70. številka. Ljubljana, v torek 26. marca. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI SAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom rafinna s» po lO kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, Čo so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frank i rat i. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravnistvo jc v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Judovska popačenost. XII. Današnja doba je doba, katero radi nazivamo dobo asocijacije idej, dobo skupnili interesov na vsakeršnem polji. Ne samo posamični Člani društva; ne samo posamični stanovi, nego tudi narodi, katerih skupni interesi so v krvi in narodnosti, spajajo se dandanes in združujo v skupine, katere izražajo in zastopajo njih uzajemne namene in korist na političnem, narodnogospodarskem in duševnem polji. Vsak pojedini del je preslab, da bi se mogel) bodisi na površji političnega, bodisi bo-cijalncga življenja in delovanja, uspešno uzdržati ter si pridobiti in zagotoviti upliv in merodavno moč. Zategadel združujo se mali deli v uzajemne skupine, v katerih iščejo in pričakuje svojim namenom trajnega zagotovila; zategadel pa tudi laže pospe-šujo in laže dosezajo skupine posamičnih delov namene. Nobeden del človeštva ni tako zdravo pojmil te potrebe skupnega delovanja, kakor Židovstvo, katero je, četudi so njega deli razkropljeni po raznih državah, skrbelo za uzgledno organizacijo za vse Blučaje. Židovsko orgHnizacijo smeli bi imenovati „tiho" organizacijo, kakor zovemo kakega „ti-hega" druga pri kaki tvrdki. Atena se je borila proti Šparti, m slovanska neuzajemnost, da ne govorimo o drugih narodih starega in srednjega veka, kaže nam žal prejasno, da slovanski rodovi ne ume j o popolnega solidarnega postopanja na polji kulturnih interesov. Kako drugače je to v Židovstvu I Vsi deli Židovstva so tesno spojeni in mi še nismo nikoli slišali, da bi se kateri del zgrešil proti drugemu bodisi na polji verskih interesov, bodisi na polji narodnogospodarskih teženj. Pri njih res velja gaslo: Vsi za jednega, a jeden za vse. Vsi židovski organizaciji je podstava Mojsijevo zakonodavstvo in oni predkrščanski nauki, katerih se je držalo Židovstvo, ko je priromalo v obečano deželo, v kateri je brez milosti izpodrivalo in ugo nabijalo vse, kar ni bilo Jud. To staro podstavo Židovskega značaja in mišljenja drugim nejudovskim narodom nasproti zastopata v današnjih dneh dva prevažna in velike pomerabe činitelja židovska. Pivi je „Alliance Israelite", z glavnim sedežem v Parizu, to je vseh Židov združba, kateri je namen, gmotno podpirati socijalne iu politične, zlasti pa verske težnje vseh Judov ter tako zastopati celo-kupnost tega, po vsem svetu razkropljenega rodu. Drugo je še mnogo važnejše in uplivnejSe, na veliko osnovano in z ogromnim kapitalom podpirano židovsko časnikarstvo, za katerim pa stoje v dolgih vrstah kot triariji raznovstne židovske banke. Najprvo torej, da rečemo katero o židovski zvezi „Alliance Israelite" imenovani. Rekli smo, da ima židovska organizacija „tihe*4 druge, kateri se torej skrivajo za pravim imenom. Kar mi zvedamo o njih, to je posredno, po učinkih, ki se kažejo kot posledica delovanju židovske zveze. „Alliance Israelite" ima ogromne kapitalije, to vemo, kakor tudi, kake razmere podpira ta kapital. Z ogromnim kapitalom pospešuje židovska združba verske in politične težnje vseh Judov na polji šole in žurnalistike, torej tam, kjer se daje najuspešneje delovati. Namen jej je torej to, ako smemo rabiti šepavo primero, kar vsenemškerau „Šulvereinu" izven mej nemške države, to osobito tam, kjer širi nemški živelj svoje namene pri slovanskih narodnostih. V prvi vrsti in najjasneje pa se odziva glas judovskega mišljenja v vsej judovskj književnosti. Težnja po gospoBtvu je glavni nagib in smoter Judom, in to so jasno izrazili pred nekaj desetletij osnovatelji „Alliance Isra61itea, proglasivši v svojem programu, da mora novo židovsko carBtvo stopiti na mesto krščankih cesarjev in papežev, v obče da morajo Judje spet skrbeti za to, da zagospodujo ostalim nejudovskim narodom. To skupno težnjo, za katero h lepe še iz starega zakona kot „ izvoljeno" ljudstvo, izrazili bo in pokazali osnovatelji „Alliance Isruelit" tudi simbolično na svojem grbu, na katerem imajo Mojsijevi ploSči pa narisano zemljo. Tu torej jasno kažejo, da so ostali zvesti stari tradiciji in da jim je po takem namen, podvreči in pokoriti si vsa ljudstva Bveta po starem načelu, da jim morajo hlapčevati vsi akumi, gojimi, edo-mi mi, nohriini , kakor zovo Judje vsa nejudovska ljudstva od nekdaj. S tem, mislimo, da smo dovolj jasno označili namen židovske zveze. Vredno bi še bilo pojasniti, kaj pravi talmud, ki s« je danes pri nas uprego-voril in ki se ga Judje na vse pretege branijo preložiti na druge jezike iz strahu, da mi ne bi zvedeli za pravo njih težnje. Treba nam je tudi pogledati v židovske šole, katere podpira židovska zveza, da bi zvedeli, kaj je njim pravi namen in kakšen je duh, ki ga srka židovska mladina iz Bvoje vere. Židovstvo se zmatra že od nekdaj kot posebno narodnoversko bistvo, v čemer se razlikuje od vseh drugih narodov in ver, najbolj pa od naše Kristusove vere. Talmud-thora, tako se zove izvor, iz katerega izvira židovsko versko mišljenje, uči, da so Judje naravni nositelji židovske vere, to je one vere, katera zaBtopa predkrščansko načelo, ko je pri Judih bila narodnost