Št 86. V Gorici, v četrtek dne 23. julija 1908. Tacaj XXXVIII. Izhaja trikrat na teden, to sioer v torek, Četrtek in soboto ob 4. tiri popoldne tor stane po p081 prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K •/............10 » V............5 . PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izrsdno priloge: Ob norem leta ..Kaflpot po Goriškem In GradlSCanskem" in »Ralipot po LJubljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v leto „Yoznt red MjMflllc^ pariUkftV. ,i^ poStnU tm". ¦-•¦•¦-P* - Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulioj' Ste v. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSbek Na naroČila brez doposlane naroCntne se ne oziramo Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrsiab. č> tiskano t-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje 'črt$*pO- prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 fc vrsta. Za , obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. .......................-.....-.....--.......\- —-.......— Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavcic v Gorici. »Vse ca narod, svobodo in napredek I< Dr. K. Lavrii. - T«l»fom ftt. 8». Uredništvo se nahaja v Gospodi ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadrtt. Z urednikom je mo#>5" govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 8. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroJnlno in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le.nrednlltva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n« «padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniltva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tcbakarnah: Sohwarz y Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos-Verdi, Peter Krebelj*v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Mattussi v ulici Formica, I. Kovafiski v Korenski ulici St. M-t v Trstu v tobakarni Lavrenčifl na trgu della Caaerna/ »Gor. Tiakarna« A. GabriSek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Dva shoda. Dn6 28. junija t. 1. se je vršil v Skopem na Krasu lop kmetski shod, na kateri je prihitelo okoli 400 mož s celega Krasa. Lepo mirno se je razpravljalo na tem shodu razne važne gospodarske reči in sprejete so bile dobro premišljene resolucije, ki obsegajo zahteve in želje kraškega prebivalstva. Oglasili so se razni govorniki in cule so se še druge želje in zahteve, sklenili pa so se tudi važni koraki na gospodarskem polju. Lepo mirno se je vršil shod, le tam od zadej je , brenčal Zlobec s Ponikev ter deval"vse sku- j paj v nič. Smejali so se mu navzoči. Mož ni dosegel svojega namena, da bi bil prifiel s svojim zgaganjem do upoštevanja; ostal je osramočen v ozadju. Na shodu so se Cule tudi lepe besede vladnega zastopnika, našega deželana, tako da se je glede* na vse moralo reči, da je shod vspel prav dobro ter da je od takih shodov pričakovati tudi resničnih uspehov. Za shodom v Skopem je prišel shod v Štanjelu. Kar Čez noč smo slišali, da bo v Štanjelu na Krasu „ vsekmetski shod". Pripravljalni odbor je zahteval, naj ponatisnejo vsi listi iz »Našega glasa" oklic za shod, ki bo vsekmetski in nadstrankarski in na katerem bode govorili v prvi vrsti kmetje. V nPriraorcu" smo povedali svoje mnenje o nameravanem shodu ter pokazali pot, po kateri more tak vsekmetski shod vspeti v pravem pomenu besede. Na shod je prišlo okoli 1500 ljudij, s Krasa, iz Vipavske doline, deloma tudi iz Brd. Nastopali so kmetski govorniki ter govorili k programu. Ali ko so prišle Braznoterosti* na vrsto, takrat pa se je vsipalo iz ust govornikov neumno zabavljanje, natolcevanje, zbadanje, tako, da če je dobil prej kdo dober utis o shodu, so mu ga te ^raznoterosti" vsega pokvarile. . Tako se je zagotavljalo, da bo shod