D N D na Taktični vidik D D D D D N na Operativni vidik D N D D D N na Skladnost informacijskega s procesnim tokom in načrtovalsko hierarhijo N D D D O O na Temporalna hierarhija – usklajenost z vidika trajanja veljavnosti načrtov N D D D O O na Popolnost namembnosti načrtov N N D D N N na Lastniki N N D D D N na Oblast, administracija D D D D N D na Drugi uporabniki D D D D N D na Demokratičnost načrtovalskega postopka N D D D N D na Informiranje D D D D N D na Participativno učenje N D D D N D na Iskanje konsenza N D D D N D na r edundantnost – podvajanje vsebine D N N N O O na Mednarodna primerljivost (SGGN v državah) - - f , CH CH De a S O = sistem za oblast; VD = sistem za vse deležnike; L = sistem za lastnike gozdov; NI = sistem za nikogar (vse prostovoljno); D = da; N = ne; na = ni mogoče oceniti; f =f rancija; CH = Švica; De = Nemčija; a = a vstrija; S = Švedska; SK = Slovaška; Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 303 v švicarskih kantonih, pri čemer kaže izpostaviti predvsem kantone Zürich, Zug, W allis, Graubün- den, ki razvijajo večravninske hierarhične sisteme. a lternativo 2 je mogoče zaslediti tudi v f ranciji, kjer so regionalni načrti precej splošni. a lterna- tiva a4 je zelo pogosta v italijanskem, nemškem, španskem in skandinavskem gozdarstvu. Zadnji dve alternativi, a5 in a6, je kot celoti mogoče najti v a vstriji oz. na Švedskem (eC/DG-eNV, 2014; Kovač, 2018b). r azviti in v študiji opisani SGGN niso edini mogoči. S kombiniranjem in upoštevanjem še katerega dejavnika je mogoče oblikovati še kakšno vmesno obliko. Z vidika zgradbe sta najbolj popolni alternativi a2 in a3, ki se bistveno razlikujeta le v podrob- nosti strateškega načrta. V primerjavi z drugimi ta dva sistema nudita minimum informacij vsem uporabnikom načrtov, omogočata dolgoročno spremljanje razvoja vseh gozdov in ekosistemskih storitev na ravni države in ekoregij ter zagotavljata izvedbo ukrepov in usmeritev v vseh vrstah gozdne posesti. Sta tudi demokratična; ustvarjata namreč ugodne pogoje za razvoj gozdov in lastnikov gozdov (prim. Hayek, 2001) ter logično delita odgovornost za reševanje problemov, pri čemer strateške prepuščata državi, taktično-operativne pa vsem vrstam lastnikov gozdov. Manj popolne so alternative a1, a4 in a5. Prva in peta, prav tako participativni, sta name- njeni samo oblasti in omogočata le spremljanje trajnostnega razvoja gozdov in ekosistemskih storitev na ravni države, ekoregij in združenih GGe. Operativno načrtovanje ostaja prostovoljno. Na drugi strani relativno draga alternativa a4 ureja samo operativno načrtovanje z gozdovi. Čeprav sistemsko ne omogoča demokratičnega urejanja javnega interesa in spremljanja trajno- stnega razvoja gozdov, je ta načrtovalski sistem v evropskih državah zelo razširjen. Z izjemo prve, alternative a2, a3 in a4 omogočajo načrtovanje in gospodarjenje z obrati, ki bi nastali z združe- vanjem lastnikov gozdov. V okviru alternativnih sistemov je mogoče urejati tudi gozdarstvu sorodna področja, kot je npr. lovstvo, kar pa terja vključevanje drugih strokovnjakov. Za gospodarjenje z divjadjo se zdijo primerni predvsem ekoregionalni načrti, s katerimi bi bilo mogoče precej dobro reševati probleme, povezane s tipi gozdov (tudi habitatnimi tipi Natura 2000), in jedrne areale določenih populacij divjadi oz. vrst. Na drugi strani so za multifunkcionalno gospodarjenje s celotno posestjo (v primeru interesov lastnikov) zaradi optimiranja donosov in investicij ter usmeritev gospodarstev primerni taktično-operativni načrti GGe in načrti za gozdne posesti s površinami, večjimi od 40 ha. Teme, ki bi jih bilo mogoče potencialno (samo na osnovi zahtev lastnikov) vključevati v te načrte, so izbrane ekosistemske storitve (npr. gospodarjenje za ogljik, gospodar- jenje za rekreacijo /ureditev poligonov za gorsko kolesarjenje, sankanje/, nabiralništvo /kostanj, gobe, drugi sadeži/) ter kmetijsko gospodarjenje. Pri izbiri alternative je treba upoštevati tudi stroškovno analizo, čeprav je sedanje izračune, zaradi nepoznavanja