Primorski
dnevnik
SREDA, 20. JANUARJA 2016
št. 15 (21.555) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD ® ^M
nrimorski snort 3
primorskijport
—postani naš sledilec
trst - Na 4. strani
Uspešno poslovanje AcegasApsAmga
Govor o dobičku za Občino Trst
vrh - Na 13. strani
Kraški krti raziskujejo jame in podtalnico
Začelo se je novo jamarsko leto
manjšina - Na 16. strani
Slovensko »okence« v severni Furlaniji
Pogovor z Alenom Carlijem
intervju - Munih
»Če se bomo udinjali množicam ...«
rim - Napoved ministra za kulturne dobrine Daria Franceschinija
»Avtonomni« Miramar
rim - Ustavno sodišče
Referendum proti naftnim vrtinam
RIM - Ustavno sodišče je včeraj sprejelo enega od šestih referendumov, ki jih je devet deželnih svetov zahtevalo proti raziskovanju in črpanju nafte in plina pod Jadranskim, Jonskim in Tirenskim morjem. Dežele so zaskrbljene zaradi ekološke in ekonomske škode, ki bi bila večja od koristi prečrpane nafte. Glasovali naj bi že to pomlad, morda z upravnimi volitvami, če ga vlada s spremembo predpisov tega ne bo preprečila.
Na 2. strani
RIM - Muzej in park Miramar-skega grada sta bila vključena v seznam desetih novih italijanskih avtonomnih ustanov. Tako je med včerajšnjo skupno sejo kulturnih komisij poslanske zbornice in senata sporočil minister za kulturne dobrine Dario Franceschini. Sklep sodi v okvir reforme kulturnih institucij. Nov direktor avtonomnega muzeja in parka Miramarskega grada bo izbran z mednarodnim razpisom, je še nadalje napovedal minister Franceschini.
Slovenska poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki se je udeležila včerajšnje skupne seje parlamentarnih komisij za kulturo, je izrazila zadovoljstvo nad sklepom ministra Franceschinija in ocenila, da bo Mira-marski grad tako ovrednoten, kar bo pozitivno vplivalo tudi na krajevni turistični razvoj.
Podobni pozitivni oceni sta izne-sla tudi tržaški župan Roberto Cosoli-ni in predsednica Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracchiani.
Na 5. strani
begunska kriza - Diplomatska ofenziva Slovenije
Za nadzor na zunanji meji
V Srbiji in Pragi srečanji o pomoči Makedoniji pri nadzoru meje - V FJK Serracchianijeva proti odpravi schengna
BEOGRAD - Zunanji minister Slovenije Karl Erjavec se je včeraj v Srbiji srečal s premierjem Aleksandrom Vučičem in zunanjim ministrom Ivico Dačičem. Govorili so o migrantski krizi. Erjavec je predstavil slovensko pobudo, da bi evropske države Makedoniji pomagale pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. V Pragi pa so se na srečanju držav članic Višegrajske skupine, Makedonije, Srbije in Slovenije zavzeli za okrepljen nadzor na zunanji meji EU.
Predsednica FJK Debora Serracc-hiani je medtem ponovno izrazila nasprotovanje vzpostavitvi nadzora na mejah z Avstrijo in Slovenijo. Priznala je vsekakor, da je trenutno v FJK preveč beguncev.
Na 3. strani
LJUBLJANA - »Če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo narodnozabavna glasba, nizke popevke, Slovenija ima talent in podobno, je konec z narodom,« pravi maestro Marko Munih. Uspešni dirigent bo danes na ljubljanskem gradu prejel zlato plaketo JSKD. V intervjuju, ki ga objavljamo, je spregovoril o zborov-stvu, glasbi, odnosu do petja. Skrbi ga predvsem to, da se kriteriji znižujejo, za kar je po njegovi oceni kriva slovenska kulturna politika.
Na 10. strani
Dan odprtih vrat na liceju Slomšek
Na 8. strani
Kmalu nova knjiga Miroslava Košute
Na 10. strani
»Absentizem v Gorici ni problem«
Na 12. strani
Načrt sovodenjskega parka bodo spremenili
Na 12. strani
gorica-nova gorica - Zgradili jo bodo v okviru projekta EZTS
Brv čez Sočo leta 2017
Po odprtju kolesarske steze Solkan-Plave se bo v kratkem mogoče peljati še po podaljšku do državne meje
GORICA-NOVA GORICA - Novo brv bodo v okviru projekta za ovrednotenje reke Soče, ki ga vodi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, predvidoma zgradili leta 2017; povezana bo na komaj odprto kolesarsko pot Solkan-Plave, na katero kolesarji in pešci sedaj dostopajo s Sabo-tinske ceste. V kratkem bodo odprli še 300-metrski krak proti Italiji, nakar bodo zgradili še 160 metrov dolg podaljšek do državne meje in 457 metrov dolg odsek proti brvi, ki bo prečkala Sočo. Brv bo na levem bregu Soče sidrirana v višini zatravljene strehe solkanskega kajak centra.
Na 14. strani
šport - FIS Race veleslalom v Cerknem
Najboljši nastop smučarke Katrin Don
Alpska smučarka openskega društva SK Brdina Katrin Don, ki nastopa z deželno ekipo na FIS Race in FIS National Junior Race tekmah, je včeraj v Cerknem prišla do najboljšega rezultata v karieri: na FIS Race veleslalomu se je uvrstila na absolutno 13. mesto, v kategoriji mlajših mladink (letnice 1998 in 1999) pa je bila 2. (čas 1:53,23). Že v zadnjih veleslalomih v kraju Chiesa Valmalenca je Donova dokazala, da stopnjuje formo tudi v tej disciplini. Decembra je namreč že osvojila zmago v kategoriji mlajših mladink v slalomu FIS NJR (FIS Race tekme so na jakostni lestvici bolj prestižne in bolj kakovostne od FIS NJR).
Na 18. strani
9771124666007
2
Sreda, 20. januarja 2016
AKTUALNO
/
italija - Sprejeto eno od šestih vprašanj, ki jih je predložilo 9 dežel
Ustavno sodišče potrdilo referendum o naftnih vrtinah
Glasovanje že to pomlad, morda skupaj z upravnimi volitvami, če vlada ne poseže
RIM - Ustavno sodišče je včeraj sprejelo enega od šestih referendumov, ki jih je devet deželnih svetov zahtevalo proti programu raziskovanja in črpanja nafte in plina pod Jadranskim, Jonskim in Tirenskim morjem. Referendume so predlagale dežele Bazilikata, Marke, Apulija, Sardinija, Veneto, Kalabrija, Ligurija, Kampanja in Mo-lise, ki so zaskrbljene zaradi ekološke in ekonomske škode. Trdijo, da bi naftne platforme pred obalami prinesle več škode turizmu in drugim dejavnostim, kot bi bilo koristi od izkoriščanja morebitnih ležišč ogljikovodikov.
Referendumskih vprašanj je bilo sprva šest. Predložile so jih dežele, ki so se v ta namen povezale julija lani na pobudo predsednika Apulije Micheleja Emiliana. Zaradi tega ni bilo potrebno zbrati 500.000 podpisov, ampak so referendumi šli neposredno v presojo kasacijskega sodišča, ki je sprva sprejelo vseh šest. Ko je naknadno vlada spremenila zadevne predpise in med drugim odpravila zelo sporno možnost vrtanja v priobalnem pasu 12 morskih milj, je sodišče spet vzelo v pretres zadevo in ugotovilo, da pet vprašanj ni več aktualnih, za šesto pa so potrdili možnost izvedbe referenduma. Včeraj je to odločitev potrdilo še ustavno sodišče. Referendum zadeva koncesije za raziskovanje in črpanje ogljikovodikov in sicer določilo, ki dopušča izkoriščanje morebitnih najdišč do njihovega izčrpanja, kar dejansko podaljšuje koncesije v nedogled. Mimo samega besedila pa bo referendum, kot se navadno dogaja, postavil volivce pred načelno izbiro za ali proti vrtanju naftnih črpališč.
Odločitev ustavnih sodnikov je z veseljem pozdravil predsednik Apulije Emiliano. »Zadovoljen bi moral biti tudi predsednik Renzi; kdor je vpisan v Demokratsko stranko bi moral biti naravno zadovoljen, ko dobi ljudstvo možnost za demokratično izbiro,« je pripomnil in napovedal, da »se referendumska kampanja proti vrtinam začenja takoj«. Vlado je posvaril, naj ne spreminja zakona in naj dovoli volivcem, da se izrečejo. Referendum bi morali razpisati med 15. aprilom in 15. junijem letos. Pobudniki so za združitev z upravnimi volitvami, česar pa vlada menda noče, saj naj bi po jav-nomnenjskih raziskavah 67 odstotkov volivcev nasprotovalo vrtanju naftnih črpališč.
Vlada včerajšnje odločitve ustavnega sodišča uradno ni komentirala, pač pa so neimenovani vladni viri po poročanju agencije Ansa dali vedeti, da ne glede na tak ali drugačen izid referenduma, novih vrtin ne bo. Po oceni združenj okoljevarstvenikov (Greenpeace, Legambiente, Marevivo, Touring club italiano e Wwf) pa bo referendum vsekakor zadeval tudi že oddane koncesije in tiste še v postopku, za katere so bile prošnje vložene do junija 2010.
Pri tem opozarjajo, da je danes kar 20 odstotkov Sredozemskega morja oddanega v koncesije iskalcem nafte. To ogroža biotsko raznolikost - samo v italijanskih vodah živi 870 zvrsti živih bitij, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje - in morske rezervate, pa tudi ribolov, gojišča školjk, pomorski promet, turizem in druge gospodarske dejavnosti. V Italiji je trenutno 40 postopkov za raziskovanje in 9 za koriščenje naftnih in plinskih najdišč, največ na južnem Jadranu, ob Siciliji in zahodni Sardiniji, se pravi pred najlepšimi in turistično vabljivimi obalami. Med 16 že oddanimi koncesijami je nekaj zelo spornih, na primer v bližini naravnega bisera otokov Tremiti. Skupno gre za 127.000 kvadratnih kilometrov morja, kjer 13 naftnih družb (6 italijanskih in 7 tujih) načrtuje izkoriščanje domnevnih 10 milijonov ton naftnih ležišč. Naftne platforme bi utegnile škodovati tudi križarjenjem, od katerih pričakujejo v Italiji leta 2020 več kot 17 milijonov in leta 2030 do 24 milijonov obiskovalcev. (mm)
Pomorska naftna platforma pred obalo Sicilije
arhiv
italija - V Rimu
Ustanovili svet za odnose z muslimani
RIM - Italijanski notranji minister Angelino Alfano je včeraj ustanovil svet za odnose z muslimani, ki živijo v Italiji. Gre za svetovalno telo, za katero vlada upa, da bo pripomoglo k boljši integraciji te verske manjšine v italijansko družbo.
Svet je sestavljen iz akademikov in strokovnjakov za islamsko kulturo in vero. Njegova naloga bo priprava predlogov in priporočil pri vprašanjih integracije, ki bodo temeljili na "spoštovanju in sodelovanju", je so sporočilu zapisali na notranjem ministrstvu.
Alfano je dejal, da si želi »skupnosti z ljudmi, ki so kljub različnemu izvoru, kulturam, veram in tradicijam pripravljeni prispevati k mirnemu razvoju in blaginji naše države, popolnoma v skladu z našimi zakoni ter našo krščansko in humanistično tradicijo«.
Svet bo vlado seznanjal z islamskimi zadevami in pomagal oblikovati »italijanski islam«. Po statističnih ocenah v Italiji živi več kot milijon muslimanov. Večina je priseljencev.
bančništvo - Velika nihanja delnic
Ali so italijanske banke res pod udarom iz tujine?
Banka Montepaschi na milanski borzi ne preživlja najboljših časov
ansa
MILAN - Italijanske banke so še naprej pod udarom notranje in zunanje špekulacije. V to so prepričani vlada, združenje italijanskih bank ABI in nadzorna borzna ustanova CONSOB, potem ko je tudi včeraj glavnina bančnih delnic doživela padec. Z najhujšimi težavami se soočata predvsem bančna zavoda Montepaschi (MPS) in Carige, na evropski ravni pa so vrednost izgubile zlasti portugalske in španske banke.
Tržišča z delnicami ni pomirilo stališče Evropske centralne banke (BCE), ki vztraja, da ni razlogov za paniko, investitorji pa so očitno drugačnega mnenja. Predsednik CONSOB Giuseppe Vegas je sicer sprva zanikal, da bi bil italijanski bančni sistem pod udarom mednarodne špekulacije, z nekaterimi velikimi bančnimi zavodi pa očitno nekaj ni v redu. Finančni minister Pier Carlo Padoan je pohvalil pomirjevalno stališče BCE, čeprav je prav osrednja evropska banka po mnenju nekaterih povzročila padec vrednosti delnic italijanskih bank. »Informacije, ki jih je Bruselj zahteval od nekaterih itali-
janskih bank, so povsem normalne. Podobno je BCE v preteklosti zahteval od bank drugih držav članic EU,« je pojasnil italijanski minister. Delnica Mon-tepaschi je včeraj izgubila skoraj 15 odstotkov vrednosti.
Nezaupanje delničarjev v nekatere italijanske bančne koncerne naj bi bilo vezano tudi na namere Renzijeve vlade, da ustanovi t.z. slabo banko. Slednja naj bi prevzela vse t.z. slabe oziroma neizterljive kredite, vsa zadeva pa je še zelo nedorečena, kar sproža različna ugibanja in posledično težave na borzi.
Hud udarec verodostojnosti italijanskega bančnega sistema so zadali škandali, ki so privedli do stečaja štirih bank v srednji Italiji. To povzroča dodatno nezaupanje v banke, čeprav je bil škandal omejen na štiri banke ter na njihove odnose ne z varčevalci, temveč z imetniki obveznic oziroma delnic. Delno naj bi težave rešila reforma bančnega sektorja, ki jo napoveduje Renzi. Začel je z ljudskimi, nadaljeval pa jo bo z zadružnimi bankami.
libija - Sprte strani s podporo ZN
Oblikovali vlado narodne enotnosti
TRIPOLI - Sprte strani v Libiji so včeraj oblikovale dolgo pričakovano vlado narodne enotnosti. Novo vlado pod vodstvom premierja Fajeza al Saradža, ki jo sestavlja 32 ministrov, mora v roku desetih dni potrditi parlament v Tobruku. »To je korak naprej v okviru položaja, ki je še krhek,« je novico komentiral italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. Sprte libijske politične strani so 17. decembra po dolgem odlašanju vendarle podpisale dogovor za končanje političnega razkola v Libiji, ki so ga podprli tudi Združeni narodi. Predstavniki rivalskih libijskih parlamentov so dogovor podpisali v Maroku, in sicer ob prisotnosti posebnega odposlanca ZN za Libijo Martina Koblerja.
Kompromis o posvojitvi otrok
RIM - Zakon o istospolnih zvezah je zaradi različnih pogledov znotraj Demokratske stranke in pritiska vladnih zaveznikov iz vrst stranke NCD doživel zastoj. Pred parlamentarno razpravo se zato njegovi pobudniki iz vrst DS dogovarjajo o vsebinskih spremembah zakonskega osnutka. Spor zadeva možnosti posvojitve otroka partnerja. Kompromis naj bi bil zdaj ta, da bodo priznali pravico do posvojitve samo tistih otrok enega od dveh partnerjev, ki so se po naravni poti rodili pred sklenitvijo zveze.
O burki naj odločajo šole
LONDON - Britanska vlada je podprla šole, ki želijo muslimanskim ženskam in deklicam prepovedati nošenje burke, muslimanskega oblačila, ki pokriva obraz in celotno telo. S tem se bo verjetno vnela razprava o verskih svoboščinah v državi, ki se predstavlja kot ena najbolj strpnih na svetu. Britanska ministrica za izobraževanje Nicky Morgan je za britanski BBC povedala, da vlada ne bo zapovedovala ljudem, kaj lahko oblečejo in česa ne. A istočasno je poudarila, da lahko šole same odločajo o pravilih oblačenja. Ob tem je pripomnila, da je v nekaterih primerih »treba videti obraz tako učitelja kot učenca. V Veliki Britaniji, za razliko od recimo v Franciji, ni prepovedano nositi burke, nikaba ali drugega oblačila, ki pokriva obraz, v javnosti.
Letalski prevoznik Adria Airways ima zdaj nemškega lastnika
LJUBLJANA - Slovenski državni holding je prodal slovenski letalski prevoznik Adria Airway nemški družbi 4K Invest. Pogodbo predvideva doka-pitalizacijo za 4,1 milijona evrov. Država bo prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov. Kupnina znaša le 100.000 evrov, saj je bil letalski prevoznik tik pred stečajem. 4K Invest je specializiran za prestrukturiranje podjetij v Evropi, Adrii Airways pa naj bi omogočil razvoj in ohranitev delovanja. Aerodrom Ljubljana je bil že pred letom in pol za 234 milijonov evrov prodan nemškemu Fraportu.
Primanjkljaj pod tremi odstotki
LJUBLJANA - Slovenski proračunski primanjkljaj za leto 2015 znaša po prvih ocenah 1,27 milijarde evrov, kar je manj od predvidenihi 1,39 milijarde evrov primanjkljaja. To pomeni, da je razmerje med primanjkljajem in BD na letni bazi 2,9 odstotka, torej pod tremi odstotki, ki jih predvideva maastrichtska pogodba.
/
AKTUALNO
Sreda, 20. januarja 2016
3
slovenija - Minister Erjavec na obisku v Srbiji in srečanje z Višegrajsko skupino
Diplomatska ofenziva v podporo Cerarjevi pobudi glede beguncev
Balkanske države naj bi s pomočjo Makedoniji skušale begunski val zadržati v Grčiji
BEOGRAD, PRAGA - Zunanji minister Kari Erjavec se je včeraj v Srbiji srečal s premierjem Aleksandrom Vučičem in zunanjim ministrom Ivico Dačičem. Glavna tema je bila migrantska kriza, Erjavec pa je srbskim kolegom predstavil slovensko pobudo za njeno obviadovanje.
Giavni namen Erjavčevega obiska je biia predstavitev pisma premierja Mira Ce-rarja, ki ga je ta nasiovii na predsednika Evropske komisije Jean-Ciauda Junckerja in na vse predsednike vlad držav na balkanski migrantski poti. Cerar v pismu poziva k znatni dodatni pomoči Grčiji pri obvladovanju migrantskih tokov in vračanju tistih migrantov, ki očitno niso upravičeni do mednarodne zaščite. Cerar še predlaga, da bi evropske države Makedoniji pomagaie pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo, s čimer bi preprečiii prehod nezakonitih mi-grantov čez mejo.
Erjavec je povedai, da je pobudo predstavil Vučiču, Dačiču in ministru za de-io in vodji viadne koordinacijske skupine za migracije Aleksandru Vulinu. Šef slovenske dipiomacije je zatrdii, da je Srbija pobudi zelo naklonjena. »Vučič je sam napovedal, da bo stopil v stik z Junckerjem, ker se mu zdijo rešitve, ki jih predlagamo, glede na situacijo ustrezne. Ocena je, da se bo migracijski val krepil, zlasti v naslednjih tednih, ko se bo vreme izboljšalo,« je povedal Erjavec in dodal, da bi lahko dodatne težave povzročaii samostojni ukrepi posameznih držav na balkanski poti.
Pri tem je omenii Avstrijo, ki je že na-povedaia doiočene poteze za upočasnitev migrantskih tokov. Erjavec je poudaril, da bo tudi Siovenija sprejeia podobne ukrepe, če se bo zanje odiočiia Avstrija. Giede avstrijskih napovedi je Erjavec povedai, da so tudi v Srbiji zaskrbijeni. »Vsi smo zaskrbljeni, ker ni skupne evropske rešitve za mi-grantsko krizo. Želimo si enotne rešitvepro-blema migracij na balkanski poti, saj bi lahko te destabilizirale Zahodni Balkan, zlasti če bi bile rešitve prepuščene posameznim državam in bi povzročale domino efekt,« je povedai Erjavec.
Po njegovih besedah tako Siovenija kot Srbija ugotavljata, da s Hrvaško pri ob-viadovanju migrantske krize ni pravega sodelovanja. »Eden od razlogov je prav gotovo to, da na Hrvaškem še nimajo nove vlade in ni pravih sogovornikov,« je še pove-dai zunanji minister.
V Pragi pa je včeraj potekalo srečanje notranjih ministrov držav članic Višegrajske skupine, Makedonije in Srbije o migrantski krizi. Siovenijo je zastopai državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, ki je predstavii siovensko pobudo za obviado-vanje migracij. Udeleženci so se zavzeli za okrepijeno pomoč Makedoniji. Špenga se je srečal s kolegi iz držav članic Višegrajske skupine - Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške - Makedonije in Srbije. Vabljen je bii tudi minister iz Hrvaške, ki pa je udeležbo zavrnil.
Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA so se sicer ministri Višegrajske skupine zavzeli za okrepljen nadzor na zunanji meji EU. Češki notranji minister Miian Cho-vanec je poudaril, da morajo načrtovani sprejemni centri v Italiji in Grčiji delovati kot objekti, ki bodo omejili svobodo gibanja migrantov, dokler se jih ustrezno ne preveri. Slovaški notranji minister Robert Kalinak pa je terjal še hitro in učinkovito politiko vračanja zavrnjenih migrantov. (sta)
Minister Karl Erjavec in srbski premier Aleksander Vučič
tanjug
Tusk članicam EU daje dva meseca časa za rešitev begunske krize
STRASBOURG - Članice Evropske unije morajo tok beguncev obvladati najkasneje v dveh mesecih, sicer se bo morala unija soočiti s koncem schengenskega območja, je včeraj v Evropskem parlamentu poudaril predsednik Evropskega sveta Donaid Tusk. Vrh unije 17. in 18. marca v Bruslju bo po njegovem mnenju zadnja priložnost za oceno, aii evropska strategija giede beguncev deluje. »Če se bo izkazalo, da ne, se bomo morali soočiti z obsežnimi posledicami, kot je koiaps schengenskega območja,« je posvaril. »Statistika za čas okoii božiča ni vzpodbudna. V EU je na dan prišlo okoii 2000 beguncev,« je dejai in pozval države članice, naj uresničujejo vse dogovore, sprejete v zvezi z begunsko krizo. »Čianice unije je težko discipiinirati,« je poudaril. »Niti jaz niti komisija nimamo tankov,« je dejai. Predsednik Evropske komisije Jean-Ciaude Juncker je ob tem v Evropskem parlamentu opozoril, da bi vnovična uvedba nadzora na mejah v območju schengna, ki šteje 26 čia-nic, imeia veiike posiedice za rast in zaposiovanje v Evropi. »Cena ukinitve schengna je zeio visoka,« je dejai ob ugotovitvi, da so mnoge države z uvedbo kontrol na mejah dejansko že ukiniie schengen. Posvarii jih je, da bodo kmaiu ugotavijaie, koliko jih vse to stane, nazadnje pa se bo najbrž kdo vprašai, aii ima spioh smisei ohranjati skupno va-iuto, ko se evropski državijani ne morejo več prosto premikati po Evropi. »Če zavržemo schengen in evro, kaj spioš še ostane od skupne Evrope?,« se je vprašal.
Zdravniki brez meja: EU v begunski krizi odpovedala
BRUSELJ - Zdravniki brez meja so včeraj ocenili, da so EU in evropske vlade v lanski begunski krizi kolektivno odpovedale. Poročilo, ki ga je človekoljubna organizacija objavila danes, obenem zahteva vzpostavitev varnih koridorjev za begunce.
Očitki Zdravnikov brez meja so le še eni v nizu kritik EU in njenih 28 članic pri odgovoru na najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot Amnesty International so tudi Zdravniki brez meja obsodili "trdnjavski" pristop do begunske krize. »Osredotočanje na odvračanje in kaotičen odziv na humanitarne potrebe bežečih sta položaj več tisoč ranljivih žensk, otrok in moških po njihovem prihodu v Italijo in Grčijo ter med potjo skozi balkanske države le še poslabšala,« je v poročilu poudaril direktor operacij v Zdravnikih brez meja Brice de le Vingne. Poročilo organizacije še poudarja, da so protiimigracijske in odvračalne politike, ki so se oblikovale zadnjih 15 let, v minulem letu pa so se še zaostrile, dejansko prispevale k problemu tihotapljenja migrantov in ljudi pognale na še nevarnejše poti.