nadstrankarski, da se bodo rešetala na njem le gospodarska vprašanja, v resnici pa je bila nekako najznamenitejša točka nraznoterostitt, to je točka udrihanja in zabavljanja prav tako „nadstrankarskou, kakor smo že culi take lepe reči na izvestnih shodih. Tako grdo se je zabavljalo, da se je to za malo zdelo kmetom iz Istre in tržaške okolice ter so prosili tržaško gospodo, naj pove to v nEdino8ti8 z dostavkom, da se kaj takega ne Bine več pripetiti. „ Edinost" je tej želji ugodila ter povedala naročeno. Kdor primerja ta dva shoda, si napravi lahko sam sodbo o njih. Mi moramo na tem mestu povedati le to, da se po taki poti ne dela čisto nič dobro za kmeta. Na Štajerskem se bo vršil velik shod nemških kmetov, ki bo res vsekmetski shod, ker ga skličejo vse stranke. Pri nas pa se kar zmaže neki oklic, in ljudje naj bi drli za njimi, ki se skrivajo za takim oklicem. Vsak razsoden človek se mora veseliti kmetskega gibanja in pozdravljati govornike iz srede kmetskega ljudstva, toda da vspe tak vsekmetski shod, za to treba govoriti z vodstvi strank in postaviti trdno podlago shodu, ako ima biti res vsekmetski in nadstrankarski, ako mu je res namen, da se Čuje glas širokih mas kmetskega ljudstva, ki naj pomaga bedi kmetskega trpina. — Kdor tukaj dela kar na .tvojo roko in stopa na dan samo pod farno »pripravljalni odbor", I ne da bi javnost vedela, kaj in kako je s temi pripravami in kdo tiči zadej, ta ne hodi po poti, ki vede do pravega vsekmetskega shoda. Kakor da bi bili tičali za „ pripravljalnim odborom" tisti »raznoteri" govorniki 1 Kmetski shodi naj bodo dostojni ia mirni — za zgled si lahko vzamejo shod v Skopem! — razpravljajo n8j se dosegljive reči, dobro preudarjene in premišljene, potem morejo roditi tudi dobre sadove. Drugače pa le kompromitirajo kmečko reč ter neizmerno škodujejo. DOPISI. S PlMlM pri Vipavi. — Našo Planino je osrečil posebne vrste g. nune, kakor jih na Goriškem zovete, ki strašno besni proti našemu društvu. Ali nimamo tudi mi pravic, ka- kor vi, ustanavljati si izobraževalna društva? Np|mo Ji mi pravice do življenja in obstanka, kakor vi in vaši hinavski klerikalni kolovodje-? Pitate nas z liberalci, rohnite kakor zbesnel čez naše napredne časopise. Koliko pa vas stanejo? Bi jih radi zatrli, ker duhovnikom tupatam krtačijo zobe? Bi živeli po Kristusovih naukih, ki so tako lepi, a nočete ; p&č pa vidite * smet v očesu svojega brata, a bruna v svojem ne čutite — zato pa je treba „žoffe", kakor za oni dve nuni, ki sta bili pri vas In za katere je mati žoffe iskala, ne vemo sicer kake vrste žehta je bila, zato jo za sedaj puščamo in gremo dalje. Tudi vaši predniki so besneli in divjali proti nam, a so sfrčali, ne v „SoČoB sicer, kakor vi sedaj, pač pa daleč s Planine. Še ugreli se niste na Planini, a ste že začeli intrfgi-rati. Če hočete, vam naštejemo vse vaše slavno delovanje. Ako se bo tako delovalo, ne bo nihče več varen in zagotovo se vresniči „La-žiljubov" članek 27. številke, da bo kamen pa nož od nahujskancev pel. Zato kličemo vam in vsem kolovodjem, nehajte s tako ro-batostjo. Kristus bi rekel, da se na tak način dela iz cerkve jama razbojnikov. Kristusa je bila sama ljubezen — vas vseh pa sama hi-navščiua; zares, hodite okolo vi vsi in gledate, kje bi komu škodovali, a enkrat se boste vrezali. Posledica vašemu delovanju je, da morajo mirni ljudje trpeti žaljenja in šikane, zato opozarjamo oblasti po „Lažiljubovi" zahtevi, da take ljudi, ki nočejo živeti v miru, brzdajo in krotijo. Nam se krati svoboda in pravica, a mi je ne kratimo nikomur, naj že dela kar hoče. Zato yam ob 12. uri kličemo: nehajte! Mi smo bili in ostanemo oziroma naši nasledniki tukaj, a vi boste morali pobrati šila in kopita prej ali slej. Ste