vseh stroškov nekaterih pred- videnih dejavnosti (participacija, razdrobljenost) in posledično uvedenih velikih faktorjev povečanja ur (fU), treba razumeti v pomenu relativne primerjave. Glede stroškov alternative a0 je treba zapisati, da ne vključujejo nacionalne gozdne inventure. Če bi bili vključeni, bi bili njeni stroški z vidika ur višji za 8 % (skupaj 1.65 mio ur; skupaj 61,46 mio. eUr). V elike rezerve za nižanje stroškov pomeni tudi dobra organizacija dela. Tako kot delovne procese sedanje inventarizacije ZGS (prim. Kozo- rog in sod., 2013) bi bilo z dobrimi strokovnimi in organizacijskimi ukrepi (šolanje terenskih ekip, uvedba načrtovalskih licenc za izvajalce) mogoče optimirati tudi stroške alternativnih sistemov. V nasprotju z alternativo a0 le-ti namreč vsebujejo precej visoke faktorje povečanja ur (fU). V povezavi s stroški sedanjega in prihodnjih načrtovalskih sistemov zasluži posebno vprašanje razdrobljenost posesti. Čeprav alternativni sistemi predpostavljajo, da bi precejšen del površine gozdov ostal neurejen, torej v jurisdikciji zakono- daje in minimalnih usmeritev za gospodarjenje z gozdovi (MUGG), velja poudariti, da praga mini- malne površine ni smiselno zmanjševati v nedo- gled. V primeru zmanjšanja minimalne površine na 5 ha, bi skupna površina takih posesti še vedno znašala 300.000 ha (Pezdevšek Malovrh, 2013; Premrl, 2014). Nadalje, dodatni preračun za alter- nativo a2 kaže, da bi bila le-ta, v primeru popolne odprave minimalne površine (MUGG = 0 ha) Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 304 Preglednica 8: Stroškovna analiza sedanjega SGGN ter alternativ a1, a2 in a4 (časovni vložek v urah v desetletnem načrtovalskem obdobju) Table 8: Cost analysis of the present system(A0) and of selected alternatives (A2, A2 and A4) (time input in hours for a ten-year planning period) Altern: obd. SGGN / Tip načrta Obrazci (obdobje 10–15 let) Ur aktivnost Ur nač. raven Ur SGGN Ur/1ha 3EUR skupaj/ EUR/1ha a 0: 10 let GGN GGO 3202 ur * 14 44.828 44.828 GGN GGe 4029 ur * 232 934.728 934.728 Ggoj Ggoj = 0,57 ur/1 ha * 950000 ha 541.500 541.500 Skupaj: 1.521.056 1,28 56,76 mio/47,91 a 1: 5–10 let SDer 3202 ur * 7 * 2,5 * 2 112.070 112.070 10 let TZGGe (brez Ggoj načrtov) 8127 ur * 115 934.835 934.8351 10 let NGI skupaj (10 let) 128.800 128.800 Skupaj: 1.175.705 0,99 45,66 mio/38,53 a 2: 5–10 let SDer 3202 ur * 7*2,5 * 2 112.0702 112.070 10-–5 let TGGe za JP1 (3400 ur * 1,184) * 48 * 1 193.152 10–15 let TGGe za JP2 (1525 ur * 1,184) * 42 * 1.5 113.715 10–15 let TGGe za JP3 (522 ur * 1,184) * 100 * 2 123.600 10–15 let e GGP za JP4 4978 ha * 0,6 ur/ha * 2 5.974 10–15 let javni taktično-operativni 436.441 10–15 let TGGe za ZP5. (2500 ur * 1,184) * 14 41.426 10–15 let TGGe za ZP6 (300 ur *1,184) * 117 * 2 83.070 10–15 let e GGP za ZP7 273621 ha * 0,6 ur/ha * 2 328.345 zasebni taktično-operativni 452.841 10 let NGI = terenski del (760 * 0,5 dan) * 2 * 8 ur) * 10 60.800 10 let f OTO inventura 3040 ur * 10 34.000 10 let statistični izračuni 2 * 1700 ur * 10 34.000 10 let NGI skupaj 128.800 Skupaj a 2 min. p. = 15 ha MUGG = 556.903 ha 1.130.152 1,62 42,18 mio/60,36 Skupaj a 2 min. p. = 10 ha MUGG = 450.000 ha 1.258.436 1,59 46,54 mio/58,64 a 4:10-15 let Skupaj a 4 min. p. = 15 ha brez NGI 889.282 1,42 33,10 mio/52,70 Okrajšave enako kot v prejšnjih preglednicah; a ltern.: obd = št. alternative in trajanje načrta (let); aktivnost = faza dela; nač. raven = načrtovalska raven; Ur SGGN = skupaj ure za SGGN; površina javnih gozdov = 284.366 ha; površina zasebnih gozdov = 900.534 ha; skupna površina gozdov = 1.184.900 ha; min. p. (= minimalna površina) = 15 ha = površina z e GGP nepokritih gozdov (oz. MUGG) bi znašala 556.903 ha; min. p. = 10 ha = površina z e GGP nepokritih gozdov bi znašala 450.000 ha. 934.8351 = ta čas je v bistvu enak času potrebnemu za izdelavo sedanjih GGe (934.728) – razlika je zaradi novega preračuna in zaokroževanja; 112.0702 = te ure vključujejo dvakratno izvedbo načrta SDer v 10 letih; 3 e Ur skupaj/ e Ur /1ha = e Ur za 