in vera nerazdružena zveza, kakor je bilo nekdaj pri vseh starih narodih, ki neso ločili vere od narodnosti. Ker torej Židovi ne gledajo na to in celo skrbe za to, da se njih vera ne loči od narodnosti, razvili so in ohranili do danes to načelo kot protikrščansko načelo v najstrožjem pomenu besede. Porodil se je pravi Mesija, in Judje ga neso priznali; prišel je Kristus, in sveti evangelij povabil je vse narode sveta, naj stopijo v jednako razmerje k Bogu, in Kristusova vera spaja danes različne narode, katerim je omogočeno združevanje in vzajemno življenje po vzvišenem krščanskem načelu v pravem pomenu besede: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, dočim se Židovstvo drži svojega starega protikrščanskega načela: da mu mo-morajo hlapčevati akumi in gojimi in da jih sme odirati do krvi. Židovstvo torej si je pridržalo svoja predkrščanska načela. Ako preudarjamo to protivje, ne moremo res umeti, kako so mogle države pripoznati Jude za jednakopravne, ko bi zakonodajem moralo vender biti jasno, da morajo krščanski državljani poleg svojih verskih načel postati le plen židovske samo-pašnosti in sebičnosti. Toliko bodi dovolj o židovski zvezi „Alliance Israelite" in o značaji Judovstva, o protikrščanskih podstavah, na kahre se upira vera in narodni značaj Judovstva kot nerazdružna zveza. —st— Iz državnega zbora. Na Dunaji 23. marca. 1889. V včerajšnji seji govoril je g. poslanec dr. Gregorec. Dokazoval je, da uporablja šolsko nad-zorništvo na Koroškem in Štajerskem moč in oblast svojo v ponemčevanje Slovencev. Celih 20 let že vladajo v šolstvu takozvani nemški liberalci, ki de- laje z neumorno strastjo v uničevanje Slovencev. Po šolah silijo se otroci, da se uče nemščine, a pozabijo slovenščine, materinega jezika svojega. Slo-veuci se sicer bore krepko proti temu, a boj je sila težaven, vsaj so v manjšini in brez prave pomoči. Narodne šole v slovenskih krajih ne mu j o nikakega slovenskega značaja. Da, nemški liberalci hote celo, da se sedaj še kršanski nauk ponemči — popolnoma po /istemu, ki ga uporablja največji sovražnik Slovanov v Poznanji in na Pruskem Poljskem, namreč Bismarck. Tam, kakor tudi na Ogerskem uporablja se celo katoliška cerkev v ponemčevanje Slovanov. Govornik sicer upa, da koroško duhovenstvo tega ne bode storilo, ker bi sicer izdalo svojo sveto stvar. Potem označuje gospod poslanec delovanje „scbulvereina" in pripoveduje načelniku vzglednega tega društva, dr. Weitlofu, marsikatero jako zanimivo prigodbo, ki je reB v čast društvu. Weitlof sam otresa sicer vsa očitanja, kakor bi nič ne vedel o gnusnem ravnanji svojih vernikov. Kako nesramno lovi to društvo otroke slovenskih starišev v svoje roke, kako obljublja in podkuplja — vse to ozuača in dokazuje govornik. Nemci na Nižem Štajerskem, broječ jedva 20 do 30 tisoč duš, imajo 4 srednje šole, a Slovenci, broječ 400.000 duš uobene. Tako se spoštuje slavni § 19. Mi Slovenci, pravi gospod dr. Gregorec borili se bodenio neumorno, borili z upom, ki ga zajemamo iz pravičnosti naše stvari in sile narodne ideje. V denašnji seji obravnavala se je najprvo vladna predložba o »dolžnih listih z nagradami", o postavi, o kateri sem že poročal o svojem Času. Govorilo je k posameznim paragrafom več poslancev in stavili so svoje predloge. Postava vsprejela se je potem z nekaterimi spremembami. Potem se nadaljuje podrobna razprava bud-getna in sicer o šolskem nadzorstvu. Najprvo govori glavni govornik levice, poslanec baron Dumreicher. Skoro cele dve uri mlatil je mož isto prazno slamo, kakor že več levičarjev v bud-getni debati. Če ožememo cel dolg govor njegov, ne dobimo druzega, kakor zaničevanje, sramotenje in obiraje Slovencev, puhla očitanja sedanji vladi, ki po mnenji, kaj pravim mnenji, ki po zvitih in neresničnih trditvah govornikovih neguje Slovane, a Nemce na steno pritiska. Torej zopet isto, rekel bi človek res otročje javkanje levičarja po prejšnji nemški samovlasti, s katerim so nam že mnogi neprijatelji naši polnili ušesa. Dumreicher pravi, da se nam Slovencem godi, kakor svatom, da imamo vsega v obilici, uživajoč sicurni vse svoje pravice. A to že ni vse. Modri baron nas vpraša, če vemo kak kraj, kjer so se ponemčili Slovenci v Avstriji. Naj mu povemo, pravi, kje je kak košček dežele, ki bi jo bili Slovenci izgubili. Nasprotno trdi — horribile dictu — ta čudni mož, da je poginilo v teku 40 let mnogo jezikovih otokov, mnogo mejnih krajev in mestnih središč, ki so imeli svoje dni čisto nemšk značaj, v morji slovanskem. Če se to ne pravi po pravici, da mož blede? On tudi nam Slovencem očita, da je svrha naša poslovenjenje nekaterih nemških krajev. Dumreicher nas obsoja, ker imamo na Kranjskem večino v deželnem zboru, v deželnem odboru, šolskem deželnem svetu, v trgovinski in obrtnijski zbornici — upije, da smo poslovenili kmetijsko družbo, in mestni odbor v stolici svoji. Kako boleha ta mož, res ne vemo. Tu se že o politiki ne more govoriti. Vemo pač dobro, da pretirava politika marsikaj, in če je upi I kak nasprotnik v državnem zboru na nas, očital, da hočemo v krajih bratskih sejati nemir, da so n. pr. Slovenci koroški prezadovoljni s sedanjimi svojimi razmerami in ne hote ničesar vedeti o Slovenstvu in slovenskih svojih bratih itd., no vse to smo razumeli. Politično upitje brez podloge, brez jedra in porablja se, vse mogoče. A kar nam očita Dumreicher, je že jednostavna za-robljenost domišljavega plemiča, ki