Zdravniki brez meja še nikoli poprej niso imeli toliko projektov v Evropi in nikoli poprej se niso odločili mobilizirati treh ladij za reševanje na morju, je še poudarila organizacija, ki je sicer bolj znana po delovanju na vojnih območjih. Ob tem je vlade članic EU pozvala, naj izpolnijo svoje mednarodne obveze in pomagajo ljudem v stiski.
novi pojavi
sandor.tence@primorski.eu
Manjšina v Sežani
Slovensko narodno skupnost, poleg jezika, identitete in kulture, bistveno označuje tudi ozemlje. Narodnostno mešano območje od Trbiža do Milj obsega 32 občin, ki so vključene v zaščitni zakon. Uživanje kolektivnih jezikovnih in drugih pravic je torej v glavnem vezano na ozemlje, čeprav ne samo.
Benečan Renzo Mattelig (Zveza Slovencev po svetu) je na deželnem svetu SKGZ opozoril, da na Videmskem vse več Slovencev živi v občinah, ki ne sodijo v zaščitni zakon. Gre za ljudi, ki so ostali vezani na slovenskijezik, marsikateri otrok iz teh družin obiskuje špetrsko dvojezično šolo. To so Slovenci, če poenostavimo, brez tradicionalnega narodnostnega ozemlja, a zato niso nič manj Slovenci.
Benečija je vprašanje zase, problem ozemlja, čeprav v drugačni obliki in okoliščinah, pa se postavlja tudi pri Slovencih, ki so se preselili na slovenski Kras. Njihovo število za sedaj (še) ni ravno veliko, pojav pa obstaja. Gre v glavnem za mlajšo generacijo tržaških Slovencev, ki so se preselili v Sežano in v sosednje občine, predvsem iz ekonomskih vzgibov. To sicer niso tradicionalni ekonomski migranti kot so Benečani, še manj pa izseljenci, saj gre za ljudi, ki so v glavnem zaposleni v Italiji in ki so ohranili močne vezi s ti zamejskim okoljem. Gre vsekakor v naših razmerah za popolnoma nov pojav.
Slovenska manjšina, ki seje upravičeno veselila odprave meje s Slovenijo in ki se sedaj upravičeno boji novih mejnih nadzorov, pregrad in zidov, se mora sprijazniti tudi s posledicam i teh dogajanj. Meje padajo ne le za tiste vse bolj številne mlade, ki študirajo in delajo v tujini, temveč tudi za pripadnike manjšine, ki v novem okolju (npr. na sežanskem Krasu) niso več manjšina in kjer je glavni jezik slovenščina.
Priča smo skratka novim pojavom, ki postavljajo na glavo marsikatero našo dosedanjo gotovost. Ozemlje, kjer živi manjšina, se širi, nekdanja manjšina pa v Sloveniji ni več manjšina . . .
migranti - Stališče predsednice Debore Serracchiani
Dežela FJK potrdila nasprotovanje ukinitvi schengenskega dogovora
TRST - »Podatki kažejo, da je v naši deželi vedno več migrantov, število kaznivih dejanj pa v vseh štirih pokrajinah pada,« je izjavila predsednica Furianije-Juiijske krajine Debora Serracchiani. Dežeina predsednica sicer poudarja, da je pri ijudeh občutek ogroženosti vedno večji, zaradi česar so že poostriii varnostni nadzor predvsem v krajih, kjer se zbirajo migranti. Serracchianijeva verjame, da je treba razmišijati ziasti o njihovi smotrni prerazporeditvi in zatem še o integraciji. »Vsakemu evru, ki ga namenimo za varnost, bi morali dodati še en evro za kulturo,« dodaja Serracchianijeva, ki se ji začasna ukinitev schengenska sporazuma ne zdi pameten ukrep. »To ne bi pomagaio pri zajezitvi migrantskega va-ia,« je prepričana predsednica Furianije Juiijske krajine.
Itaiijanska viada zaradi napovedi Dunaja, da bi iahko begunce zavračai tudi na meji s Siovenijo, naj bi razmišija,
Predsednica FJK Debora Serracchiani
da bi na meji z obema državama uredi-ia t.i. žariščne točke. Prvo naj bi urediii na Trbižu na tromeji z Avstrijo in Sio-venijo, drugi dve pa v biižini Gorice in Trsta, je včeraj poročai dnevnik La Re-
pubbiica. Njegovo pisanje je sinoči de-mantirai dežeini odbornik Gianni Tor-renti. Kot dodaja časnik, naj bi dokončno odiočitev o odprtju t.i. hot spotov sprejeii na srečanju notranjih in pravosodnih ministrov držav čianic EU, ki bo 25. in 26. januarja v nizozemskem Amsterdamu.
»VAmsterdamu bomo izvedeli za dejanske namere Avstrije in Nemčije. Če se stanje ne bo spremenilo, grozi povečanje begunskega vala na italijanski severovzhodni meji. Že sedaj zabeležimo okoli 400 beguncev na teden, večinoma državljanov Pakistana in Afganistana, ki prek Slovenijepridejo v Italijo,« je za Repub-biico pojasnii vir pri itaiijanskem notranjem ministrstvu. Nekateri begunci poskušajo v Itaiijo priti tudi iz Avstrije. Na itaiijansko-avstrijskem mejnem prehodu pri Trbižu so od 1. januarja med nadzorom meje skupno zaustaviii 222 ijudi, od tega so jih 150 vrniii v Avstrijo.
slovenija - Migrantska kriza in nadzor meja
SDS za ustanovitev nacionalne garde
LJUBLJANA - Strokovni svet SDS je včeraj predstavii zamisei o ustanovitvi nacionaine garde. Ta bi kot garda pro-stovoijcev deiovaia znotraj Siovenske vojske in bi biia vpokiicana v primeru naravnih nesreč in spremenjenih varnostnih razmer. V SDS nameravajo takšno idejo prek državnega zbora prediagati viadi, sicer pa jo bodo vkijučiii v svoj predvoiiini program.
Med raziogi za takšno zamisei je predsednik odbora za notranje zadeve pri strokovnem svetu SDS Božo Pre-daiič poudarii, da se varnostne razmere v svetu drastično posiabšujejo, kar povezuje tudi z migrantsko krizo. V SDS zato vztrajajo pri zagotavijanju več sredstev za poiicijo in vojsko ter organizirano vkijučevanje državijanov v varnostne siie.
To bi storiii z ustanovitvijo nacio-naine garde, v katero bi se po besedah predsednika odbora za obrambo pri SDS
Aieša Hojsa vkijučevaii domoijubni pro-stovoijci, stari med 18 in 35 iet, obeh spo-iov. Nacionaina garda bi šteia do 25.000 gardistov, formirana pa bi biia na pokrajinski osnovi.
Garda bi imeia formaino poveijstvo, ki bi biio podrejeno Generaištabu SV, zato Hojs poudarja, da ne gre za vzporedni sistem. Vpokiic garde bi bii v pristojnosti viade, v primeru naravnih in drugih nesreč pa v pristojnosti ministra za obrambo. Hojs je še pojasnii, da bi gardisti prejemaii nadomestiio, v primeru vpokiica pa bi dobiii enako piačiio kot pokiicni vojaki. Poudarii je še, da bi ime-ia nacionaina garda neizmerno viogo pri varovanju meje. Moraii pa bi tudi še doreči, katera poiicijska poobiastiia bi do-biii pripadniki nacionaine garde.
Če viada tega predioga ne bo upo-števaia, bo SDS k ustanovitvi nacionai-ne garde pristopiia, ko bo prevzeia via-do, je napovedai posianec Zan Mahnič.
4	Četrtek, 21. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Poročilo Občine Trst in družbe AcegaApsAmga
Družba uspešno posluje in zaposluje nove ljudi
Govorili so predvsem o dobičku za občino, ne pa za nižje cene storitev
Širjenje vrednot, gospodarska rast in vpetost v okolje so poslanstvo družbe Ace-gasApsAmga, ki prebivalcem in gospodarstvu zagotavlja komunalne storitve, ustrezno vodovodno in plinsko omrežje ter oskrbo z električno energijo. Po dobrih treh letih po združitvi s skupino Hera iz Emilije Romagne vodilni menedžerji in župan Občine Trst Roberto Cosolini ugotavljajo, da so se pred leti pravilno odločili in da družba uspešno posluje in celo širi svojo dejavnost, čeprav želijo nekateri to pokazati drugače.
Na včerajšnji novinarski konferenca sta župan Roberto Cosolini in generalni direktor družbe AcegasApsAmga Roberto Gasparetto predstavila svoje poslovanje, ki je bilo leta 2012, 2013 in 2014 zelo uspešno. Gasparetto je podrobno pojasnil tudi nekatere očitke in dosežke, svojo predstavitev pa je začel z ugotovitvijo, da je njihova družba uspešna tudi na področju družbene odgovornosti, še posebej na področju odgovornega ravnanja z okoljem in ustvarjanja dodane vrednosti za lokalno skupnost. Po direktorjevih podatkih je dru-
Roberto Cosolini
žba AcegaApsAmga v vseh letih od poslovne združitev s Hero uspešno poslovala in vseskozi ustvarjala dobiček. Leta 2014 je družba na pristojnem območju zabeležila dobiček v vrednosti 495 milijonov evrov, kar je 10,9 odstotka več kot leto prej, čisti dobiček pa je leta 2014 znašal 38 milijonov evrov, kar je 29,7 odstotka več kot leto prej. Vodovodno omrežje, ki je dolgo 3454 kilometrov, sicer oskrbuje 255.530 gospodinjstev. V zadnjih letih je družbi uspelo povečati količino zbranih odpadkov na 47,7 odstotka. Tudi plinska in električna napeljava sta odlično distribuirani, je bilo slišati na predstavitvi poročila.
Kazalniki kažejo, da ima koristi od strateške poslovne združitve med družbama tudi Občina Trst, katere premoženja se je v zadnjih treh letih povečalo za 112 milijonov evrov. Gospodarski učinek na celotno tržaško pokrajino je za devet odstotnih točk večji kot pred »strateško poslovno poroko«; gre za 6,7 milijona evrov. Poslovanje so optimizirali tudi z novimi investicijami (več kot 24 milijonov evrov za nove naložbe). Občina Trst naj bi bila bogatejša še za 10,2 milijona evrov, ki jih je dobila z dividendami.
AcegaApsAmga se lahko pohvali tudi z zaposlovalno politiko. V zadnjih treh letih je družba skupno zaposlila 31 novih oseb; od 744 uslužbencev leta 2013 se je lani število povzpelo na 775 (751 za nedoločen čas). Gasparetto je pohvalil dejstvo, da posebno pozornost posvečajo mladim kadrom. Zavrnil je tudi očitke, da so po združitvi oškodovali lokalne dobavitelje. »Nič od tega ni res, tudi po združitvi smo ohranili neodvisnost pri izbiranju lokalnih dobaviteljev,« je bil prepričljiv direktor, ki verjame, da so sposobni zagotoviti stabilnost poslovanja in dober inve-stiticijski načrt za prihodnost.
Sanela Čoralič
Trieste Trasporti ima najmlajši vozni park v Italiji
Tržaški avtobusni prevoznik Trieste Trasporti se lahko pohvali s konstantno rastjo števila potnikov in tudi s tem, da posluje z dobičkom. Poročilo o poslovanju prevoznega podjetja je včeraj predstavil njegov predsednik Giovanni Longo, ki je uvodoma poudaril, da ima podjetje najmlajši vozni park v Italiji, saj je vsak avtobus v povprečju star le štiri leta. Dobršen del dobička naj bi podjetje namenjalo nakupu novih avtobusov in s tem med drugim prispevalo k boljši okoljski politiki. Slišali smo, da podjetje letno z novimi avtobusi zamenja 33 starih oz. dotrajanih.
Na predstavitvi poročila je predsednik Longo postregel s podatkom, da njihov vozni park, ki šteje 280 avtobusov in šest tramvajev, na leto prevozi 12,7 milijona kilometrov, z avtobusi pa se na 5200 dnevnih vožnjah prevaža 180 tisoč potnikov (na dan). Prav ta podatek je predsednik podjetja Trieste Trasporti izpostavil še posebej ponosno, saj priča o tem, da je javni prevoz v Trstu izredno priljubljen med občani in občankami. Kot je dejal Lon-
Oktober 2015: najnovejši avtobusi podjetja Trieste trasporti
fotodamj@n
go, nas to število uvršča v sam vrh, in sicer takoj za Milan, Rim in Benetke, kjer pa so za visoko število potnikov zaslužni tudi turisti. S ponudbo javnega prevoznika pri nas so zadovoljni tudi občani, saj so v kar 94 odstotkih odgovorili pritrdilno.
O uspešnem poslovanju družbe govorijo tudi druge številke. Letni dobiček znaša 79,4 milijona evrov, stroški se vrtijo okrog 66,3 milijone evrov, z vozovnicami pa v podjetniško blagajno priteče 22 milijonov evrov. Gospodarski učinek na celotno območje je bil leta 2014 sedem odstotkov boljši kot leto prej. V podjetju je skupno zaposlenih 805 uslužbencev, v zadnjih petih letih so zaposlili 139 oseb za določen ali nedoločen čas. V 92 odstotkih delovnih pogodb so naknadno sklenili pogodbe za nedoločen čas. Predsednik Giovanni Longo je naštel še nekaj drugih podatkov, ki pričajo o stabilnosti poslovanja, ob tem pa je tudi dodal, da je podjetje redno angažirano tudi pri večjih prireditvah in drugih dogodkih. (sč)
trst - V pritličnih prostorih občinskega matičnega urada
Urad za naše malčke
Na voljo informacije o občinskih in zasebnih vzgojnih storitvah za otroke od rojstva do 3. leta starosti
V pritličnih prostorih občinskega matičnega urada (prehod Costanzi 1) so včeraj slovesno odprli urad za naše najmlajše. Dejansko gre za prostor, kjer bodo staršem oziroma družinam nudili vse potrebne informacije o občinskih in zasebnih vzgojnih storitvah za otroke od rojstva do 3. leta starosti.
Ker je ponudba za naše najmlajše izredno bogata in se marsikateri starš v njej sam ne znajde, bodo v uradu zanje našli najustreznejše rešitve za njihove malčke. Staršem bosta na voljo dve operaterki občinskih vzgojnih služb, ki bosta nudili vse potrebne informacije glede storitev za otroke - se pravi na primer informacije glede jasli, vzgojnih storitev na domu, igralnih kotičkov. V uradu pa bo tudi operaterka deželnega programa Si.Con.Te (Sistema di conciliazione integrato), ki bo strankam, zlasti mamicam, pomagala pri reševanju težav usklajevanja družine s službo - prošnje za varuške, koriščenje materinskega dopusta, finančna pomoč družinam z nizkimi dohodki.
Posebne pozornosti bodo v uradu deležne varuške, za katere se odločajo družine, ki svojih malčkov ne po-
Prve varuške so včeraj že prinesle svoj življenjepis v nov urad
fotodamj@n
šiljajo v jasli na primer. V uradu bo staršem na voljo seznam varušk, družinam pa bodo operaterke pomagale tudi pri urejanju delovnih razmer z njimi.
Urad poimenovan Info servizi
educativi 0/3 anni - Baby sitter -Si.Con.Te Conciliatempo bosta skupno upravljala Občina Trst in Dežela FJK. Urad bo poskusno odprt ob torkih in četrtkih od 14.15 do 16.45.
V Miljah o načrtih DS
Miljski krožek Demokratske stranke prireja danes v baru Verdi v Miljah ob 18. uri javno srečanje z občinskima odbornikoma Marcom Finocchiarom in Valentino Parapat, ki je tudi kandidatka DS za županjo Občine Milje. Govor bo o vprašanju vzdržne mobilnosti ter o tem, kar je bilo in kar se bo še naredilo na tem področju, pa tudi o načrtih DS za bodoči razvoj Milj ter o programskih smernicah županske kandidatke Valentine Parapat v luči primarnih volitev v levi sredini, ki bodo 31. januarja.
DS in istospolne zveze
Predstavniki tržaške Demokratske stranke Matej Iscra, Laura Marcuc-ci in Francesca Romanini podpirajo zakon o istospolnih zvezah in zato se bodo udeležili manifestacije združenja Arcigay, ki bo v soboto na Velikem trgu ob 15. uri. V ta namen bo jutri v baru Knulp v Ul. Madonna del Mare ob 18. uri tudi javno srečanje, katerega se bo poleg Iscre in Romaninijeve udeležil tudi Sandi Paulina iz združenja Arci-gay. Srečanje prirejajo predstavniki DS skupaj z združenjema Rifare l'Ita-lia in ReteDem.
Pasti dogovora TTIP
Tržaški odbor Stop TTIP, ki nasprotuje ratifikaciji t.i. čezatlant-skega dogovora o trgovini in investicijah med Evropsko unijo in ZDA, prireja s tem v zvezi dve pobudi. Danes bo v Ul. Torri od 10. ure dalje delovala informativna stojnica, jutri pa bo v Novinarskem krožku
na Korzu Italia 13 ob 17.30 javno
srečanje na temo Gensko spremenjeni organizmi: prehranska zaščita in napad na zdravje ne moreta so-bivati, na katerem bo govor o nevarnostih dogovora na področju prehrane. Govorili bodo novinarka, bivša direktorica Zdravnikov brez meja in svetovalka Etične banke Ni-coletta Dentico, profesor biologije na Univerzi v Padovi in bivši evro-poslanec Zelenih Gianni Tamino ter zdravnik epidemiolog in predsednik Italijanskega observatorija o globalnem zdravju Adriano Cattaneo. Srečanje bo vodil novinar in pisatelj Pierluigi Sabatti.
Srečanji z Rosangelo Pesenti
Kulturno združenje Tina Modotti, Zveza žensk Italije La Mimosa in tržaška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI prirejajo srečanji s feministično intelektualko Rosangelo Pesenti. Drevi bo v Ljudskem domu v Ul. Ponzia-na 14 ob 20. uri govorila o življenju in delu slikarke Charlotte Salomon, ki je končala leta 1943 v Auschwit-zu, jutri pa bo v Mednarodni hiši žensk v Ul. Pisoni 3 ob 17.30 predstavila knjigo partizanke in feministke Velie Sacchi Io non sto a guardare (Jaz ne bom stala in gledala). Vstop je prost.
Evropsko
prostovoljno služenje
V uradu Europe Direct v Ul. Procureria 2/A v Trstu bo danes ob 15. uri izobraževalno srečanje o evropskem prostovoljnem služenju. Zainteresirani morajo potrditi udeležbo s sporočilom na naslov elektronske pošte mattia.vinzi@comune.trieste.it.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
/
TRŽAŠKA
Sreda, 20. januarja 2016
5
rim - Napoved ministra za kulturne dobrine Franceschinija v parlamentarni komisiji za kulturo
Miramarski grad in park bosta avtonomna ustanova
Muzej in park Miramarskega grada bosta postala avtonomna ustanova. Njenega direktorja bo italijansko ministrstvo za kulturne dobrine izbralo z mednarodnim razpisom.
Tako je poudaril minister za kulturne dobrine Dario Franceschini na skupni seji komisij za kulturo poslanske zbornice in senata, na kateri je predstavil načrt za dopolnitev reorganizacije ministrstva.
Franceschini je v okviru tega pre-ustroja dodal dvajsetim dosedanjim največjim italijanskim avtonomnim muzejem še deset, med katere bo sodil tudi muzej Miramarskega grada s parkom. Ob novostih, ki zadevajo muzeje, pa predvideva načrt tudi enotno nadzorništvo za arheološke, umetniške in okoljske dobrine.
Skupne seje parlamentarnih komisij za kulturo se je udeležila tudi slovenska poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina. »Vključitev Mira-marskega grada in parka med deset novih italijanskih avtonomnih muzejev je za Trst in vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino lepa novica,« je pokomentira-la po seji. »S tem postaja realnost prizadevanje ministrstva za kulturne dobrine za prenovo upravljanja Mira-marskega grada in parka. Doseženi rezultat je sad prizadevanj in odličnega
Dario
Franceschini
fotodamj@n
Tamara Blažina
fotodamj@n
koordiniranega dela številnih institucij, to je Občine Trst, Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in ministrstva za kulturne dobrine. Sedaj bo mogoče začeti pot, ki bo zagotovila miramarskemu muzeju avtonomno in odgovorno upravljanje. V tej zvezi bo še bolj ovrednotena vodilna vloga Miramarskega grada v deželni turistični ponudbi, za kar bo poskrbel tudi mednarodni razpis za novega direktorja,« je poudarila še poslanka Tamara Blažina.
Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi tržaški župan Roberto Cosolini. »razkril« je, da ga je minister Franceschini pred kakimi desetimi dnevi vprašal za mnenje glede morebitne vključitve Miramarskega grada v skupino desetih novih avtonomnih muzejev in arheoloških parkov. Njegov odgovor je bil, seveda, pozitiven. Po njegovem mnenju bo morala nova avtonomna uprava izdelati strateški načrt ter pridobiti ustrezen znanstveni odbor, kot pač to predvideva reforma, ki jo je uvedel minister Franceschini.
Izredno pozitivno se je o vključitvi Miramarskega grada med avtonomne italijanske muzeje izrekla tudi predsednica Dežele Debora Serracc-hiani.
Muzej in park Miramarskega grada bo postal avtonomna ustanova
fotodamj@n
trst - Včeraj na sodišču o smrti Ukrajinke
Na tržaškem sodišču včeraj ni bilo napovedane sodne obravnave zaradi smrti 32-letne ukrajinske državljanke Aline Bo-nar Diačuk, ki si je pred slabimi štirimi leti, aprila leta 2012, vzela življenje v prostorih policijskega komisariata na Opčinah. Sodnik je namreč sklenil preložiti obravnavo na 16. februar, po poročanju italijanskega deželnega televizijskega dnevnika RAI pa se Alinina družina morda ne bo prijavila kot civilna stranka v postopku, saj naj bi bila v teku pogajanja o odškodnini v višini 150.000 evrov, ki jo je ponudilo državno pravdništvo. Pogajanja potekajo preko novega odvetnika Alinine družine po nenadni smrti prejšnjega odvetnika Sergia Ma-melija tik pred božičnimi prazniki.
Alina Bonar Diačuk se je aprila leta
Alina Bonar Diačuk
2012 obesila v sobi openskega komisaria-ta, kjer so jo bili zadržali, potem ko je odslužila zaporno kazen zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Čakal jo je iz-
fernetiči - Dvojica kradla na gradbišču v Franciji
Bogata francoska bera
V dostavnem vozilu sta romunska državljana skrivala akumulator in tri vibro plošče za asfaltiranje
Tržaška prometna policija je v sodelovanju s kolegi mejne policije v noči na torek pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih opravljala redni nadzor nad vozili, ki so bila namenjena v Slovenijo. Med temi je bilo tudi dostavno vozilo z nemško registrsko tablico, ki je bilo preko Slovenije namenjeno v Romunijo. V njem sta se peljala romunska državljana, 29-letni H.C. in 35-letni C.S., ki sta se pripeljala iz Španije.
Med preverjanjem osebnih dokumentov in dokumentov vozila sta bila moška videti na trnih, spogledovala sta se in komaj čakala, da bi lahko zapeljala dalje. Policistom se je njuno vedenje zdelo sumljivo, tako da so se odločili za temeljitejši pregled notranjosti vozila. Ob kovčkih z osebnimi predmeti so tako naleteli na akumulator z nalepko, na kateri je bilo zapisano ime nekega francoskega podjetja. To pa še ni bilo vse: v vozilu je bilo več kosov orodja, ki ga gradbena podjetja navadno uporabljajo na gradbiščih; omembe vredne so zlasti tri vibro plošče za asfaltiranje. Tako kot akumulator
V vozilu je policija našla več gradbenega orodja
fotodamj@n
je večina orodja imela isto francosko nalepko. Romuna sta v tišini spremljala dogajanje, na vprašanje, od kod prihaja orodje, pa nista odgovorila.
Policisti so se nemudoma postavili v stik s centrom za kooperacijo v kraju Modane v Franciji, kjer so jim potrdili, da so samo teden prej ne-
sv. andrej
Savlov sin v Aristonu
Geza Röhrig
V kinu Ariston bodo drevi ob 20.30 predvajali film madžarskega režiserja Laszla Nemesa Saul Fia (Savlov sin - v italijanščini Il figlio di Saul), ki je na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel nagrado žirije, poleg tega pa še zlato kroglo za najboljši tuji film, za kar je kandidiral tudi za letošnjega oskarja. Film, ki ga bodo predvajali v izvirniku s podnapisi, bo predstavljal uvod v letošnji 27. Tržaški filmski festival, ki bo od 22. do 30. januarja. Na večeru bo prisoten tudi glavni igralec filma Geza Röhrig.