10-letno obdobje/ e Ur za 1 ha/10 let; mio = milijon e Ur Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 305 v primerjavi s sedanjo alternativo a0 z vidika obsega ur, dražja za 18 % (skupaj 1,798 mio ur), z vidika finančnega obsega pa za 14 % (skupaj 64,92 mio. eUr). Vendar bi sistem vključeval desetletno nacionalno gozdno inventuro, prvo izdelavo in revizijo strateških načrtov države in ekoregij, vse operativne načrte in veliko rezerv v faktorjih povečanja ur (fU). In ker gospodarjenja z majhnimi posestmi zaradi specifičnih potreb in najrazličnejših (ne)interesov lastnikov praktično ni mogoče vtkati v kontekst načrtnega usmerjanja razvoja gozdnih kompleksov in skupin rastišč, bi obvezna izdelava gospodarskih načrtov za tovrstne posesti imela zgolj značaj birokratske ovire ter bi odražala veliko nezaupanje oblasti do lastnikov gozdov. Na drugi strani je velika razdrobljenost posesti v razredu 0–5 ha (Medved in sod., 2010; Pezdevšek Malovrh, 2013; Premrl, 2014) velik izziv za oblast in stroko. Pri tem bi prvo omenjeno moralo skrbeti predvsem, kako popraviti posle- dice, ki jih je z odločitvami povzročila oblast v preteklosti (prim. Kovač, 2018b), drugo pa, kako predvsem male posestnike navdušiti za združeva- nje v gozdne obrate. Samo na tak način je namreč mogoče v razdrobljenih in večinoma neučinkovito gospodarjenih gozdovih, brez omembe vrednih stroškov, relativno hitro vzpostaviti učinkovito in tudi finančno sprejemljivo gospodarjenje, ki bo v korist lastnikov gozdov in družbe. Posebno obravnavo, ki presega okvir te raz- prave, zasluži še inventarizacija gozdov. Samo v informacijo naj služi navedba, da bo sedanji koncept inventarizacije gozdov treba spremeniti ne glede na spremembo načrtovalskega sistema. r azlog temu je dejstvo, da obravnava podatkov in uporaba rezultatov, ki jih ustvarja sedanji koncept, nista vedno v skladu s statistično teorijo, niti nista zgradba in sestava sedanjega informacijskega sistema primerljivi z rešitvami v razvitih drža- vah. Kot je mogoče sklepati, se bodo zaradi take reorganizacije zagotovo spremenili tudi stroški. Manjše prihranke, ne da bi pri tem bilo ogro- ženo samo gospodarjenje z gozdovi, lahko prinese tudi ohlapnejše določanje veljavnosti načrtov. Čeprav so dandanes pogoste predhodne revizije načrtov zaradi različnih dejavnikov, je tudi res, da vse GGe niso podvržene škodljivim zunanjim vpli - vom in niso gospodarjene z enako intenzivnostjo. V tujini izvedbene načrte večinoma izdelujejo za čas 10–20 let (eC/DG-eNV , 2014; KW aG 2014). V prid bolj prilagodljivemu načrtovalskemu obdobju in morebitnemu podaljšanju zakonskega roka (npr. na 15 let) so tudi spoznanja iz sedanjih načrtov GGe; kljub desetletni veljavnosti načrtov cilje v številnih GGe določajo za obdobje 15 ali 20 let (ZGS, 2019; Kovač in sod., 2018). Pomenljiva je tudi primerjava stroškov načr- tovanja s tujino. Upoštevaje dejstvo, da je za hektar načrtovanja na treh ravneh potrebne 1,28 ure (oz. 1,25 ure brez načrtov GGO) in ustrezne urne postavke, znaša cena zdajšnjega načrtovanja (predvsem za potrebe oblasti) 47,90 eUr na hektar (oz. 46,42 eUr/ha brez načrtov GGO). Ocena je primerljiva s tržnimi cenami načrtov v tujini, ki so z vidika vsebin običajno skromnejši. V a vstriji znaša tržna cena načrtov za male posesti 60 eUr/ ha, za srednje velike (100–200 ha) 50 eUr/ha, za velike (200–400 ha in več) pa 40 eUr/ha (ustni vir). V f ranciji država pod določenimi pogoji subven- cionira stroške izdelave gospodarskih načrtov in revizije; za načrte za posesti s površino 10–25 ha (le-ti so prostovoljni) lastniku prispeva 70 eUr/ha, za načrte za posesti, večje od 25 ha (le-ti so obvezni), pa prispeva 1500 eUr za načrt in še 20 eUr za vsak hektar nad 25 ha gozdne površine (a rrêté, 2003). V ZDa so cene za načrte različne in odvisne od namena načrta ter statusa gozdarja (državni gozdar, zasebni konzultant). V primeru programa certificiranja/ohranjanja znašajo cene za izdelavo GG-načrta za manjšo posest (8–40 ha) 1000–1500 eUr . Cene načrtov se z velikostjo