Poštninn plačana v gotovini. FOTO FRAN KRAŠOVEC FOTOKLUB LJUBLJANA RIHARD JAKOPIČ PRIJATELJ ŠTEV. n NOVEMBER 1936 LETO X KUVERTA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ konfekcijska tvornica družba z o. z. v Ljubljani izdeluje kuverte vseh vrst, pisemski papir najmodernejših oblik, vrečice itd. Tyrševa cesta št, 67 Tele j on 28-07 * Kllflll vSdlVttrtrJlO- ali najididmjk KLIfARNAITDEU L]UBL1AMADAIMAIIM0VA13 * Prepričajte se v ogledalu! Poglejte prav natančno zlasti notranjo stran spodnjih zob! To je bolj preprosto kot se vidi. Varujte se pravočasno, tudi če ste bili dozdaj obvarovani od zobnega kamna — te grde rjavkasto črne plasti na zobeh, ki tiči navadno na notranji strani spodnjih zob in opravlja svoje uničevalno delo. Čistite svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev. ★ Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina/zelo varčna v uporabi/ razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV 1 KA 1 0 [ ) 0 1 f T 1 DOMAČI IZDELEK a ni vedela, da on j6, pa se ne redi! ČEZ DVA TEDNA - Marsikateri otroci & niso zadosti tiranje- M ni, us da in njin m mali to vedsla. Dajte ||| VaSeino malemu g* Mirko Uvomaitioo. .%? - i»ob, mama . to ni lenoba! Tako utrujen sem ... Res ne izglodaš dobro - Že marsikdo le pohvalil Ovomaltine. Dala mu jo bom še nocoj. - Zadnjih n dni je pridobil poldrugo kilo . - In vse matere ga zavidajo, ker se je tako popravil 1 OVOMALTINE ZNIŽANE CENE! je znanstvena kombinacija najžlahtnejših redilnih sestavin, ki se nahajajo v mleku, svežih jajcih in sladu z dodatkom kakava zaradi boljše arome. Zato bi morala biti Ovomaltine na mizi za zajtrk in kosilo v vsaki rodbini, kjer so otroci. Ovomaltine ima prijeten okus in se lahko prebavlja. Zawo|t«i«i mali Din 10*50» srednji Piti 34°—i veliki Din 43*—« Rešitve ugank iz desete številke. Posetnica: Prodajalec kostanja (10). Vremenska uganka: Začneš v spodnjem levem kotu in prebereš prvi dve črki (CE), potem greš v drugo vrsto in vza meš prvi dve črki v obratnem redu (NA). Nato vzameš v prvi vrsti prve štiri črke in nato spet obratno, da dobiš obliko meandra. Uganka se glasi: Če na Terezijo sneži, se dolge zime bati treba ni (10). Križanka: vodoravno: sleparija, telovadec, epopeja, no, hrt, mati, boji, carina, al, Ilok, ve, omika, in, maj, lan, leto, Anam, Elen, ro, vojak, Don, Arijana. — Navpično: stenica, lev, lepota, omelo, Elo, Ari-mateja, pop, milijonar, rova, nok, ki, raj, ba-kalar, Idaho, anoda, je, Rjavina, on, acetilen, mana (12). Dopoinilnica: Prazen želodec je slab tovariš (8). Steber: Šiba novo mašo poje (6). Premikalnica: Apatin, Radeče, Osijek (8). Magičen lik: dotik, opeka, teror, ikona, karat (6). Uganke štev. 11 Posetnica. (8 točk.) Dr. Pia Kersnik & Soc. Kaj je njen mož? Izpremenilnica. (10 točk.) Nitra, kabina, satira, Bolza, zobar, galan, žepar, omet, darilo, zaseda, Rumun, Parana. V vsaki besedi zamenjaj dve zaporedni črki, da dobiš nove besede. Nove črke ti dajo znan svetopisemski izrek iz prvih dni stvarstva. Križanka. (15 točk.) 1 2 S 4 5 6 7 8 9 10 11 12 18 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. glasbilo; 2. lahek poklic; 8 svetopisemska