Bolniki po sili
Alina: obravnava februarja
Alina Bonar Diačuk je aprila 2012 storila samomor - Na zatožni klopi funkcionarji kvesture in policisti
gon iz države (čeprav je kvestura še čakala na odločitev mirovnega sodnika o zadevnem prefektovem odloku), česar se je zelo bala, saj je bila v domači Ukrajini v mladosti obsojena zaradi uboja. Od tod usodni korak. Zaradi njene smrti so se na zatožni klopi znašli takratni vodja urada za priseljevanje tržaške kvesture Carlo Baffi in nekateri policisti, ki jih tožilec Massimo De Bortoli dolži kaznivega dejanja pomanjkanja nadzora in posledičnega nenamernega umora, pa tudi protizakonitega zadrževanja: Alina je bila svojo kazen odslužila, zato bi jo bili morali ali izpustiti ali pa prepeljati v center za identifikacijo in izgon. Zagovorniki obtožencev pa trdijo, da so Baffi in ostali policisti le izvajali navodila notranjega ministrstva.
V	knjigarni Ubik v galeriji Ter-gesteo bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Ferdinanda Schiava Malati per forza (Bolniki po sili), ki govori o vprašanju razumne uporabe zdravil. Srečanje, ki ga prirejata združenje Goffredo De Banfield in knjigarna Ubik, bo uvedla podpredsednica združenja Maria Teresa Squarcina.
Maria Claudia Dominguez v kavarni San Marco
V	kavarni San Marco v Ul. Batti-sti 18 bo danes ob 18. uri psihologinja Maria Claudia Dominguez predstavila svojo knjigo Pablo. Quando le ferite si misura-no con la vita (Pablo. Ko se rane merijo z življenjem).
Barve duha v Minervi
V	knjigarni Minerva v Ul. San Ni-colo 20 bodo danes ob 18. uri ob prisotnosti avtorice predstavili knjigo Carol Rosso Cicogna Spirali di vita: i colori dello spirito (Spirale življenja: barve duha). Srečanje bo obogatil nastop igralke Sare Hennah Galiza in kitarista Ennia Guerrata.
■	I	v v* I • •
Za mirno nočno življenje
Tržaška lokalna policija je v okviru nadzorovanja nočnega življenja za zagotovitev bodisi pravice do zabave kot pravice do počitka v sedmih nočeh od 11. do 17. januarja opravila 50 kontrol. Predmet nadzora so bile ulice Torino, Alpi Giulie, Ponziana, Genova, Venezian in Pozzo del Mare, Drevored XX. septembra ter trgi Garibaldi, Venezia in Liberta, kjer so pripadniki lokalne policije zabeležili le štiri kršitve občinskega pravilnika.
znanci res kradli na nekem francoskem gradbišču v kraju Aix en Provance.
Tako furgon kot orodje v njem (po prvih ocenah, naj bi se vrednost le tega sukala okrog 30 tisoč evrov) je policija zasegla, romunska državljana pa so prijavili zaradi kaznivega dejanja prikrivanja oz. preprodaje ukradenega blaga.
Popravek
V včerajšnjem članku o spominski svečanosti v Štorjah je pomotoma izpadlo ime nastopajočega Ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel, ki pa je bil prisoten na objavljeni fotografiji. Prizadetim se opravičujemo.
e
Sreda, 20. januarja 2016
TRŽAŠKA
/
ricmanje - V nedeljo v cerkvi sv. Jožefa
Koncert božičnih pesmi Od Veneta do Štajerske
Prireditev SKD Primorsko v okviru deželne pevske revije Nativitas
Levo nastop mešanega pevskega zbora Tončka Čok; spodaj od leve Goran Čuk in Rozo Palic
fotodamj@n
SKD Primorsko je v sklopu deželne revije Nativitas, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Deželno združenje pevskih zborov USCI, v nedeljo v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih priredilo koncert božičnih pesmi Od Veneta do Štajerske.
Koncert želi biti v prvi vrsti priložnost za domače zbore, da se ob praznikih zberejo in skupaj zapojejo, hkrati pa tudi trenutek povezovanja z nekoliko bolj oddaljenimi pevskimi prijatelji. Ob Dekliški vokalni skupini Primorsko in Nonetu Primorsko iz Mač-kolj so za uspešen koncert poskrbeli gostje, MePZ Ensemble InCanto iz Pa-dove, MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic ter PZ Tončka Čok iz Lonjerja.
Ricmanjska župnija, ki jo danes vodi pater Rozo Palic, iz leta v leto podpira domače pevske sestave tako, da jim ponuja cerkvene prostore za tovrstne praznične koncerte. Podpore pa so deležni tudi s strani dolinske občinske
uprave (v njenem imenu je prisotne pozdravil podžupan Goran Čuk), ki je dopoldne na primer poskrbela za uradni sprejem gostujočih zborov v občinski dvorani. Popoldanski program je vklju-
čeval degustacijo vin v kleti pri Paro-velovih, večerni pa, kot zapisano, izredno prijeten koncert, ki je že tretje leto zapored do kraja zapolnil ricmanj-sko cerkev.
opčine - Jutri v Finžgarjevem domu
Alenka Rebula o veri vase
Predavanje iz niza Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo
Jutri bo v Finžgarjevem domu na Opčinah na vrsti tretje predavanje iz letošnjega niza z naslovom Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo. Vabilo društva Finžgarjev dom je tokrat sprejela profesorica Alenka Rebula, strokovnjakinja za psihologijo, avtorica več knjižnih uspešnic, priljubljena predavateljica in voditeljica delavnic, obenem pa še pisateljica in pesnica. Zelo je popularna v osrednji Sloveniji, na Koroškem in tudi pri nas. Pri predavanjih zna ponuditi zelo zanimive vsebine iz psihologije; te izvirajo iz bogate izkušnje, iz poglobljenega študija ter vedenja iz znanosti psihologije. S pesniškim jezikom jih zna ponuditi in oblikovati tako, da se poslušalca nežno dotaknejo, z jasnostjo pa mu odpre oči o marsikateri resnici, kar mu daje možnost do notranje rasti.
Tudi tokrat bo tema zelo zanimiva, saj se dotika enega bistvenih aspek-tov človeka. Predavanje ima naslov Kaj je vera vase in kako jo gradimo. Ne gre le za samozavest, kot bi lahko kdo sklepal. Kot pravi sama predavateljica, »je
Alenka Rebula
fotodamj@n
vera vase veliko več: je sposobnost, da zajamemo vse, kar je v nas, preteklost, sedanjost in prihodnost, senco in luč, in se podamo v razvoj, ki nima konca. Je moč, da podamo roko sočloveku svobodno in ljubeče, presegamo sprtost ter ustvarjamo skupni prostor, v katerem se rojeva življenje«.
Gre torej za nekaj, kar nam je dano ob rojstvu, kar lahko gojimo in ozavestimo, a kar na žalost mnogokrat izgubimo. Brez vere vase človek ne more zacveteti , razviti svojega lastnega bogastva. Gre za notranjo moč in mirnost, s katerimi lahko kljubujemo vzorcem, ki nam jih ponuja družba, npr. pozunanjenost, zahteva po uspešnosti, želja po denarju, kar pa nas od-tujuje. Ali je mogoče priti do vere vase v vseh življenjskih obdobjih? Ali lahko z vzgojo pomagamo otroku, da tisto vero vase, ki jo je prejel ob rojstvu, v življenju tudi ohranja? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja bo Alenka Rebula ponudila jutri v Društvu Fin-žgarjev dom na Opčinah, začetek ob 20. uri.
Društvo Finžgarjev dom opozarja še na štiri predavanja, ki si bodo sledila - eno na mesec - s samimi kvalitetnimi predavatelji: februarja bo to dr. Andrej Perko, marca (izjemoma na soboto) dr. Christian Gostečnik, aprila mag. Irena Deželak, maja pa specialni pedagog Marko Juhant. (ap)
Včeraj danes
Danes, SREDA, 20. januarja 2016
BOŠTJAN
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 5.01.
Jutri, ČETRTEK, 21. januarja 2016
NEŽA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,2 stopinje C, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 5 km na uro severnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2
-	040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Milje - Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Pia-ve - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Nabrežje Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 214441 ali 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ut Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«.
ARISTON - 17.00 »Le ricette della si-gnora Toku«; 20.30 »Il figlio di Saul«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Condotta«; 20.00 »Cinema Komu-nisto«; 18.00 »La Isla Minima«.
FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.50 »II labirinto del silenzio«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Carol«; 20.45 »Revenant - Re-divivo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.15, 19.50 »Rojstvo legende«; 18.30 »Dansko dekle«; 15.45 »Dobri dinozaver«; 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 17.45, 21.00 »Peklenski val«; 17.10, 20.40 »Podlih osem«; 16.00, 20.50 »Sestri«; 18.10, 20.20 »Svaka pod krinko«; 15.50, 18.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Jastog«.
NAZIONALE - 16.40, 18.15 »Il piccolo principe«; 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«; 16.30, 18.15, 20.30 »Assolo«; 18.40, 21.15 »Il ponte delle spie«; 18.15, 20.00, 22.15 »Creed«; 16.00, 18.40, 21.30 »Reve-nant - Redivivo«; 16.30, 22.00 »Vini-cio Capossela - Nel paese dei coppo-loni«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; 16.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 16.45, 21.40 »Garm Wars - L'ultimo druido«; 19.30 »Vini-cio Capossela - Nel paese dei coppo-loni«; 16.35, 19.00, 21.25 »La corri-spondenza«; 16.30, 18.25, 19.35, 20.20, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 16.30, 18.30, 21.35 »Revenant - Redivivo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; 18.40 »Vi-nicio Capossela - Nel paese dei cop-poloni«; Dvorana 2: 17.45, 21.00 »Re-venant - Redivivo«; Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 19.50, 22.15 »Creed«; Dvorana 4: 17.30 »Il piccolo principe«; 20.20 »Vinicio Capossela - Nel paese dei coppoloni«; 22.10 »La grande scommessa«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »La corrispondenza«.
M Izleti
SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni).
prej do novice
www.primorski.eu1
Loterija 19. januarja 2016
Bari	17	24	e9	4D	B
Cagliari	e	42	e0	7	Be
Firence	SD	B2	BS	22	11
Genova	88	1	8S	81	9D
Milan	e7	S1	S4	S8	90
Neapelj	2e	1e	19	6B	e2
Palermo	e	S8	B7	ee	70
Rim	1B	S4	31	e1	SS
Turin	3	90	B8	4S	Be
Benetke	37	SS	1S	S9	47
Nazionale	42	32	4S	eS	S4
Super Enalotto št. 8
13 18 35 43 51	66 jolly 72
Nagradni sklad	38.761.336,20 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
4 dobitniki s 5 točkami	49.687,00 €
589 dobitnikov s 4 točkami	339,77 €
21.214 dobitnikov s 3 točkami	18,80 €
Superstar
27
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	33.977,00 €
116 dobitnikov s 3 točkami	1.880,00 €
I.726	dobitnikov z 2 točkama	100,00€
II.423	dobitnikov z 1 točko	10,00 € 26.082 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRŽAŠKA
Sreda, 20. januarja 2016
7
AD FORMAN DUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole, ki bo danes,
20.	januarja, od 14. do 17. ure v Gostinskem učnem centru, Fernetiči 3 (pred bivšim mejnim prehodom). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, ogledali si bodo učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Oatinari danes, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Oatinari, Reška cesta 511.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: danes, 20. januarja, ob 16.30 za starše vseh otroških vrtcev na sedežu, Ul. Frausin 12 (možen bo razgovor z vzgojiteljicami posameznih vrtcev);
21.	januarja, ob 15.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja, Ul. Frausin 12 - vabljeni starši in učenci 5. razredov; 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca -M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - O. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Uk-marja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-
NA sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Devinu 21. januarja, ob 16.00; OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 27. januarja, ob 15.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v srednjo šolo S. Gregorčiča v četrtek, 21. januarja, ob 17.00 na sedežu šole v Dolini 210.
DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure.
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella 13/1. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik nižje srednje šole na informativno srečanje in predstavitev nižjih srednjih šol v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Srečanje se bodo odvijalo na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na: OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Oatinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Oe-kec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ri-cmanje 144, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja.
ASISTENT PRI KOMERCIALI (m/ž)
Smo podjetje, ki se ukvarja z dobavo strojne opreme za obdelavo kovine. Vaše delo bo obsegalo:
•	pisanje tehničnih ponudb,
•	komuniciranje s pooblaščenimi serviserji, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji,
•	telefonska jezikovno tehnična podpora pri odpravljanju zastojev. Od vas pričakujemo:
•	najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge splošne smeri,
•	zaželjene izkušnje s strojno opremo,
•	komunikativnost in organizacijske sposobnosti,
•	urejenost in veselje za delo s strankami in v timu,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	obvladanje računalniških programov MS Office,
•	aktivno znanje italijanskega jezika,
•	aktivno znanje slovenskega jezika,
•	pasivno znanje hrvaškega jezika. Ponujamo vam:
•	dinamično delo v uspešnem kolektivu,
•	polni delovni čas s 3-mesečnim poskusnim delom,
•	20% delo na terenu, 80% delo v pisarni,
•	nova znanja.
Vabimo Vas, da nas pokličete za razgovor, ki bo potekal 22.1.2016, na tel. št. 00386 5 764 0416. Kontaktna oseba Mateja Sulič
□ Obvestila
OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR
obvešča, da se bo danes, 20. januarja, ob 15.30 v domu Albina Bubniča v Repnu odvijalo srečanje/predavanje na temo o preventivi in varnosti oseb. Predaval bo poveljnik postaje orožnikov z Opčin Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja Vera Poljšak, izkušena učiteljica, dolgoletna sodelavka Galeba, dragocena kulturna delavka iz Barkovelj in babica, ki bo prisotne presenetila z izvirno pripovedjo. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
SEKCIJA ANPI-VZPI Milje: v četrtek, 21. januarja, ob 18. uri bo v baru v gledališču Verdi, Ul. S. Giovanni 4, sek-cijski kongres. Vabljeni.
NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanji z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bosta v soboto, 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.0013.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 338-5722967.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na sestanek in praznik včlanjevanja 2016.
ŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Primorskega smučarskega pokala na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na prvo srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, informacije na Oru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Oulturnega doma Jožefa Češčuta v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73).
SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak: 27. januarja; 3. in 17. februarja.
ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Oolonkovca« vabi v sredo, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Oolonkovca (Istrska ul. 192).
KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Oraški par 2016, do 30. januarja.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju.
MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica).
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni.
SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prija-
ve zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženir-stva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosve-ta.org.
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it.
S Poslovni oglasi
PARKRAT TEDENSKO POTREBUJEM
gospo za nego starejše osebe. Tel.: 349-6053608
RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU
prireja večerje z glasbo v živo in plesom:
30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške
6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d)
Za info in rezervacije: 040-226294
0 Mali oglasi
25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365.
DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah).
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov. Tel. št.: 335-5387249.
PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853.
PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah).
PRODAM moško kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah).
STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054.
Turistične kmetije
HI Osmice
H Prireditve
PODROČNI SVET Slovenskega pastoralnega središča vabi na predavanje stolnega župnika v Kopru dr. Primoža Krečiča »Usmiljenje v edinosti«, ki bo danes, 20. januarja, ob 20. uri v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska cesta 35 - Opčine, vabi v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri na tretje predavanje iz cikla »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Alenka Rebula, strokovnjakinja za psihologijo, avtorica več uspešnic, priljubljena predavateljica in voditeljica delavnic, bo govorila o tem, »Kaj je vera vase in kako jo gradimo«.
SKD IGO GRUDEN vabi v kavarno Gruden na odprtje razstave ilustracij Katerine Kalc v petek, 22. januarja, ob 19. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na predstavitev dvojezične pesniške antologije Jolke Milič »Poezija - bla, bla, bla od A do...?« v petek, 22. januarja, ob 20.00.
SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po Polineziji« v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini; za uvod bo zapela ženska pevska skupina Tamariska, vodi Andreja Štucin.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino).
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy).
SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja.
PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju.
Prispevki
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019.
V	spomin na Metko Peric darujeta Stanko in Jožica 20,00 evrov za AŠO Oras.
V	spomin na dragega Bogomila Grudna darujejo Neva, Enio in Lid-ja Bogatec 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Orižu.
V	spomin na Bogomila Grudna darujejo Zobec Miki in Nadija z družino ter Anica in Adelka 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Orižu.
V	spomin na dragega prijatelja Tiberija Maurija daruje Argeo Coloni z družino 50,00 evrov za Glas harmonike - društvo Venturini.
V	spomin na dragega prijatelja Tiberija Maurija daruje Argeo Coloni z družino 50,00 evrov za Agmen.
V	spomin na moža Učija, ob 90. rojstnem dnevu, daruje Marica Dolenc z Edijem in Rokom 25,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin.
8
Sreda, 20. januarja 2016
TRŽAŠKA
sv. ivan - Dan odprtih vrat na liceju Antona Martina Slomška
Ciljajo predvsem na osvajanje kompetenc
V triletnem načrtu krepitev znanja matematike in jezikov ter digitalizacije
Na Humanističnem in družbe-no-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška želijo spodbujati celostno rast dijaka in zato ciljajo k učinkovitemu učenju učenja ter poudarjajo uporabno znanje, da dijaki znajo konkretno uporabiti to, kar se naučijo v šoli.
Na liceju so včeraj popoldne priredili dan odprtih vrat, na katerem so nižješolci in njihovi svojci imeli možnost spoznati, kako deluje in kaj ponuja šola, na kateri po besedah ravnateljice Fulvie Premolin so se usmerili v načrtovanje na osnovi kompe-tenc, zato v vseh razredih razen v petem letniku sicer merijo znanje, a predvsem kompetence.
Na šoli delujeta dve smeri, humanistična in družbeno-ekonomska, pri čemer se precejšnja pozornost posveča znanju jezikov: poleg slovenščine in italijanščine so tu še angleščina, nemščina in španščina, ki so jo uvedli pred nedavnim na družboslovni smeri, izbira pa se je po besedah ravnateljice Premolinove obrestovala. Tako bo spomladi prvič potekala enotedenska jezikovna delavnica v Španiji, po končanem šolanju pa bi morali dijaki ta jezik dobro obvladati.
Humanistična smer bi morala postati v prihodnje še posebej zanimiva zaradi dobrih možnosti zaposlitve spričo dejstva, da je reforma o Dobri šoli dala velik poudarek tistim, ki so se odločili za učiteljski ali profesorski poklic. Licej Slomšek je v okviru krepitve seznama osebja za bogatenje vzgojno-izobraževalne ponudbe pridobil tri nove učne moči, zato je humanistična smer dobra izbira za tiste, ki čutijo nagnjenje do poučevanja, pravi Premolinova.
Obvezno uvajanje delovne prakse, ki ga predvideva šolska reforma, za licej Slomšek ni nobena novost, saj dijaki že zdaj opravljajo prakso v vzgojnih ustanovah, kot so šole, vrtci in jasli, kjer so po ravnateljičinih besedah bili deležni pohval. Letos je praksa prvič potekala tudi v tujini, saj se je dijak šole mudil na Irskem, na kar so na liceju posebej ponosni. Kvečjemu predstavlja novost večje število ur (dvesto ur v treh letih), ki ga predvideva reforma, tako da so se na šoli odločili nadgraditi prakso.
Na podlagi omenjene reforme je morala šola pripraviti tudi triletni na-
Na liceju bodo spomladi priredili enotedensko delavnico španskega jezika v Španiji
črt vzgojno-izobraževalne ponudbe, ki ga bodo v kratkem objavili tudi na spletnem portalu italijanskega šolskega ministrstva La Scuola in chia-ro. Gre v bistvu za nadgradnjo dosedanjih načrtov v znamenju izboljšanja stanja na šoli, kjer ravnateljica Fulvia Premolin izpostavlja zlasti tri vidike. Tako na šoli načrtujejo krepitev ur pouka matematike za izboljšanje matematičnega znanja pri nacionalnem preverjanju Invalsi. Poleg tega so v načrtu mini tečaji vseh poučevanih jezikov, na šoli pa nameravajo izboljšati pouk z digitalnimi pripomočki oz. digitalizacijo, zato so tudi vložili prošnjo za koriščenje sredstev iz evropskih kulturnih skladov. (iž)
Starši in dijaki
so prisluhnili
predstavitvi
vzgojno-
izobraževalne
ponudbe
liceja Slomšek
fotodamj@n
sv. ivan - Šolski koledar liceja Franceta Prešerna
Prešeren Photoshock
Zamislila in oblikovala ga je Marta Savignano, dijakinja 5. razreda jezikovne smeri
Marta Savignano in njen
šolski koledar 2016
boris grgič
tržaška - Šole
Nadaljujejo se
informativna
srečanja
N slovenskih šolah se nadaljujejo informativna srečanja in dnevi odprtih vrat. Tako bo danes v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola ob 16.30 pri Sv. Ivanu in v petek ob isti uri na Katinari srečanje za NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Vedno danes bo na sedežu Večstopenjske šole Sv. Jakob ob 16.30 sestanek za vpis v vrtec, jutri ob 15. uri pa za vpis v NSŠ Ivana Cankarja. Vedno jutri bo na sedežu Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini ob 17. uri srečanje za vpis v NSŠ Simona Gregorčiča, v okviru Večstopenjske šole Na-brežina pa bo jutri ob 16. uri srečanje v otroškem vrtcu v Devinu. V soboto pa bo na začasnem sedežu v Ul. Weiss med 9. in 12. uro dan odprtih vrat Tehniškega zavoda Žige Zoisa.
Na liceju Franceta Prešerna so si letos zamislili šolski koledar za leto 2016. V torek, 12. januarja, je ob prisotnosti dijakov in profesorjev koledar doživel uradno predstavitev v šolski telovadnici. Ravnateljica, prof. Loredana Guštin, se je v krajšem nagovoru zahvalila dijakinji Marti Savignano, ki obiskuje 5. razred jezikovne smeri in je koledar v celoti oblikovala sama. Marti, ki nima rada samohvale in se je torej sramežljivo otepala mikrofona, je doslej uspelo že več podvigov: s svojimi izdelki je že prejela nekaj nagrad in priznanj na raznih fotografskih natečajih, pred dvema letoma pa je NŠK v sklopu cikla razstav del mladih ustvarjalcev pripravila tudi samostojno razstavo njenih fotografij.
Med predstavitvijo je ravnateljica Guštin označila koledar za »prijetno hudomušnega«: krasijo ga namreč skupinske fotografije posameznih razredov ter učnega in neučnega osebja, ki pa jih je avtorica duhovito, barvano in ponekod ironično predelala ter prilagodila
V nedeljo dan odprtih vrat
Na liceju Franceta Prešerna bodo imeli dan odprtih vrat v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti 13/1. Profesorji in dijaki bodo pričakali starše in dijake zadnjih razredov nižjih srednjih šol ter jim predstavili delovanje šole.
njihovo ozadje vzdušju različnih mesecev. Tako je Marta mesec januar opremila npr. s fotografijo, kjer se »polarno« oblečene dijakinje smejejo na zimskem ozadju zasnežene šume; november ponazarja slika razposajenih dijakov v vrtincu rumenih listov in z dežniki, ki jih odnaša veter; ozadje aprilske slike je gotovo navdihnila pop art, medtem ko se je za junijsko fotografijo nastavil profesorski zbor skoraj v celoti: za njimi je v zbornici nepričakovano zrastlo vitko in elegantno drevo, ki ga razsvetljuje topel sončni žarek. Na simpatično in ponekod preseneljivo vsebino slik namiguje tudi naslov koledarja, Prešeren Photoshock, ki obenem z besedno igro razkriva šok posege.
Na Prešernu so letos kar precej zaposleni tako dijaki z dizajnersko in umetniško žilico kot njihova mentorja, prof. Jasna Merku in prof. Boris Grgič. Za obeležitev 70-letnice državnih šol s slovenskim učnim jezikom in obenem za promocijo Liceja Franceta Prešerna so namreč oblikovali kar nekaj pisanih in privlačnih izdelkov: majčke, torbe, kazala ipd. Tudi oblikovanje koledarja je sad kreativnega vala, ki je zajel licej na Vrdelski ulici: nasmejani obrazi Prešernovcev na pisanih ozadjih naj bodo tudi bralcem našega dnevnika vesela popotnica v leto 2016, Marti pa spodbuda za junijski državni izpit in nadaljnji študij na univerzi. Kje? Verjetno na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. (db)
opčine - V petek v Prosvetnem domu
Prevajalka Jolka in njeni ... Jolkizmi
Med pobude, ki jih opensko SKD Tabor ponuja, so tudi srečanja z avtorji. Tak večer se bo odvijal v petek, 22.ja-nuarja, ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ko bo predstavitev dvojezične (520 strani debele) pesniške antologije Poezija - bla, bla, bla ... / Poe-sia - bla, bla, bla ... Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije / Per 2000 euro di poesia slovena contemporanea. Izbrala, uredila, prevedla in tako dalje Jolka Milič.
