PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVHI. Št. 207 (8300)
TRST, sobota, 2. septembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ZADNJIH NAPADIH MORA, SARAGATA IN LA MALFE
Vztrajne govorice o bližnji ostavki Andreottijeve centristične vlade
Rimski prefekt je moral spremeniti sistem maksimiranih cen Stališča levice PSI - Prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe delavcev kemijske stroke - Splošna stavka v dolini Suša
RIM, 1. — Vedno bolj krožijo vesti, da je Andreottijeva vla-v resni nevarnosti in da lahko pride do njene ostavke še pred *°cialističnim kongresom. Vse kaže, da je vladi zadal odložilni uda-f®c Saragat v svojem članku v tedniku «Espresso», v ozadju pa so *«veda običajni notranji demokristjanski spori, ko so se med kritiki yladne večine pojavili stari predstavniki tradicionalnega centrizma.
Demokristjanska struja .torze
•")Ove» v tej zvezi danes ugotav-l*> da je Saragat zastavil stvarna yPrašanja, ki jih je treba rešiti, da J® obnovi sodelovanje med demokristjani, socialisti in laičnimi demokratičnimi strankami. Levičarska Jbuja KD polemično ugotavlja, da *® Fanfani hotel poseči v polemiko *yiška z visokih alp in da predla-nedosegljiv cilj petstrankarske yiadne koalicije, s čimer naj bi ootel omiliti koncept centralnosti.
Nov udarec za Andreottijeve u-,?ePe o uravnavanju cen predstav-današnji sklep pokrajinskega
odbora za cene, ki ga je zbral rimski prefekt in ki je moral bistveno popraviti dekret o maksimiranih cenah. Odslej dalje namreč ne bodo več veljale masimdrane cene za sadje in zelenjavo in bodo lahko trgovci to blago prodajali tudi desetodstotno dražje. Nekaj podobnega so tudi sklenili glede mesa, ki ga bodo morali prodajati po istih cenah, kot veljajo za občinsko po-trošno ustanovo, če je meso italijanskega izvora; po svobodnih cenah pa če gre za meso iz uvoza. Rimski potrošniki se upraviče-
čestitke pekinga in moskve
Danes 27. obletnica republike Sev. Vietnama
^apad južnovietnamskiili partizanov na mesto Tam Quan bunker bo zapustil veleposlaniško mesto v Sajgonu
HANCU, l. — Demokratična re-kolika Vietnama praznuje jutri obletnico proglasitve republike, v znamenju odlpčnega boja proti ^neriškim napadalcem, ki že to-“to let bombardirajo Severni Viet-"ani in povzročajo prebivalstvu ne-^Disne žrtve.
bb tem prazniku junaškega sever-Jovietnamskega ljudstva so Maoce-J}“»R in ostali najvišji kitajski vo-atHii poslali vladi Severnega Vietnama poslanico v kateri poudarilo. da bodo še naprei nadaljevali z vojaško in vsakovrstno dru-?.° Podporo seve r novi etn amskemu *kidstvu m izraža'o prepričani«:, da p. znalo premostiti vse ovire in tl;žave ter premagati ameriškega ^padalca Kitajski voditelji izražajo v svoji poslanici prepričanje 0 Popolni zmagi Severnega Vietnama in poudarjajo, da ie 'ntemacio-labstična doižnost kitajskega na-rpda podpreti in pomagsti vdetnam-akemu ljudstvu v boju nroti ame-r^kim napadalcem in za narodno
b>aginjo.
Tudi Brežnjev, Podgomi in Kosi-so poslali severnovieti samskim Voditeljem poslanico ob prazniku ievernovietnamskega ljudstva, v ka-izražajo voljo. c!a bodo še nabije dajali Severnemu Vietnamu v s« podporo. Sovjetski vodile! ii ponujajo, da so glob ko prepričani, .'ja stopnjevanje agresije in poli-'Obo ter diplomatsko mešetarjenje ^ bo zlomilo volje Severnega Viet-j.apia. Poslanica nadalje zagotav-ja- da je Sovjetska zveza dala in a bo še naprej dajala vso pod-Demokratični republiki Vic-t-aitia za utrditev njene obrambne Sposobnosti in za okrepitev njene , gospodarstva.
H Sajgona je prišla vest. da je imeriški veleposlanik v Vietnamu "Unker, ki ie trenutno na Havajih otokih, kamor ie prišel Nixon srečanje z japonskim predsed m kom vlade, izjavil. da bo zapu-}l|l svoje mesto v Sajgonu. kjer ie J6.šest let. Ameriški veleposlanik v ®;igonu igra veliko vlogo in ga •'itnerjajo celo za nekakega guver Bunker pa ne bo zapustil voiega mesta nred predsedniškimi Putvami prihodnjega novembra.
,.y Južnem Vietnamu so osvobo r! ne sile v okviru velike ofenzi je, C* traja že šest mesecev, prešle . Protinapad ob obali osrednje po ri^iine Annam. Pred napadom so ■pfrerjevale kolaboraedonistične poslanke z raketami in so potem v Q®xkoku zavzele predmestja Tam yUana. Pri tej akcij) so napadli PJi sajgonsko postojanko »ranger-?®v», v bližini mesta. Tam Quan L. bil ie v rokah osvobodilnih sil, l! so se iz njega umaknile preteka julija.
včeraj in danes so ameriški L^steški bombniki nadaljevali z r^bardiranjem Severnega in Južne-Vietnama. Po vesteh ameriške-Dovel.jstva, so odvigii 1800 ton ?*hb. Na drugih južnovietnamskih •iiščih so osvobodilne sile v na-hkrati pa so v mnogih kraji uničile razne mostove in stranke ceste. Še vedno se nadaljuje L?ter boj okrog mesta Quang Trija. partizani napadajo sovražni-Postojanke in iih zasipajo s l°E*uškimi izstrelki.
tiskovna agencija iužnovietnam-*kib partizanov .ie sporočila, da je
partizanska protiletalska zaščita pretekli torek in sredo sestrelila v Južnem Vietnamu štiri ameriške »phantome*. ko so sodelovali v napadih na položaje osvobodilnih sil. Hanojska tiskovna agencija pa je sporočila, da so od 2. do 28. avgusta nad Severnim Vietnamom sestrelili 71 ameriških letal in zajeli velik del pilotov. V istem času pa ie obalno topništvo Severnega Vietnama zadelo in zažgalo deset plovnih enot ameriške vojne mornarice.
NEW YORK, 1. — Prvikrat po vstopu v OZN Ljudska republika Kitajska predseduje varnostnemu svetu. Gre za sistem, da vsaka članica varnostnega sveta po en mesec predseduje temu organizmu. Prvega septembra je prevzel pred sedstvo stalni kitajski predstavnik veleposlanik Huang Hua. ki je nadomestil predstavnika Belgije
no sprašujejo, kdo bo še v Rimu prodajal italijansko meso, saj je očitno, da bodo odslej v rimskih mesnicah prodajali samo meso iz tujine.
Levičarska struja v PSI je danes objavila svoje stališče o italijanskem političnem položaju, glede katerega pravijo, da je zanimivo, da je prišlo do različnih stališč na vsedržavnem svetu KD, do izjav La Malfe in Saragata, ki dokazujejo, da se je centrizem znašel v tako resnih težavah, da sedaj ni več vp-ašanje, kako ga premagati. Treba je premagati centrizem, toda istočasno je tudi treba zelo jasno zatreti poskuse, da se obnovi umirjeni levi center po vzorcu onega iz leta 1984 in 1968, kot ga sedaj predlaga Saragat.
Za levico PSI to pomeni, da se socialisti lahko vrnejo v vlado, samo če pride do globokega preokre-ta, ki bo socialistom omogočil u-strezne politične pobude. V tej zvezi polemizirajo s stališči De Martina in z njegovimi predkongresnimi tezami, ko De Martino govori o možnosti obnovitve vladne koalicije levega centra. Polemizirajo tudi z Mancinijem in Bertoldijem češ da sta nejasna glede perspektiv
Danes popoldne so se prekinila nogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za 330 000 uslužbencev kemijske industrije. Pogajanja so se razbila, ker so delodajalci zelo jasno in zelo točno formulirali svoje negativne odgovore, zelo megleni pa so bili glede vprašani. ki naj bi jih pozitivno rešili Sindikati pravijo, da morajo delodajalci točno odgovoriti na štiri vprašanja: 1. na obvezo, da se uvedejo dopolnilne pogodbe v podjetjih. 2. na enotno delovno pogodbo za vso kategorijo, 3. za rešitev 'T>rašanj povezanih z organizacijo dela in končno. 4. na takojšnje ohčutno zvišanje^ plač.
Sindikati so že napovedali, da bodo zaostrili stavkovni boi. ki že predvideva 8 ur stavke na teden. 9 septembra se bodo sestali predstavniki vseh tovarniških svetov, ki bodo razpravljali o novih, še ostrejših sindikalnih akcijah.
V dolini Suša ie bila danes splošna stavka, ki so io napovedale sindikalne organizacije soglasno z lokalnimi upravami, da protestirajo proti sklepu družbe Montedison. ki je zaprla tri podjetja. Stavka le bila enotna in popolna, ter so popoldne zaprli tudi trgovine.
Danes popoldne so se sestali sin-
dikalni predstavniki vodilnih državnih funkcionarjev, ki se razburjajo, ker računski dvor ni registriral vladnega dekreta, ki je predvideval občutno zvišanje plač visokih funkcionarjev državne uprave. pokrajinskih in občinskih tajnikov. Državni funkcionarji razpravljajo o napovedi vsedržavne stavke.
3. decembra volitve v Nemčiji
BERLIN. 1. — Tiskovni urad nemške socialdemokratske stranke je danes posredno potrdil, da bodo predhodne politične volitve 3. decembra. Sporočili so namreč, da bo kancler Brandt 2. decembra v Berlinu prisostvoval zaključku volilne kampanje.
ZAKLJUČENI POGOVORI N1X0N - TANAKA
Odnosi s Kitajsko jabolko spora?
Tudi glede gospodarskih vprašanj Nixon ni dosegel, kar je pričakoval
HONOLULU, 1. - Predsednik Nixon se je sestal na Havajskih otokih s predsednikom japonske vlade Tanako. in z njim proučil najrazličnejša mednarodna vprašanja in medsebojne odnose. Glavni predmet pogovorov je bila ameriško-japonska politika na Tihem oceanu in v Aziji. Po prvih izjavah o pogovorih se zdi, da Nixon ni dosegel pri novem japonskem predsedni ku vlade tistega, kar si je želel. Gre predvsem za .japonsko politiko do Kitajske in njeno odločno voljo, da vznostavi diplomatske odnose s Pekingom Čeprav je po pogovorih glasnik Bele hiše Ziegler izjavil, da Nixon ni oporekal japonski politiki do Kitajske, in dejal, da je vsaka država prosta, da zagovarja svoje koristi in razvija svojo politiko do Ljudske republike Kitajske. Politični opazovalci v Washingtonu menijo, da so Japonci samo obvestili Nixona o svoji pobudi, niso pa povedali, kai bodo naredili in kako daleč bodo šli v odnosih s Pekingom. To vprašanje Nixona izredno skrbi, saj je s svojim potovanjem v Peking komaj navezal prve stike, nima pa
še rednih diplomatskih odnosov, da ne govorimo q gospodarskih odnosih, ki so popolnoma zaostali. Američani se bojijo, da jih bodo Japonci prehiteli na kitajskem trgu. ki lahko postane v bližnji prihodnosti neizčrpno prodajno tržišče.
Tudi glede gospodarskih odnosov Nixon ni zabeležil večjega u-speha, razen tega. da mu je predsednik japonske vlade zagotovil, da bodo Japonci v najkrajšem času kupili na ameriškem trgu za milijardo dolarjev blaga, da bodo tako vsaj delno zmanjšali ameriški visok primanjkljaj v trgovini z Japonsko. Japonci bodo kupili zlasti helikopterje, letala, obogateni uran, kmetijske pridelke in drugo blago. Nixon je pričakoval, da se bo vrnil s srečanja na Havajskih otokih z osnutkom ugodne trgovinske pogodbe.
Medtem ko sta se Nixon in Ta-naka pogovarjala o odnosih s Kitajsko. .je trinajst japonskih funkcionarjev prispelo v Peking da pripravijo vse potrebno za obisk ki ga bo Tanaka opravil na Kitajskem ob koncu tega meseca
PISMO IZ RIMA
KRIVA JE KAČA
itiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMtIiiimiiiiiiiiiiiiitniiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiia
PRIZNANJE VLOGE JUGOSLAVIJE IN NEUVRŠČENIH DRŽAV
Tito sprejel Kurta Waldheima ki je m obisku v Jugoslaviji
Pogovori tajnika OZN s Tepavcem in Bijedičem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Predsednik republike maršal Tito je danes dopoldne s soprogo sprejel na prionih glavnega tajnika svetovne organizacije dr. Kurta Waldheii..a in njegovo soprogo, ki sta na vabilo zveznega izvršnega sveta prispela na uradni obisk v Jugoslavijo.
Tito se je zadržal z glavnim tajnikom svetovne organizacije v daljšem prijateljskem razgovoru, kate-
iiiniiniiiiiiiiiiiitnimii'i*iiMiiiniiniiimiiiMiiiiiiiMiiiiiiini*iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii»
V ZVEZI Z EVHARISTIČNIM KONGRESOM
Papež bo obiskal 16. sept. Videm
VATIKAN, 1. - Uradno so sporočili. da se bo papež Pavel VI. v soboto 16. septembra udeležil o-semnajstega evharističnega kongresa, ki bo v Vidmu. Papež bo ob tej priložnosti obiskal tudi Benetke. Uradno poročilo Vatikana nadaljuje, da bo papež prispel v Videm v soboto popoldne in da bo ob 17. uri daroval sv. mašo. Svoje romanje bo zaključil še isti dan. kot je to običaj ob takih priložno-stis. Papež ne bo prisostvoval zaključku evharističnega kongresa v nedeljo 17. septembra, kateremu bo predsedoval njegov osebni poslanik kardinal Antonio Poma.
V Vidmu so ob 12. uri pozdravili sporočilo o obisku papeža Pavla VI. z zvonjenjem vseh cerkvenih zvonov. Videmski škof Zaffonato je sporočilo o obisku papeža prejel že včeraj. Za sedaj še niso znane podrobnosti papeževega obiska in je samo znano, da bo birmal več sto otrok, ki bodo ta dan prejeli ta zakrament.
Sindikati bodo verjetno potrdili stavko železničarjev
RIM, 1. — Izvršni odbori sindikatov železničarjev bodo po vsej verjetnosti potrdili vsedržavno stavko, ki je že napovedana za 4. in 5. september. Vlada je v tej zvezi posredovala in izročila sindikalnim organizacijam daljši predlog za rešitev vseh vprašanj, ki so jih zastavile sindikalne organizacije.
Na skupni seji treh tajništev je uvodoma poročal generalni tajnik SI UF - UIL Rispoli in to v imenu vseh treh organizacij. Ugotovil je, da so državne železnice v resni krizi in da
so nujne takojšnje in obsežne investicije, da se železniško službo modernizira in okrepi promet blaga ter potnikov. Rispoli je ugotovil, da zadnji vladni predlogi dokazujejo, da obstaja zelo majhna volja, da se modernizira železnico, kar pa tudi pomeni, da se ne bodo izboljšali delovni pogoji železničarjev. Tudi glede oddajanja raznih služnosti v najem ni vlada pozitivno odgovorila.
Zasedanje treh sindikalnih tajništev železničarjev se bo danes nadaljevalo, ko bodo sprejeli dokončni sklep.
V Montevideu aretirali voditelja «Tupamarov»
MONTEVIDEO. 1. - V urugvajski prestolnici so sporočili, da je danes ponoči policija aretirala voditelja gverilcev »Tupaniaros* Raula Sendiča. Vest je objavilo poveljstvo montevidejske policije.
Pred aretacijo je prišlo do streljanja. med katerim je bil Sendič hudo ranjen. Sprejeli so ga v vojaško bolnišnico s strogo pridržano prognozo.
Sendič, ki je star 47 let, je eden izmed ustanoviteliev »Tupamarov*, najbolj znane tovrstne organizacije v Južni Ameriki. Prvič ie bil govor o njem leta 1963 ko je ukradel večjo količino orožja. Leta 1970 so ga aretirali, vendar je kmalu pobegnil iz zapora.
Gverilci »Tupamaros* so izvedli vrsto napadov na banke, skladišča živil in sedeže ameriških družb ter plen svojih ropov vedno razdelili med potrebne prebivalce.
LONDON, 1. — Danes so pokopali jadralca — samotarja Francisa Chichestra.
rega so se udeležili tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac, stalni zastopnik Jugoslavije pri OZN Lazar Mojsov, ter spremljevalca VValdheima, glavni tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Janez Stanovnik in vodja sekretariata generalnega tajnika OZN G. Čenig. Ob koncu sprejema je dr. VValdheim izročil predsedniku Titu plaketo miru svetovne organizacije. Po sprejemu je predsednik Tito s soprogo priredil v čast svojega gosta kosilo, ki je potekalo v prejetnem razpoloženju. Dr. VValdheima je nocoj po vrnitvi z Brionov sprejel v Beogradu predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedič.
Generalni tajnik svetovne organizacije in zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije sta nocoj nadaljevala včeraj začete razgovore, v katerih sta v ozračju obojestranskega razumevanja opravila izmenjavo misli o splošnih mednarodnih vprašanjih. V teh razgovorih je Tepavac prikazal poglede jugoslovanske vlade, ki so v osnovnih obrisih podobni zamislim, ki jih je prikazal generalni tajnik svetovne organizacije v svojem poročilu o delu OZN tega meseca. Zvezni tajnik je istočasno visoko ocenil zelo plodno dejavnost dr. Waldheima v prvih mesecih opravljanja njegove odgovorne mednarodne funkcije. Glavni tajnik svetovne organizacije je s svoje strani visoko ocenil vlogo malih in srednjih držav in med njimi neuvrščenih držav v delu svetovne organizacije in pri tem posebno poudaril pomembno vlogo Jugoslavije v Združenih narodih. Wald-heim je nadalje poudaril potrebo bolj učinkovitega delovanja mehanizma svetovne organizacije, da bi se zagoto-vila njena navzočnost pri reševanju nerešenih vprašanj in nesporazumov.
Na večerji, ki jo je Tepavac priredil sinoči v čast svojega gosta, je zvezni tajnik ponovno poudaril napore glavnega tajnika svetovne organizacije pri reševanju mednarodnih vprašanj in zavzemanju neuvrščenih držav za krepitev vloge svetovne organizacije in mednarodne demokracije, kar je prišlo do izraza tudi na nedavnem sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih v George Townu. Tepavac je izrazil prepričanje, da se mednarodni odnosi ne morejo reševati, brez sodelovanja svetovne organizacije. Dr. Waldheim je v odgovoru na zdravico ponovno poudaril važnost vloge srednjih in malih držav pri vzpostavitvi trajnega sistema svetovnega reda in v zvezi s tem vlogo Jugoslavije, katere politika temelji na stalni krepitvi svetovne organizacije kot instrumenta in zagotovitve dobrih odnosov med državami in učinkovitega vzdrževanja med vladami. Jugoslavija ni samo evropska država, temveč tudi država v razvoju z vplivom širom sveta, je izjavil Waldheim, in izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija nadaljevala z napori, da se s pomočjo svetovne organizacije, uresniči nova stopnja sodelovanja in solidarnosti.
Glavni tajnik svetovne organizacije je tudi danes na tiskovni konferenci, ki jo je imel po vrnitvi i Brionov
v Beogradu, visoko ocenil vlogo Jugoslavije v OZN in posebno poudaril pomembnost razgovorov z jugoslovanskimi državniki o sedanjem mednarodnem položaju in o mednarodnih vprašanjih. Waldheim je na zanimanje novinarjev povedal, da se je s predsednikom Titom razgovarjal o vseh glavnih mednarodnih vprašanjih, o položaju na Bližnjem vzhodu, Vietnamu, o vprašanju razorožitve, položaju v Evropi, sklicanju evropske konference o varnosti in o vprašanjih, ki so pred svetovno organizacijo. Waldheim je izjavil, da je v razgovoru s predsednikom Titom in z drugimi jugoslovanskimi osebnostmi dobil zagotovila o polni podpori Jugoslavije svetovni organizaciji.
Glede krize na Bližnjem vzhodu je dr. Waldheim dejal, da je OZN ak-
tivno zainteresirana, da se to vprašanje reši z Jarringovo misijo in z drugimi napori. Waldheim je izrazil zadovoljstvo, ker velike sile skušajo z dvostranskimi razgovori rešiti mednarodne probleme, pripomnil pa je, da vsa mednarodna vprašanja ne morejo rešiti samo velike sile, da je potrebno sodelovanje drugih držav, srednjih in malih, ki imajo velike možnosti, da sodelujejo v naporih za rešitev teh vprašanj.
V nadaljevanju konference je dr. Waldheim na zanimanje novinarjev dejal, da je med obiskom v Ljudski republiki Kitajski naletel na zelo prisrčen sprejem v Pekingu in da je tako od premiera čuenlaja kot od zunanjega ministra Ci Peng Feja dobil zagotovila glede podpore Kitajske svetovni organizaciji v krepitvi miru in varnosti. Glede evropske konference je dr. Waldheim izrazil mišljenje, da se bo pripravljalni sestanek za to konferenco pričel novembra.
B. B.
Kdo še ni prevtgel bremena s svojih pleč na pleča drugih? Primerov je mnogo, stari so, kot je star svet. Če dobro pomislimo se prične z Adamom in Evo. Bog oče je bil jezen na Adama, ker ni ubogal. Adam se je izgovarjal, da je kriva Eva, ki ga je prepričala, da je utrgal prepovedani sad. Eva pa se je izgovarjala, da je resnični krivec kača, ki jo je zapeljala v skušnjavo, uboga ka-čica pa se ni mogla izgovoriti in od takrat jo vsi zaničujejo — najbrž zato, ker ji ni uspelo pre-vreči svoje krivde na rame drugega.
V podobnem položaju je v teh dneh rimski potrošnik; še zlasti potrošnik, ki ima stalen dohodek in ki plačuje krivde vlade, prefekta, grosistov in trgovcev na cVobno. Ubogi potrošnik (zadnji člen v verigi) nima več nobenega, na katerega bi prevrgel breme in plača za prepovedani sad prav tako, kot svetopisemska kača.
Poglejmo kaj se dogaja. Prefekt Ravalli — ki je v Rimu najbolj opsovana oseba — pravi, da je uvedel maksimirane cene, ker je ubogal ukaz vlade in da maksimiranih cen ne more ukiniti, ker bi šel po vodi njegov prestiž. Andreotti pa je v intervjuju trdil, da je hotel narediti samo »raziskavo tržišča*. Predsednik vlade torej obtožuje prefekta samovolje, da je šel preko mere. Andreotti pri tem pozablja na neki zakon št. 125 o svobodi trgovine, katerega je pred leti zagovarjal Fan-fani, ko se je skliceval na konkurenco, da se znižajo cene. Ta-k-at je Fanfani dejal po TV, da so italijanski potrošniki končno lahko brez skrbi. Sedaj je vlada s svojim ukrepom postavila Fanfanija na zatožno klop. Fanfani pa molči, ker se ukvarja s predkongresno volilno kampanjo svoje stranke.
