PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze_
ŠTEV.—No. 701.	CHICAGO, ILL., 17. februarja (February 17th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
UpravniStvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
I I !■■! I I	t 1	M^M IIWIII I ■ !■ ' I I BMWI ■ I
NEMŠKA ODŠKODNINA.
Nemčija se naravno ne more sprijazniti z mi-ljardsko vsoto odškodnine, ki jo zahteva zmagovita ententa, in francoska vlada s svojim časopisjem naravno vztraja pri odloku, da mora Nemčija našteti ; vse milijarde. Nemci pravijo, da je zahtevana vso-; ta dvakrat večja kakor so oni v stanju plačati, en-tentni glavarji pa odgovarjajo, da Nemci lahko pla-: čajo in morajo plačati.
Trdno smo prepričani, da zavezniki ne bodo ni-I kdar dobili vseh tistih miljard zlata, ki so jih zapi-| sali na račun Nemčije. Ne maramo biti preroki, toda zelo omejen mori biti, kdor verjame, da bo kapi-i talistična Nemčija živela še dvainštirideset let samo zato, da v tem času plača vojno odškodnino kapitalistični Franciji. Ako bi dali Nemčiji eno leto ali pa t tisoč let časa — bi bilo ravno tako dobro.
Vendar to ni tako važno. Nekaj miljard se že : iztisne iz Nemčije, in iztisnili jih bodo iz nemških de-; lavcev. Vso odškodnino mora namreč plačati pro-[ letarski razred. Iz potnih srag in žuljev nemškega : delavca in kmeta mora priti sleherni cent, ki ga dobi ententni kapitalizem kot tribut svoje zmage za > "demokracijo". Račun odškodnine je sicer adresi-ran na Nemčijo; tudi v pogodbi je zapisano, da. toliko in toliko miljard plača "Nemčija" — kdo pa je Nemčija? Kdo bo plačeval? Nihče drugi ko ljudstvo, ki dela in proizvaja in to ljudstvo je — kakor [ v vsaki državi — je industrijalni in kmetski proleta-: mat.
Odškodnina je naložena nemškemu delavcu. Nemški bankirji in kapitalisti so le poklicani, da igrajo vlogo zavezniških agentov: iztirjavajo bogastvo, producirano od delavcev in kmetov, in ga izročajo imperialističnim zmagovalcem. Res je, da se bodo tudi bankirji in kapitalisti morali zadovoljiti z manjšim dobičkom, s skrčenimi dohodki, ampak njihovi dohodki ne izvirajo iz dela, temveč iz posedovanja industrij in drugih bogastvotvornih sredstev. Delavci, ki s svojimi mišicami in znanjem ter s pomočjo strojev spreminjajo sirovine v porabno blago, so tista "Nemčija", ki je obsojena na dvainšti-ridesetletno garanje in plačevanje visoke denarne kazni.
Dvestošestinšestdeset milj ono v mark v zlatu! [ (Natančna svota v dol. je $35,850,000,000.) To se la-; hko zapiše. V Parizu imajo dovolj papirja in časa,
da pišejo ničle in vejice, ničle in vejice. Razmišljajte, koliko je ena miljarda. Tisoč miljonov! (Angleži rabijo "biljon" za miljardo). Če mislimo na kaplje v morju, peščeno zrnje v puščavi, na travo in listje, potem ni miljarda nič. Ampak miljarda dolarjev je pa že nekaj. Dolarji predstavljajo delo, to je vrednost. Vrednost se ne pobira na cesti, marveč se ustvarja, in ustvarjati je ne more nihče drugi ko delavec, ki se poslužuje svojih mišic, možganov, strojev, raznega orodja itd. Današnji izkrokani sistem, ki se še komaj drži pokonci, je naredil, da se vrednost dela meri po dolarjih, to je v denarju. Denar je v vidno obliko zlata in srebra in na papirju obljubljenega zlata prenešeno delo. Vse, kar plačamo z denarjem, plačamo V resnici z delom, ki ga je nekdo izvršil. Recimo, da predstavlja eden dolar eno uro dela. Vsak dolar pomeni, da je nekdo delal eno uro, preden je dolar prišel v promet. Sto dolarjev je sto ur dela. Leto ima okrog 300 delovnih dni, če odštejemo nedelje in praznike; ako vzamemo, da ima povprečni delavnik osem ur — kar v resnici nima — tedaj dela delavec 2400 ur na leto in ravno toliko dolarjev predstavlja eno leto dela. Zdaj pa izračunajte koliko let dela je miljon dolarjev in koliko miljarda dolarjev!
Nemški delavec produeira danes pol marke vrednosti na uro. Ako torej hoče plačati vsako leto šest miljard mark zaveznikom, plačati potrebne sirovine in plačati svoje življenske potrebščine, brez katerih ne more producirati niti prebitega groša, tedaj mora povečati svoje produktivne sile preko človeških zmožnosti, podaljšati si mora delavnik na štirinajst ali petnajst ur in njegove mišice se ne smejo izčrpati niti za las, niti ne sme zboleti dvainštirideset let — škoda le, da ni teh garancij v pogodbi ententnih imperialistov!
Toda vsaka zmožnost za delo ima svoje meje; ima jih delovna zmožnost živine in ljudi. Iz tega razloga smo prepričani, da ostane miljardska odškodnina. večjidel le na papirju.
Kaj pa francoski delavci? Ali bodo kaj na boljšem, če Francija prejme letnih šest miljard frankov od nemških delavcev? Komu gre odškodnina? Mar francoskim delavcem? Kaj še! Odškodnina gre bankirjem in kapitalistom, da. pokrpajo svoje mošnje in rešijo svoj bankrotni sistem, da privežejo proletari-
jat'svoje dežele še čvrstejše k stebrom mezdne suž-nosti in postavijo še močnejši zid svoje profitne trdnjave. Nemški kapitalistični razred je odgovoren za odškodnino in vsled tega jo izpreša iz nemških delavcev. Proletarci ententnih držav pa ne pridobe ničesar, pravzaprav so še na slabšem. Ako se francoskim kapitalistom posreči, da iztisnejo mozeg in kri v obliki zlata iz nemškega proletarijata, in sicer dovolj mozga in krvi, tako da vzpostavijo svoj napol sesedli sistem izkoriščanja, tedaj to ne pomeni nič -dragega, kakor da bodo s pomočjo ropanja nemških delavcev lažje ropali francoske delavce.
Delavci ne pridobe nikjer nič. Nemški kapitalisti in bankirji izgube velik profit, toda delati jim ne bo treba, dokler bodo oni gospodarji; na drugi strani upajo zavezniški krvosesi na velik dobiček. Delavci na obeh straneh so žrtve. Transakcija se njih ne tiče. Vsa igra je med kapitalisti.
Ako se nemški delavci dvignejo in vržejo kapitalizem v svoji republiki ob tla, ni najmanjšega dvoma, da bodo francoski in angleški imperialisti poskušali s kruto silo vzpostaviti nemški kapitalizem zopet na noge. Francoska buržvazija ima več skupnega z nemško buržvazijo, kakor pa s francoskim delavstvom. Vojna ali mir, proletariat je vedno repen, dokler vladajo kapitalisti. Odškodnine zmirom plačujejo delavci enega naroda vladajočemu razredu drugega naroda. To je stara igra, v kateri kocke vedno padejo proti delavskemu razredu v vseh deželah. Pariška igra dokazuje, da igralci iz umrle, predvojne dobe še vedno računajo na servilnost in zabitost delavske mase. Ali se nič ne motijo T
Evangelij oboroževanja.
Liga narodov, ki ima Wilsona za očeta, je imela nalogo izvesti razoroženje narodov. Na zadnjem njenem zboru pa so državniki prišli do spoznanja, da čas za razoroženje velikih armad in mornaric še ni prišel in države morajo biti še pripravljene za svojo obrambo. Vse so namreč oborožene za obrambo. Če pa koncem konca napove kaka država drugi vojno, je to seveda tudi "obramba".
Največjo armado ima sedaj izven Rusije Francija, ki ima pod orožjem do 800,000 mož. V rezervah pa ima nad poldrugi miljon mož. Zato je danes Francija tudi najglasnejša militaristična država.
Na morju pa se kosajo za prvenstvo Anglija, Zedinjene države in Japonska. Za gradnjo novih bojnih ladij vseh vrst in letal trošijo ogromne vsote, ki postajajo silno breme za prizadeta ljudstva. Japonska potroši skoro vse svoje dohodke za militarizem.
Zedinjene države pred vojno niso imele velike stalne armade; štela je le okoli 75.000 mož. Sedaj je seveda mnogo večja. Kongres je hotel znižati tcf armado na 150.000 mož in je tudi sprejel to določbo, Wilson pa jo je vetiral. Bila pa je v kongresu ponovno sprejeta in novačenje je prekinjeno, dokler
ne pade število armade na 175.000 mož. Nekateri nasprotniki militarizma se vesele tega dejstva, toda njihovo veselje je prezgodno, kajti vzgoja ameriškega ljudstva, v prvi vrsti mladine, pluje bolj in bolj v militaristične vode.
Z naravnost mrzlično naglostjo pa se povečava bojna mornarica. V Angliji prihajajo k pameti, pa so pri volji, da se napravi med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko nekak dogovor, da se za gotovo dobo prekine s povečavanjem mornaric teh držav. Definitivnega se še ni nikjer ničesar zaključilo. Japonski parlament je zavrgel predlog, da se omeji naoroževanje na morju, ameriški džingoisti pa kriče, da zahteva varnost te republike, da poseduje najmočnejšo mornarico in zračno brodovje na svetu.
Največjo mornarico hočejo eni, ogromno arma1-do zahtevajo drugi. Agitacija je razvita na široko in globoko, prav na amerikanski način.
Ta način poznamo; vojna reklama se ni porodir la na tej strani oceana, ali v deželi najvišjih streh in najdebelejših denarnih mošenj je tudi ona dosegla vrhunec.
• \ •
Veliko je v Zedinjenih državah ljudi, ki gredo .
še na take limanice. Splošno se norčujejo iz reklame, v posebnem slučaju ji pa vedno nasedejo.
Najglasnejša reklama spremlja tudi evangelij oboroževanja. Zagovorniki velike mornarice niso vTieti za militarizem — bognedaj. Oni vedo, da Amerika ni Prusija iz kajzerjevih časov in da je njena prva ustava, četudi iz revoluconarne vojne porojena, odklanjala, vojaškega duha. Nekaj demokrati-zma je še ostalo iz tistih časov, četudi je železna metla kapitalizma neusmiljeno pometala po hiši svo- j bode. Za uniforme, svetle sablje, ordene in trako- j ve ni najti posebnega navdušenja, v Zedinjenih državah, lajtnant ni v New Yorku ali Chicagu tako bo- i žansko bitje, kakor je bil na primer v Berlinu.
Z občutki in nazori ljudi mora dober kupčeva-lec računati. In agenti oboroževanja računajo. Pro- i timilitaristične besede dajejo ljudstvu, militaristična dejanja in militarstčne žrtve pa zahtevajo od njega.
"Pripravljeni moramo biti'" kličejo. In, "Če bomo imeli dosti ladij, nam ne bo treba velike stoje- j če vojske. Močna mornarica nas bo varovala vojne." ]
Lepa pesem je to, ali zelo znana se nam zdi. Nismo li je slišali še več ko enkrat, z one strani morja, iz Evrope, o kateri sicer vedno pravimo, da se mora hoditi k nam učit?
"Pripravljeni moramo biti", so deklamirali tu- j di vojni ministri in lordi admiralitet v Nemčiji, v Avstriji, na Angleškem in povsod. In ker so bili "pripravljeni" — sicer pa lahko sami pogledate sliko.
"Si vis pacem, para bellum", so citirali vojaški učenjaki. "Če hočeš miru, pripravljaj vojno." Taka je bila njih filozofija vedno: Bodimo močni in veliki, da se nas bodo bali vsi, pa bo mir. In pripravljali so se, in rastli so in se jačali, in ko so bili dovolj veliki in močni, so — zadušili mir.