razumeli, g. Hartmann, in zato pustite nas v miru, če ne vas bo glavo še bolj bolela, pa tudi naše društvo in časopisje pustite! Mi plačujemo vas in vas redimo, vi nas ne! Bomo videli, če bo dobra liberalna bera, ki kaplanom „aržete gmera". Da bo nas posestnike, kmete in društvenike že vsak kaplan, ki ga z žulji redimo, koman-diral, to pa še ne. Naj le žugajo z »Lažiljubom" kakor tudi * 27. številki —, hinavci, ki hočejo boga z altarja snesti od pobožnosti — pa so BSSjtefc^m, diču po svojem delovanj^ se jih »15 ne "v bojimo, ker so oblasti tu, ki morajo tudi takim prste in jezičke prestriči. Ravno v imenovani številki najpodlejšega čaBopiBa se za-dirajo v nas posestnike na Planini, zlasti pa v gg. frana Marc (ta jim je trn v peti) in Jožeta Marc po domače Šuštar, a bodo prej za slinami pomrli, nego H tisočak, ki ga zase reklamirajo — povohali. Ni hudir 1000 K, a ferška bisaga jih ne dobi. Le penite se. Jože Marc je rekel: Bolj sem vesel godbe, kakor da bi mi kdo tisočak v žep potisnil. To je bila istina in vse drugo, kar so v Lažiljubu čez posestnike, orožnike in druge pisali, je podla in satanska laž, zato ker od lažnikov in obrekovalcev ni tudi drugega pričakovati. Res pa je, da se jih bo bati radi nkamna in noža", ker klerikalci, iz katere vrste je bil tudi Pangerc, katerega ste nam hoteli naprtiti, so res vsega zmožni in do, kakršen pastir — taka čreda. Vseh sovražnostlj v občini so, bi rekli, krivi duhovniki, ki evangel j-sko ljubezen drugače uče. Bo že res: Kristus je rekel apostolom : pojdite učit vse narode, a njegovi nasledniki uče, kakor se vidi, narobe. Tudi za vas pride dan plačila. Slavni Joža in kompanija lepa — mir — če ne bomo vračali, kakor boste posojali. Bodi dovolj 1 Iz kobariškega okraja. iz Kobarida. — Te dni je pregledavalo Sočo več inženirjev, kako naj bi jo izkoristili za električne svrhe. Tudi ti inženirji so rekli, da je kobariški okraj jako lep okraj, kjer bi lahko veliko tujcev našlo pravo letovišče. Samo nekoliko preoddaljeno od železnice da je. Prav. — Ali za povzdigo naših vasi in posebno Bovca, kateri je z odprtjem Bohin-ske železnice veliko zgubil, je železnica neobhodno potrebna. Električnih moči, katerih se lahko tukaj pridobi, jih nima z lepa svet. Zato bi bilo prav lahko napraviti državo na to, da za odškodnino teh vodnih sil napravi če ne železnico vsaj električni tramvaj. Potem imamo 7 planinskem raju Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev", =* Francoski spisal: ===== ALEXANDHE DUMA& = (Dalje.) Mušketir dvigne roko do klobuka ter se oddalji, da izvrši dana mu povelja. D' Artagnan stopi na kočij a že v sedež. Za pasom je imel dve pištoli, ob nogah puško, za hrbtom pa svoj goli meS. Kmalu pride kraljica, za njo kralj in vojvoda Aujou-vinski, njen brat, — Koadjutorjeva kočija! vsklikne kraljica ter stopi korak nazaj. — Da, milostljiva gospa, pravi d' Artagnan, toda vstopite le brez skrbi, jaz jo bom vodil. Kraljica se glasno začudi ter stopi v kočijo. Kralj in vojvoda vstopita za njo ter jej sedeta vsak na eno stran. — Pridite sem, Laporte, pravi kraljica, — Kaj, milostljiva gojpa? se začudi strežaj, v isti kočiji kakor Veličanstvi? — Nocoj ne gre za kraljevo etiketo, temveč za kraljevo blaginjo. Vstopite, Laporte. Laporte stori, kakor mu je bilo rečeno. — Zaprite kočijo, pravi d'Artagnan. -— Toda li to ne vzbudi suma, gospod? vprašal kraljica. * | — Bodite le brez skrbi, Veličanstvo, odvrne! d' Artagnan ; odgovor imam Že pripravljen. Zaprli so kočijo, in ta je naglo zdrdrala po ulici Rtchelieu. Ko so prišli do vrat, se je približal kočiji poveljnik straže na čelu kakih dvanajstih mož, držeč v roki svetilko. D'Artagnan mu namigne, naj stopi bliže, ter pravi nato: — Poznate li voz ? — Ne, odvrne