In kaj pravijo grosisti? Grosisti so mnenja, da je kriva vlada zaradi velikih fiskalnih bremen, ki bremene uvoženo blago in mirno zvišujejo cene na debelo, saj niso podvrženi dekretu o maksimalnih cenah. Kako se jih lahko prisili? Če se jih. ne bodo več uvažali. Pri tem je zanimivo, da v Rimu nadzorujejo uvoz mesa štiri podjetja.
In sedaj smo Pri trgovcih na drobno, ki so po eni strani pod pritiskom policije (pet jih je aretirala), po drugi pa pod pritiskom svojih klientov. Trbovci na drobno pravijo (in to je res), da so se zvišale cene vsega blaga, ki ga prodajajo na splošni tržnici in to na raven, ki je določena z maksimiranimi cenami za prodajo na drobno. Zanje je odločitev dramatična: ali jrodajajo po maksimiranih cenah in delajo zastonj, ali pa kršijo dekret. Seveda pa v resnici ni tako, saj je znan pregovor, da se naredi zakon in njim tudi vse stezice, da se ga obide.
VValdheim (v sredi) v pogovoru s Titom in njegovo soprogo Jovanko
luiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMHiiiiiiinniiiiiBiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiM
Iz dnova v dan se slabša položaj cantristične Andreottijeve vlade, tako da po Rimu že krožijo govorice o možnosti vladne ostavka pred socialističnim kongresom. Seveda so odprte razne možnosti, ni pa dvoma ,da je vladni koaliciji zadal resen udarec Saragat, ko je ugotovil, da je treba obnoviti levi center. Zaostrujejo se tudi sindikalni boji, saj so se prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe delavcev kemične industrije, sindikati železničarjev pa bodo po vsej verjetnosti potrdili vsedržavno stavko, ki bo 4. t.m.
Glavni tajnik OZN Kurt VValdheim je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Včeraj je VValdheima sprejel predsednik Tito, nakar je imel tajnik OZN pogovore s predsednikom izvršnega sveta Bijedičem In je nadaljeval pogovore s Tepavcem, ki sta jih začela včeraj. Na tiskovni konferenci je tajnik OZN pohvalno ocenil vlogo Jugoslavije v boju za spora-
aftafe
DANES
- .. ■■■-■ ",
zumevanje in mir na svetu ter poudaril važnost politike neuvrščenih držav.
Nixon In Tanaka sta zaključila pogovore, ki sta jih imela na Havajskih otokih. Politični opazovalci v VVashingtonu ugotavljajo, da Nixon ni dosegel pri Japoncih, kar je pričakoval. Japonci so ameriškega predsednika samo obvestili, da bodo navezali diplomatske odnose s Kitajsko (konec t.m. bo Tanaka obiskal Peking), glede gospodarskih odnosov pa so mu obljubili, da bodo kupili na ameriškem trgu za milijardo dolarjev blaga več kot doslej.
Na slovenskem znanstvenem liceju France Prešeren so se včeraj začeli usposobljenost™ tečaji
za profesorje nižjih in višjih slovenskih srednjih šol. K tečajem se je skupno prijavilo 61 profesorjev, ki so razdeljeni v skupine po predmetih. Slovenščino, psihologijo in pedagogiko bodo v nekaterih tečajih predavali gostje iz ljubljanske univerze. Za u-skladitev urnikov se je včeraj mudil v našem mestu prorektor ljubljanske univerze.
V ponedeljek se bodo na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah začeli popravni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine
Skokovit porast cen je še vedno predmet razgovorov na o-blastveni ravni, včeraj pa so se oglasili tudi upokojenci, ki so zaradi nizkih pokojnin med najbolj prizadetimi. Njihova sindikalna delegacija je bila pri podžupanu Lonzi in ga seznanila z resnim položajem ter zahtevala učinkovite ukrepe za zaščito kupne moči ljudi z nizkimi dohodki. V Gorici so o istem vprašanju imeli sestanek na prefekturi.
Poglejmo, kaj se dogaja v teh dneh:
Meso: maksimalne cene se na-šajo na teletino, na «baby beef» in na govedino V klavnici pa govore samo o dveh vrstah: o teletini in o govedini. «Baby beef», ki ga jemo te dni, je očitno vol, ki je doživel visoko starost. Obstajali so mesarji, ki so prodajali zrezke po 2.500. Sedaj veljajo za zrezke maksimalne cene 3.200 lir in mesarji so bili takoj soglasni. »Za mene je vse redu», je dejal neki mesar dopisniku dnevnika, saj mu ni treba več prodajati po konkurenčnih cenah. Do podobnih primerov prihaja v okolici Rima, kjer so prodajah lokalne živino po nižjih cenah, ker ni bilo treba plačati uvoznih carin. Prefektov dekret velja za vso pokrajino in cene so takoj postale povsod enake, torej dražje, kot so bile prej.
Sadje in zeler..ia|va :	popoln
kaos na občinskih tržnicah. G-ozd-je je na primer izginilo Najbrž ga je nekdo pokupil, ker čaka, da izginejo maksimirane cene in da ga bo prodal zelo drago. Nekatere stojnice so zaprte, na drugih pa pravijo, da prodajajo z izgubo, da ne bi izgubili stare kliente. Čuje se nov klic. ki so ga sestavili za to priložnost: »Prodajamo po maksimiranih cenah...*
Drug sistem: izvrženo blago (ki je ostalo iz preteklih dni) se sedaj prodaja po maksimiranih cenah, čeprav so ga prej prodajali po zelo nizki ceni. Lepo sadje je zelo drago, da z njim nadoknadijo izgube zaradi maksimiranih cen
Olje in vino: veletrgovci so zavrnili naročila in čakajo, da izginejo maksimirane cene. Čez nekaj dni grozi, da ne bo več ne vina ne olja.
Sir: sistem je zelo enostaven. Vzame se lepo kolo parmezana in se prereže. Na prvo polovico se postavi maksimirana cena, na drugo pa zelo visoka cena. Potrošniki so sedaj že prepričani, da je blago, ki ga kupujejo po masimiranih cenah zanič in seveda posežejo Pp dragem siru.
Že sem rekel, samo nekaj primerov. Če bi še govoril, bi moral govoriti zelo dolgo Morala? Ista kot z ubogo kačo, žrtvijo, ki je prepričala Adama in Evo, da sta pojedla prepovedani sad in to po cenah, ki niso bile maksimirane.
MARIO DEZMANN
Sadat obišče OZN
KAIRO. 1. — Po vesteh iz diplomatskih krogov bo ob koncu leta predsednik Sadat obiskal OZN Po istih vesteh se bo v drugi polo-vici septembra v Bonnu sestal egiptovski zunanji minister Gaieb z nemškim ministrom za zunanje zadeve Schellom.
Včeraj v Miinchnu
ATLETIKA
Drugi dan atletskega tekmovanja je prinesel prva presenetljiva izlo-čenja, podelili pa so tudi dve zlati kolajni : Fuchsova je najdlje vrgla kopje, Borzov pa ni imel nobenih težav z zmago na najkrajši sprinterski progi. Jugoslavija je i-mela v finalu Urbančiče-vo, ki si je s kopjem priborila zelo dobro peto mesto. Tako Jugoslavija, kot Italija pa sta že zgubili nekaj svojih atletov v kvalifikacijskih nastopih.
PLAVANJE
Shane Gould si je priborila še eno zlato kolajno tudi to v času novega svetovnega rekorda. Ostali zlati kolajni tega dela tekmovanja sta pripadli ZDA in Japonski.
TELOVADBA
V	telovadbi so med posamezniki osvojili Japonci največ zlatih kolajn, tri, Sovjeti so odnesli 2, eno pa tudi vzh. Nemci. KONJSKI ŠPORT
V	tej panogi je Anglija pišla do prvih zlatih kolajn, bronasto pa je osvojil tudi Italijan Argen-ton.
VATERPOLO
Letos nista ne Jugoslavija ne Italija v posebni formi. Obe sta doživeli včeraj poraz.
NA VRSTI BO PISMENA HALOGA 12 SLOVENŠČINE
Od ponedeljka popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah
Kako je letos s šolskimi knjigami ■ Cene se bodo povišale za 10 do 20 odst.
Bliža sa konec šolskih počitnic. čez dober mesec bodo ponovno oživeli razredi, začelo se bo novo šolsko leto in nove skrbi za dijake, za profesorje in ne nazadnje tudi za starše. Za nekatere pa se počitnice končajo že v ponedeljek, ko se bodo na vseh srednjih šoJah začeli popravni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Začetek bo ob 8.30, tako na nižjih šolah. kot na višjih.
Nakup šolskih knjig predstavlja v rdšjih razredih kar precejšnjo postavko v marsikaterem družinskem proračunu, da ne govorimo o zvezkih in drugih šolskih potrebščinah. Še sreča, da so zadnja leta šolske knjige za osnovno šolo brezplačne, saj je šola obvezna in je torej prav, da dobijo otroci knjige od šolskih oblasti.
Bili smo tudi v Tržaški knjigami in pozanimali smo se. kako je letos s cenami in z naročili. Povedali so nam, da bodo italijanske knjige letos podražili za 10 do 20 odst., medtem ko bodo papirniški izdelki, se pravi zvezki in podobno, ostali na približno isti ravni kot lani. vsaj na začetku šolskega leta, dokler bo trajala sedanja zaloga knjigarne. Pri prihodnjih naročilih se bo cena zelo verjetno povišala že v tovarni.
Italijanske knjige, se pravi v glavnem berila in učbeniki italijanskega leposlovja, so poglavje zase. Skoraj vsako leto so v veljavi druge izdaje ali sploh drugi avtorji in založbe, tako da je praktično nemogoče podedovati knjigo na primer od starejšega brata, kot je to bilo še pred nekaj leti. če bi mogli razumeti tako vsakoletno obnovitev pri znanstvenih predmetih: fiziki, kemiji itd., kjer so odkritja na dnevnem redu in je treba jasno učbenike uskladiti z razvojem, tega ne moremo razumeti pri leposlovju, saj podajajo danes Danteja, Ariosta, Carduccija, Leopardija. Ver-go in druge tako, kot so jih podajali pred dvajsetimi leti. Seveda, tudi tu prihajajo na dan vsako leto novi avtorji in tudi vrednotenje posameznih l-^sikov se v času menja, kljub temu pa je tako pogosta zamenjava učbenikov popolnoma neupravičena. Treba je pa razumeti tudi borbo na nož med raznimi založbami, ki morajo prodati toliko in toliko svojih knjig.
Rok, ki preteče med naročitvijo in dobavo, je po navadi dokajšen, zato je bilo treba kakšno leto precej čakati na nekatere italijanske knjige. Letos ne bo tako, ker so se vpisovanja zaključila že junija meseca in so v Tržaški knjigami vedeli, koliko je približno učencev v posameznih razredih in naročili ustrezno število knjig. Za italijanske knjigarne je to mnogo lažje, saj jim knjige, ki jih ne uspejo prodati, italijanske založbe zamenjajo za romane in podobno čtivo. Naša knjigama pa ne more delati tako, ker italijanskih knjig, ra-
...........................
zen šolskih, ne prodaja.
Zadnja leta prispeva SR Slovenija šolske knjige v vrednosti 6,5 - 7 milijonov dinarjev. Ta pošiljka se bo letos verjetno nekoliko zakasnila, ker knjigama iz objektivnih vzrokov ni utegnila teh knjig naročiti. Obstaja nevarnost, da knjige v Sloveniji poidejo, preden jih iz Trsta sploh utegnejo naročiti.
Kar zadeva slovenske učbenike jih je v glavnem natisnila že Zavezniška vojaška uprava in nato še vladni komisariat oz. šolsko skrbništvo. Slovenske osnovnošolske knjige, za nakup katerih dobijo učenci, starši oz. učitelji nakupne bone pri ravnateljstvih so v prodaji na šoli v Ul. Frausin. Tržaška knjigama je že večkrat zaprosila, da bi ji dovolili prodajati tudi te knjige, vse prošnje pa so bile do sedaj odbite.
Kaže vsekakor, da knjig ne bo
primanjkovalo. Izjeme so n. pr. Latinska slovnica Južniča in Koprive, ki je že leta ne tiskajo, ki pa je še vedno ostala na seznamu v naših višjih gimnazijah in licejih ter grško-slovenski slovar, ki je menda še iz dobe izpred svetovne vojne in si ga dijaki klasičnega liceja izročajo iz generacije v generacijo, saj je brez njega popolnoma nemogoče prevajati grška berila. Lahko si pomagajo z grško - italijanskimi slovarji, to pa je seveda nekoliko bolj zamudno.
Ko smo že pri slovarjih, naj omenimo, da so komaj prejeli v knjigami novi Kotnikov slovensko - italijanski slovar, poleg italijansko - slovenskega, ki so ga že imeli v zalogi.
Na polici smo videli tudi novo slovensko slovnico za Italijane, ki je komaj izšla. Povpraševanje je veliko in v enem samem mesecu so že razprodali prvo pošiljko 500 izvodov.
VČERAJ NA ZNANSTVENEM LICEJU F. PREŠEREN
lačetek habilitacijskih tečajev za stalne in poverjene profesorje
K tečajem se je prijavilo skupno 61 slovenskih profesorjev Predavali bodo tudi univerzitetni profesorji iz Ljubljane
Včeraj zjutraj so se na slovenskem znanstvenem liceju F. Prešeren začeli habilitacijski tečaji za slovenske profesorje nižjih in višjih srednjih šol v okviru habilitacijskih tečajev za stalne in poverjene profesorje v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Uvodni govor je imela ravnateljica liceja F. Prešeren prof. Laura Abrami, ki je predstavila predavatelje, ki bodo predavali na teh tečajih.
Slovenskih šolnikov, ki so se prijavili za tečaje, je skupno 61. Raz-
primer za poučevanje slovenščine,; Šolske oblasti so organizirale teča-niso pa usposobljeni za latinščino j je zaradi pritiska sindikalnih orga-grsčino in zgodovino ali pa obrat- ] nizatij, vendar zaradi pomanjkanja no. Precej šolnikov (8), se je pri- časa organizacija ni bala najboljša.
javilo za tečaj za italijanščino in za literarne predmete za nižjo srednjo šolo (6), za ostale tečaje pa se je prijavilo malo profesorjev in sicer za grafiko, fotografijo in tisk 1, za stenografijo in strojepis 1, za trgovske tehnične vede 2, za pravosodne in gospodarske vede 2, za risanje 1, za umetniško vzgojo 3, za glasbeno vzgojo 2, za nemščino
deljeni so v skupine po predmetih na višjih srednjih šolah 2, za nem-za katere so zaprosili za habilita- ščino na nižjih srednjih šolah 1, cijo. Največ profesorjev, (18) se je prijavilo za tečaj za literarne predmete (slovenščina, zgodovina, latinščina, grščina) za višjo srednjo šolo. Med temi so tudi profesorji, ki imajo že habilitacijo na
POL LETA V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Samo nafta na površju ves drug promet tone
sr
Potnikov skoraj za 20 od sto manj kakor lani - Čedalje več blaga v kontejnerjih - Le petina ladij z italijansko zastavo
Blagovni promet v tržaški luki blaga (lani v istem času 16,921.627, UP Bruna Braida, član pokrajinslce-
se je v prvem šestmesečju letoš aiega leta px>večal, v primeri z ustreznim razdobjem lanskega, za 5,9%, potniški promet pa se je nasprotno skrčil za 19,3%. V okviru blagovnega prometa so zabeležili napredovanje v dovozu nafte (za 9,1%), pri dobavah raznih px>trebščin za ladje (za 25,3%) in pri prometu s sipkimi tovori (za 3,6%), nasprotno pa se je skrčil promet z žitom in oljčnimi semeni (za 70,5%), z lesam (za 18,1%), s premogom in rudninami (za prav toliko) in s kosovnimi pošiljkami (za 1,%). Promet s kontejnerji se je znatno povečal, in sicer na 6.507 kosov, medtem, ko iih je tržaška luka v istem razdobju lani manipuli rala 1.876.
To so glavne značilnosti luškega prometa v prvi polovici tekočega leta. Podrobneje naj omenimo, da je v prvem šestmesečju priplulo v Trst 3.315 ladij s skupno čisto to-nažo 8,941.677 ton, ki so pripeljale 16,659,453 ton blaga in 28.963 potnikov. Ladje so v istem času vkrcale 1,268.461 ton blaga in 29.128 potnikov. Skupen promet je po vsem tem dosegel 17,927.914 ton
ton) in 58.091 potnikov (lani 71.941) potnikov. V zvezi z ladijskim prometom naj še zabeležimo, da se je delež italijanske zastave v letošnjem prometu še znatno poslabšal
ga tajništva CGIL Silvio Laurenti in voditelj sindikata železničarjev Luciano Miniati. V nadzorno komisijo KPI pa sta bila kooptirana pokrajinski voditelj FIOM - CGIL Ri-
ob
Pri
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV —
prireja jutri, 3. septembra 15. uri na kraju usmrtitve Bazovici
POČASTITEV
SPOMINA
BAZOVIŠKIH
ŽRTEV
s spominskimi govori, nastopom pevskega zbora in px>laganjem vencev.
S polnoštevilno prisotnostjo se oddolžimo spominu naših junakov!
Ob 10. uri polaganje vencev na grob bazoviških žrtev na mestnem pokopališču.
primeri z lanskim letom, saj so naldo Rutigliano in bivši član iz-
do konca junija 1972 ladje z italijansko zastavo predstavljale le 22,0% čiste tonaže. medtem ko je znašal delež v prvi polovici lan skega leta 26,6%.
V skupnem blagovnem prometu .je odpadlo na dovoz surove nafte za čezaipski naftovod kar 13,970.240 ton (lani v istem času 12,800.042 ton), tako da je tradicionalni blagovni promet dosegel le 3,957.674 ton, medtem ko je znašal lani 4,121.585. Brez dovoza surove nafte je torej blagovni promet v luki letos nazadoval za približno 164.000 ton.
Posamezne blagovne nostavke so
vršnega odbora PSIUP Elio Luches.
Protestna akcija tržaških pomorščakov
Sindikati pomorščakov FILM-CGIL, FILM-CISL in UIM-UIL so sklenili, da bodo med 5. in 15. septembrom ladje družb pretežno državnega pomena, ki odhajajo iz Trsta, iz protesta proti sklepom ministrstva trgovske mornarice, ki so na škodo tržaškega pristanišča, mirovale. V svojem sporočilu pravijo sindikalne organiza-
SINDIKALNA DELEGACIJA KATEGORIJE PRI PODŽUPANU 10NZI
Upokojenci resno prizadeti zaradi hudega naraščanja cen
Podžupan je zagotovil, da bodo vrgli na trg nekatera osnovna živila po nižjih cenah, glede cen mesa pa je izrekel upanje, da bo prišlo do ustanovitve konzorcija med malimi mesarji
Podžupan prof. Lonza je včeraj dopoldne sprejel delegacijo upokojencev. včlanjenih v tri sindikalne zveze in sicer Antonia Catonarja za CGIL. Ferruccia Maranzano za CCdL-UIL in Paola Rossettija za CISL. Delegati so podžupanu izrazili zaskrbljenost upokojencev zaradi stalnega naraščanja cen in zaradi posledic, ki jih povzroča ljudem, ki imajo zelo skromne dohode
Podžupan je zastopnike upokojencev seznanil z ukrepi, s katerimi numerava občina preko svojih organov pozorno bedeti nad gibanjem cen in ukreniti vse potrebno, da bi zaščitili kupno moč ljudi, ki imaio staine in kar je slavno nizke dohodke med katere spadajo v prvi vrsti prav upokojenci.
Zahteve upokojencev se v bistvu nanašajo na tri glavne točke: na zas’-- bl .enost zaradi splošnega po-r rta cen. na pritožbe zaradi poviša n ia najemnin, ker so nekateri lastniki hiš podražili vrsto služnosti. in na zahtevi po olajšavah na javnih prevoznih sredstvih.
Podžupan Lonza je delegatom dejal, da je bil Trst med prvimi mesti v Italiji, ki so se resno lotila tega problema bodisi s tem, da je prefekt Abbresaia pristal na zahtevo občine in sindikalnih organizacij za ustanovitev posebne komisije za nadzorstvo nad cenami, ki je preteklo zimo dala zelo pozitivne rezultate, bodisi s skorajšnjo uvedbo še drugih primernih ukrepov med katerimi tudi zalo žitev tržišča z nekaterimi osnovnimi živili kot so olje. testenine in itd. po nižjih cenah.
Glede cene mesa. na katero so ga opozorili sindikalni predstavniki upokojencev, je podžupan Lonza izrazil upanje, da bo prišlo do ustanovitve konzorcija malih mesarjev, kar bi znižalo cene raznih stroškov in posredno seveda tudi cene na drobno. Kar pa zadeva cene na splošno, je podžupan Lonza naslovil na trgovce poziv, naj sami zadržujejo naraščanje cen v zameno za »davčni mir». Glede »maskiranega* višanja najemnin — upo števajoč, da gre za posamezne in izolirane primere — pa bodo pristopu organi izvajali strogo nad-in uvedli stroge ukrepe,
ki jih proti takim prekrškom predvideva zakon. Vedno v zvezi s stanovanji so se sindikalisti zahvalili podžupanu Lonzi za pobudo za posebno dodelitev stanovanj upokojencem. Glede olaišav za upoko jence na občinskih prevoznih sredstvih. pa je Lonza zagotovil, da se bo za stvar zavzel v okviru nove politike glede občinskega prevoznega podjetja.
Sestanek učiteljev starejših letnikov
i UČITELJSTVO starejših letnikov (z goriškega učiteljišča) se letos sestane v soboto, 16. septembra dopoldne, na predvečer otvoritve šole-spomenika v Cerknem, na Mostu na Soči. Na železniški postaji, kakor tudi na avtobusni postaji, bosta sprejemala udeležence tov. Rutar in Skočir.
V nedeljo, 17. septembra pa gremo na otvoritev v Cerkno.
za finančno matematiko 1, za matematiko in prirodopis 6, za mehaniko in strojne vede 1, za prirodopis in kemijo 1, za socialno psihologijo 2, za filozofijo 1 ter za matematiko in fiziko 1.
Vsak tečaj je razdeljen na dva dela in sicer na 100 ur predavanj v septembru o specifičnem predmetu in 50 ur predavanj o pedagoških vedah v oktobrskih in novembrskih predprazničnih in prazničnih dneh.
Na nekaterih tečajih, ki so specifični za slovensko šolo, bodo slovenščino, psihologijo in pedagogiko predavali univerzitetni profesorji iz Ljubljane. Včeraj se je za to mudil v Trstu prorektor ljubljanskega vseučilišča prof. Cvetko, da bi se dokončno dogovoril za umik z rektorjem tržaške univerze prof. Ori-gonejem in šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem.