Nihče ne more dvomiti, da je Amerika velika in močna in da uživa ugled kot taka po vsem svetu. Ali kar je, je postala brez militarizma. O marsičem v tej deželi imamo kritične nazore in nikdar jih nismo zatajevali. S svojo kritiko, s svojo agitacijo, z or-ganzacijo delavskih množic je socialistična stranka veliko pomagala razvoju Zedinjenih držav in nihče-ji ne more očitati, da želi kaj slabega tej državni zvezi. To kar smatra najboljše, za najidealnejše, kar prinaša narodu največje materialno in kulturno blagostanje, hoče uveljaviti v Zedinjenih državah. Marsikatere ustanove v tej deželi ne bi dala za to, kar imajo v Evropi. Najboljša priprava zoper vsako zunanjo nevarnost pa je ljubezen širokih slojev prebivalstva do dežele. V tem mora Amerika iskati svojo varnost, ne pa v militarizmu na suhem ali pa na. morju. Če bo Amerika skrbela, da bo njeno ljudstvo zadovoljno in prepričano, da so njegove razmere tukaj bolje urejene kakor drugod; če bo videlo v svoji deželi večjo svobodo kakor v drugih; če bo tukaj možnost njegovega razvoja bolje zavarovana in njegove pravice bolj spoštovane kakor v tujih deželah, bo to več vredno od vseh arzenalov. In kdo naj bi se tedaj drznil.napasti Ameriko?
Ne bojnih ladij, ampak dobre, resnične demokratične, to se pravi ljudske politike nam je treba. In če more Amerika imeti kakšno opravičeno skrb, je ta, da nam manjka take politike. Tam, kjer se vodi politika te dežele, sede ljudje ki zastopajo koristi raznih političnih klik; tudi tisti, ki so že hri-pavi od klicev po ladjah, služijo takim klikam.
Ali zadnja instanca je ljudstvo. Brez njegovega dovoljenja ne bi moglo biti korupcije v politiki. Brez njegovega, dovoljenja ne bi mogla vladati da-našna reakcija. Zato je naloga ljudstva, da jo odpravi.
Delavci! Politična moč je tudi vaše orožje. Obo-rožujte se za obrambo svojih interesov! Vaše mesto je v socialistični organizaciji, da ž njo dosežemo družbo narodov, ki ne bo potrebovala velikanskih armad in bojnih mornaric za obrambo niti za napade.
Kdor je spoznal svoj cilj in se prepričal, da je dober, ga ne bodo nobene intrige odvrnile od njegove poti. če je tvoj cilj socializem, tedaj se bori zanj in pridobivaj mu novih pristašev.
Razredno sovraštvo goje tisti, ki najglasneje kriee zaradi njega.
Kadar organizirajo kapitalisti skebstvo proti delavcem, ki se bojujejo za boljše življenske pogoje, ravnajo iz razrednega sovraštva; to je pogostoma v njihovih srcih močnejše kakor prevdarna misel v njihovih glavah.
Če bi trezno sodili, bi dostikrat lahko spoznali, da je izpolnitev delavskih zahtev še za njihove interese več vredna kakor besno pobijanje delavcev. Ali preveliko sovraštvo jim brani pravilno misliti in jih navaja, da škodujejo nevedoma sami sebi, le da morejo vedoma škodovati delavcem.
Slab oumnost pod kapitalizmom.
Nobena tajnost ni, da goni kapitalizem veliko armado mož in žena direktno v blaznost. Poleg velikega števila blaznih, povzroča še večjo armado umo-bolnih, zlasti se to opaža pri otrocih.
Ko se je bil kapitalizem razvijal do svojega viška, se je ž njim razvijala tudi slaboumnost.
Leta 1890. je bilo v Zedinjenih državah 162 bolnišnic za umobolne. Leta 1910. jih je bilo že 373. Leta 1890. je bilo v teh bolnicah 73,082 umobolnih, leta 1910. pa že 157.798. Poleg tega števila je na tisoče umobolnih, ki niso v bolnišnicah za umobolne. Natančno število teh se seveda ne ve, vendar se sodi, da je visoko in pokazuje zle posledice, ki jih rodi kapitalizem.
Vštevši popolnoma blazne in pa slaboumne, se ceni, da je njih število v Zedin.ienih državah najma-nje do 150.000.
Preiskava je dognala, da je med temi žrtvami 41.06 odstotkov delavcev in služabnikov ter služkinj. Z drugimi besedami, ti pridejo iz vrst, kjer so delovne ure najdaljše in plače najnižje.
Nekateri ljudje se čudijo, zakaj delajo dekleta raje v tovarnah, kakor pa v privatnih domovih. Instinkt sam jim pove, zakaj. Eden od teh instinktov je ta, ker se boje, da ne postanejo vsled dolgotrajnega dela in monotonosti, ki vlada pri takem delu, duševno bolne in končno slaboumne.
Število slaboumnih, ki prihajajo iz farm in od del, ki so na prostem, znaša 22.05 odstotkov.
Samota na farmah je brezdvomno velik vzrok tako visokim odstotkom slaboumnih, ki pade na far-marske naselbine, odnosno na farmarske ljudi. Čezmerno delo in pomanjkanje razvedrila, ki^zadene žene farmarjev, je brezdvomno največji vzrok slabo-umja.
Število slaboumnih iz industrijalnih središč, znaša 16 odstotkov.
Kakor mnoge druge strahote, ki jih rodi kapitalizem, so držane kolikor mogoče tudi te proč od naših oči. Vsled tega tudi ni mogoče zapopasti, kako obsežno je število teh nesrečnih ljudi, niti žalostnih razmer, v katerih se nahajajo, ker jih vidimo.
Ne da bi hoteli postavljati te nesrečnike kapitalističnega sistema na razstavo, bi bilo želeti, da bi se ljudstvo bolj zanimalo zanjo in z razmerami, pod katerimi morajo živeti slaboumni nesrečniki to mučno življenje; to bi pomagalo, da bi začeli ljudje misliti na odpravo sistema, ki je v veliki meri kriv za nesrečo teh ljudi.
Kakor samomor, tako povzroča tudi slaboumnost živčna bolezen; in prenapeti živci so pod kapitalističnim sistemom nekaj sorodnega s tem sistemom samim.
Slaboumnost je eksistirala že pred kapitalizmom, toda nikdar ne v takem obsegu kakor danes Kapitalistični sistem je pripomogel, da je dobilo
človeštvo v svoji nesigurnosti in grozoti duševnega raka, ki razjeda duha in telo.
Velikanski boj za eksistenco, ki se bije pod kapitalizmom, s svojimi duševnimi skrbmi in telesnim padanjem, s svojimi dražečimi in poparjajočimi po-drobnostimi in tendencami, s katerimi goni svoje žrtve v navade, ki so za človeka škodljive, s svojim duševnim in moralnim mrcvarenjem, goni na tisoče in tisoče mož in žena na rob, kjer razum na svojem prestolu opeša in naposled pade.
To so žrtve kapitalizma, darovane za sebičnost in nezavednost vseh, ki glasujejo, da se vzdrži kapitalizem na površju.
Za te razmere je edino zdravilo socializem. Socializem bo ustvaril izkoriščujoče industrije koristne za vse, ki delajo in ustvarjajo, ne pa le za r katere, kakor je to danes. To bo ustavilo velikanski boj za navadno živalsko eksistenco in ga uvedlo v struge splošnega človeškega boja v prirodi, ki je človeku neizbegljiv. Vse rane, ki jih je prizadj; kapitalizem človeštvu, socializem sicer ne bo m« zaceliti naenkrat, ko pride na površje, toda polagoma se bo z velikim delom in pripomočki, ki hod' na razpolago, doseglo vse — in človeštvo bo ozdravljeno vseh takih bolezni, ki so poznane, da imajo opravka z družabnimi razmerami in so direktno ali indirektno s temi pojavi v zvezi.
Uresničenje pravice.
Ali je pravica do življenja uresničena?
Toliko kolikor cela kopa lepih in praznih besed.
Če ŠS jemljejo posamezni deli namesto celote, se lahko dokaže vse, kar se hoče. S sveti'm pismom lahko dokažem pregrešnost vojne; s svetim pismom lahko dokažem opravičenost vojne.
Človekova pravica do življenja je zajamčena. Cerkev prepoveduje umor in država ga prepoveduje. Cerkev ima v ta namen armado duhovnikov od kaplana do papeža. Država ima varnosten aparat od policista do predsednika najvišjega sodišča.
Noben človek nima pravice, da bi me umoril. Ampak družabni red jo ima.
Življenje je treba vzdržavati. To zahteva, zakon, ki je močnejši od vseh človeških postav: Prirodni zakon. Vzdržavati ga je treba s hrano kakor ogenj s kurivom. Največji gozdni požar mora ugasniti sam od sebe, kadar zmanjka, lesa in drugih gorivih snovi. Če .telo ne dobi hrane, odprhne življenje kakor la-stavica v jeseni.
Kapitalistični družabni red pravi:
Hrano dobiš za denar. Če nimaš denarja, ne bo kruha in krompirja.
Odkod dobiš denarja?
Najboljše je, če ga podeduješ prav velik kup.
Če ni šlo tako, izkoriščaj tuje delo.
Če tega ne moreš, delaj sam.
Velika masa ne more izkoriščevati mase. Pojm izkoriščanja je v tem, da je izkoriščevalcev malo, izkoriščanih pa veliko.
Torej — delaj. Zasluži si svoje potrebščine. Tako jim ne boš mogel zadostiti, kakor kapitalisti, ampak vsaj golo življenje si boš ohranil.
Ampak o delu odločuje tisti, ki ima stroje, tovarne, železnice, rudnike, parobrode itd. Če ti ne da dela, ga nimaš. Če nimaš dela, nimaš denarja; če nimaš denarja, nimaš hrane, če nimaš hrane, ti vsa pravica do življenja in vsi njeni cerkveni in državni čuvaji ne pomagajo.
Idealna, prirodna, sveta pravica do življenja umrje, če ti zapro tovarnarji vrata. In s pravico lahko umrješ sam.
Zajamčiti more pravico do življenja le družabni red.
Kapitalistični red ne stori tega. Ne more storiti.
Torej je treba drugega družabnega reda, takega, da bo človek neodvisen od socialnega "slučaja".
Ker človeštvo ne dobi brez dela, kar potrebuje, bi se moralo delo smatrati za dolžnost. Ne pogača ne kruh ne raste sam od sebe. Hiše ne stoje od predadamovih časov po mestih. Obleka ne visi na drevju.
Delo je pogoj človeškega življneja.
Ali če je pogoj, mora biti tudi njegovo jamstvo.
Tak družaben red potrebujemo, da bo človek, če opravlja potrebno delo, užival vse, kar je potrebno za življenje. Dolžnost dela za pravico do življenja.
Komur ni v kapitalističnem redu zagotovljeno življenje, popolno življenje, se mora bojevati za socialistični družabni red.
Debs "nespokorjen grešnik".
Predsednik Wilson je rekel, da se Debs noče "kesati svojega greha" in vsled tega ga ni "pomi-lostil". Debs ostane v zaporu, ostane saj toliko časa, dokler bo Wilson predsednik.
Kdor je pričakoval, da se Debe premisli in "obudi kes", ta ne pozna Debsa. Česa naj se Debs pokesa? Kaj je storil, da bi moral moliti "gre-vengo"?
V ustavi Združenih držav je zapisamo, da je beseda svobodna. Debs je stal na odru v majhnem mestu države Ohio in povedal svoje misli o vojni ob času vojne. Rekel je, da je bila vojna komercijalna, za svetovne trge. Ravno to je rekel že marsikdo drugi med vojno in po vojni; rekel je tucri predsednik Wilson sam. Debs in drugi zagovorniki delavstva so morali v zapor zaradi teh besed, toda drugi "prominentni možje", ki so se takisto izrazili o vojni, niso nikdar stali pred sodiščem, nikdar niso bili obsojeni niti na eno uro zapora, čeprav je časopisje na široko razbobnalo njihove besede.