oseba; upanje; 4. alžirsko mesto; sorodnik; 5. vprašalna členica; pesnitev; 6. prislov; moško ime; 7. hrib pri Beogradu; veznik; 8. angleško ime; 9. mesto v francoski koloniji; naplačilo; 10. zaboj; ploskovna mera; 11. kopnina ob morju; sorodnica; 12. zelenica; veznik; 13. žensko ime. Navpično: I. spevoigra; portugalsko otočje; II. domača žival; špansko mesto; III. ameriška pokrajina; španska reka; IV. tekmec; krasota; V. okrašjava za evropsko državo; madžarska reka; medmet; predlog; VI. dalmatinsko mesto; angleški otok; VII. visoka šola; VIII. odložiti; IX. romunsko mesto; soproga kentskega vojvode. Vremenska uganka za november. (7 točk.) A R K O M A T N S D A L M O E B A Z I L E A T E B O G E P A Z A T E T I II III IV V VI VII Vili IX Zložilnirn. (6 točk.) lze, vap, umo, obe, kra, rig. Uredi te skupine črk tako, da dobiš pregovor. Dopoinilnica. (8 točk.) ~ • enček, zg anje, ^ čnik, H o ež, sr • k •, • va • nik, p r • • 1 • d, oz • • • jenje, Gr • • • pije. Vstavi namesto pik pravo črke, da dobiš besede, nove črke pa dajo pregovor. Steber. (6 točk.) G O * * L O Z A * * R A G O * * C A S A * * A Č P R * * O S L A * * T A Namestu zvezdic vstavi črke, da dobiš v vodoravnih vrstah besede, v navpičnih pa ime in priimek slovenskega skladatelja. Rešitve sprejemamo do 15. decembra. Janezek je kakor berač. Prosi in prosi sestrico, naj mu da še en bonbon, zakaj on je svoje že zdavnaj polizal. Sestrica pa je vsiljivca že vajena in se sploh ne zmeni zanj. Mirno liže svoje cukrčke in zraven še izzivalno cmoka s svojimi malimi ustnicami. Nazadnje pa se vendarle omehča in reče: «Janezek, če zdajle uganeš, koliko jih še' imam, pa dobiš oba.» i * — Kakšen pa je tale zrezek, Marička? Pokusi no, kakšen okus ima !s> — V mesu so bile nekakšne bele pike, pa sem jih vse spravila ven. Potem pa sem meso za vsak slučaj še poškropila s flitom.» V v • I ** zascima Kdor neguje usta z Odolom, sl varuje zdravje, Odol odvira okuženje z nahodom, z boleznimi v grlu, s hripo in z drugimi podobnimi boleznimi. Odol ie idealno sredstvo za nego ust v prehodni letni dobi, zato pomnite splošno znano resnico, da ni pomečka, ki bi tako varoval zobe, usta, žleze in grlo, kakor Odol. je oznaka še bolj izpopolnjenega Odola, katerega antiseptično delovanje je še preiskave so znanstveno dognale, da Odol uničuje bakterije. v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične OBUPANI VRAG Nekega dne se je vrgel vrag pred božjim prestolom na tla in milo prosil Stvarnika: »O, gospod, ves svet si sam ustvaril, stvarnik si neskončnih milijonov stvari in stvarc, ki jih je tvoj dih vzbudil v življenje. Daj, dovoli mi, da tudi jaz ustvarim nekaj po svoji volji!* Vsemogočni se je nasmehnil: «Ubogi vrag! Vse, kar sem imel, sem sam porabil, prav nič mi ni ostalo zate, res ti ne morem ničesar dati. Toda stoj ... tam zadaj, za rajskimi vrati leži velik kup ostankov. Morda lahko najdeš kaj primernega zase.