posesti zmanjšujejo in v primeru 400 ha površine znašajo 4000–5000 eUr (npr. GTCf , 2019). Poleg omenjenega številne alternative SGGN prinašajo še dobrodejne stranske učinke. Ker vključujejo nacionalno gozdno inventuro, tako omogočajo nemoteno poročanje za procese f orest e urope, UN/eCe, Global f orest r esource a ssesse- ment, Habitatno direktivo, za Okvirno konvencijo ZN za podnebne spremembe ter za podobne evropske predpise. Upoštevaje zdajšnje stanje in potrebe po nadaljnjem razvoju gozdarskega načrtovanja v Sloveniji, je v prihodnje smiselno: • vse uporabnike GG načrtov seznaniti s stanjem v načrtovanju ter jih povabiti k široki in Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 306 objektivni razpravi, ki naj poteka okoli sedaj veljavnega SGGN in novih alternativ (tudi drugačnih od tu predstavljenih), • pridobiti informacije in izkušnje o izbranih načrtovalskih sistemih v tujini (predvsem v CH, a, D e), • izbrati eno ali dve alternativi in ju testirati v nekaj različnih GGe, • analizirati prednosti in pomanjkljivosti alternativ v primerjavi z izhodiščno (sedanji sistem) ter v konsenzu z deležniki, med katerimi morajo biti tudi lastniki gozdov, izbrati eno izmed njih. 5 SUMMARY Despite the duration of the present forest mana- gement planning system, the forestry has not launched a broad discussion about its adequacy and possible different development. The system, encompassing the forest management plans of forest regions, forest management units and silvi- cultural plans, has been systematically studied only since 2006, when the assessment of the planning contents, planning procedures and studying of the planning system structure first took place. a s the present system is not optimal, the forest sector needs a new one, which will be in line with the theoretical requirements of systems and modern forest planning. a dditionally, the system should also reflect forest ownership structure and democratic social order as well as it should assist forest policy in monitoring the impacts of the implemented actions and forest owners in performing sustainable and economically efficient forest management. The study was conducted in several phases. The first one was focused on the structure of the planning systems and the types of plans, the second on determining the alternative systems starting points and forming the systems along with the types of plans and the third on the determination of indicators for gap analysis. The last phase dealt with the cost analysis of the present system and of selected alternatives. Six new alternatives were developed (T able 6). f rom the content point of view, the first (a1) is related to the present planning system (a0), from which it was derived. It comprises the process of national forest program (NfP), the development plan of the forests of the country and ecoregions and the tactical and operational plan of the merged (present) forest management units. The firstly mentioned plan is superior and is designed in a participatory way. This alternative represents an instrument of the authorities and is used for regulating public interest on the strategic level (ecosystem services) and for monitoring susta- inable forest development at the level of merged forest management units. The second alternative (a2) is composed of the NfP as a process, the strategic plan of the forests of the country and ecoregions, systemi- cally equivalent tactical and operational plans of private/state forest management units (new forest management units) and simple forest estate management plans (figure 2). Minimal guidelines for forest management are foreseen for private properties under the threshold area. This alternative is hierarchical and complete from the viewpoint of the system structure. The alternative meets the needs of the authorities, forest owners and the public. Very similar is the third alternative. Instead of the strategic plan, it includes the development plan of the forests in the country and ecoregions. The fourth alternative is