Gre za izbor dvajsetih bolj ali manj znanih slovenskih pesnikov, ki jih je prevajalka Jolka Milič nalašč pomešala skupaj in jih v tej sestavi predstavlja slovenskemu in italijanskemu občinstvu.
Večera se bodo udeležili tudi ne-
Jolka Milič
fotodamj@n
kateri soavtorji, ki bodo popestrili večer z branjem poezij.
Sledila bo še kratka predstavitev njene nedavno izdane brošurke Jolkiz-mi - s podnaslovom: Rekla brez kontroliranega porekla in z njim.
V Repnu o varnosti oseb
Občinska uprava Repentabor obvešča, da se bo danes ob 15.30 v Domu Albina Bubniča v Repnu odvijalo srečanje/predavanje na temo preventive in varnosti oseb. Predaval bo poveljnik postaje orožnikov z Opčin ma-rešalo vodja Nicola Valzano, ki bo udeležencem razkril, kako skušajo nepridipravi ogoljufati ljudi.
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 21. januarja 2016
9
pasian di prato - Preteklo soboto na tradicionalni podelitvi
Pavlu Fachinu prestižno priznanje Folclor tal cur
Dolgoletni aktivni član tržaške folklorne skupine Stu ledi
Dolgoletni član tržaške folklorne skupine Stu ledi Pavel Fachin je med letošnjimi dobitniki priznanja Folclor tal cur '2015. Podelili so mu ga preteklo soboto v občinskem avditoriju v kraju Pas-sian di Prato v videmski pokrajini, kjer je potekala tradicionalna izvedba slovesne podelitve prestižnih priznanj Folclor tal cur (Folklora iz srca).
Vsakoletno podeljevanje tega priznanja že spada v tradicionalno redno delovanje deželnega združenja folklornih skupin A.G.F.F. (Associazione tra i Gruppi Folkloristici della Regio-ne Friuli - Venezia Giulia), ki to priznanje namenja osebnostim oz. članom včlanjenih folklornih skupin, ki so se še posebno izkazali v delu na področju folklore.
Večer je bil posebno slovesen tudi zaradi istočasnega praznovanja 30-le-tnice delovanja združenja A.G.F.F. in s svojo prisotnostjo so ga počastili tudi predstavniki krajevnih oblasti. Pobudo so pozdravili župan Občine Pasian di Prato Andrea Pozzo, predsednik deželnega sveta Franco Iacop ter odbornik Videmske Pokrajine Beppino Govetto. Slovesnosti so prisostvovali tudi predsednik U.F.I. (Unione folclorica italiana) Paolo Vidotto, njen častni predsednik Maurizio Negro ter častni predsednik združenja A.G.F.F. Giorgio Miani.
Po uvodnem glasbenem utrinku, ki ga je podal orkester krajevne folklorne skupine Pasian di Prato je slovesnost podelitve priznanj predstavil predsednik A.G.F.F. Michele Gasparet-to. Napovedal je tudi načrtovane pobude v letu 2016, vezane na okroglo 30. obletnico delovanja deželnega združenja folklornih skupin ter se zahvalil vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspešnemu delovanju organizacije. Protokalarnemu delu večera je nato sledilo slovesno podeljevanje priznanj Folclor tal cur '2015.
Med tokratnimi dobitniki prestižnega priznanja je bil letos tudi dolgoletni aktivni član tržaške folklorne skupine Stu ledi Pavel Fachin z utemeljitvijo, da »je v vlogi zvočnega tehnika, kar že dolgo let in še danes opravlja z navdušenjem, predvsem pa s srcem, ustvaril in shranil zgodovinski glasbeni in pevski spomin tržaške folklorne skupine Stu ledi.«
Rojen 5. avgusta 1944 je pristopil k folklorni skupini Stu ledi leta 1981, seveda kot plesalec. Po poklicu tehnik informatike, a s konjičkom za zvočno tehnologijo, se je začel kasneje posvečati tehničnim potrebam skupine: ozvočenju, snemanju in seveda realizaciji zvočnih zapisov, kaset in CD-jev, kar predstavlja danes izreden zvočni arhiv folklorne skupine Stu ledi.
Slavnostni večer se je zaključil s priložnostnim plesnim nastopom krajevne folklorne skupine Pasian di Pra-to in s skupinsko sliko vseh nagrajen-cev.(ms)
Pavel Fachin (drugi z desne) s prejetim priznanjem v družbi članov TFS Stu ledi
mavhinje - Razstava risb in slik
Dela Igorja Ožbota v Fabčevi osmici
V Fabčevi osmici v Mavhinjah so v petek zvečer odprli razstavo risb in slik Igorja Ožbota. Gostitelj Franc Fa-bec je nagovoril priložnostne in namerne obiskovalce ter jih spomnil, da gre za vsakoletno zimsko razstavno pobudo, na katero je letos povabil prijatelja iz Rupe na Goriškem.
Igor Ožbot živi v Rupi, kjer že nekaj desetletij zbira kovinske ostanke iz prve svetovne vojne. Nabiralništvo ga je povsem prevzelo že v zgodnji mladosti, ko je spoznal in se približal nekaterim znanim, celo odmevnim »po-biraucem« granat, šrapnelov, jeklenih kroglic. Soočil se je tudi s tragičnimi pripovedmi o ranah, amputacijah, invalidnosti. Občutke, ki jih ni nabiral le iz pripovedi, temveč tudi iz pregledovanja kraških tal na Doberdobskem ter Komenskem Krasu ter še kje, je začel prenašati na papir in platno. Petnajst stvaritev je izbral za razstavo v Mavhi-njah, kjer ga je predstavil sodelavec Aldo Rupel, ter obrazložil, v katero smer
se razvija njegova ustvarjalnost. Pred nekaj leti je napisal besedilo na osnovi poslušanja svojih prednikov, zlasti babice. Z občutkom je prenesel na papir življenje in izkušnje nekaterih občanov, ki so si med obema vojnama in tudi po zaključku druge služili vsakdanji kruh s prodajo železna, ki so ga pobirali v jarkih in na gmajni, v kavernah in pod ruševinami skladišč, predvsem pa v tleh.
Besedilo bo dvojezično objavljeno čez nekaj mesecev v sklopu projekta z naslovom »Bunker«, ki ga uresničuje goriški Kulturni dom. Razstava pa bo vsekakor na ogled nekaj naslednjih tednov, kar smemo razumeti tudi kot lepo priložnost za izlet v Mavhinje in za oddih v izvirno opremljeni domači osmici. (ar)
@primorskiD
y fcujítfcer
Rossetti: danes in jutri Otroci manjšega boga
V veliki dvorani Rossettijevega gledališča bo danes in jutri na sporedu drama Figli di un dio minore (Otroci manjšega boga) ameriškega dramatika in scenarista Marka Medoffa, po kateri je bila leta 1986 posneta filmska uspešnica z istim naslovom. Italijansko predstavo je režijsko postavil Marco Mattolini, v glavnih vlogah učitelja na šoli za gluhoneme Jamesa Leedsa in bivše učenke Sarah Normam, na katero se ljubezensko naveže, nastopata Giorgio Lupano in gluhonema igralka Rita Mazza, saj je za vlogo, ki jo je avtor napisal prav za gluhonemo igralko Phyllis Fre-lich, bistveno, da jo zaigra dekle, za katero je znakovni jezik zares prvenstveno sredstvo komuniciranja. Tudi Lu-
pano se je za vlogo naučil osnov znakovnega jezika med štirinajstmesečnim delom s skupino zavoda za gluhoneme.
Nežna ljubezenska zgodba med učiteljem, ki uspešno vnaša v svoje delo nekonvencionalne prijeme, in dekletom, ki se je raje omejilo na varno, a omejeno življenje v okrilju zavoda, na katerem se je učila in dela, namesto da bi se spoprijela z zunanjim svetom, bo na italijanskih odrih zaživela v produkciji združenja Artisti Associati in ustanove Officine del Teatro Italiano s sodelovanjem italijanskega državnega zavoda za gluhe. Rossettijevo gledališče je predstavo vključilo v niz alternativne scene.
trst - Jakob Müller na večeru DSI
Louis Adamič še danes aktualen
Predstavitev knjige o ameriško-slovenskem pisatelju
»Dela Louisa Adamiča so napisana na tak način, da v različnih obdobjih in razmerah pridejo v ospredje različne sestavine. To je nekaj, kar uspe samo dobremu pisatelju. Njegov literarni opus ni aktualen samo za Ameriko prve polovice 20. stoletja, temveč tudi za današnje dni.« Tega mnenja je publicist Jakob Müller, protagonist ponedeljkovega snidenja Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani in urednik obsežnejše knjige o ameriško-sloven-skem pisatelju z naslovom »Louis Adamič: Novi svet - ljudje in vizije.« Izdala jo je mestna knjižnica Grosuplje v okviru Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje.
Gre za antologijo približno sedemdesetih izbranih odlomkov iz dvanajstih Adamičevih knjig. Ti so urejeni na tak način, da se jih bere, kot da bi šlo za eno samo celoto. Razdeljeni so namreč v tri glavne tematske sklope: avtobiografske zapise, razmišljanje o narodnosti ter socialno analizo. Jakob Müller je delo jasno in natančno razčlenil, tako da pridejo v ospredje raznovrstni ključni elementi ustvarjanja književnika. Njegov lik mu je očitno segel zelo blizu, saj je predaval s prepričljivo zagnanostjo. Pri udeležencih večera je sprožil tako radovednost, da so mu postavljali številna vprašanja.
Louis Adamič se je iz rodnih
trst - Odkritje
Povezava dveh proteinov povzroča raka
Povezava med dvema proteinoma je vzrok za rast rakotvornih celic in pojav metastaz. Do te ugotovitve so prišli raziskovalci vsedržavnega inštituta za preučevanje rakastih obolenj Regina Elena iz Rima, Univerze v Trstu in vsedržavnega laboratorija CIB znanstvenega parka Area na Padričah. Rezultate raziskave, ki jo je finančno podprlo združenje za boj proti raku Airc, je pred kratkim objavila specializirana znanstvena revija EMBO Reports.
Delo je opravila ekipa raziskovalcev, ki sta ji načelovala Giovanni Blandino z inštituta Regina Elena in Giannino Del Sal z Univerze v Trstu in iz laboratorija CIB. Predmet raziskave sta bila proteina p53 in YAP, ki sta, predvsem zaradi mutacij, med glavnimi povzročitelji rakastih obolenj oz. širjenja metastaz. Potem ko se je dolgo časa mislilo, da oba proteina vsak po svoje peljeta proti raku, je raziskava odkrila njuno povezanost: v medsebojni interakciji namreč aktivirata vrsto genov, ki spodbudijo nekontrolirano rast rakotvornih celic.
Odkritje, piše v sporočilu za javnost, ima velik klinični pomen, saj je zdaj mogoče razmišljati o prekinitvi oz. preprečevanju povezanosti med proteinoma YAP in p53 z načrtovanjem specifičnih terapevtskih strategij.
Jakob Müller v DSI
fotodamj@n
Grosupelj, ki so takrat spadale pod Avstro-Ogrsko, v Združene države Amerike izselil, ko je imel komaj 15 let. Ta izkušnja ga je v teku let privedla do spoznanja, da narodnost ni nekaj statičnega ali nespremenljivega, temveč dinamičen in interaktiven pojem. Seznanjanje večjih narodov z bogastvom manjših narodov je po njegovem mnenju temeljnega pomena. Njegova narodna in kulturna razmišljanja je Müller označil kot najbolj dragocena v celotnem opusu. Adamič je bil zelo angažiran tudi na družbenem področju. V knjigi »Dinamit« npr. opisuje zgodovino boja ameriških delavcev za boljše pogoje in večje delavske pravice. Tedanji ameriški politiki so ga predvsem v obdobju pred in med 2. svetovno vojno zelo cenili. Bil je v raznih svetovalnih komisijah, s predsednikom Roosevel-tom oziroma z njegovo ženo Eleanor pa je imel tudi iskrene prijateljske odnose. Podpiral je Titove partizane, tako da je celo napisal pismo »svojemu prijatelju«, ameriškemu predsedniku, s katerim ga je pozival, naj pomaga Jugoslaviji v boju proti okupatorju.
Kot je izpostavil predavatelj, je Adamič bil izrazit levičar, ki je znal biti marsikdaj izrazito kritičen. Nekateri so tako označili njegovo smrt za politični umor. Gasilci so ga namreč leta 1951 našli ustreljenega v gorečem domu. Müller je ugotovil, koliko fantazijskih špekulacij se je zgrnilo okoli tragičnega dogodka. Jugoslovanske oblasti so sicer res očitno nasprotovale knjigi »Orel in korenine«, v kateri opisuje dogajanje v Jugoslaviji in Titovo življenjsko pot. Da bi lahko izšla v slovenski različici, je bilo treba čakati 18 let. Kljub temu pa za trditev, da bi umor zagrešila Udba, ni nobenega utemeljenega dokaza in predstavlja torej preveč napihnjeno tezo. Mediji so se ob pisateljevi smrti tudi če v manjši meri razpisali tudi o domnevnem samomoru. Knjiga »Novi svet - ljudje in vizije« podrobneje razlaga različne hipoteze. Predvsem pa nas vodi skozi odtenke večplastne Adamičeve osebnosti. (vpa)
Film Shoah danes v centru v Ul. Valdirivo
V Večkulturnem središču v Ul. Valdirivo 30 bodo drevi ob 20.30 predvajali film Shoah Clauda Lanz-mana, s katerim filmski krožek Charlie Chaplin uvaja dvanajsto sezono ciklusa Da ne bi pozabili. Slednja poteka v sodelovanju z Odborom za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci.
10
Sreda, 20. januarja 2016
KULTURA
/
intervju - Maestru Marku Munihu zlata plaketa JSKD
»Kriteriji se znižujejo«
LJUBLJANA - Maestro Marko Munih je pet desetletij sooblikoval slovensko glasbeno življenje. Nedavni življenjski jubilej (9. januarja je dopolnil 80 let) je okronal z monografijama, nocoj bo prejel zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti za življenjsko delo na področju glasbenih dejavnosti. Na prireditvi na ljubljanskem gradu bo srebrnega priznanja deležen tudi tržaški zborovodja Janko Ban.
Maestro Munih je nad glasbeno podobo Slovenije zaskrbljen. Kriteriji se znižujejo, vzrok temu, kot je povedal za STA, pripisuje politiki.
Zagovarjali ste, da se mora dirigent prepustiti vodenju glasbe v danem trenutku, iz glasbenikov z gestiko in mimiko iztisniti trenutna občutja. Kritiki so radi poudarjali vašo izjemno muzikalnost, tisti, s katerimi ste sodelovali, pa, da ste jih znali pritegniti s toplino, odkritostjo, humorjem...
Skoraj drži. Ko na vajah preigravaš skladbo, ki jo boš izvajal na koncertu, nakazuješ, kako naj tečejo glasbene linije, želiš uravnavati tempo, dinamiko. Tu ni mogoče veliko filozofirati. Prava umetnost pa je tista zadnja stopnja, ko se ne ukvarjaš več s tehničnimi podrobnosti, temveč na koncertu gneteš, kar si si zamislil. In tega ne moreš doseči niti z besedo niti s čim drugim kot z rokami. Tako kritiki kot profesorji mi priznavajo, da imam neko su-gestivno moč v rokah. Moje roke znajo med izvedbo neke skladbe kar nekoliko hipnotizirati ljudi, s katerimi delam.
Poleg rok uporabljam tudi mimiko. Oči so lahko zelo izrazne, tudi grimase na obrazu spodbudijo marsikaj, recimo milino, lepoto, tudi grobost ali hud akcent.
Se vas je med deli, ki ste jih izvajali, katero še prav posebej dotaknilo?
Nobena novost ni, da me je od nekdaj pritegnila vokalna glasba, saj sem pravzaprav izšel iz nje, celo nezavedno. Kot otrok sem se udeleževal vaj očeta Zdrav-ka Muniha, ki je 38 let vodil zbor na Mostu na Soči. A takrat nisem razmišljal o glasbi kot poklicu. To me je zagrabilo kasneje, ko sem prišel v Ljubljano na višjo gimnazijo. Ko sem prvič slišal simfonični orkester, me je tako prevzelo, da sem se odločil, da bom glasbenik.
Italijanski skladatelji so mi všeč, ker se počutim malo Veneta, žene me nekaj tega občutja, posebno Benečije in Furla-nije-Julijske krajine. In če govoriva o vo-kalno-instrumentalnem delu, ki mi je najbolj pri srcu, je to Verdijev Requiem. Zame je največja molitev, življenjska resnica. Ni cerkvena skladba, rekviem v smislu maše zadušnice, ampak apoteoza čaščenja človeka - pisatelja Alessandra Man-
Če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo narodnozabavna glasba, nizke popevke, Slovenija ima talent in podobno, je konec z narodom.
zonija.
Ne le od malega, tudi od upokojitve dalje ste spet močno povezani z zbo-rovstvom. S posoškimi pevci ste v zadnjih letih pripravili nekaj odmevnih projektov, začenši s proslavo ob stoletnici Gregorčičeve smrti, nazadnje ob 300-le-tnici tolminskega punta.
Pa v spomin na prvo svetovno vojno smo večkrat izvajali Requiem Avgusta Ipavca, tudi na Dunaju in v Strasbourgu. Zdaj mineva deset let, odkar sem se upokojil, in od takrat sem se spet močno navezal na rojstne kraje, na Goriško in Tolminsko. Poleg tega sem vodil dvoletno dirigentsko šolo za mlade zborovodje ter sijajen goriški oktet Vrtnica, predvsem pa
sem veliko sodeloval v Italiji pri zborovskem festivalu Cesare Augusto Seghizzi v Gorici. Zelo sem bil počaščen, ko me je italijansko ministrstvo za kulturo imenovalo za umetniškega vodjo, kar sem še vedno.
V	Ljubljani pa vlada neko čudno vzdušje. Ko greš ven iz nje, te ignorira. Ko sem se potegoval za kakšen koncert, so mi pri simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer sem bil več let stalni dirigent, rekli, da sem prestar, da je zdaj politika takšna, da je treba podpirati mlade. Ko so me predlagali za veliko Prešernovo nagrado, je komisija rekla, da sem premlad.
Kako gledate na razvoj slovenskega zborovstva? Primorci ste v tem še posebej močni, če pomislimo na festival Primorska poje. Poleg tega imamo Stojana Kureta, ki je doslej edini dvakrat osvojil veliko nagrado Evrope, in APZ Tone Tomšič, v zgodovini katerega ste pustili svoj pečat, je eden od dveh zborov na svetu, ki se ponaša z dvema tovrstnima lovorikama.
Absolutno smo zborovsko močan narod. Ko sva z Lojzetom Lebičem orala ledino pri nas, o kakšni zborovski kulturni ni moglo biti govora. Treba je razumeti, da je bil APZ, poimenovan po narodnem heroju, takoj po vojni zadolžen, da poje partizanske, delavske in podobne pesmi. Zato smo preverili, kaj pojejo drugi narodi, in tudi po zaslugi profesorja Janeza Boleta, ki je prav tako utiral poti APZ, začeli vnašati višjo kulturo.
Pri zborovstvu sta seveda dve ravni. Na Primorskem, kjer je tudi veliko dobrih zborov, gre bolj kot za kakovost za množičnost, da vsak kraj goji zborovsko petje. Druga kategorija je vrhunsko zborovstvo. V mojem času je APZ toliko odstopal od vseh drugih, da smo bili pravi ambasadorji takratne Jugoslavije. Kakovost je seveda rasla in danes imamo deset takšnih zborov, ki dosegajo še višjo raven od naše v tistem času, ker so pevci v ljubiteljskih zborih tudi glasbeno izobraženi. To dokazuje, da se tovrstno kulturo splača gojiti.
Ze Lebič je menda prvi rekel, da je največ spoštovanja in hvaležnosti dobil med ljubitelji glasbe, ne med profesionalci. S tem se popolnoma strinjam. Profesionalci hodijo v službo in jih je težko prepričati za nekaj več. Pri ljubiteljih pa je prvenstveno pomembno, da čutijo s tabo in te cenijo. V tistem obdobju sem pri ljubiteljih vedno poskušal doseči nekaj profesionalnega, se pravi zahtevo po višji ravni, vokalni tehniki, solffeggiu, ipd. Med profesionalce pa sem včasih skušal vnesti nekaj več čustev in srca.
Kako pa ocenjujete splošen glasbeni okus, glede na to, da ste ga skoraj dve desetletji narekovali kot glavni urednik glasbenega programa nacionalnega radia?
V	času svojega dela sem gledal predvsem na to, da bi nacionalni radio moral imeti neke vrednote. Kakšne vrednote podajajo zdaj, ne vem, ker radijskega programa ne spremljam. Ni pa mi razumljivo, zakaj so ukinili odgovornega in umetniškega vodjo za glasbo, ki predsta-
Dirigent Marko Munih je tudi umetniški vodja goriškega zborovskega festivala Seghizzi
jskd
vlja 80 odstotkov programa. Zdaj je to stvar posameznih uredništev, ta pa ne morejo voditi neke politike. Le tretji program še vedno drži neko raven.
Ko pa na splošno govoriva o tem, kakšna je glasbena podoba Slovenije, sem zaskrbljen. Včasih je bila Slovenska filharmonija resna glasba z veliko začetnico. Tudi simfoniki so igrali samo resno glasbo. Zdaj tudi filharmonija spremlja popularne glasbenike, radijski orkester pa vse mogoče. S tem nižajo intenziteto in poglobljenost, ki jo nudi samo resna glasba. Saj niso sami krivi, nimajo denarja, morajo se sami vzdrževati. Da znižujemo kriterije, je kriva zgrešena slovenska kulturna politika. In če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo narodnozaba-vna glasba, nizke popevke, Slovenija ima talent in podobno, je konec z narodom.
Kaj glede na finančno realnost porečete o koncertni ponudbi in njeni programski usmerjenosti?
Abonma Slovenske filharmonije prinaša v glavnem literaturo, ki jo imajo ljudje radi. Razumljivo, saj drugače ne dobijo občinstva. Slovenska dela so še vedno privesek. Program je torej še vedno zaprašen in premalo kot pri svetovnih orkestrih, s katerimi se seveda ne moremo primerjati, sledi tokovom, predvsem domači literaturi in domačim dirigentom.
Če smo že majhni in nas tujina ne obravnava kot kulturno enakovredne,
Imamo odlične skladatelje iz preteklosti, še več pa kažejo sodobniki, tudi skladateljice. A tudi če pridejo na koncert, jih nihče ne oceni, ker glasbenih kritik ni več.
potem bi morali gojiti vsaj tisto sloven-skost, ki jo imamo. To bi morali podpreti z vsemi štirimi. Imamo odlične skladatelje iz preteklosti, še več pa kažejo sodobniki, tudi skladateljice. A tudi če pridejo na koncert, jih nihče ne oceni, ker glasbenih kritik ni več. Koncert sliši kakšnih 500 ljudi in če ni ničesar zapisanega, je tako, kot da ga ne bi bilo.
Novembra nameravate izvesti poslovilni koncert v Novi Gorici...
Zahvala gre Soški dolini in direktorici Kulturnega doma Nova Gorica Pavli Jarc, ki je koncert uvrstila v abonma ter za to zaprosila radijske simfonike, zbor Slovenske filharmonije in novo-goriškega pianista Danijela Breclja. Izvedel bom skladbo Sen prve mladosti za orkester, ki mi jo je posvetil Pavel Mi-helčič, Rahmaninov drugi klavirski koncert ter Cherubinijev Requiem za mešani zbor in orkester kot posvetitev žrtvam prve svetovne vojne na Goriškem. Mislim, da bo to dostojen poklon ne samo moji karieri, tudi širše.
Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA)
mladinska knjiga - Predstavili program za leto 20
V pripravi tudi Mornar n in Družina Daneu, starin
LJUBLJANA - V prihodnjih mesecih bo pri Mladinski knjigi izšla nova knjiga izpod peresa Miroslava Košute. Knjiga bo nosila naslov Mornar na kozi, v njej pa bo tržaški pesnik in pisatelj (Fo-todamj@n), ki bo 11. marca dopolnil 80 let, obudil spomine na otroštvo in odraščanje v rojstnem Križu. Na družinske člane in sovaščane, razposajeno vaško življenje, a tudi fašistično diktaturo, vojno dogajanje, pomanjkanje, letalske napade in še kaj.