seržant. — Poglejte grb! Seržant posveti z lučjo kočijo. — To je koadjutorjev grb! vsklikne na to. —- Pst! Koadjutor se prav dobro zabava z gospo Guemenče. Seržant se zasmeja ter pravi: — Odprite vrata, Že vem, kdo je. Nato stopi k vraticom ter zaklice: — Mnogo zabave, Monseigneur i — Žleva! zavpije d' Artagnan, še ob službo me spravite. Vrata so zaškripala ter se odprla, in ko je videl d'Artagnan, da je pot prosta, je udaril krepko po konjih« ki so se spustili v tek. Pet minut pozneje je dohitela kočija kardinala. — Mousqueton, zakliče d'Artagnan, odprite vrata kočijo Nj. Veličanstva! — On je, pravi Porthos. — Kot kočij až! vsklikne Mazarin. kočijo gospoda koadjutorja! pristavi - In kraljica. — Oorpo di Dio! gospod d' Artagnan, pravi Mazarin, vredni ste toliko zlata, kolikor sami tehtate! XXV. Kako sta zaslužila d'Artagnan in Porthos prvi dvestodevetnajst, dragi dvestopetnajst cekinov s prodajanjem slame.. Mazarin je hotel takoj oditi dalje v Saint-Ger-raain, toda kraljica je rekla, da hoče čakati na ljudi, katerim je dala tu sestanek. Ponudila je samo Maza-rhra Laportovo mesto. Kardinal je bil zadovoljen ter je prestopil iz ene kočije v drugo. Nič ni bilo čudno, da se je bila' razširila govorica, da hoče po noči zapustiti kralj Pariz; deset ali dvanajst oseb je vedelo za ta skrivnostni beg že od šestih zvečer, in naj bi bile te osebe še tako zamolč-ljive, vendar niso mogle dati povelj za ta beg tako skrivaj, da ne bi prišlo nekaj v javnost. Sicer So pa imeli vsi ti ljudje po enega ali dva druga, za katere so se zanimali; in ker ni bilo dvoma o tem, da zapušča kraljica Pariz s strašnimi naklepi osvete, je vsakdo obvestil o tem svoje prijatelje ali sorodnike; in tako je hitela govorica o tem kakor goreča žila smodnika po pariških ulicah. Prva kočija, ki je prišla za kraljičino, je bila prin-čeva; v njej so se pripeljali princ Conde\ gospa prin-cezinja in princezinja vdova; obe so Vzbudili sredi noči, in nista vedeli, kaj to pomeni. V drugi kočiji so prišli vojvoda orleanski, gospa vojvodinja, velika nmadembiseil6a in abbe La Riviere, I prince v noločljivi ljubljenec in svetovalec. ^ »Švico*. Naprej torej, poslanci, primite se dela, dokler ne vdobe koncesije privatna podjetja, katera bi porabila to moč v svoje lastne koristi. iz goriške okolice. fcŠempasa.—(30letnica zasedenja Bosne in Hercegovine.) — Letos v avgustu bode 30 let, odkar sta bili zasedeni Bosna in Hercegovina po hrabrih avstrijskih četah. V proslavo tega in ob enam v proslavo 60-letnice vladanja Nj. Vel. našega cesarja Fr. Josipa prtrede nekateri bojevniki iz bosanske okupacije dne 16. avgusta t. 1. veliko veselico na prostem v Šempasu. Ako se Se kateri sobojevnik iz tedanjega Časa za to zanima, izvoli naj se obrniti na g. M, Štrukelj, krčmarja v Šempasu, kateremu je poverjena prireditev te slavnosti. Nadejamo se, da se bomo ta dan v šempasu imenitno zabavali — V kratkem objavimo program. Blljfc — čas je, da se rovaniu našega slovitega Abrama naredi enkrat konec, čas je, da se odprejo oči ljudem, kajti kam pridejo, ako bodo drvili za njim. Ni zadosti, da je spravil že prejšnji nimc večino njih v dolgove, da se nikdar več ne rešijo iz njih, še ta jih hoče spraviti, da bodo javkali in preklinjali vsi, ki so sedili njegovemu delovanju. Za časa volitev je ^nakupil" kmetom vse polno otrobi in moke. Vse je „kupovalo", ker je mislilo, da bo zastonj, ali prokleto so se varali. Vse bodo morali z mastnimi obrestmi plačati. Drugi štacunarji dajejo jestvine tudi na upanje, ker to je že navada na vaseh —- ali ne tirjajo se obresti od dolžnega, zneska, Abram pa tirja in bo tirjal, da bo joj. Zdaj namerava Abram in njegov štab a la Žovanin Rugljev, Orel in enaki možje ustanoviti konsumno