Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, 20. novembra 104i~XX Izkljočns pooblaščen ka ca oglaševanje Italijanskega tn tnjega | Uredništvo Ib sprava: kopitar Jeva 6, Ljubljana. | Concesslonsrls esclusiva par la pnbbllcitA dl provenienca italiaoa Izvora: Uniona Pubblicitc ltaliana S. A. Milana = Sedazione. Amminutrazione: kopitar jeva 6, Lnbiana = ed estera: Unione PubblicitA Italiaoa & A. Milano. II bollettino No. 535 : Violenti attacchi contro Gondar di nuovo respinti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: L’Aviazione britanica ba compiuto incursioni su Napoli e su Brindisi— nessuna vittima; danni di scarsa importanza. Sui fronti di Tobruch e di Sollum, le nostre artiglierie hanno svolto intense azioni di fuoco. In combattimenti aerei nel cielo della Cirenaica la nostra caccia ha abbattuto due apparecchi nemici. Un grosso apparecchio inglese h stato costretto ad atterrare nelle nostre linee dalla caccia tedesca. I sedici componenti I’equipaggio sono stati cattu-rati. Nello scacchiere di Gondar 1’avversario, dopo bombardamenti aerei durati dalFalba al tramonto, hanno rinnovato violenti attacchi contro alcune nostre posizioni; dopo strenua difesa e accaniti corpo a corpo, le nostre valorose truppe hanno rigettato dapertutto gli attaccanti, che hanno su-bito gravi perdite e abbandonato •• il terreno arrai e feriti. Vojno poročilo štev. 535: Siloviti angleški napadi na Gondar znova odbiti Angleško letalstvo je izvedlo polete nad N a -poli in Brindisi. Nobene žrtve in le malo pomembna škoda. Na bojišču pri Tobruku in Soli umu je bilo naše topništvo zelo delavno. Med letalskimi boji nad Cirenaiko so naši lovci sestrelili dve angleški letali. Nemški lovci so prisilili veliko angleško letalo k temu, da je pristalo za našimi črtami. 16 članov posadke je bilo zajetih. Na Gondarskem bojišču je sovražnik ponovil silovite napade proti nekaterim našim postojankam po letalskem bombardiranju, ki je trajalo od zore do mraka. Po srditi obrambi in po silovitih bojih na nož so naše junaške čete povsod odbile napadalce, ki so ijneli hude izgube in pustili na bojišču orožje in ranjence. Novi spopadi na vzhodnem bojišču Podatki o letalskih izgubah v Rusiji - Delo romunske vojne mornarice za pomoč vojski in letalstvu Hitlerjev glavni stan, 19. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču potekajo novi uspešni napadi. Med boji v zadnjih treh dneh je bilo zajetih nad 10.000 vojakov in je bilo uničenih 171 tankov. Zaradi letalskih napadov na trdnjavo Seba-6topol 60 nastale v ladjedelnicah in skladiščih eksplozivov velike eksplozije. V pristanišču je bil z bombami poškodovan velik tovorni parnik. Bojna letala so ponoči bombardirala vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu in še prometne zveze v sovražnikovem zaledju na srednjem odseku bojišča. V času od 9.—15. novembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 252 letal in sicer 122 v letalskih bojih, H pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ostanek je bil uničen na tleh. Med istim časom smo izgubili na vzhodnem bojišču 25 lastnih letal. Berlin, 20. nov. s. Tudi predvčerajšnjim bo nemške in zavezniške čete nadaljevale z napredovanjem v Donški kotlini. Tu pa tam je nasprotnik dajal srdit odpor, ki pa je bil povsod strt. Sovjeti so imeli hude izgube, ujetih je bilo 1500 mož in uničenih 16 oklepnih voz. Bukarešta, 20. nov. s. Maršal Antonescu je romunski mornarici dal naslednjo zapoved: »Pomorske sile so meseca oktobra izvedle zelo važno operacijo za varstvo pomorskih prevozov namenjenih podpori vojske in letalstva v trdih bojih. Ne da bi 6e mornarica menila za stalno Anglija naj napove vojna Finski, Madžarski in Romuniji Ženeva, 20. nov. s .Iz dobro obveščenega vira zatrjujejo, da je sovjetska vlada obnovila pritisk na londonsko vlado, da bi Anglija napovedala vojno Finski, Romuniji in Madžarski. Sovjetski poslanik v Londonu, Majski, je pretekli teden dvakrat obiskal angleškega zunanjega ministra. Domnevajo, da sta pri tem govorila o omenjenem vprašanju. Zdi se pa, da vplivne politične skupine nasprotujejo angle-_ šfci vojni napovedi, češ da bi neprilike zaradi takega koraka bile dosti večje kakor koristi. Pravi smisel nemških obnovitvenih načrtov na zasedenem vzhodnem ozemlju Narodno socialistični Nemčiji je tuja sleherna maščevalnost fat zasužnjevanje Berlin, 20. nov. s. Glasilo zunanjega ministrstva »Diplomatisch-politische Korrespondenz« razpravlja o ustanovitvi novega nemškega ministrstva za ozemlje zasedeno na Vzhodu. List trdi, da je cilj, za katerim teže vsi narodi, ki so zapleteni v boj proti boljševizmu, uvesti na obsežnih predelih, ki so že iztrgani zmedi in nasilju marksističnih zamisli novi evropski red po duhu in vzorih držav Osi. Dosti lažje kakor to bi bilo pustiti tamošnje prebivalstvo in tiste kraje žalostni usodi, v katero jih je obsodil boljševizem. Toda narodnosocialistični Nemčiji je tuje sleherno ma- ščevalno ali zasužnjevalno čustvovanje In tudi ni taka, da bi se radovala nad trpljenjem drugih. Nemčija se zdaj spravlja na delo z obnovitvenimi nameni in to na ogromnem prostoru, ki so ga zapustile ruske tolpe in ki sega od Finskega zaliva do Črnega morja. List na koncu podčrtava velikanski pomen in obsežne naloge, zaupa..- komaj ustanovljenemu ministrstvu. Njegovo delovanje se ne bo omejevalo samo na ogromna dela za iz-praznjevanje in za vpostavitev reda ter dela, temveč se bo predvsem kazalo v obnavljanju po merah in načelih pravega evropskega duha. Izjava bivšega iraškega ministra v Budimpešti Priprave za vstajo arabskih dežela zoper Ang ijo Budimpešta, 19. novembra. AS. Bivši iraški minister za propagando Rašid Ali Abbas Mil- če vreči s sebe angleško nadoblast. V Iraku trajajo uj>ori naprej in ti upori miel Huli je pred Angleži srečno zbežal iz Ira- I se bodo ponavljali, dokler zadnji Anglež*^ ne ka in biva sedaj v Budimpešti, kjer je podal 1 bo pognan z naše zemlje. Arabska revolucija časnikarjem zanimive izjave. Izjavil je, da hočejo Arabci uresničiti zedinjenje Iraka, Palestine, Sirije in Transjorda-nije. Ž vsemi silami smo se vojskovali proti zbranim angleškim silam, kajti Angleži so bili vedno egoisti in so bili nasprotniki neodvisnosti arabskega naroda. Angleži so zastonj pognali v koncentracijska taborišča naše najboljše može, njihova policija se zastonj silovito trudi, da bi preprečila upor arabskega naroda. Kajti samo eno je gotovo: Arabsko ljudstvo noče ničesar več vedeti o angleškem gospodstvu in ho- je ia jiohodu in nikdo ne bo mogel ustaviti njenega zmagoslavja. Bivši iraški minister je nato govoril o angleških silah na Bližnjem vzhodu in je izjavil, da je angleško poveljstvo zelo vznemirjeno zaradi tega, kako se razvijajo dogodki na vzhodnem bojišču. Ves arabski narod trdno veruje v zmago držav Osi. Angleži bodo izgubili, kukor so vedno izgubili, tudi bitko pred vrati Indije. Ta dan bo važen dan v zgodovini in ta dan bo zapisan z najlepšimi črkami v zgodovini arabskega sveta. Med Bolgarijo in Turčijo se odnošaji niso prav nič spremenili Berlin, 20. nov. s. Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je dal listu »Borsenzeitung« daljšo izjavo. V njej opredeljuje stališče bolgarske vlade do poročil nekaterih radijskih postaj, češ da je v odnošajih med Bolgarijo in Turčijo prišlo do napetosti. Predsednik bolgarske vlade poudarja, da je Nemčija vezana na Turčijo s prijateljsko pogodbo. Zaradi tega »o ee pa tudi zveze med Bolgarijo in Turčijo preteklem letu kar najugodneje razvijale. Dodal je, da lahko ugotovi, da med Turčijo in “olgarijo ni nobenih napetosti, temveč nasprot-n°, da odnošaji med obema državama temelje vzajemne mzaupanju. »Vesel sem,« je kon-ca> predsednik bolgarske vlade, »da vam lahko P°vem, da niso politični dogodki v zadnjem casu v ničemer skalili naših odnošajev s Turčija Vzhodni del finskega zaliva je zamrznjen, posebno med Kronstadtom in Petrogradom, kjer se nahaja sovjetsko brodovje. Ce bo mraz, ki sega že sedaj 25 stopinj pod ničlo, še nadalje trajal, bo postalo sovjetsko brodovje popolnoma nerabno. Po sklenjenem sporazumu led HrHvaško in Nemčijo se bodo morali Hrvatje iz Gornje Štajerske (»Gradiščanske«) v treh letih preseliti, poročajo iz Zagreba. Vsi Hrvatje bodo smeli prodati sva j a posestva in vzeti denar s seboj. Japonska vlada namerava predložiti parlamentu načrt za izreden kredit v znesku 3.8 milijarde ejnov za potrebo oboroženih sil v letu 1941-1942. Iz zdravstvenih razlogov bo v Lvovu ustanovljen poseben Židovski mestni okraj, poročajo iz Lvova. V decembru bodo vsi Židje preseljeni v novi del mesta, ki leži med progo Lvova in Tamopola. Meščani Poljaki in Ukrajinci pa bodo premeščeni v druge okraje mesta. To preseljevanje bo izvršila posebna komisija. ogražanje po sovjetskih pomorskih silah, močnejših po številu, je do kraja izvedla ono operacijo ter naglo in natančno hkratu. Romunske in nemške posadke so pokazale popolno pripravljenost v hudih okoliščinah ter se vedle tako, da presega sleherno hvalo. Posebna hvala gre nemškim častnikom, podčastnikom in nemškim mornarjem, ki so se borili in se bore ob strani naših mornarjev. Berlin, 20. nov. s. Nemško letalstvo je tudi 18. novembra nadaljevalo s svojimi nastopi na vzhodnem bojišču. Hudo so bila bombardirana številna sovjetska letališča in mnogo strojev je bilo uničenih ter onesposobljenih na tleh. Okoli Moskve so Nemci z letali napadali železniške proge ter uničili en oklepni vlak, drugi vlak ter osem tovornih vlakov je bilo pa hudo poškodovanih. Tudi na severnem delu bojišča vzhodno od Tih-vina so pretrgali številne železniške proge. Štiri tovorne vlake so bombe hudo zadele. Nemci so bombardirali tudi zbiranja sovjetskih čet ter topniške postojanke ob zelo hudih človeških in tvar-nih izgubah za nasprotnika. Madžarska sodba o neštetih italijanskih zmagah na vzhodnem bojišču Budimpešta, 20. nov. s. Madžarski general Šuhaj je napisal za »Pest Hirlap« pregled o dosedanjem delu italijanskega ekspedicijskega zbora na ruskem bojišču. General zlasti poudarja popolno oborožitev in opravo ekspedicijskega zbora, ki je od dneva prihoda na vzhodno bojišče pa vse do danes sodeloval prav pri vseh odločilnih bitkah med Bugom in med Dnjeprom ter med Dnjeprom ih med Doncem. Vedno se je boril z voljo, naperjeno proti zmagi. Italijanske čete so premagale neverjetne daljave ter vedno držale sovražnika trdo za rep in mu prizadevale kar najbolj krvave izgube. Italijanski ekspedicijski zbor ima v dobro vpisane že številne zmage, katerih pomembnost dokazuje velikanski plen v orožju, strelivu, oklepnih vozovih in topništvu ter ogromno število ujetnikov. Ta zbor se zdaj udeležuje odločilne bitke na južnem predelu fronte ter znova in znova daje dokaze o hrabrosti italijanskega vojaka ter znova potrjuje njegovo nesporno bojno sposobnost, ki zna sijajno zmagovati nad vsemi težkočami ozemlja in podnebja. * Jožeta Skvarčo, hlapca pri Na gode tu, na Mirkah pri Borovnici je pohodil domači bik. Pri tem je Jože dobil hujše poškodbe po glavi in po životu. Reševalci so ga pripeljali v bolnišnico. Duce sprejel generala Pricola Rimm, 20. nov. s. Duce je sprejel v poslovilni avdijenci generala Pricola, ki je pred kratkim zapustil mesto načelnika letalskega glavnega stana in mesto državnega podtajnika za letalstvo, da bi prevzel nove posle. Duce se je generalu Pricolu zahvalil za delavnost, ki jo je razvijal dve leti za razvoj italijanskega letalstva. Obmejni spopad na rusko-mandžurski meji Tokio, 20. nov. s. Agencija Domei poroča, da je preteklo nedeljo neki sovjetski oddelek vdrl na mandžtirsko ozemlje, in sicer severno od mesta Mandžuri. Ruske vojake so zajeli, enega pa ubili. Mandžurska vlada je zaradi tega ostro protestirala ipri sovjetskem konzulu v Hardinu. Vesti 20. novembra V Bagdad je prispelo 120 članov italijanske in nem- ške kolonije iz Afganistana. V kratkem bodo odpotovali po železnici v Turčijo, odkoder bodo poslani v domovino. . S parnikom »Quanza< je dopotoval v Mehiko bivši predsednik špansk.e republike Alcala Zamora ter 140 drugih španskih beguncev. V Franciji bo v kratkem objavljen odlok, s kate- rim bo prepovodano judom sodelovanje v francoskih gospodarskih podjetjih. Prizadetih bo veliko število judovskih podjetij, ki so se izselila iz Pariza v nezasedeno Francijo. 17 škofov iz francoske Indokine je poslalo maršalu Pčtainu poslanioo, v kateri zagotavlja državnemu poglavarju zvestobo in sodelovanje pri obnovi tega dela francoskega imperija. Pri letalskem napadu na Brindisi je bilo 25 ljudi ubitih, med njimi trije otroci v starosti od pet do sedem let. Ranjenih pa je bilo osem oseb. Romunski listi poročajo, da bodo od danes zaradi pomanjkanja papirja izhajali na manj straneh. Skladišča japonske vlade so dobro založena z rižem, da bi Japonska z njim lahko shajala vse leto 1942, čeprav bi bil dovoz od drugod ustavljen, je izjavil japonski poljedelski minister. Po vsej Španiji praznujejo danes peto obletnico smrti Joseja Antonija de Rivera, ustanovitelja falange, katere eo komunisti v Alicantu mučili in ubili. V ameriški poslanski zbornici je spodletel za- konski načrt, ki naj bi pravosodnemu ministru dal pooblastila, da lahko brez preiskave internira vse tujce, prebivajoče v Združenih državah. f Dopisniki švedskih listov poročajo, da so Rusi pri umiku iz Estonije pustili tam številne skrivne organizacije, ki naj bi nadaljevale s propagando in s sabotažami med nemško zasedbo. Nekaj članov teh organizacij so že prijeli, med njimi so razni visoki uradniki estonske vlade ter vodja komunistične propagande v Estoniji. Prijeli so tudi več sovjetskih častnikov in komisarjev. V Sofiji so končali s popisovanjem judovskega premoženja. Premoženje Judov je vredno poldrugo milijardo levov. Po novem zakonu o izrednem obdavčenju Judov bo država od tega dobila 350 milijonov levov. Nemški listi poudarjajo važnost, ki jo črno morje začenja dobivati v bodoči politični in gospodarski organizaciji Evrope, kakor si jo zamišlja Nemčija. Angleži bodo izgubili dostop na to morje in ga ne bodo mogli več izkoriščati za svoje spletke. Na bregu Črnega morja bodo v bodoče živeli samo narodi, ki so prijatelji in zavezniki Osi. Misel, da so se Nemci mogli zasidrati ob Črnem morju, je tako nova, da bo treba nekaj časa, preden se bo mogoče privaditi na novi položaj, poudarja nemški tisk. Po sodbi nemških uradnih krogov ima odstop dosedanjega načelnika angleškega imperialnega štaba generala Dilla presenetljiv pomen. Nihče ne bo verjel, pravijo v Berlinu, da so Dilla odstavili zaradi starosti, saj je njegov naslednik komaj dve leti \ mlajši. Odstaviti so ga morali zaradi nezadovoljstva v javnosti, češ da ie angleška vojska dokazano nesposobna, da bi dosegla kakršen koli uspeh zoper Nemčijo, četudi je ta na kakem bojišču močno zaposlena. Hrvaški poglarnjk je izdal ukrep o ustanovitvi vsedržavne ženske ustaške organizacije. Vsa dosedanja ženska društva na Hrvaškem bodo morala nehati z delom. Za prvega, hrvaškega konzula v Miinchenu je bil imenovan znani voditelj banaških Nemcev dr. Štefan Kraft. Grška vlada se je odločila, da bo popolnoma zatrla črno borzo, zakaj dosedanja odkritja so prinesla silovite obtožbe zoper verižnike in zoper Angleže, ki so edini odgovorni za prehranjevalne težave v Grčiji, poročajo iz Aten. Madžarski trgovski krogi so zelo zadovoljni s železniškim sporazumol med Italijo, Hrvaško in Madžarsko, ker bodo ostale prevozne cene iste, četudi pošiljke ne bodo mogle iti po najkrajšem potu v Trst, Pulj in na Reko. Iz Washingtona poročajo, da bo Diesov urad, ki preiskuje protiameriško delovanje v Združenih državah, izročil pravosodnemu ministru seznam 15.000 oseb, ki pripadajo narodno socialističnim društvom in ki to hkrati zaposlene v vojni industriji, V Lisbono sta prispela angleški pravosodni minister Attlee in podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Balfour iz Združenih držav. Prispela je tja tudi ameriška senatna' komisija z novim vojaškim odposlanstvom za Anglijo. Roosevelt je zahteval še 6 milijard 687 milijonov dolarjev za ameriško vojsko. Polovico te vsote bo šlo za izdelovanje topov. Dodatno. pa zahteva še 308 milijonov dolarjev za mornarico. Od tega bodo 120 milijonov porabili za oborožitev trgovskih ladij. 