* Veselo je tekel vrag za grajska vrata, pobral smeti in jih odvlekl v pekel. Toda ko si je natančneje ogledal svoj zaklad, se mu je od žalosti povesil njegov dolgi, tenki nos. Našel je najrazličnejše kose stvari, same dele, nič celega ni bilo vmes. Kaj bi neki iz tega •napravil? Vrag si ni vedel pomagati. Tedaj je prišla mimo njegova stara mati. Pogledala je, kaj je privlekel vnuk izpred raja in slepo zagrabila v kup. In kar ji je slučajno prišlo pod roke, je vrgla v kotel, nad najhujši ogenj. Gadji zob, sračji jezik, stožerov želodec, kameleonovo kožo in še veliko takega. In ko je bilo kuhano in shlajeno, je vrag odkril kotel, da bi videl, kaj je iz tega nastalo. Ali si lahko mislite, kaj je skočilo iz kotla? Politik ! Politika je ustvaril vrag iz ostankov preostankov. In vrag se je prestrašil svoje lastne stvarine, tekel je na široko odpirat peklenska vrata. Politik je res ušel iz pekla in si šel ogledovat zemljo. «Stara mati je kriva, da imam zdaj tole*, si je mislil ubogi vrag. Igral se je s kocinami na koncu svojega repa in se spomnil, da je še nekaj ostalo na kupu. Torej bo zdaj sam poizkusil srečo. Vzel je ^ ovčje srce, papigin kljun, mišji kožušček in oslovske možgane. Zalil je vse skupaj z vodo, pomešal z roko, in ko se je malo zgostilo, je privlekel iz kotla ... v o 1 i 1 c a. Kmalu je spoznal, da tudi ta ni za nobeno rabo, da se še prepirati ne more z njim, kakor bi bilo treba. Tedaj se je vrag razjezil, ga s kopitom sunil iz pekla, in od tistega časa mu ni nikdar več prišlo na misel, da bi kaj ustvaril. ANEKDOTE Raimund d anekdotah. O znamenitem pisatelju ljudskih iger in igralcu Ferdinandu Raimundu kroži brez števila anekdot. Ker je nedavno preteklo sto let, kar je umri, naj se ga spomnimo z nekaterimi. Improviziranje je prepovedano! Kakor marsikateri velik igralec, se tudi ltaimund ni rad učil na pamet svojih vlog, in pogosto se je zgodilo, da je prišel na oder skoraj nepripravljen ter začel sam ustvarjati svojo vlogo s čisto drugačnimi besedami, kakor pa je bilo v knjigi zapisano. Tako je marsikdaj spravil svoje soigralce v zadrego, in čeprav je znal položaj zmerom rešiti, mu je moral naposled ravnatelj gledališča prepovedati vsako improvizacijo. Raimund se je uklonil in se je odtlej bolj vestno pripravljal za oder. Ko so igrali neko dramo, ki je že davno pozabljena, in so privedli na oder konja, je nerodna žival sredi svečanega nastopa spu-stilu figo na tla. Gledalci so se začeli seveda muzati. Tedaj je Raimund prekinil svoj slovesni govor in se očitaje obrnil k nesrečni živali: «Al i ni ravnatelj prepovedal improvizacije?* Položaj je bil rešen in pravijo, da odtlej tudi gledališki ravnatelj ni več tako grdo gledal, če je Raimund na odru kar po svoje zavil. Improviziranje je dovoljeno. Pri neki drugi igri je igralčeva spretnost rešila usodo drame. Raimund je igral nekega plemiča, ki je izgubil vse svoje premoženje in bi se bil moral na odru ustreliti. (Ni slutil, da bo nekoč sam umrl iste smrti.) Pograbil je pihalnik, nastavil cev na srce, — toda orožje se ni hotelo sprožiti. Hitro se je zavedel, zagnal revolver ob steno in vzkliknil: »Nesrečno orožje, ali mi še poslednje usluge nočeš izkazati? Pojdi sem, zvesti spremljevalce!* je dejal in vzel z mize nož. »Doslej si moral rezati kruh, zdaj pa zadeni moje utrujeno srce.