društvo. Ali ne bo nič, ker samostojni kmetje niso tako neumni, kakor oni kmetje, ki so pečeni in kuhani pri kuratu. To je presneta banda! S kpnsumom misli zadati kurat drugim trgovcem hud udarec! A ne bo nič. Trgovci naperijo pa tudi vsem tistim, ki se pridružijo konsumu, tožbo za dolžne zneske z obrestmi vred. Ako bo to marsikateremu neljubo, naj se gre zahvalit kuratu in njegovemu štabu. Čuditi se je pa kuratu,. da ruje proti lastnemu pristašu trgovcu, da hoče odjesti kruh onemu, ki trobi v njegov rog. — Kdaj spoznajo vse one ženice in vsi oni, ki so še zaljubljeni vanj, da jih on ne popelje k bla-gru, ampak v mizerijor Gospod kurat pa ostrmi nekega dne, ko bo videl, da j* slabo zidal in da se je na slabo oporo opiral. — O klerikalni poštenosti in značajnosri pa kaj več, ako ne bo. miru. fe Kojitajl. — V torek se je vršila volitev župana in podžupanov naše kojščanske žup^nije. Soglasno je izvoljen za župana naš dosedanji župan in deželni poslanec g. Franc Obljube k, veleposestnik v Krasnem. Po volitvi je bUc pri Mariniču kosilo, katerega se je udeležil tudi voditelj okraj nega glavarstva dvorni svetnik grof Attems. Govoril je župan in glavar, ki se je spomnil tudi cesarjeve 60-letnice. Slednjič je govoril gosp. Fr. Kocjančič o potrebi, podpirati mladino ter priporočal dijaško kuhinjo, za katero je dražestna gospica Pepica Mariničeva nabrala 17 K. Hvala jej in hvala darovateljem! V SOlkMU je bil izvoljen včeraj 22. t. m. za župana g. Anton Mozetič. — O priliki volitve župana se je nabralo na vrtu g. A. Mozetiča za družbo sv. Cirila ia Metoda 17. K 60 v. Darovali so: gg. Anton Mozetič 2 K, po 1 K: Jožef Gašperčič, Anton Ga-mišček, Anton Makuc, Anton Boškin, Jakob Vuga, Oblokar, Andrej Ličer, Andrej Luznik, Tomaž Jug, Fran Komel (Kromberg), * Jožef Makuc (Kromberg), Jakob Bašiu, po 50 viu.: Fran Gabrijelčič, po 40 vin.: Jakob Jug, Mihael Bašin, Leop. Terpiu, Andr. Eoršič, Ivan Makuc, po 30 vin.: Jožef Koršič, po 20 vin.: Anton Jug, Valentin Vuga, Blaž Makuc (Kromberg), Valentin Komel (Krombeg). Iz ajdovskega okraja. b Stil. — Ker se nismo mogli mi se-lanci udeležiti iz raznih zadržkov velike narodne veselice, katera se je vršila dne 12. raal. srp. t 1. v Gorici, smo se spomnili pri tej priliki prekoristne narodne in šolske družbe sv. Cirila in Metoda. V to se je ponudil g. Kristjan Novak ter začel nabirati od rodoljubnih Selancev prostovoljne prispevke. Darovali so sledeči: Josip Mermolja ml. 1 K, Kristjan Novak 1 K, Franc Bavčar, mizarski mojster 1 K, Josip Pišot-, mizar 60 v, Josip Pirjevec ml, 50 v, Anton Čermelj, kovač 40 v, Maks Furian, kovač 40 v, Anton Bavčar p. d. Šim., 40 v, Ivan Vovk, kovač. 40 v, Josip Bavčar, mizar št. 11. 40 v, Anton Ms-žina, 20 v, Franc Podgornik, miz. uč. 20 v, Ivan Lipovž, mizar 20 v, Franc Bavčar, kmet 20 v, Ivan Mrmolja, 10 v, Anton Krkoč, 20 v, Josip Pišot, št. 9. 10 v, Ivan Jekše, 12 v, Josip Čebron, 20 v, Kristjan Cigoj, 20 v, Franc Bavčar, miz, pomoč. 20 v, Alojzij Pirjevec, kovač 20 v. Ko smo v Oseku dce 12. mal. srpana t. 1. po veselici se prosto zabavali mi Selauci pri kozarcu rajnega 03eškega vinca, smo se spomnili svoje narodne dolžnosti ter sta začela gg. Mermolja in Novak nabirati okrog sosednih miz darove za našo narodno družbo. In sicer so darovali sledeči: Leopold Bovcoo, 50 v, Alojzij Slamič, Batuje, 50 v, c. kr. orož^ niški četovodja O. H., Šempas. 