menda sam ne ve, kaj govori in kateremu slepa strast bega um. Za boga, v slovenski stolici, v beli Ljubljani, ne smejo biti po mnenji slavnega politika Dumreich erja niti najvažnejše deželne uprave slovenske. Mi Slovenci kranjski imamo prokleto srečo, da prebiva v naših mestih in v lepi naši deželi pešica pripoto-vanih in ugnjezdenih Nemcev, a Dumreicher pripoveduje o krivicah, ki se gode tem neljubim gostom pri nas in kot poseben greh šteje, da imamo v svoji deželi vsaj nekaj veljave. Ne, kaj takega nam dosedaj še ni povedal niti najbolj zagrizen nasprotnik, niti \Veitlof, no saj mu pamet, če je še količkaj ima, tega ne pripušča. A vemo dobro, da si Dumreicher želi časov nazaj, ko se je slovenskemu kmetu, prišedšemu z davkom v roki v urad in govorečemu slovenski reklo: hudič, zakaj ne govoriš nemški? Povem pak priličuo, da ni z vsem tem Dumreicher niti levičarjev svojih naudušil, ki so prav mirno sedeli — da niti oficijalnih statistov le-vičnih ne. Po srednjih šolah kranjskih, pravi ta čudak, so vodje in profesorji Slovenci, isto tako više du-hovenBtvo in uradništvo. Potem se loti tudi slovstva našega, ki mu ni po vsem nič vredno. A navzlic temu, pravi slavni Dumreicher, imajo Slovenci agresivuo politiko. Glavni smoter je, po njegovem mnenji, velika obširna upravna oblast, hoteč svojo vlast na Primorskem, Kranjskem, Niži-štajarskem in Koroškem. O, prepustili bodemo, ljubi Dumreicher, vse te dežele, vse kraje slovenske žrelu nemškemu, kako pak in slavni politik, nam bodeš vladal. Preveč bi se lahko pisalo o čudni ti tiradi Dumreicher-ovi, a mi ni namen. Če bi se količkaj osvetil, kar je povedal in navel ta mož v prenapeti svoji domišljiji, ne zadostovala bi cela številka lista. Prepuščam pa tudi pošten odgovor temu prijatelju slovenskemu boljši moči, to je g. profesorju Šuk-Ijeju, ki mu bode povedal mnenje svoje — in kakor upamo korenito in krepko — v prihodnji seji, to je v torek, govoreč kot glavni govornik. Gospod prof Šuklje pride namreč v torek na vrsto. Dumreicher govoril je danes skoro do polu štirih. Vse je premišljevalo, bode li g. prof. Šuklje Še danes odgovarjal ali ne. Poslanci in drugi poslušalci bili so o pozni uri že vsega Biti in ne slušali bi bili besedam Šukljejevim pnzno dovolj. Časniki, nemški, kakor tudi slovanski, priobčili bi bili govor gosp. prof. Šukljeja le jako kratko. No pozna ura pregovorila je vender predsednika Smolke, da ni več poslušal sveta Chlumeckega, (kateremu je bilo jako neljubo, da poprime g. prof. Šuklje stoprav v prihodnji seji Dumreicher-ja) ter končal sejo. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1 889. (Dalje.) Gospoda moja ! Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o tem, kako je s tem mirom v deželi. Na Koroškem je družba sv. Mohora, slovensko društvo, katero si je stavilo za nalogo, izdajati slovenske knjige poučnega, zabavnega, verskonravuega značaja. Ta družba je imela, ko sem zadnjič govoril o njej, 35.000, danes pa 45.000 članov. To društvo daje svojim udom po pet ali šest knjig, večjih in manjših; izdaja za vse prebivalstvo slovensko V* milijona knjig na leto in samo v Koroškej razdeli nad 20.000 teh knjig mej člane. To društvo, oči-vidno kulturno društvo prve vrste, (Klici na desni: Res je!), za katero nas zavida vse nemško prebi valstvo samo, bode v oči Nemce na Koroškem in to je dokazal dr. Traun, ki je pred nekaterimi leti v deželnem zboru stavil interpelacijo radi tega društva, (Poslanec Vitezić: Čujte!) ter ga hotel vreči s tečajev. Pa so tudi drugi momenti, ki kažejo, kak je ta mir na Koroškem. Dovoljite mi, da se po služim izjav iz virov popolnem neskaženih, ki zavzemajo vsi izključivno nemško stališče. Ko je trgovec iz Št. Vida iskal po „Klagenfurter Zeitung" učenca zmožnega nemščine in slovenščine, pisale so „Freie Stimmeu" (čita): „Slovenska propaganda Skoro ne bi verjel ušesom. (Čujte! Čujte! na des- nici. Poslanec dr. Trojan: To je toleranca!) V starem koroškem mestu Št. Vidu naseljen trgovec Oblešak išče po „Klagenfurter Zeitung" učenca, ki govori nemški in slovenski. (Poslanec dr. Trojan: Čujte to je toleranca! — Klici na levici: Mir! — Poslanec dr. Trojan: Varujem govornika pred črte-njem !) Zastonj vprašamo po slovenskoj okolici tega starega nemškega mesta, pa gospod Oblešak že mora to bolje vedeti, in dobro trgovati s Šentvid skimi Slovenci. Za Nemce so tu vsaj tudi nemški trgovci." Ko je v septembru lanskega leta neko Ljubljansko društvo imelo neko slavnost, se je tudi deputacija iz Koroške udeležila te slavnosti in o tem piše, da navedem drug vir, „Deutsche allgemeine Zeitung" v Beljaku (čita): „Slavnosti Sokolove udeležila se je tudi deputacija Slovencev iz Beljaka. Tu se že res vse neha. (čujte! Čujte! in živahen smeh na desnici.) To je že vrhunec predrznosti. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ta deputacija je obstala iz gimnazijskega profesorja, dovolj znanega zaradi njegovega veselja za agitovanje, in iz tukajšnjega trgovca. Dotičnemu trgovcu, kateremu, kakor se kaže nemški zrak ne ugaja, svetovali bi, da naj se preseli v veličastno Ljubljano. To bi utegnilo biti bolje zanj. Tukajšnje izključno nemško prebivalstvo se vedno bolj zaveda v narodnem oziru in bi utegnilo začeti kupovati samo pri nemških trgovcih, ne pa v taci h prodajalnicab, katerih lastnik je nasproten narodnim težnjam našim." (Poslanec dr. Trojan: To je ščuvanje!) Tak je mir na Koroškem (Klici na levici: Po časnikih 1) — res, po časnikih, kakor se rni kliče. Ko je nedavno občina, ki je poprej imela nemški zastop se preobrnila in dobila slovenski zastop, to je bil hrup, ki je kazal, kakšen je mir na Koroškem, ta občina je sv. Štefan na Zilji. Nedavno je zmagalo prebivalstvo slovensko in s to zmago zginila je ortsgrupa nemškega šulferajna, ki je bila ondu. Dokler je tam vladala nemško liberalna večina, uklanjali ho se iz samega spoštovanja pred prosvetljenimi kmeti. V poročilu o ortsgrupi se pravi (čita): „ Kmetje od Sv. Štefana, verno udani svojej slovenskej materinščini, goje najodkritosrčneje spoštovanje za nemški duh in nemški jezik." Sedaj se je to premenilo. Zastop je postal slo-vensk in šulferajn s svojo ortsgrupo je zginil. (Poslanec Šuklje: Moral je zapreti!) in moral je zapreti in sedaj kmetje neso druzega kakor pijanci (Veselost na desnici), pobožni kramarji, udani vsem mogočim najneumnejšim vražam itd. In te stvari naštevajo se v jedni sapi v odprtem pismu deželnemu predsedniku v „Freie Stimmen" (Čujte! na desnici), katero se konča z besedami: „Da zavrne vnanje motilce miru, bode prebivalstvo vedno pripravljeno." To smo gotovo mi — „toda proti notranjemu sovražniku, ki po noči skrivaj seje razpor, pa tudi pozornost naroda ne zadostuje. Tu se že mora poseči umes z one strani, katerej sta izročena blaginja in beda dežele. In potem obračamo se do Vas, Vaše Visokorodje, ki ste pokazali tako gorko srce za Koroško, kadar jo je zadela nesreča in beda in če so tako vstrajni Korošci zgubili zaupanje v sebe. Pri takih žalostnih priložnostih, učili smo se spoznavati Bkrb Vašo. (Klici na desnici: Oho!) Pomagajte tudi danes, ko nam preti druga nesreča (Smeh in Čujte! na desnici), kajti nesreča bila bi za deželo, če bi vzgled pri Sv. Štefanu našel posne-malcev, če bi Be upor in sovraštvo propovedovalo tudi v druzih krajih, kjer dosedaj vlada blagodejni mir. Potem bi bilo prepozno posegati vmes in odgovornost zadela bi one, ki so bili neodločni in bo se obotavljali, ko bi bila jedna njihova beseda zadostovala. (Smeh na desnici. Poslanec dr. Trojan. To je svoboda!) Kaj hočejo od deželnega predsednika? (Klici na desnici: Policijo! Nič druzega, da bi ukrenil kake policijske naredbe in se ponižal v agenta šulferajnovega. (Poslanec dr. Trcjan: In pripomogel nemškim manjšinam, da bi zapovedovale!) (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 25. marca. Staročeški listi hudo napadajo dr. Gregra zaradi njegovega poslednega govora v državnem zboru. Pišejo, da je izdajalec naroda če&kega, ker je potegnil z levico. Ker je Gregr omenjal, kaj se je jeden Liechtensteinovih pradedov zagrešil proti češkemu narodu, omenjajo češki listi, da je nek Grogr pred bitvo oa Belej gori služil Nemcem za vohuna, in povprašujejo, če more dr. Gregr trditi, da ta ni bil praded njegov. Veliko jezo si je torej Gregr nakopal ž njegovim govorom. Ta dva praznika bilo je odšlo z Dunaja več protisemitov v Budimpešto, da se pobratijo tako avstrijkl in ogernki nasprotniki Židov. Mej drugimi šli so v Budimpešto člani 1 Dunajskega telovadnega društva in corpore. Tudi na Ogerskem začenja se agitacija proti zidom in narod tudi zaradi tega tako sovraži Tiszo, ker pospešuje židovstvo. V soboto je v ogerskej zbornici poslancev posebno Gabrijel Ugon hudo govoril proti § 25. o vojneKa zakona. Pritožuje se, da se mora narod učiti jezika uradnikov ne pa narobe. Po statističnih izkazih 2 petinih avstrijskih gimnazij nemščino niti obvezni predmet ni. Na Ogerskem se pa povsod po srednjih šolah mora učiti nemščina. Vse-kako je neumen poskus, da bi z nemškimi častniki ponemčili Ogersko. Govornik slika v jako živih barvah, kaka nevarnost preti kulturi ogerakej od germanizacije. Ministerski predsednik, ki si upa na padati narodno kulturo, ne sme ostati na svojem mestu. Govornik tudi dokazuje, da večina zbornice ni za vojni zakon. Mnogi vladni pristaši bi ne glasovali zanj, da jih klub ne sili glasovati proti svojemu prepričanju Ker je govornik napravil močen utis na zbornico, je opozicija zahtevala , da naj se precej glasuje, v kar pa predsednik ni privolil. V nanje države. V Srbiji se je mnogo uradnikov odpustilo in nadomestilo z novimi. To se v Srbiji vselej zgodi, kadar se vlada premeni. Sposobnih uradnikov pa sedanja vlada ni odpustila, naj so že katere stranke koli. Sploh sedanja radikalnu vlada ne misli postopati z isto brezozirnostjo, kakor so prejšnje vlade, ki neso trpele uradnika druzega političnega mišljenja. Kakor poroča „Graždanin" se je finančno stanje ltusije znatno zboljšalo. Letos imela bode kacih 60 milijonov prebitka. Antoine-u priredil! so v Parizu banket, katerega se je udeležilo 48 osob mej njimi več fraii-«ONkih senatorjev in poslancev, Antoine je izjavil, da je prišel na Francosko, da pove Francozom, da naj branijo republiko in svobodo, katera daje upanje, da se domovina ne pogrezne v pustolovstva Alza-cija in Lorena trpita zaradi nesloge republičanov, poginili bodeta, ako se ne končajo razpori. Da bi le lepe besede njegove imele kaj uspeha, kar pa ni pričakovati. Dokler bode oportunistična stranka v Franciji tako močna, ni upati zboljšanja razmer. ž njimi hc druge stranke ne morejo apora/.umeti, ker oportunisti ne delujejo za Francijo, temveč le za židovstvo. Vsi večji opozicijski listi so v židovskih rokah. Angleški liberalci dosegli so nov uspeh, v Gortonu je izvoljen Gladstonovec, Marther s 5155 glasi proti