* Gledalci so videli, kako je junak omahnil na deske, in niso slutili, da si je zadnji prizor Raimund v zadregi sam izmislil. Raimund kot brivec. Po uspehu »Zapravljivca*, ki je izboljšal njegove finance, je stanoval Raimund v enem najboljših dunajskih hotelov, kjer se je zbiralo okoli njega veliko število dobrih prijateljev. Veseli so se tam pogovarjali o svojih doživljajih. Tudi Raimund je rad pripovedoval o zgodbah in nezgodah, ki jih je doživel, in je pri tem omenil, da je bil v svoji prvi vlogi brivec. «Ali sploh znaš briti?* so hoteli vedeti prijatelji. Raimund je seveda to vneto pritrdil, vendar pa mu niso verjeli. Naposled so stavili, da bo drugo jutro obril nekaj hotelskih gostov. Raimund, ki je zmerom rad uganjal neumnosti, si je hitro napravil načrt. Drugo jutro je v brivski obleki potrkal (NIVEA i i CREMEi Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo neguiete z Niveo. To svojo lastnost, ki kožo va-ruie In hkrati olepšava, ima N I v e a zahvaliti Euceritu, ki ga ima v sebi In ki nadomešča naravno maščobo kože. Zato je tudi Nivea nekaj čisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti. Vaša koža potrebuie Niveo, da ostane mladostna in lepa. i Jugoslov. P. Beiersdorf &Co. d. z o. Maribor. na sosednja vrata in vprašal: »Ali naj vas morda obrijem?* Gostu je bilo to seveda po volji. Rai-mund ga je posadil na stol in ga namilil, potem pa je izginil z izgovorom, da pojde po britev. Prav tako se je primerilo naslednjemu gostu in potem tako dalje, dokler niso gostje vsega nadstropja sedeli namiljeni pred ogledali. Tedaj je Ruimund slekel belo haljo, namilil še sebe in se pomešal med svoje žrtve, ki so že razgrajale po vsem nadstropju in iskale nesrečnega brivca. Nihče ni spoznal v njem povzročitelja te potegavščine in z nasmeškom je spravil Raimund dobljeno stavo. Človek je dober. V krogu umetnikov, ki so se sukali okoli Raimunda, je bil tudi neki slikar, ki pa je imel več poštene volje do umetnosti kakor pa umetniške nadarjenosti. Njegova dela so ljudje le malo kupo- »Cutex«, sredstvo za odstranjevanje kožice okoli nohtov in za snaženje nohtov, je temelj dovršene nege nohtov; uporabljajte ga za oblikovanje kožice in za snaženje nohtnih koncev. Prejšnjo polituro odpravite z odsta-njevalcem stare politure »Cutexom». Z njim si ohranite kožico voljno in nohte v najboljšem stanju. Upora ljajte eno izmed najbolj priljubljenih barv tekočega laka »Cutex«. »Cutex« je čislan zaradi tega, ker se dolgo drži, ima poseben lesk in ga je lahko uporabljati. CUTEX vali in pogosto je prišel k Raimunda potožit, kako slabo se mu godi, in ga seveda tudi prosit posojila. Nekega dne pa je stopil ves srečen v Raimun-dovo sobo in mu vrnil denar, ki mu ga je bil Raimund posodil: »Pravkar sem dobil predujem*, je ves srečen povedal. »S svojim gospodarjem sem se zmenil za pet portretov. Slikal bom njega, njegovo ženo, dva otroka in njegovo mater.* Raimund je srečnega slikarja potrepljal po rami in mu rekel: »Vidiš, dragi moj, tu se je spet pokazalo, da ljudje niso tako slabi, kakor jih ti zmerom rišeš!