20 v, Josip Hrovatin, 50 v, Josip Humar, 40 v, PeršiČ 20 v. Pevci bralnega društva iz Šempasa 4 K, Josip TJšaj, Ravne 20 v, Josip Krušič, Batuje 20 v. Bazni drugi, nepoznani 19 vin. — skupaj 15 K 11 v. Denar je poslan moški podružnici sv. Crrila ir. Metoda v Gorici. Domače vesti. Za družbo s*. Cirila In Metoda sta darovala gg. Nanut in Makuc iz Št. Andreža K 2'— mesto vstopnine k veselici „pri Jelenu". Kolesarskemu društvu »Gorica" je plačal N. N. kron 5 namesto vstopnine k prvi narodni dirki dne 12. t. m. Hvala! Odbor. Hiš rojak gospod Janko Vukasovic-Štibil, podpolkovnik in poveljnik srbske žendarmerije v Belemgtadu, je prišel na dopust domov vVrtovin v Vipavski dolini, kjer ostane do 15. septembra t. 1. — Dobro došel! Ni itlkMttkll Shodu t Štanjelu so bile sprejete te-le resolucije: Kmetje Primorske dežele, iz delov Goriške, Krasa, Istre in Tržaške okolice, zbrani na shodu v Štanjelu, dne 19. julija 1908. stavljamo visoki vladi sledeče zahteve : I. Povišanje vžitnine na pivo in znižanje iste na vino. a) Državni davek na vino naj se v teh pokrajinah popolnoma odpravi, b) Vžitnino na pivo naj smeta dežela in občina naložiti do iste mere kakor je sedaj ob-dačeno vino. II. Zahteva se katerikoli državno delo kakor zucibžek bednemu ljudstvu s Krasa, a) Kraško prebivalstvo je posebno prizadeto vsled katastrofe po že Skratni suši, kobilicah in toči. b) Kmetski shod zahteva torej posebej takojšnjo pomoč za preživetje revnejših družin do otvoritve gori navedenega, kakorš-njegakoli državnega dela. III. Zahteva se nabavo potrebne krme za živino po znižani ceni ter brezplačno prevažanje iste po državni in južni železnici. IV. Visoka c. kr. vlada vkreni z ozirom na to, da dajemo mi kmetje vladi vse možne davke, mej temi najdražje vsemu človeštvu, svojo : kri, svoje sinove in teh (smelo rečemo) v pretežni večini (75%) vsega vojaštva, da nam pomaga rešiti našo bedo s tem, da odpravi zemljiški davek in ga pravično nadomesti z dohodninskim ter prevzame v svoje področje naše šolstvo, ceste in cerkev; ob enem naj pa domovinski zakon tako predela, da bodo skrbela mesta za ljudi, došle tja delat z dežele, in to takoj za slučaj bolezni in ne še le po 10 letih. V. Kmetje iz Vipavske doline v spora-zumljenju s kraškimi kmeti zahtevamo še posebej, da se v najkrajšem času ugodi prošnji glede uravnave reke Vipave, ker ta reka pro-vzroča po svojem nepravilnem teku do izliva v Sočo ogromno škodo posestnikom ter s tem pomaga, da hitrejše peša blagostanje kmeta Vipavske doline. Za uravnavo je sedaj tudi primeren čas, ker bi vlada na ta način.odpo-mogla z zaslužkom bednemu ljudstvu iz črne revščine, ki je navstala vsled slabih letin. VI. Kmetski shod poživlja svoje poslance; drž. in deželne, da vse svoje moči zastavijo v to, da se te naše zahteve izpolnijo, posebno pa poživljamo vse deželne poslance, ne oziraje se na stranke, da z vsemi sredstvi zahtevajo za nas Slovence, ki tvorimo na Goriškem pretežno večino, pravično volilno reformo. K zadnji resoluciji je govoril Alojzij B rajnik iz Št. Andreža, rekoč nekako takole: »Napadamo na desno in levo, ali glavnega vira bedi goriških Slovencev se ni danes dotaknil nikdo. Mi imamo v deželi dvotretjinsko večino, a smo vendar brez moči. Malone vsa deželna sredstva se izcrpljajo za laški del dežele. Mi ne dobivamo ničesar, aH k večemu kako drobtinico. In zakaj to ? Zato, ker je deželni volilni red skrajno krivičen. Ta se mora spremeniti! Predlagam, naj zahtevamo od naših poslancev, da zažugajo vladi in Italijanom, da deželnega zbora sploh ne bo, ako se ne uvede za Slovence pravičen volilni red!" Germanstvo na driainem kolodvoru v Gorici potuhnjeno cvete, šopiri se in uganja čedalje bolj strupeno politiko. O teh razmerah bo treba korenito zaropotati v deželnem zboru, ki mora vladi odločno in jasno povedati, da ne bomo trpeli germanske politike v deželi, kjer nemščina niti deželni jezik ni! »In konečno smo vendar na čistem", tako vs- klika „Naš glas" ter pravi, da vsa nesramnost naših klerikalcev in liberalcev v zadevi sena je prišla v vsej svoji nagoti na dan. Pravi, da je