Novico je na včerajšnji predstavitvi bogatega programa založbe za leto 2016 omenil urednik Andrej Ilc. Pri Mladinski knjigi bodo letos poskrbeli za izdajo del številnih domačih in tujih avtorjev. Med temi bo tudi prevod knjige Alessandre Lavignino I Daneu: una famiglia di antiquari, ki se bo v prevodu Vasje Bratina glasil Družina Daneu, starinarji. Knjiga pripoveduje o openski družini, ki se je preselila na Sicilijo in tam zaslovela s prodajanjem starin. Spremno besedo je napisala tržaška zgodovinarka Marta Verginella.
Kot je povedal llc, bodo prvič pri založbi izdali delo Mihe Mazzini-ja - mladinski, z modro ptico nagrajeni roman Zvezde vabijo. Mlajši ljubitelji poezije bodo na svoj račun prišli ob zbirki Borisa A. Novaka Oblike pesniškega duha ter ob zbirki pesmi od Frana Levstika do danes Sončnica na rami, ki sta jo uredila Niko Grafenauer in Darka Tancer Kajnih. Ilustracije k prvi bo prispeval Marjan Manček, k drugi pa Damijan Ste-pančič. Poskrbeli bodo tudi za zbirko Janeza Menarta Zadnja pomlad z ilustracijami Ane Zavadlav. Izdali bodo album ob 130-letnici rojstva pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja in antologijo ob 60-letnici ilustratorja Zvonka Čoha.
Bralci med drugim pričakujejo prevod Homerjeve Iliade, za katerega bo poskrbela Jelena Isak Kres, med obetajočimi prevodnimi deli pa je Ilc izpostavil še roman Anthonyja Doerra, postavljen v drugo svetovno vojno, Svetloba, ki je ne vidimo, delo francoskega nobelovca Patricka Modiana Nočna nezgoda in delo Kamela Daouda Primer Meursault.
V uredništvu priročnikov načrtujejo izdajo več velikih ilustriranih enciklopedij, od enciklopedije Pradavnina, ilustrirane Biblije v pripovedih in z razlago, enciklopedije vojn in spopadov do enciklopedije glasbe. Med pri-
ročniki je urednica Ta ljivost, delo Alanne C vesje, novi dve knjigi p srečanja, delo Elizabi nim naslovom Agresi Urednica Urška dih panike, ki jo pod nekaj zanimivih nasl logiji in Hollywoodu, verja Vsakdanja supe zavrih in druga serija telo in Stari Rim. Ob venije in Izleti skozi ča nik. (pd, sta)
»Presenet ki razkriva bivše Jug
RIM - Drža Ansa je včeraj v objavila laskavo re raus! Roman Gor je ostal tudi v pre' menjen (Cefuri ra prevedla Patrizia ložba Forum. Pao ziji zapisal, da je j literaren, kar je od rala v bistvu izmis bližala mešanico ga, ki ga na Fužin iz bivše Jugoslavij njegovih prijatelje do sorodnikov, ki di roman, ki bo, k lil njim bližnje dr
ljubljana - Razstava ilustracij Medvedi in medved
Cicibanovih 70 let
LJUBLJANA - V Galeriji Kresija v Ljubljani so ob sedemdeseti obletnici revije Ciciban priredili razstavo ilustracij, ki nosi naslov Medvedi in medvedki. Razstava na ogled postavlja upodobitve medved(k)ov, kot so jih v svojih likovnih stvaritvah za omenjeno revijo,
Medvedi in medvedke
kot tudi za več knjižnih del ustvarili znameniti slovenski slikarji in ilustratc so Jelka Godec Schmidt, Marjan Mani la Prap, Jelka Reichman, Matjaž Schmi di Skočir, Alenka Sottler, Damijan Ste Hana Stupica, Igor Šinkovec, Peter Ške Zavadlav in drugi. Na skupno trinajstih p je predstavljeno krepko preko sto likovn Ob praznovanju 70. jubileja naji slovenske otroške revije, je izšla tudi medvedjih pesmi, pravljic in ugank, č stripov, zbranih in izbranih iz sedem letnikov revije Ciciban. Na razstavi se goče seznaniti tudi z oglednim izvodom njene knjige. Zbirko Medvedi in medv ustvarili domala vsi uveljavljeni slovei satelji, pesniki ter ilustratorji za otroke rih izbrana likovna dela so sedaj na og di v ljubljanski Galeriji Kresija. Izbor cij je pripravil Pavle Učakar, likovni ured založbi Mladinska knjiga. Razstava, ki j ljubljanskega festivala kulturno-umet vzgoje Bobri, bo na ogled do 11. fet Vstopnine ni. Producent razstave je z Mladinska knjiga.
/
KULTURA
Sreda, 20. januarja 2016
1 1
H6
a kozi arji
itjana Cestnik izpostavila knjigo Atula Gawandeja Minollen 10% človeka, ki spominja na knjigo Čarobno čre-psihoterapevta Jorgea Bucaya Po samoodvisnosti in Pot eth Gilbert Velika čarovnija ter Jesperja Julla z delov-ivnost - nov in nevaren tabu.
i Kaloper je napovedala izid knjige o tesnobi in napa-Ipisuje novinarka Damjana Bakarič, Cestnikova pa še ovov, med katerimi so knjiga Leah Remini o sciento-Adijo sladkor Sarah Wilson, nova kuharica Jamiea Oli-rhrana, enciklopedija za odraščajočo mladino o dino-i knjig za mlade raziskovalce: Roboti, Vreme, Človeško eta se še knjiga izletov Daria Corteseja V objemu Slo-s - vodnik po arheoloških parkih avtorice Andreje Brez-
«
:ljiv roman, j realnost oslavije
vna tiskovna agencija rubriki Knjiga dneva scenzijo knjige Čefurji ana Vojnovica, naslov vodu v bistvu nespre-ius!), je v italijanščino Raveggi, izdala pa za->lo Petroni je v recen-roman jezikovno gledano presenetljiv in izredno i prevajalke zahtevalo izreden napor, saj si je mo-sliti novo govorico, ki bi italijanskemu bralcu pri-slovenščine, bosanščine, srbščine in sploh slen-iah, »v ljubljanski banlieue«, govorijo priseljenci ¡e. Roman, ki pripoveduje o odraščanju Marka in ev, o njegovem odnosu do sosedov Slovencev in i so ostali v Bosni ...in ga imajo za »Janeza«. A tu-ot izpostavlja Petroni, italijanskim bralcem osvet-žave, o katerih vedo zelo malo. (pd)
tržaško gledališče verdi - Niz popoldanskih koncertov združenja Chamber Music
Uravnovešeno razmerje
Harfistka Jasna Corrado Merlak nastopila z italijanskim flavtistom Ancillottijem in izraelskim violistom Gotlibovichem
TRST - Talent, ki ga je tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak pokazala že v zgodnjih najstniških letih, zdaj obkroža umetnico kot sij, ki njeno igro ožarja z doživetostjo in zrelostjo: njene vrline so spoznali prvovrstni glasbeniki, ki jo vedno pogosteje vabijo medse, in trio, v katerem je harfistka nastopila za prvi koncert niza 18. ob 18. uri (prireja ga društvo Chamber Music), je zazvenel kot vrhunsko srečanje treh čistokrvnih umetnikov. Flavtist Mario Ancillotti, mojster, ki že desetletja muzicira na najvišji mednarodni ravni, in mladi izraelski violist Yuval Gotlibovich sta s harfistko navezala dialog, ki je bil vseskozi pretanjen, rahločuten in navdahnjen z žlahtnimi idejami, ki so si jih mojstri podajali v blagozvočnem soglasju.
To je omogočil tudi program, ki je vseboval dela dveh morda največjih francoskih mojstrov, vsaj kar se tiče repertoarja za tovrstni sestav. Tako Claude Debussy kot Maurice Ravel sta harfi posvetila nekaj svojih najlepših umetnin, če naj omenimo le Ravelov Septet in Debussyjeve Sakralne in posvetne plese, specifična literatura za trio pa ni bogata, zato so umetniki segli po transkripcijah, pomagali pa so si tudi sami, kot v primeru Debussyjevih Six Epigraphes antiques (Šest antičnih epigrafov), ki sta jih iz klavirskega parta za flavto in harfo priredila Ancillotti in Merla-kova - rekli bi previdno, z lahko roko, ki ni želela obtežiti partiture, temveč ohraniti prosojnost, skoraj preprostost glasbenih linij. V tem slogu
Spored, ki ga je trio pripravil za tržaški koncert, je zaobjemal skladbe francoskih mojstrov Debussyja in Ravela
fotodamj@n
je zazvenela tudi interpretacija: jasna in umirjena, ponotranjena in daleč od kakršnekoli ekshibicionistične ali vir-tuozne skomine. Šlo je za krstno izvedbo, ki je tudi zaznamovala srečen začetek sodelovanja.
Transkripcija je bila tudi Rave-lova Sonatina - tudi v tem primeru iz klavirskega originala -, avtor pa je veliki harfist Carlos Salzedo, zato postane harfa v partituri os glasbenega dogajanja, ki je vseskozi živo in zanimivo: poustvarjalno fantazijo, ki jo Merlakova razvija v prelestni barvni paleti, v dotiku, ki osmišlja vsako fra-
zo, sta Ancillotti in Gotlibovich dopolnila in obogatila z muziciranjem, ki se je čudovito zlivalo v celoto, obenem pa izpostavilo zrelo suverenost flavtista in utripajoč temperament violista.
Posrečena zvočna kombinacija, v kateri harfa ovija svetli zvok flavte in topli zvok viole z mavričnim ekspre-sivnim bogastvom, je zasijala tudi v Debussyjevi Sonati za flavto, violo in harfo, edini skladbi, ki je bila originalno napisana za sestav. Francoski komponist je glasbila zlil v očarljive kombinacije z izostrenim čutom za
specifiko posameznega instrumenta: absolutno uravnovešeno razmerje, v katerem se je posameznik vseskozi prilagajal celoti, obenem pa razvijal svojo lastno vizijo, je v dvorani ustvarilo tančico zamaknjenosti in otipljive koncentracije.
Aplavzi, ki so se dvignili v Mali dvorani gledališča Verdi, so bili navdušeni in vztrajni, trio pa seveda ni imel posebnih dodatkov na zalogi, zato pa je ponovil zadnji stavek Debus-syjeve sonate, še bolj prepričljivo in zapeljivo kot prvič.
Katja Kralj
ki
rosa
številni )rji, kot ček, Li-idt, Ru-pančič, ;rl, Ana panojih nih del. tarejše knjiga
črtic in desetih
je mori ome-
edki so
ski pie, kateled tu-
ilustra-
nik pri ¡e del 8. :nostne iruarja. založba
RoŠa
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja.
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
Primorski
r	dnevnik
1 2 Četrtek, 21. januarja 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Občina in pokrajina o absentizmu med javnimi uslužbenci
»Odsotnost z dela pri nas ni problem«
Rimska vlada bo na današnji seji obravnavala več izvršilnih odlokov, ki so povezani z reformo javne uprave. Med temi naj bi bil tudi odlok o poostritvi kazni za javne uslužbence, ki neupravičeno izo-stajajo z dela: po novem naj bi zaposleni v javnem sektorju, ki jih zasačijo pri hujših kršitvah delovnega časa ali zlorabah pravice do bolniških in drugih dopustov, tvegali odslovitev z delovnega mesta v 48 urah. S tem želi vlada zmanjšati pojav neupravičenega absentizma, ki je v Italiji zelo razširjen, kot dokazujeta zadnja škandala v občini Sanremo in v muzeju ljudske umetnosti v rimski četrti Eur, kjer je več zaposlenih prihajalo v službo, žigosalo kartice ter mirno odhajalo drugam, na primer v športno stavnico.
»Takih problemov k sreči nimamo,« pravi goriški podžupan in odbornik za osebje Roberto Sartori, pri katerem smo se pozanimali, kakšno je stanje na goriški občini. »Delež izgubljenih delovnih dni pri nas sploh ni primerljiv s tistimi, ki jih beležijo drugod po Italiji. Sam veliko ur preživim po raznih občinskih uradih in imam opravka z ljudmi, ki vestno opravljajo svoje delo,« zagotavlja Sartori, ki ne pomni, da bi v zadnjih letih na goriški občini zabeležili kakšno hudo kršitev delovnega časa. »Uslužbenci žigosajo svoje kartice ob prihodu in odhodu iz občinske stavbe, tudi ko gredo na kavo,« poudarja podžupan.
Po podatkih, ki so objavljeni na spletni strani goriške občine, je najvišji delež odsotnosti z delovnega mesta v letu 2014 imela direkcija za organizacijo, upravljanje s človeškimi resursi in županov kabinet, ki jo vodi funkcionar in občinski tajnik Tonino Di Gianantonio: delež odsotnosti zaradi bolezni, porodniških dopustov, nege ožjih družinskih članov ipd. je bil 9,8-odstoten, na drugem in tretjem mestu pa sta direkcija za socialo, kulturo in turizem (9,1%), ki jo je do lanske jeseni vodila Manuela Salvadei, ter oddelek za redarsko službo in proizvodne dejavnosti, ki ga vo-
Tako naj bi zgledal ropar...
Fotorobot roparja
Novogoriška policija intenzivno preiskuje okoliščine sobotnega oboroženega ropa v Bruma-tovi pekarni v Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Ropar je prodajalki, ki je hotela lokal zapustiti po končani službi, grozil s pištolo, s sodelavko jo je zaklenil v prodajalno in pobegnil z nekaj sto evrov plena.
Neznani storilec je bil po sedanjih ugotovitvah visok približno 180 centimetrov, srednje postave, na glavi je imel temnejšo kapo, oblečen je bil v temnejša oblačila. Policija je včeraj objavila tudi fo-torobota storilca, obenem naproša vse očividce, naj se oglasijo s koristnimi informacijami. (km)
Goriško županstvo (levo); pokrajinska palača (spodaj)
di Marco Muzzatti (8,5%). Za leto 2015 so na spletni strani občine za zdaj objavili mesečne podatke od januarja do novembra: najvišji,16,3-odstotni delež odsotnosti je v januarju dosegla Di Gianantoniova direkcija, pri čemer pa Sartori opozarja, da je treba pri prebiranju teh podatkov upoštevati tudi število uslužbencev posameznih oddelkov in uradov.
Bistveno višje stopnje odsotnosti najdemo v dokumentu, ki je objavljen na spletni strani goriške pokrajine, ti podatki pa niso primerljivi z občinskimi. Vanje je namreč pokrajina vključila tudi odsotnosti zaradi dopustov, medtem ko so jih na občini izpustili. Na pokrajini je posledično stopnja absentizma najvišja v mesecu avgustu: »rekorder« je oddelek pokrajinske policije, ki je avgusta 2015 zabeležil kar 66,67-odstotni delež odsotnosti. »Podatki o izostajanju z dela pokrajinskih uslužbencev niso nad povprečjem. Pojava pretiranega absentizma in hujših kršitev, o katerih beremo v časopisih, pri nas ne beležimo,« pravi pokrajinska odbornica za osebje Vesna Tomsič, ki vladnemu predlogu o poostritvi kazni ne nasprotuje, čeprav meni, da »dokazati krivdo uslužbenca v 48 urah ne bo najbolj enostavno«. (ale)
moš - Sojenje
Med delovnim časom na kavo in na sprehod
Če na goriški občini in pokrajini ne beležijo hudih kršitev, je pred dvema letoma v Posočju močno odmevala novica o dveh delavcih občine Moš, katerima je goriško sodišče odredilo sojenje zaradi suma goljufije in grabeža. Povod za preiskavo so bila pričevanja občanov, ki so poklicali finančno stražo in ovadili omenjena občinska uslužbenca: v mali občini, ki ima okrog 1600 prebivalcev, njunih sprehodov in pogostega posedanja po kavarnah v delavski obleki niso mogli spregledati.
Finančni stražniki, ki jih je koordiniral namestnik goriškega državnega tožilca Michele Mar-torelli, so v dveh mesecih pri dvojici osumljencev zabeležili vsaj štirideset primerov neupravičene odsotnosti z delovnega mesta. Moška sta se kar z občinskim vozilom odpravljala po nakupih, med delovnim časom pa sta si tudi privoščila marsikatero kavo in aperitiv v vaških kavarnah. Delovni čas sta včasih posvečala tudi urejanju domačega in drugih vrtov, sproščenim jutranjim sprehodom po kolesarskih stezah na Prevali in podobnim dejavnostim. Skratka, privoščila sta si marsikaj, finančna straža pa je vse njune premike zabeležila. Pri delu je preiskovalcem pomagala tudi občinska uprava iz Moša.
sovodnje - Gradnja novega parka
Načrt bodo spremenili
Privoščili si bodo boljši namakalni sistem - Dela, ki so vredna 300 tisoč evrov, se bodo predvidoma zaključila spomladi
Gradbišče novega občinskega parka v Sovodnjah že nekaj časa sameva. Delavce podjetja Tecno.Geo iz Campofor-mida so na zemljišču, ki ga je nekoč zasedalo nogometno igrišče, zadnjič videli pred božičnimi prazniki, nakar so se dela prekinila. Kaj se je zgodilo? »Odločili smo se za manjšo spremembo načrta,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, po kateri je podjetje v prejšnjih mesecih uredilo pločnike in napeljavo, naslednja faza pa bo namestitev namakalne naprave. »Sprememba načrta je povezana ravno s sistemom namakanja. V prvotnem projektu je bila predvidena zelo osnovna namakalna naprava, glede na dober popust, ki nam ga je na razpisni ceni ponudilo podjetje Te-cno.Geo, pa si bomo lahko privoščili avtomatskega,« pravi županja. Za pripravo spremembe načrta bo potrebnih nekaj tednov, po odobritvi v občinskem odboru pa bodo dela spet stekla in se predvidoma zaključila spomladi.
Za projekt, s katerim želi uprava ovrednotiti središče vasi in domačinom
Gradbišče v Prvomajski ulici
bumbaca
zagotoviti nov in urejen kraj druženja ter preživljanja prostega časa, je dežela Furlanija Julijska krajina zagotovila 300.000 evrov, ki jih bo izplačala v petnajstih letih. Po načrtu se bo novi občinski park raztezal na območju približno polovice nekdanjega nogometnega igrišča. Gre za okrog 6000 kvadratnih
metrov obsežno površino južno od ceste, ki vodi proti Štradalti. Tam bodo uredili park z med seboj pravokotno speljanimi potmi in vijugasto stezo, zelenicami, klopmi, primerno razsvetljavo, fontano in s koši za odpadke. »Postaviti nameravamo tudi otroška igrala,« zaključuje županja Alenka Florenin. (ale)
nova gorica
Policija
prijela
torbičarja
Novogoriški policisti so prijeli moškega, ki je konec lanskega decembra in v začetku letošnjega leta zagrešil štiri drzne tatvine in enako število ropov trgovin. Policisti so prvo prijavo drzne tatvine prejeli 29. novembra. Neznanec je v Cankarjevi ulici v Novi Gorici med hojo dohitel 43-letno občanko, ji z ramena strgal torbico in z njo pobegnil. Nekaj dni za tem so policisti v večernem času obravnavali drzno tatvino na parkirnem prostoru v Kidričevi ulici, kjer je neznanec pristopil do 43-letne ženske in ji iz rok iztrgal torbico. Nekaj dni kasneje je tat v enem večeru »udaril« dvakrat. Najprej je v podhodu druge garažne hiše, v neposredni bližini večje trgovine, v Ulici Grad-nikove brigade simuliral slabost v trenutku, ko je mimo prišla 59-letna ženska, ki mu je nič hudega sluteč hotela pomagati. Ko se mu je približala, ji je iz rok iztrgal torbico in pobegnil. Kmalu zatem je v bližini avtobusne postaje v Novi Gorici 22-letni občanki z ramena poskušal iztrgati torbico, vendar se je ženska uprla in torbice ni izpustila.
Dva dni kasneje je neznanec oropal trgovino v Ulici Gradnikove brigade. Maskiran je vstopil, blagajničarki zagrozil s kovinsko palico in zahteval, da odpre blagajno. Ko je prodajalka to storila, je pograbil denar in pobegnil. Dva dni kasneje je v večernem času izvršil rop v trgovini v Erjavčevi ulici. Tudi tokrat je maskiran vstopil v trgovino in trgovko z grožnjami prisilil, da je odprla predal blagajne, iz katere je pobral denar.
Novogoriški policisti so 4. januarja preiskovali dva ropa trgovin. V večernem času je neznanec maskiran vstopil v trgovino na Delpinovi ulici v Novi Gorici ter bla-gajničarki z grožnjami, ki jih je podkrepil z injekcijsko brizgo in iglo prisilil, da je odprla blagajno, iz katere je vzel denar. Istega večera je vstopil še v trgovino v Šempetru pri Gorici, kjer je blagajničarki zagrozil z železno palico in od nje zahteval denar. Bla-gajničarka se mu je uprla in pričela klicati na pomoč, kar je storilca očitno zmedlo in je urno pobegnil.
Novogoriški policisti in kriminalisti so s pomočjo tolminskih policistov sum osredotočili na 30- letnega moškega iz okolice Tolmina. V predkazenskem postopku so zbrali dovolj podatkov, da so ga osumili za dve drzni tatvini, ki sta bili storjeni 7. decembra v Kidričevi in Ulici Gradnikove brigade in od preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici pridobili odredbo za hišno in osebno preiskavo. Novogo-riški policisti in kriminalisti so 6. januarja zjutraj z odredbo potrkali na vrata osumljenca in mu odvzeli prostost. Pri njem so opravili preiskavo, ki je bila več kot uspešna. Zasegli so predmete, ki so moškega povezali še s storitvijo ropov, ki sta bila izvršena 9. decembra v Ulici Gradnikove brigade in 4. januarja v Šempetru pri Gorici.
V času pred prijetjem je moški v tolminski občini zagrešil tudi kaznivo dejanje nasilja v družini in kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Policisti so ga 7. januarja s kazensko ovadbo, v kateri so ga ovadili zaradi utemeljenih sumov storitve dveh tatvin in dve kaznivi dejanji ropa, za nasilje v družini in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je zanj po zaslišanju odredil pripor. Novogoriški policisti in kriminalisti intenzivno preiskujejo še dve drzni tatvini in dva ropa trgovin, za katere menijo, da jih je oz. so jih izvršili drugi neznani storilci. (km)
/
GORIŠKA
Sobota, 16. januarja 2016 1 
13
vrh - Jamarski klub Kraški krti
Raziskujejo jame in podzemne vodne vire
Jamarsko leto se je začelo z odkritjem jame pri Martinščini
Raziskovanje jame Dominik (levo in desno)
foto kraški krti
gorica
Danes
vgradijo
tlakovce
i ^ H
T,-'-.:
LSI A:

^-«M* I»13
giJdAnu-
Tlakovec spomina
bumbaca
Z gumenjakom v jami Nevio pri Selcah
foto kraški krti
V Gorico danes prihaja nemški umetnik Gunter Demnig, ki bo v pločnike vgradil trinajst tlakovcev v spomin na deportirane goriške Jude. Ob 9. uri bo pet tlakovcev nameščenih ob Trgu Pa-cassi v spomin na člane družin Schumann in Armani, ob 9.30 bodo tri tlakovce vgradili v Ascolijevi ulici (družina Iacoboni); ob 10. uri bo v Garibaldijevi ulici osrednja svečanost, ki bo odprta javnosti. Ob prisotnosti župana Ettoreja Ro-molija in tržaškega rabina Eliezerja Shai Di Martina bo Demnig vgradil štiri tlakovce; z njimi se bodo spomnili družine Luzzatto in Emme Michelstaedter. Zadnji tlakovec bodo namestili v spomin na Ferruccia Leonija v Mazzinijevi ulici.
Navezujejo prijateljske stike s sorodnimi društvi iz bližnje in daljne okolice, hkrati se vključujejo v številne raziskovalne projekte. Jamarski klub Kraški krti je v nedeljo, 10. januarja, priredil tradicionalno srečanje ob začetku novega jamarskega leta, ki se ga je udeležilo nad 70 jamarjev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Dopoldne so odpravili v jamo v bližini Martinščine, ki je bila sicer pred leti že raziskana, nato pa so nanjo pozabili, tako da je bilo njeno ponovno odkritje prijetno presenečenje. Dopoldanskemu raziskovanju je sledilo tradicionalno druženje v jamarski koči na Vrhu, kjer ima društvo svoj sedež.
