FEBRUAR 2004 MINISTRICA ZA KULTURO NA OBISKU Mladinski center Svetilnik’ Tomaž Tomšič, srebrni bojevnik z EP v rokometu Ze osmič, a menda ne zadnjič? ' |“\ustno društvo Goriča vas, ki se že V-Josem let trudi pripraviti karneval JL največjih razsežnosti, je počasi omagalo. Srečanja etnografskih mask iz Slovenije in tujine seje lotilo drugače, vsebinsko bolj okleščeno. Medtem ko je predsednik Cveto Marinšek še lani nameraval pustno prireditev prenesti kar v Ljubljano, ker na Občini menda ni naletel na dovolj razumevanja, je osmega še zadržal na domačih tleh. A letos ni bilo pustnega plesa in ostalih spremljajočih prireditev, ki bi lahko društvu v žep kanile vsaj nekaj denarja za ves trud, ki ga vlagajo. Bilje le karneval. Toda ta velik, z 38 skupinami in s preko 1000 pustnimi šemami! Organizatorji so preko hudomušnega, a letos precej zadržanega Medarda Puclja, ponovno potarnali nad tem, daje vse težje dobiti sponzorje in da jim Občina nudi premalo finančne podpore za izvedbo prireditve. Dobili so milijon tolarjev, lani pa 1,5 mio SIT. Kljub temu je društvo letos namenilo več denarja za promocijo, ki se jim je obrestovala, saj je v Ribnico prišlo več ljudi kot lani, okrog 10.000 jih je bilo vsega skupaj. Karneval seje prijel. Ge sta že smeh in norčavost letos izginila z obrazov nekaterih članov pustnega društva, sta se naselila vsaj med obiskovalce. Da bi jih videli, s kolikšnim zanimanjem so opazovali pustno rajanje, ki se je odvijalo od Marofa do prižnice na trgu! Med tujimi skupinami je bila le tista iz Prezida, medtem ko gostov iz Lovrana ni bilo. Zadržalo jih je menda slabo vreme. Živopisnosti pa vseeno ni manjkalo, predvsem v drugem delu pustne karavane, kije odsev aktualnih družbenih in političnih dogajanj. Sadama Husseina je ujela ribniška paradna pustna skupina z 'Rusinj em' na čelu, največ smeha pa doživela skupina iz Sajevca, kije džamijo s konji in muslimani peljala v EU. AP Cvetki Hvala Bogu, da so na karneval prišli vsaj vsi pomembni mediji in prireditev umestili v vse osrednje oddaje ali na vidne tiskane strani! Političnih pomembnežev namreč nismo kaj dosti našteli na prižnici, le župana, ministra Buta in poslanca Drobniča. Zakaj bi pa prišli v deželo, kjer je že ob dvanajstih zmanjkalo krofov? Medard je imel letos na tapeti bivšega župana, ki si menda lasti preveč zaslug za 'bukovo leskovo dolino'. "Morda se vsakih nekaj let res rodijo tako posebni ljudje", je dejal Medard. Februaija pišemo Dogodki meseca Prišla je ministrica za kulturo Novice iz doline Rokomet vznemiril svetnike Tema meseca Mladinski center /Svetilnikz Januarja je bila pobuda za ustanovitev mladinskega centra ponovno predstavljena na novinarski konferenci, a tokrat je vajeti v roke vzela Nova Slovenija z mag. Janezom Drobničem na čelu. Zavod za izvajanje programov in dejavnosti s področja dela z mladimi, mladinske kulture, športa in informiranja naj bi nosil ime Svetilnik. Kulturne drobtinice Komu je namenjen kulturni praznik? Življenjske pripovedi iz Ribniške doline 160 let p. S. Škrabta g( P ? Prva pesniška zbirka mladih Zabavne strani na strani 22 . , z,,.--' P,- - ■: Bralci pišejo Športni utrinki Tomaž Tomšič, srebrni bojevnik Tomaž Lesar, regijski športnik leta 2003 Skoki pri sv. Frančišku ©lOOS Ji irA lij/ v ti T D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40,1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 29. marec 2004 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. marca 2004 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Alenka Pahulje Zimska idila na Ugarju C50Ö1C1 EMI ES ECA wmmmm C MINISTRICA ZA KULTURO: 0 ŠKRARČEVA DOMAČIJA je FENOMEN Ministrica Andreja Rihter je na obisku v Ribnici izpostavila, kako pomembna je pri ohranjanju dediščine naveza gospodarstvenikov s kulturniki V nizu obiskov najvidnejših predstavnikov z državnega vrha v Škrabčevem skednju je 12. februarja domačijo, ki bo kandidirala za evropski muzej leta, obiskala še ministrica za kulturo Andreja Rihter. Glede na to, da domačija ponuja nove muzejske razsežnosti in vsebine, ki so v Evropi silno redke, tudi nestrpno pričakuje maj, ko bo v Atenah razglasitev zmagovalca. »Lahko pa rečem, da je že sama nominacija izjemen uspeh.« Gostitelj Janez Škrabec je poudaril, da jo je Škrabčevina na svoja tla ministrico povabila bolj iz strokovnega motiva, ker je Rihterjeva »pomembna strokovnjakinja v muzealstvu in bi to lahko pomenilo začetek dolgoročnega sodelovanja in morda celo nekih skupnih projektov.« To bo verjetno povsem uresničljivo, saj ministrica način razvoja Skrabčeve domačije označuje kot fenomen. Njena ureditev je bila v interesu gospodarstva, ki jo je tudi v celoti financiralo, vodilo pa mu je bilo, da dediščino nameni novi kvaliteti življenja, je dejala Rihterjeva, ki je v domačiji odkrila »krasen ambient, poln energije«. Menila je, da se kulturne institucije v Sloveniji še vedno premalo naslanjajo na gospodarski kapital in daje »kultura še vedno bolj zaverovana vase in v svojo naravo dela«, v urejanje dokumentacije, popisovanje dediščine, zmanjka pa ji časa in volje, da bi se znala približati gospodarstvenikom, ki se znajo in morejo vključiti v kulturo na način, ki si ga kulturniki še najbolj želijo: s finančno podporo. Ribnica je ministrici za kulturo domačna, saj tu živijo njeni sorodniki Weinbergerjevi, kamor rada prihaja na obisk, pravi. Spominjati pa seje mora tudi minister Franci But, saj je bil dve leti njen dijak in njegova bivša profesorica je zatrdila, daje bil »dober dijak«. Z ministrico so želeli še pred iztekom njenega mandata kakšno besedo spregovoriti vsi promo-torji ribniške kulture in dediščine, v pogovor z njo pa se je v uradnem delu najprej zapletla direktorica Miklove hiše Vesna Horžen. Izpostavila je, da ima ministrstvo v zadnjih letih precejšen posluh za obnovo ribniških kulturnih spomenikov, kot so bili npr. Plečnikovi zvoniki, ort-neški oltarji in grajski kompleks. Po drugi strani pa se država sama do nacionalne kulture obnaša dokaj mačehovsko, ker ji v svojem proračunu namenja komaj dva odstotka, medtem ko se ribniška občina že leta trudi vlagati v kulturo pet odstotkov svojega premoženja, če prištejemo še Poslanec Jože Tanko pa je opozoril, da se že pri sprejemanju zakona o knjižničarstvu ni upoštevalo posebnosti okolij, kakršno je ribniško, ki se preživlja s 40 odstotki primerne finančne izravnave države, in samostojnih kulturnih enot ne more oblikovati, ker zvišujejo režijske stroške. Ministrica je nedorečenost našla tudi v muzejski stroki in dejala, da morajo tudi muzealci določiti, kakšna muzejska mreža je še lahko v interesu ohranjanja dediščine. Ministrstvo bi rado ribniški muzej dodelilo ali ljubljanski ali kočevski regiji, ne razmišlja pa tako kot Miklova hiša, da bi ribniška občina še naprej imela lastnega. investicije, pa dobrih 10 odstotkov celotnega proračuna. Rihterjeva je seveda izrekla pohvala na račun občine, ki ji tudi pritiče. Slovenija namreč s svojim skromnim deležem, ki ga namenja kulturi, sploh ni tako slabo umeščena na evropsko lestvico, je nekje na sredini vseh članic EU, je dejala ministrica. Če se primerjamo z vstopnimi članicami, pa visoko prednjači...Zato ne preseneča, da ministrstvo za kuk turo marsikatere naloge prepušča lokalni skupnosti, tako kot menda namerava delati Evropa. Več kot vlaga lokalna skupnost v kulturo, več pomoči bo deležna. Slovenski nacionalni program kulture pa naj bi zagotavljal predvsem pogoje za vzpodbujanje kulturne raznolikosti. A Horženova se s tem ne strinja. »Pot je ravno obratna. V letih 1999/00 je ministrstvo ribniško galerijo sofinanciralo v višini 50%, v letu 2002 pa le še z 10 odstotki in to kljub temu, da ima enega najbogatejših programov in se je njen ugled razširil.« Rihterjeva na to ni imela pripravljenega odgovora. Zato pa je jasno povedala, da ministrstvo ni naklonjeno takim zavodom, kot je Miklova hiša, ki v sebi združuje tri kulturne vsebine: knjižnico, muzej in galerijo. »Zakon o knjižničarstvu pravi, da je treba imeti samostojni zavod, medtem ko krovni zakon o kulturi zaradi racionalizacije stroškov omogoča sožitje več dejavnosti.« Namignila je celo, da Miklova hiša deluje v nasprotju z zakonom in pravno formalno zato težko konkurenčno nastopa na javnih razpisih. »Ni dobro, da ste razdeljeni, ker dobivate manj sredstev od države.« Meni, da bi se morala glede tovrstnega delovanja zavodov jasno opredeliti tudi stroka. Gostitelj je ministrici poleg Rib’nčana podaril tudi novo protokolarno darilo - pravo domačo potico Ministrica je sicer svetovala direktorici Miklove hiše in prisotnemu županu, da sestavijo nek predlog o matičnosti muzeja, vendar je do njega skeptična, saj bi na razmeroma majhnem ozemlju težko obstajala dva pokrajinska muzeja. Poslanec Tanko je zagovarjal pokrajinski status ribniškega muzeja, ker bi tako njegovo delovanje bremenilo ne samo občinski, marveč tudi državni proračun. Morda bo boljšo pot do državnega denarja našel nov ribniški projekt, gradnja knjižnice. Vodja Galerije Stane Kljun jo je ministrici toplo priporočil, ker »gre za vsebinsko uspešen projekt« in največjo investicijo letos. Ministrica Andreja Rihterje dejala, da ministrstvo vedno sodeluje pri takih projektih kot partner, le celotna dokumentacija mora biti zbrana in predlog dobro pripravljen. Ribniškemu županu Alojzu Marnu pa je le svetovala, naj bo občina realna pri načrtovanju in naj predvidi tudi stroške vzdrževanja in življenja knjižnice. Tekst in foto Alenka Pahulje Rešeto Proračun za leto 2004 sprejet ROKOMET IN ŠPORTNA DVORANA NE DASTA MIRU Amandmaji župana, finančnega odbora in LDS sprejeti, SDS zavrženi. Ko je Miha Klun na začetku februarske seje predlagal, naj se obravnava proračuna z začetka dnevnega reda premakne na njegov konec, ker se pričakuje večja polemika, je bržkone že slutil, da bo govor o rokometu, ki je ostal nedorečen še od zadnjič, in da bo prva težava nastopila že pri potrjevanju zapisnika s prejšnje seje. Jože Tanko, SDS, ki ji takrat ni prisostvoval, je Del občinske uprave, z županom na čelu njegova vsebina pa je nepopolna, kljub temu da je direktorica občinske uprave župana opozorila, da gradivo ni pripravljeno v celoti in da točka poslovniško ni pravilno umeščena na dnevni red. Miha Klun, SDS, je dejal, da naj se prida še celovita informacija obeh vpletenih strani, tako Inlesa kot 1P, vendar je Franc Češarek, SLS, temu nasprotoval in pripomnil, da naj Inles zadevo preda sodišču, če se čuti prizadeta stranka. Benjamin Henigman, SLS, pa je dodal, da pri obravnavi le-te nikoli več ne bo sodeloval, kolikor bo OS točko ponovno dal na dnevni red, ker se mu zdi nedopustno, »da o tem razpravljajo tisti, ki so kot solastniki Invalidskega podjetja, le-to naposled celo tožili« Predlog o ponovni umestitvi IP na dnevni red so tako zavrnili vsi Svetniški skupini LDS in SDS sta s svojimi predlogi najbolj aktivni v OS predlagal, da se zapisnik glede IP umakne in točka ponovno umesti na dnevni red ene izmed sej, skupaj s pripadajočim gradivom, ki je bilo svetnikom takoj po obravnavi odvzeto. Menil je, da sta župan in občinski svet kršila poslovnik, ker gradivo svetnikom ni bilo pravočasno razdeljeno, prisotni svetniki, razen iz vrst SDS. Enako usodo so doživeli tudi amandmaji svetniške skupine SDS k proračunu za leto 2004, ki jih ni podprl niti župan, češ da naj se podpre le tiste, ki so izvedljivi. Sporen pa je za SDS že na začetku postal amandma LDS, ki določa, da se rokometnemu klubu odvzame sponzorska sredstva v višini 3,1 mio SIT, znesek pa prerazporedi na novo postavko Rokometna šola. Vinko Levstik je menil, da se Občina umika od rokometnega društva in da je »žalostno, da celo župan ne stoji za rokometnim društvom, pričakuje pa, da bodo sponzorji prišli od drugod, kljub temu da jih niti lastna občina ne podpira.« Župan je ta očitek zanikal in dejal, da rokometu ostaja denar. Ne društvu, ampak šoli, sicer pa se društvo samo s tem zneskom itak ne bi moglo preživljati. Amandmaje pojasnil tudi vodja svetniške skupine LDS Dušan Erčulj. »Rokometu se ne jemlje, ampak se denar namenja delu z mlajšimi. Klub se bo rešil le z mlajšimi selekcijami in s kvalitetnim delom.« Nino Leban je dejal, da je LDS pri tej odločitvi vodila tudi bojazen, da bo RD Inles-Riko, če bodo odstopili glavni sponzorji, bankrotiral, sredstva pa bi poniknila kdo ve kam in bi rokometna šola ostala brez sredstev. Miha Klun, ki ima nosilne funkcije v društvu, je pripomnil, da šola svoj denar (3 mio SIT) dobiva preko razpisa in 6 mio SIT niti porabiti ne bo mogla. Prav tako za odstop enega glavnih sponzorjev krivi določenega svetnika, ki naj bi v medijih podal prenagljeno izjavo. »Če bomo izpadli iz prve lige, to še vedno ni poraz, saj igramo v ligi, ki je druga v Evropi!« Vendar je LDS vztrajal pri želji, da se društvo s takimi ukrepi postavi na realna tla, »čepravje nekaj več nervoze okrog tega zaradi obeleževanja 50-letnice rokometa in nove dvorane,« je dejal Marko Obrstar, »toda bolj pomembna je množičnost tega športa. Pustimo društvu, da se razvija v smeri, kot bodo to želeli njegovi prihodnji sponzorji.« In predlog LDS je bil sprejet. SDS je predlagala kar devet amandmajev, kar nekaj pa se jih je nanašalo na Knjižnico in Galerijo. Tako bi za odkup zemljišč v Kasarni dodelili pet milijonov in jih vzeli Knjižnici, dodatnih 40 mio SIT pa bi ji vzeli zavoljo obnove stavbe Upravne enote na Gorenjski cesti 9. Ta amandma je bil potem umaknjen, ker je župan postavko obnove UE že vnesel v proračun. SDS je bila pripravljena dva milijona odvzeti tudi Galeriji, da bi tako Občina lahko nadaljevala s postopkom zaokroževanja kmetijskih zemljišč, zaradi varnosti pa bi bilo treba po njihovem mnenju zgraditi tudi pločnik Žlebič-odcep Beže. Tanko ni ravno naklonjen ideji o gradnji knjižnice na Marofu, zato ji je hotel odvzeti vseh 45 mio SIT, kolikor jih je planiranih v proračunu za leto 2004, ker meni, da se bo v primeru zaprtja trga promet spremenil, dostop do Marofa pa drugače urejal. Prav tako meni, da Ribnica z gradnjo knjižnice ne lovi zadnjega vlaka, kot to trdi Marko Obrstar, in da se zakon o knjižnicah, ki določa normative prostora in naj bi začel veljati leta 2006, v praksi sploh ne bo izvajal. »To je projekt št. 1 v Ribnici in svoj začetek že nakazuje,«\e dodal Obrstar. Od 18. decembra, ko je bil odlok o proračunu sprejet v prvi obravnavi, pa do 5. februarja, ko so ga svetniki na svoji 8. redni seji tudi potrdili, je Občina od ministrstva za finance prejela izračun finančne izravnave. Dobila je tudi obvestilo ministrstva za zdravje, da bo sofinanciralo nakup opreme v zdravstvenem domu Ribnica, od ministrstva za šolstvo pa Občina še vedno pričakuje pozitiven odgovor, da bo v celoti financiralo sanacijo radona na osnovni šoli Dolenja vas. Župan je tako predlagal povečanje prihodkov proračuna za dobrih 18 mio SIT. Skupaj znašajo sedaj 1,4 milijarde tolarjev. Tekst in foto A. Pahulje 1 fNJ ■ ■<><■ V"! aiOIVXOfXI wmummmm -5 IDEJA O MLADINSKEM CENTRU 2 PONOVNO ŽIVA 0 q Nova Slovenija želi v Ribnici postaviti 'Svetilnik' g bi mladi dobili neko ■institucionalno in bolj jj formalno obliko S možnosti druženja, je bila pj zamisel, ki so jo pred petimi $ in več leti razvijali fl posamezniki iz ribniškega fl okolja. V prostorih Miklove ^ hiše je zrasla celo svojevrstna civilna iniciativa, ki je poskušala zbrati ljudi z različnih vetrov, ki imajo izkušnje z mladimi in delo, povezano z njimi. Govorilo se je o mladinskem centru, ki naj bi bil po svoji vsebini in načinu vodenja nestrankarski in necerkveni. Takrat želje niso šle dlje od intenzivnih pogovorov, da bi bilo treba mladim ponuditi nekaj, kar bi jih ne samo zadržalo v okolju, marveč jim nudilo kakovostno izrabo prostega časa in dobro popotnico za življenje. Januarja je bila pobuda za ustanovitev mladinskega centra ponovno predstavljena na novinarski konferenci, a tokrat je vajeti v roke vzela Nova Slovenija z mag. Janezom Drobničem na čelu. Zavod za izvajanje programov in dejavnosti s področja dela z mladimi, mladinske kulture, športa in informiranja naj bi nosil ime Svetilnik. Zakaj se Vam zdi, da je zdaj morda pravi čas, da ideja naleti na odprta ušesa in da bi jo lahko podprla tudi Občina? Vem, daje bila ideja o mladinskem centru živa že pred leti, pa, kdo ve iz kakšnih razlogov, ni uspela. Prepričan sem, da projekt, če bo seveda dobro pripravljen, mora naleteti na odobravanje v občinskem svetu. Dati moramo tudi garancijo, da center ne bo zlorabljen iz kakršnihkoli drugih interesov. Biti mora odprt projekt. Mislite, da ne boste trčili ob razne očitke? Navsezadnje je pobuda prišla iz strankarskih vrst, povrh vsega pa še iz stranke, ki sloni na krščanskih vrednotah. Dva elementa, ki sta že v prejšnjih letih pri mnogih vzbujala pomisleke, komu zaupati mladinski center. Pričakovati je kakšen odziv različnih «varuhov« nevtralnosti, ki utegnejo biti bolj zaviralci kot pospeševalci. Sicer pa - Evropa temelji na vrednotah, ki jih vi omenjate in ne vidim razloga, da bi se jim odpovedali. Predlog je čist in odkrit: pomagati mladim. V to iniciativo je treba vključiti vse mlade. Imam izkušnje na uspešnih projektih zaposlovanja za težje zaposljive kategorije, tudi mlade. Delam v različnih društvih in jim celo predsedujem, pa mi nihče ne oporeka moje politične usmerjenosti. Nobeden od mladih ne sme biti izključen. Prav gotovo bomo z idejo trčili ob različne interese, toda, ali se mislimo v Ribnici prerekati, kdo bo komu jemal mlade in jih usmerjal k sebi? Naj se vsak poskuša vključiti, saj nam je interes menda skupen: delamo za mlade. Res je, da je tokratna pobuda podprta v Novi Sloveniji, a temelje centru bi želeli zastaviti širše. Ideološko prepričanje tu nima svojega mesta. Kot tudi ne neko stihijsko vodenje projekta. Zato je še kako pomembno, kdo bo ustanovitelj in kdo naj bi sestavljal svet centra. 