Predsednik Wilson, ki očita Debsu, da je "trdovratni grešnik", in ki je v tem času, odkar je Debs v zaporu, izpustil iz ječe razne tatove, bankirje, pro-fitarje in nemške dinamitarde, je pred vojno objavil v svoji knjigi "The New Freedom" stvari, radi katerih bi vsak socialist dobil najmanj dvajset let
ječe po kriminalno-sindikalističnemu zakonu v Kaliforniji ali Oregonu, če bi bil avtor te knjige med vojno. Ali se je Wilson pokesal?
Wilson je bolan. Še nekaj tednov — in ne bo več predsednik. Še nekaj let — in svet ga pozabi. Vse njegove lepe besede so že davno pozabljene — saj jih je on prvi pozabil. Ostal je le še človek, prazna lupina, ki je sicer pomilovanja vreden kot vsak bolnik.
Debs, poštena duša, jeklen značaj, največji Američan, kar jih danes živi, je vesel, da ostane v : ječi, dokler bo Woodrow Wilson jetnikoval v Bell ' hiši, privezan na bolniški stolec. On ne mara svo-; bode od Wilsona. Njemu je celica ljubša, kakor pa zavest, da je dolžan za svojo osebno svobodo onim, ki so ga spravili ob njo.
"Bilo bi neznosno, groteskno, če bi se moral Wilsonu zahvaljevati za svojo prostost", pravi Debs. Prav ima!
V dobah, ki pridejo, v dolgi vrsti še nerojenih • stoletij, ko bodo naše kosti že davno prah in ko bomo pozabljeni z miljoni vred, ki se danes bojujejo za svobodo in pravico, bo Debsovo ime zapisano v : zgodovini, v poglavju mučenikov v dvajsetem stoletju; in ljudje v tisti daljni bodoči dobi bodo čitali (ako bodo razumeli jezik sedanje barbarske dobe) in razumeli bodo Debsa in vse tiste, ki danes umirajo kot vojščaki socialne revolucije.
Boljšega spomenika Debs ne bo nikdar imel, kakršnega so mu postavili njegovi sovražniki.
En sam slučaj naj pokaže, kako visoko stoji Debs nad vsemi tistimi, ki mislijo, da so ga ponižali, ker so ga vrgli v ječo na stare dni. Ko je nekaj tednov pred zadnjim Božičem izvedel, da. njegovi prijatelji zbirajo prostovoljne prispevke med sodrugi, da mu nabavijo primerno božično darilo, jim je pisal:
"Prosim vas, sodrugi, ne pošljite mi ničesar. Porabite rajši denar, ki je namenjen za moje darilo, za otroke v vašem mestu, ki nimajo nikogar; naredite sirotam malo veselja na Božič, in če to storite, bom se čutil povsem srečnega v svoji celici".
In od tega moža zahtevajo, da se naj nečesa kesa!
Debs ni izvršil nobenega zločina, pač pa. je bil izvršen zločin nad Debsom, najmonumentalnejši zločin, kar jih je porodila vojna. Ljudje v splošnem se danes še ne zmenijo za takšne zločine; preblizo so jim in ne razumejo jih. Ampak '' vladarji'' naj si zapomnijo Šekspirjeve besede:
"Kij bo, če ljudje spregovore, gospoda, moja, kaj bo, če ljudje spregovore?"
T Suženjstvo je rodilo odpor. Vede napredujejo, in tako si je delavstvo ustvarilo svojo — socialistično stranko, da otme človeštvo iz kapitalistične suž-nosti in mu podari sad njegovega dela nazaj.
Naloga socialistične stranke je, zasigurati vsemu ljudstvu ugodnosti, ki jih je doslej užival edino kapitalistični, razred.
Vojne treh stoletij.
Vsa zgodovina človeštva je polna prelivanja krvi, tako polna, da se ni čuditi, če smatra marsikdo zgodovino vojn za pravo zgodovino človeškega plemena. Seveda, je to napačno razumevanje zgodovine, kajti če jo hočemo prav spoznati, moramo preiskati, kakšne izpremembe so se izvršile v življenju človeštva, in kaj jih je bistveno povzročalo. Ako študiramo zgodovino tako, tedaj opazimo od prvih znanih pričetkov, pa do današnjega časa trajen napredek, ki je bil včasi počasen, včasi hitrejši, čigar glavni činitelj pa je bilo vedno delo.
Seveda je tudi delo boj. Vse, kar je potreboval, si je moral človek pridobiti. Vzeti je moral prirodi, ki je večino svojih zakladov skrbno skrivala in ga silila, da je napenjal vse svoje telesne in duševne moči, ako si je hotel prisvojiti, kar je potreboval za izboljšanje svojih razmer, torej za napredek svojega plemena.
Delo je boj. Premagovati mora sovražne sile, pogostona navidezno nepremagljive. In tudi žrtve padajo v tem boju, obilne, težke žrtve.
Pravijo, da, je boj utemeljen v prirodi in iz tega izvajajo, da je vojna za vse večne čase neizogibna; kajti narava se ne da predelati. Ali ravno, če spoznavamo, da je delo boj, pridemo do zaključka., da se ne stori prirodi nobena sila, ako izgine vojna. Boj je utemeljen v prirodi; o tem ni dvoma. Ali priroda ne zahteva, ,da mora taj boj imeti obliko človeškega klanja. Prirodni razvojni zakon je vodil človeka skozi tisočletja, da je iskal najprimernejša in najuspešnejša, sredstva za tiste boje, ki so neizogibni; vsako novo orodje, poraba vsake nove sile, ustanovitev vsake uspešne organizacije je bila sredstvo za zmago v neizogibnem boju.
Le do najuspešnejšega sredstva človeštvo še nI dospelo. Do svoje solidarnosti. Koncentracija in smotrena organizacija vseh svojih sil mora dati človeštvu največjo uspešnost, najpopolnejšo sposobnost za boj s prirodnimi silami in za zmage, ki jih . doslej razdraženo človeštvo niti slutiti ne more. Namesto, da bi uresničilo svojo uzajemnost za boj proti skupnemu nasprotniku, se kolje to človeštvo med seboj.
Kako se je klalo zadnjih tristo let, nam kažejo sledeči podatki po Bodartovi sestavi.
Med leti 1618 in 1905 je bilo vsega sKupaj 1700 bojnih spopadov, in sicer 1044 bitk na suhem, 122 bitk na morju, 490 obleganj in 44 kapitulacij. Naj-dalje je trajala vojna med Benatkami in Turčijo (1644 do 1699), torej nad 55 let. Najkrajša je bila med Karolom Albertom in Avstrijo (1849), ki je trajala šest dni.
Francija je v omenjenem času največkrat prijela za orožje. Število njenih bitk znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju, 322 obleganj in 32 kapitulacij), kar znaša povprečno 63 odstotkov. Avstrija izkazuje povprečno 48 odstotkov, Anglija 20, Ru-

sija. 19, Pruska 18, Španija 16, Turčija 12 odstotkov itd.
Francija je imela v 1079 slučajih 584 zmag proti 495 porazom. Pruska in Anglija imata 60 odstotkov uspehov in 40 odstotkov porazov; Španija 36 odstotkov zmag in 64 odstotkov porazov.
Francija se je od 1. 1600 vojskovala proti 15 državam; proti Avstriji 262-krat, in 196-krat z-neuspehom. Anglija je zmagala v 120 slučajih, podlegla pa v 155. Imela je v vojni s Španijo 119 uspehov in 45 porazov, s Holandijo 80 zmag in 63 porazov. V osmih vojnah med Francijo in Nemčijo, ki izkazujejo 307 bitk, je dobila Francija 152 zmag'in imela 155 porazov.
Francozi so pri Sedanu izgubili 28/600 mož, to je 40 odstotkov, Nemci pa 9000 mož.
Najdalje so Angleži oblegali mesto Gibraltar, od 1779 do 1782, torej 1617 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz, od 1810 do 1812, torej skupno 903 dni v angleško-španski vojni. Sevastopol se je ustavljal 346 dni, Port Artur 121 dni. Kandijo je 1669 branilo 20,000 Benečanov proti 130,000 Turkom, 228 dni. Na tem kraju se je vdalo Rusom 43,000 Turkov.
Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri Mukdenu je prišlo na 624.000 vojakov 138,000 mrtvecev. Pri Sedanu je bilo razmerje 122,000 proti 320,000; pri Boordinu 80,000 proti 246,000; pri Waterloo 45,000 proti 192,000; pri Wagramu 63.000 proti 290,000; pri Draždanih 50,000 proti 300,000; pri Plevpi 50,000 proti 163,000; pri Austerlitzu 46,-000 proti 148,000; pri Solferinu 93,000 proti 273,-000. Odgovornost za pravilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj imenovanemu statistiku.
Nič manj interesantna ni statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40 let, katero povzameno po drugem viru. Od 1878 je bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več krvavih kolonialnih. Največje vojne evropskih narodov tega časa so: Rusko-turška (1878), francoska kolonialna v Tunisu (1881), francoska ekspedicija v Tonkong (1885), francoska eks-pedicija v Madagaskar (1895), grškoturška vojna (1896), boj Italije proti Abesiniji (1897), špansko-amerikanska vojna (1898), burska vojna (1899), angleška ekspedicija v Sudan istega leta, vojna združenih velevLasti Evrope proti boksarjem na Kitajskem (1900), rusko-japonska vojna (1905), francoska maroška ekspedicija (1908), španska maroška ekspedicija (1909), in na 14. mestu italijansko-tur-ška vojna. (1911). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15 mestu je omeniti nemško ekspedicijo v južno-zapadno Afriko nad Herere. Vojna, v katero se ni mešala nobena evropska sila, je bila med Japonsko in Kitajsko 1894.
V novejšem šasu je treba prištevati tudi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojni, na Francijo pet, od katerih so se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri, na Italijo dve, na Japonsko dve, na Anglijo tri, tudi po kolonijah, in na Španijo dve. Poudariti je, da se je v teh slučajih ponajveč rabilo brodovje.
Za temi je sledila svetovna vojna, ki je pustila tako katastrofalne posledice za seboj, katastrofalne za tiste, ki so jo povzročili in pogubne za ljudstvo, ker mora trpeti pomanjkanje in stotere druge ne-prilike. %
Vojni požar, zafieten leta 1014, še ni pogašen. Grške čete so še vedno v boju proti Turkom in kakor poročajo listi, je zadnje tedne padlo na obeh straneh 53,000 mož. Razmere med Japonsko in Sibirijo so skrajno napete in manjše praske med Rusi in japonskimi vojaki so na dnevnem redu.
Kakor se more preračunati dosedaj, znaša izguba vseh življenj, ki gre na račun zadnje svetovne vojne, nad štiriintrideset miljonov ljudi. V tem številu niso vključene žrtve, ki so padle v Rusiji po prevratu in na drugih bojiščih po sklenjenem premirju med Nemčijo in zavezniki.
Ako bi ljudstvo moglo pojmiti škodo na človeških življenjih in na ekonomskem polju, ki jo je prizadejala zadnja vojna, in ako bi znalo napraviti konec sistemu, ki povzroča vojne, bi bila zadnja svetovna vojna res zadnja vojna. Ljudstvo še ni sposobno misliti tako daleč in države se naorožujejo naprej, nove bojne ladje se grade in džingoisti huj-skajo na nove sovražnosti.
Krvave statistike se bodo vodile, dokler bo vladal kapitalizem na svetu, to se pravi, dokler bodo interesi posameznih delov človeštva tako nasprotovali interesom drugih delov, da bodo izzivali krvave konflikte. Vsi lepi načrti, kako naj se v kapitalistični družbi preprečijo vojne, so utopije. Le solidarni interesi vseh narodov morejo zagotoviti mir. Taka solidarnost interesov se pa imenuje socializem.
Svetopisemski nauki.
Duhovni gospodje, ki bi nadvse radi pasli delavce kot svoje ovčice in backe, pač dobro poznajo sveto pismo. Saj ga radi citirajo, kadar je prilika za to in kadar je ni.
To spada, v njihov poklic in tako daleč bi bilo to popolnoma v redu.