Odkrivanje in popisovanje novih jam je nasploh eno izmed glavnih delovnih področij Kraških krtov, ki vsako leto odkrijejo od pet do šest novih jam. »V zadnjem obdobju veliko energij vlagamo v raziskovanje vodnih virov v našem podzemlju. Sodelujemo z Univerzo v Trstu in z nekaterimi sorodnimi društvi, s pomočjo katerih analiziramo vse podzemne vode, ki se iztekajo v jame, predvsem v okolici Brestovice. Želimo namreč temeljito preučiti vpliv, ki ga na tem ozemlju ima Timava. Študije opravljamo tudi na pritokih Soče, ki so podzemno povezani z Doberdob-skim jezerom in z raznimi kraškimi jamami. Računamo, da bomo ob koncu raziskovanja objavili publikacijo z izsledki opravljenega dela,« razlaga predsednik Kraških krtov Edvard Gergolet.
Leto 2016 bo za jamarsko društvo s sedežem na Vrhu pestro. »Poleg rednega delovanja bomo februarja predstavili kraške podzemne znamenitosti učencem in dijakom osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol iz Milj. Maja bomo priredili tečaj za tiste, ki bi se radi približali jamarskemu svetu. Ob četrtkih bodo potekale teoretske delavnice, na katerih bomo spregovorili o geologiji in o jamarskih tehnikah, ob nedeljah bo na vrsti praktični del tečaja, med katerim se bomo spuščali v sicer nekoliko manj zahtevne jame,« pojasnjuje predsednik jamarskega kluba.
V drugi polovici leta se bodo udeležili tradicionalnega jamarskega trikotnika prijateljstva, ki ga izmenično prirejajo italijanski, slovenski in avstrijski jamarji; letos bo priljubljeno srečanje v Sloveniji. (av)
Lavrenčič, Patat in Mattiussi (zgoraj); udeleženci srečanja (desno)
bumbaca
Izjemen doprinos so dali tudi na goriški fronti
Goriški fronti in sploh partizanskemu boju na Goriškem je bilo posvečeno dobro obiskano srečanje, ki so ga prejšnji teden v Doberdobu izpeljali krajevna sekcija VZPI-ANPI Jože Srebrnič, raziskovalni center Gasparini, kulturno društvo Jezero in doberdobska občinska uprava.
Uvodoma je prisotne nagovoril predsednik doberdobske borčevske sekcije Mario Lavrenčič in se spomnil sramotnega pisma, ki ga je doberdobski občini leta 1994 poslalo obrambno ministrstvo. V njem so zapisali, da med drugo svetovno vojno v doberdobski občini niso razvili nobene pomembne odporniške in partizanske dejavnosti, zato pa naj bi si ne zaslužili vključitve med kraje, ki so aktivno sodelovali
v osvobodilnem boju. Lavrenčič je poudaril, da pismo predstavlja žalitev za vse občane in še zlasti za padle iz doberdobske občine, ki jih je bilo kar 76. Pri tem je Lavrenčič opozoril, da so se doberdobski občani množično udeležili tudi goriške fronte in na njej plačali visok krvni davek; v bitki z veliko številnejšim in boljše opremljenim nemškim okupatorjem je padlo dvajset domačinov.
V nadaljevanju sta spregovorila tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi in raziskovalec krajevne zgodovine, sicer krminski župan Luciano Patat, ki je predstavil svojo knjigo o goriški fronti »La battaglia partigiana di Gorizia. La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (830 settembre 1943)«, o vsebini katere je Primorski dnevnik že poročal. Za glasbeno popestritev je med predstavitvijo knjige poskrbela skupina No-Bel.
dol-jamlje - Kongres sekcije VZPI-ANPI
Število članov naraslo, podpora centru Gasparini
Tajnik Zulian med posegom
foto bv.
V jameljskem večnamenskem kulturnem centru je bil minulo soboto 16. kongres sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Udeležilo se ga je 24 članov, nekateri izmed njih so s pooblastilom volili tudi za tiste, ki se kongresa in volitev niso mogli udeležiti. Prisotna sta bila tudi predstavnik doberdobske občinske uprave Danjel Jarc in predstavnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Mario Lavrenčič. Po izvolitvi delovnega predsedstva in volilne komisije, ki so jo sestavljali Paolo Vizin-tin, Guido Devetak in Joško Radetti, so bila na dnevnem redu poročila. Predsednik Jordan Semolič je najprej pozdravil prisotno partizanko Marijo Kuk in vse ostale poslušalce in podal kratek zgodovinski oris sekcije. Spomnil se je, kako so se odborniki sestajali 34 let na domačiji partizana in sedaj častnega predsednika Mirka Perica, danes pa ima sekcija sedež in partizansko knjižnico v prvem nadstropju večnamenskega centra v Jamljah. Svoj govor je zaključil z mislijo, da vsi moramo delati za svobodo, enakopravnost, dostojanstvo, biti moramo vedno na strani nižjega sloja in delati trmasto proti fašizmu, ki nam je vsilil vojno in veliko gorja.
Tajnik Patrik Zulian je pojasnil, da se je 15. kongres VZPI-ANPl vršil leta 2011, sekcijski kongres pa novembra 2010. »Sekcija Dol-Jamlje je zdrava, živa in je kljub temu, da se zaradi bioloških danosti partizanske vrste redčijo, v polnem vzponu. Na kongresu leta 2010 je sekci-
ja štela 63 članov, zdaj jih šteje 70. V tem petletju torej lahko s pomočjo podatkov trdim, da je odbor opravil svojo dolžnost. Podčrtam, da je za to najbolj zaslužen tov. predsednik Semolič, ki je z zagonom in kritičnim pristopom vodil, bodril in organiziral naše delo. Pa še ogromno je tudi sam naredil,« je poudaril Zulian. Bla-gajničarka Bruna Visintin je predstavila obračun in proračun, ki so ju prisotni člani z dvigom rok soglasno odobrili.
Danjel Jarc je pozdravil v imenu do-berdobske občinske uprave in je zaželel novemu odboru, da bi dobro delal in širil ideale ter vrednote NOB. Mario La-vrenčič je predstavil prisotnim dva dokumenta. Prvi je bil politični dokument za 16. vsedržavni kongres, ki ga je dalo v pretres sekcijam državno vodstvo. Dokument je kongres odobril. Drugi dokument pa obravnava problem centra Ga-sparini, ki je bil črtan s deželnega seznama primarnih ustanov, ki jim pripada redni prispevek za delovanje. Z dokumentom se tudi doljansko-jameljska sekcija zavzema za ponoven vpis centra na deželni seznam. Po razpravi in razrešnici staremu odboru so potekale volitve. Člani so lahko volili devet kandidatov, odbor pa bo sestavljalo 11 odbornikov.
Novi odbor sestavljajo Patrik Zulian, Joško Vizintin, Zvonko Frandolič, Jordan Semolič, Bruna Visintin, Karlo Kobal, Jordan Radetič, Darjo Legiša, Zdravko Soban, Mario Vizintin in David Croselli. (bv)
1 4 Sreda, 20. januarja 2016
GORIŠKA
/
nova gorica - Bodoča navezava na kolesarsko pot Solkan-Plave
Nova brv čez Sočo leta 2017
Kolesarska pot Solkan-Plave je že skoraj dva tedna odprta, medtem ko na 300-metrskem kraku proti Italiji poteka odpravljanje še zadnjih pomanjkljivosti pred tehničnim pregledom, obenem je v pripravi dokumentacija, ki je potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja. »Ta del kolesarske povezave bo predan v uporabo po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma v februarju 2016,« so za Primorski dnevnik pojasnili na republiški Direkciji za investicije (DRSI), saj gre za državno investicijo. Kolesarji in pešci sedaj na kolesarsko pot dosto-pajo s Sabotinske ceste, kar pa ni ravno varna rešitev. V pripravi so projekti za boljši dostop, ki bo vključeval izgradnjo nove brvi čez Sočo.
Projekt navezave na kolesarsko pot, ki vključuje izgradnjo brvi, se bo predvidoma v letošnjem in prihodnjem letu uresničil s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje oz. projekta park Isonzo-Soča. Omenjeni 300-metrski krak proti Italiji bo dobil še okrog 160 metrov dolg podaljšek do državne meje, tega bo financirala novo-goriška mestna občina, zgrajen pa bo še 457 metrov dolg odsek proti brvi, ki bo prečkala Sočo.
DRSI torej nadaljuje z dokončanjem 300-metrskega odseka, ki sodi v sklop pred kratkim odprte glavnine kolesarske povezave od Plavi do Solkana oz. solkanskega cestnega mostu. »Ta 300-metrski odsek še sodi pod državno investicijo. Od tam naprej investicijo nadaljuje novogoriška mestna občina. V postopku priprave je dokumentacija za izvedbo navezave od državne kolesarske povezave do brvi čez Sočo in sočasno odseka proti meji z Italijo. Gre torej za dva
Božo Rustja
gorica - Jutri
Pod lipami Božo Rustja
Govor bo o tiskani besedi
Januar je mesec, ki ga vsako leto posvečamo katoliškemu oz. verskemu tisku. Tudi organizatorji Srečanj pod lipami, in sicer krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Kulturni center Lojze Bratuž, posvečata en četrtkov večer v mesecu januarju pogovoru z gostom, ki je vpet v slovenski katoliški medij. Letošnji gost bo mag. Božo Rust-ja, primorski duhovnik, ki je doma na Vipavskem, glavni urednik revije Ognjišče, pa tudi knjižnih izdaj, ki izhajajo pri Ognjišču, tiskovni predstavnik koprske škofije, avtor številnih knjig, člankov, esejev. Z Božom Rustjo se bo jutri, 21. januarja ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž pogovarjal prof. Peter Černic, predsednik zadruge Goriška Mohorjeva, ki je odgovarja za izdajo tednika Novi glas, knjig Goriške Mohorjeve družbe in otroške revije Pastirček.
V ospredju pozornosti bodo teme, ki so vezane na tiskano besedo, pa naj bo to časnik ali knjiga, ki v današnjem času doživlja spremembe in je pred novimi izzivi. Govor bo tudi o vsebinah, ki so posredno in neposredno vezane na Cerkev, krajevno in vesoljno, prostor, ki ga ima v slovenskih medijih, vlogi katoličana v slovenski družbi, o sodelovanju z zamejskim prostorom... Pozornost bo seveda tudi na tem pomembnem žarišču katolištva, ki ga za Primorsko in vseslovenski prostor predstavlja Ognjišče: revija je lani beležila 50-letnico izhajanja, knjižne izdaje so zelo priljubljene, radio med najbolj poslušanimi v Sloveniji. Govor bo o prehojeni poti in novih načrtih.
1 /^gíyív-jBE&fcsl

kraka,« je za Primorski dnevnik pojasnila Andreja Trojar Lapanja, vodja projektne pisarne na novogoriški mestni občini.
Omenjena brv bo na levem bregu Soče sidrirana v višini zatravljene strehe tamkajšnjega kajak centra. »Na tisti lokaciji je predvidena priključitev brvi na levi strani Soče. Na desni strani pa po zračni liniji na nasprotnem bregu,« pojas-
Bodoča navezava proti brvi (levo); odsek proti Plavam (desno)
fotok.m.
njuje sogovornica. Ker se na desnem bregu Soče brv ne bo ujela s krakom, ki ga je zgradila država, bo občina dogradila manjkajoči del, se pravi dodatnih 457 metrov kolesarske povezave. »Kar se tiče brvi, je bila že izvedena recenzija projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ker gre za zahtevnejši objekt. V načrtu je priprava doku-
mentacije za izvedbo (PZI dokumentacije). To sta tudi dve povezani investiciji, ki sta prioriteti v okviru sredstev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje,« pojasnjuje Andreja Trojar La-panja, ki glede časovnic, povezanih s temi načrti dodaja: »Resda moramo mi še zagotoviti ustrezne pogoje kar se tiče projektne dokumentacije, je pa časovnica, po kateri se bo projekt uresničeval, vezana na izvajanje projekta Park Soča-Isonzo. Na ravni celotnega programa morajo biti urejene vse zadeve, se pravi najprej program Interreg Slovenija-Italija, da se začnejo pogoji za izvajanje tega programa, in po drugi strani mora EZTS GO zagotoviti izpolnjevanje pogojev za posredniško telo in predvideti način, kako bo izvajal ta dva strateška projekta: čezmejno zdravstvo in naravni park Soča-Isonzo.«
Dokumentacija bo po njenih besedah pripravljena v krajšem roku znotraj dveh mesecev in pol. »Potem pa je vse odvisno od programov čezmejnega sodelovanja in EZTS GO. Realno gre izgradnjo brvi in omenjeno navezavo pričakovati v letu 2017, predvsem zaradi
gorica - Koncert Mednarodne operne akademije Križ
In sijale so zvezde
Razmišljajo tudi o ustanovitvi mednarodnega mladinskega pevskega zbora
Grofova dvorana goriškega gradu je bila v petek zvečer pretesna za vso publiko, ki je prisluhnila koncertu božičnih napevov z naslovom In sijale so zvezde. Nastopili so solisti in zbor Mednarodne operne akademije Križ pri Trstu, zborovodja je bil Ful-vio Trapani, pianistka Desire Broggi, dirigiral je Alessandro Svab. Med večerom se je med drugim odlično ob-nesel nastop, pri katerem je sodelovala skupina kakih petindvajsetih otrok iz osnovnih šol Ungaretti in Pecorini iz Gorice, ki so bili soudeleženi pri projektu Mladi na oder - Ragazzi ...allOpera!. Večer je potekal na pobudo Mednarodne operne akademije Križ, ki je kot običajno poskrbela za večjezični glasbeni koncert, saj je bilo v petek slišati slovenske, italijanske, francoske, španske, nemške, angleške in ruske pesmi.
»Že od samega začetka s pomočjo glasbe poudarjamo pomen več-jezičnosti in večkulturnosti. Tokrat
smo se v zadnjem hipu odločili, da v koncert vključimo tudi osnovnošolske učence, ki so se navdušeno lotili izziva. Sami so žrtvovali šolski odmor, da bi se lahko odlično pripravili. V preteklosti smo že uspešno sodelovali tudi s slovenskimi šolami. Navdušeni so bili tudi starši, tako da bi lahko v pri-
Nudijo oskrbo rastočemu številu starostnikov
V centru za Alzheimerjeve bolnike ter v domovih za starostnike Corradini in De Gressi v Ronkah so lani zabeležili izreden - kar 93,73-od-stotni - porast števila oskrbovancev. Skupno so našteli kar 34.155 dni oskrbe; iz ronške občine je doma 14.148 obiskovalcev, 4635 iz Foljana-Redipulje, iz Tržiča pa 3153. Povečano prisotnost so zabeležili tudi v
hodnosti ustanovili mednarodni mladinski zbor,« pravi dirigent Alessandro Svab, ki je med drugim pred kratkim postal koordinator za šolske projekte na italijanskem generalnem konzulatu v Moskvi, skrbi pa za promocijo italijanskega jezika v Rusiji in ruskega v Italiji v sklopu programa PRIA. (av)
dnevnih centrih, ki jih je lani obiskovalo 55 starostnikov iz Ronk, 19 iz Foljana-Redipulje, 17 iz Škocjana, 16 iz Tržiča, 14 iz Turjaka, 9 iz San Piera, 8 iz Štarancana, 2 iz Doberdoba in dva iz drugih občin. »Povprečna starost prebivalstva se viša tudi v Laškem, zato moramo storitvam in domovom za starostnike posvečati posebno pozornost,« poudarja ron-ški občinski odbornik Enrico Masara in napoveduje, da bodo skušali še povečati naložbe, ki so posvečene negovanju in skrbi za starejše občane.
vseh teh postopkov, če bodo le-ti stekli hitreje, bo tudi časovnica krajša,« pravi sogovornica. Znana so tudi okvirna sredstva za omenjene investicije: projekt za izvedbo brvi naj bi bil izvedljiv v okviru nekaj 10.000 evrov, izvedba brvi pa bo po grobih ocenah veljala 700.000 evrov. (km)
Jana Drassich	bumbaca
SOVODNJE
Glasbeno voščilo
Sovodenjska županja Alenka Flore-nin nam je poslala v objavo dopolnilo k poročanju o nedeljskem glasbenem voščilu, ki ga objavljamo v nadaljevanju. »Novoletno glasbeno voščilo, kot ga prirejamo v zadnjih letih, zahteva sinergičen in dobronameren pristop vseh, ki so soudeleženi v procesu nastajanja dogodka, od posameznega člana zbora do solistov, glasbenikov in dirigentov ter navsezadnje društev, ki so v prvi vrsti vpre-žena v organizacijo. Gre namreč za dogodek, ki je osnovan na prepletanju in ne na zaporedju posameznih elementov. V času priprav, od prvega sestanka do samega koncerta, pa nekateri posamezniki opravijo dodatno vlogo koordinatorja in spodbujevalca, ki je pred očmi publike manj zaznavna. Toliko bolj je ta vloga zahtevna v trenutku, ko se želi v program vključiti nastop poklicnega kantavtorja kot je Rudi Bučar, ki je z veseljem sprejel izziv za skupen nastop. To sem v svojem nedeljskem posegu tudi izpostavila, zgodilo pa se je, da je v torkovem članku izpadlo prav ime osebe, ki se je v tem smislu posebej angažirala (ob v članku omenjeni Martini Gereon), da so otroci in ženski zbori lahko doživeli nekaj posebnega in nevsakdanjega, namreč to, da lahko nastopijo z vrhunskim izvajalcem. Hvala torej Jani Drassich za njen doprinos in čudovito vsestransko sodelovanje, ki gre precej preko zgolj glasbenih okvirov, rada pa bi še dopolnila ekipo sodelujočih pevovodij z dirigentkami otroških zborov Valentino Nanut, Eriko Tomsič in Karen Ulian ter s pe-vovodjo Bodeče neže Matejo Černic, ob v članku že omenjene Zulejke De-vetak. Občinstvo, ki vsako leto zasede telovadnico do zadnjega kotička, ceni ta trud in uživa ob skupnem programu, ki vse bolj vrednoti mlade domače talente, kar je pravzaprav naša želja in poslanstvo«.
/
GORIŠKA	Četrtek, 21. januarja 2016	391
VRH - Poslovila se je Amalija Devetak
Za vsakega imela prijazno besedo
Poslovila se je Amalija Devetak - Mal-ka. Rodila se je 14. marca 1924 pri Mišino-vih na Vrhu kot prvorojenka materi Alojziji Žigon iz Zagradca pri Komnu in Ivanu Devetaku. Imela je dve sestri - Lojzko, ki je preminula pred dvema letoma, in Štefanijo, ki živi v Gabrjah. Že od mladega je bila navajena trdega dela, najprej na domači kraški kmetiji, nato kot dekla pri raznih kmetih na Goriškem in pri kamnoseku Cotiču v Sovodnjah. Pred in med drugo svetovno vojno je kot mnoga druga kraška dekleta s kolesom vozila mleko z Vrha v Tržič, kjer je navezala prijateljske stike s številnimi domačimi, saj je nekaterim revnejšim družinam pomagala z mlekom in raznimi kmetijskimi izdelki. Iz druge svetovne vojne se je največkrat spominjala dogodka, ko ji je župnik iz Temnice rešil življenje pred čet-niki, potem ko je pritrdil njeni verziji, da je njegova sorodnica in da je vino, ki ga je imela s seboj, namenjeno cerkvi.
Po vojni se je poročila z Ludvikom Devetakom, bivšim predsednikom vrhov-
Amalija Devetak
iT*

£ F
ske sekcije VZPI-ANPI; v zakonu sta se jima rodila dva sinova, Karlo in Ivo. Malka je po moževi smrti leta 1977 sama skrbela za sinova in jima omogočila, da sta doštu-dirala in prišla do službe. Živela je skromno in z velikim spoštovanjem do sočloveka, prav vsakomur je namenila prijazno besedo. V zadnjem obdobju so ji bili v veselje vnuki Goran, Vesna in Mitja. Še posebej je bila ponosna na vnuka Erika, ki je postal doktor znanosti iz fizike v Oxfordu in ji je pred kratkim iz Anglije pripeljal na obisk pravnukinjo Tanjo.
~ " i
r i *

Ponedeljkov večer v Kulturnem domu
Polna dvorana za Mlakarjev Pašjon
Gledališka umetnost - v okviru abonmajske sezone SSG 2015/2016 -je v ponedeljek ponovno pritegnila pozornost goriške publike. Kulturni dom je bil razprodan do zadnjega sedeža, za kar nosi glavno zaslugo no-
vogoriški gledališki igralec Iztok Mlakar, lanskoletni prejemnik nagrade Komigo. Mlakar se je predstavil s komedijo Pašjon, ki je nastala kot ko-produkcija SNG Nova Gorica in gledališča Koper, režijo je podpisal Vito Taufer; Mlakar v igri izpisuje Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem izvirnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in
prepletanjem dramskih prizorov s songi.
Naslednja predstava v okviru abonmasjke sezone SSG v Gorici bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na sporedu bo groteska bavarskega dramatika Mariusa von Mayenburga Pes, noč in nož v priredbi SSG in režiji Matjaža Fariča.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
Gledališče
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 20. januarja, »Penso che un sogno cosi...«, nastopa Giuseppe Fiorello«; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatro-monfalcone.it.
ut Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Revenant -Redivivo«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.20 -22.10 »Quo vado?«; 18.40 »Vinicio Capossela nel paese dei coppoloni«. Dvorana 2: 17.45 - 21.00 »Revenant -Redivivo«.
Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 19.50 -22.15 »Creed - Nato per combattere«. Dvorana 4: 17.30 »Il Piccolo principe«; 20.20 »Vinicio Capossela nel pae-se dei coppoloni«; 22.10 »La grande scommessa«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. DANES V NOVI GORICI
V	KULTURNEM DOMU 19.00 »BoB -Balancing on the Border / Iskanje ravnovesja na meji« (Mednarodna študentska filmska delavnica Visoke šole za umetnost UNG, projekcija filmov s pogovorom).
4 Koncerti
SKRD JEZERO vabi na koncert božičnih pesmi »Pozdrav novemu letu« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v cer-
kvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo otroški zbor Veseljaki, moški zbor Skala, ženska vokalna skupina Jezero, orkester kitar glasbene šole Emil Komel in kvartet flavt Glasbene matice.
□ Čestitke
Otroški jok in smeh po hiši bo donel, saj MIRA se je rodila, Danie-lo, Roberta in bratca Janija razveselila. Iskreno čestitamo in voščimo veliko zdravja, veselja in obilo srečnih trenutkov! KD Briški grič
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
vabi na informativne sestanke za vpis v vrtce: danes, 20. januarja, ob 17. uri Barčica v Romjanu (Ul. Capitello); v ponedeljek, 25. januarja, Čira Čara v Sovodnjah ob 16.30 in Ziv Zav na Vrhu ob 18. uri. Dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu bo v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Mavrica v Bračanu danes, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Števerjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fa-biani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30.
PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Ke-kec v Števerjanu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v petek, 22. ja-
nuarja, od 14. do 16. ure v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017.
TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah.
M Izleti
PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481882285 (Ivo Kovic).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Moto-vun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 048178398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest.
SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 320-14237112 (Andrej).
I!3 Obvestila
SKRD »A. PAGLAVEC« iz Podgore sklicuje izredni občni zbor v torek, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Ul. 4 Novembre 39 v Podgori. Na dnevnem redu bodo imenovanje predsednika izrednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve novega odbora oz. sklep o prenehanju delovanja društva, razno.
VZPI-ANPI DOBERDOB vabi člane na občni zbor sekcije Jože Srebrnič v soboto, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu.
VZPI - ANPI sekcija Štandrež, obvešča da bo redni občni zbor v soboto, 23. januarja, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v domu A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu.
VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora, razno.
SKGZ obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja 2016, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah (Prvomajska ul. 73).
0 Prireditve
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 20. januarja, ob 18. uri Lucia Fio-renzato predstavila svojo knjigo »Ri-solvere le cinque ferite«.
V	NOVI GORICI v prostorih Medgene-racijskega središča, Gradnikove brigade 33, bo danes, 20. januarja, s pri-četkom ob 13.30 potopisno predavanje Nade Pisk »Po Sloveniji«.
SKD SKALA GABRJE v sodelovanju s krožkom Krut prireja v petek, 22. januarja, ob 20. uri na sedežu društva v Gabrjah srečanje z naslovom »Zdravo prehranjevanje v štirih letnih časih«. Srečanje bo vodila Marija Merljak, svetovalka na področju zdrave prehrane, avtorica knjig in člankov, predavateljica in vodja delavnic, radijski glas in televizijski obraz.