deželni glavar objavil v „Soči" popravek v, katerem tudi, da ni res, da bi dovolila država 140.000 K za nabavo sena, ampak da je dobil deželni odbor le 42.500 K. Nato pa citira nNaš glas" iz „ Delavskega lista" ljubeznivost, da je bilo bahanje liberalcev, da je pridobil Štrekelj 140.000 K, čisto navadna volilna lumparija.... Kar ^e tiče na«, pač ni treba posebej povdarjati, da je gorenje pisarjenje neopravičeno. Mi ne slepimo nikdar in volilne lumpa-rije so num tuje. Zato odklanjamo imperti-nenco »Našega glasa". Da smo pisali o 140.000 K, v to nam je dal povod odgovor finančnega ministra Ko-rytowskega državnemu poslancu Al. Štreklju, kjer pravi: „Das Finanzministerium hat sich mit der Bestreitung von Mehrauslagen im Hčichstbetrage von 140.000 K auf Rechnitng der Post „Rindviekzucht" pro 1907. fiir Zwe-cke der seitens des Ackerbauministeriums be-absichtigten Futtermittelaktion im Ktisten-lande einverstanden erkliirt". Slavna gospoda okoli »Našega glasa" menda ne poreče, da smo si mi izmislili ministrov odgovor 1 Državni poslanec Štrekelj hrani ministrovo noto. Videli so jo tudi nekateri učitelji. Možje okoli „ Našega glasu" naj čitajc, k a j in kako smo pisali v „SoČi" ! Če pa je prišlo res le 42.000 K in no 140.000 K, iz tega še ne sledi, da smo m i slepili ter uganjali volilno lumparijo. Da bo to utnel, toliko pameti ima menda še „Naš glas"! Potem bo tudi timel, kam spada nesramnost in lumparija! Volitev župana Y Gorici se bo vršila koncem tekočega meseca. Y ŠkCfjllOkl bo v nedeljo zborovanje vseh »krščansko socialnih zvez"; to se pravi: klerikalci naženejo v Škofjoloko svoje backe in „čuke", in tam bodo slovesno zborovali. Kaj se bo tam govorilo, ni težko uganiti. Fanati-zovalo se bo ljudi, slepilo in farbalo, da se bodo posvečeni govorniki po zborovanju med seboj na glas smojali, in pa hujšalo se bo ljudi na »liberalce". Nastopijo tudi »čuki", da bo kaj zabave. — Tudi pri nas na Goriškem delajo nunci na vse kriplje na to, da bi nagnali čim več ljudij v Škofjoloko. No, nekaj jih že popeljejo, dosti pa ne bo. Tistim, ki pojdejo, bodo morali plačati vožojo in pa hrano ; drugače se jim še ti spuatajo. Podgorski nune Golob vabi kar se da ter obeča, da plača pot. Mož je za katoliško reč hudo unet, zato tudi rad daje za vince fantom v -katoliškem društvu" v Podgori. S silo, da "-I tretji sta se pripeljala gospoda • -/agueville in princ Oonti, brat in polbrat prinčev. Stopila sta na tla ter se približala kraljevi in kraljičini kočiji, da se poklonita Nj. Veličanstvu. Kraljica je pogledala v kočijo, katere vrata so ostala odprta, in videla je, da je prazna. — Toda kje je gospa Longueville? vpraša nato kraljica. — Gospa Longueville je malo bolna, milostljiva gospa, odvrne vojvoda, in naročila mi je, naj jo izgovorim pri Vašem Veličanstvu. Ana se ozre naglo v Mazarina, ki ji odgovori z nevidnim migljajem svoje glave. — YSi rjavite k temu ? vpraša kraljica kardinala. — !>& je gospa Longueville talnik za Farižane, odvrne kardinal. — Zakaj ni prišla ? vpraša natiho princ svojega brata. — Tiho! odvrne ta, ona ima že gotovo svoje vzroke. — Pogubi nas! zašepeče tiho princ. — Reši nas, reši, pravi Conti. Kočije so prihajale trumoma. Maršal La Meiile-raje, maršal Villeroy, Guitant, Villequier, Comminges, vsi po vrsti so prihajali; prišla sta tudi dva mušketirja, vodeča d' Artagnanovega in Porfchosovega konja. D' Artagnan in Porthos ju zajašeta. Porthosov kočijaž I sede na d' Artagnanovo mesto na kraljevi kočiji, Mou ! squeton pa kočijaža; Mousqueton je vodil kočijo stoje\ *a kar je imel svoje tehtne vzroke; podoben je bil j staremu Automedonu. i Dasi je skrbelo kraljico tisoč stvarij, je vendar Iskala z očmi d'Artagnana, toda d' Artagnan se je že izgubil v