9. novembra se je začel v Romuniji plebiscit. Odobril je politiko maršala Antonesca z 2,391.000 glasovi protii 65. Nemčija je sklenila ali pa sklepa celo vrsto dolgoročnih gospodarskih pogodb po vzgledu nemško-romunske pogodbe, ki določa obsežno sodelovanje in poseganje Nemčije v izkoriščanje romunskih gospodarskih virov. Končni uspeh teh pogodb bo ustvaritev panevropskega gospodarstva, v katerem bo mogoče brez ovire pošiljati blago, delavstvo in gospodarske voditelje iz ene države v drugo, sodi Westdeutecher Beobachter«. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je pred kratkim povedal, da je nemško letalstvo dozdaj izgubilo v Rusiji 8500 strojev. Zaradi tega je angleški ministrski predsednik Churchill mogel trditi, da je angleško letalstvo že doseglo nemško letatetvo po številu strojev. To zlagano trditev zdaj ponavlja angleška propaganda, ki ne najde nič boljšega, da bi tolažila javno mnenje, pravijo nemški listi. Na Portugalskem so komunistični agenti povzročili stavko, da bi vrgli ministrskega predsednika Salazarja. Komunisti so razširili med prebivalstvom letake, v katerih kličejo k revoluciji. Na nekaterih krajih je prišlo do spopadov njed komunisti in vojaštvom, ki je upostavilo red. Bilo je nekaj oseb ranjenih. Prebivajstvo se ni menilo za agitacijo. Štiri komuniste, ki so zagrešili več sabotažnih dejanj, je obsodilo na smrt bolgarsko sodišče. Obsojenci so bili včeraj zjutraj ustreljeni. Ne prodajajte živil nad maksimalno ceno! Dosedanje obsodbe navllaloev - Mesarjeva smola Ljubljana, 20. novembra. Na okrožnem sodišču pred kazenskim sodnikom - poedincem je bilo v času od 1. avgusta pa do 20. novembra zaradi navijanja cen in veriz-uištva obsojenih že 92 oseb, tako mesarjev, pekov, gostilničarjev, branjevcev in drugi prodajalcev na skupno 651 dni zapora, na 23.750 lir. denarne kazni in na 4427 lir povprečnine, od teh je bilo samo 14 oseb obsojenih pogojno, druge vse nepogojno. Med vsemi obtoženci eo n u jod k ritosrč-nejši peki, nasprotno pa skušajo mesarji in njim sorodni obrtniki zadevo pred sodnikom olepšavati,. se na vse načine opravičevati In z različnimi izgovori spraviti zadevo na stranpota in sodniku dopovedati, da vedno delajo z izgubo. Mesarji se kaj radi pred sodnikom izgovarjajo na »pomote v računanju«, posebno za čas, ko je bilo treba včasih bivše dinarje preračunavati v lire.- Mesarica Ivanka pa je iznašla nov trik, nov način pomote. Bila je obtožena, da je 14. junija na stojnici prodala HI dkg govejega mesa za 3.80 lir, ko je bila takrat določena maksimalna cena mesu na največ 7.60 lir kg. Meso pa je moralo biti prvovrstno. Sodniku je v svojem zagovoru razodela novo novosti Omenila je: »Mož moj je zelo neroden. Bila je pomota v teži. Pomota je bila. Najbrž je dal mož pol kilogiama, pa je s tehtnce potegnil drugo lažje meso.« Sodnik j§ obtoženko resno in odločno posvaril: »Vedno prihajate z novimi izgovori in pomotamiI« Obtoženka nekoliko v zadregi in nato glasno: »Dotični gospod je vzel meso, zagnal tja denar, kovača in se za denar ni več brigal. Gotovo bi mu dala nazaj in bi bila stvar v redu.< Sodnik: »Vse je nekam čudno pri mesarjih. Vse se vrti v naglem tempu. Ljudje se za denar ne zmenijo. Seveda 1 Samo da dobe meso, kaj ne!« Obtoženka je nato sodniku pojasnjevala, kako ima vse lepo urejeno v mesnici. Za vse posamezne količine mesa ima že zneske izračunane. Mož odseka, stehta in pove njej znesek, ki ga ima napisanega na listku. Njemu stalno pomaga. Obtoženka se je nekoliko zarekla, kajti zaradi tega mesa je bil poklican pred sodnika svoj čas njen mož, a se je izrezal, ker je obtoženka prevzela namesto njega vso odgovornost. Zato ji jfe sodnik pripomnil: »Bo pa mož prišel na založno klop. Zadnjič ste vi izjavili, da prevzamete vso odgovornost in je bil mož oproščen« Obtoženka je postala rdeča in se pogreznila v globok molk. Sodnik pa ji je odločno napovedal: »Ne boste vodili za nos ne sodnika, ne državnega tožilca.« Obtoženka skesano: »Gospod sodniki Sem se res zmotila. Danes se ne morem spominjati na slučaj lega mesa.« Res imajo mesarji posebno smolo, da jim spomin presneto opeša, kadar pridejo na zatožno klop, ko so drugače v računih prebrisani in zviti, da je kaj. Obtoženka se je dalje zatekla k izgovoru, da je mož prodajal meso celo pod maksimalno ceno. Sodba je bila kratka: 7 dni zapora in 400 lir denarne kazni ali 18 dni nadaljnega zapora. Sodnik je v razlogih sodbe poudaril, da ni verjetno, da bi obtoženkin mož prodajal meso celo pod maksimalno ceno. Dostikrat se branjevci in drugi mali trgovci izgovarjajo na grosiste, ko omenjajo, da jih grosisti pritiskajo in jim diktirajo cene. Nikdo pa nima toliko poguma, da bi prijavil oblastem onega grosista, ki zahteva za blago višje cene, kakor so uradno določene. V zadnjem času je bilo sodišču prijavljenih že več veletrgovcev zaradi navijanja cen in bodo v kratkem prišli na zatožno klop v prvi vrsti zaradi previsokih dobičkov. Vsi trgovci in drugi naj si za vedno zapomnijo glavno in bistveno načelo, ki je tudi izraženo v vseh cenikih na jasen način: »Ne smete nikdar in nikjer prodajati živil nad maksimalno cenol« Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in preureditev njih stanovskih združb pokraji ske zdr; ino združ- Visoki i komisar za Ljubljansko smatrajoč za potrebno, preurediti stanov«) be v Ljubljanski pokrajini, odreja : 1. Ustanavlja se Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Zveza je pravna 06eba in jo nadzoruje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. 2. Pokrajinska zveza je upravičena popolnoma in edina predstavljati koristi vseh delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Zveza obsega tale pokrajinska strokovna združenja: Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine in Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. V naštetih strokovnih združenjih 60 spojena vsa doslej obstoječa strokovna združenja obrtnikov, ustanovljena na ozemlju (»krajine na pod- -ocpjjtavi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, in zakona o društvih, 6hodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. in njegovih poznejših sprememb. -ib*i i Združenja obsegajo sindikate za razne proiz-^.vajalne stroke; Združenje industrijcev in obrtnikov ima poseben odsek za obrtništvo, razdeljen po skupinah. Kolikor imajo zavodi in pomožne naprave poseben stik s kakim združenjem, so podrejeni temu; kolikor pa se nanašajo na celo stroko delodajalcev, so podrejeni Zvezi. Zunaj Zveze 6e strokovna združenja obrtnikov ali zavodov in pomožnih naprav za široko delodajalcev ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati. 3. Imovina združeni, spojenih po prednjem členu, se prenese na združenja, omenjena v istem členu, po določbah člena 390. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 19. zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. ter se vsekakor pridrži prvotnemu namenu. Odsek za obrtništvo uprai/ja imovino bivših obrtniških združenj. f Pri prvi uporabi le naredbe ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih dosedaj obstoječa združenja že določila za tekoče leto. V pravilih Zveze se izdajo določni predpisi glede sklepanja, višine in načina pobiranja in porazdeljevanja prispevkov v posameznih »^okah kakor tudi predpisi za nadzoretvo in odobravanje, ki je potrebno za te sklepe. 4. Naloga zveze je, da varuje skupne gospodarske in strokovne koristi obrtnikov, včlanjenih v teh združenjih, da ostvarja kar največjo enotnost v proučevanju ali opredeljevanju problemov in vprašanj občnega značaja, ki zadevajo združenja ter vzdržuje v njin red, da se bolje dosega namen, ki ga jim odkaznjejo zakoni in pravila. Nadaljnja naloga zveze je, da izvršuje nadzorstvo nad upravnim poslovanjem podrejenih združenj in odobruje tista upravna dejanja, ki ne spadajo v redno upravo, odobruje proračune in obračune združenj in nadzoruje pri podrejenih združenjih ustanavljanje in delovanje službe v skupnih zadevah. Končno je naloga zveze, da opravlja tudi vse druge dolžnosti in posle, ki se ji določijo v pravilih ali ki jih nalagajo zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe. 5. Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske ipokrajine vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila Zveze; pomagajo pa mu drugi organi Zveze, ki jih prav tak<^ določajo pravila. v katerih jim je tudi odrejeno področje. Tajnika imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog. 6. Predsednik Zveze se pooblašča, da predloži pravila Zveze, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov podrejenih združenj in jih je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. 