6 Predlog projekta z navedbo dejavnosti, potrebo po prostorski kapaciteti, kadrih in stroškovni izračun je pripravila diplomirana sociologinja Saša Mrhar. Ste ta predlog naročili v Nsi? Ne, ni naročen projekt. Mrharjevaje prišla v mojo poslansko pisarno in začela sva diskusijo o mladih v Ribnici. Dejala je, da mladi marsikaj pogrešajo in da je zanje tu premalo poskrbljeno. Tako sem predlagal mladinski center, kjer bi v osnovi mladim najprej omogočili druženje s sovrstniki, s katerimi bi si lahko izmenjali izkušnje in zaupali stiske. Kot oče odraščajočih otrok bi si tudi sam srčno želel, da bi imeli možnost druženja v skupinah. Te pomagajo pri graditvi osebnosti, pri oblikovanju lastne samopodobe in lepo dopolnjujejo družinsko vzgojo. Mladi potrebujejo tudi samopotrditev na različnih področjih. Tako druženje dovoljuje tudi mladostno razposajenost, vendar ne razpuščenosti. Tu lahko pridejo do izraza talenti, ki v šoli še nimajo svojega mesta. Delo v skupini navaja k strpnosti in na ta način bodo mladi sooblikovali svojo in našo stvarnost v Ribnici. Merharjeva je pripravila zasnovo, ki sem jo v nekaterih detajlih dopolnil. Postavili bi jih v opuščene prostore Kasarne, omenili pa ste tudi Športni center. Kam torej, koliko prostora in za katere dejavnosti bi ga sploh rabili? V opuščeni Kasarni bi gotovo mladi imeli večjo možnost pri oblikovanju prostora, pa tudi namen je, da se sami potrudijo, ker bodo narejeno bolj cenili. Potrebne prostorske kapacitete naj bi bile v izmeri vsaj 300 do 400 m2, prostor pa razdeljen na več namenskih prostorov (klub, srečanja, izobraževanja, kreativne delavnice, zabava, prireditveni prostori). Ni pa niti nujno, da bi se celotno mladinsko dogajanje preneslo ravno tja. Imamo povsem nov športni center in morda bi se del dejavnosti lahko odvijal tudi tam. Spekter dejavnosti, ki naj bi jih zajemal center, namreč obsega tako športne igre kot kulturne večere, izobraževalne tečaje in razna tematska druženja. Zagonski stroški bi bili ravno za Kasarno gotovo veliki, saj je v propadanju, pa tudi lastništvo z ministrstvom za obrambo še ni rešeno. V kolikšnem času se vam zdi zato ta ideja sploh izvedljiva? Stanje v Kasarni je res slabo, lastništvo ni rešeno, toda lahko pospešimo njegovo reševanje. Pošljimo poziv na komisijo za peticije pri državnem zboru in morda bomo tako pospešili rešitev, ki bo v korist vsem, dobili vsaj začasno najemno pogodbo za kakšen objekt ali prostor. Sicer bi pa letos morali pripraviti projekt in spodbuditi civilno iniciativo, da sodeluje pri njem oz. ga podpre. Nato sledi ustanovitev zavoda, se na občinski svet poda predlog za njegovo sofinanciranje ter se znotraj zavoda oblikuje še nek posvetovalni organ iz uglednih ljudi v okolju, ki bi imel «patronat« nad izvajanjem dela. Na kakšen način bi se pa zavod financiral? Izključno iz občinskega proračuna? Pričakuje se tako občinska kot državna udeležba. Delovanje centra je, vsaj tako upam, tudi v interesu občine in v stroškovniku je predvideno, da bi občina letno zanj namenila 6 mio SIT, od skupno 10 mio SIT planiranih odhodkov. Del sredstev bo treba pridobiti tudi od države, saj ima ta vrsto vladnih in nevladnih institucij, ki skrbijo prav za mladinska področja. Naj omenim Urad za mladino...Rad bi pa tudi dosegel, da bi država zakon o dohodnini spremenila in predpisala, da se neobdavčena sredstva lahko nakazujejo tudi za te namene. Sicer so pa mladi iznajdljivi in pričakujem njihov lastni prispevek, da bodo znali ceniti tudi tisto, kar Rešem PROGRAM DEJAVNOSTI V CENTRU Čitalnica, računalniške igre z internetom, biljardna soba, dart (pikado), športne igre (košarka, nogomet, odbojka), klub-bar (brezalkoholni in kavni napitki; pink-ponk, pikado, biljard...), glasbeni večeri ob koncu tedna (ples), učenje igranja inštrumentov, razni tečaji: plesni, šiviljski..., delavnice, koncerti, gledališke igre, plesni nastopi, razstave; potopisna predavanja; tematski večeri, filmski večeri (kino), igranje družabnih iger (turnirji), pohodi v hribe..., glasbena delavnica (petje, učenje inštrumentov), likovna delavnica (ročne spretnosti), kuharska delavnica (kuhanje, peka peciva), učenje tujih jezikov, skupno praznovanje novega leta, Miklavžev večer, Valentinov ples, pikniki v naravi, tematski večeri (srečanja s skupnostjo za zdravljenje odvisnikov), velikonočno praznovanje (izdelovanje pisanic...) Saša Mrhar je dano. Sam sem velikokrat sodeloval v projektih kot prostovoljec. Prvi koraki pa vendarle še niso narejeni? Ne, stikov s posamezniki, predstavniki lokalne oblasti ali z interesnimi združenji še nismo navezali, idejo smo za zdaj več ali manj omenili le preko medijev. Želim si, da bi se oblikovala neka kritična masa mladih ljudi, ki bi to idejo promovirala. Takšnih, ki so morda trenutno celo brez službe, pa se v prihodnosti vidijo kot animatorji v mladinskem centru; ki imajo smisel za delo z ljudmi, so izobraženi in jim ni vseeno, kako se začrta nadaljnja pot mladih. Predvidevate, koliko mladih bi lahko zajeli v tak zavod oz. center? Vse mlade v Ribnici in še koga iz okolice, saj je projekt za njih in njihovi Tu se bo oblikovala prihodnost Ribnice. Programi, ki bodo ponujeni, morajo biti zanimivi in postati nepogrešljiv del njihovega načina življenja. Ne samo, da živijo, kakor pač nanese, ampak da živijo povezani sami s sabo in z okoljem, kjer bivajo. Najti si morajo svoj prostor pod soncem v Ribnici. Tako bodo lažje imeli radi svoj kraj, še posebej, če bo ta nudil vrsto vsebin za kakovostno preživljanje prostega časa. Predvsem pa naj sami postanejo njegovi soustvarjalci, ne samo potrošniki storitev, ki jim jih okolje nudi. Pogovarjala sem se in fotografirala A. Pahulje KOMU IE NAMENJEN KULTURNI PRAZNIK? Sodimo med največje kulturne narode, je svoj govor na osrednji slovesnosti ob nacionalnem prazniku kulture začel župan Alojz Marn. Dvorana Ideal pa je skorajda samevala ob gručici borih 100 ljudi... Ta naš narod se vse pogosteje na praznike odziva na podoben način. Nezainteresirano. Pa naj bo to v Ljubljani ali Ribnici. Ko bo ura odbila polnoč, bo lepa, občudovana princeska s steklenimi čeveljci spet tisto, kar je bila. Spala bo v pepelu, je dejala direktorica Miklove hiše Vesna Horžen. "Naglo smo ugotovili, da je spoštovana gospa, ki se ji po slovensko pravi omika, svojo nalogo opravila. Zato smo jo lepo nagačili in postavili v vitrino. Zraven smo položili stekleni čeveljček, da nam od radostnega spomina zatrepeta srce, ko se vlažno oko zazre vanj. Vsako leto enkrat jo vzamemo iz vitrine, s tresočo roko obrišemo prah z nje in se ji globoko priklonimo. Potem jo spet vrnemo na svoje mesto. Ob tem si ne moremo kaj, da ne bi nekajkrat globoko vzdihnili, ker je vzneseni čas čitalnic, narodnega buditeljstva in fantovske pesmi na vasi minil. In potem je ne potrebujemo več. Ker je draga, ker je samo porabnik in zajedalec, ker so ji osnovne zakonitosti sodobne ekonomije tuje in je zato dinozaver... .... Ker kaj bi pa radi, saj so že prednamci dosegli, kar je bilo treba doseči, ker kdo se bo pa s temi rečmi ukvarjal, saj tako ali tako nimamo nobenega časa, ker... ....Ker tega, kar hočejo ti umetniki povedati, tako nihče ne razume, ker imajo ti kulturniki itak državne penzije, pa še nagrade dobivajo....'1 Žal so te besede spet slišali le prepričani, ki so sedeli v dvorani. Ti so uživali v koncertu, ki jim je bil pripravljen. Spoznali so kotiček istrske dežele v podobi, ki jim je bila do zdaj tuja. Prvi stik z istrsko zvočnostjo je v začetku morda res odbijajoč, ker pretežno dvoglasnega petja nismo navajeni. Sčasoma postane ta zvok istrskih pesmi, ki so se pele pred 100 in 200 leti, zanimiv. La Zonta je obiskovalcem odkrila arhaične pevske, plesne in instrumentalne motive, ki so se ohranili med Trstom in reko Mirno. Člani vokalno-instrumentalne zasedbe La Zonta In ker kulturnike enkrat letno država ali občina zavežeta k pripravi prireditve, ki bi vsaj v vsebinskem smislu nadvladala vse ostale, ti pogosto napravijo take, da se jih širša javnost ne trudi obiskati, ker jih niti ne razume. Ali pa je morda narod naveličan dogodkov, ki mu jih vsiljuje država. Letos se je za osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku potrudila Miklova hiša. Ubrala je drugačno zasnovo, kot jo je na primer lani A' D'B' Teatr, ki je napolnil dvorano do zadnjega kotička. Povabila je vokalno-instrumental-no skupino La Zonta. A morda tokrat ni nepoznano ime krivo za slab obisk prireditve. Morda je kultura res še samo 'občudovana princeska s steklenimi čeveljci1, ki bo dan zatem spet tisto, kar je bila: 'spala bo v pepelu in se udinjala svoji mačehi', kot je v svojem govoru slikovito izpostavila direktorica Miklove hiše Vesna Horžen: Vodja skupine namreč po istrskih vaseh popisuje stare glasbene motive, ki jih je nedavno izdal tudi v knjigi. Tistim, ki teh istrskih zvokov niso slišali...večera ne doživeli...in kulturnega praznika v Ribnici ne praznovali...bo knjiga lahko nadomestilo... članek pa edini zapis o pričujoči prireditvi. Tekst in foto A. Pahulje cioimiJLtEE<»acz amjlter e>i srt Zakladnica ribniškega spomina bogatejša še za eno knjigo ŽIVLJENJSKE PRIPOVEDI IZ ^ RIBNIŠKE DOLINE C V okviru letnih izdaj knjig, ki naj bi 'V ohranile spomin na ribniško preteklost preko pomembnih Pj rojakov ali prelomnih dogodkov, je izšla še ena. Ta odkriva ribniškega jE človeka v vsej njegovi vsakdanji W preprostosti in človeški veličini... ?>' Vzemite jo v roke, našo novo zakladnico rib-A niškega spomina, knjigo Življenjske pripovedi W iz Ribniške doline. Vzemite jo. Preberite. Tako Q počasi, z občutkom. Starejši boste bržkone oslinili prst, lahno prijeli za list in ga držali, dokler ne boste prebrali zadnje vrstice na strani,...ker jo boste požirali z glavo in očmi. Mlajši boste do nje morda nekoliko zadržani, ker ste včasih, zavoljo mladostne neučakanosti in vihravosti, že skoraj siti spominskih zgodb svojih starih staršev. Toda postavite jo na svoje knjižne police! Naj vas premami, ker vas bo vodila v svet naših prednikov, v obdobje med 1910 in 1937, ki ga je v letih od 2000/02 obujalo 17 pripovedovalcev. Kako dragocene pripovedi so to! Gre za besede, misli, osebna čutenja in vsakodnevna doživetja ribniških ljudi, ki večinoma še zdaj žive med nami, in vsak zase predstavlja nepogrešljiv del ribniškega vsakdana. Naj le ljudje govorijo o tem, čeprav so nekateri avtorico na mil način morda želeli odpraviti od vrat,...češ da je bilo njihovo življenje tako preprosto, nevredno omembe in javne pozornosti. Brez njih in brez nas se kolesje Ribniške doline nikoli ne bi moglo zavrteti...Zapisovalki zgodb, ki se je te veščine naučila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, Majdi Slabe iz Ljubljane, ki prosti čas preživlja v obnovljeni stari hiški v Jurjeviči, je uspelo z neposrednostjo in odkritostjo pred kasetofon privabiti skoraj vsakega izmed izbrancev. Spustili so nas v svoj intimni svet, rekoč na primer: »Poročila sva se 18. junija 1950 pri Novi Štifti. Ohcet smo imeli pri Ambrožičevih v Sušju, na ženinem domu. Nekaj malega je bilo pripravljeno tudi pri nas doma. Svatov je bilo okrog 30. Igral nam je harmonikar. Takrat je bilo še vse na karte in je bilo težko kaj dobiti. Za poroko so bili mladoporočenci upravičeni do poročnih kart, da so si lahko malo več kupili. Oblečen sem bil v obleko iz cenejšega blaga, ki mi jo je sešil oče...Moj oče je bil vesel, da smo dobili gospodinjo v hišo, saj je vsak oče zadovoljen, če se sin 'v red dene'. Ženo je poznal že od prej in ni imel pripomb. Po poroki sem premišljal, da bi bilo bolje, če bi ostala žena doma in ne bi hodila v službo. Zredila je pujska, imeli smo dobro kravo in tudi za otroke je lahko poskrbela. Vse to je bilo več vredno od denarja, ki bi ga služila, če bi hodila v službo. Bila je res dobra gospodinja...« (Franc Vidervol, str.141) Nihče izmed izprašanih ni želel ostati anonimen. Vse zgodbe so podpisane, vsak se je izpostavil z imenom, kar je po besedah etnologinje dr. Mojce Ramšak redkost. »To je pomemben vidik in na to sem zelo ponosna.« O samem načinu dela, obiskih na domu in iskanju poti do izdaje knjige smo v Rešetu že pisali, saj smo oktobra predstavili avtorico Majdo Slabe. Smo bili pač neučakani...Naslov knjige je bil toliko privlačen, da njene izdaje nismo hoteli čakati. Čakati pa sta jo morali avtorica in njena mentorica, ki se je takoj, ko ji je Slabetova prinesla zgodbe, odločila, da knjiga mora biti izdana, in so začeli iskati financerja. Bili sta neuspešni, dokler nista dobili namig, naj se obrneta na Miklovo hišo, kjer ju je z velikim razumevanjem pričakala direktorica Vesna Horžen. »Bila sem presenečena in osupla, zavedajoč se, kako malo vem o svojih prednikih in o svoji mali domovini. Kako dragocene so takšne raziskave za vse, kar v Ribnici danes mislimo, da smo, oziroma želimo biti.« Ta nova spoznanja so bila za vse, ki so 9. februarja prišli na predstavitev knjige v prostore Miklove hiše, presenetljiva. Ribničani smo odkrili sami sebe. In ko je Slabetova govorila o tem, da se je je vsaka pripoved dotaknila na svoj način in da je zavoljo svojega mehkega srca večkrat jokala skupaj s pripovedovalcem, se je mnogim orosilo oko. »Tako ganljive prireditve pa že dolgo nisem gledal (a),« so vedeli povedati obiskovalci, med katerimi so bili tudi župan Alojz Marn ter večina pripovedovalcev zgodb. Kdor bo knjigo bral, se bo podučil o življenju, ki ga več ni. Življenjske zgodbe so po besedah mentorice dr. Ramšakove v Sloveniji še vedno premalo cenjene kot gradivo. Kot da se podcenjuje preproste ljudi, ki so nevidni, neslišni, a so marsikaj storili, daje življenje potekalo tako, kot je treba. Zvedeli bomo mariskaj tudi o izseljevanju iz Ribnice, psiho-socialnih vidikih življenja, osamljenosti, odnosih v družini...Dom, sorodniki, otroštvo, šolanje, odraščanje, spoznavanje partnerja, zakon, otroci, družina, kariera, delo, družabno življenje, doživljanje starosti...vse to so pomembne etnološke kategorije in na podlagi tako zbranega gradiva se lahko lotimo študije, je dejala Ramšakova. Vprašalnik je sestavila Marija Makarovič, ki je podobne zgodbe nabirala pri koroških Slovencih. V Sloveniji in na avstrijskem Koroškem je bilo doslej sistematično, po enotnem vprašalniku, obdelanih in kasneje zapisanih 460 zgodb. Ker so bile zbrane po enotnem principu, lahko kadarkoli primerjamo katerikoli izsek iz življenja, je dejala etnologinja- Ribniško življenje je zdaj zajeto v knjigi na 382 straneh. Izdala in založila jo je Občina, ki je v okviru projekta izdaje knjig o ribniški preteklosti lani izdala knjigo o dr. Franu Jakliču. Letošnji projekt se je ponudil kar sam oz. ga je kot takega in vrednega prepoznala Miklova hiša ter ga organizacijsko izpeljala skupaj s Centrom za biografske raziskave v Ljubljani. Stala je 2,3 milijona tolarjev in nekdo bi sčasoma moral ceniti ves trud ljudi, ki v veliki meri prostovoljno in izven delovnega časa pripomorejo k izvedbi takih projektov. Kočevje je podobno knjigo izdalo z 10 milijoni stroškov, Sodražica pa svojo Magdaleno, faro našo s 6 mio SIT. Gotovo bo zdaj, ko sta nam že pošli monografija Ribnice skozi stoletja pa Skubičeva Zgodovina Ribnice, najnovejša knjižna izdaja vsaj primerno darilo ljudem, ki jim želimo dati nekaj pristno ribniškega. Zapisala Alenka Pahulje Foto Zdenka Mihelič a Rešem P. SKRABEC, ZNANILEC PRIHODNOSTI JEZIKOSLOVJA V EVROPI 160 let rojstva patra Stanislava Škrabca, večer pred mednarodnim dnevom maternih jezikov in čas tik pred vstopom v EU so bili elementi, ki so 20. februarja pripeljali v Škrabčev skedenj najvidnejše slovenske jezikoslovce, med njimi največjega poznavalca Škrabčevega dela prof .dr. Jožeta Toporišiča. Pater Stanislav Škrabec, naš cenjeni rojak, je bil z marsikatero idejo znanilec jezikoslovnega dogajanja v širšem evropskem prostoru in se zato pridružuje znamenitim jezikoslovcem 19. stoletja - Kopitarju, Miklošiču in Levstiku, je bilo zapisano v vabilu, ki je v skedenj poleg slovenistov-sogovornikov pripeljalo še predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjana Žekša, Zoltana Jana, ribniškega župana in poslanca Janeza Drobniča. Za osvetlitev Škrabčevega dela je Ada Vidovič Muha zbrala svoje kolege, da bi razpravljali o Slovenstvu 21. stoletja v Škrabčevi jezikoslovni misli. Doc.dr. Simona Kranjc je uvodoma dejala, da bo z vstopom v EU tudi slovenščina postala eden od uradnih in delovnih jezikov, na kar so se načrtno pripravljajo tudi slovenisti. Preko 1500 študentov se v tujini že uči slovenščine, v Sloveniji obstaja tečaj za študente iz tujine, pripravljajo pa se tudi tečaji za prevajalce v EU. Oddelek za slovenistiko nasploh tudi v letu vstopa v EU nadaljuje s tradicijo p. Škrabca, ki je s svojimi jezikoslovnimi razpravami Slovenijo umeščal v evropski kontekst, je dejala dr. Kranjc, ki je kasneje spregovorila še o pragmatičnem jezikoslovju, kateremu je temelje s svojo razpravo o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov iz leta 1903 temelje postavil ravno znameniti pater. Uvodna beseda na srečanju pa je seveda pripadla vodilnemu slovenskemu jezikoslovcu dr. Jožetu Toporišiču, ki je sodeloval pri izdaji vseh Škrabčevih knjig ter simpozijih njemu v čast. "Nihče nima o sebi toliko napisanega, kot ravno p. Stanislav Škrabec," je dejal. Zadnja, četrta knjiga v nizu Škrabčevih jezikoslovnih misli, je posvečena jezikom, narodom in kulturam, ki jih je Škrabec obravnaval, dr. Toporišič pa je tokrat na piano potegnil malo manj znane, nezmagovite teoreme p. Škrabca, ki se v javnosti nikoli niso prav zares 'prijeli'. Pater si je želel, da bi uporabljali takšna naglasna znamenja, kot jih obstoječe tiskarne že imajo. Črtic nad samoglasniki ni maral, bolj primerne so se mu zdele vejice, a z njimi, kot novimi naglasnimi znamenji, ni uspel. Enako usodo je doživela njegova zamisel, da bi polglasnik, ki je vpet med soglasnika, pisali z -e. Zakaj bi polglasnik zametovali? Pišimo ga v vseh primerih, je menda dejal pater Škrabec. Tako je zapisoval smert namesto smrt, in neuki ljudje so ga menda tako tudi brali... "Jaz vsaj pišem tako, kot bi moralo biti, a ker sem menih, me ne poslušajo,"se je včasih znal potožiti p. Škrabec, češ da ni užil dovolj družbenega priznanja. Želel si je tudi, da bi se slovenski jezik imenoval 'kranjski' in se pri tem skliceval na to, kako nas drugi narodi že imenujejo, npr. Hrvati. Beseda 'slovenski' mu je namreč preveč dišala na slovanski, a je bil nazadnje tudi on zadovoljen, da se imenujemo Slovenci. Asistentka Alenka Logar pa se je osredotočila na misli p. Škrabca o samozavednosti nosilcev slovenskega jezika. Rekel je: Kakor se spreminjajo šege in navade, tako se tudi jeziki. Tudi po notranji moči - ali rastejo ali pa hirajo in umirajo. Prepričan je bil, da Šlovenci premalo cenimo svoj jezik, ki je eden najlepših na svetu. Bil je absolutni verovalec v slovenski jezik, je dejala Logarjeva. Bil pa je tudi oče slovenske fonetike, je dodal asist.mag. Hotimir Tivadar, ki je preučil aktualnost in uporabnost Škrabčevih razprav za slovensko jezikoslovje. Opomnil je, da je p. Škrabec poudarjal olikan zborni ali govorni jezik, jezikovne zakone, pravopis pa naj bi bil po njegovem mnenju lepa in natančna fotografija pravilne izreke. V mnogih jezikoslovnih ozirih je bil p. Stanislav Škrabec pravi reformator, je dejala Logarjeva, njegove razprave pa se bohotijo na 1200 straneh. Sodobne sloveniste tako še vedno preseneča dejstvo, da se je zmogel v tako skromnih življenjskih razmerah meniške celice razviti v tako velikega učenjaka. Tekst in foto Alenka Pahulje m i k I o v a j; hiša Knjigo ŽIVLJENJSKE PRIPOVEDI IZ RIBNIŠKE DOLINE in zgoščenko OD RIBNICE DO RAKITNICE: ljudska pesem in glasba v Ribniški dolini je mogoče kupiti v Knjižnici Miklova hiša. Knjiga se prodaja po ceni 4000 SIT, zgoščenka pa po 2.500 SIT. ----------— ........................ Igralska skupina KUD-a SV.Gregor letos pripravlja veseloigro z naslovom KLOBČIČ Zgodba se dogaja se pred drugo svetovno vojno v liški vasi. Vse dogajanje se kar se da zaplete, na koncu pa igralci ta zapleteni klobčič srečno razpletejo. Igralci vas vabijo, da se razveselite skupaj z njimi. Obiskali vas bodo: • v soboto, 13. marca, ob 20h, dvorana kulturnega doma pri Sv. Gregorju • v petek, 19. marca, ob 19h, v dvorani Ideal v Ribnici • v soboto, 20. marca, ob 20h, dvorana OŠ v Sodražici • v petek, 26. marca, v Levstikovem domu v Velikih Laščah • v soboto, 27. marca, v dvorani DC-16 v Dolenji vasi • v petek, 16. aprila, ponovno v dvorani Ideal v Ribnici • v nedeljo, 18. aprila, dvorana kulturnega doma pri Sv. Gregorju ------------------------------------ POSTNI POGOVORI Dolexya vas 2004 V župniji Dolenja vas pripravljamo v marcu dva postna pogovora: V soboto, 6. marca, bo z nami dr. Bogdan Polajnar, ki bo skupaj z nami razmišljal o tem, kaj je potrebno, da otroci in mladi ne bodo imeli potrebe po omami, po drogi. Pogovor bo ob 18.30 v dvorani Gasilskega doma v Dolenji vasi. V soboto, 13. marca, pa nam bosta zakonca Anica in Tone Sečnik spregovorila o Korajži pri odločanju za življenje. V pogovoru se bosta dotaknila tudi smisla zakonskega življenja. Tudi ta pogovor bo v dvorani Gasilskega doma v Dolenji vasi ob 18.30. Lepo vabljeni! aoHjxiiJLSKyMKi airxi**njltin:m odmeče ixi>e ri.a: b te 7 MLADI IZDALI PRVO PESNIŠKO ZDRIKO Ribnica gostila mlade glasbenike Mladi že od nekdaj ustvarjajo in tudi pišejo razna razmišjanja, pesmi in podobno. Večina nas je kdaj že poskusila svoje misli, občutenja razočaranja, sreče in zaljubljenosti spraviti na papir, nekateri celo v obliki pesmi. Ribniški študentski klub, ki zdaj združuje 111 članov iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka, in njegov predsednik Primož Košir, so se tega zavedali in storili primeren korak. V Ribnici se po Koširjevem mnenju bolj malo sliši o kulturi mladih, mladih umetnikih, mladih ustvarjalcih, pojavljajo se vedno le uveljavljeni umetniki. Tako je RŠK v začetku meseca februarja 2004 izdal prvo pesniško zbirko "Pesmi mladih", v kateri je zbranih 62 pesmi. Zbiranje in urejanje pesmi je prevzel kar sam predsednik Košir in bil tako tudi gonilna moč pri izdaji zbirke, ki je nastajala leto dni. POZIV! 