incomplete from the structural viewpoint. It comprises the NfP as a process, both types of plans on the tactical and operational level and minimal guidelines. This alternative does not regulate public interest. The fifth alternative (a4) has a simple structure. It comprises only the NfP as a process and the development plan of the country and ecoregions. Due to the absence of the tactical and operational plans, only minimal guidelines for forest mana- gement and statutory regulations are in force for all areas (except for those, for which the plans will be prepared voluntarily). This system meets only the needs of the authorities and the public. The last alternative (a6) does not contain any plans. It only includes the NfP and provides an integrated forestry information system on the level of ecoregions and minimal guidelines for forest management. This information system should assist all users in their preparation of plans and analyses. Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 307 The gap analysis of the planning alternatives uncovered that all selected characteristics are met only by the second and the third alternative. Both of them excel the spatial, ecological, planning and temporal hierarchy, consistency of information flows and purpose. a ll the other alternatives are incomplete. Considering the man-power (in hours) needed for the design of the planning system, all the new alternatives are more favorable than the present system. The most complete second alternative requires 17% - 25% less time and the other alter- natives even less. Huge reserves are also hidden in an optimization process. Based on the present conditions, it is reasonable to: i) inform all users of forest management plans about the conditions in current forest planning and invite them to a broad and objective discussion about planning systems, ii) acquire information and experiences about the selected planning systems in foreign countries, iii) select one or two alternatives and test them in different forest management units, iv) analyze the advantages and disadvantages of the alternatives in comparison with the present system and select one of them with the consent. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENTS Študija je nastala v okviru Javne gozdarske službe Nal. 4, ki jo financira MKGP . Za nekatere v članku zapisane ideje, priporočila ter za vsebinsko izčrpne pogovore o gozdarskem načrtovanju, ki so potekali več let, se najlepše zahvaljujem mag. J. Zafranu, dipl. inž. gozdarstva. Dr. a. Japlju se zahvaljujem za priporočila za izboljšanje prispevka, dr. a. f erreiri za izdelavo slik. Zahvaljujem se tudi dr. J. Krču in dr. Š. Pezdevšek Malovrh, ki sta mi posredovala podatke o razdrobljenosti lastništva, ter dr. N. Krajnc za literaturo. In nazadnje, iskreno zahvalo namenjam anonimnemu recenzentu prispevka, ki mi je z dopolnili in pripombami ta prispevek pomagal narediti boljši. 7 VIRI 7 REFERENCES aarhuška konvencija, 2004. Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (MKDIOZ). a nko B. 1998. Krajinskoekološka izhodišča tipizacije gozdnate krajine. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 57: 153–206. a rrêté 2003. (a rrêté n°2003-212 du 11 février 2003). a ide a l'etablissement d'un premier PSG ou a l'amelioration d'un PSG lors de son renouvellement. a nnexe 9, Page 1,2,3/3. arrS 2018: Sklep o ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2018. (http://www.arrs.si/sl/progproj/cena/ cena-19.asp) Bachmann P . 