7. Pri prvi uporabi ureditve, določene s to naredbo, poslujejo organi Pokrajinske zveze delodajalcev ob podjx>ri strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki bo imel nalogo, usmerjati in vzporejati tako poslovanje Zveze kakor tudi podrejenih strokovnih združenj, z močjo, da pospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadfevmh imetij ter izterjavanje in razdeljevanje prispevkov. 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan ob-ave v Službenem listu za Ljubljansko ipo-rajino. Ljubljana, dne 15. novembra Ietek ob 11 dopoldne iz državne bolnišnice. S tem obveščamo V6e, ki so pokojnika jx>znali, kajti doslej se še nihče od njegovih ni javil, da bi povedal^ kam je bil pokojnik prav za prav pristojen. MISIJONSKA DKUŽBA SVETEGA VINCENCIJA PAVELSKEGA naznanja, da je prečastiti gospod Aleksander Martelanc misijonar v 61. letu starosti, v 38. letu mašništva in v 15. letu sv. poklica odšel danes zjutraj ob pol petih, previden s sv. zakramenti, k Bogu po večno plačilo. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. nov. 1941 ob 14, iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križu. Slovesni »Requiem< bo v petek ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega. Duhovnim sobratom in vernikom ga priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 20. novembra 1941. r^Earl Derr Biggers MM A &ULA •» r-TT*''— ) Prvo poglavje. Jutro v pristanišču. Nedopovedljivo tesnobna je vodna planjava Tihega oceana. Kot zgubljena stvar plove ladja v neskončnost voda in neba. Le takrat, kadar se človek vozi od Južnih otokov proti kalifornijski obali, se znajde nenadoma sredi poti spet »doma«. Vsaj tako se je zdelo potnikom »Oceanika«, ki so to julijsko jutro stali na ladijskem krovu. Kar neverjetno in neresnično se jim je zdelo, ko so kmalu po sončnem vzhodu zagledali iz morja Štrlečo in z meglo pokrito goro. Vedno jasnejši so postajali njeni obrisi, kolikor bolj se ji je ladja približevala, dokler se ni pred začudenimi očmi razgrnil zeleni otok Oahu. Ladja je zavila v pristanišče mimo gore Diamond, katere obrisi Strle v nebo kot velik lev, ki se je pripravil za naskok. Na krovu ladje je bila ženska in ogledovala močno vzvalo-vano obrežje Waikikija in belo zidovje mesta ITonolula, ki se je svetilo za stolpom Aloha tn izza venca visokih dreves. Ta lepa ženska, ki ji je bilo nekaj čez 30 let, je bila ves čas dolgočasne vožnje od Tahitija predmet gorečega zanimanja vseh potnikov na »Occaniku«. V najbolj zapuščenih delih sveta bi jo takoj prepoznali: Shelah Fane, filmska zvezda, katere sloves se je meril z onim kraljev. Več kot osem let so sj šepetali filmski ljudje: »V tej ženski tiču talent,« toda sedaj so začeli dvomeče zmajevati z glavami: »Nič več. Ženska naglo izgublja.« Mnogo je rečenic o neizogibnem zatonu, o katerih razmišljajo filmske zvezde, kadar ponoči ue morejo spati. In Shelah Fane v zadnjem času pogostokrat ni mogl« spati. Sedaj pa so njene oči otožno in strme gledale na vrh Tantala, okrog katerega je plaval venec majhnih oblačkov. Obrnila se je, ko je zaslišala za seboj pritajen korak, in zagledala nasmejani obraz visokega, širokoplečega moža. »Ah, Allan,« je vzkliknila. »Kako vam je danes?« »Malce razburjen sem,« je odgovoril in obstal ob njej. Njegov obraz ni poznal nobenega umetnega obsevanja in nobene šminke, pač pa je bil ožgan od tropskega sonca in skoraj črno irjav. »Sedaj je potovanje končano, Shelah, vsaj za vas,« je pristavil in j»oložil svojo roko na njeno. »Vam je žal?« Za trenutek je oklevala. »Prav za prav — da. Mislim, da bi se rada tako vozila vso večnost.« »Jaz tudi.« Z izrazom živega zanimanja, kakor je lastno slehernemu Angležu, je gledal na Honolulu. Ladja se je ustavila ob vhodu v pristanišče in čakala na carinske in zdravniške organe, katerih čoln se ji je naglo približeval. »Menda nisle pozabili?« se je Anglež znova obrnil k Shelah Fane. »Zame pot še ni končana. Veste, da vas bom moral to noč zapustiti. O polnoči bom s to ladjo odpotoval dalje, preden pa grem, moram vedeti za vaš odgovor.« Prikimala je. »Imeli ga boste, preden boste odšli. Obljubljam vam.« Za trenutek jo je preizkušajoče gledal v obraz.. Čim se je kopno prvikrat (»kazalo, se je bila do dna spremenila. Mali utesnjeni ladijski svet se je potopil pred velikim svetom, ki ga je občudovala z vSem žarom svojega srca. Nemir je plapolal v njenih doslej zasanjanih očeh, njene noge pa so nervozno cepetale in udarjale ob ograjo. Nenudoma ga je prevzela bojazen, da bi se mu utegnila izmuzniti ženska, ki jo je po prejšnjih kratkih besedah začel ljubiti. »Čemu še čakate?« je vzkliknil. »Odgovorite vendar takoj.« »Ne, ne,« se je branila. »Ne sedaj. Pozneje.« Obrnila je glavo. »Ali so na motornem čolnu časnikarji?« šop plavih las na glavi prikupnega mladeniča, ki je skočil k njej, je plapolal v jutranjem vetriču. Videti je bilo, da večno sijoče sonce tega zasanjanega otoka še ni uni&ilo n.ie*ove sile. »Halo, miss Fane! Ali me še poznate? Takrat sva se srečala, ko ste potovali na jug. Jim Bradshaw, iz potovalnega urada, posebno izkušeni vodnik skozi pokrajinske čare. Srečni smo zaradi vašega prihoda.« ln tedaj je obesil dehteč šopek cvetlic prek njene rame. Mož, ki ga je prej imenovala Allana, se je tiho odstranil. »Res lepo od vas,« je smeje se rekla Shelah Fane. »Seveda se vas spominjam. Zdi se mi, da ste bili tedaj nad menoj navdušeni. Prav gotovo ste tudi sedaj.« Zamislil se je. »Če sem — spada to med dolžnosti mojega posla. Jaz sem tako rekoč mostiček Čez Havajski prag. Otoško gostoljubje je že slavno. Zraven pa moram skrbeti, da bo moja reklama tudi resnična. Pri vas, kajpak, človek za to ne porabi preveč moči.« \idel je, kako je v polnem pričakovanju gledala navzdol po krovu. »Prav žal mi je, da vsi jdemeniti gospodje tukajšnjega tiska še vedno krepko spe. Toda zavoljo tega jim prav za prav ne smemo nič očitati, ali ne? Rajši mi vi kaj povejte in bom jaz potem že sam poskrbel za reklamo. Ali ste na Tahitiju dovršili svoj veliki film?« »Ne do kraja,« je odgovorila. »Tukaj na Honolulu bomo naredili še nekaj .posnetkov. Bolj udobno se tu živi, sider pa je tudi okolje najmanj tako lepo kot...« »Kakor da ne bi vedel?« je navdušeno vzkliknil mladenič. »Kar vprašajte me! Eksotične rastline, cvetoča drevesa, večno zeleni griči, temno modro svetlikajoče se nebo s sprehajajočimi se belimi oblaki — spomladanski sen večnega tropskega sveta!« »Zdi se mii, da je vse to p/ijetno za uho,« se je smejala Shelah. »Nekaj časa boste ostali tukaj, miss Fane?« Prikimala je. »Naročila sem si tudi svojo služinčad sem,« Je pripovedovala. »Vi ste na obrežju najeli neko hišico zame. Večno posedanje v hotelih mi že preseda, posebno zato, ker ljudje v človeka neprestano zijajo. Upam, da bo hišica res velika...« Ljubljanski starinarji spričo nove uredbe o oblačilih »Ljubljančani so prebogati...« zatrjujejo starinarji Ljubljana. 