Če nam stvar ni docela všeč, imamo za to le ta razlog, da so gospodje zelo enostranski. Kot dobri poznavalci svete knjige bi morali biti temelji-tejši.
V svetem pismu stoji tudi izrek, da naj se delavcu ne trga zaslužena plača. Nebešk vavpoti gotovo ne bodo tajili tega, ker se jim vsas hip lahko dokaže črno na belem.
Sveto pismo ni narodnogospodarska študija, pa se ne more pričakovati, da bo na dolgo in široko razlagalo, kaj je pravičen zaslužek.
Za to pa imamo dandanes druge pripomočke. Nič ne bi bilo težkega izračunati, kakšna plača je pravična. Koliko so vredne surovine, ki jih delavec dobi za obdelovanje, se ve. Koliko je vredno izgotovljeno blago, je tudi znano.
Koliko se pri delu obrabijo stroji in koliko je druzega, eventuelno gospodarjevega dela poleg, so lahko dožene.
Ali poznajo maziljeni gospodje kakšno podjetje v Ameriki, da plačuje svojim delavcem na tak način?
Lahko bi vprašali, kako so kapitalisti sploh prišli do tovarn, do železnic, do jam, do ogromnega sveta, do strojev, do surovin. Toda brez obzira na to bi morale biti delavske plače najmanje dvakrat do trikrat tolike kakor so.
To bi se vjemalo s svetim pismom.
Zakaj ne povedo poznavalci svetega pisma in advokati božje pravičnosti tega gospodom Rocke-fellerjem, Carnegiejem, Morganom i. t. d.?
Ker se jim ne smejo zameriti. To je vzroka dovolj.
Ivan Cankar:
BREZ DOMA.
Poleti je bilo, ob tistem času, ko so bežali ljudje iz mesta kakor iz goreče Sodome. Po zaprašenih mestnih vrtovih — v žarkem solncu, v sivem dimu ve-nečih, umirajočih —, po gostilniških dvoriščih, zatohlih, z oluščenim, golim zidovjem obzidanh, v vročo senco na trotoarju pred praznimi kavarnami smo se skrivali mi, ki ni bil za nas ustvaril Bog zelenih pokraijn tam zunaj.
Ob tistem času sva sedela sama na gostilniškem vrtu. Mračilo se je že, zrak je bil gorak in miren.
"Še letos pojdem dol", je dejal moj prijatelj in mi pogledal v obraz. "Zdajle še ne morem; malo pozneje, čez mesec dni, ali pa še prej... Dolgo že nisem bil doma in zdi se mi, kakor da je domovina že zmirom bolj daleč, že bi moral zasenčiti oko, da bi jo videl, kako se blišči v daljavi, tako svetla, vsa bela ... Vsako minuto gre za seženj od mene in bojim se, da mi nazadnje popolnoma ne izgine izpred oči... Zato moram brž za njo, moram dol in pojdem še letos..."
Sanjal je o domovini kakor o svoji ljubici, zvesti mladenki; sanjal je popotnik, ženin, hrepeneč v tujini. Glas se mu je tresel, ko mi je pripovedoval, da poj de kmalu... morda že čez mesec dni. Govoril je in nekaj neizmerno lepega je vstajalo pred njim. Obrazi, ki je bila na njih vsa rosna, ljubezniva lepota njegove mladosti ... zelene pokrajine, zlata polja, valujoča v toplem vetru... bele cerkve na holmih ... in iz stolpov velikonočne pesmi... in vitko dekletce z rdečimi lici in velikimi očmi ... in prva otroška ljubezen... Vse je še tam kakor je bilo; tisto solnce, ki je takrat veselo sijalo nji in njemu in vsi lepi božji zemlji, stoji še zmirom na nebu in beli oblački lete in pod njimi beže preko travnikov sence kakor sanje ...
Lca so mu bila zadela, gledal je motno in nemirno. Njegovo globoko domotožje, polno slasti in bolečine, je objelo mene samega, stisnilo mi srce kakor v čudnem strahu ...
Takrat je nosil oguljeno suknjo in ni bil obrit; redke rumene kocine so mu poganjale po obrazu. Slikar je bil, toda moč njegova je bila šibka, plaha, v vetru omahujoča. Moč brez doma... nestalno blodeča, iščoča, naprej hrepeneča, ozirajoča se plaho po poti nazaj! Kadar sem stal pred njegovimi deli, se ni vzradostilo moje srce: hotela so govoriti in so jecala nerazumljive besede. Ozrl sem se nanj in sem spoznal, da delo ni bilo izraslo iz njegovega srca. Slab je bil in boječ kakor otrok in si ni upal, da bi pokazal ljudem lepoto, ki je bila v njegovem srcu. Niti o svoji domovini, o svojem domotožju, o svoji sladki bolečini ni govoril; bilo ga je sram, tujca na vsem božjem svetu, da bi pripovedoval o domovini, ki je sam ni poznal — o bajni deveti deželi; da bi govoril v jeziku, ki ga sam ni razumel, ki ga. je slutilo komaj koprneče srce. Mislil je tuje misli in stvarjal tuja dela po tujih zapovedih; sam sebi tujec . . .
Takrat sva se ločila in sva šla. vsak po svojih potih in se nisva srečala pet let.
Kakor pred petimi leti je bil, samo da je nosil dostojno suknjo in skrbno počesano, nekoliko redko brado. Dokopal se je bil do belega kruha. Videl sem njegova dela — ustvarjena so bila. po drugih zapovedih, ki niso bila prejšnjim čisto nič podobna ... Samevalo je drevo na previsokem hribu in kakor s tenko bilko so se igrali vetrovi ž njim... Slab in mehak je bil kakor prej in čas, ki je prinašal vsako* uro nove evangelije, ga, je gnetel kakor testo — samujočega, omahujočega. -Samo časih, iz barve iz črte — hipen pogled izza spečih trepalnic — je zasijalo nekaj neznanega, toplega; zatrepetala je-lepota, ki je bila. v njegovem srcu in ki si ni upal, da bi ji odprl duri.
"Ali si bil kaj doma?" sem ga prašal.
Ozrl se je bil z nemirnim pogledom v stran in je zardel.
"Ne še..."
In nato je nadaljeval hitro in z istim trepetajočim glasom kakor pred petimi leti.
"Letos pojdem. Zdajle še ne morem, ampak čez mesec dni, ali pa še prej ... Čas je; tako daleč se mi zdi, da je domovina že od mene in bojim se, da mi naposled popolnoma ne izgine izpred oči... Letos pojdem..."
Na ustnicah sem mu videl in v očeh in slišal sem iz glasu njegovega, kako je glodalo v njem globoko domotožje, slasti in bolečine polno. Toda nič več ni bilo v njegovem glasu tistega tihega, skoro veselega zvoka, iz upanja porojenega; nič več ni bilo vere v njegovih očeh.
In spoznal sem in prestrašil sem se, ko mi je pripovedoval.
"Nekoč, predlanskim je bilo,že ob pozni jeseni, sem se bil že čisto odpravil. Stanovanje sem bil že odpovedal, vse sem bil že pospravil in bil sem že na kolodvoru. Omotica me je bila obšla, opotekal sem se kalfor pijan; solze so mi tekle po licih—ali od sreče, ali od žalosti... In ko sem bil na. kolodvoru, sem se vrnil, sam nisem vedel, zakaj; kakor da bi me
bil kdo poklical z ukazujočim glasom. O prijatelj, in šel sem kakor hudobec, nikomur nisem pogledal v obaz ... Žal mi je bilo potem in bolan sem bil..."
Toliko trpljenja je bilo v njegovem pripovedovanju, da mi je bilo samemu težko pri srcu. Strah me je bilo . . .
Ločila sva se in gledal sem za njim, ko je šel počasi po široki, vroči cesti proti predmestju ...
Privezan je bil z močno vrvjo in se ni mogel geniti, ni se smel. Če bi stopil v kupe, bi ga potegnilo za vrat in za roke vznak nazaj na peron. Ne dalje, tujec, popotnik brez doma, vel list na valovih! Zasenči si oko, glej od daleč v obljubljeno deželo, umiraj v koprnenju!... Ne dalje — in če bi priro-mal vso božjo zemljo od izhoda do zahoda, ne našel bi doma nikjer, zakaj ni ga v tvojem srcu . . .
In koprnenje je glodalo zmirom globlje; na obrazu so se poznala znamenja bolečine in stokal je v sanjah.
Nezadovoljnost je važen vir napredka in neizogiben element smotrenega boja. Toda poleg nezadovoljnosti je treba sposobnosti za boj. Krepki delavci na duši in na telesu morajo stopati na bojišče proti kapitalizmu; to pa niso sestradanci, temveč delavci, ki morajo dihati in stiskati pest.
Tudi v času "prosperitete" imajo delavci dovolj vzroka za nezadovoljnost. To pa more zdramiti le agitacija in izobrazba. Zato se ne smemo zanašati na bič kapitalizma, ampak moramo delati, delati, delati — vsi, od prvega do zadnjega.
Mi verujemo v razvoj, temu razvoju primerna pa m o na biti tudi vzgoja naših otrok. Namesto, da skušamo otroke vzgajati v tistih duševnih in telesnih suženjskih smereh, kakor so vzgajali nas, dajmo se ojunačiti, pa se dvignimo in zahtevajmo za otroke vzgojo in podlago novega svetovnega naziranja, ker hočemo naprej. Neodpustno greši tisti nad človeškim zarodom, ki tlači otroke v črno praznoverje.
Ivan Molek:
Na Lincolnovem grobu.
Presvetli žar
milj ono v solne, Življenju darovanih,
od večnih sil po dolgih potih gnanih, vodilnih, vse poživljajočih, z milino vse oblivajočih, je sveti kraj.
Tu smrti ni!
Trohnobe ni! Življenje je kipeče. Tesnobe ni! Srce kipi od sreče. Tp zime ni! Pomlad je večna, pestra, ki velikanu cvetje zbira, vence spleta. Ti živiš! Miljoni, glej bojišča sveta! Ti živiš! Armada tvoja še koraka vneta, osvoboditelj naš.
MOSKVA V LETU 1920.
Dr. Alfons Coldschmidt.
(Nadaljevanje.)
Pri vsaki stvari je špekulacija. Ljudje špekulirajo na debelo in drobno, z iglami, kravatami, pohištvom, diamanti, kruhom, mesom, sploh z vsem, kar se da skrivaj prodati. Sukrevka v Moskvi je bazar za špekulante, nepostavna borza, izmenjevalni-ca. Od časa do časa policija vpade v to trgovino, toda špekulacije pa le more zatreti, kakor da je velikanski zmaj s tisočerimi glavami.
Moskva ima razne trge, katere uradno toleri-rajo, ker do sedaj vlada še ni bila vstanu ustanoviti toliko javnih trgov, kjer bi se moglo deliti hrano in živež. Blizu Gledališkega trga je naprimer pomožni trg, kjer se dobe kumare, ribe, jajca, vsakovrstna zelenjava in druge podobne stvari. Branjevci prinesejo semkaj svoje stvari in jih prodajajo po vsaki ceni, ki jo morejo dobiti od ljudi.
Cena eni kumari je od 200 do 250 rubljev. Eno jajce stane 125 do 150 rubljev in druge stvari pa v tej primeri. To v resnici niso visoke cene, ako se vzame v poštev zapadna valuta ali pa cena ameriškega dolarja.. Tisti čas, ko sem jaz bil v Moskvi je bil vreden en^ ameriški dolar tisoč bolševiških rubljev. Nekdo mi je pravil o nekem Amerikancu, ki je izmenjal 3,000 dolarjev in prejel zanje devet miljonov bolševiških rubljev. Špekulacije z izmenjavanjem denarja ni dovoljena, ker ta povzroča padanje cen rublja in dela velikanske zmešnjave na trgu. Ampak špekulacija gre naprej svojo pot kljub prepovedi. Špekulira se z vsem in tako tudi z denarjem.
Na vsakem vogalu dobite kmetice, ki prodajejo mleko. Dobro je to mleko, kajti ruski kmet je pošten in ne vrjame v pumpo. Mlekarice ne špekulirajo in zato jih nihče ne ovira. Drugače pa ljudje špekulirajo pri vsaki stvari, celo pri hrani, na drobno in debelo.