KD DANICA vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture z naslovom »Čas begunstva« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali Vili Prinčič s predstavitvijo knjige »V Brucku taborišču 1915-1918«, ZPZ Danica, otroška in mladinska skupina Danica. Večer bo priložnost za poravnavo društvene članarine.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Vis-cu.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Anna Elena Dumitriu iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 11.00, Giuseppe Suligoj iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče.
DANES V GRADIŠČU: 10.00, Emilia Marchi vd. Visintin (iz bolnišnice v
Palmanovi) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Adriano Fa-di (ob 10.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TURJAKU: 12.15, Faustina Musina vd. Rovis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V VILEŠU: 11.00, Zita Mariz-za vd. Bernardis v cerkvi in na pokopališču.
Zapustila nas je najina draga mama
Amalija Devetak
(Malka)
Žalostno vest sporočata
sinova Karlo in Ivo z družinama
Pokojnica bo ležala v četrtek od 8.30 v goriški kapeli Sv. Justa, sledil bo pogreb v cerkvi na Vrhu ob 9.30.
Ob težki izgubi drage mame Amalije izrekajo Karlu Devetaku in družini iskreno sožalje
Adriano Turco in vsi sodelavci agencije Unipol
Ob težki izgubi drage mame Amalije izreka Karlu Devetaku in družini globoko sožalje
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Banca Popolare di Cividale
izrekajo podpredsedniku Karlu Devetaku iskreno sožalje ob izgubi drage mame Amalije.
Ob izgubi drage mame Malke izrekajo Karlu in Ivu Devetaku ter ostalim svojcem iskreno sožalje
Kulturni dom v Gorici, Šz Dom (Gorica) in člani kulturne zadruge Maja
Ob izgubi drage mame izrekajo Karlu Devetaku in svojcem občuteno sožalje
uprava, nadzorni svet in kolektiv KB1909
1 6 Sreda, 20. januarja 2016
MNENJA, RUBRIKE
O NAŠEM TRENUTKU
Je multikulturnost mrtev družbeni načrt?
Ace Mermolja
/
Leta 1996 sem napisal spremno besedo k slovenski izdaji knjige Ale-xa Langerja »Odločitev za sožitje.« Knjigo smo predstavili na pobudi ZSKD »Kdo je drugi?«v Mieli. Tako sem prišel v stik z delom južnotirol-skega evropskega poslanca, mirovni-ka in enega izmed ustanoviteljev italijanske stranke Zelenih. Bil je tudi med evropskimi voditelji mirovništva in gibanj zelenih, ki so bila še posebno močna v Nemčiji.
Langer je tragično umrl leta 1995 in močno ga je pretresla prav balkanska vojna z množičnimi poboji, ki so jih povzročala etnična sovraštva med narodi nekdanje Jugoslavije. Na Balkanu je videl smrt lastnih načrtov o sožitju med narodi. Slovenski prevod Langerjeve knjige »Odločitev za sožitje« ni imel v Sloveniji nobenega odmeva, saj je bil sam središčni pojem dela, to je multikul-turnost, nezaželena tematika v komaj na narodni osnovi osamosvojeni Sloveniji.
Langer je svoje življenske, politične in intelektualne izkušnje nabiral ob napetih odnosih med južnotirolsko nemško večino-manjšino in italijanskim delom prebivalstva. Za nekdanjo MSI je bil Bocen s Trstom simbolno mesto. Podobna trenja na kontaktnih točkah med Slovenci in Italijani sem doživljal v Trstu in še prej v Gorici. Po Langerju sem se odločil, da se v vprašnje multikulturnosti in multie-tničnosti poglobim in o njem pišem.
Malce nesrečno dogodivščino sem pričel v svojih kolumnah na Primorskem dnevniku in bil kmalu deležen številnih kritik. Kljub temu sem nadaljeval s pisanjem in branjem. Segel sem po nekaterih znamenitih avtorjih, ki so pisali o narodnem vprašanju ter se seznanjal z raznimi tezami o multikulturnih družbah. Nastala je celo novinarsko napisana knjiga, s katero sem požel nekaj uničujočih kritik. Menim, da sem si s svojo akcijo škodil.
Vseeno pa sem pisal o etničnih sporih in alternativno multikulturno politiko na ozemljih, kjer živijo avtohtone in zgodovinske manjšine, kot so slovenska, nemška, francoska itd. Danes bi moral bistveno razširiti register zanimanj in opazovanj ter obresti svetove, ki jih ne poznam.
S tem ne želim trditi, da so se vsa trenja med zgodovinskimi manjšinami in večinami, ki bivajo na istem ozemlju ali v isti državi, povsem zgladila. Pomislimo le na Kurde v Turčiji, na Katalonce v Španiji, na ostre probleme, ki nastajajo v Ukrajini in v Če-čeniji in dobimo eksplozivno sliko. Sam Balkan je s svojimi nestabilnimi držvami križišče vsemogočih prepletov: migracijskih, terorističnih, mafijskih in drugih. Je celo nevarnejši od morja, kjer barko z migranti zlahka opaziš na radarjih. Kaj vse gre po Balkanu, pa ne vemo. Vemo le to, da se naglo postavljajo žice, ki jih posnemajo tudi na severu Evrope, kar uničuje idejo o svobodnem pretoku ljudi in blaga. Balkanska zgodba pa nas privede k temu, kar bi moral k svojim razmišljanjem o multikulturnosti dodati.
Vojne, terorizem v srcu Evrope in na sredozemskem delu Afrike in na Vzhodu, migracijski tokovi, mrtvi na morju in zemlji, ksenofobna in verska sovraštva, skratka, vse to, kar nam dnevno prinaša kronika, nas nujno
postavijo pod vprašanje, če je neko sožitje med različnimi ljudmi (po barvi kože, po kulturi, veri, navadah itd.) sploh možno, ali pa je v resnici edino realistično graditi od Langerja zaso-vražene etnične kletke. Skratka, so bili predlogi o multikulturni politiki, o sožitju, o interkulturnih procesih in o integraciji (pojem je silno zagoneten) le fantazme in sanje? Je sobivanje različnih nemogoče?
Nekateri primeri nam, kljub mnogim kritičnim točkam, dokazujejo, da je neko osnovno sobivanje možno. Ko so leta 1776 proglasili osamosvojitev Amerike, je slednja štela kakih tri milijone in pol priseljenih belopoltih prebivalcev (odšteti so domorodci), danes so ZDA držva s 300 milijoni prebivalcev. Gre v bistvu za priseljence različnih narodov in etnij, ki sooblikujejo najmočnejšo državo na svetu. Priseljeniška je Južna Amerika, priseljeniški sta Kanada in Avstralija, ki sta prebredli hujše medetnične spore. Omeniti bi moral še druge države, a ni to namen.
Dejansko je sedanje žarišče novih etničnih, verskih in drugačnih sporov Evropa. Tu, bolj kot drugod, se »kopičijo« migranti, na Evropo ciljajo teroristične skupine, po Evropi se spletajo radikalizmi in kot instiktivni odgovor nanje novi domači fašizmi. Sredozemlje je morje tisočih mrtvih, Balkan je pot beguncev, orožja, mamil, teroristov, žihadistov, Daesha in drugih. Na ruskih mejah in v prostoru nekdanje SZ pokajo streli in umirajo ljudje. V tem smislu je Amerika veliko bolj izolirana in manj občutljiva, čeprav je vojaško in drugače odločilno prisotna po vsej zemeljski obli.
Nikjer drugje kot v Evropi pa se ne postavlja temeljno vprašanje o možnosti sožitja, o multikulturni, multietnični in večverski politiki. Ne posamezne države in niti Evropska unija nimata vsaj rahlo skupnega stališča. V nacionalnih državah se rojevajo posamezni odgovori na vprašanja, glede na to, kdo kje prevladuje.
Konec koncev si je stara Evropa pred stoletij izmislila sodobno državo, nato pa "valuto brez države" (evro), a še za svoj denar ni znala najti trdnejše osnove. Kaj šele, da bi našla politične odgovore na vprašanja sožitja, sprejemanja in integracije.
gumin - Zdravstveno podjetje za severno Furlanijo
Na novi spletni strani tudi slovenski jezik
Praktične informacije še v furlanščini in nemščini
GUMIN - Na prenovljeni spletni strani zdravstvenega podjetja za severno in srednjo Furlanijo (v območje sodi Kanalska dolina) so tudi informacije v slovenščini. Da se je to zgodilo je najbolj zaslužna voditeljica pristojnega urada Olga Passera, večjezično spletno stran (ob slovenščini sta tudi furlanščina in nemščina) financirajo s prispevki iz državnih in deželnih zakonov. Za večjezične spletne informacije - slovenščino najdemo na www.ass3.sanita.fvg.it/sl - skrbijo referenti posameznih jezikovnih »okenc«, med katerimi je tudi Slovenec Alen Carli, sicer izvedenec za socialno komuniciranje.
Zdravstveno podjetje, ki ima sedež v Guminu, je že od nekdaj občutljivo do večjezičnosti, ki je na tistem območju precej razširjena. Podjetje, ob večjezični spletni strani in jezikovnih uradih v guminski bolnišnici, izvaja tudi komunikacijski načrt, ki sloni na poznavanju in širjenju manjšinskih jezikov. To mora priti do izraza v zdravstvu in njegovih storitvah ter službah, po možnosti tudi v bolnišnicah. V Guminu si prizadevajo za spodbujanje zdravstvene vzgoje v manjšinskih jezikih, ki ima za cilj ustvarjanje direktnega in razumljivega vsakodnevnega kontakta s prebivalstvom.
Pobudniki prenovljene spletne strani se trudijo tudi za video posnetke v manjšinskih jezikih. Posnetki so neke vrste vodnik po službah in storitvah zdravstvenega podjetja, veliko pozornost pa namenjajo informacijam in nasvetom na področju zdravstvene preventive. (st)
Spletne informacije v slovenskem jeziku
ALEN CARLI
»Ljudje morajo vedeti, da sploh obstajamo«
GUMIN - »Vsak začetek je zahteven in naporen, s časom pa bo urad za slovenski jezik v guminski bolnišnici gotovo izpolnjeval svoje poslanstvo.« V to je prepričan Alen Carli (na sliki), vodja slovenskega jezikovnega urada (t.z. okenca) v bolnišnici v Gu-minu, ki »pokriva« območje severovzhodne Furlanije, Železne in Kanalske doline ter Trbiža. To je jezikovno mešano okolje, kjer sobivajo Fur-lani, Slovenci in Nemci. Vsi jezikovni uradi (furlanšči-na, nemščina in slovenščina) delujejo pod okriljem deželnega zdravstvenega podjetja za srednjo in severno Furlanijo.
36-letni Carli, ki je doma iz Slivnega in je v naših športnih krogih poznan kot izvrsten nogometaš, se v Gu-min trikrat na teden vozi z vlakom. Slovensko »okence« je za javnost odprto ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 9. in 15. uro. Urad v sedanji sestavi posluje od lanskega oktobra, odprli pa so ga že pred leti, na kar so ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nekaj časa zaprli. Carli nudi »odjemalcem« ne le informacije v slovenščini o raznih bolnišniških in zdravstvenih storitvah in službah, temveč tudi gradivo z informacijami npr. o cepljenju otrok, preventivi pred boleznimi, ki jih prinašajo klopi itd. Skratka kar bogata in pisana ponudba, ki jo bo Carli v dogovoru z vodstvom zdravstvenega podjetja osebno promoviral zlasti v Kanalski dolini, kjer živi največ Slovencev. »Problem teh uradov je v tem, da večina ljudi ne ve, da sploh obstajajo,« pravi Slivenc.
Carli ima sicer bogate izkušnje s slovenskim jezikom v Furlaniji. V Vidmu že nekaj časa vodi tečaje slovenščine, ki potekajo na pobudo tamkajšnjega občinskega svetnika, sicer priznanega zdravnika Maria Can-cianija. Na zadnji tečaj se je vpisalo trideset slušateljev, od katerih ga je 19 uspešno dokončalo. Tudi letos bodo za tečajnike priredili nekajdnevno jezikovno izpopolnjevanje v Sloveniji, Canciani je tudi pobudnik sodelovanja občin Videm in Maribor.
Sandor Tence
PISMA UREDNIŠTVU
Kljub vsemu je še vedno kavalir
Slovenski telednevnik RAI nas je že spet presenetil. Če mora poročati o Silviu Berlusconiju, ga počasti zadnje čase s kavalirjem, kar je slišati precej čudno, če že ne kar nerodno. Kakor vsi vemo, je imel bivši predsednik vlade veliko opraviti s sodstvom in sodniki z njim, od tod nastanek in razrast mnenjskega gibanja z zahtevo, da se mu odvzame častni naslov viteza dela. On se kajpak ni dal kar tako in je izstopil iz državne zveze (federacije), ki združuje tovrstne odlikovance, zaradi česar si je razumni del javnosti oddahnil, pač v prepričanju, da se je pretkanec odrekel zavidljivemu odličju. V resnici je šlo za trik, kajti častnemu naslovu se motu proprio odrečeš z izstopom iz ustreznega viteškega reda, na čelu katerega je državni poglavar, odvzame pa ti ga lahko samo predsednik republike, ki mu preklic odlikovanja predlaga minister za gospodarski razvoj.
Silvio Berlusconi je torej še vedno vitez dela, zato ne razumem, zakaj ga v slovenskem telednevni-ku državne televizijske hiše tako vztrajno imenujejo z neustrezajočim nazivom kavalir, ki lahko kvečjemu opredeljuje njegov odnos do brhkih in široko-grudnih deklet. Sicer se vprašujem, čemu kavalirski poklon človeku, ki je svojih dni ozmerjal s kujoni vse
politične nasprotnike in sodržavljane, ki ne razmišljajo tako kakor on. Je pa tudi res, da med razžaljene ne sodimo vsi.
Kakor kdo, dragi gospodje, kakor kdo.
Drago Gašperlin
Hlfi
Športne kolumne
Spoštovano uredništvo, zelo sem hvaležen za konstruktivne spodbude, ki jih redno prejemamo preko vaše športne priloge s strani določenih kolumni-stov; še posebno so le te dobrodošle v kolikor jih pišejo tisti, ki so se doslej izkazali s svojim vsakdanjim naprezanjem, trdim delom v društvih in stalnim trudom v korist naše manjšinske stvarnosti ter so v tem smislu za zgled vsem nam. Seveda je vse to še toliko bolj hvalevredno, če so ti kolumnisti zlati upokojenci iz javnega sektorja, ki iz udobnega fotelja dajejo narodno etične lekcije pokončnosti vsem, potem ko so se v svoji delovni dobi še posebno izkazali zaradi dokaj pogumnih in odločnih potez ter izrazite borbenosti v korist naše narodne skupnosti v Italiji.
Ob koncu še ugotovitev, da v kolikor nihče od nas nima dara nezmotljivosti, postane toliko bolj pomembno spoštovanje vseh tistih, ki skušajo nekaj konkretnega narediti v korist naše skupnosti in se raje soočajo z vsakdanjimi problemi kot pa z neproduktivnimi polemikami.
Skratka, začnimo pri sebi in poglejmo najprej vase, kaj je vsakdo izmed nas naredil stvarno koristnega za našo skupnost in komaj zatem spodbujajmo sogovornike za še bolj uspešno delo, drugače tvegamo, da bomo ostali v spominu širše javnosti predvsem zaradi pisanih kravat.
Livio Semolič
Monografija v Trgovskem domu
V četrtek, 14. januarja 2016 sem se v Gorici udeležil predstavitve monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« avtorice Matejke Grgič. Med mojim posegom me je gospa moderatorka srečanja (imena si žal nisem prepisal) grobo prekinila. Javno protestiram in odklanjam takšno početje. Očitno sem narobe razumel, da smo bili k razpravi povabljeni.
Radivoj Pahor
PrimorskiD . facebook m
Četrtek, 21. januarja 2016 1 7
Na SP kar 40 ekip?
ZÜRICH - Švicar Gianni Infantino, ki ga kandidira za predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), je razkril svoje načrte o organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva. Njegov predlog je, da bi bilo na njem 40 ekip, svetovna prvenstva pa bi lahko potekala tudi v več kot dveh državah. Infantino, nekdanji generalni sekretar Evropske nogometne zveze (Uefa) je med drugim predstavil tudi svoj predlog glede organizacije SP, ki bi, tako kot bo leta 2020 potekalo evropsko prvenstvo, potekalo v več državah.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Marko Kump četrti
ADELAIDE - Slovenski kolesar italijanske ekipe Lampre je že na začetku sezone v odlični formi. V prvi etapi prve letošnje preizkušnje svetovne serije, dirke po Avstraliji, je zasedel četrto mesto, po 130,8 kilometra so ga v sprintu premagali le Avstralca Caleb Ewan (Orica GreenEdge) in Mark Renshaw ter Nizozemec Wouter Wip-pert. Kump, ki kljub številnim zmagam v karieri na dirki te ravni še nikoli ni bil tako dober (zmagal je tudi na lonjerski dirki ZSŠDI), je v skupnem seštevku šesti, za Calebom zaostaja deset sekund.
na tekmi v vidmu - Novi stadion Friuli cvet v gumbnici Udineseja
Vesoljska ladja sredi Furlanije
ana drev
Slovenijo dvignila na noge
Ana Drev je minulo nedeljo na veleslalomu za svetovni pokal v Flachauu osvojila drugo mesto za Nemko Viktorio Rebensburg in s tem postala 22. Slovenka z uvrstitvijo na oder za zmagovalke v svetovnem pokalu. Hkrati je prismu-čala na 123. stopničke za Slovenijo, prve po Tini Maze v lanski sezoni. V Flachauu se je Drevova kljub slabšim pogojem, slabši vidljivosti in sneženju v drugi vožnji, uspešno zoperstavila vsem pastem in zdržala velik pritisk, ki jo je čakal po vodstvi v prvi vožnji.
»S tem drugim mestom lahko rečem, da je zdaj zame precej manj pritiska za prihodnje tekme, ker ko narediš tako dober rezultat, si lahko bolj samozavesten. Pred drugo vožnjo sem si le dejala, ostani mirna, misli na to, kako boš vozila in na koncu se je izšlo za stopničke. Moramo si priznati Viktoria je bila tisti dan res nepremagljiva, sama pa ob sneženju nisem želela tvegati, da bi me spet kje odneslo s proge,« se je tekme v Lienzu spomnila Drevova, kjer je po prvi vožnji prav tako vodila, nato pa v drugi naredila napako in ostala brez uvrstitve.
Šmarčanka je bila ob prihodu v cilj zelo dobre volje. Na 123. startu v svetovnem pokalu, po več kot štirinajstih letih smučanja na najvišji ravni, svoj debi je imela 27. oktobra 2001 na veleslalomu v Söld-nu, je doživela krstne stopničke.
Naslednje tekme v tehničnih disciplinah dekleta čakajo v Mariboru, ki bo tekmi za zlato lisico, veleslalom in slalom, gostil čez dva tedna. »Mislim, da bo protokol pred domačo tekmo podoben kot vso sezono, ko je vse dobro potekalo. Zelo sem vesela, da bomo lahko trenirali v Mariboru (Zlata lisica bo 30. in 31. januarja), to je vedno dobrodošlo, da se seznaniš s progo, na kateri tekmuješ, potem pa za zadnji teden pred tekmo še ne vem, kje bomo trenirali,« je dejala Drevova. (STA)
Udinese postaja vse bolj sodobno nogometno društvo, ki po novem lahko razpolaga tudi s svojim stadionom, kar je v tujini skoraj običajno, v Italiji pa razen redkih izjem utopija. Po Juventusu in Sassuolu je furlansko društvo šele tretji klub v Italiji, ki lahko razpolaga s svojim objektom, kar bo prineslo nove vire dohodkov društvu, ki je po prihodu družine Pozzo ne samo v Italiji marsikomu za zgled. Sicer krst v novem stadionu ni bil rojen pod srečno zvezdo, saj je Udi-nese klonil z 0:4, a v furlanskem taboru so dobro vedeli, da bo Juventus zelo trd oreh. Sicer v nedeljo ni prišlo do uradnega odprtja stadiona, ki je še nedokončan v prostorih pod tribunami. Najbrž bo do tega prišlo 24. marca, ko bodo na novem Friuliju odigrali prijateljsko tekmo med Italijo in aktualnimi svetovnimi prvaki Španci.
Družina Pozzo se je več let borila, da bi lahko le zgradila svoj stadion. Nazadnje je le prišlo do pristanka občine, ki je z Udinesejem sklenila pogodbo za 99 letno upravljanje terena, na katerem stoji stadion. Projekt je predvideval ohranitev (in popolno posodobitev) osrednje tribune, medtem ko so preostale tri tribune podrli in jih na novo zgradili tik (na razdalji 5,5 metrov) ob igrišču. In seveda brez ograje, ki bi ločila igrišče od navijačev. Ta del posega je bil vreden okrog 22 milijonov evrov. Nov Friuli je tako postal objekt namenjen izključno spremljanju nogometnih tekem. Izginila je atletska steza, ki je niso itak nikoli uporabljali, pokrite tribune pa omogočajo navijačem, da udobno sledijo tekmam tudi v primeru padavin, medtem ko je bil stari stadion, z izjemo osrednje tribune, odkrit. Raznobarvni sedeži so posrečena izbira, saj je pogled na tribune prijeten, tudi ko le te niso polne. Arhitekti so se posebno izkazali pri izbiri zunanjega videza stadiona, ki bi ga lahko zamenjali za živosrebrno vesoljsko ladjo, ki je pristala sredi Furlanije. Nedeljski sončni žarki so dodatno ovrednotili to izbiro, saj panoji spreminjajo barvo glede na svetlobo oziroma vreme. Seveda je tudi pod tribunami Friuli povsem moderen. Druga faza gradnje stadiona predvideva tudi ureditev notranjih prostorov. Stadion Friuli bo gostil trgovine, fitnes center, diskoteko in seveda muzej, kjer si bodo lahko navijači ogledali vse trofeje kluba.
Kot že rečeno do uradnega odprtja stadiona še ni prišlo, vendar so v nedeljo proti Juventusu prvič odprli vse štiri tribune, ki sprejmejo 25.141 gledalcev, medtem ko bo lahko za koncerte dobilo mesto še dodatnih 10.000 gledalcev. Manj kot jih je sprejel stari stadion, vendar je nov veliko bolj udoben in primeren za nogometne tekme. Ime stadiona ostaja Friuli, a temu gre dodati še ime glavnega pokrovitelja črno-belih, romunskega proizvajalca avtomobilov Da-cia, tako da je po novem popolno ime Sta-dio Friuli - Dacia Arena. Ime je bilo celo predmet dolge diskusije v Deželnem svetu, kjer je večina, seveda je debata bila vroča posebno med furlanskimi svetniki, nasprotovala komercializaciji in spremembi imena.
Pogled na igrišče videmskega stadiona Friuli z osrednje tribune
ansa
Na nedeljsko tekmo morajo drugače v taboru Udineseja čimprej pozabiti. Juventus je že po 26 minutah igre pospravil na varno deseto zaporedno prvenstveno zmago (od društvenega rekorda, ki je iz leta 2014, ko je klub treniral Antonio Conte, manjkajo še tri zmage, medtem, ko si absolutni rekord lasti Inter, ki je pod Mancinijevo taktirko v sezoni 2006/2007 zbral kar sedemnajst zaporednih zmag). Stara dama je nadigra-la Udinese v vseh pogledih, gotovo pa so Furlane drago stale hude napake posameznikov.
Trener Juventusa Massimiliano Allegri je po tekmi pohvalil Udinese zaradi stadiona: »Za Udinese bo tak objekt z vseh zornih kotov gotovo pridobitev in obogatitev. Gre za dokaz o društvu, ki uspešno deluje. S športnega vidika treba priznati, da je res prijetno igrati v takem stadionu, posebno ko je poln do zadnjega kotička, saj so gledalci tik ob igrišču.«
Trener Juventusa se je v Vidmu celo odpovedal mlademu talentu Pogbaju, ki je celo tekmo spremljal s klopi za rezerve, a to ni nikakor vplivalo na igro črno-be-lih, ki so zdaj na drugem mestu z dvema točkama zaostanka od Napolija, dvema več od Interja, štirimi več od Fiorentine in kar sedmimi več od naslednjega nasprotnika Rome (Juventus bo sicer že danes igral v Rimu proti Laziu v okviru četrtfinalnih obračunov italijanskega pokala). Za naslov pa so po Allegrijevem mnenju še v igri vse omenjene ekipe: »Točk na razpolago je še 54, mi pa ne smemo gledati na podiranje rekordov, o katerih se že preveč piše in govori, pač pa na to, da zberemo do konca prvenstva tri točke več od Napolija in vsaj isto število točk kot ekipe, ki nam sledijo. Zadovoljen sem, da smo tekmo proti Udineseju končali brez prejetih golov, saj smo jih v prvem delu prejeli petnajst, kar je preveč za ekipo, ki želi vnovič osvojiti naslov.« (I.F.)