19. nov. Ko je izšel pravilnik o prodaji obleke in oblačilnega blaga na izkaznice, je morda malokdo zasledil v njej dobro, pa tehtno določbo, ki dovoljuje prodajo rabljenih oblek brez izkaznic, toda samo takim trgovcem, ki imajo za to obrtno dovoljenje, to se pravi koncesijo. Kaj se to pravi? Nič več in nič manj, da so s to uredbo tudi ljubljanski starinarji dobili končno tisto, za kar so se že desetletja borili in trudili: dobili so izključno pravico v trgovske nameno kupovati in prodajati staro, obrabljeno obleko in blago. Od sedaj ne bodo smeli razni prekupčevalci, komur koli se je to že zljubilo, hoditi od hiše do hiše, zbirati obnošena oblačila in delati kupčije z njimi. Prejšnja leta so šli taki prekupčevalci našim starinarjem precej na živce, sedaj pa se bo to nehalo in kakor je vsa druga kupčija z oblačili sedaj urejena, tako bo tudi kupčija z obnošenim blagom. Kdaj se je prava starinarska obrt v Ljubljani začela, o tem je težko govoriti. Zdi se. da je že tako stara kakor mesto Ljubljana samo. Ustno izročilo pravi, da so bili prvi starinarji v Sv. Florijana ulici, pozneje pa na Starem trgu. Vsak trgovec z oblačili je bil pred 50 in več leti tudi več ali manj starinar. Ko se je mesto po potresu čim dalje bolj moderniziralo, se }e starinarska obrt ločila od redne trgovine. Starinarji so se umaknili na sedanje Grudnovo nabrežje, to je desno nabrežje od Šv. Jakoba mostu do Čevljarskega mostu. Še pred nekaj leti so bili skoraj vsi lokali na tem nabrežju izključno zasedeni po starinarjih. Danes je le kakih sedem, osem pravih starinarjev, ali bolje rečeno, starinaric. Zanimivo je, da je še pred kakimi desetimi leti bila ta trgovina po prav vseh evropskih mestih — od Lizbone do Samare in od Aten do Bergena — prava domena judov. Starinarja, ki ne bi bil jud, si Evropejci sploh niso mogli predstavljati. To pa povsod, razen — v Ljubljani. Od pamtiveka so bili ljubljanski starinarji trdni kristjani in zavedni Slovenci. Še danes so med njimi taki, ki imajo lepe moderne trgovine na Starem trgu, na drugi strani iste hiše. na Grudnovem nabrežju pa starinarske prodajalne. Da bi se prepričal, kako je na starinarskem trgu po zadnji uredbi o oblačilih, je odšel naš so-trudnik na ta trg. Seveda se ni izdal za časnikarja, ker bi potem manj izvedel, ali pa potvorjeno. Češ, kar pride v časopise, to utegne škodovati. Časnikar se je izdal za kupca stare obleke. Na prvi pogled v teh trgovinah ni nobene spremembe. Nobenega navala, nobenega pogajanja in kričavega barantanja, kar nekam tiho in mirno je vse. Kaj kričite o pomanjkanju oblek? Tukaj so, čedno osnažene, lepo zganjene vise in čakajo kupca. Ni treba izkaznic, ne točk. samo nekaj lir. toda vsekakor manj kakor v običajni trgovini, in če prideš do suknje, plašča, suknjiča, hlač ali do popolne obleke. Res ni novo, res ni po letošnjih predpisih elegance, toda za silo bo že dobro ih če imaš srečo, iztakneš prav tako oblačilo, ki prija tvojemu okusu in ti je prav. Dobiš seveda tudi klobuke, perilo in čevlje. Zanimivo je, da je na razpolago skoraj sama moška obleka, in sicer za močnejše moške, težko .dobiš obleko za šibkejše osebe. To je znamenje, da je bil ta trg nekoč namenjen pretežno delavcem, zlasti sezonskim. Tik pred lo vojno so bili namreč glavni kupci — in prodajalci — tukaj zidarski in težaški delavci, Bosanci, Dalmatinci, Prekmurci. »Kako je kaj s kupčijo, gospa?« vprašam sta-rinarico. »Tako je! Ljubljančani so preveč bogati, se premalo brigajo za našo kupčijo. Starih oblek nam ne prodajajo. Če so že revni, jo ponosijo do konca, da je mi ne moremo kupiti, če pa so premožni, nam odloženih oblek nočejo dati za nekaj lir. Kdor pa hoče kupiti obleko, pa že rajši nekaj primakne, da si kupi novo in takšno, kakršno si sam želi. O, da, elegantni pa so Ljubljančani radi, zelo radi, zato jim ni dosti mar za našo starino.« »No, pa to, kar vidim, boste vendar 5e prodali, saj je še dobro ohranjeno!« >No, saj silimo prav nikogar ne. Sčasoma bo tudi to šlo v denar.« Res se vidi prodajalkam, da kar nič ne silijo v kupca, saj blago ohrani svojo ceno in naftalina, tega borca proti trohnenju oblek, je dovolj. Tudi nos nam to pove. Po nekaterih starinarskih trgovinah vidimo še strahove iz preteklosti: aritmetike, geometrije, zemljepisja, čitanke, iz katerih se že mi, ki smo komaj v moških letih, že nismo več učili. Kaj ti starinarji res mislijo, da bodo kdaj prodali te stare Špehe, že davno odstranjene iz vseh šol? Tudi s takimi izgubami mora računati dandanašnji starinar! Ponekod so zopet razstavljene stare slike, vaze, kosi pohištva in podobno. Občutek odmaknjenih dni se te loteva. Le kaj morejo pretekli dnevi na fem starinarskem trgu. še nuditi sedanjim živim dnevom? Nekaj obrabljene, cenene in še vedno koristne obleke — pa skoraj nič drugega več. Pravega čaja ni... Ljubljana, 20. novembra. Med razna hranila tujega izvora spada tudi pravi čaj, ki rasle na Kitajskem, Japonskem, v Indiji in na nekaterih otokih. Ime »ruski« čaj ima od tod, ker so ga prej večinoma prevažali preko Rusije. Za ruski čaj se nabirajo listi nekaterih kamelij. Te puste zveneti in jih naio obdelajo, da zadobe pravilen vonj, okus in barvo. Listi pravega čajevca vsebujejo precej coffeina (= thein) theobromina. theophvllina, čreslovine in eteričnih olj. Uživali so ga že pred 3000 leti pred Kr. Izmed raznovrstnih čajev je najboljši »Shan« čaj, ki raste v pokrajini Shan blizu Birme. A ker je silno drag, ga v Evropi le težko dobiš. Da povečajo težo čaja, ga spretni trgovci navlažijo. Drugi pa mu primešajo mlado češnjevo listje, ki ga prej nad vročino primerno »pripravijo«. Še vse polno drugih »nadomestkov« poznajo prevejani ljudje, ki jih potem prodajajo za pristen ruski čaj. Gospodinja, ki se mora danes trudili, da premosti vse nastale zapreke, kuha namesto pravega čaja lipov čaj. čaj iz jabolčnih olupkov, gozdnih jagod, robidnic, malin, šipka, bezgovih jagod in slezenovcev. Za lipov čaj vzamemo dve pesti cvetja za liter vode in kuhamo tako dolgo, da dobi čaj pravo zlatorjavo barvo. Za skodelico čaja iz jabolčnih olupkov potrebujemo 1 žlicp na drobno zrezane lupine. Posebno okusen jabolčni čaj pa dobimo iz aromatičnega sadja. Zato jabolčnih olupkov nikar ne zametujmo! Čai iz posušenih rdečih gozdnih jagod je zelo okusen m ima prijeten vonj. Tudi iz listov robidnic (primerne so le one, ki imajo rdečkasto barvo) in malin dobimo zdrav in okusen čaj. Nekateri hvalijo tudi šipkov čaj. Pripravimo ga iz posušenih, razpolovljenih in očiščenih šipkovih plodov. — Pred uporabo jih namočimo! Zanimivo je, da lahko čai iz slezenovcev — ajbiš — izdatno izboljšamo. Slezenovci vsebujejo mnogo sluza in •U'l 0(1 ■»111811 ' - rl c SAN REMO OSPEDALETTI BORDIGHERA . e // toro dima mitissimo MOSTRA FLOREALE TiRO AL PICCIONE CONCERTI SINFONICI ... in njihova skrajno mila klima gVKTLIŽHA RAZSTAVA StmlJanJ* golobov SINFONICNi KONCERTI Albergo »Ipmorile — la Caaa dl losso Gosposki hotel, luksns Direzlone Kavnateljetvo Moraano S EXCELSIOR J ALBERGO MIRAMARE " ALBERGO ASTORIA e ALBERGO MAFALDA M. Bigporilmente familfliar« - Glardlno - Palmiiio - Posizione »oleggiata e tranqulila. - Gosposko družinski hotel, vrt, palme, sonCna in mirna lega O ALBERGO PAMDIS0 - PEHSI0HE bfihbm Snila »asseggiata a mara. — Ob obmorskem sprehajaliV!u. OSPEDALETTI- ALBERGO SVIZZERO Casa famlgllare Poslzione Inoantevole - Pleno mezzoglorno - Družinska hlSa. - Čarobna lega. Cisto Juino podnebje. zoprnih snovi, zato jih same za čai ne moremo nuditi. Ce pa kanemo nekaj kapljic limonovega soka ali citronove kisline v čaj, zadobi takoj jako prijeten okus in vonj. Med našim rastlinstvom imamo še dokaj dobrih nadomestkov za pravi čaj: prvenca (asperula), jagode (fragaria), breza (betula), češnja (prunus), trava devetih grbov (alchemil-la), trpotec (plantago), kopitnik (asarum), božje drevce (ilex) in še dosti drugih. Iz vseh teh lahko pripravimo okusno čajno mešanico. Posebno okusen, zdrav in prijetno dišeč čaj dobimo iz sledečih čajnih mešanic: 1. mešanico sestavimo iz enakih delov listja robidnic, rdečih gozdnih jagod, črnega grozdičja in malin. Za 2. mešanico rabimo liste borovnice, maline, češnje in črnega grozdičja. V 3. mešanici uporabljamo liste breze, jerebike, bresta, vrbe in vodne mete. 4. mešanico sestavljajo robidnica, cvetje lipe, brusnice, cvetje navadne rese in nekoliko poprove mete. Za 6. čajno mešanico naberemo cvetje črnega Irna, cvetje trobentic, liste božjega drevca in vrbovca (epilobium). Vse mešanice lahko sestavimo iz enakih delov rož, lahko pa dodamo več ene rastline, kakor nam pač prija okus. čaje mnogo zboljšamo, če dodamo posameznim mešanicam neka j timijana, rožmarina ali pa prvenca. Caj sladimo po okusu s sladkorjem ali medom. Lahko dodamo tudi alkohol v tej ali oni obliki. Čaj pridobi tudi na vrednosti, če listje prej prekvasimo. V ta namen zdevljemo nabrano in ovelo (a ne suho) listje v primeren zabojček ali vrečico, in ga močno stisnemo. Vrečico nato povijemo z volneno krpo in jo postavimo na toplo (a ne na vroče!). Tu se listje godi 7—14 dni. Listje, ki smo ga stlačili v zabojček, pa se kvasi 14 dni do 4 tedne. Seveda je to odvisno od zrelosti listja, stisnjenja in od toplote. Pre-kvašeno lisi je dobro posušimo in shranimo. — Caj iz njih pridobi mnogo na vonju in okusu. Prijavni urad zaradi selitve začasno zaprt Ljubljana, 20. novembra. Z odredbo št. 84. Visokega Komisarja od 12. avgusta 1941/XIX so bili v vseh občinah Ljubljanske pokrajine ustanovljeni prijavni uradi z nalogo, da vodijo seznam vsega prebivalstva. Zaradi tega je stari ljubljanski prijavni urad, ki je bil prej podrejen policiji in pozneje Kr. .kvesturi, prišel (v kolikor se tiče uprave ljudskega registra) pod ljubljansko občino. 