0, Ribnica, ko gledam ti v oči, me v prsih zaboli! Kam sta izginila tvoj duh in čar, zakaj-o-zakaj, Ribnica, ti za mladež ni več mar? Tako si bedna, obupna in zaspana, da v tvojem naročju skoraj več ne vidim pristana. Saj imaš tudi svoje svetle trenutke, a, Ribnica, žal, to so le kratke minutke... Morda se ti kdaj povrne ves tvoj sijaj, a, Ribnica, sprašujem te, KDAJ?? Bačo Nadler, dva pa sta anonimna". Zbirko je RŠK izdal v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturno dejavnost, Območna Ribniška Glasbena šola je ravno v letu obeleževanja svojega 40. jubileja gostila Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Dolenjske. Med 11. in 12. februarjem seje družilo 68 glasbenikov iz osmih glasbenih šol, ki jih dolenjska regija pokriva: Brežice, Črnomelj, Krško, Novo Mesto, Ribnica, Kočevje, Sevnica in Trebnje. Dvodnevno muziciranje je svoj zaključek doživelo na odru dvorane Ideal, kjer so bila podeljena tudi priznanja udeležencem. Ti so se preizkušali in svoje znanje dokazovali na klavirju, flavti, oboi, klarinetu, saksofonu, fagotu,kljunasti flavti, v petju, solfeg-giu in v komorni skupini s trobili. 34 učencev je po mnenju komisije pokazalo toliko dobro znanje, da so si prislužili zlato priznanje in se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja v Ljubljani, od 18. do 21. marca. Čaka jih še en mesec vztrajne in dosledne vadbe na instrumentih, je dejala Bernarda Kogovšek, predsednica organizacijskega odbora tekmovanja. Dodajmo še, daje 18 učencev prejelo srebrna, 9 pa bronasta priznanja, ki so jih za njih prevzeli ravnatelji šol. Sam ne piše in tudi v šoli ni bil vedno najbolj zagret za slovenščino, a projekt je bil aktualen in zanimiv in mu je predstavljal velik izziv. "Delo ni bilo lahko, vendar smo tudi s pomočjo Jožeta Lampeta prišli do širšega kroga mladih ustvarjalcev. Oddanih je bilo vsega skupaj približno 85 pesmi, od katerih sem izbral tako število, kot je sedaj v zbirki. Nekaj pesmi je bilo res neprimernih, celo žaljive so se našle vmes. A če se gremo kulturo, bodimo kulturni," je povedal Košir. Pesmi so različne po tematiki in obliki. Največ je seveda ljubezenskih pesmi o srečni, a tudi nesrečni, boleči ali neizpolnjeni ljubezni. Niso pa zastopane samo ljubezenske pesmi, ampak tudi pesmi upanja, domovinske pesmi in pesmi, ki odsevajo razmere mladih in čas zdajšnje družbe, pa tudi kakšna provokativna se najde. In kdo so avtorji? "V zbirki so objavljene pesmi dvanajstih avtorjev. Večinoma so to študentje, nekaj izmed njih je še dijakov, nekateri pa so že zaposleni: Jana Sega, Matija Bartol, Tina Zobec, Špela Adamič, Gregor Remic, Aleš Lampe, Anamarija Lalič, Jaka Klun, Vlasta Tanko, Nejc izpostava Ribnica. Pomagali sta tudi občina Ribnica in kar nekaj drugih donatorjev, ki se zavedajo pomena kulture mladih in se trudijo podpirati razne njihove aktivnosti. RŠK pa je dokazal, da zna poleg dobrih žurov, koncertov, športnih, zabavnih prireditev narediti tudi pravi kulturni dogodek. Ta pesniška zbirka, ki naj ne bi bila edina oz. osamljen kulturni projekt, je izšla v nakladi 3500 izvodov in jo bodo kmalu dobila vsa ribniška gospodinjstva brezplačno. Na predstavitvi knjige 12. februarja je bilo čutiti pravo romantično obarvanost večera. S prebiranjem pesmi so tako počastili tudi avtorje (na predstavitvi sta bila le Jana Šega in Matija Bartol) ter se zahvalili donatorjem. Lampe je opozoril, da obstajajo revija Mentor, ki objavlja pesmi mladih, delavnice in seminarji, kjer se lahko mladi pesniki izpopolnjujejo. Predlagal je tudi, da bi bilo morda pametno v Ribnici ustanoviti društvo pesnikov, literatov. Podobnega Kočevje že ima in dobro deluje. Tekst in foto Zdenka Mihelič AP » 4» ....... "Kdor poje, zlo ne misli." VABILO Pevke in pevci Umetniškega društva Župnijskega pevskega zbora Ribnica vabimo nove pevke in pevce, da se nam pridružijo k skupnemu ustvarjanju in prepevanju. Naš repertoar obsega pesmi cerkvenega leta ter razne narodne in umetne pesmi, s katerimi sodelujemo pri sv. mašah, na raznih prireditvah, koncertih, revijah in srečanjih. Avdicija za nove člane bo v petek, 12. marca 2004 ob 18. uri, v zgornji učilnici ribniškega župnišča. Informacije in prijave na tel.: 041/ 520 251 (Tadej Osvald, predsednik). Vabljeni! UD ŽPZ Ribnica 10 let vokalne skupine Trenutek VSAK TRENUTEK JE NOV ZAČETEK Vokalna skupina Trenutek je 15. februarja z odličnim slavnostnim koncertom proslavila svojo desetletnico delovanja, ki jo bo imela letos poleti. Program je že na začetku obetal lep večer za ljubitelje narodne in umetne vokalne glasbe. Vokalna skupina Trenutek je nastala poleti leta 1994, in sicer 28. junija. Ob ustanovitvi skupina še ni imela imena, saj je šlo predvsem za prijateljsko druženje šestih deklet ob kitari in pesmi. To so bile: Maja Modic, Maja Kozina, Marijana Klun, Tadeja Klun Lenarčič, Renata Lesar Hržič in Zdenka Mihelič. S prvimi javnimi nastopi v cerkvi in na kulturnih prireditvah pa so pod vodstvom Maje Modic dekleta začela tudi resneje razmišljati o načinu delovanja v prihodnosti. Po slovesu Maje Modic so dekleta umetniško vodstvo Trenutka zaupale Marijani Klun. Sestavljati so začele repertoar duhovnih, narodnih in zabavnih pesmi ter nastopale na različnih kulturnih in drugih prireditvah v občini in po Sloveniji. V letu 1996 se je zaradi novega ritma življenja poslovila Renata, pridružila pa se je nova članica Lea Klun. V letu 1997 so pevke postale tudi članice KUD Gallus. Repertoar pa se je širil in bogatil tudi z raznimi umetnimi skladbami različnih priredb. "Vsak trenutek je nov začetek, vsak trenutek zapuščamo staro. Ta trenutek je zame nov začetek - tukaj in zdaj," so dekleta napisale na koncertni list ob prvem samostojnem koncertu, ki so ga priredile 7. novembra 1997 v OŠ dr. Franceta Prešerna. Na koncertu so se takrat sprehodile po raznih deželah in s pesmijo predstavile njihovo kulturo. Sledili so številni nastopi, gostovanja v tujini (med drugim obisk s pesmijo pri Slovencih v Švici na dan sv. Miklavža), sodelovanje z RŠK na študentski tržnici v Ljubljani in udeležba na srečanju malih pevskih skupin v Jevnici. Pele so pri številnih sv. mašah, tudi poročnih, pa tudi pri sv. maši, ki so jo predvajali na 1. in 3. programu Radia Slovenije in Radiu Ognjišče. Trenutku seje nato pridružila še Simona Šoštar iz Senovega, tako da je skupina lahko prepevala celo šestglasno. V januarju in februarju 1999 so se odpravile s samostojnim koncertom V skrivnostni noči (v sodelovanju s številnimi instrumentalisti) na mini slovensko turnejo. Nastopale so v Senovem, na Breznici, v Selcah nad Škofjo Loko, Ribnici in Stepanji vasi v Ljubljani. Od oktobra 1999 Trenutek spet sestavlja pet deklet, ki konec leta 1999 pripravi dobrodelni koncert za potrebe misijona v Zambiji. Velikokrat so bile povabljene na razna dobrodelna srečanja, srečanja treh dežel, koncerte, literarne dogodke, predstavitve knjig in razna slovesna odprtja. Vseskozi so se redno udeleževale tudi revije pevskih zborov v Dolenji vasi in tradicionalnega Božično-novo-letnega koncerta v Ribnici, kjer so poskušale s svojimi pesmimi vnesti dodatno svežino. Skoraj vsako leto so se dekleta odpravile tudi na intenzivne vaje (Jadranovo), kjer so še bolj pilile svoje znanje. Danes, na poti od seksteta do kvarteta, prepevajo v Trenutku 4 pevke, in sicer: Marijana Klun, Tadeja Klun in Maja Kozina, ki so v skupini od samega začetka, ter Lea Klun. V taki zasedbi so tri leta in pol. V teh devetih letih in pol je Trenutek nanizal na svojo pisano ogrlico 97 nastopov po Sloveniji in zunaj meja, kar imajo vse skrbno zabeleženo in podkrepljeno s fotografijami tudi v svojem arhivu. Jubilejni 10. nastop je bil torej 98. po vrsti, gotovo pa jim ne bo težko kmalu doseči stolice. Zbrane poslušalce so navdušile s svojim ubranimi glasove, ki so se menjavali pri vodilni melodiji ter sproščeno prehajali od enoglasnega do štiriglasnega petja. Čutiti je bilo še dih Valentinovega, saj je bil drugi del koncerta prav ljubezensko obarvan. Ker skupina rada sodeluje tudi z raznimi gosti, je bilo tako tudi tokrat. Medse so povabile glasbenike, s katerimi so že kar nekajkrat uspešno sodelovale. Gosti so bili: Komorna godalna skupina Glasbene šole Ribnica, vio-lončelistka Urška Šramel, kontrabasist Igor Kovačič, Peter Grum na kitari in Simon Korošec, ki je za skupino priredil tudi dve pesmi ter pevkam in glasbenikom tudi dirigiral. Povezovalec Jernej Kovač je s svojo besedo o zgodovini Trenutka samo še dodatno zaokrožil večer. "Pogosto se zgodi, da se v enem samem trenutku odpro vsa srca in skozi široka vrata prekipi duša v lica, oči in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni..." (Ivan Cankar, Podobe iz sanj) Tekst in foto Zdenka Mihelič c S c % z B V 'NEBESIH' DOČAKALA 102 LETI Še več kot 100 jih bom dočakala, je rekla Ana Virant iz Praproč, ko smo jo 2. julija 2002 obiskali ob njenem takrat stotem rojstnem dnevu, saj je bila naša naj starejša občanka in sije zaslužila to pozornost. Pa daje nanjo očitno Bog pozabil, da seji toliko časa duša suši... Predvsem pa je bila Ana Virant ženska, kije bila za vse, ki smo imeli veselje spoznati jo, čudovit človek. Spominjamo seje z nasmehom...V sebi je vsa leta, kljub trpljenju, nosila toliko življenjske radosti, da je z njo prevzela vsakogar, ki seje z njo srečal. Bila je preprosta, bila je naravna, neposredna in odkritosrčna. S svojim dolgim življenjem je pustila pečat okolju, kjer je živela. Ljudem, ki sojo poznali. In to je tisto življenje, kije bilo vredno in dragoceno. Urednica Naslednja številka Rešeta izide 29. marca. Gradivo oddajte do 12. marca. .Rešeto K>K015THTXI1<3E a/tJTVJL INI! CHOJL 0 Najbolj skrben lastnik gozda ^ Janez Petek iz Dolenjih Lazov med štirimi najlastniki gozda Že peto leto na Zavodu za gozdove izbiramo najbolj skrbne lastnike gozda. Izbor poteka v okviru območnih enot. Nato je vseh 14 izbranih najlastnikov povabljenih na zaključno prireditev, (ki je bila letos na Bledu), kjer ob kulturnem programu, ki se veže na naravo in gozd, predstavimo njihovo delo in jim podelimo priznanja in skromna darila. Najbolj skrben lastnik gozda v letu 2003 na kočevsko-ribniškem gozdnogospodarskem območju je Janez Petek iz Dolenjih Lazov 13. Predlagali smo ga področni gozdarji iz Krajevne enote Ribnica, komisija za izbor najbolj skrbnega lastnika gozda na Območni enoti Kočevje pa ga je izmed prispelih predlogov soglasno izbrala. Petek je lastnik več kot 18 ha gozda v k.o. Gorenja vas oz. v gozdnogospodarski enoti Mala gora - Ortnek. Njihova družinska kmetija pa obsega še okoli 5 ha kmetijskih površin, ki jih kljub slabim časom za malo posest uspe še vedno sam vzdrževati pred zaraščanjem. Janez Petek vsa gozdna dela opravi sam Kot vesten lastnik ima skrben odnos do gozda, kar se odraža tudi v stanju in urejenosti večine njegovih gozdnih parcel. Vsako leto opravi nujna GASILCI PGD RIBNICA V LETU 2003 (Z.del) Na voljo otrokom Na prošnjo učiteljic nižjih razredov osnovne šole Ribnica smo pripravili ob koncu šolskega leta prikaz gasilskega orodja in opreme. Tega se je udeležilo okrog dvesto otrok nižjih razredov z učiteljicami. Na obisku smo imeli tudi dve skupini otrok iz ribniškega vrtca. Med počitnicami pa smo gostili otroke, ki so se udeležili Smejkarij, ki jih je organiziral Center za socialno delo Ribnica. Konec junija smo v PGD Ribnica za krajane in ostale organizirali dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti smo razstavili našo opremo. Lahko je bilo tudi videti, kako ta deluje ob raznih priložnostih. V pripravo tega dneva je bilo vloženega veliko našega truda in prostega časa. Zal sta bila udeležba in zanimanje krajanov bolj majhna. Prišlo pa je kar nekaj otrok, za katere smo potem med počitnicami organizirali druženje v gasilskem domu. Vseh devet sobot, kolikor jih je bilo, smo bili nekateri člani na razpolago otrokom, z njimi smo se družili in jim omogočili, da so spoznavali življenje in delo pri gasilcih. Kljub temu da se je teh druženjih udeleževalo sedemindvajset otrok, nekateri vse sobote drugi pa samo eno, na koncu nismo mogli sestaviti pionirske dese- tine, da bi se lahko udeležili občinskega gasilskega tekmovanja, ki je bilo v Sušju. Od teh sedemindvajsetih otrok se je na koncu leta s prijavnico vključilo v naše vrste kot pionir gasilec deset otrok. Nove garaže kmalu v funkciji Velika pridobitev za društvo bodo brez dvoma nove garaže, ki smo jih začeli graditi konec leta 2002. Do sedaj nam je uspelo, da so v glavnem zgrajene. Potrebno bo še nabaviti štiri garažna vrata, jih tlakovati, priključiti vodo in kanalizacijo. Potem bodo pripravljene za preselitev glavne opreme. Najvažnejše za sedanje vodstvo je, da nismo nikomur nič dolžni za izgradnjo. Vsi računi so poravnani. Za to smo morali člani društva narediti veliko ur prostovoljnega dela, celotna občina pa bo imela od našega truda korist. Da bi zagotovili dovolj sredstev, smo se konec leta obrnili kar na dvaindvajset firm v Ribnici, da bi kaj prispevali in pomagali pri našem trudu za izgradnjo garaž. No, brez odziva le ni bilo, saj sta se odzvala dva, in to Iztok Pucer s.p. in Mercator, poslovni sistemi Ljubljana. Vsi ostali pa raje prispevajo državi kot za humanitarne organizacije. Med letom pa so svoj prispevek dali: 7«? gojitvena dela, bodisi nego v mladovju ali posredno premeno na površinah v zaraščanju. Vsa dela so opravljena dobro, z upoštevanjem strokovnih navodil našega revirnega gozdarja. Spomladi tudi redno prehodi gozdne parcele v pasu jelovo-bukovih gozdov in poseka slabo vitalne jelke. Vsa gozdna dela opravi sam, z manjšim kmečkim traktorjem in lahkim vitlom. Zato pri delu ne izkazuje izjemnih učinkov, a je kakovost izvedbe toliko večja. Po sečnji v gozdu praktično ni opaziti poškodb na stoječem drevju in gozdnem mladju. Ves čas vzorno sodeluje z javno gozdarsko službo, udeležuje se večine seminarjev in predavanj s področja varstva, nege, izkorišanja gozda in varnega dela z motorno žago, ki jih vsako leto organizira Zavod za gozdove. Vzorno neguje in skrbi za svoje gozdove, kjer tudi sam opravlja vsa potrebna dela. Kot dejaven vaški mož izraža tudi skrb in interes za vzdrževanje gozdnih prometnic ter revirnemu gozdarju pogosto posreduje svoje mnenje. V dogovoru z našo krajevno enoto je letos organiziral iniciativni odbor vaščanov Dolenjih Lazov in zbiral denar za rekonstrukcijo več kilometrov nekdanje kolovozne poti v gozdno kamionsko cesto. Na Zavodu za gozdove si želimo, da bi imeli čim več lastnikov s takšnim odnosom do gozda, kot ga ima Janez Petek, saj bi bili pozitivni učinki naših skupnih prizadevanj za dobro gozda in narave še bolj opazni. Vodja KE Ribnica: Roman Križman, univ. dipl. inž. gozd. Ministrstvo za obrambo 1.500.000 SIT, Inotherm 100.000 SIT, KVM 36.000 SIT, Toaza iz Andola izdelavo železnih vrat, 21.600 tolarjev, Gozdar commerce iz Lepovč razrez hlodovine in RIKO KOR izdelavo šestih oken za garaže. Vsi, ki so do sedaj kaj prispevali, bodo objavljeni. Pri nekaterih smo morali njihov dar odslužiti. Zato smo jim tudi znižali prvotni znesek darovanega. Tudi letos ne morem mimo pokanja za božične in novoletne praznike, ki se je začelo že mnogo prej, kot je bilo dovoljeno. Se je kdo vprašal, koliko denarja, ki bi bil bolj potreben za humanitarne namene, je bilo vrženega proč, v zrak? Koliko živcev je bilo prizadetih pri starejših ljudeh, ki jim pokanje prinaša spomine na preživeto vojno? Koliko je prestrašenih živali, ki se nimajo kam skriti? Spoštovani. Ne morete verjeti, kakšen prizor pusti eksplozija na zidovih in na človeku, ki je udeležen v njej. O tem smo se prepričali gasilci, ko smo posredovali po eksploziji v Obrtni coni Ugar. Ko bi bilo to dano videti vsem, ki jim je pokanje užitek, bi se verjetno vprašali, če je vredno tratiti denar za ogrožanje drugih in samega sebe. Rekordna prodaja koledarjev Spoštovani krajani. Na koncu se vam zahvaljujemo za dar ob koncu leta, ko smo vam prišli voščit novo leto in praznike in smo vam prinesli koledar. Letošnja akcija je bila najučinkovitejša od leta 1995. Še enkrat vam želimo miru, zdravja in osebnega zadovoljstva v letošnjem letu. Za PGD Ribnica Matjaž Virant .Rešem Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, solza se je posušila, zadnja solza ti v očeh. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, sestre, tete in prababice Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa z boleznijo tiho odšel. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARIJE KOS iz Dolenje vasi LEOPOLDA VIDERVOLA iz Blat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Šmalčevi, pevcem ter gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ribnica, g. župniku Branku, pevcem in vsem, ki ste pokojnika pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Preveva dušo ostra bolečina-kako boli! In duša zdaj prepolovljena-v bolečini krvavi. Mogoče le prijateljev toplina to bolečino omili. (Narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, ata, starega ata, dedija, tasta in strica KARLA ORAZMA iz Prigorice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in ste se še zadnjič poslovili od njega. Hvala g. župniku Branku Potočniku, pevcem, Komunalnemu podjetju in tudi vsem tistim, ki so se ob večerih zbrali in molili v pokojnikov spomin. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi Utrudilo se je tvoje dobro in ljubeče srce, ustavile so se tvoje pridne roke. Ni bilo časa za šepet zadnjih besed, zato naj ti sedaj rečemo le: Mama, hvala ti za vse! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, sestre, tete in svakinje VIDE ČEŠAREK iz Goriče vasi 80 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodu kaplanu Andreju za lepo opravljen obred in pevcem za izbrano petje. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni žalujoči B - ■ v^/x n xz^: ln zvonovi so zapeli žalno pesem davnih let, zbogom, meni vsi najdražji, zbogom, moj domači svet. Če me ljubiš, katera duša, spomni se tedaj name, ko zakrije tiha ruša mirno mi srce. ZAHVALA Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. l/se prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine. (1 Kor 13) V 80. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni zapustil mož, ata, tast, stari ata, brat, stric in svak V skrbi za vse nas, njene sorodnike in prijatelje je v Bogu zaspala in odšla po večno plačilo naša draga teta, botrca in svakinja KAROL KLUN Španov Kori iz Prigorice 99 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, bližnjim in daljnim sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnega ata. Hvala vsem za cvetje, sveče, sv.maše, ustna in pisna sožalja, molitve ob krsti in doma ali za kakršnokoli drugo pomoč. Boglonaj župniku Branku Potočniku in atovemu nečaki prelatu Stanetu Zidarju iz Kranja za lepo opravljeni mašni obred. Hvala tudi ministrantoma. Posebna hvala MPZ Lončar za lepo in ganljivo zapete pesmi, pogrebni službi AVE - ge. Mileni, PGD Prigorica, ZZB NOV in govornikoma Tonetu Petku in Ludviku Oražmu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej Bog plačaj. Žalujoči vsi njegovi JOŽEFA KOZINA-ROKNA PEPCA Bog naj ji bo bogat plačnik. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani, bolniškemu osebju za nesebično pomoč, g. župniku Ipavcu in g. Francetu Levstku za lepo opravljen obred, sveto mašo in vzpodbudne besede. Hvala gasilcem, pevcem, komunalnemu zavodu ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in za maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica LUDVIKA PINTARJA iz Žlebiča se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Marjeti Kregar Jeranko, osebju ZD Ribnica, medicinski sestri Silvi Lovšin, gospodu kaplanu Andreju za opravljen obred in govornikoma za poslovilne besede. Hvala pevcem MoPZ Lončar, župnijskemu zboru Ribnica, PGD Sušje in Komunalnemu podjetju Ribnica ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ... zdaj petja ni, zdaj cvetja ni in nagelj se suši. ... zdaj ona spi tam pod zemljo, ostaja solzno nam oko. ZAHVALA V 102. letu nas je zapustila teta Ančka ANA VIRANT iz Praproč 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom-, Slemencem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala negovalkam iz Centra za socialno delo Ribnica, ki so jo obiskovale in ji kakor koli pomagale v času, ko je bila priklenjena na posteljo. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Ribnica. Hvala gospodu župniku Andreju Muleju za obiske na domu ob prvih petkih ter za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pevkam iz Slemen za zapete pesmi, pogrebcem iz Slemen in Komunalnemu podjetju Ribnica. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Sklep o določitvi izklicnih najemnin in pogojev najema v Športnem centru Ribnica z fl I. VRSTA NAJEMA 1. Velika športna dvorana v velikosti 1080 m2 CENA NAJEMA • Uporaba za šport in rekreacijo 7.000 SIT/uro • Uporaba za prireditve kulturnega, športnega ali 130.000 SIT/dan promocijskega značaja 8.500 SIT/uro • Uporaba za komercialne prireditve 250.000 SIT/dan • Najem stolov 17.000 SIT/ uro 60 SIT/kos 2. Tretjina velike športne dvorane, ki predstavlja ločeno in zaokroženo enoto v velikosti 360 m2 • Uporaba za šport in rekreacijo 2.500 SIT/uro • Uporaba za prireditve kulturnega, športnega ali 50.000 SIT/dan promocijskega značaja 3.500 SIT/uro • Uporaba za komercialne prireditve 100.000 SIT/dan 3. Klubski prostori - štirje prostori v velikosti 15,45 m2 6.500 SIT/uro 1.250 SIT/m2 4. Prostor za radioklub v velikosti 36,03 m2 1.250 SIT/m2 5. Prostor za namizni tenis v velikosti 109,05 m2, opremljen z 8 mizami za namizni tenis • Najem cele dvorane 4.000 SIT/uro • Najem posamezne mize 500 SIT/uro 6. Prostor za fitnes v velikosti 53,86 m2 4.000 SIT/uro 7. Sejna soba 47,71 v velikosti 47,71 m2 1.220 SIT/m2 3.700 SIT/uro 8. Igralnica (vrtec) v velikosti 257,56 m2 2.500 SIT/uro • Najem v času, ko prostora ne uporablja Vrtec 9. Galerija, obešena dvorana v velikosti 266,43 m2 • Najem dela dvorane za balet v velikosti 70 m2 1.500 SIT/uro • Najem dela dvorane za borilne veščine v 2.000 SIT/uro velikosti 115 m2 • Najem dela dvorane v velikosti 81 m2 - večna- 1.500 SIT/uro menski del 10. Galerija v velikosti 132,95 m5 2.000 SIT/uro 11. Bazen • uporaba celega bazena na uro 18.000 SIT/uro • uporaba ene proge bazena na uro (za 5 5.000 SIT/uro odraslih ali 10 otrok) • rekreativno plavanje občanov • rekreativno plavanje - od ponedeljka do petka • odrasli 350 SIT/uro • otroci 200 SIT/uro • rekreativno plavanje - sobota in nedelja - dnevna karta • odrasli 850 SIT • otroci 450 SIT • mesečna karta za rekreativno plavanje • odrasli 5.500 SIT • otroci 3.500 SIT 12. Gostinski lokal 1.500 SIT/m2 II. Pogoji najema 1. Vzgojno-izobraževalni zavodi z območja občine Ribnica uporabljajo za potrebe izvajanja zakonsko predpisane dejavnosti vse športne objekte brezplačno. 2. Športna društva in klubi, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, imajo sedež v občini Ribnica ter imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti ter so bili izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje športnih programov na osnovi veljavnega Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica uporabljajo športne objekte brezplačno v obsegu ur, odobrenih na osnovi javnega razpisa, ter v skladu s sprejetim urnikom koriščenja športnih objektov. Uporaba prostorov nad odobrenim fondom brezplačnih ur se zaračunava po veljavnem ceniku. če uporabljajo športne prostore v nekomercialne namene, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna, plačajo le stroške vzdrževanja in upravljanja, kar predstavlja 50 odstotkov višine cen po veljavnem ceniku. Prostor za radioklub uporablja radioklub za opravljanje svoje dejavnosti brezplačno. 3. Druga društva in klubi, ki so registrirani za opravljanje društvene dejavnosti in imajo sedež v občini Ribnica, ter drugi uporabniki občinskega proračuna, če uporabljajo športne prostore v nekomercialne namene in se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna, plačajo le stroške vzdrževanja in upravljanja, kar predstavlja 50 odstotkov višine cen po veljavnem ceniku. Če uporabljajo športne prostore v komercialne namene ali niso sofinancirani iz občinskega proračuna, plačajo uporabo prostorov po veljavnem ceniku. 4. Ostali uporabniki športnih prostorov, npr: rekreacijske skupine, športna društva, ki nimajo sedeža v občini Ribnica, organizatorji glasbeno-zabavnih prireditev in drugi, plačajo uporabo prostorov po veljavnem ceniku. III. Brezpačen najem Če gre za predstavitve dejavnosti javnih zavodov, za humanitarne prireditve in prireditve, katerih organizator je Občina Ribnica, se poslovni prostori oddajo brezplačno. IV. Usklajevanje pogodbenih najemnin Najemnina za prostore v Športnem centru oziroma pogodbena najemnina se valorizira enkrat letno glede na rast življenjskih stroškov. Občinski svet Občine Ribnica Alojz Mam, župan wmmm PETEK TRANSPORT d.o.o. □ AVTOPRALNICA vrj 0190 na, kombi in rovoma vozi J a Prigorica, ob giavni ooin Pibnioa - Kooovjo fela/on: 070 343 401, 070 343 417 odprto od 3. do 20. urO, sobota od 3. do 14. ure ugodne cene Za prvo pranje darilo PRIDITE 33 PREPRIČAJTE! Podjetniške informacije Strnjen izpis objavljenih javnih razpisov, namenjenih razvoju malih in srednjih podjetij Ministrstvo za gospodarstvo objavlja v Uradnem litstu RS, št. 10-11/2004: Javni razpis za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v letu 2004 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje storitev podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov za podporo malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v njihovem okviru. Rok za oddajo vlog je 2. 3. 2004. Javni razpis za spodbujanje prijav podietii na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2004 Predmet razpisa je sofinanciranje stroškov priprave prijav projektov na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije. Podjetja, institucije inovacijskega okolja ali združenja podjetij so upravičeni do subvencije, če bodo prijavili projekt v enega izmed naslednjih instrumentov uresničevanja 6. okvirnega programa EU: Integrirani projekti, Mreže odličnosti, Ciljni raziskovalni in inovacijski projekti, Koordinacijske aktivnosti, Podporne aktivnosti, Infrastrukturni programi, Marie Curie štipendije (host), Posebni ukrepi za mala in srednja podjetja. Razpis je odprt do porabe sredstev. Prvi rok za oddajo vlog je 19. marec 2004, za naslednjo pa 27. avgust 2004. Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov v letih 2004 in 2005 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov razvoja grozdov v treh fazah: a) prva faza: podpora začetnim iniciativam za povezovanje po konceptu grozda, b) druga faza: podpora začetnemu delovanju groz- dov za obdobje prvih dveh let organiziranega delovanja, c) tretja faza: podpora zaključnemu enoletnemu osamosvojitvenemu obdobju grozda. V okviru posameznih faz bo ministrstvo sofinanciralo le predvidene aktivnosti in upravičene stroške, ki so z njimi povezani. Prijavitelj se lahko prijavi le na eno fazo. Aktivnosti prve faze se sofinancirajo v proračunskem letu 2004, druge faze v proračunskih letih 2004 in 2005, aktivnosti tretje faze pa v proračunskem letu 2004. Rok za oddajo vlog je do vključno 17.3. 2004. Javni razpis za spodbujanje malih in srednjih podjetij pri prodoru na nove izvozne trge v letu 2004 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov prodora na nove izvozne trge malim in srednjim podjetjem. Podjetje lahko za sofinanciranje prijavi: 1. fazo priprave projekta ali 2. fazo izvedbe projekta. Rok za oddajo prijave: do vključno 11.3. 2004. Javni razpis za spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij v letu 2004 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov izhodnih investicij slovenskih podjetij. Na razpis se lahko prijavijo celoviti projekti, ki zajemajo: - prenos znanja in proizvodnje oziroma osnovne dejavnosti v lastno enoto v tujino ter hkrati - krepitev razvojnega dela in razvojno preobrazbo v matičnem podjetju doma (hitrejše uvajanje novih proizvodov in storitev, povečevanje tehnološke intenzivnosti). Podjetje lahko za sofinanciranje prijavi: 1. fazo: priprava projekta do registracije podjetja v tujini ali 2. fazo: uvajanje dejavnosti v lastni enoti v tujini, krepitev razvojnega dela doma. Rezultat izvajanja projekta za 1. fazo razpisa je registracija podjetja v tujini. Rezultat izvajanja projekta za 2. fazo razpisa je prenos proizvodnje oziroma osnovne dejavnosti v podjetje v tujini.Ustanavljanje predstavniško-proda-jnih firm v tujini ni predmet tega razpisa. Rok za oddajo vlog je do vključno 19. 3. 2004. Javni razpis za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov stalnih izboljšav v letih 2004 in 2005 Predmet razpisa je sofinanciranje projektov uvajanja celovitih sistemov stalnih izboljšav oziroma nadgrajevanja že uvedenih sistemov stalnih izboljšav. Podjetje lahko za sofinanciranje prijavi: 1. fazo: priprava projekta uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav, 2. fazo: uvajanje oziroma nadgrajevanje celovitega sistema stalnih izboljšav. Rok za oddajo vlog je do vključno 11.3. 2004. Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, 8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij je brezplačno. # ri.m RENAULT ' E POSEBNA PONUDBA VOZIL CLIO do 450.000 SIT ceneje Ponudba velja do razprodaje zalog Vozila Renault imajo 2-letno garancijo brez omejitve kilometrov, 3-letno garancijo na lakirane dele in 12-letno garancijo na karoserijo. Servisni intervali na 30.000 km ali na 2 leti. ^ Renault Financiranje A VTO.CENTER RUFAC d.0.0. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 - 12, 13-17, sobota 9 -12 s lesena okna in vrata e les/aluminij okna e pvc okna in vrata • aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna • polkna, rolete, komarniki - odlično tesnenje - visoka stopnja varnosti - okna in vrata izdelana po vaši želji Svetovanje - izmera - montaža - servis brezplačen prevoz do 100 km - 5% gotovinski popust - ugodni kreditni pogoji INLES d.d., Kolodvorska 22,1310 Ribnica, www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 L i mm WEM MicroERA PRODAJA, ODKUP, SERVIS GSM APARATOV MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: info@microera-sp.si, mlcroera@siol.net, http: www.mleroera-sp.sl @NOVO @ MOBITEL zastopstvo v Ribnici! Biro oprema vse za pisarno in solo tel: 01/8373-273, fax.: 01/8373-274 gsm: 041/649-989, e-mail:info@karatdoo.si http://www.karatdoo.si Karat d,o,o, Ribnica Ali ste utrujeni od dela, v stiski s časom, ne naprezajte se še z dodatnim tekanjem za pisarniškim materialom ampak pošljite naročilo po faxu 8373 274 ali pokličite tel. 041/649 989, - dostava in kraj po Vaši želji! Skladišče in trgovina Gornje lepovče 4a, Ribnica SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE DELOVNI ČAS: GOSTILNA: TRGOVINA MESARIJA: • od9l,-15h ZAPOTOK • pon.-pet.: od7h-191,30 • po predhodnem naročilu • sob.: od 711- 13h odprto tudi v popoldanskem • Tel.: 83 73 118 • ned.: od 8h-11b času in nedeljah • Tel.: 83 62 621 Tel.: 83 62 126 Mainikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) ar LfA/jP Tel.: 83 61 128 v VT lel.: 83 61 128 , V- F I V ZDRAVSTVENEM D9MU Rl Iz naše ponudbe: BNICA • korekcijski okvirji in steklo • ugodne cene, svetovanje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila • tekočine za kontaktne leče % ikteralih PVC OKNI) IN VMiffl »vencijo 00.000 SIT m --u I ■ i .. Okna Interalta omogočijo višjojkulturo bivanja PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.inferalta.si GOSTINSTVO - TVRIZEM 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S I \/V7 GSM: 031/760-697 Spkbjb/uum mamax 2A skkmm CATERING. - DOSTAVA URANS NA DOM - KRST! - ROJSTNI DNEVI " Pm&KS lB, - OBLETNICE - POGREBŠČINE Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica TeU 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net itjb: sr • polagal® vsehVrSt Učenja stanovanj Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.r 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in in du s fr//ska avtomatska vrata nadai/insko uprav//an/e OPTIK JANEZ POZNIČ Delovru čas: vsaK dai> od 91) do 191) sobo)a zaprto SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 t meritve TV signalov * dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... 4 montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) NOVO! (digitalni - do 2000 programov - srbija, filmi, erotika, šport...) Kozmetični studio Nina Nina Tanko Bojc s.p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica Tel.:01/8361-560 Mobi: 040-241-650 Delovni čas: Ponedeljek,sreda,četrtek od 12-19 h Torek, petek; sobota od 8 - 15h od 9 - 12h STORITVE: - KOZMETIČNA NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA - OBLIKOVANJE OBRVI - BARVANJE OBRVI IN TREPALNIC -VSTAVLJANJE UHANOV - FRANCOSKA MANI KURA NOHTOV GEL ALI LAK TEHNIKA - DEPILACIJA OBRAZA IN TELESA Z VOSKOM - EPILACIJA OBRAZA, TRAJNO - NEGA TELESA, SHUJŠEVALNI TRETMANI (OBLOGE) - LIMFNA DRENAŽA TELESA - SOLARIJ - LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI - PERMANENTNI MAKE-UP OBRAZA - TATOO, POSLIKAVA TELESA S TEM OGLASOM LAHKO KORISTITE 20% POPUST PRI VSEH STORITVAH 00 31.03.2004. mMMMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SITali 89.500 EUR. • KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10x11m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10 x 22 m, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA- Padovo, kmetija primerna za vikend - stan. hiša 6 x 7 m, zgrajena 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, 11 x 12 m, zgrajena 1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. • STARA CERKEV - stanovanjska stavba, vel. 12 x 10 m, zgrajena 1980, novejša, III. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SITali 49.000 EUR. - RIBNICA- Rakitnica stanovanjska hišica 6x8 m, obnovljena 1999, z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SIT ali 53.500 EUR. - KOČEVJE - strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12 x 10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina, servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mio SIT ali 112.069 EUR. - KOČEVJE - Gorenje, stan. hiša z delavnico, zgrajena 1984, velikost 12 x 10 m, vel. pare. 1311 m2, takoj vseljiva, cena 23,12 mio SIT ali 98.000 EUR. - LJUBLJANA - Pod Šmarno goro, stanovanjska hiša, 10x10 m, zgrajena 1949, vel. pare. ca. 800 m2, plin, kan., tel., takoj vseljiva, cena 48 mio SIT ali 203.390 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975. IV. nadsl TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - KOČEVJE - center, dvosobno, 50,35 m2, zgrajeno 1965, v visokem pritličju, klas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 6,8 mio SIT ali 29.122 EUR. POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV. podaljšana faza, 7x25 m, zgrajen 1994,940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR. - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SITali 89.500 EUR. - KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest, vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA-Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. - DOLENJA VAS, ob glavni cesti, gradbena parcela cca 30 a, z veljavnim gradbenim dovoljenjem, EL. voda na parceli, cena 9.9 mio SIT. - GORNJE LEPOVČE - zazidljiva parcela, vel. 920 m2, cena 3.16 mio SIT ali 13.500 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj, cena najema po dogovoru. - RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tqyo2no dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda. Cena najema za nr 3.5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2,21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. • RIBNICA • Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. KUPIMO STANOVANJA: - LJUBLJANA - Kodeljevo, Prule, Center, Vič kupimo dvosobno stanovanje, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, vselitev takoj. SEAT LEON Ugodni popusti za vozila letnik 2003 do 450.000 SIT NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Prodaja in servis vozil SEAT Joras Center Muti« Jotas s p. Ob železnici 7, 1310 Ribnica «=5 e=r |—| -~g- Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni ins: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN d.0.0. Robotizacija in avtomatizacija v Industriji Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- SOOkg, ki jih krmili visoko zmo-' gljlv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA o PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE o PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA o PALETIRANJA o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23.1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl siga JfllL “g.fSJ1 ''-mV 14» «Milli SiST tN 45012 C-001 Pekarna ERAM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept 0Q t Oo Peter Bojc , SMp. Humec 24, 1331 Dolenja vas ■ GSM004?71425103 IVIOIMT/VZ/X - AIMPOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! KNAUF Hrovača 6 (Armstrong 1310 RIBNICA ^ M Mbt.: (041)647 226 RIGIPS Tel.: (01) 8363 089 Naj večja in _ • ™ & v .r. j c---- v ribniški občini s najbolj opažena oglasna deska # '-v* e * S *i?*58*P!^9,BSWS *5*g« ' i ; (veljaod01.03.2004) $ .’fA ' f.' ; 1 /8 strani = 8.970 SIT 1/4 strani = 16.820 SIT 1/2 strani = 29.154 SIT s j 1 stran = 48.216 SIT . 'i / v' ^ Popusti: Cene so brez DDV 5% za izdelan oglas . 10% za 3-6 kratno objavo 25% za 6-12 kratno objavo ____ (razpisi, natečaji) ■ 3 5% zahvale, čestitke W M Podrobnejše informacije dobite na tel.: 041 /536-889 (Marko Modrej j C ta oglas ni za sramežljive, tudi ne za tihe in boječe, ta oglas ni za lene, U tudi ne za tiste, ki jim je vseeno kaj bodo postali in kakšno delo si bodo izbrali. Pokličite 05 700 30 10 in se nam pridružite! Postanite zavarovalni zastopnik zavarovalne družbe Adriatic d.d. Adriatic zavarovalna družba d.d. POZDRAVLJENA, EVROPA! (ne se nas ustrašit) KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek:_____________________________________ Ulica:_______________________________________________ Pošta:_______________________________________________ Tel.:________________________________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. marca 2004. Pravilna rešitev iz I. številke Rešeta je: S PRATIKO PRAKTIČNO SKOZI LETO Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Nina, prejme: SLAVICA ČEŠAREK, Grič - cesta 1/17,1310 RIBNICA 2. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Nina, prejme: URŠKA TRDAN, Lončarska 40,1331 DOLENJA VAS 3. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Nina, prejme: JOŽE IVANEC, Velike Poljane 8,1316 ORTNEK 4. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Nina, prejme: JELKA STARC, Gorenji Lazi 3,1310 RIBNICA 5. nagrado, darilni bon za storitve kozmetičnega salona Nina, prejme: NEVA HENIGMAN, Grčarice 25,1331 DOLENJA VAS Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. H Dobra dva meseca nas ločita od vstopa v obljubljeno skupnost, iz katere smo zaradi ideoloških razhajanj z Zahodom izpadli in za njo zaostali celo nekaj desetletij. V bistvu lahko rečemo, da se je razvoj na Vzhodu kar nekako ustavil. Vse lepo in prav, odločili smo se, da se spoprijateljimo z razvitim in demokratičnim sistemom, toda za kakšno ceno? Ko smo zapuščali totalitarni sistem, so nam politiki sadili rožice v podalpskih vrtovih, vse je bilo pravljično, komaj pričakovano, a kaj kmalu se je izkazalo, da so nam predstavljali in obljubljali le tisto lepšo plat nove medalje, temnejšo pa kar nekam skrili. Pa je prišla Evropa, natančneje pehanje za vstop vanjo za vsako ceno. Ponovno smo verjeli v cvetoče vrtove, kot nekoč, ko smo s titovko na glavi verjeli, da smo najbolj srečen narod na zemeljski obli. (Kako je lahko upravljati z ljudmi). Torej, Evropa zdaj! Teoretično blaginja, hiter, sicer dvojni razvoj, spet smo poslušali le dobro premišljeno promocijo za pot v Evropo. Negativnih stališč skorajda ni bilo oz. so bila s strani, ki je bila že takoj označena kot protiglobalistična skrajnost. Ne da nisem za vstop v Evropsko unijo. Ravno nasprotno, z veseljem sem na referendumu obkrožil ZA, toda lahko bi naši politiki pošteno osvetlili tudi pasti, za katere so nekateri še kako vedeli, kje so, kdaj nas bodo uščipnile in kakšne bodo posledice. Čisto malo torej, kratka novinarska konferenca o nevarnostih z najvišjega trona sredi Ljubljane in ljudstvo bi se zavedelo, kaj nam poleg razvoja še prinaša vstop v za nas kar težko razumljivo veliko tržišče. Kdo je pričakoval elegantno izpeljavo angleških buržujev v Tobačni? Kaj bo s tekstilci, kmeti, lahko rečemo kar z vsemi? Bomo po vstopu v Evropo sploh še zanimivi za kakršnokoli proizvodjno? Koliko bo zaprtij, katerim se za zdaj še zelo diplomatsko izogibajo vsi -od premiera, do lastnikov obratov. Bolj se bliža ta težko pričakovani praznik dela, bolj se med Slovenci krade v podzavest strah pred veliko sobano, kjer bomo postali še bolj nerazpoznavni. Da se tujci izogibajo novim naložbam v proizvodnjo, je tudi draga delovna sila, ki po zadnjih podatkih mesečno v poprečju zasluži dobrih 170 tisočakov neto. Kar solidno poprečje, delavci pa sami veste, koliko zaslužite! Večina zaposlenih v Sloveniji te številke še nikoli ni videla. Kje so potem meje ozkega kroga turbokapitalistov in mega sposobnih menedžerjev? Pa še naša slovenska ksenofobija, nestrpnost... Bolj ko se bližamo Evropi, bolj lahko ugotavljamo, da smo žal tudi vedno bolj podobni Evropejcem. So pa določene struje, ki so 'nestrpneže' ocenile za neotesane kmete, kaj kmalu dobile bumerang in po zadnjih javnih merjenih priljubljenosti političnih strank se to zelo kaže. Torej smo Slovenci nepismeni, neizobraženi huligani? Malo več strpnosti, prosim, od vseh prizadetih in neprizadetih strani! Vstop v evroobmočje pa predstaval-ja tudi nevarnost za našo identiteto. Politiki (spet) nam veselo zagovarjajo boj za slovenski jezik, kulturo, vse do Brnika. Ko odletijo v Bruselj, jih zračni tlak zmede in v Bruslju se trudijo s polomljeno angleščino, čeprav imajo vse članice in kandidatke EU tolmače in prevajalce, ki jih naši bolj slabo izkoriščajo. Pred desetletji so se naši delegati lomili v Beogradu s polomljeno srbohrvaščino (no, tedaj tudi niso imeli izbire), zdaj pa to počnejo z angleščino, čeprav jim ne bi bilo treba! Kje je Primož Trubar, ki je z Abecednikom in Katekizmom leta 1550 oral ledino našemu jeziku? Na svetu poznamo okrog 6000 različnih jezikov, ki pod pritiskom velikih zelo hitro izumirajo, sploh v Avstraliji in Ameriki, nič kaj dobro pa se ne piše tudi Evropi. Angleščina je sploh zelo 'umazala' naš jezik. Tega so precej krivi tudi mediji. Če se na nacionalnem mediju voditelji lahko spakujejo z angleškimi frazami, potem je tudi ostalim dovoljeno, mar ne? Probleme imamo tudi v trgovinah, kjer so prevodi na deklaracijah v zelo 'šlampasti' slovenščini in če ne znamo angleško oz. nemško, se nam lahko zgodi, da ravnamo z določenim artiklom precej drugače, kot bi morali. Da o imenih slovenskih podjetij ne govorimo! Kako nas veter nosi v drugo smer, kot nas je pred pol stoletja, kažejo tudi novi predlogi za zastavo. Nekoč zelo naklonjeni trdim Rusom, se sedaj plazimo proti vsemogočnim Američanom. Ja, kaj bi, nekam se moramo priklopiti, da ne ostanemo pozabljeni od norega svetal Pa ni vse tako zaskrbljujoče, da ne boste mislili. Prihaja mesec prvih dehtečih cvetov, topel pogovor z najbližjimi, razvedrilni kviz ipd. Uživajte življenje in na branje čez natanko - približno mesec dni. Marko Modrej SIQL.NET SUHI KVIZ (je na dieti) Pripravil Marko Modrej Po pomladi diši, v glavi pa nori. Še se teta starka ne da, pa čeprav, ko je ona kraljevala, bolj lena je bila. Vse najboljše materam in ženam, pa da vrnile tudi one bi nam! ...Nadaljevanje sledi. Do takrat pa vam na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... jasno, rešitev. 1. Čas je, da se pogledate v ogledalo, si odstranite masko in posledice zimskih prehranjevalnih navad ter se zamislite. Toda nad čim, človek božji? Hm, res to je relativno. Drži pa dejstvo, da... D sem jaz najbolj pameten J nihče ni popoln R mene ne moti nič 2. Po, lahko rečemo, amerikanizaciji naših navad in običajev po osamosvojitvi so nas v februarju obletavali srčki, ki so v bistvu v naši deželi bolj kot za Valentinovo, znani za... B martinovo E gregorjevo T jožefovo 9. Poleg številnih internih pustovanj v naši dolini je maškarada z zanimivim programom za otroke zašla tudi k našemu oglaševalcu. V torek je to bila v/na... B Joras centru O Janezovem cekru D Jamnikovem 'cimpru' 10. Pred kratkim je pri založbi ZRC SAZU izšla zgoščenka s 40 pesmimi, ki jih je med ribniškimi ljudmi zbrala Zmaga Kumer, in nosi naslov... id H l Z P Tam dol na ravnem polju T Od Ribnice do Rakitnice R Kje so tiste strezice? 3. Poleg tega, da nam letos vlada Venera, ki ima tradicionalno dobrodejen vpliv, je letos še ena posebnost. Mislim, da je to... K leto bujnega brstenja S prestopno leto N Marsov mrk 11. Kateri glasbenik se na lestvici 30 najbolje prodajanih albumov v Sloveniji drži že celih 64 tednov? (op. Čestitamo!) A Robbie Williams H Zoran Predin R Vlado Kreslin 4. Pa smo spet pri ljudskem pregovoru. Kdor prvi da, dvakrat da, je splošni pregovor. Ali pa: Kdor prvi pride, ni nujno, da mora prvi oditi. Za mesec marec pa je najbolj znan: Kar že sušca zeleni,... Z do novembra zdrži F ob veliki noči oveni U rado se posuši 5. Zvončki in trobentice, vijolice, marjetice. Po pomladi diši, draga, šopek poklanjam ti. Podarili ga bomo ob mednarodnem dnevu, ki bo čez dober teden. To pa je... G dan pehtrana Š dan žena H dan cvetličarjev 6. No, da moški ne bomo prikrajšani, praznujemo kar dva dni za prejšnjim odgovorom. Na ta dan je... O 30 ubogih Z 40 nedolžnih C 40 mučenikov 7. Na 8. srečanju etnografskih mask iz Slovenije in tujine v Ribnici je letos prvič sodelovala skupina iz Gračišča na Primorskem. Imenovala se je... J Ta vinski I Cundri Ž Lundri 8. Burovž je ena izmed najstarejših in najznačilnejših mask iz Ribnice. Njegova osnovna naloga je... Z zbrati goved in ga peljati na pašo Š samo bog ve kaj L naznanjanje slovesa zime in prihod pomladi 12. Hodeum vulgare (latinsko) pomaga zoper želodčni katar, grižo in hripavost. Katera rastlina je to? I meta O ječmen K pelin 13. Spet končujemo s srečno številko. In ker je srečo treba deliti, jo razpršujem na vse strani doline. Na reševanje ob mesecu osorej, do takrat pa le še... P Obkroži me, pravi P. V Da ne bi, če obkrožiš P, smrdel po korupciji, meni V. A Aha, zdaj imam pa tega dovolj. Zahtevam referendum o presoji regularnosti tega kviza, dodaja A. QtsÄzs macpEElü© ms ternam© M PGd m? teowirS] sQ3 \m (äocpfemt (šO ms0fea@mi§9© (ä© (ä® omao©© SSKML Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. Z3 mmm ai ivi/wsiv’z: ■HM 2 B Občina Ribnica objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03) JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2004 Komisija za pripravo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje objavlja naslednje OBVESTILO 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in projekte, ki so v interesu občine. 3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti ter kulturne dediščine. 4. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pravilnik je priložen razpisni dokumentaciji. 5. Vrednost sredstev razpisa je 6.000.000,00 SIT. 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v obdobju proračunskega leta 2004, upoštevaje plačilne roke, kot jih bodo določali Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi. 7. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, ter samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Ribnica, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, -posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ribnica. 8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa med uradnimi urami na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. 9. Rok in način prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti najkasneje do 1. 4. 2004 do 12. ure na naslov Občina Ribnica (vložišče), Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica, v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom "Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2004 - NE ODPIRAJ". 10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 1. 4. 2004 ob 13. uri, v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti. 11. Obveščanje o izboru: Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi župana. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju. 12. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, Oddelek za družbene dejavnosti, pri Metki Tramte, telefon 01/837 20 23. Alojz Marn, župan Komisija za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je dne 6. 2. 2004 v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 11/2004, objavila javni poziv za vlaganje zahtevkov o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so do vključno 6. 4.1998 z namenom, da pridobijo telefonski priključek zase ali za druge, sklenile pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (SIS za PTT promet). Občani, ki so s krajevnimi skupnostmi sklenili pogodbe o gradnji telekomunikacijskega omrežja oz. pridobitvi telefonskega priključka, uveljavljajo svoj zahtevek v okviru občine, v katero sedaj sodi naselje, ki v njem ti občani živijo. Zato občane iz naselij, ki sodijo v občino Ribnica, naprošamo, da nam posredujejo kakršnekoli informacije in morebitne dokumente na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3,1310 Ribnica. Tisti občani, ki pa so sami sklepali pogodbe oz. sporazume o vlaganju v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. (PTT organizacijami) ali SIS-i za PTT promet, pa svoje zahtevke vložijo sami na krajevno pristojno pravobranilstvo v Ljubljani, na naslov: Državno pravobranilstvo Ljubljana, Šubičeva 2, p.p. 649,1001 Ljubljana. Rok za vložitev zahtevka je 7. 6. 2004. Komisija za pripravo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje SUŠA 2003 Občina Ribnica obvešča vse kmetovalce, ki so lani vložili prijavo škode po suši, toči in neurju, da so v skladu z navodili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dolžni do 31. marca 2004 podati vlogo za končni obračun škode po priznani naravni nesreči. Vlogo bo občina posredovala preko računalniške mreže na osnovi državnih subvencij iz leta 2003 in še pismeno z originalnim podpisom upravičenca. Vsi tisti, ki so prijave oddali že lansko leto, bodo telefonsko ali pismeno pozvani na Občino Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, Gorenjska cesta 3, Ribnica, da po dogovorjenem razporedu podajo dokončno vlogo. Vse ostale, ki pa lansko leto škode po suši niso prijavili, obveščamo, da imajo še vedno možnost osebno vložiti prijavo na Občini Ribnica, vendar se morajo predhodno najaviti na telefon 837-20-28, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. OBČINA BIBNICA PUSTNI KARNEVAL 2004 Pustno društvo Goriča vas se zahvaljuje naslednjim sponzorjem: Generalni pokrovitelj: Občina Ribnica Generalni sponzor: Pivovarna Union Ostali sponzorji: Janez Škrabec, Turistično društvo Ribnica, Zobec Transport; Inotherm, d.o.o.; ITS-Sapor, d.o.o., Ljubljana; Tesarstvo, d.o.o., Lado Oražem, s.p.; Tiskarna Linear, Farma Ihan, Kovin g, d.o.o.; Tanko, d.o.o.; Mecum Ljubljana, Bartec varnost, Dnevni bar Lorena, Veriga Trebnje, GO-KO Kočevje; Arles, Janez Arko s.p.; Šolarček, Ribnica; KZ Velike Lašče, Dnevni bar Tanja, KGZ Ribnica, Aktiv Agrija, d.o.o., Ljubljana; Petek Transport, Ladabo, d.o.o.; Zveza HKS, Slovenija; Andoljšek Franc, s.p.; Tanko Marko, s.p.; Orodjarstvo Arko, Gostilna Mihelič, Franc Trdan, Komunala Ribnica, Trgovina in mesarija Ambrožič, Košček, d.o.o. Hvala tudi vsem, ki ste plačali vstopnice! R5S5TC).!?!mN!5 ■■■ < RIBNIŠKO -KOČEVSKA ALI ŠE Q ŠIRŠA REGIJA? r H * n< z ■ i S 0 A M I V vladni proceduri je Zakon o vzpodbujanju skladnega regionak nega razvoja, s katerim se predvidevajo precejšnje spremembe organizacijskih, strokovnih in drugih izhodišč njegove dosedanje politike, na katero smo imeli večinoma same pripombe. Dejstvo je, daje stari zakon, ki sicer še velja, prinesel v poslovno in politično okolje pomembne miselne, organizacijske in druge premike. Vendar pa se je vsa njegova logika podrla, ker je država prehitro menjavala koncepte, rušila dogovorjene in obljubljene podpore organizacijskim modelom in ustanovljenim mrežam za podporo gospodarstvu, še posebej pa zato, ker ni zagotavljala zadostnih sredstev za izvajanje dobro pripravljenih programov občin in občinskih koalicij ali pa projektov gospodarskih družb. Tudi obseg sredstev, ki naj bi jih proračun zagotavljal za vzpodbujanje skladnega regionalnega razvoja v višini 1 % BDP, je bil le pobožna želja, saj so bila dejanska sredstva, ki jih je vlada namenila za regionalne razvojne programe in projekte bistveno manjša Ta primanjkljaj sredstev je vlada pokrivala z razlago, dav regijah poteka jo številni državni projekti, predvsem cestne in še nekatere druge investicije. Vendar vladna razlaga nima prav nobene podlage v omenjenem zakonu. Prav tako so občine v skladu z zakonom in ob primerni podpori vlade po celi Sloveniji ustanavljale posebne lokalne iniciative, ki so sčasoma pre-rastle v večje podjetniške centre, ki po navadi pokrivajo več občin. Ribniški pet. Vendar je kmalu sledila reorganizacija Država je oblikovala nekaj regionalnih razvojnih agencij, vanje marsikje nekritično in ponekod precej nefunkcionalno razporedila občine in jim "predlagala" ustanovitev takih regij, zaradi česar je bistveno znižala podpore lokalnim institucijam. V nekaterih občinah smo bili s takim prisilnim razvrščanjem sicer nezadovoljni, vendar se ni dalo storiti prav veliko. Območje Ribnice in Kočevja je bilo razvrščeno v Jugozahodno regijo (Dolenjska) s sedežem v Novem mestu. Čeprav problemov s sodelovanjem v teh dveh, treh letih ni bilo, pa se ta nenaravna in prisilna navezava na Novo mesto ni prijela. Poleg tega pa je nastala še nenaravna delitev po vseh kriterijih zelo sorodnega območja med Kolpo in Ljubljano na dve regiji, saj je bil severnejši del razporejen v Ljubljansko regijo. Dobili smo občutek, da nas razvite in gospodarsko močne regije potrebujejo samo zato, da jim poslabšujemo kazalce uspešnosti, vsi drugi problemi pa so potisnjeni povsem v drugi plan. Vsem občinam tega območja so bil vzeti vsi pomembni in utemeljeni argumenti za uveljavljanje svojih velikih razvojnih in strukturnih problemov in zaostajanj, saj so nas razvrstili v dve prav najhitrejše rastoči regiji v državi. S tem pa so temu območju onemogočili, da bi bil upravičen tako do boljšega, ugodnejšega razreza nacionalnih sredstev kot tudi do višje stopnje sofinanciranja programov. Zaradi tega je bilo območje prikrajšano za precejšnja sredstva Sedaj, ko se začenja postopek sprejemanja povsem novega zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pa se ponovno daje priložnost za razmislek o drugačni razporeditvi občin in drugačnem oblikovanju razvojnih regij. Dana je celo možnost, da si oblikujemo regijo po svojih interesih. Idealno bi bilo, da bi se povezale v razvojno regijo poleg občin ribniško-kočevskega območja, še občine Velike Lašče, Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Borovnica, Brezovica, Vrhnika, Logatec, ter Bloke, Loška dolina in Cerknica. Področje bi obsegalo 2610 km2 in imelo okoli 140.000 prebivalcev. Gre za razmeroma redko poseljeno področje z velikimi gospodarskimi in razvojnimi problemi, s kvalitetno naravno in kulturno dediščino in za območje, ki je zelo podvrženo dnevni migracij in nima izrazitih centrov. Občine tega območja že aktivno sodelujejo v vrsti skupnih projektov, tako da bi v veliki meri šlo za zelo kvalitetno nadgraditev relativno homogenega območja. Regija bi bila zadosti velika, saj bi zavzemala ca 13% površine in združevala ca 7% prebivalstva Slovenije. 9. 2. 