konservativcu Hatshu, ki je dobil le 4309 glasov. Večina liberalcev je dvakrat večja, nego je bila pri zadnjih volitvah. Uspehi opozicije vladi gotovo ne ugajajo Konservativci čutijo, da se bliža konec njih gospodarstvu. To je zanje tem huj e, ker najbrž nikoli več ne pridejo na krmilo. Še sedaj bi se Salisburv ne vzdržal, da se Gladstonu nesta izneverila Hartington in Chamberlain s pristaši svojimi. Ta dva bodeta konservativcem zopet obrnila hrbet, ko bodeta videla, da se stvari zanje neugodno obračajo. Chamberlain se začenja približavati Gladstonu. Domače stvari. — (Za „Sokolski dom„) poslal je častiti gosp. Ivan Volk, kaplan v Čemšeniku, 5 gld. Srčna mu hvala. Rodoljubna duhovščina bode gotovo posnemala njegov izgled. — (Prva slovenska operna predstava) bila je včeraj in obnesla seje v vsacem oziru izborno. Gledališče bilo je razprodano, — včeraj do-poludne že ni bilo nobenega prostora več, — pred-Btava pa velik uspeh domače umetnosti. Ker je opera „V vodnjaku" pravi biser na skromnem našem repertoarji, zdi Be nam potrebno, da seznanimo čitatelje s slavnim njenim skladateljem in ž njegovim delom. Viljem Blodek bil je porojen 1834. 1. v Pragi, kjer je na konservatoriji zavrs.il glasbene študije in potem odšel kot učitelj glaso-virja na Poljsko. Vrnivši se v Prago, poučeval je tudi na flavti in postal na konservatoriji profesor za ta inštrument. Poleg tega je pridno skladal razne pesmi, zbore, iustrumentalne in druge skladbe. Prvi njegov poBkus v dramatični skladbi bila je komična opera „V vodnjaku", s katero je nadkrilil vse nade in proslavil ime svoje. Kritiki stavijo to opero v jedno vrBto s Smetanovo slavno opero „Prodana nevesta". Kolika škoda, da je takemu geniju usoda bila toli nemila! Druga njegova opera „Čarovnik Židek" ostala je namreč nedokoučana vsled teške bolezni, ki mu je omračiln duha in ga 1874. 1. v najlepši dobi pogreznila v prerani grob. Prežalostna usoda za tak talent, katera usoda je zadela tudi genijalnega češkega skladatelja Bedfiha Smetano. Dejanje operi „V vodnjaku" je naslednje: Kresni večer je. O njem si ljudstvo pripoveduje, da imajo ta večer čarovnici in zli duhovi svoje ča-rodejne plese in shode. Zaljubljenim dekletom pa se prikaže pri mesečini, ako pogledajo v vodo, obraz usojenega jim moža. Stara Polona , ki je na glasu kot čarovnica, baš toži, o slabih časih, ko pride k njej mlada Jerica prašat jo za svet, kaj storiti, ker jo mati sili vzeti starega udovca Jurija, za katerega ne mara, ker ljubi mladega Janka, katerega naj jej Polona pričara. Polona jej svetuje, naj pride k vodnjaku, ko izide mesec čez goro, mej potoma pa naj kliče: O moj dragi, kje si? Na to naj pogleda v vodnjak, kjer bode zagledala obraz svojega prihodnjega moža. Ta pogovor poslušata skrivaj tudi Jurij in Janko prišedši z različnih stranij. Stari Jurij takoj sklene, da spleza na drevo tik vodnjaka ter pomoli svoj obraz tako, da ga bodo zagledala Jerica. Polona pa je isto bila svetovala Janku ko jo je bil prišel vprašat za svet. Baš je Janko hotel splezati na drevo, ko se pod teškim Jurijem zlomi veja, da pade v vodnjak. Janko hoče pogledati, kaj se je zgodilo, kar se približa Jerica. Urno spleza Janko na drevo in moli obraz nad vodnjak. V tem zažare po gorah kresovi. Po dolgem premišljevanji ohrabri se Jerica in gre k vodnjaku. Toda, kako se prestraši, zagledavši v njem starega odurnega Jurija. Z grozo pripoveduje to dekletom, ki so se ravnokar tudi bližale vodnjaku, svareč, naj ne pogledajo vanj. Dekleta pa vender obkolijo vodnjak, iz katerega na splošno začudenje izleže stari Jurij, ves z blatom zamazan. Prikazen Jurijeva vzbudi splošen smeh, Jurij odide ves raz jar jen, Janko in Jerica pa se združita za vse življenje. — To snov je Blodek krasno uglasbil — in v svoji operi podal nam niz muzikalnih biserov, umotvor v besede pravem pomenu, ki ogreva i najstrožjega veščaka. In tacih bilo je pri včerajš nji predstavi, a vsi hvalili so krasno glasbo, nič manj pa tudi predstavo samo, ki je bila povsem izvrstna, kakor v orkestralnem, tako v glasbenem delu. V orkestru sviralo je pet vrlo izvežbanih gospodov na godala, na glasoviru pa je spremljal gospod vitez Ohm-J a n u š o v s k i, moč prve vrste. Čarovnico Polono predstavljala je g. Gerbičeva, mlado Jerico gsdč. Daneševa, mladega Janka g. Bučar, starega Jurija g. Megla č. Prve tri sile so našim čitateljem že izredno dobro znane, zatorej omenjamo ob kratkem, da so vse tri izborno peli, da je gospa Gerbičeva vnanjost čarovnice Polone jako srečno pogodila, go spod Bučar pa je bil včeraj posebno dobro razpoložen. G. Meglač je vse občinstvo najprijetneje presenetil. Njegov Jurij bil je pravi tip zastarelega smešnega samca. G. Meglač igral je z dobrim humorjem, svojo partijo pa izvrstno rešil, k čemur treba mnogo šole, posebno pa tako lepega im močnega glasu, kakeršen je g. Meglača. Zbori so bili jako dobro ubrani in čvrsti in so mnogo pripomogli k lepemu efektu. Opere sijajen uspeh je občinstvo naudušil in povsod izražalo se je iskreno priznanje g. prof. Gerbiču, ki je opero poslovenil in s ču dovito marljivostjo in požrtovalnostjo spravil na oder. Slava mu! — (Iz Trsta) se nam poroča čin iredentizma. Danes dne 24. t. m. ob osmih zvečer je pred kolodvorom neznan iredentovec vrgel bombo, ki je imela povedati Tržačanom, da mesto je italijansko. Tam namreč stoji še v ograji spomenik zjedinjenja Trsta z Avstrijo. In ta spomenik se ima jutri _ v ponedeljek -- odkriti! Občudujte domoljubje avstrijskih Italijanov. In Luzato — in Hoheulohe! — (Iz Trsta) nam piše prijatelj, da so ir-redentarji sinoči (v nedeljo — 24. t. m.) pred kolodvorom nastavili dve petardi: prvo ob osmih, drugo pa ob desetih. Tam namreč stoji spomenik, ki ga imajo danes v ponedeljek odkriti. Postavili so ga konservativci v spomin združenja Trsta z habsburško oblastjo. Očito je pač to rodoljubje Italijanov, ki napada spomenik kljubu množici policajev, ki na vseh straneh spomenik stražijo. Kaj pač poreče vlada k temu početju in kako je bode olepšala. — (Ribiško društvo kranjsko) imelo je zadnjo soboto občni zbor v hotelu „Pri Slonu". Predsednik beležnik dr. Vok spominja se smrti ce-sarjeviča Rudolfa, ki je bil velik zaščitnik avstrijskega ribiškega društva, ter pozivlje zborovalce, da ustanejo v znak sožalja, kar se zgodi. Nadalje se spominja smrti deželnega glavarja grofa Thurna, ki je tudi bil član društva, in kustosa Dežmana, ki sicer ni bil član. a je z vednostjo svojo društvo podpiral. Predsednik omenja, da je potrjen deželni ribiški zakon in želi, da bi se strogo izvrševal. Treba bi bilo ribištvu tudi več gmotne podpore. V Nemčiji daje drža»a 300.000 mark podpore ribištvu na leto. Po državnih železnicah so pa posebni vagoni za hitri prevoz živih rib, kar jako pospešuje trgovino ž njimi. Pereče vprašanje je, če naj se še nadalje ukladajo za poskus raki v nekdaj okužene vode, za kar je vlada dovolila 150 gld. podpore. Prof. Franke izrazil se je v svojej strokovnjaškej razpravi, da se še počaka s poskusi, ker račja kuga še ni ponehala. Za to pa on ni, da bi se jegulje nastanile v kranjskih vodah, kar nekateri priporočajo. Jegulje so največje sovražnice rakov, poiščejo jih v njihovih luknjah in požro. Od rakov je dežela imela na leto po 20 000 gld. dobička, od jegulj bi se težko dal doseči tak uspeh. Treba bode torej pozneje še poskušati z raki. Predsednik izreka Halo gospodu Regorseku, blagajniku Karingerju in profesorju Walnerju, ki imajo veliko zaslug za društvo. Resnica pa ni, kakor je poizvedelo poljedeljsko mi-nisterstvo, da bi v Cerkniškem jezeru poginilo do 100.000 kil rib, kadar voda odteče. Veliko jih pogine le, če je na planjavi debel led, da se zaduse. Želeti bi bilo, da bi se za take slučaje napravili takoimenovani „Einsatzteiche", kar tudi priporoča veščak poljedelskega ministerstva g. Putick. Mnogo je storilo društvo v prospeh ribištva. V prvi vrsti je omeniti član vit. Kappus Pichelstein, ki je iz jajc domačih postrvij dobil do 2000 mladičev. Profesor Franke v Kranji je pa leta 1885. uložil nad 10.000 in leta 1886. nad 8000 jajc postrvij na Okroglem, da so se izlegla. Leta 1887. je društvo pridobilo 1200 postrvij. Povodenj je mnogo rib splavila v Savo, kar pa za društvo ni nikaka izguba, ker je njega namen le, da zaplodi v kranjskih vodah žlahtnih rib. Predsednik izreka zahvalo poljedeljskemu ministerstvu in deželnemu zboru za podporo, čast je za društvo, da je poljedeljsko ministersvo naročilo njegovemu članu prof. Franketu, da naj propo-tuje vso kranjsko deželo, da stavi potem nasvete svoje glede izvajanja novega ribiškega zakona, in pa da je pozvan društveni tajnik, gosp. Pire, da deluje pri delu cesarjeviča Rudolfa „Die osterr.-ung Monarchie in Wort und Bild". Poročilo se odobri. Gosp. Viktor Gal le poroča o društvenih računih, ki se odobre". Gosp. Regoršek priporoča, da se razširi prostor za izleganje rib na Studenci. Gosp. K a p 1 e r nasvet u je, da se naprosi plinovo društvo, da bi za to napravo dalo brezplačno železnih cevij. Predloga se VBprejmeta. Denarničar gosp. K. Kari nger poroča o proračunu za 1890. leto. Troški bodo znašali 580, dohodki pa le 410 gld., torej bode primanjkljaja 170 gld. Unel se je bil prav živahen razgovor o tem, ali naj se delajo poskusi z uleganjem rakov v vode. Sklenilo se je, da se le 50 gld. od podpore, ki jo je dalo ministerstvo, porabi za poskuse z raki, 100 gld. pa za pospeševanje ribištva. Gosp. dr. Vok naglasa, da mora društvo biti jako delavno, ker bi mu rada kranjska kmetijska družba izpihala luč življenja, kakor tudi čebelarskemu društvu. Gozdarski nadzornik gospod Goli priporoča, da se društveno poročilo priobči tudi v slovenščini. Gosp. VVencel podpira ta predlog, naglašajoč, da bodo potem duhovščina in občinski zastopi bolj podpirali društvo. Sklenilo se je, da bode o tem razsojal novi odbor. Na to so se vršile volitve odborove, s čimer je bilo zborovanje končano. — (Gorelo je) v nedeljo po noči pri Antonu Goličiču po domače Sinku na Suhi nad Školjo Loko. Zgorelo mu je poleg hiše tudi troje živinčet. Zažgal je hudoben človek, kateri je skušal uničiti še skedenj s tem, da je vrgel polno škatljico prižganih žvepljenic v ondu shranjeno slamo. Zlodejca zasleduje sodnija. Zavarovan bil je Goličič za 600 gld. pri „Aziendi". — (III. izkaz dijašk e|£k uhinje naPtuji za šolsko leto 1888/80 ) Od 21. septembra I. I. do 28. februvarja t. 1. se je že ubogim dijakom 1754 kosil v vrednosti 263 gld. 10 kr. a. v. razdelilo. Z nova so v prekoristni namen naslednji p. n. č. gospodje dobrotniki znatne doneske darovati blagovolili, a) vnanji: g. Zelenik Josip, odgojevatelj na Dunaji, 30 gld.; preč. g. dr. Lav. Gregorec, kanonik in drž. poslanec, 10 gld.; preč. g. Meško Jakob, župnik St. Lovrenški v Slov. g., 5 gld.; preč. g. Meško Davorin, župnik Kapelski pri Radgoni, 5 gld. ; č. g. Zupanič Jakob, kaplan