To špekuliranje, to profitarstvo in kupičenje odvrača ljudi od dela. Špekulacija se je tako vgnez-dila med vse sloje, da celo delavci špekulirajo. Oni špekulirajo ko so pri delu in zanemarjajo svoje dolžnosti.
Vlada se trudi na vse načine, da zatre to zlo, ampak do sedaj se ji to še ni posrečilo. To je naravno, kajti Rusija se nahaja še vedno v vojnem stanju in v Moskvi ni dobolj pogumnih ljudi, ki bi stopili na prste špekulaciji. To je stvar razvoja, ni pa po mojem mnenju eno najglavnejših vprašanj.
Ta problem je dobro poznan v Nemčiji. Določene cene in racijski sistem silijo ljudi, da kršijo postave.
Moskva je bila že od nekdaj mjesto trgovcev, branjevcev in barantačev. V času revolucije se je moralo tudi trgovati na en ali drug način in to se ne da kar tako hitro zatreti. Stvar je postala celo političnega značaja. Moskva, še vedno trguje, buržu-
ji trgujejo in barantajo, ravno tako vposljenci pri sovjetih, zakaj ne bi potem trgoval tudi navaden delavec. Moskva je veliko pristanišče v Rusiji za nepostavno tihotapstvo. Mnogokrat je trgovanje bolj barantaškega značaja. Na lastne oči sem videl sledeče: Nek možak, ki je imel samo en visok suk-njen škorenj je ustavil druzega možaka, ki je imel usnjate čevlje in ga obgovoril. Pogovor je končal, ko sta oba stopila za nek grm v parku. Oba sta se sezula in izmenjala čevlje. To je neke vrste barantanje na vogalih ulic, trgovanje za grmom, simplicirana trgovska transakcija, kjer ni bilo treba šteti nobenega denarja.
Smrtno kazen so odpravili v Rusiji, izvzeta je samo fronta, vsaj tako so mi pravili. Izredna komisija sedaj preganja špekulante, tihotapce in sabo-tažarje. Špekulacija se smatra za škodljivo splošnemu dobrobitju. Sabotaža, direktno ali indirektno zoperstavljanje proti delu, se smatra za upor proti delu, cokljo napredka in neke vrste lenobo.
Špekulant je popularen v Moskvi, popularen na plakatih, popularen v igrališčih. Proti njem se ne bore samo z vsemi mnogočimi sredstvi, zaporom v ječi in prisilnim delom, temveč zasmehujejo gao tudi v gledališčih.
Dobe se mali in vfeliki špekulanti, mali in veliki sabotažarji. Nevrjetne zločine še vedno uganjajo, zločine proti zdravju ljudstva s'pomočjo velikanskih špekulacij z živili, ki jih hranijo v raznih neprimernih skladiščih. Kazen je seveda po velikosti zločina. Takim lopovom se ne bi smelo prizanašati, posebno lopovom, ki kradejo in špekulirajo s kurivom, da na tisoče ljudi zmrzuje. Take lopove bi morali kaznovati in jih tako dolgo trpinčiti, da. bi pokale kosti. Meni se zdi, da se ž njimi še preveč | blago postopa v Moskvi.
Lenobo in špekulacijo z živili kaznujejo s težkim prisilnim delom, ampak meni se zdi, da je to pre-mila kazen in da imajo jako slab sistem pri tem prisilnem delu. Vsak zločin napram ljudstvu bi morali kaznovati s potenjem od trdega, dela.
Imajo pa tudi male disciplinarne kazni za malenkostno sabotažo, lenuharijo in rebeliozno sabotažo. Nekateri administrativni načelniki imajo disciplinarne moči, kakor so jo naprimer imeli nemški oficirji. Kaznovati smejo prestopnike z ječo do dveh tednov. Nekatere kazni se nalagajo tudi na zahtevo izredne komisije.
Vendar se malo poslužujejo teh pravic. V splošnem se krivci samo posvare. Meni je poznan naprimer sledeči slučaj: Neka sovjetska stenografka. ni prišla na delo za nekaj tednov, ne da bi imela za to kak vzrok. Svoje odsotnosti ni opravičila in tudi z zdravniškim spričevalom se ni mogla opravičiti. Načelnik je bil popolnoma opravičen, da jo kaznuje. Končno pa pride v pisarno, se malo pojoče in prosi. Mogoče jo je zvabilo na deželo prekrasno spomladansko solnce. Solze lepe stenografi-nje omehčajo načelnikovo srce in stvar je bila zaključena z ostrim svarilom.	^
In ravno radi tega vedno primanjkuje delovnih moči po pisarnah. Radi tega ni nobene točnosti. Tu bi bilo treba železne pesti. Ostrost povsod in vselej tudi ni dobra, ampak vpoštevati je treba o-kolnosti in vzroke in kaznovati vsak neopravičen prestopek discipline. Mogoče bo vse drugače, ko bo enkrat vojna končana. Večina sposobnih ljudi je sedaj na fronti.
Gotovo je, da prememba na bolje pride, ker za to je mnogo vzrokov, glede katerih pa ne morem iti sedaj v podrobnosti.
Ulice ob večerih.
Že prej enikrat sem omenil ,da po moskovskih ulicah ne stičejo prostitutke, ne po dnevu, ne po noči. Moskovske ulice so proste vlačug in ljudje, posetono moški se gibljejo precej svobodno. Nihče jim ne nastavlja vade.
Noči niso temne v Mosfkvi, pa tudi ne tako razsvetljene, kakor na primer v Viatki ali Helsingfor-su. Samo par žarnic razsvetljuje vsako ulico. Po deseti uri se ljudstvo vsiplje na ulice iz gledališč, shodov in koncertov. Življenje v raznih višjih družlbah se oživlja in množice na bulevardih prihajajo do bujnejšega življenja. Proti eni popolnoči pa nasttane mirna tišina po vsem mestu in ulice in parki so prazni.
V 'mesecu maju je solnce zahajalo okoli desete ure zvečer. Kak veličasten prizor je bil to ob solnčnem zatonu. Njegovi žarki so se odbijali od vseh pozlačenih kutpol, katerih je brez števila v Moskvi. Mavrica za mavrico se je delala pred očmi, ko je solnce polagoma zahajalo za nebeškim svodom. Krasno barvno je to solnce, ki se še enkrat dvigne predno zatone, ki se dvigne v zrcalih tisočerih kupol prekrasnega mesta.
In potem nastane božanstvena tišina. Straže se podvoje. Mesto stražijo moške in ženske straže z nabitimi puškami.
Ura je tri v jutro in na ipotu smo proti domu. Bili smo na obisku pri nemškem konzulu. Ulice so pratzne, tišina je strašna in udarci naših stopinj turobno odmevajo v tihi noči. Zdi se mi, da hodim po ulicah kake nemške vasi, ko jasno sveti bleda luna. Straže dremajo. Svojemu tovarišu rečem: "Kake neumnosti poročajo v raznih evropejskih časopisih. če bi mogli ljudje samo videti to mirno tišino, če bi jim bilo dano, da bi tavali po teh tihih in mij-nih ulicah Moskve." Tovariš mi je prikimal in hoitel odgovorti, a v tistem trenotku slišiva strel samo nekaj korakov od nas. Strel je zdramil tišino, jo razbil na tisoče kosov, da je odmevalo iz vseh strani mesta .
Kaj se je zgodilo? Ljudje so šli mimo pa se niso niti zmenili za straJžnika, ki je sprožil puško. Midva greva mimo stražnika in komaj sva mu obrnila hrbet, zopet ustreli. Kaj pa je vendar? Tisto noč nisva mogla zvedeti čemu je stražnik streljal in to je naiu precej vznemirjalo.
Drugi dan so mi povedali, da je to mlada milica, da so vojaški novinci, ki so neokretni z orožjem, možje in žene, ki iz radovednosti sprožijo petelina. Prepovedano jim je streljati, in ker je prepoveda-
no, izato jim žilica ne da miru, dokler puška ne poči. K sreči talki ljudje nikogar ne zadenejo, ker ulice so navadno prazne.
Stražniki, ki jih srfbe prsti in sprožijo petelina na pužki, se kaznujejo, ako jih pri tem činu zasačijo. Streljanje Ibrez potrebe je potrata miunicije, je proti predpisom in je Otročje.
Vsalka ženska je varna na ulicah v Moskvi, pa naj bo še tako temna noč. Nihče jih ne nadleguje. Gospodična Harrison, tista pogumna časnikarica, je šla na biro za zunanje zadeve vsaik večer Ob enajstih. Vrnila se je domdv navadno Okoli dveh v jutro ali celo kasneje. Nekega opoldne nam je rekla: "Bilo je nekoč v Berlinu, ko me nagovori nek gospod, ki je imel ščipalnik na nosu. Bil je to eden tistih lepo oblečenih, prijaznih in priklanjajočih se veščaikov. Pri zmagoslavnem slolku sem premagala tega junaka. V Moskvi pa grem po ulicah ne da bi me kdo kedaj nadlegoval. Tudi mnoge Američanke so mi isto pripovedovale in skoro vsaka se je nad tem čudila in mi obljubila, da bo o tem x povedala javnosti v Ameriki.
Brez alkohola.
Niti ene same osebe nisem videl pijane v Moskvi. Pijanstvo je bila družabna bolezen v Rusiji, družalbna bolezen, katero je bilo treba s korenom vred izdreti. In iztrebili so jo, boga ti! Ne bom zatrjeval, da ni pijancev v Moskvi, ampak trdim, da je alkoholizem stvar preteklosti. V ruski armadi ni več alkoholizma, niti v Rusiji, koder sega sistem sovjetov.
Ali vam je znana zgodovina ruskega alkoholnega monopola? To vam je povest pijanca, delirič-na povest, zgodba idijotičnega načina, kako se je ruska država financirala. To je povest o narodnem pijančevanju, narodni zatopelosti, umoru mi-Ijonov, najnizkotnejšem narodnem samomoru. Ves svet se je zgražal naid ruskim monopolom vodke, proti tem žganjarsikem izdajaMvu. Nemško časopisje se je zgražalo nad njim, ravno tako angleško in ameriško časopisje. Vsak polšten časnikar se je zgražal. In čudno je, zakaj ti "protižganjarski" časopisi in časnikarji nočejo Ibolševikom priznati vsaj tega socialnega zasluženja, ta junaški čin, proti kateremu se ni upala nastopiti mogočna caristič-na avttokracija. Vsaj to bi lahko priznali in dali kredit sovjetski vladi, da je odpravila prostitucijo iii pijančevanje. To je vse, kar se od njih zahteva. Ali vam je znano, kako je Tolstoj udarjal po vodki, kako krasno in svareče je pisal v korist mužika? Moskovski proletariat je moral piti rum in vodko v mirnih časih. Moral se je za vsako ceno na en ali drug način obdržati na nogah, če ni hotel cepniti v jarek. Država je zahtevala, da je pil rum in vodko. Monopol za rum in vodko je potegnil vsako leto 600,000,000 rubljev iz kmetovega srca, jeter, mo-žgan in obisti. - To ogromlno svoto je moral izpreša-ti iz proletarcev. Napojil je vso Rusijo, da je bila pijana kot snop. In nihče ne more zanikati, da ni bil to najpodlejši umor, nesramno in splošno more-nje, univerzalno zastrupi j evan je brez primere.
(Dalje prihodnjič.)
SEMINTJA. '
Rojstni dnevi.— Nezadovoljnost. — Industrialna kriza. — Mir med Rusijo in Poljsko. — Vera in komercializem. — Katoliške šole. — Vse, kar se zgradi, služi prej-ali slej ljudstvu in pravi kulturi.