* Primera iz svetega pisma. Umetniku se je časih godilo tudi tako slabo, da ni imel niti svoje sobe. Tako je nekoč sedel v neki gostilni in pisal novo komedijo. Tedaj je pristopil k njemu neki gost in mu začel radovedno gledati čez ramo. Pisatelja pa to ni nič motilo. Mirno je pisal dalje. Naposled pa se je vsiljivi sosed sklonil še bolj k njemu in mu rekel: »Kdo pa ste prav za prav?* Raimund se je ozri in nasmehnil: »Saj vendar vidite! Evangelist Luka sem!* »kdo?* »Evangelist Luka, ki mu gleda na slikah zmerom vol čez ramo.* Vsiljivi sosed je seveda po teh besedah takoj izginil in Raimund je lahko mirno nadaljeval svoje delo. Prinčev učitelj. Nemški princi so bili znani po svojih učiteljih. Eden izmed njih je nekoč svojega nadobudnega učenca učil takole: »Danes se bova ukvarjala z gospodom tajnim svetnikom pl. Goethejem. Bil je minister v VVeiinarju in vitez večjega števila redov. Po rodu je bil sicer meščan, toda pozneje je dobil plemstvo. Razen tega je znan tudi kot pesnik.* Propast sveta. K slikarju Lenbachu je prišel nekega dne mlad, nadobuden slikar in mu pokazal neko svojo sliko. »Vidite, to je moje najnovejše delo*, mu je rekel. »Kaže pa propast sveta.* Lenbach je sliko nekaj časa gledal, potem pa je rekel: »Res. To je... resnična katastrofa!* Napoleonova sestra. Paolina Borghese, najlepša Napoleonova sestra, je stala umetnikom prav rada za model, da so njeno prelepo telo upodabljali v kamnu in na platnu. Tako je bila nekoč model slavnemu kiparju Canovi. V pariški družbi so se zaradi tega zelo zgražali in na račun svobodnjaške Paoline se je čula marsikatera opazka. Da bi lepo Korzičanko osmešila pred vso družbo, je stopila nekoč pred ' njo lepa dama in jo vpričo drugih vprašala, kako more stati gola v ateljeju kiparja Canove. Paolina se je začudila, se nasmehnila in naivno odvrnila: »Gospe, — saj je zakurjeno!« Bonboni. Pred 150 leti je bil Ahmed Efendi turški poslanik na pruskem dvoru v Berlinu. K njegovim družabnim večerom je prihajalo zmerom dosti dam. Nekega večera je delil poslanik svoji družbi prave turške bonbone. Vsem jih je dal enako, samo neka dama jih ie dobila dvakrat toliko. Seveda je bila dama na to zelo ponosna in je vsakogar izpraševala, kaj naj to odlikovanje pomeni. Naposled se je obrnila na poslanika samega in ga povprašala, zakaj ji je dal dvakrat toliko bonbonov kakor drugim. In rekel ji je: »Ker imate dvakrat tolikšna usta kakor drugi!« Voltaire in ženske. Posmehljivi Voltaire, ki je bil z ženskami zmerom zelo vljuden, je nekoč v družbi dejal, da še nikoli ni videl grde ženske. Ena izmed navzočnih dam, ki je imela ploščat nos in dosti smisla za humor, mu je rekla: »Mene poglejte, pa boste morali priznati, da sem grda...» »Gospa,* je mirno odvrnil Voltaire, »kakor vse ženske, ste tudi vi pravi angel, ki je padel z neba. Samo primerila se vam je nesreča, ki je niste sami zakrivili: da ste prileteli na nos!« 2 CHAPLINOVE Mali Chaplin se je pogosto potepal z drugimi dečki po cestah. »Ali ne moreš malo mirovati?* ga je oštela mati. »Saj se samo igramo*, ji je odgovoril mali Chaplin. »Kje pa je zapisano, da se moraš zmerom igrati s temi pokvarjenimi dečki?* je vprašala mati. »Zakaj si ne poiščeš boljših?* »Saj sem si jih hotel,* je odvrnil Charlie, »pa jim njih starši niso dovolili, Ra bi se z menoj igrali.