Čeprav so bili ti habilitacijski tečaji nujno potrebni, da se končno uredi stalež znatnega dela sloven
Nekateri predavatelji so na primer izvedeli šele v četrtek zvečer, da bodo predavali, ker so nekateri profesorji odpovedali poučevanje na tečajih v zadnjem trenutku. Poleg tega pa je splošno mnenje slušateljev, da s 150 razpršenimi urami predavani ni mogoče usposobiti nekega profesorja, zlasti še, ker so tečaji v času, ko so predavatelji in «učend» zelo zaposleni s popravnimi izpiti. Slušatelji so sicer po zakonu oproščeni izpitov, vendar zaradi profesionalne resnosti ne morejo dovoliti, da bi izpraševali dijake drugi profesorji, ki ne poznajo učencev. Predavatelji pa niso niti oproščeni izpitov, zato so zanje habilitacijski tečaji veliko breme. Poleg tega je honorar zelo majhen, nekaj tisoč lir na dan. Zanimivo je tudi, da kdor več uči, dobi manj plače, ker je dnevni honorar enak za vse, ne glede nato če predavatelj poučuje eno ali pa štiri ure vsak dan. Zati ni čudno, da so se j>rofesorji otepali te naloge in večina je sprejela poučevanje le, da bi pomagala kolegom ki še niso opravili habilitacijskega izpita. Se večje težave pa bodo imeli profesorji pedagoških ved. ki bodo poučevali oktobra in novembra, ko se bo že začel pouk.
Po tečaju bodo morali kandidati opraviti še habilitacijski izpit, ki bo predvidoma decembra. Za vsak tečaj bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali trije izpraševalci, med katerimi mora po zakonu biti tudi član ministrstva za šolstvo. O-blasti morajo pravočasno poskrbeti, da bodo lahko naši profesorji o-pravili izpite v svojem .jeziku in da se ne bo ponavljalo to, kar se je dogajalo na habilitacijskih izpitih v prejšnjih letih, ko so morali kandidati sami poskrbeti za simultano prevajanje svojih odgovorov.
Madžarska folklora na festivalu «Unita»
Tradicionalni pokrajinski festival «Unita», ki se je začel včeraj v javnem parku na Pončani, se danes nadaljuje. Osrednja točka nocojšnjega sporeda bo nastop madžarske skupitlč' 1 iz1' Kaposvara z madžarskimi narodnimi plesi, pesmimi in glasbo. Na sporedu so še srečolov v organizaciji ANPI z 10.000 bogatimi dobitki, razne razstave ter nastop orkestrov «K4» in Pascal s solisti.
Poslovali bodo tudi kioski z jedačo in pijačo
Športni krožek KRAS — Zgonik, priredi ob svoji
10. OBLETNICI
danes in jutri v Zgoniku LJUDSKI PRAZNIK
SOBOTA: ob 16. uri otvoritev Začetek odbojkarskega turnirja za VIII. Kraški pokal
NEDELJA: ob 9. uri namiznoteniški turnir za VIII. Kraški pokal
ob 16. uri finalne tekme VIII. Kraškega pokala v odbojki
ob 20. uri nastop pevskega zbora «Rdeča zvezda* iz Saleža
DANES in JUTRI od 20. do 24. ure ples. Igra orkester »The Lords» — Vstop prost
Poslovali bodo kioski z domačim vinom ter s specialitetami na žaru
MLADINA
OD DOMJA IN KRMENKE VABI
na Š A G R O
NA KKMENK1
NEDELJA, 3. SEPTEMBRA 1972 ob 15. uri — nastop godbe na pihala z Brega
ob 17. url — kulturni program: moški zbor »V. Vodnik* iz Doline, mešani zbor «F. Prešeren* iz Bo-ljunca, moški zbor »F. Venturini* od Domja
od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS
PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA od 20. ure do 24. ure PLES z ansamblom KRAS
Deloval bo kiosk z vinom, pijačami. klobasami in čevapčiči.
V primeru slabega vremena bo šagra v nedeljo, 10. septembra in v ponedeljek, 11. septembra.
Kino
MIRAMARSKI PARK. Predstave »buči in zvoki*; ob 21.00 in ob 22.15 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini.
Nazionale 16.00 »Chi č Harry Keller-man e perchč parla male di me?» Dustin Hoffman. Barvni film.
Fenice 16.15—22.10 «La banda J- & S., cronaca criminale del Far West»-Tomas Milian, Susan George k1 Telly Savalas. Barvni film.
Eden 16.30 »Frogs*. Barvni film. Ray Millart, Sam Elliot. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 »The Eddie Chapn®*® story» »Agli ordini del Ftihrer e al servizio di sua maestš*, Romy Schneider in Yul Brynner. Barvni film.
Excelsior 16.15 «11 tuo vizio š una stanza chiusa e solo io ho la chia-ve», Edvvige Fenech, Anita Strindberg. Prepovedano mladini pod Miletom.	,
Ritz 16.30 «11 terrore con gli oceni storti*. Barvni film. Alighiero N®-schese, E. Montesano, Isabella Bi®'
gina-	, _
Aurora 16.30 «Agente 007 Thunder-ball... operazione tuono*. Barvni film. Sean Connery.
Inipero 16.30 »Senza famiglia, nuli®-tenenti, cercano affetto*. VittoB® Gassman in Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «1 quattro dell’Ave Maria*. Barvni vvestern film.
Capitol 16.30 »I due figli di Trinit*»-Barvni film. Franchi in Ingrassia-
Filodrammatico 16.30 »Giungla ero®-ca*. Barvni film. Diar Poran. P** povedano mladini pod 18. letom-
Moderno 16.30 »Grande slalom Pef una rapina*. Jean Claude Killy 10 Daniele Gaubert. Barvni film.
Vittorio Vencto 16.30 «L’assassinio ® Rillingom. Barvni film. Richard Ak tenborough. Prepovedano mladini po® 14. letom.
Abbazia 16.30 «Lawrence d’Arabia>-P. 0'Toole, A. Guinness in Omar Shariff. Barvni film.
Ideale 16.30 »Uno spaccone chiarna*0 Hark*. George Petterd in Diana Muldaur. Westem.
Astra 16.30 »Bernardo cane ladro 1 bugiardo*. Walt Disneyev barvi® film, sledi »Bongo*.
Bivši voditelji PSIUP kooptirani v organe KPI
Federalni odbor in federalna nadzorna komisija tržaške federacije KPI sta odobrila poročila sekretarja Rossettija o vstopu večine članov PSIUP v KPI in sklenila kooptirati v oba organa federacije nekaj bivših vodilnih članov socialproletar-ske stranke. Tako so bili v federalni odbor kooptirani bivši deželni in pokrajinski tajnik Ezio Marto ne, tržaški občinski svetovalec in bivši član pokrajinskega vodstva PSIUP prof. Fausto Monfalcon, pokrajinska voditeljica UDI in bivša članica pokrajinskega vodstva PSI
VČERAJ POPOLDNE V STAREM PRISTANIŠČU
cije, da je do tega sklepa prišlo zagotovile naslednji promet (v okle-1 zaj0i kPr niso odobrili programa kri-paju ustrezne ' vrednosti za prvo j žarjenj Tržaškega Lloyda za leto 1973, polovico lanskega leta, vsi podatki j ^er naj ^ ukinili vožnje ladje «Cri-v tonah): rude 465.972 (625.475), pre- stoforo Colombo* po Jadranu in pri-mog 244.209 (241.600), mineralno olje j stajanje štirih ladij družbe «Adriati-
15,742.313 (14,539.787), drugi sip>kx | Ca», ki imajo sedaj svoje izhodišče slcih profesorjev, vendar ne mare-tovor 131.880 (127.340), žito m olje- v Trstu, v našem pristanišču.	mo mimo nekaterih pomanjkljivosti,
na semena 36.797 (124.760), les j
53 148 ( 64 910)	kosovne pošiljke j «i«iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii,iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiimiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
907.010 (921.051) in potrebščine za ladie 346.585 (276.704).
Če primerjamo podatke, ki se nanašajo na blagovni promet glede na posamezna zemljepisna področja. lahko ugotovimo, da se je promet zmanjšal praktično na vseh morjih, razen na relacijah z Daljnim vzhodom, kjer se je nasprotno povečal za 16,2%, in s Srednjim vzhodom, kjer so zabeležili povečanje za 52,3 %. Na vseh drugih relacijah pa se je promet kakor omenjeno skrčil, in sicer z Italijo za 14,3%, z južno in .jugovzhodno Azijo za 24,0%, s sredozemsko Afriko za 8,3%, z vzhodno Afriko za 17,6%, z južno Afriko za 48,3%, z zahodno Afriko za 3,1%, s severno Ameriko za 26,4% in z Avstralijo za 0,2%.
Silovit in nenaden požar uničil polno skladišče tovarne Stock
Zgorel je embalažni material - Hiter poseg gasilcev preprečil, da bi požar zajel tudi klet in polnilnico - Škoda je velika, a je krita z zavarovalnino
ZiiMBji del skladišča v starem pristanišču, v katerem je Izbruhnil požar
Včeraj popoldne, nekaj minut i pred 13. uro je v skladišču emba-' lažnega materiala tovarne Stock v starem pristanišču izbruhnil močan požar, ki je uničil veliko količino škatel, zamaškov in etiket. Gasilci so s hitrim posegom treh ekip s tremi brizgalnimi tovornjaki preprečili, da bi se ogenj razširil tudi v klet, kjer so cisterne alkohola in v polnilni oddelek. Požar na srečo ni povzročil žrtev, ker so bili u-službenci ob tisti uri pri obedu v menzi.
Plamen je prva opazila čistilka Marina Cecada, ki je nemudoma obvestila delovodjo. Ta je poklicala direktorja Lueia Fondo in dva delavca, ki sta prihitela z dvema ročnima gasilnima napravama. Ker njun poseg ni zalegel, je direktor nemudoma obvestil gasilce. Pred prihodom teh je delovodja slišala močan pok in je zato prestrašena zbežala. Po prvih ugotovitvah policije in gasilcev kaže, da je zaradi toplote eksplodirala posoda z alkoholom.
Gašenje je bilo zelo težavno in nevarno, ker je bilo skladišče polno gostega črnega dima. Gasilci so morah zato najprej napraviti nekaj odprtin v strehi in v zidovih, da se je dim sprostil na prosto in šele nato so lahko posegli z brizgalkami. Morali so tudi hladiti s curki vode skladanice škatel, v katerih so bile polne steklenice konjaka pripravljene za izvoz, da se zaradi velike toplote ne bi vnele.
Po prvih ugotovitvah preiskovalnih organov kaže, da je bil vzrok požara cigaretni ogorek ali pa vžigalica, ki jo je neprevidno odvrgel kak uslužbenec. To je tudi mnenje poveljnika gasilcev inž. Casablance, ki je prihitel med prvimi na kraj požara. Isto domnevo potrjujejo tudi izjave uslužbencev tovarne Stock. Ko je neki delavec šel mimo skladišča ob 12.45 ni opazil še nič nenormalnega, deset minut pozneje pa je čistilka Cecada dala alarm.
Na kraj požara je ob 15.30 pri I šel podprefekt dr. Ruggero, ob 16.20 pa je prišel v staro pristanišče tu- ! di prefekt dr. Abbrescia v spremstvu podprefekta dr. Austrie in drugih sodelavcev, da bi si ogledal položaj.	1
Uprava podjetja nd še ugotovila škode, ki jo je povzročil požar, vendar kaže, da je precejšnja, ker je požar trajal več ur. Uničen material je bil zavarovan. To je že četrti požar, ki je v zadnjem mesecu izbruhnil v Trstu. Najprej so še neznani atentatorji povzročili požar petrolejskih čistem naftovoda pri Dolini, nato so mladoletni jetniki zanetili požar v Kononeu, prejšnjo soboto pa je požar izbruhnil v skladišču embalažnega materiala v pivovarni Dreher.
Danes začetek «s(udijskih dnevov»
V Dragi se bodo danes začeli že tradicionalni «študijski dhevi slovenskih izobražencev*. Prvi bo govoril inž. Boris Sancin »O idejnem pluralizmu*. Bolj Intenziven bo jutrišnji spored, ko se bo zvrsti-
lo več govornikov. Škofov vikar dr. Lojze Šuštar iz Švice bo govoril o temi «Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva*, dr. Stane Južnič z ljubljanske fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo bo govoril o »Vrednotah tradicionalne družbe v konfliktu z moderno*, beneški župnik Emil Cenčič, dr. Damijan Pavlin in dr. Jožko Tischler bodo obravnavali tematiko »Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji, na Koroškem, na Goriškem in Tržaškem*, prof. Bogo Grafenauer z ljubljanske univerze pa bo govoril »O narodni zavesti*. Vsem pre davanjem bodo sledile razprave.
Razstave
Tržaška umetnostna galerija »Car-tesius*, ki se ukvarja tudi s tiskanjem grafičnih listov, se je iz Ulice Giulia 10 preselila v Ulico Marconi 16 in začela novo sezono z razstavo grafičnih in drugih slik. Galerija je odprta vsak delovnik od 10.30 do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
V tržaški knjigami razstavlja od 2. septembra dalje najnovejše tridimenzionalne slike Demetrij Cej. Otvoritev razstave danes, 2. septembra ob 19. uri. Vljudno vabljeni.
Izleti
SPDT obvešča, da izlet z avtobusom na Golico odpade. Isti izlet bo z osebnimi avtomobili. Zato vabimo motorizirane planince, da se zberejo 3. septembra ob 6. uri pred sodno palačo na Foro Ulpiano. Zbirališče bo tudi na Planini pod Golico ob 9. uri.
SPDT organizira 17. septembra izlet v Cerkno, kjer bo slovesna otvoritev šole - spomenika NOB. Po možnosti bo vzpon na Blegoš.
Vpisovanje pri gdč. Norči v Ul. Geppa 9.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine — Križ priredi 10. septembra izlet v Dobrovo (goriška Brda). Prosimo člane, ki se mislijo udeležiti, da se javijo pri Egidiju Košuti.
Taborniki RMV organizirajo jutri, 3. septembra izlet v Bazovico. Odhod ob 8.45 s Trga Stare mitnice ter ob 9.30 z glavnega trga v Bol juncu po dolini Glinščice, mimo Drage do Bazovice, kjer se bo izlet zaključil ob spomeniku bazoviškim žrtvam. Kroj je obvezen za člane.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri »GLI ARISTOGATTI*
Walt Disney
Šolske vesti
Devinsko - nabrežinska občina J razpisala natečaj za poverjene učit*
1 jice v občinskih otroških vrtcih ** šolsko leto 1972-1973. Natečaja »e la®' ko udeležijo prizadete, ki imajo sta1 no bivališče v eni izmed občin tria®** pokrajine. Za informacije se l**"1 obrnejo na tajništvo občine.
Ravnateljstvo srednje šole ‘E**f Erjavec* v Trstu obvešča, da se *c' nejo popravni izpiti v ponedeljek.-septembra, ob 8.30 s pismeno na*®*® iz italijanščine.
GLASBENA MATICA TRST
Vpisovanje gojencev v glasbe-no šolo bo od 1. do 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 tel. 418-605. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 191*
RAVNATELJSTVO
Svečano odkritje spomenika P*' dlim v NOB bo v nedeljo 1® semptembra t.l. ob 16. uri.
Odbor za postavitev spomenik*
PREBENEG
Mali oglasi
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. septembra ŠTEFAN
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.42 — Dolžina dneva 13.15 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.41 Jutri, NEDELJA, 3. septembra DORA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3, najnižja 17,5, ob 19. uri 22 stopinj, zračni tlak 1018,4, stalen, veter 8 km na uro, zahodni-jugovzhodni, vlaga 54-odstotna, nebo 2/10 poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. septembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 1 dan stara Elisabetta Pavat, 80-letni Virgilio Penzo, 51-letna Ellde Monaro por. Frisan, 61-letna An-na Cominotti in Tomaselli, 69-letna Maria Daneu por. Perini, 89-letni Au-gusto Marussi, 64-letni Alberto Codri, 59-letni Bruno Miazzi, 68-letni Roberto de Lugnani, 61-letni Armando Be-nedetti. 68-letna Ljdia Viti vd. Fonda, 78-letna Maria Mercede Blasizza vd. Silvestri, 57-letni Agostino AHegretto, 72-letna Maria Angela Tamburlini por. Tarquini in 92-letna Caterina Deponte vd. Žago.
20. avgusta se Je na področi® Nove univerze (Monte Valen®! izgubila čmohela lovska P*ica pasme spinone po imenu EM*-Ima zelen ovratnik in je maj®"* rasti. Najditelj dobi nagrado “ j, tisoč lir. Telefonirati na štev-i j 765 241._________________________,
SPOSOBNE ŠIVILJE sprejme®#®^ službo. Normalni delovni urn®*^ bota popoldan prosta. Perizzi. v D Annunzio 27-e.
Prfe

Ob 3. obletnici smrti nepozabna
T®»"
tere Jožefe Rapotec daruje y 2000 lir za šolo - spomenik NO Cerknem.
pi*»
DNEVNA SLUŽBA LEKABN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 —
2, Alla Salute, Ul. Giulia L
Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Val®®*1"
štev. 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto L Verde, Ul. Settefontane 39, Alla ^ stizia, Trg Liberta 6, Testa d'Or®' Mazzini 43.
Gasilci na delu v notranjo,li skladišča Stock
Včeraj, 1. t. m. je preminila naša draga
MARIJA DANEU vd. PERINI
Pogreb bo danes, 2. t. m., ob 16.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo: sin VlrgUM; sestra, snaha, vnuki in drugi sorodni*1
Primaria Impresa Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
V ČASU OD 7. DO 17. SEPTEMBRA
VČERAJ SESTANEK NA GORIŠKI PREFEKTURI
PRAZNOVANJE PRI DEVETAKIH SE NADALJUJE
Izdelki podjetij iz naše dežele VPRAŠANJE DVIGANJA CEN SKRBI h.h““let pm2nir aa jesenskem sejma v Zagrebu VLADO IN KRAJEVNE UPRAVITELJE
Razstavo organizira deželno združenje trgovinskih zbornic . Prizadevanje deželnega odborništva za turizem . 13. septembra «dan Italije»
skorajšnjem jesenskem med-!'a,'>xinem velesejmu v Zagrebu, ki, na sporedu od 7. do 17 sep fnibra, bo med drugimi razstav-, lavcj (teh bo 5.000 samo iz tuji nastopilo tud' deželno združe-1 ie trgovinskih zdo’ nic iz Furlanije- \ ul>jske krajine. Združenje bo oo, javilo poseben stanci v italijanskem j '3vil;onu. kjer bo kakor vedno 'Aktivna razstava italijanske pro- \ podnje, ki jo tudi to not organi ,ra Italijanski zavod za zunanjo j^vino. Združenje trgovinskih b°mic se je po nedavni seji uprav-eEa sveta odločilo, da ponovno na zagrebškem velesejmu, se je udeležba tržaških pod na tej prireditvi pred dvema [T^na izkazala za zelo uspešno bodo v deželnem stan dr najela podjetja iz vseh štirih po-rAMn Furlanije Julijske krajine, Tjba razstava, pri kateri bo so-"lovalo kakih 12 tvra. pa bo ob-številne proizvode, tako zla-P; izdelke mehanske industrije, po htvo, kovinske izdelke, obutev, •f^ttronske naprave in stanovani-‘Sopremo.
^1 standa bo namenjen turistie . Propagandi. Organizatorji bodo J^hestili več fotografskih posnet velikih razsežnosti nameščenci i9 bodo dedli med obiskovalci pro- j ®?andni material. Tudi za turi-/j^o dejavnost bo skrbelo dežel-j/ združenje trgovinskih zbornic, ijsjcer po na'^tu deželnega od ^ištva za turizem in prizadetih krajinskih turističnih ustanov.
: sredo. 13. septembra, bo na £®>u dan Italije Ta dan si bo .a>mišče ogledal predstavnik itali j^e vlade, prisotno pa bo tudi 'poslanstvo državnega zavoda za panjo trgovino. V popoldanskih
®ah
kler jih niso fantje pospremili do izhodnih vrat parka. Tu pa presenečenje, Ko je De Florjanova hotela vzeti iz torbice robček, je ugo tovila, da sta ii zmanjkali dve denarnici za drobiž, v katerih je hranila skupno 65 tisoč lir. Del ukrade nega denarja je bil tudi Marche-sanijeve. Okradeni sta takoj telefonsko poklicali policiste s katerimi so kasneje — v upanju, da bodo našli kaj koristnega za izsleditev žeparjev — pregledali ves park.
Na neki klopici sta dekleti res zagledali štiri fante od petih, ki so jima prej deiali družbo. Policisti so vse štiri povabili na kve sturo na zaslišanje, toda izkazalo se ie, da so mladi »družabniki* povsem nedolžni pri vsei zadevi. Možno je tedaj, da ie dekletoma izmaknil denar kdo drug ali da sta ga celo med potjo izgubili.
Tragičen epilog
prometne nesreče
SP-" oo na Gospodarski zbornici d, Rrvatske običajno letno zase-Pje Italijansko - jugoslovanske .ranice iz Milana in Jugoslovan-
ko
?r;ida.
itadjans^e zbornice iz Beo
oddelku bolnišnice zdraviti približno 40 dni.
Babich se je včeraj okrog 13. ure peljal z motoskuterjem po nabrežju proti glavni železniški postaji, ko je na križišču z Ul. Rossini prišlo do trčenja s fiatom 124. Po ugotovitvah karabinjerjev s postaje v Ul. Hermet, ki so prvi prišli na kraj nesreče, je slednjo zakrivil voznik fiata. 23-letni Sergio Seduca iz Ul. Coineo 5, ker ni dal prednosti motoristu.
Važno opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine, v kateri prebivajo.
Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 10.000 do 1.000.000 Ur.
Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 5. septembra in jih potem oddalo pristojnim u-radom.
Tajništvo Kmečke zveze
JUTRI V MESTRAH
Uradno odprtje nove obvoznice
oleg italijanske bo na letošniem Krebškem velesejmu še 39 dru J? kolektivnih razstav, tujih de-,j Da bo na prireditvi 55. Njiho-sln blagovni prikazi bodo zavzeli /"Dno nad lOO.OOO kv m razstav-* Dovršine.
^rl trčenju avtov ranjeno dekle iz Lakotišča
J^Deraj zjutraj, malo pred 9.
se je 27-letna Anamarija Križišč por. Zobec iz Lakotišča št. (!• Pri Domju, peljala s svojim )Dih znamke simca 100 po bazo-cesti proti Trstu. Pripeljala * * približno do kamnoloma, ko . Prišlo do trčenja s fontan kd ga je vozil 23-letni ?tantino Dorlind iz Milj. Ul Ga-2. V nesreči se je Zobčeva jri*a po zatilju, zaradi česar se ^jPa sprejemnem oddelku bolniš-jb* morala zdraviti približno te f?1 Oni. Dorlindju so v bolnišnici C^Užili rane oo obrazu in ga JJJrili domov z isto prognozo okre
Ezio Zaratin
Na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice je včeraj ob 9.40 podlegel hudim poškodbam, ki jih je bil zadobil v prometni nesreči, komaj 17-letni študent Ezio Zaratin iz Ul. Frausin 1.