2003. Changes in Swiss forest management and in forest planning. V: Bončina a . (Ur.) The 21st f orestry Study Days. Ljubljana 27-28 March, Slovenia. University of Ljubljana, Biotechnical f aculty, Department of f orestry and r enewable f orest r esources: 53–64. Bachmann P. 2005. forstliche Planung I, II, IIIl. Skript. Zürich, Professur für f orsteinrichtung und Waldwachstum, e TH Zürich. Bachmann P ., Bernasconi a., Bohnenblust S., Buehler U. 1996. f orstliche Planung/La planification forestière. Berne, BUW aL/O fefP . Bachmann P., Bettelini D., Cantiani M. 1999. Développements récents de la planification forestière en Italie du Nord et en Suisse. r evue forestière française, 51: 259–274. Bailey r .G. 1983. Delineation of ecosystem regions. environmental management, 7: 365–373. Bailey r .G. 2004. Identifying ecoregion boundaries. environmental management, 34: 14–26. Bettinger P ., Boston K., Siry J.P , Grebner D.L. 2017. f orest management and planning. e lsevier, a cademic Press. BMLfUW 2008. Waldentwicklungsplan - r ichtlinien über Inhalt und a usgestaltung - f assung 2006. Wien, r epublik Österreich, Bundesministerium für Land- und f orstwirtschaft, Umwelt und W asserwirtschaft: BMLfUW 2015. Nachhaltige Waldwirtschaft in Österreich; Österreichischer W aldbericht 2015. Wien, r epublik Österreich, Bundesministerium für Land- und f orstwirtschaft, Umwelt und W asserwirtschaft: 157 s. Brukas V ., Kuliešis a., Sallnäs O., Linkevičius e. 2011. r esource availability, planning rigidity and r ealpolitik in Lithuanian forest utilization. Natural r esources f orum, 35: 77–88. Brukas V ., Sallnäs O. 2012. f orest management plan as a policy instrument: Carrot, stick or sermon? Land Use Policy, 29: 605–613. Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 308 Brukas V., Weber N., 2009. f orest management after the economic transition—at the crossroads between German and Scandinavian traditions. f orest policy and economics 11, 586–592. Bryson J.M. 2011. Strategic planning for public and nonprofit organizations: a guide to strengthening and sustaining organizational achievement. John Wiley & Sons: 547 s. Buchy M., Hoverman S. 2000. Understanding public participation in forest planning: a review. f orest policy and e conomics, 1: 15–25. Bundesverfassung, 2019: Bundesverfassung der Schweizerischen eidgenossenschaft (https://www. admin.ch/opc/de/classified-compilation/19995395/ index.html). Commission (european Commission), 2016. fitness Check of the of the eU Nature Legislation (Birds and Habitats Directives). Brussels, Commission Staff working document (SWD 2016), 472, final, 16. 12. 2016. Cullotta S., Bončina a., Carvalho-r ibeiro S.M., Chauvin C., f arcy C., Kurttila M., Maetzke f .G. 2014. f orest planning across e urope: the spatial scale, tools, and inter-sectoral integration in land-use planning. Journal of environmental Planning and Management, 58: 1384–1411. Daniels S.e., W alker G.B., 1996. Collaborative learning: improving public deliberation in ecosystem-based management. environmental impact assessment review, 16: 71–102. Draaf H-N 2012 - 2016. Plan Pluriannuel r égional de Développement f orestier de Haute-Normandie r apport et annexes 2012–2016. Direction régionale de l’alimentation, de l’agriculture et de la forêt de Haute-Normandie. (http://www.eure.gouv.fr/ Politiques-publiques/e nvironnement/Politique-de- l-eau-et-de-la-nature/Nature/f oret/2012-2016-Plan- Pluriannuel-r egional-de-Developpement-f orestier- de-Haute-Normandie). eC/DG-e NV 2014. f orest Management Plans or equivalent instruments. Summary of Member States' replies to the DG eNV questionnaire. e uropean Commission, Directorate-general environment. Directorate B - Natural Capital. eNV .B.1 - a griculture, f orests and Soil. (http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/ fmp_table.pdf).fa O/UN 2015. fra 2015 - Slovenia (country report). r ome, fa O/UN, f orestry Dept. eDMZ, 1991. W aG - Bundesgesetz über den W ald, Bern. ficko a., Poljanec a., Bončina a. 2005. Presoja možnosti vključitve načrta za zasebno gozdno posest v zasnovo gozdarskega načrtovanja. Studia forestalia Slovenica - Strokovna in znanstvena dela, 123: 119–135. f orest e urope 2019. f orest e urope. home page. fürst W., Schaffer H. 2000. Konzept des neuen Österreichischen Waldentwicklungsgesamtplanes "WeP-a ustria-Digital". fBVa Berichte, 112: 5–23. Gašperšič f. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, odd. za gozdarstvo: 170 str. GIS, 2006–2017. Mnenja o osnutkih GG načrtov GGO in GGe ter o GGoj načrtih izdelana v letih 2005–2017. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. *Pojasnilo: Zaradi velikega števila mnenj so ta zaradi enostavnosti tu citirana kot eno delo. V Sicris/Cobiss zbirki so zavedena pod kategorijama 2. 13 in 2. 15. Strokovno menje o ....... Vsa mnenja so dostopna v Gozdarski knjižnici in večinoma tudi na spletu. Glück P ., Oesten G., Schanz, H., V olz, K. 1999. f ormulation and Implementation of National f orest Programmes V olume I: Theoretical aspects. efI Proceedings No. 30. Golob a. 1992. a naliza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti. Gozdarski vestnik, 50: 14-23. Gorry G.a., Morton M.S.S. 1989. a framework for management information systems. MIT Sloan Management r eview, 30: 49 s. GTCf 2019. f orest Management Planning (http://www. greentimberforestry.com/management-plans.php). Haberfellner r ., Nagel P., Becker M., Büchel a., von Massow H., 1997. Systems engineering: Methodik und Praxis. Zürich, V erlag Industrielle Organisation Zürich: 618 s. Haufler B.J., Crow T., Wilcove D., 1999. Scale considerations for ecosystem management. V: Szaro, N.C.J., W .T. Sexton, and a.J. Malk, (Ur.). e cological stewardship: a common reference for ecosystem management. Oxford, e lsevier Science: 331–342. Hayek f.a., 2001. The road to serfdom. r outledge, London, New Y ork. Hogl K., Kvarda e. 2008. The a ustrian f orest Dialogue: Introducing a new mode of governance process to a well entrenched sectoral domain. f orschungsbericht/ r esearch r eport 1-2008. Vienna, Infer , University of Natural r esources and a pplied Life Sciences: 82 s. Jemec U. 2010. Gozdnogospodarski načrt za Jemčevo gozdno posest: diplomsko delo-univerzitetni študij. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. KWaG 2014. BSG 921.11 - Kantonales Waldgesetz (KWaG) vom 05.05.1997 (Stand 01.01.2014). Klijn f ., de Haes H.a.U. 1994. a hierarchical approach to ecosystems and its implications for ecological land classification. Landscape ecology, 9: 89–104. Kovač M., 2003. V elikoprostorsko strateško načrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1. del). Gozdarski vestnik, 10: 403-421. Kovač M., 2018a. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju: zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja (prvi del). Gozdarski vestnik, 7: 279–291. Kovač M., 2018b. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju: analiza sedanjega sistema (drugi del). Gozdarski vestnik, 7: 292–318. Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del) GozdVestn 77 (2019) 7-8 309 Kovač M., Kutnar L., Mali B., Hladnik D. 2012. Izboljšanje informacijske učinkovitosti gozdnogospo-darskega načrtovanja in gozdarskega informacijskega sistema: Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta V4-1070. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 33 s. Kovač M., Planinšek Š., Kutnar L., Kraigher H. 2018. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot: stanje in priporočila za njihovo izboljšanje. Sintezno poročilo o primernosti osnutkov gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 14 s. Kozorog e., Leban f ., Pagon J. 2013. Posodobitev zbiranja in dopolnjevanja podatkov pri obnovi gozdno- gospodarskih načrtov / Update of Knowledge and Data Completion When r enewing f orest Management Plans. Gozdarski vestnik, 71: 477–483. Kutnar L., Zupančič M., r obič D., Zupančič N., Žitnik S., Kralj T ., T avčar I., Dolinar M., Zrnec C., Kraigher H. 2002. r azmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regij. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67: 73–117. KZUG-eGWald, 1998/2018. Kanton Zug.- einführungsgesetz zum Bundesgesetz über den Wald. Kanton Zug (BGS 931.1). Machlis G.e., f orce J.e., Burch Jr, W.r ., 1997. The human ecosystem part I: the human ecosystem as an organizing concept in ecosystem management. Society & Natural r esources 10, 347–367. Medved M., Matijašić D., Pisek r . 