Pred dobrim pol stoletjem je bila v Zedinjenih državah odpravljena sužnjost črncev, ki je bila eden najgrših madežev v zgodovini te republike. Zadnjo soboto smo obhajali rojstni dan Abrahama Lincolna, ki je vodil vojno severnih držav proti južni konfederaciji, ki je hotela za vsako ceno ohraniti suženjstvo, ki je bilo po razlaganju visokih gospodov dovoljeno po vseh božjih in človeških postavah. Dne 2. aprila 1865 je bila odločilno poražena armada južne konfederacije. Združene države so ostale združene, črnci so prenehali biti osebna lastnina plantažnikov, postali so svobodni, enakopravni, vsaj na papirju. Kajti do enakopravnosti, do prave svobode imajo črnci v južnih državah še dolgo pot. Tudi v severnih ni mnogo bolje.
• * *
Vsako leto se na Lincolnov rojstni dan pišejo članki v ameriškem časopisju, v katerem se poveličuje tega moža, ki je svoje življenje res posvetil boju za pravico. V današjnih časih bi Lincoln ne imel več prilike dobiti nominacijo za predsedniškega kandidata na konvencijah republikanske stranke. On je bil za takratno dobo in takratne razmere človek revolucionarnih nazorov, človek, ki veruje v "razvoj, v izboljšanje družbe. In tak bi bil tudi danes, ako bi se ga moglo zopet priklicati k življenju. Toda na Lin-colnove rojstne dneve člankarji kapitalističnega tiska ne pišejo o njem v tem smislu. Slave ga, citirajo odstavke iz nekaterih njegovih govorov in spisov, vse slavospeve pa urede tako, da dobi masa čitateljev vedno utis, kakor da je sedanja družba popolna, sužnjost
odpravljena, in zato ne potrebujemo več Lincolnov.
# « #
Med maso ameriškega ljudstva je Lincoln postal legendarna oseba, kakor je Napoleon v Evropi in drugi možje, ki so igrali velike vloge v zgodovini. Lincoln je bil velik v borbi za ljudske pravice. Ali odprava suženjstva ni njegova zasluga, kakor ni to zasluga nobenega drugega posameznika. Raizmere so bile zrele za odpravo telesne sužnjosti. Ljudstva so se že v toliki meri približala civilizaciji, da se je morala barbarska institucija telesne sužnjosti umakniti; umaknila se je, dasiravno ne prostovoljno, tudi v A-meriki. Ako ne bi bil takrat predsednik Abraham Lincoln, bi bil kdo drugi, morda nekaj let pozneje, kateremu bi razmere tudi potisnile vodstvo boja za odpravo suženjstva. Lincoln je bil eden borcev za odpravo suženjstva, toda kot posameznik ga ne bi mogel odpraviti. Bili so drugi pred jijim, ki so se bojevali za isti cilj in so raditega trpeli, kakor trpe danes tisti, ki se bore za odpravo mezdnega suženjstva. Razmere se spreminjajo, preganjanja in borci pa so vedno enaki. Kdor more čitati angleško, naj naroči knjigo "The Story of Wendell Philips," ki mu bo dala precej jasno sliko iz bojev pred Lincolnovim predsedovanjem za odpravo suženjstva" v južnih državah. Dobi se pri Charles H. Kerr & Company, Chicago.
Dne 11. februarja je obhajal svoj petinsedemdeseti rojstni dan iznajditelj Thomas A. Edison. Kljub temu, da je v letih, da ga je zapustil sluh, je še vedno pri delu. Edison je izračunal, da dela od leta 18G0 po dva delavnika na dan, in če bi jih razvrstil po enega na dan, kot je dovolj za vsakega dobrega unijca, tedaj bi morala Edisonova istarost znašati 120 let. Dobro je, da ljudje z Edisonovimi talenti delajo dalj kot en navaden unij.ski delavnik. Edisonovo delo se je izplačalo in se bo izplačevalo. Mnogotere njegove iznajdbe so pravi blagoslov za človeštvo. Kakor od vseh iznajditeljev, tako imajo tudi od Edisonovih iznajdb dobiček bogate korporacije. Ima ga pa tudi ljudstvo. Ko bo že kapitalistični ustroj družbe pozabljen, bodo Edisonove iznajdbe še živele in prišli bodo drugi Edisoni in jih bodo izpopolnjevali. V dobrobit človeštva se izplača delati več kot osem ur dnevno. Za profite posameznikov pa ni potrebno niti osenvurno delo.
Lincoln, Edison, stoteri drugi iznaj ditelj i, znanstveniki, borci za svobodo in pravico so delali mnogo in tudi mnogo trpeli. Niso to edini delavci: imamo maso po vseh krajih sveta, ki dela in dela in dela, se rodi in umira, trjfl, pa si dosedaj še ni znala popolnoma pomagati, da si napravi življenje čim najbolj mogoče ugodno. Ignoranca ima še preveč v y krempljih ljudske mase. Edisoni pa so omogočili, da je življenje semintja tudi iza navadnega delavca vsaj kolikortoliko ugodno, da ima vsaj nekaj olajšav
v svoji borbi za obstanek.
# * #
Delavci, ki so oddali svojega glasove Hardingu in s tem republikanski stranki, pač niso verjeli socialistom, ki so pripovedovali o dobro -pripravljenem načrtu, potom katerega se skuša ameriški kapitalizem povrniti na predvojne razmere. Na predvojne razmere se povrača sedaj le v toliko, kolikor se tiče brezposelnosti in zniževanja plač. Potrebščine so se pocenile le v majhni meri. Produkcija posameznega delavca se je v zadnjih mesecih zelo zvišala, ker se tisti, ki so zaposljeni, boje, da se jih ne odslovi in najame druge na njihova mesta.
Industrijalna kriza vlada v deželi. Dividende kor-poracij pa so tudi letos ogromne, v nekaterih slučajih mnogo višje kot prejšnje leto. Za te razmere je odgovorno ljudstvo samo. Samo radikaliziranje ni nobeno zdravilo. Kaj tudi pomaga, če je v Zedinjenih državah nekaj miljonov delavcev, ki mislijo radikalno, govore radikalno, njihova dejanja pa so v prilog sedanjemu sistemu. Treba bo pač spoznanja, da je zdravilo v socialistični organizaciji in da je treba zanjo DELATI, kakor dela nekaj tisoč drugih socialističnih agitatorjev. Samo zabavljanje ne bo spremenilo sedanjih razmer. Niti jih ne bo milwauška Slovenija s svojim "Mi ostajamo," niti ne drugi 'delavski' listi, ki so delavski le v toliko, da malo pozabavljajo čez kapitaliste. Človeška družba je organizacija. Sedanjo organizacijo se more izpremeniti, izboljšati s popolnejšo organizacijo, ne pa s povečanim kričanjem. * * *
/
Med Poljsko in Rusijo je končno podpisan mir. Medtem pa se med Francijo in Poljsko vodijo pogajanja za ekonomsko in "obrambno* 'zvezo, naperjeno v prvi vrsti proti sovjetski Rusiji in deloma tudi proti Nemčiji.
Rusija še ne bo imela miru, kajti diplomacija za-padnih držav je na delu, da pridobi Kemaliste, ki so sedaj ruski zavezniki, za boj proti Rusiji. Za nagrado jim obljubljajo velik del teritorije, bogat na oljnih vrelcih in drugih mineralijah, toda ta teritorij je ruski. "Vzemite si ga in mi vam bomo priznali pravico do njega," namigujejo francoski in angleški agentje. Turki v Angori niso nobeni zanesljivi zavezniki za Rusijo. Najbrž vedo to tudi v Moskvi, zato imajo na turški meji v Mali Aziji precej močno armado. Turki ne morejo postati čez noč boljševiki; izgubljena vojna je vzbudila v njih nacionalistični čut, to pa še ni boljševizem. Turki, seljaki v Macedoniji, črni gori in drugod so zelo slab materijal za komunistično revolucijo. Rusko revolucijo je vodil proletarijat in proletarijat jo drži pri življenju, kakorkoli je v Rusiji maloštevilen. Seljaki ne bodo napravili socialne revolucije. Zemljo hočejo! Če so napredni, hočejo tudi dobiček prekupcev zase, hočejo svoje zadruge in svoje denarne zavode, bore se proti borznim špekulacijam, v kolikor se tičejo poljskih pridelkov, vse to pa ni boj zavednega industrialnega proletarijata, ki ima za cij socialistični družabni red. Med mase kmečkega ljudstva je šele zadnjih par let pričela prodirati luč socialistične vzgoje. Socialistična družba bo potrebovala socialistične kmete, zato je naša propaganda med njimi potrebna. Naloga izvesti socializem pa je dana industri-jalnemu proletarijatu.
* * *
Pri Kazimirjevi 'Edinosti so prebrskali par letni kov Proletarca, pa so iz tega napisali dolgo storijo, ki se je vlekla skozi par tednov, v kateri se z užaljeno dušo globoko vernega kristjana slika "sovraštvo", ki ga goji Proletarec do svete vere. Razume se, da tudi v tej nesmiselni storiji igrajo opice zelo veliko vlogo. Vsa stvar je spisana za želodce, kakršne imajo ljudje, ki se še niso ničesar naučili in se nikdar ne bodo.
* * *
Brezposelnost je v deželi. Plače se znižujejo, stanovanj primanjkuje, glad trka na vrata. Miljoni otrok umirajo vsled pomanjkanja v Aziji in v Evropi, militarizem žre in'žre, kaos je splošen, vsega tega pa enkrat ne bo. Kadar vsega tega ne bo, bo vladala socialistična družba narodov za narode, ali ako hočete, za vsa ljudstva, ki prebivajo na tem svetu, ki si ga je pred dva tisoč leti določil Bog, da odreši človeštvo s smrtjo svojega sina, ki ga je poslal na to zemljo. Človeštvo pa še ni odrešeno in patri vseh ver mu pripovedujejo, da pride odrešenje šele po smrti. Tukaj pa le vdano trpi glad, žejo in mraz, kajti s tem si pridobiš zasluženje. Silno koristen je tak nauk za tiste, ki se rede na telesu družbe, zato tudi grade templje, cerkve in šole, podpirajo verski tisk, ljudstvo, dobre verno ljudstvo pa ne izprašuje: Zakaj? Za take ljudi pišejo gospodje pri,čikaški "frančiškanski preši," in to z velikim dobičkom. Bajke so lepe za male in velike otroke. Zato jim dajejo bajke in jim pišejo članke, ki so v gluposti nedosegljivi. Pisci sami ne verjamejo tega kar pišejo, kajti nemogoče je, da ne bi poznali vsaj osnovnih zakonov razvoja. Ti pa ne temelje na jutrovih bajkah, ampak na znanosti.
* * #
Vera je dandanes komercializirana do skrajnosti. — Kazimir izdaja dva lista, ki poleg obrambe svete vere vršita tudi razne druge posle, vsaj tako trdita v oglasih. Prodajajo se maše, škapulirji, kipi svetni-
kov in svetnic, svete podobe in podobice, pošiljata denar na vse kraje sveta, najrajše in najsigurnejše pa v farovž, izvršujeta notarska opravila, prodajata romane z versko in protiversko vsebino, itd. itd. Igra prekupcev in sejmarjev, ki so jo predstavljali v templju za časa Krista, se vrši naprej in naprej.
* * •
Kakor se bliža svojemu koncu današnji ekonomski sistem, tako se bliža koncu svoje moči tudi zgradba, ki je nekaj stoletij res bila trdna, kakor da je zgrajena na skali. Danes je nekdanja Petrova skala le še zatočišče reakcionarne francoske diplomacije, ki je sama brez vere, in pa izkoriščevalcev po vseh deželah. Miljone prispevajo za cerkev, da s pomočjo nje podaljšajo življenje sistemu, ki jih redi in peha miljone in miljone drugih v pekel že na tem svetu. Ljudje, ki kupčujejo z vero, VEDO, da ima verna masa na TEM svetu pekel, prav zato pa ji obljubljajo nebesa na ONEM svetu. Na katerem ONEM? Dragi vernik, ne vprašuj, ne dvomi, da se ne pregrešiš! VERUJ! Drugače boš pogubljen za večno. Mnogo, zelo mnogo ljudi veruje in bodo še verovali. Masa vernikov pa postaja manjša. Nekatere religije so to že davno začutile, pa reformirajo svoje dogme in verske obrede
odtegujejo dalj in dalj od paganizma.