Zaratin se je ponesrečil prejšnjo nedeljo zvečer, ko se je okrog 21. ure peljal s svojim motornim kolesom guzzi po obalni cesti proti Trstu. Pripeljal se je do naravnega predora, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad lahkim vozilom In se zvrnil z njim vred na cestHI tlak. Po približno dvajsetih metrih drsenja je z glavo močno butnil ob skalnati usek, pri čemer je dobil močan pretres možganov in druge notranje poškodbe. Na omenjeni oddelek tržaške bolnišnice so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo.
Jutri dopoldne bo minister za javna dela Gullotti uradno predal prometu novo obvozno avto cesto pri Mestrah, ki povezuje avto cesto Trst — Videm — Benetke s cesto Benetke — Padova in torej z vsem avtocestnim omrežjem v ItaUji. Slovesnosti bo prisostvoval tudi minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi. Obvozrrco (6 km, 50 lir cestnine) bo upravljala »Družba za avto ceste iz Benetk in Padove*. Promet po obvoznici je stekel že 21. avgusta.
Zastopniki gospodarskih kategorij, sindikatov in občine so povedali svoje mnenje Doslej nobene konkretne odločitve - Zakaj tako hitro višanje cen maslu in slad. korju proste cone? - Kljub olajšavam je cena mesa v Gorici enaka oni v Vidmu
proste cone, 1.740 lir, letos pa stane 1.762 lir, torej le 22 lir več. Zakaj torej stane eno maslo 219 lir več, drugo pa 22 lir več kot lani?
Potrošniki lahko upravičeno zahtevajo pojasnilo. Cena maslu v inozemstvu je vendarle enaka, zelo nizka, carine se iz leta v leto nižajo, zaradi tega ni mogoče razumeti, zakaj taka razlika v povišanju cen. Se je morda zvišal kak državni davek za uvoz masla proste cone?
Ista slika je pri sladkorju. Lani je sladkor proste cone stal 175 lir, letos stane 215 lir, prosti sladkor je lani stal 251 lir, letos pa 258. Sladkor proste cone je torej dražji za 40 lir, navaden sladkor brez carinskih olajšav pa samo za 7 lir. Tudi tu se postavlja isto vprašanje kot pri maslu.
Občinski statistični urad je zabeležil porast tudi pri oblačilih za približno deset odstotkov, pri mleku (lani 130 lir, letos 155), pri
^ePrijetna dogodivščina
dveh mladih turistk
V -
j četrtek popoldne, okrog 15. , ' Sta si 16-letna Anna Di Floria-, ** Rezije in 17-letnega Elisabet-> Marchesan >z Gorice Ul. del l6| apio 4, ki sta nekaj mesecev J*!* skupaj v Gradežu. privoščili j) isi oddih v ljudskem parku v u Riulia v Trstu. V naše mesto ;0 dopotovali ista dan in potem s^> ga prebredli pokrižem in , -2> sta trudni sedli na klopco ^ai'ku in se pogovarjali. Kaj 'VriU -s.e ie Fma Pridružila gruča ' . Dičev, s katerimi sta se de-!0v ^akoj spoprijateljili. Pričeli so 0r*ti. se smejali in šalili, do-
Nesreča zaradi
naglega manevra
Včeraj okrog 14. ure se je 17-letni Adriano Antonini iz Ul. Bot-ticelli 2 peljal z lambreto po Vr-delski cesti proti Sv. Ivanu. Približno na pol poti je, da bi se izognil trčenju z nasproti prihajajočim avtomobilom, naglo obrnil vozilo na desno. Zaradi bolj sairvo-gibnega kot premišljenega manevra pa je oplazil hišni zid in se pri tem zvrnil z lambreto na asfalt. Na kirurškem oddelku glavne bolnišnice se bo zaradi odrgnin po desnem ramenu moral zdraviti od 5 do 7 dni.
V	Vidmu podelitev jugoslovanskih kolajn italijanskim vojakom
V	svečani dvorani palače Bel-grado v Vidmu, kjer je sedež pokrajinske uprave, bo jutri zjutraj ob 11. uri svečana podelitev jugoslovanskih odlikovanj skupim italijanskih borcev, ki so ostali po 8. septembru 1943 na jugoslovanskem ozemlju in so se nato skupno z jugoslovanskimi partizani borili proti nacifašističnemu okupatorju. Kolajne bo podelil predsednik videmske pokrajinske uprave odv. Tu-rello. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki krajevnih oblasti ter jugoslovanski generalni konzul iz Trsta.
NI Imel prednosti pred motoskuteristom
Zaradi zloma desne golenice se bo 17-letni PierpaoJo Babich iz Ul. Pucino 21 moral na ortopedskem
V TRŽIŠKI OBČINI
| V ospredju skrbstvo ; za starejše ljudi
; Tržiški odbornik za socialno skrb-i stvo Calzolari je orisal deželnemu I odborniku za delo Stopperju obšir-j no študijo za socialno pomoč sta-| rejšim osebam, ki jo je pripravila i ustanova za socialno pomoč po na-' ročilu tržiške občine. Študija bo temeljni dokument za načrtovanje posegov v korist starejših ljudi.
Stopper je čestital Calzolariju za resnost in konkretnost študije ter zagotovil pomoč deželne uprave za reševanje problema, ki ga predstavlja skrbstvo za starejše osebe.
Goriški prefekt dr. Molinari je včeraj zjutraj sklical na goriški prefekturi sestanek zastopnikov krajevnih in državnih oblasti ter sindikalnih in gospodarskih združenj, da bi razpravljali o višanju cen. Poleg zastopnikov raznih krajevnih uprav so bili prisotni tudi zastopniki treh sindikatov, predsednik Delavskih zadrug inž. Pečenko, zastopniki trgovinske zbornice in drugi.
Sestanek je očitno v zvezi z navodili vlade, ki hoče iz vseh pokrajin izvedeti kako je z gibanjem cen. V listih beremo, da so se ponesrečili poizkusi rimskega prefekta, da bi zavrl povišanje cen nekaterih prehrambenih artiklov.
Tudi pri nas, kot smo že poročali pred dnevi, so se cene takoj po velikošmamih počitnicah precej povišale, sedaj pa so se nekako ustalile.
Zastopniki raznih ustanov so, seveda vsak s svojega zornega kota, povedali svoje mnenje o poviških cen. Zelo ostri so bili sindikalisti, ki so svoja izvajanja podkrepili z bogato dokumentacijo.
Ostrino sindikalistov je zelo lahko razumeti, saj govore v imenu večine potrošnikov, ki so vezani izključno na denar, ki ga dobijo zaradi podrejenega dela.
Vsi so izrazili zaskrbi.iervist zaradi povišanja cen, sprejeta pa ni bila nohtna odločitev, tudi ker ni ustreznih zakonov. Vsak pa bo s svoje strani skušal izvajati določeno kontrolo nad cenami. Ni Pa izključeno, da bi lahko prefektura podvzela razne ukrepe.
V zvezi z vprašanjem cen naj omenimo še., da so o tem vprašanju govorili tudi na seii pokrajinskega odbora, ki je bila v četrtek. Mnenja so, da se morajo prizadete ustanove in strokovna združeni* beli nove*"t;. da H> i*h-ko že v kali nrepreči’’ neooraviče-no dviganje cen najnuineišim prehrambenim in industrijskim izdelkom.
Ostanimo pri cenah. Pred nekaj dnevi smo objavili razne primerjave med cenami v lanskem in onimi v tem letu. Iz uradnih podatkov goriške občine je razvidno, da so se sorazmerno precej povečale cene prehrambenih izdelkov, ki se prodajajo prj nas po režimu proste cone. Zakaj? Se je morda v inozemstvu maslo, namenjeno potrešfiji v goriški prosti coni. podražilo boli kot ono. na-menieno kateremukoli potrošniku v drugih krajih države?
To svojo ugotovitev lahko podkrepimo s podatki. Lani julija je bila srednja cena za kilogram masla proste cone 1.356 lir, le jtos julija se je cena oovišala za 1219 lir in se je povzpela na 1.575 I lir. Prav tako lani je stal kile j gram masla, brez finančnih olajšav
| NiiiiiiiitiMfiiimiiiiiiiiiiiitHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimiiiiiniiiiitiiiiiit
PISMO DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO
V GORIŠKI BOLNIŠNICI KMALU NOVE NAPRAVE
Dežela si prizadeva opremiti bolnišnice z modernimi napravami Odnosi med upravo in sindikati bolničarjev ter zdravnikov boljši
kruhu (lani 190 lir, letos 210), itd.
Za zaključek še vprašanje:	v
našo državo uvažajo, precej skozi prehod pri Rdeči hiši, veliko živine in mesa. Vemo, da stane živina, ki prihaja iz Madžarske, na naši meji, potem ko so opravljene vse carinske formalnosti, 600 lir za kilogram žive teže. Strokovnjaki pravijo, da je običajno cena mesu dvojna od cene živega goveda, ker je treba skoro polovico živali odvreči. Zaradi tega naj bi bila izklicna cena 1.200 lir za kilogram govejega mesa. Kako prihaja do tega, da stane v goriških mesnicah goveje meso od 2.000 do 3.000 lir kilogram? Zaslužek je v redu, vendar se nam zdi. da so nekatere cene pri nas pretirane. Posebno še če vemo, da so cene mesa v Vidmu enake kot v Gorici, v Vidmu pa imajo olajšave proste cone: v Gorici imajo trgovci 400 lir carinskega popusta na kilogram mesa. Kdo zasluži' teh 400 lir?
Nocoj bo ples z ansamblom «Galeb» in tekmovanje v valčku
Praznovanje v Dolu, pri Devetakih, ki so ga priredili člani prosvetnega društva «Kras» Dol - Poljane in člani krajevne sekcije Zveze borcev, se z uspehom nadaljuje. Prireditelji zaupajo samo v lepo vreme, kajti to je predpogoj za uspeh praznika in plačilo za plemenit namen, zaradi katerega so prosvetarji in bivši borci organizi rali manifestacijo.
V	Dolu so namreč že precej časa občutili pomanjkanje primernega spomenika, s katerim bi se oddolžili padlim žrtvam v NOB. Z denarjem, ki ga bodo nabrali na praznovanju, bodo dopolnili že začeto akcijo krajevne sekcije Zveze borcev, ki si je zastavila cilj, da postavi na Palkišču, ob glavni cesti, primeren spomenik padlim partizanom.
V	hladnem gozdičku, ki stoji ob cesta za v Doberdob, ho nocoj na programu plesna zabava z ansamblom »Galeb* iz Nove Gorice. Pred zaključkom večernega plesa bo tudi tekmovanje v valčku.
Organizatorji so za to priložnost poskrbeli tudi za pijačo in jedačo; na razpolago bodo namreč specia litete na žaru in pristno domače vino.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiMniiiiiiiiHiiiiiiiHriiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO UVEDBI NOVIH KNJIŽIC V TRŽAŠKI POKRAJINI
Na Goriškem bodo se izdajali stare obmejne prepustnice
Nove knjižice bodo uvedli, ko bodo izčrpali zalogo starih ■ Kaže, da bo carinsko nadzorstvo nad uvoženim prehrambenim blagom ostalo nespremenjeno
Ponovno je izšel «Standreški zvun»
Te dni je izšla skupiia (S-7-8-9) številka »štanoreškega zvona*, lističa, ki ga izdaja prosvetno društvo »Štandrež*. V tej številki, ki jih dejansko združuje štiri, je članek o pokojnem dr. Andreju Budalu (povzet je po brošuri, ^ ki je bila izdana ob priliki stoletn ce bralnega društva v štandrežu) I it vrsta poročil o prosvetnem, soort-nem in zabavnem življenju v štandrežu v zadnjih mesecih. Večina poročil se nanaša na delovanje katoliškega društva "Stan'Tež*. Objavljena je tudi peticija, ki so jo kmetje naslovili v zvezi z razlastitvami deželni upravi, rbjavijene so tudi nekatere fotografije.
Do 6. septembra prijavili zaloge vina!
Kmetje - vinogradniki, trgovci, zadružne kleti in industrij«, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in razpečevanjem vina, morajo do srede, 6. septembra prijaviti na trošarinskem uradu zaloge vina. ki so jih imeM opolnoči 31. avgusta 1972.
Prizadeti morajo izpopolniti posebne obrazce, ki jih dobijo na trošarinskem uradu. Vinogradniki se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na sedež Kmečke zveze. Ul. Malta 2.
«Za sedaj ne bo na Goriškem s novo prepustnico, bo kvestura iz-
prepustnicami nobenih sprememb.* Tako nam je včeraj povedal dr.
dala novi model, na Goriškem bo pa kvestura izdajala še vedno sta-
Martorana, Šef ustreznega oddelka I re tipe prepustnic.
-............... Za-vmVnat je pa v tem, da bodo
na Tr'-": m carinski obmejni organi postavljali na stare prepust-
na goriški kvesturi.
Goričani so namreč iz dnevnega tiska izvedeli, da bodo v tržaški pokrajini s 1. septembrom uvedli nove prepustnice, s katerimi naj bi obmejni carinski organi lažje nadzorovali uvoz raznega prehrambenega blaga, dovoljenega po videmskem dogovoru. Prepustnice bodo razdeljene na dva dela: prvi bo namenjen žigosanju, drugi del pa, sestavljen iz večjega števila kuponov, nadzorstvu nad uvoženim blagom. Cariniki bodo lastniku prepustnice vsakokrat, ko bo prinesel dovoljeno količino blaga, odtrgali kupon. Mesečno število kuponov bo seveda omejeno in s tem tudi uvoz raznega blaga.
Kot rečeno ne bo za sedaj na Goriškem nobenih sprememb. Dr. Martorana nam je povedal, da imajo v Gorici še veliko zalogo starih prepustnic in dokler ne bodo uporabili vseh, ne bodo uvedli novih. Prebivalcem tržaške pokrajine, ki bodo po 1. septembru zaprosili za
Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag je pred dnevi odgovoril svetovalcema Bergomasu in Zorze-nonu, ki sta ga vprašala kakšen je položaj v goriški splošni boiniš-nied, v kateri se zastopniki sindikatov pritožujejo, da nekateri oddelki ne funcionirajo zaradi zastarelih naprav in da odnosi med u-
26. sejem
od 27. avgusta do 10. septembra
t*iai
72

šiit
V—3-' *
■mil
i—-—, , »i Z]?	.—-	. iwi- *■	•»l	i.
-.k,.-. Hr i..
i r- 'i ».i i 7
... -
ordenone
pravo bolnišnice ter sindikati niso najboljši.
V	svojem odgovoru pravi deželni odbornik za zdravstvo, da je do spora med sindikati bolničarjev ter zdravnikov in upravo prišlo, ko so aplicirali vsedržavni sindikalni sporazum z dne 5. maja 1970 v zvezi z odškodnino za poklicno nevarnost (indennita di rischip). Uprava goriške bolnišnice je to odškodnino prisodila le tistim uslužbencem, ki imajo opravka v oddelkih, kjer lahko pride do raznih infekcij in drugih nesreč, sindikati pa so zahtevali, da bi to odškodnino dobili vsi uslužbenci. Deželni odbornik za zdravstvo piše, da ima v Benetkah to odškodnino 90 odst. uslužbencev tamkajšnje bolnišnice, v Trstu pa je uprava bolnišnice to odškodnino dala vsem uslužbencem, vendar je pokrajinski nadzorni odbor ta sklep razveljavil. O stvari bodo verjetno govorili v vsedržavnem merilu, ob priliki obnove delovne pogodbe.
Odnosi med upravo in sindikati so danes dobri in to se kaže najbolj v složnem delu komisije, ki proučuje nov organik osebja goriške bolnišnice.
V	goriški bolnišnici, kot v drugih naše dežele, so številne naprave zastarele, zaradi tega je tudi res, da nekatere službe ne delujejo, kot bi morale. Za to pa ni kriv upravni odbor bolnišnice, trdi odv. Devetag, krive so razmere. Uprava goriške bolnišnice je zaprosila tako deželo kot zdravstveno ministrstvo v Rimu za prispevke za nakup raznih znanstvenih naprav. Tako Trst kot Rim sta številne prispevke odobrila in v kratkem bodo pričeli v goriški bolnišnici delovati nekateri novi oddelki, drugi pa bodo modernizirani.
Goriška bolnišnica ho v kratkem lahko nemoteno delovala, ker so v njej v teku tudi nekatera druga razširitvena dela. Deželna uprava si prizadeva, zaključuje pismo deželnega odbornika, da bi dala čim-več sredstev za modernizacijo na prav tako goriški kot vsem dru gim bolnišnicam v naši deželi.
niče nekakšne znake, s katerimi bodo tudi na teh kot na novih, nadzorovali uvoz mesa. sira, masla in drugega prehrambenega blaga, za katero so po videmskem sporazumu določene omejitve. Kaže, da bo na Goriškem šlo naprej po starem sistemu in da bodo to nadzorstvo uvedli, ko bodo začeli izdajati rove vrste prepustnic.
Protipožarna služba v Ronkah je nezadostna
Pokrajinski sindikalni tajništvi gasilcev CGIL in CISL sta poslali glavnemu nadzorniku za protipožarno službo pri notranjem ministrstvu telegram, v katerem opozarjata pristojne oblasti na popolno neučinkovitost protipožarne službe na ronskem letališču.
Gasilci ronškega letališča so že neštetokrat protestirali zaradi zanemarjanja tako važne funkcije kot je njihova, vendar so naleteli vedno na gluha ušesa. Zaskrbljeni so predvsem zaradi pomanjkanja zadostne količine vode, zaradi neučinkovitosti gasilskih prevoznih sredstev, ki so podvržena atmosferskim neprili-kam ter tudi zaradi skrajno neprimernih stanovanj, v katerih so sedaj nameščeni. Poleg tega imajo gasilci nekaj prevoznih sredstev, ki so popolnoma zastarela in nekaj novih, ki niso zadostno opremljena za protipožarno službo.
Tajništva sindikalne kategorije so se zato obrnila naravnost na notranje ministrstvo, v upanju, da bodo problemi take važnosti nemudoma rešeni. --------------
Ogradili bodo nogometno igrišče v Štandrežu
Trud in zanimanje štandreške *Ju-ventine* je bilo končno poplačano. Društvo je namreč v treh letih večkrat posredovalo pri goriški občinski upravi, s prošnjo, naj bi občina (igrišče je namreč občansko in ga »Juventina* ima samo v najemu) postavila okrog igrišča novo mrežasto ograjo.
Pred dnevi je odbornik za šport in šolstvo Mojse poslal društvu pismeno izjavo, s katero se obvezuje, da bo občina uredila ograjo še pred začetkom prvenstva druge kategorije. Športniki so z velikim veseljem sprejeli novico, še posebno zaradi tega, ker bo Igrišče urejeno za bližnje prvenstvo, ki se bo pričelo 1. oktobra.
Nogometaši se za to prvenstvo vestno pripravljajo in upajo na dobro uvrstitev. Nov trener prve ekipe »Juventine* je sedaj Culot, ki nadomestuje Mianija; domačin Pu-ja pa bo prevzel odgovornost za mladinsko ekipo.
V drugi polovici septembra bo šahovski klub pripravil turnir za pokal Gorice, ki bo razdeljen v dve kategoriji: v prvi bodo nastopali lahko samo mlad nci pod 15. leti, v drugi pa vsi ostali toez starostne omejitve. V oktobru bodo organizirali poseben tečaj za vse začetnike in tiste, ki bi se v šahu radi še izpopolnili. Tečaj bo vodil profesor Severine Portedli, znan tudi v državnem merilu, ki se je na zadnjem šahovskem turnirju «OPEN», v Caorlah, plasiral na 18. mesto. Na tem mednarodnem turnirju je zmagal jugoslovanski mojster Ko sanski, vendar se je Portelli med tolikimi velemojstri kar dobro odrezal.
Včmj stavka v tovarni Adani
Šahovska mrzlica zajela tudi Gorico
Svetovni šahovski dvoboj med Fischerjem in Spasskim je navdušil in dal nove energije tudi goriškim šahistom. V teh dneh se je namreč sestalo vodstvo šahovskega kluba, ki je pripravite koledar raznih šahovskih prireditev in tekmovanj za bližnje mesece. V zimskem času bodo imeli razna srečanja z Jugoslavijo, poleg tega pa še medna rodni turnir, katerega se bo udele
V	tovarni Adani je bila včeraj zjutraj enourna stavka in istočasno je bila v tovarni skupščina delavstva, Protestirali so, ker je ravnateljstvo ukazalo vzeti iz delovnih prostorov avtomate za razdeljevanje kave in brezalkoholnih pijač.
Tovarniški svet se bo prihodnji teden sestal s tajniki treh sindikatov, da bi preučili nekatere probleme.
Vesti iz Sovodenj
Sovodenjski šolski patronat obvešča nestalne učitelje, ki nameravajo v letu 1972-75 poučevati v pošolskem pouku, da lahko vložijo prošnjo za poučevanje v Sovodnjah najkasneje do 20. septembra 1972.
Sovodenjska občinska knjižnica bo zaradi letnega dopusta zaprta od 4. do 13. septembra.
Pridržana pognoza
za mopedista
Nekaj pred polnočjo v četrtek zvečer se je na državni cesti pri ronškem letališču pripetila prometna nesreča, pri kateri se je hudo ranil 42-letni Bruno Marchesan, do ma iz Tržiča, Ul. 24 Maggio 55.
Marchesan se je z mopedom peljal iz Ronk proti Pierisu, pri letališču se mu je moped pokvaril. Ustavil se je in na sredi ce stišča začel popravljati vozite. Iz Pierisa je v tem s fiatom 500 privozil 24-letni Pierluigi BeUetti, doma iz Begliana, Ul. Verdi 25. Šofer je Marchesana prepozno opazil in se zaletel vanj.
Ponesrečenega so sprejeli v trži-ško bolnišnico s pridržano prognozo. Zdravniki so mu ugotovili prebitje leve strani prsnega kosa ter hude notranje poškodbe.
Nesreča mopedlstke
Mario Perco, por. Cecconi, 40-letno delavko iz Svetogorske ulice 133, ki se je včeraj peljala z mopedom proti solkanskemu mejnemu prehodu, je na križišču podrl videmski avtomobilist. Žena je naenkrat obrnila na levo, tako šofer ni imel časa zaustaviti avto.
Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo ozdravljenja 20 dni. Poškodovala se je po obrazu, rokah, desnem kolenu in si verjetno zlomila tudi rebro.
Septembrski praznik v Doberdobu
V	Doberdobu bo danes in jutri septembrski praznik v priredbi katoliškega društva »Hrast*. Danes popoldne so na sporedu športne igre, zvečer tekma v briškoli in ples ob zvokih ansambla »Kraški
Prosvetno
in športno društvo
«SOVODNJE»
priredi v nedeljo, 10. septembra 1972
3.
OCENJEVALNI
AVT0RALLY
Vpisovanje na sedežu društva, v gostilni «Grad Rubije* in na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2.
Udeleženci tekmovanja morajo imeti veljavno prepustnico.
šola GLASBENE MATICE — Gorica
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972. vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Malta 2, tel. 24-95. Pouk se ho redno pričel v ponedeljek, 18. septembra 1972.