2010. Private property conditions of Slovenian forests in 2010 (preliminary results). V: Small-scale forestry in a changing worlds: opportunities and challenges and the role of extension and technology transfer. Proceedings of the IUfr O conference: 457–472. Nichiforel L., Keary K., Deuffic P ., W eiss G., Thorsen B.J., Winkel G., a vdibegović M., Dobšinská Z., f eliciano D., Gatto P., .., Bouriaud L. 2018. How private are europe’s private forests? a comparative property rights analysis. Land use policy, 76: 535–552. Nylund J.-e., 2009. f orestry legislation in Sweden. Uppsala, The Swedish University of a gricultural Sciences, Department of f orest Products, r eport No. 14: 37 s. Omernik J.M. 1987. ecoregions of the conterminous United States. a nnals of the a ssociation of a merican geographers, 77: 118–125. Pezdevšek Malovrh Š. 2013. f orest Land Ownership Changes in europe: Significance for Management and Policy. Cost a ction fP 1201. WG3 f orest Owner r elated Policies. first Joint MC and WG Meeting. Sopron, 22-24 a pril, 2013 (PPT presentation). PNGG 1998–2014. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Premrl T . 2014. T estni primer analize lastniške strukture, kot možni pokazatelj primernosti umeščanja proizvodnih verig. Ljubljana,. Gozdarski inštitut Slovenije, 7 s. Priscoli J.D. 2004. What is public participation in water resources management and why is it important? W ater International, 29: 221–227. Sabatier P .a. 1986. T op-down and bottom-up approaches to implementation research: a critical analysis and suggested synthesis. Journal of public policy, 6: 21–48. SaefL 2004. Swiss National f orest Programme (Swiss NfP). Swiss a gency for the environment, f orests and Landscape, Bern, p. 117 s. Schanz H., 2002. National forest programmes as discursive institutions. f orest Policy and e conomics, 4: 269–279. Schmithüsen f ., Hirsch f . 2010. Private forest ownership in europe. Geneva timber and forest study paper; eCe/TIM/SP/26. Geneva, United Nations f ood and a griculture Organization, economic Commission for e urope of the United Nations. Scientists (Committee of Scientists) 1999. Sustaining the people's lands: recommendations for stewardship of the national forests and grasslands into the next century. U.S. Dept. of a griculture. Siry J.P., Bettinger P., Merry K., Grebner D.L., Boston K., Cieszewski C. 2015. f orest Plans of North a merica. a msterdam, Boston, ..Sydney, Tokyo, e lsevier, a cademic Press: 458. Skudnik M., Hladnik D. 2018. Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik, 7: 319–331. Subotsch-Lamande N., Chauvin C. 2002. L ’aménagement forestier en europe et en a mérique du Nord. Nouveaux concepts et techniques, nouvelles réponses. Ingénieries, No. spécial: 21–28. Tittler r ., Messier C., Burton P.J. 2001. Hierarchical forest management planning and sustainable forest management in the boreal forest. The f orestry Chronicle, 77, 6: 998–1005. UNeCe 1998. Convention on access to information, public participation in decision-making and access to justice in environmental matters. UNeCe. Urbanová M. 2014. The National f orest Programme of the Czech r epublic: a n introduction of the 1993–2010 development. a cta Universitatis a griculturae et Silviculturae Mendelianae Brunensis, 59: 185–192. Ustava rS Ur. l. rS, 1991-2006. Ustava r epublike Slovenije. ZGrM 2002-2011. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. ZOG 1993–2016. Zakon o gozdovih. Wallin I. 2017. f orest management and governance in Sweden. Doctoral Thesis. a lnarp, Swedish University of a gricultural Sciences: 117 s. Winkel G., Sotirov M. 2011. a n obituary for national forest programmes? a nalyzing and learning from the strategic use of “new modes of governance” in Germany and Bulgaria. f orest Policy and e conomics, 13: 143–154. ZGS 2010-2017. Poročila o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 2010-2017. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. ZGS 2019: Pregledovalnik gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Kovač, M.: Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju: alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (3. del)