APrimorski
~	dnevnik
vaterpolo - EP
Italija izpadla, v Rio de Janiero le preko Trsta
BEOGRAD - Na evropskem prvenstvu v vaterpolu v Beogradu je italijanska moška izbrana vrsta v četrtfinalu izgubila proti Črni gori z 10:7. Sanje, da bi se že v Srbiji uvrstili na olimpijske igre v Rio de Janiero, so se tako razblinile. Še zadnjo priložnost bodo »azzurri« imeli aprila v bazenu Bruno Bianchi v Trstu, kjer bodo na predolimpijskem turnirju na razpolago še zadnja štiri razpoložljiva mesta za odhod v Brazilijo. Na ženskem evropskem prvenstvu bodo »azzurre« danes igrale proti Grčiji.
TENIS - Australian Open
Nadal že izpadel
MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije ni bilo treba dolgo čakati na presenečenja. V prvem krogu je izpadel peti nosilec Španec Rafael Nadal, po petih nizih ga je s 7:6 (6), 4:6, 3:6, 7:6 (4) in 6:2 premagal rojak Fernando Verdasco. Izpadla je tudi druga nosilka Romunka Simona Ha-lep, s 6:4 in 6:3 jo je zaustavila Kitajka Zhang Shuai. Slednja je nasploh prvič nastopila na turnirju za grand slam. Izpadli sta tudi Polona Hercog in Venus Williams.
ROKOMET - Evropsko prvenstvo
Danes odločitev
VROCLAV - Pred slovensko rokometno reprezentanco je zadnja in izjemno pomembna tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva na Poljskem. Slovenija bo proti Nemčiji igrala ob 17.15. Včeraj, skupina A: Makedonija - Srbija 27:27, Francija - Poljska 25:31; skupina B: Belorusija - Norveška 27:29, Hrvaška - Islandija 37:28 (Srbija in Islandija sta izpadli).
KOŠARKA - Mednarodna košarkarska zveza FIBA je objavila seznam krajev, kjer bodo na sporedu predolimpijskih kvalifikacijski turnirji. Enega bo gostila Italija, in sicer Turin od 4. do 9. julija. Druga dva pa bosta v Srbiji in na Filipinih. Za olimpijski nastop se bo potegovalo 17 ekip (tudi Italija). Žreb skupin bo v torek.
Eurocup: EA7 Milano - Klaipeda 79:71.
ODBOJKA - Liga prvakov: Trento -Paok 3:0. Liga prvakinj: Calcit Ljubljana - Novara 0:3. Superlega: Monza - Latina 1:3
Pokal: Inter v polfinalu
NEAPELJ - Četrtfinalna tekma državnega nogometnega pokala se je končala z zmago Interja v gosteh proti Napoliju z 2:0 (29. Jovetic, 92. Ljajic). Drevi bo Lazio gostil Juventus (20.45).
vO
Œ
O
■4—'
O
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali
po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Gropajsko-padriška odprava se je veselila zmage Petra Prevca na letalnici v avstrijskem Kulmu
1 8 Sreda, 20. januarja 2016
ŠPORT
/
alpsko smučanje - Drugo mesto v kategoriji mlajših mladink v veleslalomu FIS Race
Vrhunec Katrin Don
alpsko smučanje - U14 v Sappadi
Sinigoieva najbližja stopničkam
Smučarke in smučarji združene ekipe ZSŠDI so v nedeljo nastopili na tretji letošnji preizkušnji deželnega koledarja FISI. Na veleslalomu, ki ga je organiziral smučarski klub Cimenti Sci v Sappadi, je pod taktirko trenerja Aleša Severja nastopilo pet smučarjev, ki so člani Brdine, Devina in Mladine. V starostni kategoriji deklic (U14) je za las zgrešila zmagovalni oder Caterina Sinigoi (Devin), ki se je morala zadovoljiti s četrtim mestom (čas 1:54,86). Sinigoieva je bila le za dvanajst stotink počasnejša od Martine Polentarutti (Cimenti), ki se je uvrstila na tretje mesto. Zmago je slavila Giorgia Mase (Cai XXX Ottobre, čas 1:51,96)). V isti kategoriji je Chiara Valdemarin (Brdina) odstopila. V kategoriji dečkov se je od članov združene tržaške smučarske ekipe najvišje uvrstil Nikola Kerpan (Mladina), ki je bil na koncu 8. (čas 1:57,81). Alan Taučer (Brdina) se je uvrstil na 11. mesto (1:58,72), Enrico Slavich (Devin) pa je bil 19. (2:01,05).Zmagal je Cristian Ago-stinis (Monte Dauda, 1:52,03). V kategoriji naraščajnikov je slavil zmago Lorenzo Nicoli (Bachmann, čas 1:45,23). Slovenski član kluba Sella Nevea Enrico Rožič je zasedel 9. mesto (1:50,14), medtem ko je bil kriški smučar Mattia Del Latte (Bachmann) 16. (1:51,79). Ivan Sosol (Sci Club 70) je bil s časom 1:52,96 21.
Prihodnja tekma bo 31. januarja na Piancavallu.
Alpska smučarka openske Brdine Katrin Don, ki nastopa z deželno ekipo na FIS Race in FIS National Junior Race tekmah, je včeraj v Cerknem prišla do najboljšega rezultata v karieri: na FIS Race veleslalomu se je uvrstila na absolutno 13. mesto, v kategoriji mlajših mladink (letnice 1998 in 1999) pa je bila 2. (čas 1:53,23). Pred njo se je uvrstila le Hrvatica Lana Zbasnikova (skupno 11., čas 1:51,51). »Proga je bila dobro pripravljena in mi je bila pisana na kožo. Smučala sem v redu, čeprav nisem najbolj zadovoljna z drugo vožnjo,« je svoj nastop ocenila Donova, ki je bila seveda izjemno zadovoljna z uvrstitvijo, hkrati pa z mislijo že usmerjena v današnji veleslalom (vedno v Cerknem).
Že v zadnjih veleslalomih v kraju Chiesa Valmalenca je Donova dokazala, da stopnjuje formo tudi v tej disciplini. Decembra je namreč že osvojila zmago v kategoriji mlajših mladink v slalomu FIS NJR (FIS Race tekme so na jakostni lestvici bolj prestižne in bolj kakovostne od FIS NJR). FIS Race tekme so odprte vsem letnikom in vsem tekmovalkam, ki so na svetovni lestvici Mednarodne smučarske zveze (FIS). Včeraj je na primeru v Cerknem zmagala Belorusinja Marija Škano-va (letnik 1989, čas 1:49,46), ki je nastopila tudi na tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Flachauu. Katrin je bila od Be-lorusinje počasnejše le za 3,8 sekunde. S tem pa si je smučarka Brdine prislužila 55,70 točke, kar je v veleslalomu njen najboljši rezultat doslej.
Donova se je doslej merila s tekmovalkami, ki so že nastopale in nastopajo v evropskem ter tudi svetovnem pokalu. Na Kreuzbergpassu je na primer zmagala Chiara Costazza, na obeh slalomih v Madesimu pa je bila na obeh slalomih prva Sabrina Fanchini.
Katrin Don obiskuje četrti letnik družboslovnega liceja Slomšek v Trstu
fotodamj@n
Katrin bo že danes spet na smučeh v startni hišici v Cerknem. Jutri in pojutrišnjem pa jo čakata še dva slaloma (FIS Race). Zasedena bo tudi konec tedna: v soboto in v nedeljo sta še na sporedu veleslaloma (FIS NJR) na Zoncolanu. (jng)
DELLA MEA - Smučarka kluba Monte Lussari iz Trbiža Lara Della Mea (letnik 1999) je včeraj prvič nastopila v evropskem pokalu v Avstriji. V slalomu se je uvrstila na 54. mesto.
sah
Zamejska prvaka 2016
Poleg šahovnice tudi kitara
Na letošnjem zamejskem šahovskem prvenstvu, ki se je odvijal minuli konec tedna v gledališču Prešeren v Boljun-cu, sta se ponovno uveljavila mlada šahi-sta Matej Gruden in Lejla Juretič. Ob zmagovalcih je v trideseterici tekmovalcev vseh starosti merilo šahovske sposobnosti tudi lepo število nižješolcev in višješolcev. Ti niso le dobri šahisti. V prostem času se ukvarjajo z drugimi športi in glasbo.
V ženski konkurenci se je Lejla Ju-retič, letnik 2001, že petkrat okitila z naslovom zamejske prvakinje: »ŠŠah sem začela igrati že v otroških letih s starši. Nato sem obiskovala šahovski krožek v šoli na Proseku, kjer so učitelji opazili mojo nadarjenost. Zatem sem se odločila, da nadaljujem tudi na tekmovalni poti. V prostem času igram kitaro in igram odbojko pri Zaletu Sokolu.«
Poleg Juretičeve se je prvenstva udeležila tudi 11-letna srednješolka Mar-
Na sobotnem zamejskem šahovskem prvenstvu v Boljuncu je bilo veliko mladih
fotodamj@n
tina Gruden: »Začela sem igrati s svojim očetom. Še naprej pa obiskujem šahovski krožek na srednji šoli Fran Levstik na Proseku. Vadim karate in kitaro.«
V moški konkurenci je bil zamejski prvak 2016 Matej Gruden, 16-letni dijak višje srednje šole Stefan. Po pouku se tudi on posveča kitari, rad pa tudi rekreacijsko plava. »Začel sem prav tako na šolskem krožku v Dolini. Upam, da se bomo s šolo Stefan lepo odrezali na
Športna literatura - Kiaudio Ndoja
»Vrstniki s pištolami, jaz pa z žogo«
V športu lahko naletimo na nadvse zanimive življenjske zgodbe. Na primer v košarki. In življenjska zgodba Klaudia Ndoje, kije v nedeljo igral v Trstu z dresom ekipe iz Man-tove, je nedvomno presenetljiva. Velja jo vzeti pod drobnogled.
Klaudio Ndoja je leta 1998, pri 12. letu starosti, zapustil domače kraje in se skupaj z nekaterimi prebežniki vkrcal na ladjo, ki ga je iz Albanije pripeljala do Apeninskega polotoka. Šele po tej težki izkušnji si je v Italiji postopoma uredil življenje in z leti postal uspešen igralec košarke. O tem priča knjiga »La morte e certa, la vita no - La storia di Klaudio Ndoja« (založba Imprimatur), ki so jo prejšnjo soboto predstavili številni publiki v prostorih hotela Palace Suite v tržaškem mestnem središču ob prisotnosti albanskega košarkaša in avtorja knjige Micheleja Petteneja.
Ndoja, ki je bil na predstavitvi omenjene knjige, je občinstvu povedal, da je odločitvi, da zapusti rojstni kraj, botrovala »želja po boljšem življenju«, saj je odraščal v zelo težkih okoliščinah: »v mestecu, kjer sem odraščal, so se otroci igrali s pištolami. K sreči mi je nekega dne oče domov prinesel darilo - koš, in sem od tistega dne dalje stalno treniral košarko«.
Kot je zapisano v knjigi, ob prihodu v Italijo se je Ndoji sreča vendarle nasmehnila. V košarki se je izkazal, pri tem mu je pomagala tudi višina (201 cm). Igral je pri ekipi iz Desia, čez nekaj let pa prestopil v višje lige k Orlandini, Scafatiju, Au-
rori Jesi. Naposled je kot kapetan ekipe iz Brindisija slavil prestop v najvišjo italijansko ligo. Sedaj igra za dru-goligaško ekipo »Dinamica« iz Mantove.
Na srečanju so tržaški ljubitelji košarke Ndoji izročili nagrado »Il basket sopra le righe«, ki ima kot cilj promocijo tega športa prek raznoraznih virov. Na podelitvi nagrade so bili prisotni predsednik deželne košarkarske zveze Giovanni Adami, nekateri trenerji, igralci (na primer tržačan Andrea Pe-cile), novinarji, predstavniki mestne politike in predsednik tržaške trgovinske zbornice Paoletti. Njim in ostalim prisotnim se je Ndoja iskreno zahvalil ter jim dejal, da je treba dosežke nujno deliti z dragimi osebami, ter dodal: »največja napaka je v pasivnem prilagajanju na realnost, torej takrat, to se zgodi takrat, ko si posameznik ne postavlja uresničljivih ciljev«.
Ndojevo zgodbo, ki lahko jemljemo za dober zgled družbene integracije, osebnega uspeha in dragocene športne kulture, bodo predstavili tudi mlajšim poslušalcem na nekaterih šolah.
Mitja Stefancic
državni ravni, še prej pa moramo opraviti kvalifikacije, vendar sem optimist. Ležijo mi vse šahovske zvrsti, pred časom sem bolj izstopal na hitropoteznih turnirjih,« je dejal Gruden, ki očitno mu hitropotezni šah še vedno leži. Šah vadi tudi s skupino vrstnikov, med temi tudi z dijakom tretjega letnika trgovskega zavoda Zois Elio Riccobo-nom. »Zaradipoškodbe sem opustil atletiko, trenutno se bolj posvečam šahu, kjer imam tudi nekaj zadoščenj,« je še dejal Riccobon.
Dobre uvrstite je v zadnjih sezonah zbral tudi dijak nišje srednje šole v Doberdobu Saša Kobal, ki je letos osvojil naslov v kategoriji U16. Poleg šaha je Kobal (doma iz Jamelj) še odboj-kar Vala v kategoriji U15 in tabornik: »Vkratkem bi si želel osvojiti naziv mojstrskega kandidata. Za naslov mi primanjkuje še nekaj točk v razvrstitvi ELO: 200 v Italiji in 300 v Sloveniji ter 400 na mednarodni ravni.« (mar)
Zarja že drevi
Bazovska Zarja bo drevi ob 20.30 pri Svetem Sergiju (ulica Pe-tracco) v Trstu igrala zaostalo srečanje proti Isontini. Srečanje so preložili pred desetimi dnevi, ko je bilo ba-zovsko igrišče zavito v gosto meglo. Zarja, ki je v nedeljo izgubila v Doberdobu 1:0, bo znova igrala z okrnjeno postavo. Odsoten bo vratar Castellarin. Pod vprašajem sta nastopa lažje poškodovanih Zucchini-ja in Tarableja. »Še dobro, da se nam bo znova pridružil Marzini,« je dejal športni vodja Robert Kalc, ki nam je obenem potrdil, da bo Zarja 27. januarja ob 14.00 igrala prijateljsko tekmo z beograjsko Crveno zvezdo. »Zveza nam je prižgala zeleno luč.«
roberto filipac
»Pri Boru smo kot družina«
Roberto Filipaz ... »oprostite, ampak lahko že napišete Filipac, saj bodo kmalu odobrili prošnjo za spremembo priimka v originalno slovensko obliko,« nam je ponosno povedal odbornik Košarkarskega kluba Bor, s katerim kot spremljevalec članske ekipe sodeluje od leta 2004. »Boru sem se približal leta 2004, ko sta še igrala oba sinova. Zdaj študirata psihologijo in inženirstvo v Melbournu v Avstraliji. Navdušil sem se in svetoivanskemu klubu sem ostal zvest do zdaj. Pri Boru smo kot družina. To so opazili tudi številni igralci, ki so igrali pri nas in se k nam vedno vračajo rade volje. Naš nekdanji trener Men-gucci, ki je nato vodil tudi Pal-lacanestro Trieste, nam je zaupal, da pri tržaškem klubu ni imel toliko sodelavcev in odbornikov, kot pri nas. 'Če je bilo treba zamenjati žarnico, pri tržaškem klubu nisem vedel koga poklicati. Pri Boru pa bi bilo okrog mene osem ljudi,' je dejal Mengucci,« se spominja Filipac, ki se je rodil v Škednju. Stanuje pa v Logu. »Ko sem bil otrok, sem se s starši preselil v Pordenon. Domov smo se vrnili, ko sem bil star 17 let.«
Filipac je podčrtal, kako pomembno vlogo igra Bor: »Slovenci smo premalo prisotni v mestnem središču, čeprav nas je tu veliko. Bor je edini športni klub, ki deluje v mestnem okolju. To je pomembno ne samo iz športnega vidika, ampak tudi iz političnega. Tega pa žal tudi nekateri Slovenci ne razumejo.«
Filipac ni nikoli igral košarke. »Igral sem nogomet. Oblekel sem drese Primorca, Pon-ziane in drugih tržaških ekip,« se spominja Roberto, ki je aktiven tudi na kulturnem področju. »V Škednju pomagam kulturnemu društvu Grbec. Dolgo let pa sem bil tudi predsednik odbora za postavitev spomenika v NOB pri Škednju in Sveti Ani v središču Trsta.«
Filipac je zadovoljen z dosedanjimi nastopi članske ekipe košarkarjev Bora v deželni C-li-gi gold. »Začetek sezone je bil fantastičen, saj smo imeli dolgo pozitivno serijo. Naš cilj pa ostaja obstanek v ligi, saj imamo zelo mlado ekipo, ki pa jo vodi odličen trener Dean Oberdan. Veselilo bi me, če bi se uvrstili v play-off.« (jng)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. januarja 2016
19
RAI3bis
RAI1
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: II tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.25 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 23.50 Fixer -Risolutori di crisi
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
RAI4
12.50 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Streghe 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 23.00 Fargo
RAI5
RAI MOVIE
14.05 Film: Piedone lo sbirro (det., It., '73) 16.00 Film: Ritorno a Tara Road (dram.) 17.45 Novice 17.50 Film: Il ritorno dei ma-gnifici sette (vestern, '66) 19.30 Film: Le braghe del padrone (kom., It., '78)
RETE4
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, Lazio - Juventus 23.10 Porta a porta
6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Film: Il mio amico delfino (pust., '63) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Il piccolo lord (dram., '80)
14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.101 segreti del sottosuolo 16.10 Film: Oci ciornie (dram., '87) 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 Le citta perdute dell'Iraq 19.55 Divini devoti 21.15 Strinarte 22.10 Nello studio di Mondrian 23.05 Lo stato dell'arte 23.20 Rolling Stones: Crossfire Hurricane
23.25 Film: L'ultima eclissi (dram., '95, i. K. Bates)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Femmine contro maschi (kom., It., '11, i. C. Bisio) 23.30 Matrix
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Harry Potter e la camera dei segreti (fant., '02, i. D. Radcliffe, E. Watson, R. Grint) 0.10 Serija: Arrow
_IRS_
13.25 Film: L'amico del cuore (kom., It., '98) 15.20 Film: Il presidente del Borgorosso Football Club (kom., It., '70) 17.35 Film: Fandango (kom., '85, i. K. Costner) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Blow (biogr., '01, i. J. Depp, P. Cruz) 22.55 Film: Tutti gli uomi-ni del presidente (dram., '76, i. R. Redford, D. Hoffman)
LA7
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 0.45 Ta-gadà 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
LA7D
21.15 Film: Incontriamoci a Las Vegas (kom., '99, i. A. Banderas) 23.25 Mo-
vie.Mag 23.55 Film: Il canto del diavolo 2 - Jeepers Creepers 2 (horor)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 14.00 Nad.: La ladra 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Cuori rubati 15.55 Serija: Un medico in famiglia 17.50 0.55 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.10 Serija: Lady Cop
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (19. januarja 2016)
Vodoravno: kiparstvo, Poropat, ata-raktik, otomana, Tareva, Sloboda, I. T., Ari, Eti, I. S., kireta, minolovec, balinar, Mama, fen, Dara, lira, zlikovec, spora, mail, tenija, Marinka, tirani, O. V., Eric, armija, urica, tasa, Marjan, Sokol; na sliki: Loris Mania.
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.20 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Puo succedere anche a te (kom., '94, i. N. Cage) 23.05 La mala edu-caxxxion
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 Az-zurro Italia 23.30 Film: Labirinto letale (fant., '82)
LAEFFE
11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Asia 15.55 19.00 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie Oliver: Super Food 17.55 Jamie: Ricette a 5 euro 21.05 Serija: Annika - Crime Reporter 22.50 Film: Quel che resta di mio marito (kom., '06, i. K. Bates, J. Lange)
CIELO
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Mega Shark vs. Mecha Shark (zf)
DMAX
12.30 Flip Men 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.451 maghi delle auto 18.35 Come e fatto 19.30 Affare fatto! 21.10 Citta ai raggi X 22.00 Mega ingegneria: sport edition 22.55 Te l'avevo detto
SLOVENIJA1
5.50 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Umetni raj 12.25 Nad.: Kako sem videl svet izpod mize 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Arabski ples (dram., '14) 21.40 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Naše matere, naši očetje
SLOVENIJA2
7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 7.55 Zgodbe iz školjke 8.20 Kanape 9.05 Točka 10.1010 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 16.00 Dober dan 17.00 Rokomet: EP (m), Slovenija - Nemčija 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Rokomet: EP (m), Španija -Švedska 21.35 Dok.: Satiesfikcija - Sprehodi z Erikom Satiejem 22.35 Odd.: Bleščica 23.10 Aritmični koncert
KOPER
13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Meridiani 15.30 Dok.: Šport brez meja 15.55 Potopisi 16.20 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.35 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Plinski monopoli 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.10 Dok.: K2
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 8.30 9.40, 11.00, 12.30 TV prodaja 8.45 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška pekarija 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.40 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 21.55 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Popoln moški (kom., '05, i. H. Duff) 22.30 Serija: Kosti
KANAL A
7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.45 Serija: Odbita rodbina 8.2013.40 Serija: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanke 9.25 Top Gear 10.20 11.35, 13.10 Tv prodaja 10.35 18.55 Serija: Komisar Rex 11.5017.05 Serija: Detektiv na Floridi 14.10 Film: Velike punce ne jokajo (kom.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Jedro (akc.) 23.25 Film: Ime mi je Khan (dram.)
PLANET TV
12.00 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.05 Nad.: Želite, milord? 16.10 Nad.: Esperanza 17.35 Film: Moj lažni zaročenec (kom.) 19.00 22.15 Danes 19.25 23.35 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00
Sreda, 20. januarja Rai 5, ob 16.10
VREDNO OGLEDA
Oči črne
Italija, Sovjetska Zveza 1987 Režija: Nikita Mihalkov Igrajo: Marcello Mastroianni, Marthe Keller, Elena Safonova in Silvana Mangano
V termah, v Montecatiniju Romano spozna mlado rusko dekle, Tino, katere lepota in živahnost ga tako prevzameta, da se vanjo zaljubi. Romano je v resnici že poročen, z Eliso, bogato gospo, ki mu pravzaprav od vedno omogoča udobno in razkošno življenje.
Srečanje s Tino ga bo zelo vznemerilo, a kljub temu ne bo spremenil svojega vsakdana.
O vsem tem zdaj, ko je od takrat minilo že kar nekaj let, Romano pripoveduje ruskemu sogovorniku in mu tudi zaupa, da Tine še vedno nikakor ne more pozabiti.
Film Mihalkova, ki je sicer povzet po pripovedi Antona Čehova je omogočil Mastroianniju zmago na festivalu v Cannesu leta 1987. Pri sestavi scenarija je sodelovala tudi Suso Cecchi D'Amico.
Film: Marley in jaz (kom., '08, i. O. Wilson, J. Aniston) 22.35 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S.
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz v Hendrixu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Ob 12.15 bo v Studiu D na vrsti drugo srečanje s prof. Marinko Pertot, ki nam v teh tednih pomaga odkrivati posebne, večinoma manj poznane poti po naši bližnji okolici. Danes je na vrsti paleontološka pot pri Devinu. V oddaji Iz domače zakladnice ob 13.20 bo Aleksi Jercog gostil furlanskega harmonikarja in organizatorja glasbenih pobud Luigina Squalizzo, ki je hkrati ustanovitelj deželnega združenja Amici della Fisarmonica, ki je pravkar slavilo svojih 25 let delovanja. Glasbeni magazin ob 18.00 pa se bo pričel z napovedjo osrednjega opernega dogodka letošnje slovenske glasbene scene in sicer nove uprizoritve Verdijevega Otella v Ljubljani. Sledili bodo prispevki o glasbeni matineji stare glasbe v Slovenskem stalnem gledališču, o koncertu Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici v Trstu, na katerem je nastopila tudi priznana mezzoso-pranistka Bernarda Fink, in še o izidu najnovejšega cd-ja tržaške skupine harf Girotondo d'arpe Angry harps.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.