žilo 5 društev iz Primorske in 51 odmevi*. Jutri popoldne nastopi an
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «1 quattro figli di Katie Elder*. J. Wayne in D. Martin. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Catlow», Y. Bryn-ner in B. Lavi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 »La časa di vetro*. S. Berger in H. Becher. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
CENTRALE 17.30-21.30 «11 ribeUe di Scozia*. M. Caine in T. Hovvard. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 »Simon, re dei diavoli*, A. Prine in I. Scott. Barvni film: mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 18.00 «Un’apprezzato pro-
fessionista di sicuro avvenire*. L. Capolicchio in R. Cucciola. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30 «L’organizzazione sfida Tispettore S. Spoitiet*. Barvni film.
PRNCIPE 18.30 «L'assassinio di Trocki*, R. Schneider. A. Delon in R. Burton. Barvni film.
Nova Gorico
SOČA (N. Gorica); »Paton, general iz jekla*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter) »Bojevniki*, •-meriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE »Tri zlate kače*, itaiijansko-ameriški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS «Modri vojak», ameriški barvni film — ob 20.
KANAL »Teksas je čez reko*, ameriški barvni film — ob 20.
DESKLE »Most pri Remagenu*. ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA «Prostor za ljubimce*. •-meriški film — ob 20.
POTUJOČI KINO V Braniku — »Ma-zurka v postelji*, danski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna
lekarna Pontoni & Bassi. Raštel 28.
tel. 83-349.
Izleti
S PD Gorica priredi v soboto 16. in v nedeljo 17. septembra izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi, z vzponom na Triglav. Udeleženci izleta naj se pravočasno prijavijo zaradi rezervacije prenočišča na Do-
__:___-,	_	___I - _ j ..
društev iz Furlanije - Julijske kra j sambe! «Janez Jeršinovec s plan- i lišču. Vsa pojasnila na sed^u dru-jtee.	Išarji* iz Ljubljane, zvečer bo ples. Ištva v UL Malta 2, tel. 2495.
Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija -15.
Prvo Gramscijevo neposredno srečanje z Mussolinijem v poslanski zbor ici
Toda kmalu zatem >e Gramsci odpotoval v Moskvo na zasedanje razširjenega izvršnega komiteja ko-minterne kot vodja delegacije italijanskih komunistov. V glavno mesto ZSSR je prispel konec februarja. Končno je bil po poldrugem letu ponovno z Julijo in videl sina. ki je imel tedaj že skoraj osem mesecev. Kot ie nekoč pozneje sam napisal, se je prepričal. da je to »živ in resničen o-
Veliko dela s pripravami na tretji kongres KPI v Lyonu
trok in ne le površinski vtisek na fotografskem kartonu*. Do tedaj je Gramsci svojega sina Delia poznal le s fotografij.
V Italijo se ie Gramsci vrnil konec aprila, v času. ko je Mussolinijeva vlada pripravljala zakonski načrt proti masoneriji. s katerim naj bi uredili in discipli-
V ponedeljek, 4. t.m. bo v galeriji Kraške hiše v Repnu odprl razstavo svojih slik naš fotoreporter Mario Magajna, ki bo prikazal dosedanje Kraške ohceti in dnige kulturne in družbene manifestacije
zadnjih let
SOBOTA, 2. SEPTEMBRA 1972
TRSI A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušamo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Žarko Hrvatič; 18.55 Orkestri; 19.10 Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.45 Kriminalka: «Peter je izginil*; 21.30 Ples; 22.30 Radio Olimpia.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasbena fantazija; 16.20 Kulturni spored; 19.30 Kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je...; 10.35 Pisana glasba; 11.15 Uspeli motivi; 11.30 Današnji pev oi; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Fumora-ma; 14.00 Aktualnosti; 14.10 Glasbeni počitek; 17.00 Deželni program; 18.00 Veselo v sobotno popoldne; 18.40 Popevke; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni veekend; 23.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Preizkuša jo se diletanti; 14.09 Ital. pesmi;
15.30	Olimpijske igre; 20.20 Rosso di San Secondo: «Le esperienze di Giovanni Arce filosofo*; 21.40 Jazzovski koncert; 22.15 Nočna serenada.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.40 Izbrane stare pesmi; 9.30 Strnjena komedija; 10.00 Plošča za poletje;
10.30	Glasbeni variete z Ginom Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Ital. popevke; leta 1926; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošča za poletje; 15.40 Alto gra-dimento; 16.35 Program s Franco Valeri; 17.40 Ping pong; 18.30 O-drska glasba; 20.10 Mascagnijeva opera: »La cavalleria rusticana*; 21.35 Lahka glasba; 22.00 Olimpijske igre.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15
14.00	Klavirske skladbe; 14.40 Simf. koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.10 Skrjabin, preludiji;
18.00	Lahka glasba; 18.30 Strani iz albuma; 18.45 Posebna oddaja o beneškem filmskem festivalu; 19.15 Vsakovečemi koncert; Gemi niani, Stravinski; 21.30 Simf. koncert; 23.00 M. Cranston: Dvogovor o svobodi.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Schubertova simfonija štev. 5: 9.30 Boccherinijev sekstet; 9.35 Lauricella in Carpi; 10.10 Beethovnova sonata opus 49; 11.00 Biz-zettijeve in Mortarijeve skladbe; 12.20 Manfredinijev «Concerto grosso*; 12.30 Violinista Kulen kampf in Milstein; 13.30 Mozar tov oratorij K 469; 14.20 Na spo redu je Čajkovski.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	11.00, 14.00,
16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbe na matineja; 10.05 Pionirski tod nik; 10.35 Pihalni orkester; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Naši operni pevci; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji:
16.40	Gershvvin: Amerikanec v Parizu; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Les Baxter; 18.50 Novi pos netki; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Do bimo se ob isti uri; 19.45 S knjiž nega trga; 20.00 Lahko noč, otro ci!; 20.15 Bratje Avsenik; 21.00
V	soboto zvečer; 22.00 Hugh Ste wart: Beg v Ledford; 23.20 Od daja za izseljence; 23.05 S pesmi jo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJ*
12.55	Olimpijske igre; 20.00 Re klama in napoved vremena; 20.30 Dnevnik; 21.00 Siimenonova zgodba «11 pazzo di Bergerac* — glavno vlogo igra Gimo Cervi; 22.15 Posebna oddaja; 23.00 Nabožna oddaja; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 in 24.00 O limpiada; 23.15 Podelitev nagrade Campiello v Benetkah.
JUG TELEVIZIJA
10.55	in 14.55 Olimpijske igre; 18.55 Obzornik; 19.10 Olimpijske igre; 20.25
V	deželi klobukov — film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Olimpijske igre; 23.35 Moj prijatelj Toni — serijski film; 00.25 TV kažipot; 00.45 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
10.55 Olimpijske igre; 22.30 Bing
Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Grosby; 21.15 Poročila; 21.30 Se-
Sodobna ital. glasba; 13.00 Mo- rijski film: Obramba ima besedo;
zart, Saint - Sitens, Stravinski; 22.20 Zabavno - glasbena oddaja.
nirali dejavnost združenj, ustanov in institucij ter članstvo državnih nameščencev v niih. Dejansko se je s tem pripravljalo «zakonito» o-rožje za borbo proti antifašističnim strankam.
Po večmesečnem odmoru je delo v poslanski zbornici (predstavniškem domu parlamenta) ponovno steklo in Antonio Gramsci je sklenil, da bo v dvorani poslanske zbornice razkrinkal prave nakane vlade ter cilje, ki jih vlada hoče doseči z zakonom proti masoneriji.
Bilo je to 16. maja 1925 in prvi nastop štiridesetletnega načelnika leve opozicije v parlamentu. V vladnih klopeh, v značilni naduti pozi diktatorja in «voditelja» ie sedel šef vlade Benito Mussolini, ki je bil hudo zainteresiran za govor voditelja italijanskih komunistov. Kronisti so podrobno opasali to sejo v italijanski zbornici sejo, ki se je dejansko zreducirala na dvoboj med vodjem opozicije in načelnikom vlade. Toda vtem ko je bil prvi malone sam. kot v volčjem brgolu, polnem »poslancev* v črnih srajcah s samokresi in bodali za pasom, je bil drugi obdan s številno suito ministrov in pribočnikov, ki so mu bili dragoceni sekundanti v tem besednem dvoboju.
Čeprav sta se poznala že dolgo let, vendar le po imenu ter po tem, kar sta drug o drugem slišala, sta se tokrat prvič srečala iz oči v oči: Antonio Gramsci socialist in nato komunist, do smrti zvest idejam revolucije in socializma. na drugi strani pa Benito Mussolini, do 1914. leta socialist in direktor lista «Avanti». nato izdajalec teh idej. prodana duša s krinko na obrazu, katerega «straš-ni izraz in krvoločno obračanje o-Či naj bi nekoč pognalo strah v kosti buržoazije, sedai pa. ko je prešel na kolozek hlapčevanja isti buržoazi.ji, da bi prestrašil in pognal v mišjo luknjo proletariat — nasprotnika buržoaznega razreda*. Tedaj je bil star dvainštirideset let.
Prevrat in nasilni prevzem obla-i sti v Italiji je Mussolini tedaj imenoval fašistično revolucijo.
«... Fašistična revolucija — je v dvorani poslanske zbornice rekel Gramsci — je samo zamenjava e-nili državnih nameščencev z drugimi.*
«Enega razreda z drugim — mu je odvrnil Mussolini — kot se je to zgodilo v Rusiji, kot se to normalno dSgaja v vseh revolucijah . . .»
»Revolucija je samo tista, ki temelji na novem razredu. Fašizem ne temelji na nekem drugem razredu, ki bi ne bil že na oblasti...» — je odgovoril Gramsci.
In ko je analiziral prave cilje zakonskega načrta, je obtoževal:
•Zato mi tudi pravimo, da je zakon sestavljen dejansko posebno proti delavskim organizacijam. Postavljamo vprašanje: Zakaj že dolgo, čeprav komunistična partija ni proglašena za zločinsko organizacijo, karabinjerji zapirajo naše tovariše vsakokrat, ko jih najdejo v skupinah od najmanj tri .. »
Mussolini: «Počnemo tisto kar vi počnete v Rusiji...»
Gramsci: «V Rusiji obstajajo zakoni, ki se spoštujejo, vi pa imate zakone . . .»
Mussolini: »Izvlecite kar polne mreže. Odlično ribarite!*
Gramsci: »Državni policijski aparat dejansko smatra komunistično partijo že za tajno organizacijo.*
Mussolini: «Nj res!*
Gramsci: »In vendar se aretacije vrstijo brez sleherne posebne obtožbe. Vsakogar, ki ga zalotijo na nekem sestanku v troje, ga že stlačijo v zapor samo zato, ker je komunist.«
Mussolini: »Toda koi jih puščamo na svobodo. Koliko jih je v zaporu? Lovimo jih enostavno za to. da hi jih spoznali*.
Gramsci: »To je način anticipira-nega sistematičnega preganjanja, s katerim bi se hotelo opravičiti uva-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Verjeten zaslužek po zaslugi razum-
skih sposobnosti. Nekoliko nesoglasja z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh dela bo presegel pričakovanja. Odločni ukrepi bodo razorožili vse zlonamerne kritike.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Do kraja izpeljite zastavljeni program, čeprav bo terjalo precej napora. Ne bodite žrtev domišljavosti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaš u-gled se bo povečal v očeh predpostavljenih. Z ljubljeno osebo boste v najpopolnejšem soglasju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na hitro rešeni problemi se utegnejo znova pojaviti. Bodočo srečo si morate že danes pripraviti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kaka manjša neprijetnost v dopoldanskih urah vam ne bo pokvarila teka. V družinskem krogu novice.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Odlično delovno razpoloženje. Značaj odnosov z ljubljeno osebo bo v marsičem odvisen od vas.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nenavadno prijetne novice v jutranjih urah. Zopet vas bo začel zanimati že opuščeni načrt.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nič vam ne bo šlo izpod rok: razburjanje bi ne bilo priporočljivo. Premagati bo treba ljubosumnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dramatizirajte stvari, čeprav se vam bo kaj ponesrečilo. Lahkomiselnim prijateljem ne kaže preveč zaupati.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Podrobnosti vam ne smejo zamegliti glavnega cilja. Potrebna bo jasna odločitev v zvezd z nekim od-
nosom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Premalo potrpljenja v poslovnem okolju. Soglasnost v idejah vas bo zbližala z
ljubljeno osebo.
janje novega zakona. Fašizem uporablja isti sistem kot Giolittijeva vlada. Ravnate tako, kot so počeli Gio-littijevi pretepači, ki so zapirali volivce opozicije... da bi Jih spoznali!«
Za Antonia Gramscija je bil govor v dvorani Montecitoria, stare palače v centru Rima. v kateri zaseda italijanski predstavniški dom, prvi in — zadnji. Na tem govornem odru bodo še nekaj časa nastopali tudi drugi komunistični poslanci in to kljub ustrahovanju in terorju «čmih srajc*, vse do tedaj, ko jih bodo v kratkem, v tem povsem onemogočili.
Kot vodja komunistične partije je bal Gramsci v tem času ponovno močno zaposlen s partijskimi problemi, predvsem s pripravami za tretji kongres KPI. Potoval ie po vsej deželi, sodeloval na predkongresnih partijskih sestankih, ki so se še nadalje vršili ilegglno. Po vrnitvi v Rim v septembru skupno s Togliattijem se je na Togliattijevem domu posvetil pripravam poročil in ostalih dokumentov za bližnji kongres.
Na tem kongresu je bilo treba doseči popolno likvidaciio sektaških idej. ki jih ie proglašal Bor-diga (o partiji elite, o odklanjanju skupnih akcij z drugimi antifašističnimi strankami in podobno) ter utrditi teze. med katerimi so bile najpomembnejše naslednje: definicija fašizma kot metode za konsolidacijo italijanskega kapitalizma; proglasitev hegemonije proletariata v antifašistični borbi; vendar tudi analiza vseh množičnih sil, ki bi mogle bit' pridobljene za ustvarjanje enotnega delavsko kmečkega bloka; razlikovanje med buržoaznimi salami, ki so se strnile okoli fašizma in meščanskimi silami, ki so zbrane ali bi se mogle strniti v demokratične antifašistične formacije; končno, na o-snovi vsega tega uveljavitev primarne vloge komunistične partije, strukturirane po celicah na proizvodnih mestih na čelu prevladujočega delavskega razreda.
V dobi vseh teh priprav se ie zgodilo tisto, kar ie Antonio Gramsci že dolgo z nestrpnostjo pričakoval: v Rim je dopotovala Julija Schucht z njunim sinom Deliom. Da bi ju ne izpostavljal nevarnosti je najel za družino posebno stanovanje. Nikoli niso šli skupaj na ulico in obiskoval ju je v glavnem v večernih urah Julija je bila zaposlena na veleposlaništvu ZSSR in to ie bil edini način da od oblasti dobi zanjo dovoljenje za bivanje v Rimu.
(Nadaljevanje sledi)
Vest,
ki zaskrbljuje
ALBANY (New York). 1. — Tukajšnje zdravstvene oblasti so danes objavile vest. ki zaskrbljuje. Gre za izvajanje umetnih splavov. V letu 1971 so v newyorški zvezni državi izvedli 262.807 u-metnih splavov, kar je okoli 360 splavov na tisoč rojstev.
Analiza podatkov nadalje pove, da teh splavov niso izvedli le na državl jankah newyorške zvezne države. pač pa tudi na ženskah, ki so prišle iz drugih zveznih držav, kajti na domačinke ie odpadlo le 60,9 odst umetnih splavov. Podatki nadalje povedo, da štiri petine umetnih splavov opravijo belopolte ženske, kar 165.466 splavov pa so opravile ženske izpod 25 let. vsak četrti splav pa ženske izpod 20 let starosti.
Zakaj toliko splavov v newyor-ški državi? Njena zakonodaja dopušča umetni splav vse do 24. tedna po spočetju. Ker v sosednjih državah to ni dovoljeno, prihajajo ženske, ki so proti volji zanosile, v newyorško državo, da jim tu pomagajo zdravniki. Uradno veljajo gornji Dodatki toda mnogi menijo, da ie umetnih splavov veliko več.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR ZA «TROFEJO BAZOVIŠKIH ŽRTEV»
Dve zmagi šesterke Bora A proti Sovodnjam in Slogi
Igralke Bora so si zagotovile dve zmagi v prvem večeru ženskega odbojkarskega turnirja za »Trofejo bazoviških žrtev*. S tem so postavile, kot je bilo pričakovati, resno hipoteko na končno zmago, za katero pa se bodo morale vsekakor bolj potruditi, kpt so se v otvoritvenem večeru te športne manifestacije.
Rezultati prvega večera so bili taki:
Bor A — Sovodnje	2:0
Sloga — Sovodnje	2:1
Bor A — Sloga	2:1
Prva tekma, ki se je odvijala v hladnem vremenu, se je začela z zamudo. Sovodnje so prišle na igrišče neogrete in tako se je igra odvijala pretežno le v eno smer Borovke so si to zmago izbojevale pretežno le s servisi in brez bistvenih težav.
Sloga je v drugi tekmi večera zaigrala v 1. setu zelo dubro in je zato v nadaljevanju srečanja poslala na igrišče drugo moštvo svoje ekipe. Toda ta del ekipe slogašic ni pokazal svojega realnega znanja, Sovodnje so to izkoristile in osvojile niz. V tretjem setu so domače igralke nastopile zopet s svojo najboljšo {»stavo in ves trud gostinj je bil zaman. Dekleta iz Sovodenj so igrala v tej tekmi prizadevno, vendar se jim pozna, da premalo trenirajo.
V tretji tekmi je Bor A nastopil kot prepričljiv favorit, ven-
Turnir se bo nadaljeval danes in jutri
dar dekletom igra ni šla preveč izpod rok. Že v začetku je bil niz izenačen in šele proti sredini so Tržačanke izsilile lažjo prednost, ki jim je prinesla zmago v tem delu tekme.
V drugem nizu je Sloga prevzela pobudo v svoje roke in jo je s svojim razpoloženim napadom ohranila do konca. Zelo dobro je zaigrala zlasti Loredana Kralj. Borovke so grešile posebno v podajah, s tem so onemogočile svoje napadalke, pa tudi servisi so bili precej nezanesljivi. V tretjem setu so slogašice zaigrale tako, kot da bi bile zadovoljne že s tem, kar so dosegle. Močno so popustile, Bor je zaigral bolje kot v drugem nizu in ga je osvojil z veliko prednostjo.
Potek igre vseh ekip je precej motila nezadovoljiva razsvetljava.
Turnir se bo zaključil danes. Ob 20.30 bo mali finale, ob 21.30 pa veliki finale za 1. mesto. To tekmo bodo odigrali na tri osvojene sete.

I |ilt
Ml 1
4
§|ff|P§!
'• 4. >,■
m


KOLESARSTVO
Na dirki veteranov na kronometri
Maver in Bonano
jutri v Padovi
Jutri bo v Padovi kolesarska gT ka veteranov na kronometer. N stopajo lahko s.vno tisti tekrnov ci. ki so bili že pred časom vabljeni. V tej, 41,600 km dolgi a>r' ki na kronometer za dvo.iicev ®**j nastopila tudi lonjerska vozača ver in Bonano. ki pa nimata vri1*, možnosti, da bi dosegla dobro 111 sti te v. Na startu bodo namreč najboljši kolesarji iz naše dežele iz Veneta, tako da bo boi proti su na položni progi res hud.
Oba predstavnika Adrie sta se precej časa pripravljala za to r meroma naporno dirko saj v” da bosta morala »garati*, ce sta hotela Drispeti na čili med ® boljšimi. Maver ie že večkrat s®? gal v dirkah na čas. toda vo®-v dveh je boli negotova, sai £ uspeh odvisen od obeh kolesari ' Bonano sicer vozi dobro. več** pa ga zajame kriza prav v _zaku ni fazi tekmovanja, ko občuti sledice prehitre vožnje kilometrih
v za1
četnih
Radi
NOGOMET
igd5;
V ponedeljek se bo na čih naše dežele začel mednaroo mladinski nogometni turnir za ** , fejo Pieri*. Na tem turnirju ® — poleg domačih — nastopim di štiri inozemska moštva.
TENIS
Na odprtem teniškem prven^ ZDA v Forest Hillsu je Amerikam Graebner premagal Italijana natto s 4:6, 6:2, 7:5, 6:2.
Turnir za »Trofejo bazoviških žrtev«: Sloga - Sovodnje
...................................................iiiMiiiiiiiiiiiiliMiimtiiiimiiitiiiiiimiiiiiiiiinmiMmiiiiMiiiiiiiiiiiiimii.iiimmiiimiimiiiiiiiiiiM',<""""'<
OB PRILIKI DESETLETNICE ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS
Danes v Zgoniku začetek turnirja v moški odbojki
Turnir se bo nadaljeval jutri, ko bo na sporedu tudi izredno kakovosten ženski namiznoteniški turnir
Danes se bo v Zgoniku začel mednarodni moški odbojkarski turnir za «8. kraški pokal*. Organizatorji so si zagotovili nastop zelo kakovostnih šesterk, med katerimi imata največ možnosti za končno zmago ravenski Fužinar, član 1. jugoslovanske lige, in Are Li-nea, članica 1. italijanske lige.
Današnji spored bo tak:
16.00 otvoritev turnirja 16.10 Kras — Fužinar
V vrstah ljubljanske Olimpije bosta nastopili jutri na Krasovem turnirju tudi odlični igralki Martinčeva (levo) in Jelerjeva
17.30 Salonit — Are Linea
Turnir se bo nadaljeval popoldne.
Poleg moškega odbojkarskega turnirja bo jutri popoldne na sporedu tudi 3. mednarodni ženski namiznoteniški turnir. Za to priložnost bo Krasove vrste okrepila italijanska državna prvakinja Francesca Marcohe.
Namiznoteniški turnir se bo začel v nedeljo, ob 9. uri, ko bo začetek ekipnih srečanj. Ob 11.30 pa se bo začel nastop posameznic.
Veliki favorit tega turnirja je seveda ljubljanska Olimpija, ki bo v Zgoniku nastopala s postavo Jeler, Martinc in Pirc - Korpa.
Ta turnir bo zaradi izredno močne zasedbe priznanih igralk res prava poslastica za naše ljubitelje namiznega tenisa.
KOLESARSTVO
Belgijec Eddy Merckx je napovedal, da bo letos oktobra skušal zrušiti svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji. Ta rekord je zdaj last Danca Ritterja.
IMOLA, 1. — V torek, 5. sep-
tembra bo v Imoli na sporedu, kolesarska dirka za pokal P'.?||. katere se bodo udeležili vsi naJD .. ši italijanski profesionalni k°* rji. Proga bo merila 240 km, o® jfl) torih jih bodo približno P°'° prevozili na krožni poti.
ALPINIZEM
OBVESTILA
Ob priliki otvoritve part'zangp šole v Cerknem, organizira j. Breg 15. t.m. v ta kraj iz'ct’ih sovanje pri vaških zastopnik'®-
ŠD Primorje vabi vaščan® 0 sestanek, na katerem bo tekmi «stari» - »mladi«.
bo danes ob 21. uri v hiši na Proseku.
Bologna — Bari	1
Genoa — Sampdoria	X	2 1
Juventus — Verona	1	X
L. R. Vicenza — Catanda 1
Lecco — Inter Napoli — Taranto Palermo — Lazio Perugia — Ascoli Reggiana — Torino Reggina — Mantova Roma — Como Temana — Arezzo Varese — Novara
2
1
I X 1
1 X 2 1 X 1 1
1 X
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi

i
Bogom ir Magaj na: 1!!ii!iiii!