2004 sem na Občini Ribnica organiziral sestanek, na katerem so se vsi prisotni župani in predstavniki občin in zbornic strinjali, da je potrebno storiti vse, da se področje poveže v samostojno regijo bodisi v idealnem obsegu z 19 občinami bodisi v nekoliko manjšem obsegu. Le na ta način je možno učinkovito uveljaviti vse (negativne) posebnosti tega območja pri pridobivanju razvojnih sredstev. Časa ni prav veliko, zato bi se morale občine in župani hitro organizirati in odločiti. Še prav posebno povezovalno in politično vlogo pa bi moralo odigrati 9 poslancev tega območja, ki bodo zakon verjetno še pred poletjem dopolnjevali in sprejemali v državnem zboru. Upam, da bomo zmogli preseči politične in druge pomisleke, da bomo tokrat resnično uspeli združiti pričakovano lokalno (občinsko) podporo in jo prenesli v zakon. Da bomo končno le dobili razvojno regijo, ki bo narejena po naši meri. Jože Tanko, poslanec DZ FEBRUAR -MESEC KULTURE V februarju bo Državni zbor obravnaval Resolucijo o slovenski kulturi. Se zavedamo, v kakšnem prelomnem obdobju smo, ko vstopamo v evropske povezave? Kakšne bodo posledice, kaj bo s knjigo, jezikom, našo likovno in glasbeno ustvarjalnostjo? Morda se nam zgodi nevarnost "talilnega lonca", v katerem bi poniknili. Kultura? Tudi jaz se nisem doslej kaj dosti spraševal o pomenu in izvoru te besede. V slovarju lahko preberemo, da je kultura sku- pek vrednot človeške družbe, ki je rezultat človekovega delovanja. Koren te besede pa je kult (cultus lat.) - "čaščenje, slavljenje, gojenje nečesa"; v religioznem smislu častimo nekaj, kar je več od nas samih. Zato smo na kulturni praznik praznovali delovanje človeka, ki je iz vsakdanjih in samo po sebi umevnih stvari sposoben narediti nekaj več. Nekakšno presežnost ali preseganje. In kje se začne? Lahko pri barvi, pri spletu barv, ki jih je umetnik sposoben združiti v čudovito kompozicijo, ljubo človeškim očem in duši. Lahko se začne pri noti, tonih, ki jih umetnik poveže v harmonijo tonov, iz njih pa nastane čudovita simfonija, ki predrami naša ušesa in vzradosti dušo. Lahko pa se začne pri črki, in več povezanih črk nam da besedo in te poved. In povedi umetnik oblikuje v verze in iz njih pričara čudovito pesem, ki nas zdrami, nas prebudi in poživi! Nas tolaži ali pa nam vliva novega upanja, nas spravi v smeh ali pa gane do solz. Iz vsakdanjih in med seboj ne- usklajenih barv, tonov, črk in še česa smo ustvarili nekaj več, nekaj kultnega - narodovo - slovensko kulturo. Slovenski narod bi najbrž lahko obstajal tudi brez svoje kulture, samo da bi obstajal kot ljudstvo - ne kot narod! Če je preživetje ljudstva odvisno od gospodarstva in ekonomske spretnosti posameznih pripadnikov "naroda", potem je ta kultura odgovornost za - recimo temu - njegovo telo! Odgovornost za njegovo pravo podobo, za narodov obraz nosi njegova kultura. Zadnji čas je, da se "svojih korenin zavemo". Razmišljati začnimo na nov način o novih sredstvih za svoje preživetje, za preživetje naše narodne duše. Nehajmo že tožiti nad svojo majhnostjo in verjemimo zgodovini, ki nas uči že od pamtiveka, da veličina naroda ni odvisna od njegove velikosti - da pa je zlasti za številčno manjše narode lahko usodno, če pustijo propasti tiste stvari v sebi, ki so večje od njih in ki jih delajo med drugimi velike. In kaj je lahko večje od naroda samega, če ne njegova kultura - majhne, vsakdanje in nepomembne stvari, ki jih je bil sposoben povezati v smiselno celoto, ki je nekaj več zaradi njegovega delovanja, ki je vredna, da jo negujemo in častimo, da smo ponosni na delo svojih rok. In ker sem v enaki meri kakor zaveden Slovenec, ki je ponosen na svoje korenine in ljubi svojo kulturo, tudi zaveden član Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke in ponosen na njen program, gojim željo tudi v političnem smislu Sloveniji dodajati "nekaj več"! Če je skrb za lastno veljavo, pomembnost in ohranitev domena drugih političnih strank te vladajoče koalicije, je odgovornost Nove Slovenije za pravo podobo, za pravi obraz Slovenije. Prava podoba Slovenije ni le peščica kapitalistov - so opazni, so glasni, a so le peščica. Prava podoba Slovenije niso le nakupovalna središča in tudi ne moderne poslovne stavbe - so opazne, razsvetljena in daleč vidne - a so le razkazovanje ošabnosti in prestiža. Prava podoba Slovenije so ljudje; tisti ljudje, ki živijo svoji skrit vsakdan, ki jih muči mnogo stisk: kako vsa dan preživeti, kako otrokom omogočiti vsak dan manj dostopno in dražjo šolo, kako ob nemogočih delovnih zahtevah kapitalistov najti čas za družino, kako ob neverjetni poplavi moralnih iztirjenostih še verjeti v zakon, družino in poštenje, kako verjeti v pravico in enakost pred zakonom, če vsakdanja praksa kaže prav nasprotno? To so ljudje, to ste tudi vi, za katere se je vredno truditi, za katere je vredno nastaviti lice v parlamentu pred neizprosnimi in krvi željnimi mediji, pred vsemi, ki si želijo, da nas ne bi bilo, ker smo njihova slaba vest. Nova Slovenija je torej tista, ki ohranja pravo podobo Slovenije - mogoče to danes še ni vidno, zagotovo pa bo ohranilo pravo podobo našim otrokom in vnukom - NSi je tista, ki dodaja "nekaj več" - dodaja to, kar ostaja in ne tistega, kar mine. Narodovo kulturo, njegov jezik in politični obraz Slovenije najbolje rešujemo tako, kakor po duhu krščanskega nauka najbolje rešujemo lastno podobo: "da iščemo najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost, ki vključuje tudi pravičnost med narodi in jeziki, vse drugo, torej tudi lastna narodna blaginja in razcvet lastnega jezika, nam bosta navržena..." Mag. Janez Drobnič, vaš poslanec SVET SE NI ZAČEL Z MANO, Z MANO SE TUDI NE BO KONČAL V svojem dosedanjem delu sem se držal nekaterih načel. Mednje štejem tudi tisto, da nikoli ne napadaj in kritiziraj vsega na počez. Ne vem, če so kdaj moji članki v tem ali katerem drugem časopisu temeljili na tem, da sem govoril na počez čez delo koga drugega, in ob tem na veliko navedel, kaj vse sem sam storil, in računal na dober učinek. Žal sem spričo članka poslanca Jožeta Tanka v zadnji številki Rešeta tokrat prisiljen narediti nekaj, kar ni v moji navadi. Napisano je bilo preprosto preveč nekorektno in nepošteno. Vse, kar smo naredili, ali sem naredil v zadnjih letih, je vrženo v koš in opredeljeno v stilu, vse je narobe. Hvala bogu, da s tem vendarle ni tako. Zato mu tokrat odgovarjam in z njim polemiziram. Na način, ki ni v moji navadi. Včasih je očitno potrebno storiti tudi to. Popolnoma razumem, da je osnovni cilj poslanca Jožeta Tanka, da je v letu 2004, ki je volilno leto, ponovno izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. To je v celoti legitimen cilj vsakogar, ki je že poslanec ali pa bo za to mesto kandidiral. Srčno pa upam, da so volivci že prerasli čase, ko je bilo dovolj zlasti kritizirati, da si bil uspešen. Verjamem, da so sposobni tudi s kritično, a pozitivno in pošteno oceno presoditi in ovrednotiti narejeno. Sedem let in pol je minilo, kar sem začel delati na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sedem let, kar sem postal član pogajalske skupine naše države z Evropsko unijo. Prihodnost bo ocenila, kaj smo narediti dobro, kje smo postorili vse, kje smo pa bili nekoliko manj uspešni. Sam menim, da smo skupaj naredili veliko. Morda na nobenem področju gospodarstva niso tako temeljito spremenili politik in ukrepov kot ravno na tem področju. Pri tem sta nas usmerjali logika trga in zahteve ob vstopu v Evropsko unijo. Ukrepi kmetijske in razvojno podeželske politike danes so popolnoma drugačni, kot so bili pred sedmimi leti. Ukrepi, ki jih izvajamo, so enaki, kot tisti v državah Evropske unije, katerim se pridružujemo. Ne podpiramo več proizvodnje same, pač pa to, da ljudje obdelajo zemljo, pokosijo travnike, vzdržujejo kulturno krajino, varujejo okolje, vode in življenje tudi v bolj odročnih krajih. To so novi cilji kmetijske politike. Cene določa trg, ker je to osnovno gonilo demokracije. Državi in Evropski uniji pa ni vseeno, kaj bo s kmeti in s podeželjem. Zato dajemo kmetom subvencije. In zneski, ki jih država temu namenja, so se v zadnjih petih letih realno 3 - krat povečali. Lansko leto smo tako razpisali skupno okrog 27 milijard raznih neposrednih plačil, letos pa bodo ta plačila znašala skupno kar 42 milijard! Gre za izjemno povečanje. To je na primer nekajkrat več od zneska, ki ga naša država letno namenja prestrukturiranju gospodarstva.Vsa plačila podpor območjem z omejenimi dejavniki za kmetovanje in podpor okoljsko bolj sprejemljivim oblikam kmetovanja v okviru kmetijsko-okoljskega programa bodo najmanj podvojena. Ta plačila se plačujejo na hektar površine. In 85 odstotkov teh plačil bo plačal skupni proračun Evropske unije in ne slovenski davkoplačevalci. Smo pač bili uspešni v pogajanjih. Vsa ta plačila so nujna Brez njih bi se pa res vse zaraslo in opustilo. Ugotavljam, da so učinki teh plačil pozitivni. Trendi zaraščanja kmetijskih površin v Sloveniji so se upočasnili, če že ne ustavili. Pri nas v Ribnici in sosednjih občinah je položaj kmetijstva res nekoliko bolj zapleten kot v ostalih okoljih. A povsem razumljivo je, da tako razdrobljena posest, kot jo imamo pri nas, ne more biti osnova za preživetje. Tukaj je pač prostora za nekaj deset in ne nekaj sto kmetij. Če nekatere kmetije ne bodo prenehale kmetovati, se druge ne bodo mogle povečati. V Zahodni Evropi, kjer je vse obdelano, se je število kmetij v 50 letih zmanjšalo za 8 -krat Kmetije so postale večje in tržno bolj konkurenčne. Ta proces sprememb je neizbežen in ga ni mogoče zaustaviti. Nasprotno, je celo zaželen, če že ne nujen. Res pa je, da je potrebno navdušiti nekaj mladih, da se bodo odločili ostati v tem, ne ravno najbolj prijaznem poklicu. Ti ljudje morajo biti sposobni prevzeti v obdelavo opuščena zemljišča majhnih kmetij, ki so še do pred nekaj leti redile po eno ali nekaj krav. Te ljudi nameravamo finančno podpreti, da si bodo izgradili sodobne hleve. V celotni Ribniški dolini je težko najti pet kmetij, ki imajo za to primerne in dovolj velike objekte. Sredstva v ta namen bodo in so že na voljo iz Enotnega programskega dokumenta, ki bo sofinanciran od EU. Ta proces nujnih sprememb bo, verjamem, tudi pri nas v naslednjih letih lažji, saj smo v intenzivni fazi izvedbe komasacij, ki jih v višini okrog 100 milijonov financira naše Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Programe v ta namen so v velikem delu pripravljali vaši sodelavci, z vašo podporo, ko ste bili še župan. Ampak življenje gre vedno naprej. Z nami ali brez nas. Sam bom z dvignjeno glavo odšel v tem letu iz >< svojega ministrstva, ko se mi bo končal mandati Garali smo, veliko postorili, veliko pa bo ostalo, da postorijo moji nasledniki. Svet se ni začel z mano, z mano se tudi ne bo končal. To velja za vsakega med nami. Le pošten in korekten je treba biti in priznati, da so tisti pred tabo veliko naredili in da bodo oni za nami morali nadaljevati naše delo. In veliko jim ga bo ostalo, saj gre svet naprej. In z njim prihajajo novi izzivi in nove priložnosti. Dva mandata ste, gospod Tanko, bili župan. Bili ste tudi moj župan, ker sem občan Ribnice. Bil sem ponosen na vaše uspehe, saj so bili to naši skupni uspehi, ker smo vsi občani naše občine in ker vsi želimo svoji občini dobro in razvoj. Zdaj je pač župan nekdo drug. Tako so pač hoteli volivci. In nadaljuje vaše delo. Zaključuje vaše projekte in se počasi loteva novih. Pri tem mu pomagajmo. Vi kot poslanec, jaz kot minister, vsi drugi pa tam, kjer so in po svojih možnostih. Velik mož ne bo nikoli pomislil, da se je z njegovim odhodom svet končal. Ni se. Svet gre naprej. Tudi sam, kot kaže, po osmih letih končujem svoje delo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lepa leta so bila to. In garaška. Čeprav je ni bolezni, ki se v tem času ne bi bila pojavila, niti težave, ki nas ne bi bila doletela. Je pač bil takšen čas, ko je bilo potrebno ustvarjati in se hitro odzivati. Vedno pa odločati. Želim si, da bi bilo čimveč odločitev, ki sem jih sprejel, pravih. Narejene so bile v dobri veri. In svoje delo sem opravljal in ga še opravljam z veseljem. Čeprav sem temu delu žrtvoval del svoje mladosti in večino vikendov, mi ni žal. Želim si, da bi bil tisti, ki pride za mano, prav tako uspešen. Ker bo to dobro za našo državo in naše ljudi. In upam, da mu bo tako marža razvoj in obstoj podeželja, kot je bilo meni, ki sem se rodil kot kmečki sin in mi tega ni sram priznati. Sam se bom odpravil na volitve za Evropski parlament. Zdi se mi, da bi lahko bil tam koristen. Izkušnje vseh teh let pogajanj mi bi lahko pri tem pomagale. Zagotovo pa moj pogled ni premočrtno usmerjen, kot je zapisal gospod Tanko "samo višje in višje, proti Bruslju". Vsi pač le želimo početi v življenju tisto, kar mislimo, da zmoremo in znamo. V tem letu bova pač odšla na volitve. Jaz na evropske, gospod Tanko na državnozborske. Upam, da bova oba uspešna. Če pa ne, bova pač morala početi kaj drugega. Verjamem, da tudi to zmoreva in znava. ■s 0 Mag. Franci But Svetniški zapiski Nsi Neambiciozna občina Minilo je že več kot eno leto, kar imamo na mestu župana novega človeka in ko občinsko politiko vodi koalicija SLS, LDS in ZLSD. Prav je, da se ozremo in pogledamo, kaj je novega in predvsem kvalitetnejšega prinesla ta sprememba občini Ribnica. Sam se pridružujem veliki večini občanov ki menijo, daje sedaj veliko slabše , saj se nič novega ne dogaja, ampak vlada v občini veliko mrtvilo in se samo nadaljujejo začete investicije.Sprašujem se, kaj se bo dogajalo potem, ko se bodo iztekle investicije, ki so bile začete že v prejšnjem mandatu. Nadaljevanje na strani 28 Č?1 —mag I ta Nadaljevanje s strani 27 Tudi pri sprejemanju letošnjega proračuna je bilo vidno, da se v občini lahko "naredi le toliko, kolikor je denarja" od države in od lastnih prihodkov občine, predvsem od raznih taks in prihodkov od prodaje občinskega premoženja. Zupan, ki ga podpira velika koalicija, pač ni pripravljen v proračun uvrstiti tistih projektov, za katere bi bilo potrebno veliko angažiranja vseh zaposlenih v občinski upravi in s katerimi bi lahko kandidirali za 8^ tako opevana sredstva iz raznih strukturnih ® skladov. 62 Svetniki SDS smo ob sprejemanju letošnjega j^t proračuna predlagali občinskemu svetu amand-maje, ki jih je vladajoča koalicija gladko zavrnila kljub argumentaciji vsakega amandmaja. S temi amandmaji ne bi v ničemer porušili ravnovesja A prihodkov in odhodkov, saj smo za vsak odhodek lj predlagali tudi ustrezen finančni vir. Na kratko bom predstavil amandmaje, ki smo jih predlagali: 1. Nadaljevanje komasacij na področju Jurjeviče in zgornjega dela občine z namenom, da se zagotovijo primernejši, boljši pogoji za kmetovanje tistim redkim kmetom, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom. 2. Ureditev pločnika od odcepa za Breže do križišča Pri rokah, s čimer bi povečali prometno varnost peščev, predvsem dijakov, ki so najpogostejši uporabniki tega nevarnega odseka glavne ceste. 3. Posodobitev lokalne ceste Velike Poljane, Škrajnik, Bukovec. 4. Legalizacijo vaške kanalizacije in postavitev čistilne naprave v vaseh Nemška vas in Sušje. 5. Izgradnja stanovanjskega bloka v Ribnici, ker je pogodba s stanovanjskim skladom že podpisana. 6. Dokončanje vodovoda Kot - Jurjeviča - Breže s priklopom na novo vrtino ter začetek priprave za nov vodovod pri Svetem Gregorju. Prav tako smo predlagali pripravo dokumentacije za sanacijo vodovodnih omrežij v Goriči vasi in Nemški vasi. V Nemški vasi bi obnova potekala skupaj z ureditvijo kanalizacijskega omrežja in postavitvijo manjše lokalne čistilne naprave. 7. Izdelava projekta za športno igrišče v Goriči vasi. Vse navedene amandmaje so svetniki koalicije ocenili kot neprimerne in jih niso potrdili. Pri glasovanju o amandmajih pa se je videlo, kaj pomeni strankarska disciplina, saj posamezni svetniki iz SLS niso potrdili niti projektov na tistih področjih, za katera so bili izvoljeni. Tu predvsem mislim na komasacije, vodovode in ceste. Sprašujem se, koga ti svetniki zastopajo. Veliko pomislekov imamo svetniki SDS glede projekta izgradnje knjižnice, saj se je nova koalicija odrekla konceptu, ki ga je potrdil prejšnji občinski svet in zanj namenil že precejšnja sredstva za odkup površin od Kmetijske zadruge in za projektno dokumentacijo. Knjižnica naj bi se po novem uredila na Marofu. Ni pa jasno, kaj bo potem s prostori sedanje knjižnice in čitalnice. Za potrebe čitalnice je v letošnjem letu namenjenih kar 17 milijonov tolarjev. Ali se nam obeta še ena galerija? Govorjenje posameznikov s strani LDS, da je to politika, ki jo vodi župan, ne zdrži, saj je potrebno vedeti, da župan samo izvaja tisto, kar mu narekuje občinski svet. Za svoje odločitve je pač potrebno prevzeti odgovornost in ne se skrivati za tem, da politično odgovornost prenašaš na druge. Vinko Levstek PISMA »Mte» OBNOVA ŠPORTNEGA CENTRA Redni dopisnik občinskega glasila Rešeto, nekdanji župan g. Jože Tanko, je v zadnjem prispevku presegel samega sebe Za takšno samopoveliče-vanje in poniževanje drugega moraš biti pa res človek posebnega kova. Njegova ključna težava pa je vendarle ta, da ne loči med lažjo, dejstvi in resničnostjo. Tisti z daljšim spominom vemo, da je bil g. Tanko prvo leto županovanja ravno tako nebogljen, pa ni doživljal nobenih napadov. V drugem mandatu, ko je spoznal, daje nezmotljiv in nezamenljiv, pa je vladal samo še z dekreti. Kdor se mu ni podredil, je bil eliminiran. Tako kot Športna zveza, saj je enostavno prekinil pogodbo o sofinanciranju (brez krivdnih razlogov), s pomočjo "satelita" v občinskem svetu spremenil pravilnik in odvzel Športni zvezi upravljanje s športnimi objekti, mene pa je, v dogovoru s t. i. "sponzorji" Rokometnega kluba, izbrisal s seznama zaposlenih. Na zadnjih županskih volitvah je g. Tanko požel, kar je posejal, zanimivo pa je, da tudi novi oblasti ni prišlo na misel, da bi storjene krivice popravila. Namesto tega se v glavnem brani pred iracionalnimi napadi g. Tanka in njegove SDS. Leta 2001 sem na vprašanje urednice Rešeta, zakaj sem skeptičen do obnove dvorane, ko bi jo vendar kot upravnik ŠCR in tajnik Športne zveze moral podpirati, odgovoril: "Seveda sem mnenja, da je obnova ŠCR nujno potrebna. Vendar pa je način in obseg te prenove zelo vprašljiv zaradi naslednjih razlogov: - vse postopke v zvezi s projektom vodi župan sam, Športna zveza in javnost sta iz tega popolnoma izključeni, - od prvotno načrtovanih sredstev za obnovo, ki naj bi znašali 260 mio SIT, se je investicija povečala na 600 mio SIT. Kljub predvidevanju župana, da bo pri projektu finančno v veliki meri sodelovala država, za to ni nobenih zagotovil, - celotna zgrajena prva faza je za šport in športno vzgojo v veliki meri nekoristna, saj so to v glavnem hodniki, galerije in pisarne, - objekt naj bi bil menda peti po velikosti v Sloveniji. Ali takšnega res potrebujemo?" Gledano z današnje perspektive je jasno, da so bili pomisleki več kot upravičeni, saj je vrednost investicije menda narasla na skoraj neverjetnih milijardo SIT. Športne površine so se povečale zanemarljivo malo, dvorana sprejme celo 200 gledalcev manj. Dejstvo je, da so stroški obnove ŠCR absolutno previsoki, glede na to, kar se je pridobi- lo. Kot bi plačal mercedes, dobil pa fička. PREVETRITEV ROKOMETNEGA KLUBA Na vprašanje, ali je ribniški rokomet ponos ali sramota, je odgovor na dlani: bil je ponos, že dalj časa je sramota. Ponos so bivši in sedanji igralci, sramota so vodstva kluba zadnjih let. Vsi po vrsti niso izpolnjevali obveznosti (predvsem do igralcev), za seboj pa pustili dolgove. Tudi zadnja "by pass" prevara s preimenovanjem Rokometnega kluba v Rokometno društvo, ko se obveznosti prepustijo klubu, novoustanovljeno društvo pa prevzame pravice (sredstva iz proračuna, najvišji rang tekmovanja), čeprav ni pravni naslednik, kaže na nelegalno in nelegitimno delovanje. Visokoleteče napovedi pred zadnjo sezono so se razblinile kot milni mehurček. Kljub velikemu vložku v finančnem in igralskem smislu in kljub napovedani zgodbi o uspehu, je bil rezultat več kot slab. Ekipa do konca jesenskega dela ni osvojila niti točke. Tresla se je gora, rodila pa se ni niti najbolj drobna miš. Projekt obnove Športnega centra in ti. prevetritev v Rokometnem klubu imata veliko skupnega: pri obeh sta prevladala napuh in sila Zato je tudi rezultat pri obeh podoben. Marjan Hojč, nekdanji tajnik ŠZ Zdrava pitna voda, zdravo življenje Zdrava pitna voda je vir zdravja, zato nam ne more biti vseeno, kakšna voda nam priteka iz pip. Mariborčani pitne vode že več kot leto dni ne klorirajo, ker se zavedajo, da je klor nevaren strup, ki bakterije hitro uniči, človeka pa uničuje počasi. Vse več je dokazov, da večletno pitje klorirane vode poveča verjetnost rakavega obolenja na debelem črevesju in sečniku. Povzroča pa tudi druge zdravstvene okvare. Tudi v drugih krajih Slovenije zanima ljudi, kakšna je njihova pitna voda. V reviji Zdravje so navedeni kraji z najslabšo in najboljšo pitno vodo. Med temi kraji ni Ribnice. Ker tudi nam ne sme biti vseeno, kakšna je naša pitna voda, je prav, da smo o tem seznanjeni. Uporabniki ugotavljamo, da voda večkrat zaudarja po kloru, pa tudi mivka nam je zamašila cev pred vodomerom. Zaradi klorirane vode jo številni občani hodimo iskat v manjše izvire, ki so v vznožju Velike gore - Ugar, Zadolje in tudi v Lipovšico, kjer je vodno zajetje Studenčevka. O kakovosti vode sem se zanimal na oddelku za okolje in prostor, kjer sem dobil le nasvet, naj pokličem sanitarni inšpektorat v Kočevje. Poklical sem inšpektorico, ona pa mi je dejala, da je o kakovosti vode dolžan obveščati uporabnike Hydrovod. Tja nisem klical, ker sem podvomil, ali bom odgovor sploh dobil. Ker pa kakovost vode najbrž zanima vse uporabnike vode, je prav, da bi bila ta obveznost predpisana z občinskim odlokom in da nas z izsledki seznanja Hydrovod v Rešetu. Za vodo iz Obrha je že pokojni dr. Janez Oražem ugotavljal, da je slaba. Zvedel sem, da so vodo v Loškem Potoku barvali in na Obrhu ugotovili barvo. Voda pa je onesnažena tudi s fekalijami. Ljudje se sprašujejo, zakaj je toliko obolenj na prebavilih, tudi rakavih. Hydrovod skriva rezultate preiskave, namesto da bi z njimi seznanil porabnike vode in jih opozoril, da voda ni za pitje. Glede na to, da imamo uporabniki v odloku zapisane predvsem obveznosti, je prav, da imamo zapisano tudi kakšno pravico, zato sem pripravil Predlog za dopolnitev in spremembo Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica: Dopolni naj se 48. člen: Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti: 1. Redno kontrolira kakovost vode skladno s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in z drugimi predpisi ter o tem redno seznanja uporabnike v občinskem glasilu Rešeto. 