Št. Lavrenški v Slov. g. 4 gld.; č. g, Simonič J., kaplan Završki, 3 gld.; č. g. Sovič Josip, župnik Stoprški, 2 gld.; g. Koser Fran, poštar in veleposestnik v Št Lovrenci v Slov. gor., 1 gld.; g. Eilec Fran, dijak v Mariboru, 50 kr. b) Ptujski: preč. g. Modrinjak Matija, prost, 5 gld.; g dr. Jurtela Fran, odvetnik in dež. poslanec, 10 gld.; g. Železinger Fran, prof., 5 gld.; g. dr. Ploj Jakob, odvetnik, 12 gld.; g. Kunstek Luka, prof., 6 gld,; g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav, 6 gld.; g. Cilenšek Martin, prof., 3 gld.; č. g. Majcen Ferdo, veroučitelj, 3 gld. 15 kr. ; častiti gosp. Črnko Marko 3 gld. 16 kr.; čast. g Bratuša Alojzij, benetic, 3 gld. 15. kr.; častiti g. Šaiamou Fran, katehet, 3 gld. 15 kr.; g. Spindler Anton, c. kr. kanclist, 3 gld.; g. Hudojamski Fran, učitelj, 3 gld. 50 kr.; g. Kankler Ivan, nadučitelj, 3 gld. Vsem veledušnim dariteljem in ljubiteljem srednješolske mladine izrekamo najprisrčnejšo domoljubno /.»hvalo in stoterni: „Bog plati „ ! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Đenko Hitiš, gvardijan in župnik na Ptujem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 26. marca. Pri volitvi v velikem posestvu za okrajni zastop Slovenci po hudej volilni borbi zmagali s štirideset osmimi glasovi zoper štirideset dva. (Slava volilcem in vsem, ki so k temu velevažnemu uspehu kaj pripomogli ! Uredn.) Dolenji Logatec 25. marca. Častnim občanom volil je tukajšnji občinski odbor v svoji današnji seji zaslužnega gospoda dr. Voš-njaka in slovenskega mecena gospoda Josipa Gorupa. Bruselj 25. marca. Kraljica Maria Hen-rietta in princesinja Klementina potujeta v Mi-ramar k cesarieinji vdovi Štefaniji. Genova 25. marca. Nadvojvoda Al-breeht včeraj popoludne semkaj dospel in odpotuje danes v Cannes. Razne vesti. * (Smrtna obsodba.) Pred porotnim sodiščem v Bocnu sta bila 22. t. m. ovčarska pastirja Jakob Kuen in Josip Sehcipf, katera sta hrjjmlazca dr. Viktorja Schiecka, zdravnika in mestnega svetnika v Ddbelnu na Saksonskem, 11. avgusta m. 1. na švicarski meji umorila in potem oropala, jednoglasno proglašena kriva in obsojena v smrt na vešalih. Nesrečni 33letni mož bil je izvrsten zdravnik, obče priljubljena osoba in velik podpornik mestnih in kmetskih revežev. * (Požar) Iz Turina se 22. t. m. javlja: Velikansk požar uničil je do tal v Casalu veliko predilnico Bone. Škode je nad 3 milijone lir. VeČ nego 800 delavcev je ob zaslužek. Poslano P. n. članom banke „SLAVIJE"! „F r a n c o s k o-o g r s k a zavarovalna družba" (Franco-IIongroise) pošilja po slovenskih pokrajinah potovalne agente, kateri z lažmi, zvijačami in sleparstvnm skušajo pridobiti člane starejših zavarovalnic za svoj zavod. Kar ti ljudje počenjajo, presega vse meje dostojnosti in poštenja; zato si štejem v dolžnost, svariti p. n. člane banke „SLAVIJE" pred njimi in opozarjati na zvijače, katere rabijo v dosego svojega namena. Najnavadnejše agitacijsko sredstvo jim je očr-njevanje druzih zavarovalnih zavodov. O banki „SLA-VIJI" pripovedujejo, da bode v kratkem propala in da zato ni varno biti zavarovan pri njej. Dalje trosijo laž, da s»m hotel jaz sam zavarovati pri „Francosko ogrskeju svoje imetje ter izvajajo iz tega, da nemam zaupanja do „SLAVIJE". Konečno pa se poslužujejo kar naravnost goljufije. Prihajajo namreč k članom banke „SLAVIJE" ter, predstavljajoč se jim za odposlance njene, zahtevajo, da se jim pokažejo zavarovalne knjižice. Iz teh knjižic izpisujejo jednostavno zavarovalne svote, strankam pa z izgovorom, da jim bode znižano plačilo pri banki „SLAVIJI", predkladajo k podpisu odpovedi za to banko ali pa — in to jako pogo-8toma — podpisujejo odpovedi sami brez njihove vednosti. Potem pa jih zavarujejo pri „Francosko-ogrskej", in ker se stranke, ki o tak'im zavarovanji neso ničesar vedele, ustavljajo plačevati, tožujejo jih ter jim nakopavajo stroškov. Zaradi tega postopka uložil sem jaz v imenu banke „ SLA VIJE" proti jednemu teh agentov kazensko prijavo; p. n. zavarovance banke „SLA-VIJE" pa prosim, naj knjižic ne dajo iz rok in ne podpisujejo ničesar nikomur, ki se ne bode mogel izkazati s pooblastilom, da resnično zastopa banko „ SLAVIJO". V pojasnilo onim, katere bi bilo utegnilo zbegati nevestno rovanje agentov »Francosko - ogrske zavarovalne družbe" navajam, da je banka „SLAVUAu trdno stala in bila znana kot vseskozi poštena in zanesljiva zavarovalnica že tedaj, ko Budimpeštanski judje na ustanovljenje „Francosko- ogrske zavarovalne družbe" še mislilo mso, ter da imam jaz vse svoje imetje zavarovano pri banki rSLAVIJIu, in da bi „Franeosko-ogrgka zavarovalna družba" bila pač zadnja, pri katerej bi ga zavarovati hotel. Nerad stopil sem pred javnost s tem svarilom ; a ker je iz vsega vidno, da generalni zaatop v Gradci in generalno ravnateljstvo v Budimpešti odobrujeta ravnanje nevestnih agentov ter jih celo vzpodbujata pri tem, bila mi je dolžnost ne samo braniti zavod, kateri zastopati imam čast, temveč tudi svariti občinstvo, da se bode vedelo varovati škode. V Lubljani, dne 2G. marca 1889. generalni zastopnik banke „SLAVIJE". „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ^32 11 rM? ii j o i : 25. marca. Pri [rlnličl: Orampovoan iz Kranja. — Pclmf iz Piseka. — Bro/.iner Tempes, Schmalz, Volk in Prigelhof z Dunaja. — NoHsan i/, ltihnice. Pri Slonu : Jnrca iz Postojiiio. — Steinberger z Ogorskega. — Buhnik z Djinaju. — (jrutschrriber iz Gu-tendorfa. — Hochsinger iz Čakovca. — Neuman z Dunaja. Pri ju/urni kolodvoru : Volikogna z Dunaja. Pri nvitlrijNkeiuceptnrJi : VViesul i/. Divačo. Umrli »4» v ljubljeni: 23. marca: Placidus Scaifi, delavce, 28 let, Poljanski nasip ftt. BO, za plačnico. 