SINJE JEZERO
::::::
i
Nobenemu bi ne bilo talko lahko zbežati pred smrtjo kot njemu danes, če bi le hotel. Toda on je zmagaJI strah in zmagala ga bom tudi jaz. Zahvaljujem se vama, da sta me spremila do tega brega. Vrnita se s konji do vasi in me počakajta do večera, ko se vrnem, če ne bom smela z njim».
Vstala je. Mamut in Volarič sta ji hotela stisniti desnico, toda ona je odmaknila roko.
«Ni niti prvič, niti zadnjič. Nakrmita mi dobro Belca! Na svidenje!«
Hitela Je po bregu nekaj časa — potem je krenila proti Javorovim gozdovom. Nasmeh Ji Se ni izginil z obraza, toda njena hoja je bila od minute do minute hitrejša, in ko je prišla do rebri, je skoraj tekla navzgor po ilovnati gozdni poti. Včasih se je za hip ozrla in videla tedaj med debli, kako se je pod njo lesketalo jezero. Le ko je bila že čisto blizu kraja, kjer jo je pričakoval Gorjan, se je je polastil nemir, kakor vselej poprej, kadar mu je hitela nasproti. Njene oči so begale med drevesi in v hipu preiskale vsak prostor. Vzkliknila je, ko Je našla Gorjana. Sedel je na posekanem javoru in se smehljal drobno in dobrodušno, kakor otrok, kot se je smejal vselej, ko jo je zagledal pred seboj. Miri se je v hipu razvedril obraz in poletela mu je v naročje. On pa jo je zopet posadil kakor obroka na kolena in se ji zagledal v oči.
«Bal sem se, da ne boš dobila zadnjega sporočila. Ogljar je bil pogumen, kakor sem si mislil. Ali ti je prinesel sporočilo prav na dom?«
«Pred dvema dnevoma me je razveselil z njim.«
«In jaz sem vesel, da te vidim še enkrat. Poleg tega ti prinašam pismo od Vidove sestre Rože. Nič ni posebnega, toda
on se ga bo prav gotovo razveselil. Pozdravi ga tudi v mojem imenu.«
«Spremljal me Je do te strani jezera«.
«Poslušaj Mira — kaj naj ti pravzaprav povem? Toliko stvari sem ti mislil povedati — sedaj mi pa ne pride nič na misel. Pozdravi v Ljubljani moje tovarišel Žal mi je, da jih ne morem videti več!«
«Toda saj se povrneš in jaz jih ne morem pozdraviti sedaj. Rada bi šla s teboj na ono stran.«
Gorjan se je nasmehnil in gledal v tla. K njegovemu škornju je silil na tleh velik pajek. Priplazil se je čez hribček posušenih listov in hotel splezati na škorenj. Gorjan ga je z nogo odrinil od sebe — toda pajek je hotel nazaj in splezal je na škorenj. Gorjan se je sklonil, ga prijel z dvema prstoma in ga položil na drevo, ki je raslo tik njega. Pajek je začudeno obstal na tistem mestu in zastrmel z velikimi očmi v Gorjana. Ta se je zopet nasmehnil.
»Lepo je sedeti, Mira, s teboj sredi gozda. Nobenega Globnega človeka, nobenega psa ni v bližini. Le gozd, nebo, Jezero in svoboda. Težko je poginiti mlademu, Mira!«
Stisnila je njegovo glavo k sebi.
«S teboj pojdem čez mejo!«
«Ne poj deš! Nekdo pač mora ostati, da bo nadaljeval našo misel. Ti prebudiš lahko vsak dan sto ljudi iz spanja. Z menoj pa ne moreš, zlasti sedaj ne, ko je strahovlada tako velika, kot ni bila še nikdar. Vedoč, da me bodo iskali najbolj po mestih, sem se zadnje dni umaknil k meji. Sedaj pa pojdem. Ti si prelepa, da bi te vsak ne zapazil. Ogleduhi nosijo tvojo sliko s seboj in bi te spoznali izmed tisoč ljudi. O, naše Primorje je rodilo tudi mnogo takih, zaradi katerih bodo njihove matere jokale do sodnega dne v svojih grobovih. Ne moreš z menoj. Tudi pomagati bi ml ne mogla nič. Nemogoče, da bi obsojence rešili v mestu. Tribunal in vse ulice bodo jutri vse polne zveri. Kaj pomaga, če bi obsojence rešil iz tribunala? Pobili bi nas potem po cestah. Vem za kraj, kjer bodo streljani. V bližini tistega kraja je borov gozd. Edino iz njega je mogoča rešitev. Sodniki mislijo, da bo kraj obsodbe neznan do zadnje ure. Morda mi bo pomagalo nekaj ljudi. Ce ne bodo
mesta., čeprav je vsa njena duša neslišno kričala, naj * e)i.
31
za njim. Na ustnice se ji je polagoma narisal krčevit
CA Ir revni! o	In	t_____era 5
Okrenlla se je naglo in odhitela proti jezeru, ki so g®
meglice pokrile skoraj po vsej gladini. Nad črnino njeni®
so se polagoma zaiskrile v večernem soncu solze, kakor

20.
AOSTA, 1. - Italijanski sti, Yochler, Mareliati in se povzpeli pred dnevi na ® jC Blanc po kuloarju Bioriassy. 1 ^ bil prvenstveni vzpon. Nova «P° ^ vzpenja 1200 m po zahodn«1? bočiu gore in ie vsa [»ledene* •
mogli, bom poskusil sam. Vedno je bila sreča moja	pji-
valka. Morda bo tudi sedaj, čeprav zahtevam preveč $ Ce me ne bo nazaj, vedi, da bo tvoj obraz zadnja pod°p ’ ti jo bo gledala moja duša. Ti si nam bila kakor voditelj1®.^ si nam bila kakor svoboda. Umreti ne smeš, kajti potem ® v umrlo drugih tisoč. Ce poginejo oni — zasadi ti črne r® duše naših množic in ne pusti, da bi usahnile kedaj, h-krat ne, ko bo naša pesem zopet svobodno plavala na®* som, nad Sočo in nad bregovi severne Adrije.	.
Rad bi sedel v tem gozdu s teboj do smrti in te 8~ ;e Mira — toda drage so minute. Kmalu se bom plazil gore, ki se dvigajo nad nama, kakor od tisoč lovcev prega™ ^ zver. Toda moje oči so kakor risove. Dokler ne poizkusa r®,,, likega dejanja, me ne bodo ujeli, vsaj živega ne! 2®°* Mira!«	$
Vstal Je hitro. Mira se je oklenila z obema rokama K snlco in mu je ni hotela izpustiti. Stisnil jo je še za ®^v0. sebi — potem jo je lahno odrinil in izgnil v hipu v i
Strmela Je nekaj minut za njim, ne da bi se mogla g*®^#
je bolečina strdila v drobne kristale. Hitela je po bregu n®arj? in mimo jezera proti vasi, kjer sta čakala Mamut in je
Le temu je izročila Rožino pismo. ((Prebral ga bom rekel, ko se je ozrl Miri v oči. Nekaj težkega se je P®*^® obeh in molčali so vsi trije ko so se vračali proti domu ® jezera, nad katerim so v bližini bregov krožile jate v ram p mut in Volarič sta se s strahom ozirala na Mirin obr je bil popolnoma prepaden, na oči, izgubljene v težko, o misel, na bleda lica in na trepetajoče ustnice. Na sinje J je legel mrak, težke črne sence.
Doma je kapetana čakalo povelje:
((Preprečite na vsak način nemire, ki bi utegnili Jutrišnji dan ob meji!«
KONEC
DAN
današnji spored
.^BLJANJE: floret, moški ekipno ».*L polfinale in finale). KOSARJA (skupina A) Avstralija - Brazilk’ Egipt - ČSSR, Japonska - Kulta, >‘Ja - ZDA, (skupina B), Jugosla-Senegal, ZRN - Poljska, Fili-i,- - SZ, Italija - Portoriko. STREHE: Skeet (finale). ATLETIKA: ^jtatlon (loo m, krogla in višina), ?*> moški (kvalif.), palica (fina-J' disk moški (finale), 100 m žen-(Polfinale in finale), 400 m žen-(kval.), 400 m zapreke (finale), s metrov moški (finale). VE-finale vseh disciplin (7). J,KEj na TRAVI: (skupina B) In-A" Kenija, Nova Zelandija - Polj-?> Avstralija - V. Britanija, Nizo-- Mehika. PLAVANJE: 100 m V?®*0, moški (kval. in polfinale), w. m hrbtno moški (kval. in finale), m prsno moški (kval. in finale), L,.11' Prosto ženske (kval.), 100 m jj1*0 ženske (finale) In 100 m prsno (finale). SKOKI V VODO: stolp u^e (finale, 3 skoki). VATF.RPO-jjj, (tanina skupina, (med drugimi
^■morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
I. septembra
Ul M0NCHEN 72 999 M0NCHEN 72 ||| M0NCHEN 72
—	- Jugoslavija).
5uPln
ODBOJKA:
taa A, moški) Koreja - Tunizija, ‘ CSSR, Bolgarija - Poljska, (sku-JJ* A ženske). S7, - ČSSR, Bolga-D?t' Poljska. BOKS: osmine finala. /‘ČANJE UTEŽI: kategorija wel-Jj' KOLESARSTVO: sprint (četrtf., ,v' In finale), zasledovanje ekipno wal- ta četrtf.). JUDO: kategorija i*r (kval., polf. in finale).
^es nastopajo: p,	ITALIJANI:
'A V ANJE: Pangaro (100 m pro-moški), Nistri (200 m hrbtno 2*ti), Di Pietro (200 m pr S1® moški), Calligaris, Stabilim, m^ntini (800 m prosto ženske), avna reprezentanca (vaterpo-
ANJE: Garagnani in Ledi
M
*«EU.
&*»
I)w5^KA: državna reprezentanca: t ‘GANJE UTEŽI: Turcato (sred kategorija).
Spinello (srednjetežka kat.) t-ETlKA; Cramerotti (kopje moš-J< Simeon (disk, finale moški), (400 m ženske), Nappi &. "tolinari (100 m ženske). IVANJE: Ragno, Lorenzoni, Col-njjj’ Bersani (floret ženske ekip-
v^ARSTVO:	Cardi (sprint),
Morbiato, Bazan, Borgo-WOftl (zasledovanje ekipno).
JUGOSLOVANI:
(bS^KA: državna reprezentanca. JETIKA: Fočič (peteroboj), Me-AV^Urec (800 m moški).
?;VANJE: Rudan (100 m pro-i moški), Miloš Nenad in Pre-(200 m hrbtno, moški), dr-reprezentanca (vaterpolo), tte*; Parlov in Vujin. jbANjE UTEŽI: Urankar (sre-Hm^ežka).
-	• Obadov.
Kolajne
Ste. DANES 22 kolajn iterjANJE: floret, moški ekipno IVANJE: skeet ik/GKA:	skok s palicp, met
r,,*a moški, 400 m zapreke, 800 100 m ženske.
)[, ANJE; vse discipline (7).
ANJE; 200 m hrbtno moški, tio .m prsno moški, 100 m hrbt-^oJL^ske, 100 m prsno ženske.
'JVjp * V VODO: stolp ženske. IVANJE UTEŽI: kategarija vel-
li^SARSTVO: sprint.
' kategorija velter.
žiMflČI ŠPORT
b
(O snočnjih ženskih odboj «7 tekem za »Trofejo bazovi-i	Breg - Bor B 2:0 (2,
S 7.^8 - Konto vel 2:0 (4, 4), V ~~ Kontovel 2:0 (2, 3).
^••ll
S SVETOVNIM IN OLIMPIJSKIM PLAVALNIM REKORDOM Nfl 200 M PROSTO
Avstralka Shane Gould potrdila svojo premoč v prostem sloga
Ostali zlati kolajni sta osvojila Amerikanec Demont in Japonka Aoki
MDNCHEN, 1. — ZDA so danes
plavanju osvojile štiri kolajne, vendar le eno zlato. Osvojil jo je Rick Demont v času novega olimpijskega rekorda. Že v jutranjih urah so v kvalifikacijah kar trikrat izboljšali olimpijski rekord in prvi (Dellbring), ki mu je to uspelo se ni niti uvrstil v finale. V četrti skupini je sodeloval tudi Italijan Cinquetti, ki pa je bil s časom 4’19”49 šele šesti. Finale je bil izredno borben in pred ciljem izenačen. Zopet so morali posredovati elektronski stroji, ki so razcepili sekundo na stotinke, da so lahko ugotovili zmagovalca. Ta je prispel na cilj le za stotinko sekunde pred drugouvrščenim.
400 m prosto — moški (finale):
1. Demont (ZDA) 4’00”26 (OR),
2.	Cooper (Avstral.) 4’00”27, 3. Center (ZDA) 4’01”94, 4. McBreen (Z DA), 5. Windeatt (Avstral.), 6. Brin-kley (VB), 7. Bengt (šve.), 8. Lampe (ZRN).
Shaine Gould je pred dnevi izja vila nekemu dopisniku, da je na teh igrah rekordi ne zanimajo, ampak samo zlate kolajne. To izjavo je danes potrdila le delnp: res je osvojila zlato kolajno, toda postavila je tudi svetovni rekord. Tudi tu so v kvalifikacijah trikrat izboljšali olimpijski rekord, Eifejeva (NDR) pa tudi evropskega, katere ga je v finalu še izboljšala.
200 m prosto — ženske (finale):
1. Gould (Avstral.) 2'03”56 (SR in OR), 2. Babashoff (ZDA) 2’04”33,
3.	Rothhammar (ZDA) 2’04”92, 4. Marshall (ZDA), 5. Eife (NDR) 2’06”07 (ER), 6. Bunschoten (Niz.),
7.	Rijnders (Niz,), 8. Tuelling (Vzh. Nemčija).
Japonka Mayumi Aoki se je morala močno potruditi, da je osvojila zlato kolajno na progi 100 m metuljček. Za nagrado pa je dobila še naslov svetovne rekorderke. V tem finalu je v manj kot sedmih desetinkah sekunde prišlo na cilj kar šest plavalk.
100 m metuljček • ženske (finale):
1. Aoki (Jap.) 1’03”34 (SR in OR), 2. Beier (NDR) 1’03”61, 3. Gyar-mati (Mad.) 1’03”73, 4. Deardurff (ZDA), 5. Sharader (ZDA). 6. Daniel (ZDA), 7. Beckmann (ZRN),
8.	Norikp (Jap.).
V kvalifikacijah proge 100 m hrbtno ženske je Jugoslovanka Zdenka Gašparac zasedla v svoji skupini 4. mesto s časom 1’09"72 in je izpadla. V polfinalu je popoldne Američanka Belotejeva postavila nov o-limpijski rekord (1'06”08), Madžar -ka Gyarmati pa evropski rekord (1’06”39).
Nov olimpijski rekord je padel tudi v polfinalu proge 100 m prsno ženske po zaslugi Američanke Car rove (115”).
V	streljanju so danes podelili dva o-limpijska naslova.
V	ciljanju na premično tarčo je zmagal Sovjet Že-leznjak, ki je s 569 točkami dosegel tudi nov svetovni rekord. Italijan Mezzani je bil deseti, Cecconi pa 27. V finalu hitrega streljanja z avtomatsko pištolo pa je zmagal Poljak Zapedski, ki je s 595 točkami (od 600) dosegel nov olimpijski rekord. Svetovni prvak Italijan Li-verzani je zasedel šesto mesto.
Na začasni lestvici skeeta, ki se bo zaključil jutri, vodi Bucheim (V. Nem.), drugi je Sovjet Petrov (prvi v Mehiki) skupno s Penatom (Fr.) in VVirnherjem (ZRN). Itali jan Garagnani. srebrna kolajna v Mehiki, je trinajsti.
FINALE — premična tarča:
1. železnjak (SZ) 569 (svetovni rekord), 2. Bellingrodt (Kol.) 565,
FINALE — hitro streljanje z avtomatično pištolo 1. Zapedski (Pol.) 595 (olimpijski rekord), 2. Faita (ČSSR) 594, 3. Toršin (SZ) 593.
Kolesarji so se danes pomerili v zasledovalni vožnji, kjer so opravili polfinalna in finalna srečanja ter v sprintu, kjer so prišli do polfinala. Tu je prišlo do precejšnjih presenečenj, saj so šli v repesaže Danec Fredborg, Sovjet Pakadze ter Italijana Cardi in Marino.
V zasledovalni vožnji posameznikov za tretje mesto je zmagal zah. Nemec Lutz, ki je premagal Avstralca Bulsma. V finalu za prvo mesto sta se srečala Švicar Kur-
man in Norvežan Knutsen. Zmaga je pripadla Norvežanu, medtem ko se je Kurman moral zadovoljiti s srebrom.
Finale — zasledovanje posamezniki:
1. Knutsen (Nor.), 2. Kiurman (Švi.), 3. Lutz (Zah. Nem.).
Vsi olimpijski zmagovalci v kolesarstvu so letos tudi svetovni amaterski prvaki.
Sovjet čooošvili je zmagal v judu v srednjetežki kategoriji. V finalnem srečanju je premagaj Angleža Star-brooka. Bronasto odličje pa sta o-svojila «ex equo» Brazilec Chiaki Ishi in zah. Nemec Paul Barth.
IH
Finale — srednjetežka kategorija:
1. čočošvili (SZ), 2. Starbrook (VB), 3. Chiaki Ishi (Braz.) in Barth (ZRN).
VATERPOLO
Danes se je pričelo tekmovanje v finalnem turnirju v vaterpolu. V prvi tekmi je Jugoslavija igrala proti SZ in zgubila s 5:4. Madžarska je porazila Italijo z 8:7.
Rezultati:
Turnir za uvrstitev od 1. do C. mesta:
Madžarska — Italija 8:7; ZRN — ZDA 4:4; SZ — Jugoslavija 5:4.
Turnir za uvrstitev od 7. do 12. mesta:
Romunija — Španija 7:4; Nizozemska — Bolgarija 5:2; Kuba — Avstralija 6:5.
USPEH ITALIJANSKEGA KONJENIKA
Argenton iz Čedada na konju do srebra
V tej panogi so si Britanci pridobili prvi zlati kolajni
Danes se je zaključil jahalni turnir v militaryju. Med posamezniki je zmagal Britanec Mea-de. Italijani so bili šele osmi.
Finale — posamezniki: 1. Meade (VB) 57.73, 2. Argenton (Italija) 43.33, 3. Jonsson (Šve.) 39.67.
Finale — ekipno: 1. Velika Britanija 95.53, 2. ZDA 10.81, 3. Zah. Nemčija 18.00.
Z. Nemčija, Poljska, Francija, Kuba, Japonska, SZ, Madžarska in Romunija so se uvrstile v četrtfinale moškega ekipnega tekmovanja v floretu. Kvalifikacija teh osmih držav je bila predvidena, delno preseneče-
nje pa predstavlja izločitev Italije, ki se je znašla v močni skupini z Nemci in Poljaki. Italijani so oba dvoboja zgubili. Presenečenje so pripravili Japonci, ki so premagali SZ.
Rezultati četrtfinala:
Poljska — Japonska 9:5, Madžarska — Kuba 9:6, Francija — Romunija 9:6, SZ — ZRN 9:6.
mi.....iiiiiiiiiiiiiii Mili iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiinnimMni m umi iiminiMimmiuiiliiiiiimiiiiiiiiiiii«
V DRUGEM DNEVU ATLETSKEGA TEKMOVALNEGA SPOREDA
Borzov prekinil dolgoletno premoč ameriških atletov v teku na 100 m
Zlato za Fuchsovo v kopju, Urbančičeva peta - Prve presenetljive izločitve - Med izpadlimi tudi Fava, Dionisi, Molinarijeva, Nappijeva, Pečar in Medjimurec - Nikoličeva v finalu
Tudi v drugem dnevu izločilnega tekmovanja v atletiki je prišlo do presenečenj. V skoku s palico je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja Šved Kjell I-saksson (evropski rekorder s 5,59 m) ter Italijan Renato" bionlši. Podelili so dve zlati kolajni: v teku na 100 metrov je zmagal Valerij Borzov in tako prekinil premoč Američanov, ki je trajala več kot eno desetletje. Med ženskami pa je svetovna rekorderka Fuchsova odnesla zlato kolajno
v metu kopja. Nažaša Urbančičeva metre manj, kar pa mu je zadosto-
pa se je uvrstila na odlično peto mesto z 59,06 m. kar je nov jugoslovanski rekord.
V	teku na 100 metrov sta v četrtfinalu izpadli Italijanki Molinari in Nappi, medtem ko je najboljši čas dosegla Kubanka Laura Chivas (U”2). Na 800 metrov je bil na vrsti polfinale. V finalno skupino se je (komaj!) uvrstila Vera Nikolič (2'01”4), izpadla pa je zmagovalka iz Mehike Manning.
V	metu diska je dosegel najboljšo znamko Čehoslovak Danek (64,32 m), Silvester (ZDA) je vrgel dobre tri
igr*’.'	:
valo za napredovanje. Izpadel je Jugoslovan Zdravko Pečar (57,84 m).
Na 800 metrov je izpadel Jugoslovan Medjimurec, ki je tekel v polfinalni skupini skupaj z Wottlejem in Kemperjem, ki sta se uvrstila v finale, skupno z Oukom, Frommom, Aržanovom, Carterjem, Kupzcykom in Boitom, katerega so najprej izključili, nato pa so mu vrnili prvo mesto. Do izključitve je prišlo, ker je s svojim tekom oškodoval Sovjeta Arža-nova.
V teku na 3.000 metrov so se v finale uvrstili vsi favoriti. Zaradi padca je moral odstopiti Avstralec Kerry OBrien. Najboljši čas je dosegel Kenijec Biwott, ki je z 8’23”8 postavil nov olimpijski rekord. Izpadel pa je italijan Fava. V teku na 400 metrov z ovirami so opravili polfinalne teke.
V skoku s palico so poleg Isakssona izpadli še Šved Lagerqvist, Grk Pa-panicolau in Američan Smith.
Najzanimivejši pa je bil gotovo tek na 100 metrov, kjer ni imel Sovjet Borzov resnih nasprotnikov. V finalu je kazalo, da se ni preveč naprezal in je imel na koncu toliko prednosti, da je že pred ciljem dvignil roke v znak zmage. Hujši je bil boj za tretje mesto, kamor se je uvrstil Jamajčan Miller, ki je napadel prav v zadnjih metrih.
100 m moški — finale 1. Valerij Borzov (SZ) 10”1, 2. Tay-ior (ZDA) 10”2, 3. Miller (Jam.) 10"3, 4. Korneliuk (SZ) 10”3,	5. Fray
(Jam.) 10” 4. kopje ženske — finale 1. Ruth Fuchs (NDR) 63,88 m (OR), i 2. Todten (NDR) 62,54 m, 3. Schmidt (ZDA) 59,94 m, 4. Mollova (Bolg.) | 59,36 m, Urbančič (Jug.) 59,06 m.