množici, ker je vedel, da je to najbolj pametno. — Pojdiva naprej, je dejal Porthosu, in preskr-biva si v Saint-Germainu dobro ležišče, zakaj nihče ne bo mislil tam na naju. Jaz se čutim zelo utrujenega. — — Jaz resnično že komaj gledam, tako sem zaspan, pravi Porthos. Čudno vendar, da ni prišlo do nobenega boja. Parižani so pač zelo neumni. — Ali nisva marveč midva zelo spretna? pravi d' Artagnan. — Morda. — In kako je z vašo roko? — Bolje; toda ali mislite, da ju sedaj res že drživa ? — Koga? — No, vi svoje povišanje, in jaz svoj naslov. — Pri moji veri, da! Skoro bi prisegel. Sicer pa, če se ne bodo spomnili, jih že jaz opomnim. — Kraljičin glas je slišati, pravi Porthos. Zdi se mi, da pravi, naj zasedejo konje. — O, ona bi že hotela, toda... ! — Toda...? — Toda kardinal noče. Gospoda, nadaljuje d' Ar-1 gnan ter se obrne k mušketirjema, spremljaj ta kraljičino kočijo in ne genita se od vrat. Midva greva pripravit stanovanja. In d'Artagnan odjezdi s Porthosora prof. Saint-Germainu. I — Pojdimo, gospoda \ pravi kraljica. In kraljeva kočija oddrdra; za njo pa vse druge kočije in več nego petdeset jezdecev. Dospeli so srečno v Saint-Germain; ko je stopila kraljica iz kočije, jo je že čakal tu princ ter ji ponudil roko. — To bodo gledali Parižani! vsklikne Ana Avstrijska veselo. — Zopet imamo vojno, pravi princ. — No, da, vojno. Toda nimamo li na svoji strani zmagalca pri Rocroy-u, Nordlingenu in Lensu? Princ se prikloni v znamenje hvaležnosti. Bilo je. ob treh zjutraj. Kraljica je šla prva v grad; vsi drugi so šli za njo: kakih dvesto oseb jo je spremljalo na njenem begu. — Gospoda, pravi kraljica smeje, nastanite se v gradu; velik je, in prostora vam ne bo manjkalo; toda ker nismo vedeli, da pridemo sem, so pripravljene samo tri postelje, ena za kralja, ena zame... —• In ena za Mazarina, pravi tiho princ. —- In jaz bom spal na tleh, kaj ne ? pravi Gaston Orleanski ter se nasmehne ves v skrbeh. — Ne, Monseugneur, pravi Mazarin, zakaj tretja postelja je pripravljena za Vašo Visokost. . — Toda vi? vpraša princ. — Jaz ne grem spat, pravi Mazarin, imam opraviti. - Gaston si da pokazati sobo, kjer je bila postelja, ne da bi se brigal, kako bosta spali njegova Sena in hči. (Dalje pride.) ne bo zamere, m pa z denarno podporo spravijo uekaj backov in čukov z Goriškega v Škofjoloko. Nadejamo pa se, da bo naša dežela najslabše zastopaun. Neka »SIOV. dijlška »ezatt straši po Goriškem ter išče, kje bi požrla kakega dijaka, V soboto bo pri Sv. Luciji sestanek,, da se ustanovi pododbor S. D. Z. Najbrže pride dosti bogosloveev, akademikov bo toliko, da se jih prešteje na prstih, jedne roke pa še kateri ostane, pa kak "zapeljan študeTat^iz^^ lega semenišča pride. Ni dvoma, da bo kla-vern shodič — pa začne se tudi tako. radikalno delo, da se onemogoči razvijanje klerikalnega dijaštva na Goriškem. 300 K 18 bil izgubi! v Gorici gr^ranc Vovk iz Bilj. Našla jih je deklica Valerija Furlan, ki jih je dala svojemu očetu, kateri jih je hitro nesel na policijo. Kmalu nato je prišel gosp. Vovk naznanit na policijo, da je izgubil 300 K. V nepričakovano veselje so mu povedali, da že imajo krone, katere so mu takoj izročili. Poklicana je bila deklica Furlaoova, ki je dobila nagrade 28 K. Domobranci so odšli iz Gorice v Polj, kjer tudi ostanejo. Namesto domobrancev polka št. 5. pride v septembru v Gorico drugi bataljon domobranskega polka Št. 4. (planinci), ki se nahaja sedaj v Celovcu, »Vlva Garibaldl" je zaklical neki nemški profesor v Gradežu, ko je s parnika, s katerim se je imel odpeljati, metal med otroke drobiž. Slišal je to redar, ki je hotel takoj aretirati Nemca, ali kapitan je rekel, da brez dovoljenja pristaniščnega poveljništva ne pusti aretirati potnika. Redar je tc