24. marca: Marija Hitonc, delavčeva hči, 10 let, Poljanska cesta St. 18, za jotiko, — Anton Mirtič, delavcev sin, 10 ines., Tesarske ulico St. 3, za hudim kašljem. 25. marca : Marija Jebačin, kondukterjeva hči, 16 mus., Kolodvorske ulice št. 12, za vnetjem sapnika. V dežel ne j bolnici: 23. marca: Leonhard Paulič, delavec, 40 let, za plućno tuberkulozo. 24. marca : Martin Dacar, delavec, 46 let, za jotiko, 25. marca: Marija Panigoj, delavčeva žena, 53 let, za plućnim cmilzcmom. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje T mm. barometra „ ,.' penit ura ' tro vi tr mm ■ Ve- Mo-Nebo krina v mm. 7. zjutraj 3 36 4 mm. 2. popol. mm. 9« zvečer 7410' mm. 4 0" 0 si. svz. 9 6° C .si. vzh. 5-0° 0 lil. vzh. ob), d. jas. 0 001 obl. 7. zjutraj 7432 mm. I 46° C 2. popol. 745» mm. I 10-2" O «. zvečer | 740-8 m,n. ' 4'0° 0 si. vzh. si. vzh. si. vzh jao. jas. jas. 0-00 moi. Srednja temperatura 65° in 6-3°, za 20" in 1'5° nad normalom. ID-\a.naJ©l5:sL "borza, dnć 26 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 83-55 — gld. 8365 Srebrna renta...... 83 90 — „ 84 10 Zlata renta...... „ 111*5 — , 11P40 5' marčna renta .... , 9975 — , 9965 Akcije narodne banke. . . „ H9P— — „ 891-— Kreditue akcije..... , 304-5O — „ 302 75 London........ „ 121-70 — „ 121-70 Srebro.........—•— — „ —*— Napol......... „ 9-GOV, — « 9'61 C kr. cekini .... , 5*71 — , 571 Nemške marke..... , 59-42'/, — „ 59-42'/, 4°/0 državne sroike iz 1. 186 4 Državne srečke iz 1. ls»>4 Ogerska zlata renta 4° „ . . Ugeraka papirna rotita 50/0 . V/0 Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 Zemlj. obć. avstr. 4V,0/, zlati Rudolfove srečke \kcije anglo-avstr. banke rrammway-društ. velj. 17« 250 gld. 139 gld — 10O , 179 „ 75 102 ., 25 »4 „ 40 oblig. . 104 „ 75 I<>0 gld. 196 ., 25 zast. listi . 121 ., *50 100 gld. 187 „ — 10 ., 21 ,. 50 120 „ 129 „ 10 Lav. . — „ — Gospodičina, pridna, poštena, želi nastopiti mesto ko.' Kusirka ali lova j k a. — Ponudbe ped J*. .Sutner na upraviiištvo „ Slovenskega Naroda". (224—2) Vodna žaga flesoreznlealj stoječa na lloenlci pri Mori blizu IVerivoil, pro«la nv takoj. — Več pove ililiacl < arinan ondi. (229—1) slovenskega jezika popolnoma zmožen in vešč notarskih opravil, sc VNprejuic. — Ponudbo na upraviiištvo „SIo-venskega Naroda"! (232—1) Velika tovarna laškega olja v Fro- 5 venci išče dobrega } ki permanentno potuje po Kran>skem in je znan s kupovalci. Visoka provizija. Tudi krajni agenti bo vsprejmd. Pisma, pisana v nemščini in francoščini, naj se blagovolijo poslati na A. I.onis đc Cio., Salon, Pro vence. -231) W \ Tri stanovanja, obstoječe vsako iz dveh sob in kuhinje, so takoj ali pa o Sv. Juriji za oddati. Natančneje Be izve pri lastniku Ivanu Borftl nik-u v Kurji vasi. (22H) ali v najem želim prevzeti takoj. Ponudbo na upraviiištvo šifro „Pekari)a". .Slovenskega Naroda" pod (225—2) Brezov balza m. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka r.nan kot, najiz vratnoj Ac lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, lovijo h« le drugi dan neznatne liiMkine od ■ »olii. ki postane vslvd tega vinto I»ela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred «ld. l..~»o. Zaloga v IJulilJ aiil pri I . pl. Trn-lto<»zy-.ji, lekarji. (179—2) He zameiiUi z Radgonsko. || Radenska kisla voda in kopališče. MeuGi na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot zdravilna voda. Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci najveC natrona in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vslcd prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, tor j o neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasfiženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, Katarin in živčnih boleznih. Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri ljubljena poziv Ijajoca pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem ju močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davioo, skrlatioo, mrzlico in kolero. Kopoli so prirejujejo iz želez nate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudiča, trganje po udih,"ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 80 kr. do 1 gld.) (339—42) Liter rndensko kislo vode ima v sebi 006 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako moćan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestrnnski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve nisto skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga jo napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniske prevlake so postajalo vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi dragi zdravniki. Cenike razpošilja zastori) in fva/nko kopališče radenske slutine nti Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Kot namizna voda. pijača. Pomešana s kislim vinom a kojo imenujejo mineralni šampanje Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, sobo 30 kr. do 1 gld.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. »>:»>:-c»:»:^ Najboljše in najcenejše v plosčcvinastih pusicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-2) ;• Izdajatelj in odgovorni ureduik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk »Narodae TiHkarneV