1.	SZ	19	12	12
2.	ZDA	13	14	11
3.	NDR	10	8	9
4.	Japonska	9	6	7
5.	Avstralija	5	2	1
6.	Poljska	3	1	1
7.	Madžarska	2	4	8
8.	Bolgarija	2	4	1
9.	Švedska	2	2	1
10.	V. Britanija	2	1	1
11.	ZRN	1	5	r
12.	Italija		1..	3	3
13.	Nizozemska	1	—	1
13.	S. Koreja	1	_	1
15.	Danska	1	—	—
15.	Norveška	1	_	—
17.	Kanada	_	2	—
18.	Romunija	—	1	2
18.	Francija	—	1	2
20.	Avstrija	—	1	1
20.	ČSSR	_	1	1
20.	Iran			1	1
23.	Kolumbija	—	1	—
23.	Libanon	—	1		
23.	Mongolija	—	1	_
23.	Švica	—	1		
23.	Turčija	_	1	_
28.	Brazilija	—	—	1
28.	Finska	—	—	1
28.	Jamajka	—	—	1

(POGOVOR PREKO 793-808)
Dijaki, ki obiskujejo znanstveni licej, dobro poznajo profesorja Egidija Košuto, ki ie vrsto let poučtne zgodovino in filozofijo. Takoj mm je povedal da ima zelo malo časa in ne more vztrajno slediti olimrnjskim igram.
»Za Novello Calligaris ste verjetno ie slišali?»
tSeveda, vendar o njej ne vem mnogo. Le to. da je dobra plavalka in ie še zelo mlada * *Ker ste ie rekli da ie zelo mlada in ste verjetno s tem mislili, da tudi obiskue kako šolo. nas zanima če bi ji vi danes dali negativno oceno, če bi prišla v šolo nepripravljena.»
Mislim, da bi morali v šoli to upoštevati, saj je taka športnica v ponos vsej državi. Sicer pa sem prepričan, da je po takem tekmovanju ne bi izprašal».
«Kaj pa bi mm povedali o psihološki pripravi športnika?* Mlademu človeku moramo vcepiti zlasti resen odnos do športa. če želi postati dober tekmovalec mora imeti predvsem trdno volj in ambicijo, mora pa biti tudi zelo požrtvovalen. Dober športnik je običajno tudi dober dijak*.
V trenutku, ku je vuUU v kvalifikacijah teka na 400 m ovire je vzhodni Nemec Rudolph po zadnji oviri (tik pred ciljem) padel in je spotaknil še svojega zahodnega rojaka Bilttnerja. Zbogom finale!
3. Kynoch (VB) 562.
cADNJE VESTI
B SKUPINA: Brazilija -3:2 Japonska — V. «« 3:0.
(^A ^ B SKUPINA:	Kuba -
kol
''tahbjja -
Gana
lupina:	Filipini - Senegal
Jugoslavija - ZRN 81:56, SS Poljska 71:59, SZ - Por
/V00187-
■7(1 ,upina: Kuba - Avstralija a -J fbA _ Egipt 96:31, Brazdi-CSSR 83:82.

dihati 2. kola: Švedska — SZ Sji'uSSR _ Islandija 19:19, Ho — Španija 15:12, Madžar-
ska — Japonska 20:12, Jugoslavija - ZDA 25:15.
BOKS
V drugem kolu lahke boksarske kategorije je Madžar Orban premagal Italijana Caprettija po točkah.
SKOKI V VODO
Po prvem dnevu tekmovanj v skokih s stolpa za ženske vodi Če-hoslovakinja Dučkova (225 točk) pred Švedinjo Knape (218,31 m Ja-nicke (NDR), ki je zbrala 206,73 točke.
HOKEJ
Španija r ranči ja 3:2; Pakistan — Argentina 3:1; ZRN — U-ganda 1:1; Malajzija — Belgija 4:2.
Lestvica A skupine: Pakistan, Malajzija in Španija 7 točk, Argentina in Belgija 3. Francija in Uganda 2. Vsa moštva so odigrala po pet srečanj.

PRIMERJAVE
V Atenah so v rokoborbi v treh konkurencah odnesle zlate lovorike Finska, Nemčija in Danska. Kmalu nato je število panog naraslo na šest, da bi bilo čim manj razlik med tekmeci. Po vojni je bilo kategorij osem, letos pa je bilo na sporedu celo 10 skupin. Primerjanje rezultatov v povojni dobi takoj pokaže, da se središče rokoborbe počasi premika, in to v obratni smeri od ostalih športov. Medtem ko smo drugod opazili vedno večjo razpršitev pri podeljevanju kolajn, in to v korist manjših držav, je v rokoborbi po večletnem zmagoslavju azijskih držav letos največ lovorik pripadlo Sovjetski zvezi in ZDA. Japonska, ki je v Mehiki zmagala v treh najnižjih kategorijah, je obdržala le dva naslova, eno samo srebrno kolajno pa je osvojila Turčija, ki je bila na vseh prejšnjih igrah glavna velesila. V Mehiki je ta država osvojila dve zlati kolajni, v Rimu pred 12 leti štiri, se prej pa po dve v Melbournu in Helsinkih in celo 4 v Londonu. Tudi drugi tradicionalni «velikan», Iran je
moral popustili pod pritiskom dveh velikanov.
SZ in ZDA sta torej državi, ki tudi letos monopolizirata olimpijske igre. SZ je osvojila skupno 5 zlatih, dve srebrni in 1 bronasto kolajno, do letošnjega izrednega podviga pa je prišla postopoma, saj je svoj napredek prvič pokazala v Tokiu in ga je nato potrdila v Mehiki (obakrat z dvema zlatima kolajnama). ZDA, ki se tokrat ponašajo s 3 zlatimi, dvema srebrnima in eno bronasto kolajno, pa so očitno bolj podvržene trenutnim podvigom, kar dokazuje, da je ta panoga prepuščena bolj pobudi posameznikov, kot pa organizirani vzgoji. Ta organiziranost je največ zadoščenja nudila Bolgarom, ki so sicer dosegli nekaj manj kot v Mehiki (dve srebrni kolajni in eno bronasto, torej 1 srebrno manj kot v Mehiki), pa tudi Madžarski, ki je osvojila tri bronaste kolajne. Drobtinice so pripadle Mongoliji, Turčiji, Švedski (po eno srebrno kolajno), Iranu, Romuniji in ZRN (po eno bronasto kolajno).
ZGODOVINA
STOCKHOLM 1912
Na olimpijskih igrah v Stockholmu je nastopilo 2511 športoikpv iz 28 držav, med katerimi sta bili tudi Japonska in carska Rusija. Italijo je zastopalo 61 tekmovalcev. V plavanju so tokrat prvič lahko nastopile tudi ženske.
Veliko zimagioslavje sta slavila dolgoprogaš Kolehmašnen (Finska), k,i je zmagal v tekih na 5.000 m, 10.000 m in 8000 m (kros), ter a-meriški Indijanec Jim Thorpe. Ta je zmagal v peteroboju in deseteroboju, takrat pa je bil med njegovimi tekmeci tudi poznejši predsednik CIO Avery Brundage. Leto kasneje so nesrečnega Indijanca diskvalificirali, ker je odigral nekaj tekem v profesionalni ameriški bezbolski ekipi.
Na Švedskem so priredili tudi posebno tekmovanje v umetnosti in književnosti. Zlato kolajno je osvojil baron Pierre de Coubertin z «Odo športu*.
<8S>
Danes so odkrili prvi primer dopinga na letošnjim olimpijskih i-grah. Obtožen je bil dvigalec uteži Iranec Arjomand Nasehi, ki se je včeraj uvrstil m deseto mesto mušje kategorije. Zdravniška komisija je zato zahtevala, mj medna-rodm zveza v dviganju uteži Iranca izključi.
iiiiiiitiiii lin n im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiifittiiiiHiiiiiiiiinMi
V MALEM FINALU VESLAŠKEGA TEKMOVANJA
Italija in Jugoslavija na poslednjih mestih
Prva je osvojila po eno deseto in enajsto, druga pa eno enajsto mesto
V veslanju je W1 danes na sporedu mali finale, ki je odločal o uvrstitvi od 7. do 12. mesta. Jugoslovani so nastopali v dvojcu «brez» in so se u-vrstili šele na peto mesto. V končni razvrstitvi so tprej enajsti. Italijanska čolna četverec «brez» in četverec «s» sta se uvrstila na 10., oziroma 11. mesto.
Končna lestvica:
Skiff: 7. Irska, 8. Bolgarija, 9. V B, 10. N. Zelandija, 11. Danska, 12 ČSSR.
Dvojec «brez»: 7. ZRN, 8. SZ, 9. ZDA, 10. Norveška, 11. Jugoslavija, 12. VB.
Dvojec «s»: 7. Norveška, 8. VB, 9. Kanada, 10. Bolgarija, 11. ZDA, 12. Švica.
Četverec »brez*: 7. VB, 8. Bolgarija, 9. Kanada, 10. Italija, 11. Švica, 12. Kuba.
Double scoull: 7. Nizozemska, 8. Švica, 9. Belgija, 10. ZRN, 11. Francija, 12. Poljska.
Osmerec: 7. Madžarska, 8. Avstralija, 9. Nizozemska, 10. ČSSR, 11. Argentina, 12. Avstrija.
Po četrti regati sta Jugoslovana Nikolič in Grego v razredu »Leteči Holandec* še vedno na tretjem mestu. Začasna lestvica po četrti regati:
Zvezda: 1. Švedska, 2. Avstralija, 3. ZRN, 5. Italija.
Leteči Holandec: 1. VB, 2. Francija, 3. Jugoslavija.
Tempest: 1. VB, 2. SZ, 3. švedska. Soling: 1. ZDA, 2. Kanada, 3. Šved-‘ ska.
Zmaji: 1. Avstralija, 2. ZRN, 3. Kanada
Finec: 1.‘ SZ, 2. Grčija, 3. Nova Zelandija.
TELOVADBA
Pol kolajn za Japonce, pol za SZ in NDR
Z vajami na posameznih orodjih se je danes zaključilo tekmovanje v moški telovadbi. Japonci so osvojili 1. mesto	na	drogu,
krogiih	in	bradlji.
Njihovo zmagoslavje je	bilo	najbolj
očitno	na	drogu, kjer	so	zasedb
vseh prvih pet mest.
Parter — finale:
1. Andrianov (SZ) 19,175; 2. Na-kajama (Jap.) 19,125; 3. Kasamacu (Jap.) 19,025.
Konj — finale:
1. Klimenko (SZ) 19,125; 2. Kato (Jap.) 19,000; 3. Kenmocu (Jap.) 18,950.
Preskok — finale:
1. KSste (NDR) 18,850; 2. Klimenko (SZ) 18,800; 3. Andrianov (SZ) 18,800.
Krogi — finale:
1. Nakajama (Jap.) 19,360 ; 2. Vo-ronin (SZ) 19,275; 3. Cukahara (Jap.) 19,225.
Drog — finale:
1. Cukahara (Jap.) 19,725; 2. Kato (Jap.) 19,525; 3. Kasamacu (Jap). 19,450.
Bradlja — finale:
1. Kato (Jap.) 19,475; 2. Kasamacu (Jap.) 19,376; 3L Kenmocu (Jap.) 16,260.
M
IM||f
£ m
Posebni dopis iz Miinchna od Francija Pavšerja, novinarja Radia Ljubljana
Jugoslovanskemu taboru je sedmi olimpijski dan spet prinesel velika radost in veliko razočaranja. Vaterpolisti so zgubili pomembno srečanje s Sovjetsko zvezo s 5:4 (2:1, 2:0, 0:2, 1:1). Strelci za Jugoslavijo: Bonačič (2) ter Rudič In Antu-novič. Jugoslavija je tako v finalni skupini šestih, ki se borijo za medalje, še vedno brez točke. Olimpijski zmagovalci iz Mehike pa i-majo le še minimalne možnosti za eno izmed medalj. To je torej najslabša vest iz MUnchna v sedmem olimpijskem dnevu. Jutri igra vaterpolo reprezentanca morda odločilno tekmo z Italijo. Če bi zmagala, potem ima še teoretične možnosti, v primeru novega poraza, pa bi se barka potopila. Obenem imamo tudi dobre novice. Celjanka Nataša Urbančič je peta na svetu v metu kopja. To svojo uvrstitev je dosegla z novim jugoslovanskim rekordom 59,06 m in je zdaj najbolje uvrščeni jugoslovanski športnik v Mttnchnu. Nataša je bila v Mehiki šesta in je torej svojo olimpijsko uvrstitev še popravila ter dosegla svoj največji športni uspeh. Nataša bo novembra stara 27 let.
Vera Nikolič se je uvrstila v finale teka na 800 m. Po zaslužnem boju, tik pred ciljem, bi ji ta uvrstitev skorajda ušla, za las se je uvrstila v finale. Bila je v tem teku četrta. Najbrž se ji je poznala utrujenost od včerajšnjega predtekmovalnega nastopa, ko .je dosegla tretji najboljši rezultat na svetu vseh časov (1’59”6). V finalu ima možnosti boriti se za uvrstitev od 1. do 5. mesta, tu nekje je (udi realno sodeč njeno mesto na svetovni lestvici. Jože Medjimurec v polfinalu teka na 800 m ni uspel. Imel je pretežko skupino. Osvojil je 4. mesto, vendar je kljub temu izpolnil pričakovanja.
V	metu diska se Zdravko Pečar ni uvrstil med finalisti. Ni dosegel kvalifikacijske norme 59 m, kar je obenem tudi jugoslovanski rekord, ki ga ima ravno tako Pečar. Pečar je vrgel to pot disk le 57,85 m.
Košarkarska reprezentanca je premagala Zvezno republiko Nemčijo z lahkoto (84:56), vendar igra še vedno ni taka, kot jo od svetovnih prvakov pričakujemo. Naše košarkarje čaka odločilna preizkušnja, boj s Sovjetsko zvezo. V primeru zmage bo jugoslovanska ekipa v finalu, v primeru poraza pa ne. Trener Žeravica je za zdaj najbolj zadovoljen le z igro obeh centrov, Čosiča in Jelovca.
Dvojec brez krmarja je edini naš čoln, ki je uradno uvrščen. Danes se je namreč v malem finalu uvrstil na 5. mesto in ima tako 11. mesto na olimpijskih Igrah.
Judoist Bajketič se je v poltežki kategoriji od olimpijskih iger poslovil v 3. kolu.
Gašparčeva se na 100 m hrbtno ni izkazala. Dosegla Je slab čas, ki je ni uvrstil niti med 20 najhi-trejših plavalk olimpijskih iger.
Rokometna reprezentanca Jugoslavije ostaja slej ko prej naš edini up v igrah. Nocoj je z lahkoto premagala ZDA s 25:15 (11:9). A-meričani so se uspešno upirali le v prvem polčasu.
V	jadranju Grego in Nikolič v razredu »Leteči Holandec* še naprej držita Izvrstno tretje mesto. Danes, v četrti regati, sta bila na petem mestu in imata vse možnosti v zadnjih treh regatah obdržali izvrstno uvrstitev in tako nepričakovano seči po medalji.
DANES, 2. septembra
1.	KANAL:
12.55	- 14.50: veslanje (finale)
14.50 - 15.30: plavanje
15.30 - 15.55: odbojka in košarka (posnetki)
15.55	- 18.55: atletika (finale skok s palico, finale met diska moški, polfinale 100 m ženske, izločilni teki 400 m ženske, finale 400 m z ovirami, finale 800 m moški, fdinale 100 m ženske)
18.55	- 20.00: plavanje (med drugim polfinale 100 m prosto moški, finale 200 m hrbtno moški, finale 200 m prsno moški finale 100 m hrbtno ženske, finale 100 m prsno ženske)
2.	KANAL:
21.20 - 24.00: skoki v vodo (finale s stolpa ženske), kolesarstvo (finale v sprintu), boks (2. izločilno kolo), streljanj© (karabinka na 300 m), dviganje uteži (do 80,5 kg)
M00 • «.80: a
Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ut 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredniitvo	TRST Ul
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir	V SFRJ posamezna številka	1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. septembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» . DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir .Mali ogla51’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S".
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT
ŽIVAHNEJŠA ODPORNIŠKA DEJAVNOST PROTI FRANCOVEMU REŽIMU I ob obisku v mestu olimpijskih iger
Po strelih v Galdacanu nevarnost Pojutrišnjem v......................
ostrejšega fašističnega terorja
v
Špansko časopisje trdi, da baskovsko gibanje prehaja vedno bolj izrazito na pot gverile
MADRID, 1. — Že dolgo časa ni. Nobenega dvoma ni, da ta ugiba-bilo slišati, da se v Španiji dogaja | n ja in trditve Francovega časopis-kaj nenatvadnega. Po številnih po- ja, ne predstavljajo nič drugega kot liričnih manifestacijah študentov v Barceloni in Madridu, delavcev v raznih krajih Španije (posebno v Barceloni in v baskovskih pokrajinah) je nastopilo zatišje, ki so ga prekinili streli baskovskih rodoljubov na Francove policiste. V kraju Galdacamo so baskovski gverilci ustrelili policista Eloya Garcio, ranili še nekega drugega agenta in dva civilista.
S tem dogodkom je spet prišlo v ospredje baskovsko vprašanje, ki že od vsega začetka moti Francove oblasti.
Špansko časopisje je obširno pisalo o tem dogodku. Ob nasvetu.
VZTRAJNOST
Umor je grda stvar, ko ti pa kdo umori očeta, je ze'o hudo. Takega dogodka se vsakdo spominja. tako tudi Cosimo di Pirro, ki je sedaj star 17 let in mu je. pred šestimi leti Pie-tro Cerabona ubil očeta Cera-bono so takrat obsodili na 21 let zapora, mladi di Pirro pa je trdno sklenil, da se bo maščeval.
Pred nekaj dnevi so tudi di P rra aretirali in zaprli zaradi manjše tatvine Mladenič je izkoristil priliko in med sprehodom po dvorišču jetniš-nice je Cerabono udaril po o-brazu z žlico in ga močno opraskal.
TATVINA
Tatovi poberejo kar vdijo. To je splošno znano, vendar pa običajno ne drži. saj prijatelj tuje lastnine poberejo samo tisto. kar jim je všeč in kar je vredno ctruda*.
V bližini Trenta pa se tatovi ubadajo s kaj čudnim blagom. V zadnjem času so namreč prebivalci opazili, da so neznanci ukradli več mravljišč.
ZOPET TATVINA
Tokrat gre za drugačno tatvino. Tatovi so v Rimu okradli neko nuno. ki se e peljala na motorčku tciao*. Iztrgali so ji torbico, v kateri je bilo nič manj kot... 12 milijonov lir.
DARILO
Sedaj pa pustimo tatvino (ali pa ne. boste že sami presodili).
Neki naš sodelavec se je z avtomobilom ustavil v večji vasi na Tržaškem. K njemu je prišel mladenič in mu ponudil -nekaj kozmetičnih preparatov za 1-000 lir. ki pa so bili, po njegovem mnenju, vredni mnogo več. Naš sodelavec e odklonil, nakar mu je mladenič hotel ^podariti* zavojček zdravil za prvo pomoč.
*To je darilo Rdečega križa*. je dejal.
Naš sodelavec je darilo sprejel. mladenič pa ga je nato prosil za majhen prispevek za tRdeči križ*. Ker je običajno vljuden, e obdarovanec segel z roko v žep in dal mladeniču no pogledal, dejaliv• cSai zavejmo pogledal, dejal «saj zavojček stane več*, vzel nazaj darilo in odšel.
če ne pritisku političnih policijskih oblasti, je skušalo prikazati dogodek v Galdacanu got začetek oboroženega odpora Baskovcev proti režimu. Razširili so se glasovi, da je baskovsko osvobodilno gibanje ETA prejelo( se ne ve od kod in kako) večjo količino strelnega orožja, kar naj bi pomenilo preokret v politiki tega gibanja, ki naj bi bilo tako vedno bolj usmerjeno na gverilo.
še en ponoven poskus, da bi se našlo opravičilo za hujši teror v severni Španiji, to je v pokrajini, kjer prebivajo Baski.
Dogodek v Galdacanu je sam po sebi precej nepomemben. Ustrelitev policijskega agenta je čisto slučajna, ker je prizadeti hotel legitimirati nekatere osebe. Med njimi so bili baskovski rodoljubi, ki so spričo kritičnega položaja, v katerem so se znašli, streljali na policijske organe. 2e iz samega poteka dogodka je torej razvidno, da ni dogodek v Galdacanu spadal v okvir načrtne akcije proti Francovemu režimu. Dejstvo, da so gverilci streljali z orožjem tipa »bel-lum* nemškega izvora ne dokazuje še. da je prispela v Španijo večja pošiljka tega orožja, kot trdijo španske oblasti, špansko časopisje trdi namreč, da so orožje razdelili tudi med člane legalne sekcije organizacije ETA in ne samo članom vojaške sekcije.
Streljanje v Galdacanu je bilo posledica policijskih preiskav v zvezi z raznimi atentati, do katerih prihaja vedno bolj pogosto v baskovski pokrajini. Krivdo za dogodek je treba torej pripisati širšemu nezadovoljstvu prebivalstva baskovskega porekla do Francovega režima. Kot je znano, so bili Baskovci eden od stebrov protifašističnega boja proti Francu in njegovemu režimu. Uradna Španija ni nikoli priznala obstoja tega malega naroda, ki živi na področju Pirenejev, tako na španski, kot tudi na francoski strani. Gibanje ETA zahteva osvoboditev in popolno avtonomijo za Baske. tako v Španiji, kot tudi v Franciji. Pripomniti je treba še, da so baskovski rodoljubi naleteli na precejšnje težave pri francoskih oblasteh na jugu Francije, kjer so živeli kot politični izgnanci. Pred časom je organizacija ETA obdolžila celo francoske policijske oblasti, da so sode-
lovale s španskimi policijskimi organi pri umoru nekega baskovskega rodoljuba.
Pozno zvečer se je zvedelo, da je močna eksplozija uničila prejšnjo noč neki avtomobil, ki je bil parkiran v rezidenčni četrti mesta San Sebastia-no. Avto je last mladega ekonomista Victorja Suinage, ki je zelo znan v kulturnih krogih baskovske pokrajine in ki je odgovorni urednik sociološke revije «Gaur».
Atentat prejšnje noči je že četrti v verigi napadov proti ljudem, ki pripadajo, oziroma so blizu baskovskega osvobodilnega gibanja. Pred časom so neznanci postavili eksplozivne naboje v avtomobil odvetnika Juan Marie Bandresa, ki je bil eden od zagovornikov na procesu proti baskovskim rodoljubom v Burgosu leta 1970.
■llllllifiitlllllllllilltllllmiitmilllltlliillfiiilliiilliliii
WASHINGTON, 1. - «New York Times* piše, da je v kitajskih pristaniščih več sovjetskih petrolejskih ladij.
# » •
SANTIAGO DE CHILE, 1. — Podtajnik čilskega notranjega ministrstva Daniel Vergara je demantiral vest. da so v pokrajini Concepcion proglasili izredno stanje.
* * *
BUKAREŠTA, 1. — Romunski arheologi so v Črnem morju odkrili ostanke neke grške ladje iz 3. stol. pred našim štetjem.