« * Ko se je vračal iz šole, je Chaplin razbil v neki trgovini okno. Takoj je začel bežati, toda trgovec je bil hitrejši in ga je ujel. »Ti razbojnik mali!* mu je zaklical. »Ali ne veš, da je treba okno tudi plačati, če ga razbiješ?* »Vem*, je odvrnil Chaplin. »Zato sem pa tudi tekel, da bi prej prinesel denar od doma.* Tvorbe kamnov v človeškem organizmu razkraja karlovarska sol. SOLVOLlTH^pasta za zobe varuje, če jo vsak dan uporabljate, Vaše zobe zobnega kamna, ker vsebuje naravno karlovarsko sol. SOLVOLITH - pasta za zobe ima trpek, osvežujoč okus. Že 35 let preizkušana in zdravniško priporočana! JolV 0 11'Ud Zobna pasta Neka mlada dama, Chaplinova prijateljica, je rekla nekoč jezno velikemu filmskemu umetniku: »Nikar si toliko ne domišljuj! Tudi ti imaš svoje napake.* «Napake imamo vsi ljudje*, je odvrnil Chaplin. «Ali jih ti mar nimaš?* «Samo eno imam*, je odvrnila mlada dama. «Kakšno pa?« je radovedno vprašal Chaplin. «Malo sem ničemurna*, se je izdala dama. »Časih stojim po cele ure pred ogledalom in občudujem svojo lepoto.* «Kaj? To naj bo ničemurnost?* je vzkliknil Chaplin. »Prijateljica, to je le domišljija.* * Al Jolson, oče «Sonny boya», pevec z na j več jo plačo, se je pogovorjal s Chaplinom: »Letos pojdem poleti v Sibirijo.* »Zanimivo*, je odvrnil Chaplin. »Samo čuditi se ne smeš, če te bodo tam hladno sprejeli.* * Neki znani hollywoodski filmski zvezdnik je vprašal Chaplina, ko je bil še oženjen: «Kako ti je všeč moja žena?* »Nevoščljiv sem ti,» je odvrnil Chaplin, »zelo lepa je.» »Res?* je dejal zvezdnik... Jaz sem se pa pravkar ločil od nje.* »Potem sem ti pa še bolj nevoščljiv*, je vzkliknil Chaplin. * Chaplin se je pogovarjal s svojo ženo: «Zelo dobra duša si in eno samo napako imaš — — —» «Kakšno pa?» ga je hitro vprašala Ženu. »Da si moja žena ...» Najboljša rešitev. V Franciji imajo nekateri časniki navado, da razpisujejo razne originalne ankete in najboljše odgovore potem nagrade. Neki list je zadal svojim čitateljem nedavno tole vprašanje: V balonu sede trije ljudje, ki so storili za človeštvo pomembna dela: izumitelj Edison, bakteriolog Pasteur in pisatelj Balzac. Balon je v veliki nevarnosti in ga je mogoče rešiti le tako, da vržejo potniki enega izmed sebe čez krov. Koga bi po treznem preudarku vrgli vi? Prišlo je lepo število odgovorov in so se potem odločili za enega izmed njih. Nagrado jc dobil najkrajši in najpametnejši odgovor. Glasil se je: «Na j debele j šega!» Pomagati si je znal. Nekoč je zelo znani pisatelj Philipp Thicknesse prišel v denarno zadrego in je moral prositi za pomoč svojega sina lorda Audleya, ki mu pa ni maral nič dati. Thicknesse si je potem najel majhno popravljalnico čevljev, ki je bila nasproti hiše njegovega sina. Tam si je dal napraviti velik izobesek z napisom: «Philipp Thicknesse, oče lorda Aud-leya, krpa tu čevlje zelo lepo in poceni.* Izobesek ni dolgo visel. Še tisti dan je poslal sin očetu denar. Rešena avtoriteta. Pred letom dni se je pripeljal prezi-dent Roosevelt v Minesotto, kjer je govoril pred velikim zborom ljudstva. Preden je začel, so se oglasili kriki: «Mi hočemo poceni mleko!