4 Zaradi obsežnejših nalof, ki jdh ima zdaj ta urad, in da bi bili za občinstvo na razpolago udobnejši prostori, je bil z odredbo Visokega Komisarja določen za omenjeni prijavni urad prostornejši in častnejši sedež v sredini mesta. Kmalu bo urad dobil posebno opremo in priprave, ki so za takšne prijavne urade značilne. Urad, ki je imel dozdaj svoj sedež na Blei-weisovi c. 22, sc bo selil v nove prostore na Mestni trg 25 v dneh 22., 23. in 24. novembra in bo zato tedaj za občinstvo zaprt. Odprl se bo spet 25. novembra in bo sprejemal stranke do nadaljnje odredbe od 9.50 do 23. Pri tej priliki opozarjamo, da morajo hotelirji, lastniki penzionov, najemodajalci in zasebniki, ki oddajajo prostore brez odškodnine, svoje goste še naprej prijavljati v starih prostorih na Bleiweissovi c. 22 v uradu, ki ostane pod policijsko upravo. Koledar Danes, četrtek, 20. novembra: Feliks Val. Petek, 21. novembra: Dar. M. D, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. Vojni ujetniki. Vračajoči se vojni ujetniki dobe pri denarnih zavodih navodila glede zamenjave dinarjev, ki so jih imeli pri sebi. — Društvo bančnih zavodov. Ravnateljstvo državne klasične gimnazije sporoča, da se začne redni pouk: a) za osmošolce dne 24. novembra ob 13.50 v II. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici, b) za četrtošolce istega dne ob isti uri na uršulinski meščanski šoli v Nunski ulici, c) za vse druge razrede približno v 14 dneb, kar bo naznanjeno pravočasno v vseh dnevnikih. — Ravnateljstvo. Brivski pomočniki, ki žele obiskovati brezplačni tečaj italijanščine, ki ga organizira Pokrajin6ku delavska zveza, naj se prijavijo na Pokrajinski delavski zvezi pri tov. Lombardu med uradnimi urami. Hkrati naj povedo, v katerem času žele, da bi bil ta tečaj. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 20. novembra: »Dva bregova«. Red Četrtek. Začetek ob 17.30. Petek, 21. novembra: »Bog z vami mlada leta«! Red Premierski. Začetek ob 17.30. Sobota, 22. novembra: Predstava za Dopola-voro. Začetek ob 14.30. — »Dom«. Red B. Začetek ob 17.30. Nedelja, 23. novembra: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene. Začetek ob 14.30. — »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30. Opera: Četrtek, 20. novembra: »Rigoletto*. Red A. Začetek ob 17. Petek, 21. novembra: »Netopir«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 16. Sobota, 22. novembra: »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Nedelja, 23. novembra: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 10.30. V drami iz beraškega življenja z naslovom »Dva bregova« je predočil slovenski dramatik Leskovec dramatski konflikt dekleta, ki hrepeni na »drugi breg« v boljši socialni razred. Igra, ki pokaže svojevrstno okolje in zakone beraške 6renje, vsebuje zanimive človeške tipe. Oloboko dojmlji-vo podani igralski liki 60 vredni največje pozornosti. Ančka Levarjeva bo nastopila prvič v letošnji sezoni v veseloigri Camasia in Oxilia »Bog z vami, mlada leta«! To ljubeznivo in srčkano delce je imelo že v lanski 6ezoni presenetljiv uspeh in je občinstvu zaradi svoje vedrosti, humorja, prisrčnosti in čustvenosti močno ugajalo. Vsebinsko prikazuje življenje v študentovskem stanovanju, kjer živi mlad študent in kjer se shajajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljubezenska zgodba med njim in hčerko njegove gospodinje ter konflikt zaradi skrivnostne neznanke, tvorijo glavno dejanje. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili v nedeljo ob 14.30 ljubko mladinsko igro Burnetove »Mali lord« s Simčičevo v naslovni vlogi. Delo ni primerno samo za mladino temveč tudi za odraslo občinstvo ter osvaja z vzgojnostjo vsebine. Opozarjamo na globoko znižane cene. Letošnja vprizoritev Verdijeve opere »Rigoletto« je dosegla po zaslugi nosilcev glavnih partij kakor ostalih sodelujočih, orkesk6sila — ravnala sta se kar po želodcu — je Gradišar stopil ven in ko je prišel nazaj, povedal, da je spodaj v grušču nekoga epazil. Oprtala sta puški in se spustila po grebenu. s Neznani možak je nerodno opletal med skalami, se spotikal, počival, znova lezel in brkljal po melišču kakor brez glave. Ko sla prilezla do kraja skalne noge, sta se najprej j>otuhnila in ga dolgo gledala, kaj bo napravil. Pa je bil videti toliko Šemast, da sta nazadnje kar planila iz skrivališča in stekla k njemu z napetima petelinoma. Šele ko sta bila čisto zraven, ju je vzel za mar. Počasi je vzdignil obraz, ko pa je zagledal puški, je bliskovito stegnil roki kvišku. >0 sveti križ božjit« je vzdihnil in zatrepeta} »Pohar! Kaj ste vi?« je presenečeno vzkliknil Tone. »Kaj pa vi od stikate?« »Kaj počno v Globokem Francozi! Kaj počno!« Pohar je kar zajokal, zakaj' kamen se mu je odvalil od srca, ko je zagledal krščanske ljudi. • • Ko sta imela Poharja na varnem in ga toliko pomirila, da je spet vsaj za silo prišel k sebi, sta ga začela spraševati: »Daj no, potolaži se! Saj ei med domačimi! Kaj pa ie bilo takega spodaj, da te je tako prizadejalo?« Pohar je dolgo časa kar podpiral glavo e komolcema na 6uhih kolenih in z dlanmi na obrazu. Nekaij je godel sam medse, kakor je izrekel besedo, se je že scedila med slinami in jokom. Kaj je mislil, pa razen njega 6amega prav zares ni razumel od njin dveh nobeden. »Daj no, daj, Pohar! K miru pridi! Potolaži se, pa povej!« sta mu prigovarjala in ga trepljala jx> ramah in po mastnih laseh, kakor 6e je že komu zazdelo koristno, tako, da ga bo spravilo k pametni besedi. Pa ni nobena reč zalegla. On je kar grčal svojo, se pripogibal, 6pet vzdigaval svoj od solza se svetleči obraz in se znova spuščal z glavo nazaj na kolena. Kadar ga je vmes posebno hudo popadlo, 6e je 6jx>gnil z vsem životom še niže. Ves se je tresel od joka, kar slab je že prihajal kakor &e jima je videlo. »Pohar, Pohar! Nikari no! Povej kaj, nemara se boš olajšal! Poslušaj pameten svet!« sta mu govorila. Pa je le kar naprej ječal in vzdihoval. Ali vsaka žalost se nazadnje izjoka. Nekaj časa je še posmrkaval in se z rokavom brisal pod nosom ter čez oči. Potem pa je le dvignil glavo ter 6e zagledal vanju in čeznju kakor bi se bil zgubil. »No, zdaij bo pa kmalu za pogovor!« sta si Gradišar in Tone povedala z očmi. »Pohar, slišiš, kaj pa je bilo doli?« Kaj so počenjali Francozi?« ga je vprašal Tone, ko se mu je zazdelo, da je molk ravno pravo mero dolg. Prekmalu slavljeno vprašanje bi škodilo, preveč odlašano v tem razpoloženju pa še bolj. »Kaj so počenjali Francozi? Kaj so Francozi počenjali? Vprašaš!« je zahlipal Pohar. »Vprašal, kaij so počenjali Francozi!« »Daj no, Pohar! K 6ebi pridi!« ga je zarotil Gradišar. »Ti pridi k sebi! Ce bi ti -videl, kar sem jaz, bi udaril vsakega sredi obraza, če bi te spraševal!« Tako ga je s togoto zavrnil. »Pa res, Pohar! Kaj je bilo doli?