* * *
Rusija je imela svojega Rasputina, ki je bil strah ministrom, groza tistim, ki so se mu zamerili, mora na ruskem telesu. Zasužnjil je carizem in ugonobil sebe in carsko družino. Rasputinov je mnogo in se dobe med vsemi sloji. Njihova taktika pa je enaka: Z besno energijo se upirajo vsemu, kar diši po napredku. Rasputini končujejo, v večjem ali manjšem obsegu, vedno katastrofalno. Evolucija je kakor ogromen stroj, ki stre vsakega ,ki jo skuša ovirati.
• » •
Število vernikov, ki zahajajo v slovensko cerkev v Chicagu, ni veliko. Kljub temu, da jih ni mnogo, so zbrali v zadnjem letu "za cerkev" baje nad $14,000. V tej svoti niso vključene svote, ki so jih dobili patri za maše, krste, poroke itd. Pisec teh vrstic nima ničesar proti temu. Ako hočejo imeti ljudje cerkev in duhovnike, naj jih plačajo. Do tu je vse v redu. Sedaj je župnik prišel do spoznanja, da potrebujejo slovenski verniki v tem mestu tudi katoliško šolo in 'narodni dom.' Velik "drive" za nabiranje prispevkov se je pričel s "slovesnim" potrkavanjem, ki so ga preskrbeli "dobri" farani. Sto tisoč dolarjev mora zbrati slovenska fara v Chicagu, da bo dobila svojo šolo, ki bo vzgajala njihove otroke v ozkosrčnemu verskemu fanatizmu. Katoliških šol v Ameriki ne bi bilo prav nič treba, kajti stariši, ki hočejo, da se njihove otroke poučuje tudi krščanski nauk, ki pa je dandanes krščanski le še po imenu, bi jih lahko pošiljali v župniišča enkrat ali dvakrat na teden. Ampak cerkev hoče biti popolna organizacija,, država v državi, zato rabi svoje šolstvo, svoja zavetišča .bolnišnice, raznotere organizacije^in tudi ječe ter sodišča.
Ako bo šolsko poslopje obenem tudi nekako središče (ne)-kulturnega življenja katoliških Slovencev v Chicagu, tedaj naj se to ne imenuje "narodni dom," ampak "katoliški dom."
Zakrajšek grozi, da se bodo imena tistih, ki bodo gradnji šole in katoliškega doma nasprotovali "uzi-dala v vogeljni kamen." To sicer ni potrebna grožnja. Ljudje, ki jih ima cerkvena mašina na vrvici, bo-
Glasovi iz našega gibanja.
POROČILO ORGANIZATORJA.
Zadnje moje potovanje za J. S. Z. je bilo po državah Illinois in Indiana. Obiskal sem sledeče naselbine: Nokomis, Springfield, Auburn, Carlinville, East Moline, La Salle, Indianapolis, Auroro in Pullman. Ustanovilo, oziroma reorganiziralo se je pet novih klubov in sicer v Springfieldu. Auburnu, Indianapo-lisu, Aurori in Pullmanu.
Nokomis je čedno premogarsko mestece v juž nem UMnoisu. Tujec, ki pride v to mesetece zvečer, ima kajpada težave, predno najde rojake in to nepri-liko sem imel tudi jaz. Drugi dan sem našel najboljše ljudi, ne samo da sem dobil na razpolago najboljšo hišo, amipak tudi dobro pomoč pri agitaciji. Naročnikov za Proletarca se je dobilo precej in prodal sem nekaj knjig. Za organiziranje shoda sem imel premalo časa.
V	Springfeidu smo obdržavali shod dne 8. januarja, ki je bil zelo dobro obiskan. Po shodu se je reorganiziral socialistični klub. Springfieldski sodrugi so se mi zelo dopadli. Ko smo razumeli drug drugega, so bili takoj pripravljeni iti na delo. Trdno sem prepričan, da se število članstva njihovega kluba še pred letom dni potroji.
Na zelo hiter način je bil sklican shod v Auburnu. Pisal sem dan popreje,. da pridem, pismo je dospelo tja isti dan kot jaz, in vender smo imeli shod, na katerem se je reorganiziral socialistični klub s triindvajsetimi člani. Zahvala gre seveda sodrugom, ki so mi pomagali.
V	Carlinvillu sem dobil nekaj novih naročnikov Proletarcu, za sklicanje shoda pa je primanjkovalo časa, ker se mi je mudilo v East Moline.
V	East Moline imajo Slovenci socialistični klub. Nekaj izrednega je, da so v tej naselbini vsi Slovenci, razun par izjem, člani socialističnega kluba. Shod, ki se je vršil dne 10. januarja, je bil dobro obiskan. E. Molinski in okoliški sodrugi bodo korakali naprej po začrtani poti v delu za socializem.
Shod dne 17. januarja v La Salle je bil dobro o-biskan. Tudi tu so pred nedavnim reorganizirali socialistični klub, ki dobro uspeva.
Dne 23. januarja se je vršil velik shod v Indiana polisu, Ind. Vesel sem bil tako uspešne agitacije tamo-šnjih sodrugov. Po končanem shodu se je reorganiziral socialistični klub z dvaintridesetimi člani in s tem je prišel Indianapolis zopet v vrste naše armade.
V	Aurori, 111., sem bil dne 31. januarja. Ustanovil se je ob tej priliki socialistični klub. Posebne razmere, ki vladajo v tej naselbini, otežkočajo socialistično delo, vendar upam, da bodo naši sodrugi tudi
do prispevali, pa naj kdo nasprotuje kolikor hoče. Pozneje, ko ne bodo več mogli zmagovati bremena, se bodo jezili, in to je dobro. Ljudje se uče iz izkušenj, in izkušnje vodijo k spoznanjem. Mnogotera poslopja, ki jih je zgradila cerkev, služijo danes koristnim institucijam. Čez eno stoletje, morda še preje, bomo rabili cerkvene stavbe za resnično vzgojevalne in druge koristne namene. Zato naj slovenski frančiškani le grade lep dom, dobre šolske prostore in primerno dvorano, ker bo vse to nekoč služilo pravi kulturi.

v Aurori premagali vse ovire in utrdili socialistično organizacijo. Najpotrebnejše delo je, da se v tiste naselbine, v katerih je delavstvo še sovražno socijaliz-mu, razširi naše glasilo Proletarca, da ljudstvo iz njega spozna, kaj je in kaj hoče socializem.
V Pullmanu sem imel sestanek dne 3. februarja v prostorih sodruga Hrovata. Ustanovili smo socialistični klub in tako je prišla tudi ta naselbina v bojne vrste.
Prva organizacijska turneja od 28. septembra do 31. januarja je končana. Danes, ko gledam nazaj, skozi vse te mesece potovanja, imam eno zadoščenje — da to delo ni bilo zastonj. Če ni bil uspeh večji kakor je, so krive razmere.
Sodrugi, od vas je odvisno, ali naj bodo jugoslovanski delavci politično organizirani ali ne. Žalostno je, kadar hodi človek po deželi, sliši revolucionarne pogovore in mora koncem konca spoznati, da vsi ti ljudje ne spadajo nikamor in niso ničesar v delavskem gibanju.
Nevem, kje so vzroki, da je med delavstvom ravno sedaj tako malo volje za organizirano socialistično propagando. Mogoče so krivi naši grehi, mogoče je tej brezbrižnosti med delavstvom kriva vzgoja. Ali jaz si ne morem misliti delavca-trpina v današnjih časih, ko stopamo v to dolgo nepovedovano dobo, brez rdeče karte.
Če je bil za delavstvo kedaj čas spoznanja, je — danes. Zarja novega dneva se bliža. Ali smo nanjo pripravljeni ?
Letos, meseca maja ali junija se bo vršil kongres J. S. Z. in po kongresu — delo in zopet delo. Med tem časom pa nas more spremljati tudi DELO. Ustanavljaj mo klube, kjer jih še ni, obstoječim pridobivaj-mo nove člane, nabirajmo nove naročnike našemu ^ glasilu "Proletarcu". čim več postojank, toliko večji bodo uspehi spomladanske agitacije.
Joško Oven, organizator.
Pripis. — Vsem sodrugom tajnikom: Pred nekaj f časom je tajništvo J. S. Z. pričelo razpošiljati pristopne karte, ki jih morajo izpolniti novi kakor tudi i stari člani in te karte morajo biti poslane tajnikom j socialističnih organizacij v državah, kjer se nahajajo naši klubi. Od tam dobe klubi čarterje. Te karte mo-' rajo biti v uradnih državnih socialističnih organizacij, oziroma v uradu stranke v Ohicagu, raditega, da
I se zadosti poštnim zakonom za razpošiljanje strankinega glasila, "The Socialist World" članom stranke. To glasilo plačate že z mesečnino, ki jo pošiljate na i tajništvo J. S. Z.
Ako kdo izmed naših tajnikov teh listin še ni prejel, naj piše ponje tajništvu J. S. Z., ki mu jih takoj [ odpošlje zaeno s potrebnimi informacijami. — J. O.
Indianapolis, lnd. — Pred kratkem smo imeli tukaj shod, na katerem je govoril sodr. J. Oven, Shod je bil zelo dobro obiskan in posledica je bila, da smo ustanovili socialistični klub z 31 člani, upam pa, da jih bo štel v kratkem do 50.
Iz tega shoda je razvidno, da so tudi tukajšnji rojaki pripravljeni stopiti v vrsto svetovnega proleta-rijata in se boriti za svoje pravice.
Nedavno sem čital v nekem nazadnjaškem listu, ki se nazivlje za delavskega, da socializem obljubuje a razdira kar drugi zgrade. Da resnica je, socializem obljubuje srečnejše življenje na tem svetu in ne na onem, o katerem nihče nič ne ve, razdira — yes, oko-
ve, v katere je vklenil delavstvo kapitalistični režim. Socializem je tista moč, ki bo osvobodila človeka gospodarske in od tod vseh sužnosti, ki jih pozna človek. Socializem uči svobodo, enakost in bratstvo — kapitalizem tekmo, sovraštvo in vojno. Socializem že prihaja in njegova zarja zlati vrhove.
Apeliram na vse sodruge, ki so pristopili h klubu, da vrše vestno svoje naloge in prihajajo redno na seje. Čim več nas bo, tem uspešnejše bo naše delo.
Prva redna seja kluba št. 25 se vrši četrto nedeljo popoldne ob 2. uri v prostorih narodnega Doma. Vsi na to sejo.
Odbor za prvih 6 mesecev je sledeči:
John Vi voda, 756 Haugh, Str. tajnik; John Ma-telich, 943 N. Holmes Ave. blagajnik; And. Drešček, zapisnikar. — Nadzorniki: L. Banich, J. Sparenblek in Ant. Hren.
Organizatorji: Jos. Repovš, Sam. Matich in L. Sašek.
Socialistični pozdrav!
John Vivoda, tajnik.
N oko mis, II. — Seje kluba štev. 128, J. S. Z. se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se torej vrši v nedeljo dne 20. februarja ob 10. dopoldne v prostorih sodruga Antona Kravanja. Te seje se udeležite, če le mogoče, vsi. Rešiti imamo nekaj zelo važnih zadev, med drugim tudi popis članskih kart v angleščini, da bo vsakemu članu omogočeno prejemati glasilo stranke "The Socialist World". — Ernest Krn-šič, tajnik.
Opomba ured .— Dopis priobčimo v prihodnji izdaji, ker smo ga prepozno prejeli za to številko.
Sodrugi! V Jugosl. socialistični zvezi se kaže živahno življenje. Novi klubi se priglaševajo in v mnogih krajih so podvzeti koraki za iste namene. Če poj-de tako naprej, je prav lahko da ho imela zveza meseca maja ali junija, ko se vrši .njen Zbor preko 1000 članov. Meseca jan. je bilo skoraj do 600 dobrostoje-čih članov ali 750 vseh skupaj. Sedaj se je priglasilo več novih, katerih število članov znaša preko 120. Še par novih klubov ,pa bo štela zveza 1000 članov.