2. Na zahtevo uporabnikov je dolžan dati natančnejša pojasnila o kakovosti vode v črpališčih oz. zajetjih (Obrh, Sodražica) ter kakšna je kakovost vode (vsebnost klora), ki priteka iz pip uporabnikov. 3. Nuditi pomoč uporabnikom pri iskanju cevi in podzemnih ventilov. Glede na to, da Hydroyod v preteklosti ni delal načrtno in ker ni 30 cm nad cevi polagal dobro vidnih plastičnih opozorilnih trakov, naj bo pomoč pri iskanju njegova obveznost, zapisana v odloku. Polde Žlindra Komu je Inles Ribnica trn v peti? »Vladna božičnica za neuspešne« se glasi v REŠETU št. 1 objavljeno pismo 'zaskrbljene' ribniške občanke gospe Stanke Hitij Hočevar. Njena uvodna primerjava vložka vlade v Inles z »božičnico« oz. z razmerami in potrebami na Onkološkem inštitutu je zelo žaljiva, ne le za vse vodstvene delavce, pač pa tudi za vse zaposlene podjetja. Iz njenega pisma za nepoznavalca namreč izhaja, da je poslovanje Inlesa odvisno le od države. Gospa pa je že večkrat napisala takšna »kritična« pisma o Inlesu. Tudi vtem pismu gospa niti z besedico ne omeni uspehov Inlesa, ki so dokazljivi. O njih je lani veliko pisalo v tisku, tudi v lokalnem, ki ga gospa gotovo bere. Ponovno naj si prebere lani objavljena sporočila javnosti, in sicer npr.: »Inles d.d povečuje prodajo« in »Inlesova lesena okna in vrata med »top« v Nemčiji«. Za dobronamernost kritike je potrebno videti tudi kakšno dobro stran podjetja in njegove uprave. Takšno enostransko pisanje škoduje podjetju, ki krajanom občine Ribnica še vedno zagotavlja dragocena delovna mesta in v dohodnino prispeva skupaj eno tretjino tega vira v občinski proračun. Poznane bi ji bile lahko tudi razmere oz. vzrok, zakaj je Inles zmanjševal število zaposlenih. Splošno poznan vzrok je izguba trgov bivše Jugoslavije in nujno prestrukturiranje poslovanja za nove izvozne trge. Kakšno pa je bilo vodenje prestrukturiranja, ko je tudi njen mož z opravljenim magisterijem v ZDA, -sporazumno kot tehnološki višek zapustil podjetje, pa je vprašanje za upravo, ki je vodila podjetje do I. 1998. Študij njenega soproga je tudi plačal Inles. Leta 1998 je bil rezultat večletnega vodenja dotedanje uprave podjetja takšen, da je Inlesu resno pretil stečaj. Zato je nadzorni svet imenoval novo upravo, ki jo vodi predsednik mag. Andrej Mate. Nova uprava se je torej soočila z izredno težkim stanjem podjetja in je takoj začela s sanacijo oz. s prestrukturiranjem poslovanja, da bi ohranila še preostalih ca. 600 delovnih mest. Zaradi velike zadolženosti podjetja pa sanacija podjetja brez pomoči države seveda ni bila mogoča. Sanacije pa ni predstavljal samo dotok novih finančnih sredstev, temveč tudi inovativno preoblikovanje proizvodnje, prodajnih programov in prodajne mreže. Posledica zastavljenega tržnega načrta uprave so pozitivni rezultati na trgu, kar je tudi bistvo sanacije. Inles je postal sodoben, lahko rečemo celo vzoren tehnološki in tržni sistem, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Ima atraktivno ponudbo za tuje in domače potrošnike. Tržni rezultati se odražajo tudi v finančnem poslovanju. Inles beleži pozitivne finančne rezultate iz tekočega poslovanja in odplačuje obveznosti tudi do države. V preteklih letih je plačal državi za več kot 3 milijarde SIT prispevkov, dohodnine in davkov od plač. Plačila so popolnoma neprimerljiva z relativno nizkimi vložki države, ki pa je tudi pripomogla, da bo imela sama dolgoročno stabilnega davkoplačevalca. Tudi zato je verjetno vlada ocenila Inles kot obetajoče podjetje. Pogodbo, ki jo gospa omenja, je uprava res podpisala ob pričetku prvega mandata. Navedeni obseg pogodbenih poslov je temeljil na tržnih ocenah direktorja firme Lesco München, ki je bila takrat še samostojno podjetje, od katerega je bilo takrat odvisno 80% Inlesove prodaje. S temi ocenami so se strinjali tudi tedanji trženjski strokovnjaki podjetja. Uprava je samo upoštevala te njihove ocene in podpisala pogodbo. Žal pa so se kasneje te ocene izkazale ne samo za nerealne, temveč celo za zmotne. Tudi &EŠ8TO zaradi tega je podjetje zapustilo prostovoljno in sporazumno nekaj izobraženih kadrov. Med temi pa so bili žal tudi takšni, za katere je uprava kasneje ugotovila, da so celo poskušali škodovati podjetju, saj so se zaposlili pri konkurenci, čeprav so bili v Inlesu in Lescu na najvišjih položajih. Nekaj kadrov pa se že vrača v podjetje. Zato se za Inles lahko reče, daje uspešno podjetje, pomemben delodajalec, velik in mednarodno uveljavljen izvoznik. Neutemeljeno pisanje »zaskrbljene davkoplačevalke in izobraženke je, milo rečeno, škodljivo podjetju, saj ne prikazuje realne slike sanacije podjetja v zadnjih petih letih. Gospa tudi poudarja, da je davkoplačevalka. Pozablja pa, da pokojnino že vrsto let prejema tudi s pomočjo denarja davkoplačevalcev. Vsi pa vemo, da je izplačevanje pokojnin odvisno od uspešnega tekočega poslovanja gospodarstva. Inles je delniška družba. Njeni rezultati so zato javni za celotno 5-letno obdobje. Uprava je izpolnila tudi pričakovanja in obveznosti večinskih lastnikov, saj je vseskozi izboljševala stanje podjetja. Na uspeh pa kaže uspešno poslovanje v I. 2003 kljub recesiji na ključnih trgih. Zakaj je nekomu podjetje Inles še vedno trn v peti? Franc Mihič, vodja stikov z javnostmi, Inles d.d.-Ribnica Psi in njihovi iztrebki Občina Velenje je sprejela 'Pasji odlok', s katerim prepoveduje sprehajanje psov po parkih in zelenicah. Lastniki psov lahko sprehajajo svoje ljubljence zunaj mesta po določenih poteh, -stezah. Psi pa morajo biti privezani na vrvicah. Lastniki morajo obvezno pobirati iztrebke. Za nepobiranje iztrebkov so zagrožene visoke kazni. Nadzor nad tem izvajajo občinski redarji. Tudi V Ribnici bi bil potreben takšen odlok, saj je pasjih iztrebkov dovolj vsepovsod. Najdete jih celo na Škrabčevem trgu, pred cerkvijo in Ljubljansko banko... NN DROGE! mFOBMATIVNA PISARIJA vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17 (nad Kmetijsko zadrugo v II. nadstropju). mali OGLASI PRODAM Prodam otroško stajico, stolček za hranjenje in ležeči stolček za starost do 6 mesecev. Tel.: 031 / 566 052. Ugodno prodam 2 bukova kuhinjska stola (oblečena). Tel.: 041/384 618. Prodam raztegljivo sedežno garnituro in dva fotelja. Tel.: 041 /834 572. Prodam sobno kolo (5.000,00 SIT), masažno kad za noge (4.000,00 SIT), otroški voziček Hauck, modre barve z vrečo in prekrivalom, rabljen 7 mesecev (25.000,00 SIT). Tel.: 040 / 847 545. Prodam 2 - sobno stanovanje, velikosti 60 m2 na Knafljevem trgu v Ribnici oz. ga menjam za starejšo stanovanjsko hišo v okolici Ribnice. Tel.: 041 / 395 132. KUPIM V Ribnici kupim dvosobno stanovanje. Tel.: 041/332 406. ODDAM V Ljubljani - Šiška oddam v najem enosobno stanovanje, prenovljeno in opremljeno. Tel.: 040/847 534. Na Merharjevi ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. RAZIMO Nudim pomoč v gospodinjstvu starejši gospe ali gospodu. Sem zanesljiva, prijetna, delavna. Tel.: 041 / 971 937. Sprejmem kakršnokoli delo ali varstvo otrok na svojem domu. Tel.: 041 / 651 899. KINO IDEAL MAREC 2004 Sobota, 6. marec, ob 17h L00NEY TUNES ameriški igrano-animirani film * * * Sobota, 13. marec, ob 21h Plačilo ameriška ZF srhljivka * * * Sobota, 20. marec, ob 21h Poslednji samuraj ameriški zgodovinski spektakel *** Sobota, 26. marec, ob 21h Človeški madež ameriški akcijski triler ES mmm o O VSEUCECI 8 DRUŽBI (Razmišljanje) ŠTUDENTOVA BESEDA ŠTUDENSTKI PROSTORI POSTAJAJO PRETESNI Ö 0 c* 0 p B Starši velikokrat obupani pripovedujejo: otroci se ne znajo učiti, se nočejo učiti,... šola je prezahtevna. Slišimo tudi pritožbe, da so otroci preobremenjeni. Že po krajšem pogovoru pa starši sami prihajajo do odgovorov. Tako kot otroci imajo tudi sami težave s pomanjkanjem notranje motivacije in interesa za učenje (kaj mi je tega treba, imam zadosti izkušenj, prestar/a sem za učenje...). Skupni imenovalec tegob sodobnega časa je učljivost, ali bolj znano, nerazvite učne navade/potenciali in pomanjkanje veselja za učenje. Večina raziskovalcev delovanja možganov se strinja, da se 50% sposobnosti za učenje razvije do četrtega leta. V prvih štirih letih življenja se ustvari 50% vseh povezav med nevronskimi celicami v človeških možganih. Prav te povezave so odgovorne za sposobnost učenja. Prav zato in ker se do osmega leta ta sposobnost dvigne še za 30%, je treba razvojnim programom predšolskih otrok nameniti najvišjo prioriteto. Če to drži, potem je dom najpomembnejša izobraževalna ustanova in starši so potemtakem prvi učitelji otrok. Seveda pa so za človekovo zdravje odločilnega pomena devet mesecev pred rojstvom in prvih pet let življenja. Redna skrb za zdravje in prehrana v tem obdobju sta pomembna prva pogoja, da lahko prva štiri leta izkoristimo za zgodnje učenje. V razvitih državah manj kot polovica mamic in še veliko manj očetov obiskuje tečaje za bodoče starše, kjer jih v glavnem poučijo o tem, kako se pripraviti na rojstvo, skoraj nič pa ne zvedo o tem, kako začeti z učenjem otroka. Razvijanje človekovih potencialov za vseživljenjsko učenje se torej začenja v predšolskem obdobju, pa vendar so najvišje denarne spodbude deležni visokošolski programi. Nižja ko je stopnja izobraževalnega sistema, manjša so finančna sredstva zanjo. Le redke od razvitih držav so dojele preobrat, ki se je zgodil v učenju: kako se učiti, v učenju, kako razmišljati, v učenju novih tehnik, kako le-te uporabiti za reševanje problemov/izzivov - in to ne glede na starost. Te države so spoznale, da bo učenje postajalo vse bolj samostojno in odvisno od posameznika. Samostojno učenje Komaj smo si opomogli po napornem decembrskem rajanju, že naše misli krojijo nove dogodke in druženja, ki jih prirejamo v študentskem klubu. Na januarskem sestanku, kot lahko poimenujemo kramljanje mladih ljudi v klubskih prostorih, smo si zastavili zopet nove izzive. Februar je prinesel nekaj posebnega. Prvič v zgodovini študentskega kluba smo izdali pesniško zbirko. Številne pesmi so delo mladih ribniških ljudi. Zbral in uredil pa jih je kar sam predsednik Primož Košir, za kar mu gre velika pohvala. Kaj nam bo poleg pesniške zbirke prinesel februar? Pred izdajo pesniške zbirke smo se odločili, da je nujno potrebno prepleskati študentski klub. Predstavljajte si mlade ljudi polne risarskih in pleskarskih idej, nagnetene v majhnih klubskih prostorih. Komaj kaj prostora je bilo, da si lahko sploh pobarval svoj košček "svetih" sten. Za konec februarja smo povabili mlade plezalce, da nam podrobno opišejo svoja doživetja v Tien Sheinu. Če pa bo ostalo še kaj snega, nam zagotovo ne uide športni dan na belih strminah Ribniške doline. V okviru dolenjske regije v mesecu marcu ponujamo smučanje v Franciji. Okvirno objavljamo tudi datum brucovanja, in sicer 4. APRIL. Zaradi prelepe športne dvorane, ki še dolgo ne bo na voljo našim starim dobrim žurom, bomo Študenti upajo na nove prostore letos priredili brucovanje kar v rakitniškem Lovskem domu. Vendar vam zagotavljamo, da bo za varen prevoz poskrbljeno. Bo pa občina nekaj subvencionirala? Ker ugotavljamo, da ribniški študentski klub postaja vse pogostejši kraj srečevanja mladih, smo se začeli spraševati, ali bo v prihodnje v naši skromni kleti dovolj prostora za vse. Upamo, da se bo v bodoče tudi v ustanovah Zakona začelo premišljevati v tej smeri. Pozdrav mladih za mlade! Primož Košir Foto AP ZAGOTOVLJENE ŠTIPENDIJE ZA BODOČE MIZARJE Predstavniki treh največjih lesnih gospodarstev s kočevsko-ribniškega območja lNLES-a Ribnica, SNEŽNlK-a Kočevska Reka in LIK-a Kočevje in SŠ Kočevje so se dogovorili, da zagotovijo štipendije za vse dijake, ki se bodo v šolskem letu 2004/05 v Srednji šoli Kočevje vpisali v poklicni izobraževalni program MIZAR. Podobni pogovori potekajo tudi z Območnima obrtnima zbornicama Kočevje in Ribnica. Vsi predstavniki lesnega gospodarstva izražajo potrebo po kvalitetnem in šolanem kadru za lesarsko proizvodnjo. Na kočevsko-ribniškem območju je les edina naravna danost, vprašanje pa je, ali ga bomo prodajali v obliki hlodovine ali kot izdelek z večjim vložkom dela ter višjo ceno. Odločitev za slednje zahteva moderno tehnologi- jo, ki jo lahko zagotavljajo samo ustrezno šolani strokovnjaki. K odločitvi za štipendiranje bodočih mizarjev želijo spodbuditi tudi predstavnike malega gospodarstva in obrti. Uspeh njihovega uspešnega nastopa na evropskem trgu je in bo še mnogo bolj odvisen tudi od kakovostno usposobljenih mizarjev in lesnih tehnikov. Oboje bodo zaposlovali vse številnejše, zato so se jih namenili štipendirati. Dobro bi bilo, da bodoči dijaki in tudi dijakinje (le zakaj ne?) ter njihovi starši ob vpisu v srednje šole razmislijo, da ima ta odločitev dolgoročne posledice in ne bi smela temeljiti na trenutni popularnosti poklicev. Ob izbiri poklica je nedvomno pomembna tudi možnost zaposlitve v domačem kraju. Kaj nimamo že kar nekaj neugodnih izkušenj s slednjim? inž. Janko Marinč Srednja šola Kočevje BUKOVCI - HROVAČA PRIJATELJSKI VASICI? Zima. Sobotno jutro. Človek bi rekel zopet "navadna" sobota, polna hišnih opravil. Res je, vendar ne, če živiš v Hrovači. Nekaj dni pred koncem tedna zazvoni telefon in prijazen gospod se predstavi kot vaščan vasi Bukovci. Seveda, takoj prepoznamo glas in z veseljem privolimo v obisk delegacije iz Bukovcev. Vas Bukovci je bila TOTSC HBNČCA NATEČAJ ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V DNEVNI PROGRAM VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005 Vrtec Ribnica objavlja natečaj za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za 1.9.2004. Datum vnisa ie: od 1. do 15. marca 2004, od 7. do 15. ure. Vpisno mesto ie: UPRAVA VRTCA Kontaktna oseba ie: Darja Šilc .Rbšeto namreč drugo uvrščena na tekmovanju Turistične zveze Slovenije, v kategoriji drugi kraji, kjer pa je Hrovača zasedla prvo mesto. Sobotno jutro. Okrog desetih zjutraj vas pozdravi gasilski kombi in parkira pri gostilni Lobajnca. Obiskovalcem izreče dobrodošlico gostilničar, kateremu se pridružita tudi France in Ivan. Že prve besede so ustvarile pravo prijateljsko vzdušje. Po jutranji kavici se je delegacija odpravila na ogled Hrovače. France je obiskovalcem v slogu ribniškega humorja predstavil nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev, Ivan pa je v etnološkem stilu vse povezoval s sedanjostjo ter pripovedoval o dejavnostih, ki se odvijajo v Horvači skozi celo leto. Prijetno vzdušje se nadaljuje pri predsedniku VETD, kjer pričaka Bukovčane nekaj hrovaških gospodinj. Zgovorni Hrovačani in nič manj klepetavi Bukovčani so si izmenjali številne ideje in skrivnosti, kako prirejajo prireditve. Pred kosilom se je druščina odpravila v Škrabčevo domačijo, kjer gostje, vsi predstavniki moškega spola, niso mogli skriti navdušenja nad skednjem in idilo, ki jo v zimskem času ponudi Skrabčeva domačija. In že je odbila ura trinajst, čas kosila. Zopet se je skupinica odpravila k Lobajnci, kjer so jim postregli s pečenicami in kožnicami ter z zeljem in štruklji za prilogo. Tudi cvička seveda ni primanjkovalo. Gostje so se za prijazno gostoljubje zahvalili s številnimi darili in promocijskim gradivom o vasi Bukovci in občini Markovci. Obveznosti, ki so še istega dne čakale obiskovalce, so prekinile prijeten dan. Prijateljstvo pa se s tem še zdaleč ni končalo, saj so se dogovorili, da Hrovačani vrnejo obisk, ker se povabilu na pustni karneval v Bukovcih pač ne morejo upreti. Maruša Prelesnik • Vlogo za vpis otroka v vrtec dobite na upravi vrtca in izpolnjeno vrnite do 15.3.2004. • Prav tako potrdite vloge, ki jih vrtec že ima v evidenci in jih do navedenega roka ustrezno dopolnite glede na določila 11. člena Pravil o sprejemu otrok v vrtec in o plačevanju programov za predšolske otroke. Pravila si lahko preberete na oglasnih deskah v vrtcu in na upravi vrtca. V dnevni program vrtca bomo sprejemali otroke od 11. meseca do vstopa v šolo. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Starši ali zakoniti otrokovi zastopniki, ki potrebujejo vrtec pred 1.9.2004, ste vabljeni na pogovor in posvetovanje o možni predčasni vključitvi otroka v vrtec, npr. 1.7.2004. Kontaktna oseba: Darja Šilc. Starše ali zakonite otrokove zastopnike, ki potrebujejo vrtec v popoldanskem času, vabimo, da svoje potrebe evidentirajo na upravi vrtca. Andreja Hojč ravnateljica mora spremljati samostojno usmerjanje in občutek samoizpolnjevanja. Vse več ljudi se zaveda, da morajo usodo vzeti v svoje roke, v svetu opažamo naraščanje osebne moči in odgovornosti. Staršev nihče ne usposablja... V Sloveniji nihče ne usposablja za odgovorno starševsko vlogo. O ustvarjalnem učenju predšolskih otrok, ki se učijo preko notranje motivacije, se lahko starši učijo v vrtcu. V učnem procesu vrtca se razvijajo učni potenciali otrok, učijo se delavci ter starši in njihove družine. Možnost za razvijanje učnih potencialov za vključene otroke je torej dana, dejanske okoliščine pa kažejo drugačno sliko. Otroke vključujejo starši v vrtec zaradi varstva (potreba odraslih), in ne zaradi učenja (potreba otrok). Celo srednjeročni plan naše občine govori o prostovoljcih, "ki bodo otrokom, ki niso v vrtcu, nudili vpogled v različne dejavnosti". Do uvedbe devetletke je veljala obveznost priprave pred vstopom v šolo. Danes pa kot da nikogar ne skrbi, kako bo otrok naredil ta zahtevni in stresni korak. Učiteljice bodo učile tisto, kar bi moralo biti že razvito in naučeno, namesto da bi to nadgrajevale. Zgodba se bo ponovila na višnji stopnji izobraževanja. Več snovi, več učenja, več naporov, odpori, manj veselja pri učenju in potem večji stroški: za inštrukcije, za izredni študij v času rednega izobraževanja..., da o prekvalifikacijah, ki otroke čakajo v nestalnih bodočih službah, sploh ne govorimo. Če sposobnosti za učenje niso bile aktivno in pravočasno spodbujene, bo razvijanje učnih potencialov možno v okviru preostalih 20%. Težko bo z referencami zapolniti karierni potni list za službo v Evropi. Kako dragoceno je predšolsko obdobje za razvoj naše države, zgovorno govorita podatka: v Ribnici je v vrtec vključenih 55% vseh predšolskih otrok, v Sloveniji pa 61%. Ker je izkoristek človekovih potencialov opazen kasneje, družini vrtec predstavlja previsok strošek. Začuda pa stroškov za vse nadaljnje izobraževanje nihče ne računa. Vrtce občinski sveti ne obravnavajo kot naložbo temveč kot porabo, zato bi jih po njihovem mnenju kazalo reorganizirati in denar vložiti v donosnejše projekte. Otrok je oče odraslega ... in kreator bodoče družbe. Zato potrebuje zagovornike. Andreja Hojč 31 ■ *>X/yV <>< I ISV/V 1 UJEJMO«**« IL~ - TOMAŽ TOMŠIČ, SREBRNI BOJEVNIK Z EP V ROKOMETU Šesto Evropsko prvenstvo v rokometu za moške je za nami. Nadvse uspešno! Slovenska izbrana vrsta je dosegla fantastičen uspeh! Z osvojitvijo srebrnih medalj so se z zlatimi črkami vpisali v ß zgodovino slovenskega športa, in s tem, v, da so bili na tem EP bolje uvrščeni kot sj Danci, poleti potujejo na olimpijske igre v Atene, neposredno pa so se uvrstili tudi na prihodnje EP kot tudi na SP v * rokometu. yf Zato nismo smeli prezreti sprejema krožnega napadalca Tomaža Tomšiča pri ribniškemu županu Alojzu Marnu, ki, ja poleg izjemnega vratarja Bena Lapajneta, s svojo dobro in zanesljivo igro v državni reprezentanci ponaša ime Slovenije in Ribnice v svet. In bilo je slišati - to sta prava ribniška športnika leta 2004! Župan ni mogel skriti veselja, da lahko v svoji sredi pozdravljamo Tomaža Tomšiča. Žal Lapajneta, kije vse svoje tekme odigral z vročino, ni bilo na sprejemu, saj je počival in se zdravil. Kljub temu da je nastopal bolan, pa njegova obramba v golu ni bila zato nič manj energična, srčna in uspešna, celo zelo uspešna. Poslušalci radia Val 202 so ga v soboto po tekmi s Hrvati s svojimi glasovi proglasili za 'naj' športnika tedna Slovenije. Župan je dejal, da smo ponosni, da oba izhajata iz Ribnice. "V času teh tekem so vsi, ne samo v Ribnici, držali pesti za vsako tekmo, vsak napad. Celo uradni dogodki, kot so sestanki itd., so bili zaradi spremljanja tekem prestavljeni, celo za uro in več, "je povedal Marn in nadaljeval: "Vsa Ribnica je dihala z vami, še posebej zaradi vaju. Ni pomembna udeležba na takih prvenstvih samo za promocijo Slovenije, ampak za vsak kraj posebej, za vse mlade, ki iščejo svoje vzornike tudi med športniki." Osrednja oseba pa je seveda bil Tomšič, ki je najprej dejal, da glede na to, da res izhajata iz Ribnice in ribniškega rokometa, lahko v imenu obeh reče, da sta ponosna in vesela, da sta od tu doma in da bodo Ribnico spoznali tudi drugod. "S/cer pa nas je na začetku Zdenko Mikulin 'pumpal', da bomo nekoč državni prvaki in da bomo državni reprezentanje, da bomo takratni Vukoviči, Vujoviči. Verjel je v nas in tudi mi smo začeli bolj in bolj verjeti vase, v sanje, ki postanejo realnost," je o svojih začetkih ves nasmejan pripovedoval Tomšič. Kaj bi sporočil rokometašem RD Inles - Riko, kjer je tudi sam začel svojo kariero? Kot je rekel, je v Ribnici sedaj malce krize, a to se bo gotovo popravilo. "Potrebna je vztrajnost, potrpežljivost. V Ribnici je prihodnost, še se bo igral dober rokomet. Prepričan sem, da Ribnica premore nove Lapajnete, Tomšiče, Pajoviče, Kavtičnike. Če ribniški klub dela pametno, bo naslednje leto ali drugo sezono zopet boljši," \e dejal Tomšič, da poznajo Ribnico tudi v Franciji, kjer sedaj igra, med npr. jugoslovanskimi igralci drugih klubov, ki pravijo, da se Ribnice spominjajo kot enega izmed rokometnih centrov Slovenije. "Ribnica je s tem EP gotovo tudi nekaj pridobila, samo izkoristiti morate znati. Če bi Ribnici uspelo dobiti tekmo reprezentance, ne bi mogel biti bolj vesel. Res si želim odigrati reprezentančno tekmo pred domačo publiko," \e Tomšič razkril svoje tihe želje. Tomšič je odšel iz Ribnice leta 1991 v RK Pivovarna Laško in tam ostal vse do leta 2003, nato pa je odšel v Francijo, kjer sedaj igra v klubu Ivry Paris. Tja je iz RK Mobitel Prule lani prestopil tudi Lapajne. Tako sta po Ribnici in Laškem Ribničana zopet skupaj v klubu. Iz njunega francoskega kluba na tem EP ni bilo nobenega izmed soigralcev v francoski reprezentanci, zdaj pa si zamislite - nazaj sta prišla ne samo kot udeleženca EP, ampak celo srebrna. Tomšič (reprezentančna št. 13) je tudi rokometaš, ki ima največ reprezentančnih tekem za Slovenijo, tekma v finalu proti Nemcem je bila zanj že 184.1 "Ja, drži. In od prve reprezentance, prve tekme smo tu samo še Pušnik, Pungartnik in jaz,"\e ponosno pritrdil Tomšič. Slovenski rokometni bojevniki so dosegli 5 zmag, 1 remi in dva poraza (oba proti Nemcem). Najbolj spektakularna, srčna, bojevita, napeta, je bila prav gotovo polfinalna tekma in nje zmaga proti Hrvatom, svetovnim prvakom. Kateri utrinek na EP je bil tebi najbolj zanimiv? "Kaj pa vem, toliko se je res vsega zgodilo v teh enajstih dneh na osmih tekmah, da zdaj še ne morem izbrati enega - čez kak mesec, dva pa že." Vsi ste bili res pravi bojevniki in v slogu Vsi za enega, eden za vse'. Čutiti je bilo resnično povezanost med čisto vsemi igralci in trenerjem, nikoli nikjer slabe volje ob kakšni izgubi žoge. Ali gre zasluga za to tudi trenerju Tislju? Kakšen je bi vaš odnos? "Res je, igralci smo bili povezani kot še nikoli doslej, vsi smo dihali za vse. Enkrat je enemu uspelo, drugič drugemu, vsi pa smo se veselili tega. Ko je bil Vid Kavtičnik proglašen za odkritje tega EP in kot desno krilo izbran med sedmerico najboljših, je v slačilnici dejal - fantje, tole ni samo moje, ampak od vseh nas, sam ne bi bil nič. Napak pa tudi nismo potencirali, ampak smo si vedno pokazali, da si zaupamo, in se bodrili. Ker smo profesionalci, damo od sebe vedno svoj maksimum. Ni važno, kakšen je trener, seveda pa je boljše, če je trener dober. In Tiselj je dober trener. Nobenih nesoglasij ni bilo. Naš odnos je bil normalen, prijateljski. Moraš pa trenerja spoštovati in mu zaupati; tu ni demokracije. V njegove odločitve ne dvomiš in mu verjameš, kot je verjel on v nas in mi vsi skupaj v naš cilj, uspeh." Tiselj jih je resnično znal zmotivirati in v slabem mesecu dni napornih priprav, treningov tudi odlično pripraviti na EP. "Ne bom pozabil, ko nam je na začetku priprav pokazal video posnetka hrvaške reprezentance - Hrvatje na neki tekmi totalno na dnu in Hrvatje čez 11 mesecev kot svetovni prvaki. Tiselj je rekel, če lahko Hrvatom uspe, kako ne bi uspelo nam na EP!" So Nemci premagljivi? "Ja, so,"je odločno zatrdil Tomšič, ki je tudi nekdanji kapetan slovenske rokometne reprezentance. Na sprejem je seveda prinesel tudi svojo medaljo, ki smo jo lahko vsi 'potežkali', pa se nam ni zdela nič preveč težka, celo lahka, a je Tomšič v smehu dejal: "Kako težka je tale naša srebrna medalja, ki je za nas zlata, bomo videli šele na naslednjih prvenstvih." Kaj pa načrti? "Jutri že odhajam v Pariz, z menoj gre tudi žena Karmen, v soboto (7.2.) pa že igramo klubsko tekmo. Za veliko noč, upam, da pridem domov, drugače pa konec maja." Glede konca kariere nekoč v prihodnosti, pa je rekel: "Z Benotom sva se že večkrat pogovarjala, da bova po najboljših močeh pomagala Ribnici in ribniškemu rokometu ter vanj vlagala svoje znanje. Zase vem, da se bom v Ribnico vrnil, saj sem si tu, na Griču, ustvaril svoje gnezdece." Po sprejemu se je Tomšič odpravil tudi v prenovljeni Športni center Ribnica, kjer je želel spremljati svojega nečaka Maksa na treningu. Njemu je tudi podaril svoj reprezentančni dres. Seveda je bilo to pravo presenečenje za vse mlade rokometaše, ki so mu iskreno in navdušeno zaploskali. Pred poletjem bo trener Tiselj na priprave zopet poklical 25 igralcev, le 16 pa jih bo šlo na Ol v Atene. Prepričani smo, da bosta med njimi tudi Tomšič in Lapajne. Tekst in foto Zdenka Mihelič Rešeto 33 ŠOLA TRIATLONA Spodobi se, da v okviru Triatlon kluba Inles - Riko Ribnica omenimo tudi šolo triatlona, s katero smo pričeli lansko jesen. Šola triatlona je namenjena vsem otrokom - osnovnošolcem, ki se radi ukvarjajo s plavanjem, kolesarjenjem in tekom. V šoli se trudimo za njihov skladni razvoj ter poskušamo otroke navdušiti za tovrsten šport. Otroci se pri nas zelo dobro počutijo in komaj čakajo, da pride nov dan, ki prinese novo izkušnjo in nova spoznanja. Namen šole ni usmerjen v doseganje vrhunskih rezultatov, je pa odlična priprava za morebitno kasnejše resnejše udejstvovanje v tem ali kakem drugem športu. Trenutno treniramo plavanje trikrat tedensko, dvakrat tedensko pa smo v športni dvorani, kjer potekajo razne štafetne igre, poligoni in različne oblike vadb. V šolo triatlona ste vabljeni vsi, ki bi se nam radi pridružili pri skupnih vadbah Triatlon kluba Inles -Riko Ribnica. Za informacije smo vam na voljo vsak dan od ponedeljka do petka, ob 19hv bazenu Športnega centra Ribnica ali na prenovljeni spletni strani Triatlon kluba Inles - Riko Ribnica: Napaka! Zaznamek ni določen. Miloš Petelin Pojdite v naravo, v hribe, gore in naj vam srce čimvečkrat zaigra le vam znano melodijo gora; prisluhnite ji in si jo vtisnite v srce, da jo prepoznate, ko zopet varnega koraka stopite v kraljestvo gora! MAREC Datum: SOBOTA, 6. 3. 2004 Kam: na POHOD PO KOČEVSKI PLANINSKI POTI Izhodišče: Borovec Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 7 ur Vodja pohoda: Stane Babič Datum: SOBOTA, 20. 3. 2004 Kam: v JELENOV ŽLEB (980 m) - tradicionalni pohod Izhodišče: Rakitnica Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 6 ur Vodja pohoda: Gregor Češarek Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). PLANINSKO VABILO Planinsko društvo Ribnica vabi vse svoje zdajšnje in bodoče člane ter vse ostale ljubitelje gora na redni volilni občni zbor, ki bo v petek, 5. marca, ob 18. uri, v Gasilnem domu v Dolenjih Lazih. Na občnem zboru bo možno poravnati tudi društveno članarino za leto 2004. Občnemu zboru sledi družabno srečanje. Vabljeni! Zdenka Mihelič TOMAŽ LESAR, REGIISKI R-KANAL0V ŠPORTNIK LETA 2003 Tradicionalna R-Kanalova prireditev, ki je bila že 9. po vrsti, je, to lahko rečemo, največja športno-zabavna prireditev na tem koncu. Toliko ljudi, toliko zabave, toliko različnih športnikov in gostov ter toliko sproščenega vzdušja težko premore kakšen drug dogodek. Dvorana prenovljenega Športnega centra Ribnica je 30. januarja skoraj pokala po šivih, toliko zabave željnih ljudi si je prišlo ogledat proglasitev regijskega R-Kanalovega športnika leta. Čeprav letos niso najavljali gostov, pa se je ljudi trlo, kar kaže, da ima dogodek že kar stalen in dober sloves. Letos je R-Kanal poskrbel tudi za posrečen voditeljski par z nepogrešljivim Srečkom Vrbincem ter uveljavljeno televizijsko in radijsko voditeljico Heleno Lovše, bolj poznano iz oddaje Skrita kamera. Seveda tudi Medard Pucelj kot Ribn'čan Urban ni manjkal. Glasbeni gosti so tokrat bili dobro razpoloženi Rok'n'Band, popularna hrvaška skupina Karma, Slepi potnik in seveda Vili Resnik. Navzoče so presenetile še svetovne prvakinje iz atraktivne plesno - navijaške skupina Zmajčice, mladi akrobati Leteči norci iz Šolskega centra Novo mesto, vedno skriti, a tokrat kar hitro odkriti Franci Kek, in fenomenalna Lucija Čirovič v vlogi Fate. Na fl! I,;.i 'j N, f ’ * . iC—.j i. > ! ŠSšjfl r T" E-^iöix mm'-. A. /11 sami prireditvi so bili poleg nominirancev prisotni tudi drugi ugledni gostje, med drugimi: predsednik državnega zbora Borut Pahor, kmetijski minister Franci But, poslanca Jože Tanko in Janez Drobnič, župani občin Loški Potok, Kočevje, Sodražica, Velike Lašče in Ribnica, legenda slovenskega in svetovnega smučanja Filip Gartner, selektor Plavalne zveze Slovenije Ciril Globočnik, predsednik Gimnastične zveze Slovenije dr. Tomaž Čas, ravnatelji naših osnovnih in glasbenih šol, vodstva ribniških športnih klubov, telovadec Aljaž Pegan, ultramaratonec Martin Strel, atletinja Alenka Bikar in popotnica - motoristka Benka Pulko, Slovenka leta 2003. Seveda pa smo bili tam predvsem zaradi športnikov, čeprav nas je na začetku malo zmedlo, ali smo na deveti ali na osmi prireditvi. Vsi, ki smo bili na lanski, vemo, da smo bili na sedmi.„zdaj pa kar na deveti? Za naslov regijskega športnika leta 2003, ki prinaša pokal in za leto dni uporabe avta Avtohiše Zalar, so se potegovali športniki finalisti, zmagovalci mesečnih izborov, iz občin Kočevje, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Ribnica. To so bili: Mare Hojč (rokomet), Franci Kocjančič (tek), Kristjan Košir (rokomet), Tadeja Korelc (rokomet), lanski zmagovalec Miha Trdan (kegljanje), Bojan Kogoj (kegljanje), Simon Pogorelec (duatlon in triatlon), Blaž Merhar (rokomet), Jure Vesel (balinanje), Tomaž Lesar (rokomet), Brane Dekleva (košarka) in Marko Matelič (mali nogomet). Presenetljivo veliko je bilo med finalisti rokometašev (lani 2, letos skupaj kar 5). Morda je to odraz letošnjega evropskega rokometnega prvenstva, ki je bilo v Sloveniji. Za vnaprej pa bi bil zaželen še bolj pester izbor športnikov. Seveda so, kot vedno, odločile prispele dopisnice, ki jih je bilo letos kar 15.000, skoraj 1000 več kot lani. Največ uspeha je po mnenju gledalcev v letu 2003 dosegel Tomaž Lesar, rokometaš RD Inles - Riko, ki je tako z največ prejetimi glasovi postal regijski R-Kanalov športnik leta 2003. Iz rok predsednika DZS Boruta Pahorja je Tomaž prejel pokal, iz rok ribniškega župana Marna pa plaketo. Pahor je v kratkem nagovoru Ribnici in Tomažu dejal, da Tomažu čestita in da si želi, ko smo ravno pri rokometu, da bi naslednji dan v polfinalu EP v rokometu Slovenija 'nažgala' Hrvate. Seveda je Pahor ob tem in ob besedah, in da je ponosen, da je član Triatlon kluba Ribnica ter da želi tudi on ponesti ime Ribnice v svet, doživel bučen aplavz. Župan pa je poudaril, da prireditve in izbor 'naj' športnikov samo še širše pripomorejo k promociji športa. Zdenka Mihelič, Foto Mojca Leskovšek Svete Rešeto 33 SUF-ORTTIXri 1 J I I^I rxj ■rKMlt*r.o tofo Mu. IV. Miloš Petelin je oktobra lani-diplomiral na Fakulteti za šport z diplomsko nalogo OD KOVAČIJE DO TOVARNE TELOVADNEGA ORODJA JOR. Na 52 straneh je orisal pot Jakoba Oražma, lastnika podjetja JOR, ki je med obema vojnama postalo najmočnejši proizvajalec telovadnega orodja in drugih športnih pripomočkov v takratnem jugoslovanskem prostoru. TOVARNA GIMNASTIČNIH IN ŠPORTNIH REKVIZITOV JOR Ko sta se I. 1906 v Ribnici in I. 1908 v Kočevju ustanovili sokolski društvi, so oče Jakob in njegovi sinovi, vsi navdušeni Sokoli, začutili in spoznali, da se tudi pri tem da kaj zaslužiti. Začeli so razmišljati o ustanovitvi delavnice za telovadna orodja. Leta 1908 so se oče in njegovi trije sinovi udeležili vsesokolskega Izleta v Pragi in si ogledali vsa orodja. Na tem izletu so po vsej verjetnosti sklenili, da ustanovijo svojo tovarno, ki se je imenovala Tovornica telovadnega orodja Jakob Oražem, Ribnica na Dolenjskem, skrajšano JOR /Jakob Oražem Ribnica/ (Razvoj telovadnega orodja, 1984, str. 184) Ribnica, a Taka je bila "glava" podjetja JOR njegov najmočnejši izdelovalec. Jakob je bil tudi edini, ki je neprekinjeno, od leta 1910 pa vse do leta 1941, izdeloval telovadno orodje. Njegovo orodje je bilo odlične izdelave in konkurenčno tudi na širšem jugoslovanskem tržišču. Znak JOR so nosila vsa njegova orodja in je pomenil znak kvalitete. Vseh pet sinov je pomagalo v podjetju. Pogorišče Oražmovih delavnic Stane je bil strojni tehnik in prvi načelnik Sokola v Ribnici. Karel Košir, ki je delal pri Oražmu v letih 1929 -1933, je v nekem intervjuju povedal, daje načrte izdeloval Stane. Načrti so bili izobešeni na stenah delavnice in na njih so bile označene mere in izračuni. Kako je Oražem prišel do načrtov, ne POD LISTEK Elektrarna na diese! pogon iz leta 1909 Leta 1910, začetek sega v leto 1908, je Oražem razširil svojo delavnico za potrebe izdelave telovadnega orodja in med obema vojnama postal ve natančno, videl pa je veliko inozemskih prospektov, iz katerih je verjetno črpal svoje ideje in se ob njih učil. Orodje je bilo zagotovo izdelano po čeških in ne avstrijskih vzorcih. To se vidi v izdelavi in konstrukciji orodij. Sin Veljko se je pozneje zaposlil kot prokurist v Kreditni banki v Ljubljani, Anton je bil v podjetju mojster, France je vodil pisarno, Jakob pa je delal kot prodajalec orodja in tudi umetnin. (Razvoj telovadnega orodja, 1984, str. 184) Proizvodnja je stekla že leta 1910. Razen že obstoječe strojne delavnice so uredili še mizarsko in sedlarsko delavnico (Razvoj telovadnega orodja, 1984). Do 1. svetovne vojne so ustanovili nova sokolska društva in Oražem je imel čedalje več dela, zato je svojo obrt še razširil. Med 1. svetovno vojno je delal tudi za vojsko. Ogromen požar 25. 7. 1915 je v Ribnici na Veliki Mlaki uničil večino hiš in do tal so pogorele tudi Oražmove delavnice. Vojska iz Ljubljane je pomagala pri izgradnji novih tovarniških obratov, toda razvoj JOR-a je takrat močno zastal. Po razpadu Avstro-Ogrske so začeli Jakob Oražem in njegovi nasledniki graditi podjetje z novim zagonom. To je privedlo tako daleč, daje bil JOR do 2. svetovne vojne najbolj znana in odlično organizirana tovarna za izdelavo telovadnega orodja, tako v Sloveniji, kot tudi na vsem ozemlju Jugoslavije. Njegovi izdelki so bili odlične kakovosti. Njegovo orodje, rekvizit, kakšen športni pripomoček ali samo kratico JOR je možno še danes videti v kakšni od starejših telovadnic. Oražem je šel tako daleč, daje svoj asortiman še mnogo bolj razširil. Pričel je izdelovati tudi drugo športno orodje in je imel poseben oddelek za izdelavo smuči, vezi, palic, sank in druge zimske športne opreme. Oražem je bil dobavitelj orodja za šolske telovadnice, sokolska društva, pa tudi za potrebe vojske in mornarice. Tovarna J. Oražem -JOR - je bila edina tovarna, ki je nepretrgoma delala od svojih začetkov okoli leta 1910, pa vse do druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno so v JOR-ovih prostorih predvsem popravljali orožje. Po pripovedovanju zadnjega še živečega vajenca Andreja Kramplja je bilo po vojni v podjetju zaposlenih 5 delavcev (Alojz Ruparčič - mojster, Karel Oražem - mojster, Ivan Lavrič-pomočnik, France Ruparčič-vajenec, Andrej Krampelj - vajenec) in lastnik, Jakobov sin, Anton Oražem. Med vojno je bil mizarski in sedlarski del delavnic požgan, ključavničarski in strojni del delavnic pa sta med vojno ostala cela. Po vojni so v Oražmovih delavnicah najprej začeli z obnovo. S pomočjo nemških vojnih ujetnikov, bilo naj bi jih od štiri do šest, so čistili pogorišče, barvali in opravljali razna druga opravila, ki niso bila povezana s proizvodnjo, pač pa z obnovo gospodarskih poslopij. Takratni lastnik, Jakobov sin Tone, je odlično znal nemški jezik, tako da je z lahkoto komuniciral z ujetniki. Nemškega jezika se je naučil, ko je kot potujoči pomočnik delal v mestu Neue Wien, to je današnje mesto Dunaj (g. Krampelj 22. 9. 2003). V takratnem času je bila praksa takšna, da se je najprej usposobil za pomočnika, nato odšel v svet, čez čas pa se vrnil in naredil doma mojstrski izpit (g. Dušan Oražem 24. 9. 2003). Nadaljevanje prihodnjič Zešbto >1 >1JL1S n <10«! S - v h ^ » F* ,*■ i:i*v % If 1 ^ II ■•v v-*« 'n 15 - - ti?' »* fc, i ^8, S <1 ' # ‘ ,»'«§. *'#’ 1 » W , , « p « « . • ^; # # g <|> Si *WÄ ™ Al” ■H * >”Ai _ * i. i^Ta V ^ ” ■— ■ - t « * 1 ^ ^ i ^ # št, ^ I - * f «k, * ~ žito •yi.l’i,?"’«• š % ^ e I ♦ - tee-e •5ee 01*, i m ■ w A ” i W A ® . « 1 * gk ” % #:# 1". 0,-0 9 i w .! • ■; * .- u v ■*■ • v > „ ^ > • # | ..o*> .1 i-„ w Sl ^ * * * # '-. f|F St ^ •i.11 1 • * *, % 1 V *. > ' , % iiŽ« i',V s * Iw- h - I, i ■ ; 0 ® * # F .» Tj » ' < * •■' ,- < ♦ • a >-■ i5@-2 i!".a |I* ••'. • * "i! i*« -'■«Te •> il * 4 •<■ "xs ^'s^ar-afc . "'-•> : •.. .*•!-&> ' ^-it« mi 'f '.7' f.' 7»1, ''' ,> A| s * « <■ r rf ~ - '• ’ v •: *« % r -i X'\ $*-?#' - T ^ ,.\ * .1 ‘ ' ,eN Vr-/'"* v •„ 7W ^k.^14 .vx%^ , X' v X ' A ^ * % % sA » * tÜ” ?* *•' * * Z, Z \ -r 'v- 8 V* X ^ "Ü *"' *