« Tone se ni pustil motiti. »Doli, kaj je bilo? To ti povem, da bi moralo biti v svetem pismu namesto hudiča zapisano ime Francoz! To ti bo za-naprej podoba vsakega zlodeja, ki preganja nedolžne ljudi! Ni potreba, da bi bil Francozi On je prvi začel, za njim nemara kateri krat pridejo še hujši! Francoz bo za večne čase pomenilo zlodeja, zio-1ej pa bo lahko svoj priimek še stokrat pozlodjil z delom! Kdaj pa se je slišalo, da bi kateri narod kaj takega počel z drugimi? Kdaj, te vprašamI Francoz bo zanaprej imenovan vsak, ki brez potrebe mori bližnjega, ki požiga in posiljuje, ki ■ ljudi pošilja preč z njihovih rodnih tal, Ilci poškuša ljudi enega naroda čez noč prenarediti za ljudi, ki bi prav za prav morali govoriti njegov jezik, p>a 60 ga pozabili! Mater svojo naj pozabijo ljudje, in jezik, ki ga jih je bila naučila, ko so 6e izkobacali iz zibelke! To ti je Francoz! Prvi samosilnik na svetu, Napoleon, ta je dal vzgled vsem, ki pridejo za njim! Četudi bodo od njega hujši, stokrat, tisočkrat in legijon tieočev — nič zato! Francoz je bil prvi, ki je začel! Francoz bo samo podoba —■ nanj se nemara kdaj zanaprej sploh ne bo več mislilo, niti se ga ne bo več prav spominjalo, zakaj utegne se zgoditi, da bodo tisti za njim še neznansko, nepopisno hujši. Podoba pa le bo za vse slabo, za vse take, ki mirnim ljudem zagrene življenje, za vse take, ki preganjajo družine z domov, ki plenijo in ropajo in poskušajo sebi Čisto tuje ljudi navaditi svojega jezika. Za V6e take, ki druge pode z domov, da bi tam naselili 6voje ljudi, za vse take, ki znajo govoriti tako medeno, da se domačemu neukemu in nepoučenemu človeku zdi, revež kaj pa si garal in se otepal, ta, ki je bil zdaj prišel, ta ti ne obeta nebes kar tako! Toliko ga je možaka, da ti jih bo zares napravil! To ti je Francoz in Napoleon, ime, ki se bliska čez vsa njihova počenjanja. Napoleon bo za naprej samo podoba vsega slabega, vse požrešnosti za slavo (n močjo, vsega neumnega prizadevanja, da bi en sam narod zavladal svetu in sam vse tlačil. O, takih bo nemara še kaj dobiti, zakaj svetu je zapisana S« visoka sta ros II AH povem vama tudi to: te vrete ijudie so preneumni nasilneži, da bi se jim moglo kdaj posrečiti kaj od tistega, zastran česar se toliko poganjajo! Prav narobe delajo: tolčejo tam, kjer bi morali gladiti, božajo pa na fiatih krajih, kjer bi morali udarjati!«. Andrejčkov J o ž e: u m Žalost in veselje Roman v slikah Risal Jože Beranek £__________________ Besedilo priredil Mirko Javornik im 187. Nekega večera je bil mojster Rašet spet v svojem kotičku na zadnjem koncu ladje, ki je ležala zasidrana blizu nekih skal. Ker ni videl več pisati, se je naslonil na ograjo in sanjavo gledal tja po morju. Aleš ga je dolgo na skrivaj gledal in če je prav videl, so se starcu v očeh lesketale solze. Cim dalj ga je gledal, tem večje sočutje ga je vleklo k njemu. (z/ 188. .Nazadnje je stopil bliže, prijel Rašeta za roko in polglasno dejal: »Mojster Rašet, ne zameri! Vidim, da ti leži nekaj težkega na srcu, solze imaš v očeh.« Starec se je urno obrnil in z mežikanjem hotel skriti solze in žalostne občutke, potem pa je vprašal: »Ti si tujec, kajne?« it 189. Naslonila sta se na ograjo, potem je Aleš odgovoril: »Zakaj sprašuješ, saj veš, da nisem dolgo v vaši druščini. S Slovenskega sem.« »S Slovenskega,« se je začudil Rašet. »To je pa precej daleč. Imaš še starše?« »Nikoli jih nisem poznal,« de Aleš, ki so se mu ta vprašanja zdela kar čudna Dardanele nekdaj in danes Ladje vojskujočih se držav ne smejo skozi Dardanele, razen če pripadajo državi, ki je zaveznica Turčije Zadnje čase je vprašanje Dardanel 6pei nekam zelo stopilo v ospredje. Omenjali so jih zlasti zadnjič, ko je bilo rečeno, da je ameriški veleposlanik v Moskvi posredoval pri turški vladi, naj bi dovolila ruskim vojnim ladjam p kiti »kozi Dardanele in tako pobegniti iz Črnega morja, če bi bil pritisk zaveznikov le prehud. Vojaški pomen Dardanel je brez dvoma ogro-snen, o čemer nas prepriča že zemljepisna lega te ožine med Evropo in Azijo 6ama. Dardanele so edina pomorska cesta, ki drži s Sredozemskega v Crno morje ali v obratno smer. V preteklih stoletjih je morala Turčija prestati številne boje, preden je dosegla 6vojo oblast in popolno varnost tega pomorskega živca. Od leta 1453, iovei od tedaj, ko so Turki zavzeli Bizanc, današnji1 Carigrad, je vladal nad Dardanelami tako imenovan« osmanski red. Turški sultan je imel pravi^ odpreti ali zapreti prehod 6kozi to morsko fijflno, kakor se je pač njemu zdelo potrebno. Prvi ru6ki korak proti Dardanelam. .. Položaj pa 6e je spremenil, ko je Rusija pod Petrom Velikim pritisnila na Crno morje. Leta 1699 je car prisilil Žlato porto k temu, da je odprla Dardanele vsem trgovskim ladjam, ki 60 plule pod rusko zastavo. Tako pa je bilo 6amo do smrti velikega carja. Korenitejša sprememba je bila izvedena potem po vojni, ki jo je ruska carica Katarina II. dobila s Turki, oziroma po miru, ki je bil 6klenjen med Rusijo in Turčijo leta 1774. v Kučuk Kanardžiju. Člen 11. te mirovne pogodbe je določal, da ima Rusija odslej pravico držati svoje vojno brodovje v Črnem morju, brodovje, ki bi jamčilo za svoboden prehod ruskega trgovskega ladjevja 6kozi Dardanele. Drugi korak, s katerim 6i je Rusija utrdila svojo oblast nad Črnim morjem, je bil storjen leta 1799 Tedaj je Napoleon Bonaparte ogražal turske postojanke v Egiptu. Da bi si Turčija zavarovala hrbet, se je obrnila na Rusijo in jo zaprosila za jx>moč proti Francozom. V nadomestilo za to, pa so ruske vojne ladje smele pluli skozi Dardanele. Anglija je posegla vmes pred 134 leti. ^ , ; V6e do tedaj so potekali boji za Dardanele izključno samo med Turčijo in Rusijo, leta 1807. pa 6e je začela zanje zanimati tudi Anglija. Anglija je imela namen zaščititi zveze z Indijo in je v tej svoji težnjii smatrala za j>otrebno, priboriti 6i nadzorstvo tudi nad Dardanelami. V rus ko-turški vojni je stopila na stran Rusije, ker si je hotela okrepiti 6voje postojanke nasproti Franciji. Angleške ladje so vdrle v Dardanele in v mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena leta 1809., se je Angliji posrečilo doseči, da 60 Dardanele ostale zaprte za vojne ladje katerekoli države. Na ta način je onemogočila kakšno morebitno presenečenje z ruske strani. Tudi v prvi mednarodni pogodbi, ki se je nanašala na Dardanele — sklenjena je bila leta 1841 v Londonu — si je Anglija znala pridobiti svoje predpravice. Tedaj je bilo še enkrat prepovedano, da bi vojne ladje plule skozi Dardanele. To pa naj bi veljalo v primeru, če Turčija sama ne bi bila zapletena v kak spopad. Veliki Britaniji se je posrečilo oddaljiti Rusijo od Dardanel, zlasti pa še po krimski vojni. Pri mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1856 je vse Crno morje postalo nevtralno področje in je po tem takem Rusija izgubila pravico, še naprej obdržati brodovje. Ta določba pa ni bila dolgo v veljavi. Leta 1870. je Rusija izkoristila negotovi evropski položaj in je spet vzpostavila svoje gospod6tvo nad črnomorskimi vodami. Novo stanje 60 potem naslednje leto priznale tudi vse močnejše evropske države. Pozneje sta Anglija in Rusija še enkrat načeli vprašanje Dardanel. Bulo je to na berlinskem kongresu 1878. Stvar pa je ostala pri starem. V resnici pa je po posredovanju Anglije glede vprašanja Dardanel Turčija izgubila V6e pravice nastopanja v svojih morskih ožinah in Rusiji se je zdelo, da se vedno bolj uresničuje njen starodavni sen, kako bi zagospodovala nad morsko potjo, ki drži. 6 Črnega na Sredozemsko morje. Med prejšnjo svetovno vojno je bila Anglija trdno prepričana, da je napočil trenutek, ko bo lahko postavila Dardanele in Bo-spor pod svojo oblast. Poskus pa se ji je leta 1915 pri Oalipoliju ponesrečil. Vendar pa se je Angliji z lausansko pogodbo leta 1923 jjosrečilo približati se zelo uresničenju 6 voj ih teženj. Dardanele so postale nevtralne. V6e ladje, trgovske in vojne, in sicer ladje vseh narodov bi morale imeti odslej svoboden prehod skozi te morske ožine. Prehod ladij je moral biti odslej pod nadzorstvom posebne komisije Zveze narodov. Turčija ni nikdar pozabila na to ponižanje in je iskala prve priložnosti, ko bi lahko nastopila proti tej, zanjo sramotni pogodbi. V Montreauxu | 60 leta 1936 poiskali za Turčijo častnejšo rešitev. Določbe pogodbe v Montreauxu še dane6 veljajo in jamčijo za turško oblast nad Bosporjem in Dardanelami. V mirnem času smejo trgovske ladje svobodno pluti skozi ožine brez vsakega nadzorstva. Velja tudi za vojni čas, seveda v tem primeru, če Turčija sama ni med vojskujočimi se državami. Kadar pa se 6ama vojskuje, ima pravico preprečiti sovražnikovo oskrbovanje ali pomoč skozi Dardanele. Kakšne ladje smejo skozi Dardanele Skozi te ožine smejo v mirnem ča6u samo majhne vojne ladje. Večje vojne ladje pa smejo skozi Dardanele, kakor jx>roča »Centraleuropa«, samo v tem primeru, če pripadajo takšni državi, ki meji na Crno morje. Ladjam vojskujočih 6e držav je prehod prepovedan, razen v primeru, če gre za ladje, ki pripadajo državi, s katero ima Turčija pogodbo, da ji mora pomagati, oziroma je njena zaveznica. V vsakem primeru f>a je prepovedan vsak vojaški nastop v vodah Dardanel. Nova priprava za merjenje premogove vlažnosti Iznašli 60 zdaj