Naprej, sodrugi!
Tajništvo J. S. Z.
TAJNIKOM J. S. Z. V UVAŽEVANJE.
Zadnjih par dni so se nekatere pošiljatve zakasnele. To ni vzrok malomarnost ali brezbrižnost, temveč tajnikova bolezen. Tajnik je že teden dni v postelji in mora odpravljati pošto delno s postelje. Če kdo ni dobil vse, kakor bi bilo treba, ve sedaj kaj je temu vzrok. Vse pride na vrsto po redu, samo malo potrpljenja.
Tajništvo J. S. Z.
IZ UPBAVNIŠTVA.
Ako se dogodi, da lista niste prejeli, dasiravno ste ga naročili, sporočite to takoj upravništvu, da se stvar uredi. Lahko se pripeti, da nam zastopnik pošlje napačno število na naslovu, pa prihaja list na napačno a dreso. Pomote pri naslovih so neizogibljive; najboljša pot, da se popravijo, je, da nas vsakdo obvesti, kakor hitro ni kaj v redu.
Mnogo naselbin je še, ki nimajo zastopnika 'Proletarca'. Kdor bi hotel agitirati zanj, naj nam piše po
potrebne listine in informacije. "Proletarec" se razširja. Da se bo širil še hitreje, mu pridobivajte naročnike tudi vi.
Z delom je upravništvo, vsled pomanjkanja še ene ipomoči, zelo obloženo. Kakor hitro jo dobimo, se bo vse delo točno izvrševalo.
Prispevki v tiskovni fond "Proletarca."
AGITATORJI NA DELIT.
Število naročnin, ki so jih poslali agitatorji, oziroma zastopniki Proletarca:	,
Illinois:—Mary Udovich, Chicago, 1; J. Oven, Chicago,
1; Frank Besjak, Springfield, 2; Pauline Ermenc, I.a Salle, 1.
Iowa. — Anton Ausich, Wodward, 1 .
Kansas. — V. Virtich, Columbus, 1.
Michigan. — L. Urbancich, Detroit, 5.
Minnesota. — Charles Pogorelec, IS; John Teran, Ely, 1; Framk Klun ,Chisholm, 1.
Montana. — Frank Richter, 5.
Ohio. — Anton Grden, Glencoe, 3; Jack Kocjan, Cleveland, 3; Jos. F. Durn, Collinwood, 2; Lawrence Gorjup, Cleveland, 6; August Komar, Cleveland, 6; Steve Pregley, Pi-ney Fork, 1; Jacob Bergant, 1. 1
Pennsylvania. — Louis Krašna, Conemaugh, 3; A. Oce-pek, Clairton, 13; Jack Kotar, Aliquippa, 1; M. Torkar, Export, 1; A. Posega, Meadow Lands, 1; J. R. Shprohar, Irwin, 2; Anton Zornik, Herminie, 1; Bias Brezovšek, Conemaugh, 1; Louis Sterle, Dunlo, 2.
Tisti, ki Se niste aktivni v delu za širjenje slovenskega socialističneag glasila "Proletarca", pridružite so tem agitatorjem. Pošljite do drugega tedna vsaj enega novega naročnika. — Kdor želi prevzeti zastopništvo Proletarca, naj pige upravništvu po potrebne tiskovino in informacije.
Socializem ne uči razrednega sovraštva. Pravi socialist ve, da so razredi v človeški družbi nastali vsled dolgega razvoja, Ki je sledil neizpremenljivim zakonom.
Če hočemo doseči konec razrednega gospodstva, moramo poznati zakone razvoja, in način našega boja mora biti znanstven.
Pijana strast moti trezno mišljenje; ona kali bistri vid, ki je potreben za opazovanje, in ostro sodbo, ki je neizogibna za pravilno sklepanje.
Sovraštvo je strast, ki škoduje socializmu samemu; zato ga socializem ne zahteva, ne pridiga, ne uči.
Kapitalisti mislijo da bo človeška družba vedno kapitalistična.
Pred več kakor stotisoč leti so naši predniki v Evropi tudi mislili, da bo človek vedno jedel človeško meso.
IZŠLA JE KNJIŽICA:
"NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV."
Z vprašanji in odgoovri v slovenskem ln angleškem jeziku, ki jih mora vedeti vsak prosilec pred sodnikom. (Jena 40c. Naročila sprejema tajništvo J. S. Z., 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
r
VII. IZKAZ.
Power Point, O.—Po 50c, Jacob Bergant, Matt Tusek in Thomas Marcina; Kari Boga tj, 30c; po 20c, Štefan Čuk in Jernej Stucin. (pošiljatelj Jacob Bergant);
skupaj ........................................$2.20
Collinwood, O.—Slov. socialistični klub št. 49, J. S. Z. $5.; James Skubic, $1; Jernej Hafner, 50c; po 25c,
Mike Podboy in John Eesinovech; skupaj.......... 7.00
Milwaukee, Wis. — Društvo Sloga št. 16, SNPJ.....10.00
Franklin-Conemaugh, Pa.—Društvo Zaveznik št. 3
SDPZ...........................................10.00
Bearcreek, Mont. — Društvo št. 106, SDPZ.........10.00
Chicago, 111. — Ženska organizacija št. 7 JRZ.......25.00
Pleasant VaUey ,Pa. — Slov. socialistični klub št. 221, JSZ. ,$10; John R. Shprohar, $1; po 50c, Thom. Mil-harich, John Jerman, Robert Dolenc, Frank Modic, Tony Komančič, Ella Kovacich, L. Človek, Frank Kurent, John Raspet, Emilio Gardener, Luigi Correadini, Joseph Šuša: po 25c, John Tusar, Jacob Saber, Louis Rolih; (pošiljatelj J. R. Shprohar), skupaj ........18.00
BridgeviUe, Pa. — Nabrano med članstvom dr. Nova Domovina, št. 295, SNPJ. Louis Glaser, $1; po 50c, Louis Vodlan, Joseph Marley, Andy Zupancich, E. Kleršek, John Flis in John Zigman; po 25c, August Okorn, Neimenovan, Jacob Shadish, Pauline Prater, John Henigmous; (pošiljatelj John Zigman), skupaj.. 5.25 Cleveland, O. — Prispevki članov Jadranska Vila, št. 178, SNPJ.; August Komar, $1; po 50c, Anton Semec, John Mctel'ko, John Zalar, 'Andrew Kocian, John Pe-trič; po 25c, L. Pečenko, Jos. Frančiškin, Matija Hribar, Mike Mlač, John Ogrizek, Matevž Žejen, John Kolenc, Frank Natlačen, Jakob Čič, Peter Smerdel, Valentin Pakiž, Jakob Doles, Anton Stanovnik in Math Kobal ;po 10c, Louis Čampa, Anton Faganel in Anton Premru; (nabiralec Anton Semič, pošiljatelj Jack
Cic), skupaj . . . .................................. 6.70
Milwaukee, Wis. — Nabrano med članstvom društva
"Sloga", št. 1, JPZ. Sloga ........................18.65
Chisholm, Minn. — Frank Ruparcich ................25
Eeading, Pa. — John Kosmerl.....................50
Buhl ,Minn. — Max Martz, $5.50; Geo. Rozman, 50c; Anton Moran, 25c; (pošiljatelj Max Martz), skupaj,. 6.25
Barberton, O. — John Jankovich ................. 1.00
Universal ,Pa. — Max Sla novec .................1.00
Piney Fork, O. — Steve Pregley ...................50
LaSaUe, HI. — Paulina Ermenc ....................50
Chicago, 111. — Ivan Molek ....................... 2.00
Cicero, 111. — Frank Mrgolles ......................50
Irwin, Pa. — J. E. Shprohar ....................... 1.00
Buhl, Minn. —' Matt Filipich .......................60
Collinwood, O. — Jos. F. Durn .....................51
LaSaUe, HI. — Leonard Alpner .....................50
Mason City, Iowa. — Neimenovan .................10
Witt, HI. — John Permo .........................50
Claridge, Pa. — Math Regina .......................50
Chisholm, Minn. — Louis Ambrozich ................ 1.00
Aurora, HI. — F. Stefanich ........................75
Chicago, HI. — John Darovec ......................60
Ltizerne, Pa. — John Matičič .....................50
Trommald, Minn. — Frank Lipar ................... 2.10
Richwood, W. Va. — Prelaz Opeka ..................50
Milwaukee, Wis. — John Shabus ................... 1.00
		
SIot. delavska	9	podporna zveza
Ustanovljena dna 20. avsusta 1908.		Inkorporirana 22. aprila 190» v državi Pran.
Skupaj ....................................$135.46
Zadnji izkaz . . . ............................ 810.73
Skupaj ................................$946.19
V III. izkazu, priobčen v izdaji z dne 13. januarja, bi se moral prispevek kluba št. 218, J. S. Z. glasiti iz Luzerne, namesto iz Canonsburga. — Ako kdo opazi kako pomoto v izkazih, naj jo sporoči, da se popravi. — Upravništvo.
SOBRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klu-bovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki sim-patizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč.' — Tajnik kluba št. 27, JSZ.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: PRANK PAVLOVCIO, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VXD RICH, R. P. D. box 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, S315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Are., Cleye-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 137th St., Cleveland. O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Bo* 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIC, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 a 14th St., Springfield, BI.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, HL
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ. se vrši dne 12 .marca (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvr-ščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.	'	Organizator.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396 4th Ar«.
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronchialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam.
Severov Balzam Proti Kašlju
(preje Severov balzam za pljuča)
bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah.
V dvojnih merah: 25c in 50c.
Severjev novi slovenski Alamanah za 1921 je izšel.
Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. če ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt znamko. _________
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS	IOWA
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za uovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, I1L
S
Kadar...
Kadar mislite na potovanje v stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug poael s starim krajem, obrnite se na tvrdlco
ZAKRAJSEK & CESAREK
70-9th Ave.
NEW YORK, N. Y.
¥
Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe pošljemo za 90c.
TRIKRAT "SLAVA" NAŠIM ODJEMALCEM.
Kakor običajno, tako je tudi letos dne 1. februarja ravnateljstvo tvrdke Joseph Triner Company svojim uslužbencem priredilo hišni baniket v znak harmonije in prijateljstva med gospodarjem ter nastavljenci tvrdke, ki izdeluje sloveče Trinarjevo grenko vino že celih 30 let. Na tem banketu je bil slavnostni govor zaključen s slovečo napitni-co: "Trikratna slava našim odjemalcem!" V resnici je bilo to umestno, ker imamo na tisoče in tisoče odjemalcev, ki so Triner-jevim zdravilom vedno naklonjeni ,in ker ta zdravila pri vsaki priliki priporočajo z navdušenimi besedami. Mrs. John Ritt-leman ml., nam je 6. jan. iz Leet-dale, Pa., sledeče pisala: "Tri-n'erjevo grenko vino mora biti vedno pri rokah v naši hiši; jaz ne morem prestati brez nje?a. Rabila sem tudi Trinerjev olaj-ševalec kaslja (Triners Cough Sedtive) tekom zadnjih osem let in Trinerjevi Liniment in pravim, da so ta zdravila najboljša na trgu, kar se jih zamore dobiti za denar." — Ta zdravila lahko kupite pri vseh lekarnarjih ali prodaj cih zdravil. — Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
IZ STAREGA KRAJA
smo prejeli za prodajo večje število knjige "Za staro pravdo", ki razpravlja o agrarnem vprašanju v Jugoslaviji. Knjiga je zelo zanimiva. Stane 60c. Prejeli smo tudi knjigo povestne vsebine "Don Correa"; stane 30c.
Prijatelj, če ti je potekla naročnina, ne pozabi jo obnoviti. Ne pozabi, da je borba za eksistenco tega lista mnogo težja, kakor za droge liste. Vedi, da so na delu vse mogoče sile, da se zaduši glasila zavednega organiziranega delavstva. Potrebujemo tvoje pomoči v tvojo korist
I Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR m 3551 W. — 26th St. I (v bližini urada SNPJ., S. H R. Z. in Proletarca.)
I Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postreiba. KARL GLASER, imeitelj.
S