# * #
GENOVA, 1. — Lorenzo Bozano, ki je obtožen umora 15-Ietne Milene Sutter, je za svojega branilca imenoval odv. Sotgiuja.
srečanje Heatha z Lynchem
Diplomatska faza severnoirskega spora - Zatišje pred srečanji
LONDON, 1. — Severnoirska kri- plačanec v vojski katamškega prva-

Ameriški striptizerki Brenda Andrews in Edith Hall, ki ju vidimo na zatožni klopi, sta se na sodišču v Houstonu slekli in pokazali, da njun ples v nočnem lokalu ni opolzek
za prehaja odločno v politionp, ozi roma diplomatsko fazo. Danes je angleško zunanje ministrstvo »Fo-reign Office* objavilo kratkjo sporočilo, v katerem je rečeno, da bo prišlo do pogovorov med angleškim premierom Heathom in prvim ministrom irske republike Lyn-chem v Mlinchnu prihodnji ponedeljek. Sestanek bo v angleškem konzulatu. V uradnem sporočilu je rečeno, da se bosta angleški in juž-noirski premier srečala v Mlinchnu ob priložnosti svojega obiska tega mesta ob olimpijskih igrah.
To sporočilo «Foreign Officea* je iznenadilo vse politične kroge v Dublinu in v Londonu. Nihče ni namreč pričakoval, da bi v kratkem prišlo do srečanja med obema državnikoma, in še manj, da se bosta srečala na tujem, skoraj na skrit način.
Vedno bolj postaja očitno, da politični boj v Severni Irski pogajata v precejšnji meri Anglija in Irska. Zdi se, da je prišel čas, ka bo moral Lynch napraviti obračun o dejavnosti proirskih političnih in terorističnih organizacij in skupin v Severni Irski. Ta obraču je potreben, ker prebivalstvo v Ulstru ne bo moglo podpirati v nedogled odporniška gibanja, ki se, kot je posebno primer skupine «Provisio-nals», odkrito zavzemajo za priključitev k irski republiki. Na drugi strani pa bo moral London izreči dokončno besedo tudi glede protestantskih skupin, ki se odločno bojujejo za ohranitev sedanjega stanja. to je povezanost Severne Irske z angleško kraljevino. V zadnjih časih je angleška vojska skušala razbiti predvsem politično in vojaško enotnost severnoirskega o-svobodilnega gibanja, ki je znano širši javnosti pod splošno oznako «katol iškega gibanja*, ki pa v resnici nima nobene verske podlage, temveč je le odraz globokih socialnih revolucionarnih teženj najbolj izkoriščenega dela severnoirskega prebivalstva.
Sestanek med Heathom in Lyn-chem bo brez dvoma zelo pomemben. ker bo utegnil odpreti pot mi roljuibnemu pogajanju zb. rešitev krize. Če bi ta poskus spodletel, potem pa prav gotovo lahko pričakujemo v Ulstru še hujše in ostrejše spopade, ki bodo terjali š več mrtvih, ranjenih, gmotne škode in gospodarskega zastoja, kot ysi poli tični boji od leta 1969 do danes.
Sredi tega meseca se bo Heath sestal, kot smo že sporočili s predstavniki socialdemokratske laburistične stranke. Usoda tega sestanka je tesno povezana z razgovori v Mlinchnu. Severnoirski socialdemokrati zavzemajo precej pomirljivo stališč ter na tak ali drug način obsojajo gverilsko delovanje skupine «Provisionals». V tem smislu se je izrazila tudi stranka, ki jo vodi bivši minister za kmetijstvo v se-veronoirski vladi 0'Neill. Ta stranka je sporočila imena članov svoje delegacije, ki se bodo udeležili plenarnega srečanja v Ulstru, do katerega bi moralo priti konec septembra, če bo seveda srečan je v poletni rezidenci prvega ministra Heatha uspešno.
Po zadnjih precej razgibanih dogodkih posebno v pokrajini Armagh. je zavladalo v Ulstru relativno zatišje. Policija se ukvarja sedaj zlasti z nepojasnjenimi umori v raznih krajih Severne Irske. V zadnjih urah so našli nekega 27-letnega mladeniča, katoličana, ki ie bil ubit s strelom v glavo. Prav tako niso do sedaj še pojasnili umora nekega 19-letnega katoliškega mladeniča, katerega so našli v reki Bann pri Portadownu. Mladenič je imel zanko za vratom. Angleški policijski organi so sedaj sprožili domnevo, da je za te umore kriv neki Šved. ki naj bi ga najela organizacija «Provisionals». Po trditvah policistov bi šlo za poklicnega moriioa. ki je bil nekoč
ka Čombeja.
MOSKVA, 1. — Tiskovna agencija Tass poroča, da je delegacija CK KPSZ odpotovala na uradni obisk v Severno Korejo.
RIM, 1. — Rimski župan Darida je sprejel zunanjega ministra otočja Mauritius Duvala.
Z BENEŠKEGA BIENALA
V OKVIRI! «PROTIFESTIVALA* SEMINAR 0 POSEGU DRŽAVE V KULTURNO ŽIVLJENJE
Film «Maeslro i Margarila» ni najboljši proizvod letošnje jugoslovanske kinematografije Poprečen zahodnonemški «Strohfeuer» - Dokumentarec «Manson» o morilcu Sh. Talo
(Naš dopisnik poroča)
BENETKE. 1. — Nadaljujejo se rDnevi italijanskega filma*. Na vrsti je seminar o državnem posegu v kulturno življenje. Prvi del tega seminarja e posvečen javnemu filmskemu podjetju, ki vsebuje producentski center Cinecitta. distribucijo Italnoleggio in institut Luče. Udeleženci seminarja so ugotovili,
da je doslej država (kot je dosledno z njenim meščanskim pečatom) malokdaj preusmerjala strukture filmskega trga. da bi res vplivala na ljudsko udeležbo k filmskim tematikam. na vzgojo množic in na svobodo izbire (ki mora biti dejanska. torej tudi ekonomska).
Uradni beneški festival se medtem tudi nadaljuje, a brez tiste ži-
Fotograf jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug je sestavil to fotomontažo, s katero si predstavlja poslovilni
pozdrav Fischerja in Spasskega
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU
Spasski se je predal Fischer svetovni prvak
Ameriški šahist je z osvojitvijo svetovnega naslova zaslužil skoraj 150 milijonov lir
REYKJAVIK, 1. - Boris Spasski je danes ob 12.50 po telefonu sporočil mednarodnemu sodniku Lutharju Schmidu, da preda svojo 21. partijo s Fischerjem, ki je tako dosegel 12 točk in pol, in se s
POTEK 21. PARTIJE (Beli Spasski, črni Fischer)
1. e4, c5; 2. Sf3, e6; 3. d4, cxd4; 4. Sd4, a6; 5. Sc3, Sc6; 6. Le3, Sf6;	7. Ld3, da;	8.	exd5,	exd5; 9.
0-0,	Ld6; 10. Sxc6,	bxc6;	11. Ld4,
0-0; 12. Df3, Le6; 13. Tel, c5; 14. Lxf6, Dxf6; 15. Dxf6, gxf6; 16. Tadl, Tfd8; 17. Le2, Tab8; 18. b3, c4;	19. Sxd5, Lxd5; 20. Txd5,
Lxd2 +; 21. Kxh2, Txd5; 22. Lxc4, Td2; 23. Lxa6, Txc2; 24. Te2, Txe2; 25. Lxe2, Td8; 26. a4, Td2; 27. Lc4, Ta2; 28. Kg3, Kf8; 29. Kf3, Ke7; 30.	g4, f5; 31.	gxf5, f6;	32. Lg8,
h6; 33. Kg3, Kd6; 34. Kf3, Tal; 35.	Kg2, Ke5;	36.	Le6,	Kf4; 37.
Ld7, Tbl; 38. Le6, Tb2; 39. Lc4, Ta2; 40. Le6, h5 prekinjena.
tem dokončno odpove naslovu svetovnega prvaka. Ta poteza sovjetskega šahista ni presenetila izvedencev, katerim je bilo takoj po včerajšnji prekinitvi jasno, da bo Spasski v najboljšem primeru izsilil le remi, s katerim bi se nasprotnik povzpel do 12. točke, in torej potreboval v nadaljevanju samo še en remi. Spasski je sicer
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinimiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiinfviuiTniivimiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI ODLOČITVE 0 RAZŠIRITVI PASU, V KATEREM LAHKO RIBARIJO LE ISLANDSKI RIBIČI
Oster spor med Islandijo in vladama Vel. Britanije ter Zah. Nemčije
Islandska vojna mornarica, ki štele le tri ladje, legitimira vse tuje ribiče, ki se približajo obali na manj kot 50 milj
REYKJAVIK, 1. — Islandske vojne ladje preiskujejo teritorialne vode, ker je vlada te otočne države tam prepovedala ribolov vsem tujim ribiškim ladjam. Namen tega ukrepa je varstvo ribolova, ki je eden največjih islandskih dohodkov. Ukrep prepoveduje ribolov v manjši razdalji od 50 milj. od obale.
Britanski in zahodnonemški ribiči so izjavili, da se ne nameravajo podrediti ukazu in zato je islandska vlada odredila straženje ribiškega »rezervata*.
Kljub fuseoovedi so izvidnice sporočile. da je 75 angleških in nekaj nemških ladij krožilo ob islandski »bali tudi danes ponoči, niso pa povedale. kaj so ladje tam počenjale. Kaže, da si le niso upale ribariti.
Ukrep islandske vlade pa ni naletel le na nerazumevanje ribičev.
Vmes ste posegli tudi vladi VB in ZRN, ki sta se pritožili na mednarodno sodišče v Haagu. Sodišče je razsodilo, da je odločitev reykjavi-ške vlade neutemeljena, saj bi lahko ribolov prepovedala le v 12-miljskem pasu ob obali.
Kljub temu pa ni nevarnosti, da bi izbruhnila prava pomorska bitka. Britanska ylada je najprej sklenila, da bo vojna ladja «Kraljeve mornarice* spremljala ribiče pri delu in ščitila njihove pravice. Kasneje pa je svoj sklep preklicala. Prav tako pa je islandska vlada sporočila, da bodo začasno izvidnice vojne mornarice le zabeležile imena tujih ladij in število članov posadke. V Reykjaviku pa so trdno odločeni, da uveljavijo odlok o aretaciji posadke vseh tujih ribiških ladij, ki bi se uprle navodilom i-slandske vlade. Možno je torej,
da bodo izvidnice čez nekaj dni že | Islandcev. Ribe predstavljajo 80 od-posegle po lisicah. Poleg aretacije posadke pa bodo tudi zaplenile na-
prave in ulov. Britanske oblasti so sporočile, da je «Royal Navy» pripravljena, da poseže vmes, če bo to potrebno. V Londonu pa so poudarili ,da bo prišlo do spopada le, če bo te neizogiben.
Posadke britanskih ladij so medtem izbrisale s krova ime in registrsko številko, da jih ne bi i-slandski patruljni čolni prepoznali. Na morju kroži vsa »islandska mornarica*, ki jo sestavljajo le tri ladje, ladjam pa pomaga še letalo vrste »fokker*.
Sklep o razširitvi pasu, v katerem je ribarjenje dovoljeno, je sprejela levičarska koalicija, kateri načeluje Olafur Johannesson, ki zavzema ta položaj od lani. Dejal je, da gre za »življenje ali smrt* 210 tisoč
stotkov izvoza iz te države. Do podobne krize je prišlo že leta 1958, ko je Islandija razširila pas od 4 na 12 milj. Britanska vlada je takrat poslala enote vojne mornarice in prišlo je do pravih spopadov, ki so se ponavljali vsako noč za cela tri leta.
Kaže, da je sedanja kriza mnogo hujša. 25 odstotkov rib. ki jih pojejo v Veliki Britaniji, ulovijo ribiči ob islandski obali in prav ribe so zelo pomemben faktor za britansko trgovino.
Tudi za Zahodno Nemčijo je ribarjenje ob islandski obali zelo pomembno. Glasnik bonske vlade je danes izjavil, da »ne ve, kaj bo
do opozorijo tuje ribiške ladje, da so prekršile ribiški rezervat. Če bi to ne zaleglo, so morale streljati v dimnik in nato še v krmilo.
Islandske vojne ladje so zelo slabo oborožene, saj imajo le nekaj 57-milimetrskih topov in edina mu-nicija so neeksplozivni izstrelki. Ministrski predsednik je pozval državljane, naj zberejo denar, da lahko država nakupi nekaj letal in ladij, s katerimi bo lahko ščitila interese ribičev.
Vprašanju posveča veliko pozornost tudi islandski tisk, ki je tokrat soglasno podprl odločitev vlade. Desničarski list »Morgunbladid* piše, da je Islandija «majhna, vendar je tudi David premagal Goljata*. Tudi komunistični list »Odvil
Islandija storila, vendar pa je ZRN pripravljena na vsako odločitev*. 1 Inn* je zavzel podobno stališče in Leta 1958 so imele islandske voj- ] pravi, da je bilo geslo te države ne ladje nalogo, da s strelom v vo-1 vedno »ne popuščati!*
pozno ponoči še analiziral položaj in skušal najti zmagovito potezo, ki bi izbrisala grobo napako, s katero je v 30. potezi izgubil kvaliteto na račun dveh prostih toda osamljenih kmetov, ki brez pomoči kralja nikakor ne bi mogla uiti Fischerjevi trdnjavi. Ni uspel in ni niti poskusil preprečiti poraza. Po tolikem času korektne borbe proti večkrat nekorektnemu nasprotniku, si je sovjetski šahist tokrat dovolil majhno nešportnost in ni hotel srečati svojega nasprotnika.
Fischerja verjetno to ne bo preveč peklo, kot ga ne bo posebno
omamilo, da je po 27 letih prekinil nadvlado Sovjetske zveze v tej igri. Igral je za denar in si zagotovil samo od prirediteljev 250.000 dolarjev (145 milijonov lir). To bo zanj najlepše plačilo, videli pa bomo sedaj, kako bo to prvenstvo potekalo v nadaljevanju: jasno je, da, če je Fischer kot izzivač povzročil toliko polemik, bo kot prvak še težji za nasprotnike in prireditelje Na vsak način je novi svetovni prvak napovedal veliko sprememb. Sicer pa je treba, kljub antipatičnem in nešportnem obnašanju, Fi-scherju nekaj priznati: trenutno je najboljši šahist na svetu.
lllllllmllllllllllllllllllllll|||||||||■||||||||||||■u|lnlllllmlllllllllH■llll||Ml||t||^||||||||||||||||||||l|l|tl|||||l||||l|
KJE SO PRIPRAVLJALI DIVERZANTSKI NAPAD
Ustaški teroristi na salzburški univerzi
Vloga Paveličevega spovednika in demanti dekana teološke fakultete
SALZBURG, 1. — Dekan teološke fakultete na salzburškem vseučilišču univerzitetni profesor dr. Franz Nikolasch je pred dnevi demantiral pisanje jugoslovanskega časopisa «Borba», ki je v svoji številki 27. avgusta trdilo, da so bili med jugoslovanskimi teroristi, ki so vpadli konec junija letos v Jugoslavijo, tudi študenti salzburške teološke fakultete.
Beograjski list je omenjenega dne objavil daljši dopis svojega dopisnika iz Salzburga, v katerem je podrobno navajal imena raznih o-sebnosti in ljudi, ki so domnevno sodelovali pri ustaškem terorističnem napadu v nekaterih pokrajinah socialistične republike Bosne Hercegovine. List je pisal o vlogi duhovnika Viljama Cecelje, ki je bil Pavlevičev spremljevalec in spovednik ter zato tudi proglašen za vojnega zločinca. Prav pod okriljem Cecelje so se zbirali v Salzburgu številni mlajši Jugoslovani, ki so večinoma študirali na salzburški univerzi. Med temi sta bila dva, ki sta predstavljala Ceceljevo «desno in levo roko*. Eden je bil Viktor Kancijanič, drugi pa Stjepan Cmogorac. Zadnji je baje vodil skupino 19 ustašev od Salzburga do avstrijsko - jugoslovanske meje. Kmalu nato, verjetno potem, ko se je zvedelo za ustaški poraz v Bosni, je Cmogorac zginil brez sledu. Nekateri avstrijski časopisi so »isali, da so ga morda likvidirali jugoslovanski agenti.
Pisanje beograjskega časopisa je navedlo, kot smo že omenili, dekana salzburške teološke fakultete, da demantira vest, po kateri naj bi bila Kancijanič in Cmogorac študenta na tej fakulteti. V zvezi s tem je dekan teološke fakultete' poudaril, da nihče od zajetih, oziroma ubitih teroristov, ni bil letos vpisan na teološki fakulteti v Salzburgu. Pripomnil je še, da je bil ■ ranic vpisan do leta 1971 na to fakulteto, toda pozneje je prešel na filozofsko fakulteto. Dekan pa je priznal tudi. da je bil Crnogo-rac kot frančiškanski klerik vpisan na teološko fakulteto do leta 1971, pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto.
ATENE, 1. — Italijanski veleposlanik v Grčiji Giovanni d’Orlandi se je danes eno uro razgovarjal z grškim zunanjim ministrom Xanto-pulom Palamsom. Verjetno sta govorila o aretaciji gospe Lome Brif-fa Caviglia in grške državljanke Sofie Georgiu ter o priporu Cavi-glieye, ki doslej še ni imela mož nosti, da se sreča s predstavnikom italijanske ambasade in niti s svojim zagovornikom Kaže. da so veleposlaniku zagotovili, da bo konzularni predstavnik lahko jutri obiskal Caviglievo.
Zvečer je to vest potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo ki pa ni omenilo datuma obiska.
vahnosti, ki jo zasledimo na ” manifestaciji in ki je značilno-, L vsako pobudo, ki temelji na z®l po spreminjanju in ni povezana oblastjo. Na uradnem festivalu s je že uveljavila popolna rutina- a veda: zanimivih stvari je ve',K (filmov, dogodkov, oseb...) a w pade v praznino enkratnega znD-0 ja te uradne manifestacije. S sv jimi številnimi predvajanji ima na
stava informativno funkcijo, a
kal
pomeni, da se v neka i dneh osr dotoči ogromno število filmov majhno število ljudi? Ta informa}1. na funkcija bi morala imeti sija obseg, morala bi doseči vse druzof ne plasti. Osrednja manifesta®! sama. bi morala predstavljati sintezo, kjer bi res nastopila boljša dela (tudi te ocene pa, more dati majhno število Tako kot je sedaj, pa smo primi. ni (mi, udeleženci), da gledamo g* jutra do večera kilometre frfms^ ga traku, ki nas le odtuji od rea nosti in od ljubezni do filma- 1 srednja raven teh kilometrov ku je dejansko zelo nizka. Do mn. gih od teh filmov bi bili v druga nih pogojih strpni; v teh poflOj* pa jih moramo s težavo jrrenasa in dejansko zanimanje se omel n zelo majhno število del.
Na omenjenost manifestacije je P” kazal tudi dogodek na koncu vajanja Benejevega filma cSalom v palači filma in sicer na zadnje' večernem, svetovljanskem prejva a nju. ki je namenjeno le meščans*) publiki. Režiserja je občinstvo sulo s psovkami; iz dvorane 0°. * morala pospremiti policija. se je lani zgodlo s filmom Tm Brassa. Obe deli je treba sevfoa negativno oceniti. Reakcija pubW* pa e pomenila desničarski na nenavadne jezikovne izbire ' mov. na njun poskus demisti!'-*0, cije. Drugačna publika bi filma P° vrgla diskusiji.
Danes so v glavni selekciji ^ netke 33* predvajali dva filma. J ■ goslavija je predstavila svoj arM film «Maestro i Margarita». *f. j* pravzaprav jugoslovansko - (toka, ska proizvodnja in ki je bil Pr*. vajan v italijanski in v iu(>oS vanski verziji. Režiser je znam leksander Petrovič. O filmu srn°Jjj poročali s puljskega festivala-se nam. da je neuspelo delo. ^ zgolj zunane predstavi roman 1 hajla Bulgakova. V Benetkah 5 torej Jugoslavijo zastopala dva J' ma ki sta sicer zanimiva, a nts. najboljši letošnji proizvodnji inPoSl\ vanske kinematografije. V filn grajo Ugo Tognazzi, MimsU mer. Alain Cuny, Bata živormom ’ Pavle Vujisid in Eva Ras.
Drugi današnji film je zahodni
nemški tStrohfeuer*. ki sta 0°, žirala že uveljavljeni Volker ScC” dorff. protagonistka pa je Ma™ reth von Trotta. Fotografijo 1e jz, snel Bergmanov sodelavec & Nykmst. Tudi to delo govori o z ski emancipaciji in. čeprav na znosnem nivoju, ne doseže ^ bene konkretizacije problema, ^ bene dramatične napetosti. Tum ^ delo potrjuje, da ie zahodnonem film precej v krizi, kljub napre" -(. sti tematik in da ie bilo Prejj „g. nje, o katerem je bil govor Pred fJ. kaj leti precej površinsko ^sl Q. žiserji q katerih se je toliko P° p
i en®'
V odsekih «Benetke - mladj^
rilo. so pokazali svoje omel
.lad»
«Benetke - kr tika* sta nast°” film iz Kuvajta «Kruto m°r)e* fr film s Ceglona «Nidhanojja*. ‘ vajanji sta zanimivi, ker na> naznanita z dvema popolnoma ne nima kinematografijama. _ _ jtp
V odseku «Dokumenti našepj
sa* so predstavili dokumem“ j, rManson*. o obsojencu za gralke Sharon Tate. v informal^a. selekciji za kritiko pa zanimiv džarski film Istvana Gaala *„sto-pokrajina*, ki bi bil moral v ^ p ti v glavni selekci j, a je P°0-šel na češkoslovaški festival v lov Vari.	gp
Zanimiva je retrospektiva a\iuje ške igralke Mae West. ki vSe^gjl filme od leta 1932 do 1943. Mae " , je filmska igralka, ki ie s,v°sl<r vzbudila srd meščanov zaradi Jji jega sex-appeala in zaradi d'*^ izjav o svojem spolnem živi-1 :t se pa v mnogih potezah ^ '^1' od drugih spolno mikavnih fi‘rn pir zvezd. Ni lepotica v pravem ^ menu besede. Prišla ie do f pt v precej zreVh letih. Predvsef ^ ni pasiven objekt spolne željno ženska, ki jemlje vedno imclbspil> v odnosih z moškimi Se danes , p jo videli 80-letno v isti filmu «Myra Breckmridge*- 0jo West komentira z ironijo to s vlogo. Ironija ;e namreč s^a.0t lement njenih filmov, kajti p. West je tudi zelo dobra in ,- fif-na igralka. Lahko rečemo	iid
mi* ker ie ona vedno vpHva pr scenarije, na izbire teh in na
Nadaljuje se tudi Chaplinov^ ^ trospektiva. Po dveh filmih, pred kratkim vnovič izšla v («Cirkus*. 1928 in Moderni 1936), so predvajali izvrstni 4 Great Dictator* (1940), satiro ^ cizma, ki še danes veliko P°ve’i.,g<l diši s političnega kot s vidika. Kot lahko razberemo vedenih letnic, je v tem Chaplinova filmska dejavnost P0* la dosti manj nenehna.	*
SERGIJ GRML