način avtomatičnega merjenja premogove vlažnosti. Vlažnost določijo na podlagi dvakratnega zaporednega tehtanja. Se poprej pa premog s toplim zračnim tokom nekoliko 06uše. Posebna priprava, o kateri še ničesar določnejšega ne jx)vedo, pokaže premogovo vlažnost V odstotkih. Novorojenčki so vedno večji Ravnatelj otroške klinike, prof. dr. Hans Wahl je na podlagi svojih izkušenj, ko je opazoval okrog 6000 novorojenčkov, ugotovil, da se je v zadnjih letih povprečna njihova velikost dvignila od 50 na 51.5 cm. V zvezi s tem je tudi povprečna teža novorojenčkov poskočila od 3.200 na 3.400 gramov. Istočasno pa 6e je iz istega razloga tudi doba nosečnosti podaljšala povprečno za pet dni. Čevlji starih Egipčanov Na podplate so slikali svoje osebne sovražnike Starimoslovci so zbrati dragocene, vsaj v arheološkem oziru dragocene jx>datke o tem, kakšne čevlje so nosili ljudje v starodavnem Egiptu, oziroma kdo so bili tisti izvoljenci, ki 60 si lahko privoščili to »razkošje«. Iz zbranih podatkov 6e gotovo v prvi vreti lahko 6klepa, da so čevlji v nekdanjem Egiptu res veljali za razkošje, kajti nosili so jih le najpetič-nejši ljudje, ki jim je bilo pač vseeno, koliko je bila zanje treba plačati. Pravijo, da so bili v starodavnem Egiptu tako dragi, da bi njihova cena, če bi jo preračunali v sedanji denar, tako visoka, da bi milijarderja prešinili mravljinci... Egipčani 60 nosili sandale, izdelovali pa so jih iz palmovih fetov in iz lesa. Uporabljali so sicer tudi že tedaj usnje, toda le kot postransko potrebščino. Podplate so vedno delali iz pwlm. Žriotraj so čevlje obložili z volno ali celo s svilo, d* uso bili mehkejši. Imeli pa so Egipčani še to čudno navado, da so na podplate naslikali 6voje osebne sovražnike. S tem so menda hoteli povedati, da bi jih najrajši pohodili. Izumitelji, ki njih imena neprestano izgovarjamo, pa so vendar v pozabljenju Od vseh iznajditeljev so morda najbolj v pozabljenju tisti, ki njihove iznajdbe celo po njih nosijo ime, in to takšne, ki imamo z njimi v praktičnem življenju redno opravka. Tako so na primer Volta, Ohm in Watt besedice, ki jih lahko beremo na vsakem električnem števcu, skoraj nihče pa se pri tem ne spomni, da so to imena slavnih izumiteljev na polju elektrotehnike. Bili so to slavni Italijan Alessandro Volta, Nemec Georg Simon Ohm in Škot James Watt. Večkrat tudi slišimo, da toplina znaša, na primer 60 stop. Fahrenheita, velika večina ljudi pa ne ve, da je bil Fahrenheit tisti mož, ki je izumil toplomer, pri katerem se uporablja živo srebro. Med najbolj pozabljenimi izumitelji pa sta prav gotovo tudi Amerikanec Browning, ki je iznašel po sebi imenovani samokres, ter belgijski godbenik Adolf Sax, izumitelj saksofona. »Zelo lepo načelo,« je rekel. »Zaupajmo v Gospoda Boga. Da, gospod. Toda dovolite mi pripombo, da so v mojih mladih letih vedno govorili o prejetih milostih, o izprebrnitvah, o čudežih; sedaj se pa komaj kdo tega spomni. Svet je zdaj ves drugačen in 7.di se mi, kakor da bi bil Bog jezen nanj. Današnji svet se mi zdi kakor naša cerkev v Albogasin, katero je nekdaj Bog obiskal vsak mesec, zdaj pa samo enkrat na leto.« »Cujte, dragi gospod Giacomo,« se je oglasil inženir, ki je že komaj čakal, da bi dospel v Castello: »Če župna cerkev postane namesto te ona, je to Gospodu Bogu kaj malo mar; sicer pa pustiva Boga pri miru in pohitiva.« Pri tem je začel tako nrno stopati, da se je gospod Giacomo, sopihajoč ko meh, že po nekaj korakih ustavil. »Oprostite,« je rekel, »če kdaj pa kdaj tudi mene premaga Človeški naravj prisojena radovednost. Ali smem vprašati, koliko ste stari?« Inženir je spoznal, kam vprašanje meri; zato se je za trenutek ustavil in odgovoril s posmehljivo in zmagoslavno dobrohotnostjo: »Starejši sem od vas.« 5 In nadaljeval je pot brez usmiljenja do gospoda Giacoma. | »Jaz sem bil rojen oseminosemdesetega,« je zastokal Puttini. v »In jaz petinosemdesetega,« je odgovoril inženir, ne da bi se ustavil. »Naprej!« K sreči za Puttinija je bilo le še malo korakov do cilja. }.e sta zagledala debeli zid zakristije, ki je spadala k cerkvi v Castellu, in stopnice ob vhodu v mestece. Kreniti sta morala v vežo župnišča. Treba je bilo v temi iskati vhoda. In tedaj je gospod Giacomo v bujni domišljiji videl toliko nevarnih, spol-skilh kamnov, toliko preklicanih izdajalskih stopnic, da je kar obstal, prekrižal roke na glavici palice in takole modroval: »Tristo zelenih vragov! Ne, gospod inženir. Ne, ne, ne. Res ne morem, ostal bom tukaj. Vi boste že prišli do cerkve! Cerkev je tam. Jaz bom počakal tukaj. Tristo zelenih vragov!« Teh drugiih »Ulsto« je zamomljal gospod Giacomo bolj zase v zaključek samogovora o neprijetnih pritiklinah, spremljajočih glavno kolobocijo, v katero se je podal. »Počakajte!« mu je rekel inženir. Od cerkvenih vrat je prihajal žarek luči. Inženir je stopil v cerkev in se takoj vrnil s cerkovnikom, ki je ravno pripravljal klečalnik za ženina in nevesto. Zgrabil je brž za ka jfež, prižgal svečko na koncu, stopil na cerkveni prag ter svetil gospodu Giacomu pred nogami, kakor daleč je segal kajfež. Gospod Giacomo pa ni bil nič kaj zadovoljen s to cerkveno razsvetljavo. Stopal je sicer naprej, a. venomer zabavljal čez kamenje, čez temo, čez »sveti« košček sveče na kajfežu in čez cerkovnika, ki mn ga je molil pod nos in noge, dokler ni cerkovnik spet izginil v cerkev, gospoda Giacoma pa prevzel inženir in ga vlekel kljub nememu uporu ko ščuko na trnku do praga Rigeyeve hiše. * * * Hiše v Castellu se stikajo v vrsti po valovitem pobočju gore ter uživajo sonce in razgled na jezera Vse svetle in smehljajoče so na odprto stran, vse temne pa proti tisti strani, kjer žalostno stoji za njimi druga vrsta nesrečnih hiš; podobne so tiste vrste srečnim ljudem na svetu, ki se do uboštva, ki jih obdaja, drže sovražno in resno ter trdno skupaj, da bi jim uboštvo ne prišlo preblizu. In Rigeyeva hiša je bila med temi srečnimi ena najtemnejših m» tisto stran, kjer je stala beračija kmetskih hišic, ena najsvetlčjših pa na sončno stran. Od vrat s ceste drži dolg, ozek hodnik, do majhne, odprte verande, od katere prideš po nekaj stopnicah na majhno, belo ploščad, ki je med sprejemnico in visokim zidom brez oken. Obrnjena je proti gorskim vrhovom, proti globinam, iz katerih prihaja potok Soldo in proti jezeru prav do zelenih zalivov Birosnija in Doia, prav do jasnih dolin tam onstran gore Caprina in Gandria. Gospod Rigey se je rodil v Milanu in je bil po očetu Francoz. Bil je profesor francoščine v zavodu gospe Berrajeve. Ko pa so začele krožiti govorice, da je brezverec, je izgubil slnžbo in tudi večino zasebnih ur. Zato je kupil leta 1825 to hišico, da bi se preselil iz Milana ter tu v miru in poceni živel. Poročil _se je bil s sestro inžepirja Ribere ter leta 1844 umrl. Zapustil je svoji ženi petnajstletno hčerko in razen hišice še nekaj tisoč petakov. Komaj je inženir, ne prav tiho potrkal na vrata, že so se v veži slišali tihi koraki. Vrata so se odprla, in glas, niti nežen, niti zvonek, toda neizmerno blagozveneč, je zašepetal: »Kakšen hrup, stric!« ■»E kaj!« je rekel očetovsko inženir, »mar naj bi z nosom potrkal?« Nečakinja pa mu je z eno roko mašila tista, z drugo ga potegnila v vežo, prijazno pozdravila gospoda Giacoma in zaprla vrata; vse to je storila na mah. V tem pa je že gospod Giacomo težko sopihajoč stokal: »Velecenjena gospodična... v posebno čast si štejem.. ■« »Hvala, hvala,« je odgovorila Luiza, »stopite naprej, prosim, moram govoriti nekaj besedi s stricem.« Možiček je stopil naprej. Držal je klobuk v roki. Dekle je nežno objelo starega strica, ga poljubilo, mu naslonilo glavo na prsi in mu ovilo roke okoli vratu. »No, kaj je?« je vprašal inženir in se skoraj branil teh nežnosti, ker je čutil v njih toliko hvaležnosti, ki bi je ne bil prenesel, če bi jo bila deklica povedala z besedami. »Dovolj, dovolj! Kako je mami?« Za Ljudsko tiskarno * LJablJanli Jože Kramarič - Izdajatelj Ini Sodje - Uredntk. Mirko Javornik - Rokopisom ne vračamo - »Slovenski dom. tohaj« dr<»vn* ob ‘2 Mesečna naročnina je 6 lir. ca Inozemstvo 10 lit — Uredniltvoj Kopitarjeva altra ft/lll - Up»a»a» Komlarjeva alica 6, UublJan« - leleloo 4te». 40-01 do 40 n - Podraiolcas Noto mesto.