* Prezident Roosevelt je mirno odgovoril. »Sem prezident, ne molzna krava.* Sami se prepričajte! V potujočem cirkusu so imeli dosti živali, a največja privlačnost je bil tiger. Na lepaku je bilo napisano: »Ogromen bengalski tiger. Dolg je štiri metre, tehta pa 190 kilogramov.* Smoleč je prišel iz cirkusa in rekel lastniku: «Glavo bi stavil, da ta tiger ni štiri metre dolg in da ne tehta 190 kilogramov.* »Tako?* je ljubeznivo odvrnil lastnik cirkusa. «Ne verjamete? Tu imate meter, v kletki je tehtnica, pa ga sami stehtajte in zmerite!* Živa prtljaga. Na strehi cestne železnice se sprevodnik spre z nekim Škotom. Sprevodnik zahteva za vožnjo petnajst penijev, Škot pa mu jih ponuja samo deset. Naposled se zazdi sprevodniku zadeva že preneumna. Ves jezen pograbi Škotov kov-čeg in ga vrže s strehe. Ker se peljejo ravno čez neki most, pade kovčeg v vodo. Škotov obraz postane škrlatno rdeč in možak zakriči: »Hudiča, najprej bi me radi upilili za voznino, potem mi pa hočete utopiti še sina.* Na Divjem zapadu. Kupec v trgovini orožja: »Ali je orožje zdaj nabito?* Trgovec: »Je, gospod.* Kupec: »In v redu deluje?* Trgovec: »V redu, gospod!* Kupec: »Potem pa dvignite roke in mi izročite ves denar, ki ga imate!* mes/// 0 0 fOrt/o Nadaljevanje. Štev. 11 - november Primož! Kaj mu je storila takega, kakor da ga je imela nad vse rada in mu je vse verjela? Posodila mu je bila celo nekaj denarja, dasi jo je bilo zaradi tega v dno duše sram, samo da je pregnala mrak z njegovega čela. Saj ni mislila, da ga ji bo kdaj vrnil. Če bi ga ji hotel vrniti, bi ga ne vzela, da bi ji ne bilo dvakrat hudo. leda zakaj se je je potem izogibal in se je ona v svojem začudenju in bolečini luko ponižala, da ga je iskala? In ko ga je našla v kremi, sedečega med tovariši, jo je zgrabil za roko in jo odpeljal skozi vrata. *Tu govori, ako imaš kaj!» ji je rekel. Kar se je potem zgodilo, ne bo pozabila, ko bi tudi sto let živela. Saj so bile le besede, toda udarci bi je ne mogli huje zadeti. Mi je zavrgel, tega ne, toda bilo ji je, kakor da je na mah porezal vse korenine njenih sanj in hrepenenja. Vse se je uprlo v nji. Moralu bi ga sovražiti. Toda če je prisluhnila najnežuejšim utripom svojega srca, si je priznala, da ga še ni pozabila. Le preponosna je bila, da bi ga iskala, vpraševala po njem in se mu ponujala. Prevdana mu je bila, to je njena krivda, sam jo bo poiskal, in ona mu bo odpustila. Toda ni ga bilo. Prigovarjala si je, da je prav tako. In vendar je tiho trpela, vsak dan huje. Ni bilo pruv tako. Da, če bi ne bilo tistega, kar jo je glodalo do tistega dne in je zdaj kakor skala leglo nanjo ... «Moj Bog!* je jeknila. Preplašena je pogledala okoli sebe. Začudila se je, da je medtem že nastal večer in da nad mestom sije rahla svetloba luči. In vendar se nič ni bala, ker je tako dolgo izostala zdoma, komaj da je pomislila na to. Odšla je proti mestu. Dosegla je prve ulice in ni krenila proti domu. Ni ji bilo mar, kaj bo jutri, v sebi je nosila svoj lastni svet, ki jo je napolnjeval do poslednjega vlakenca. Zavila je v predmestje, med mračne, nizke hiše. Hotela je v vsem priti na jasno, prej bi ne našla miru. Hodila je po sredi ulic, ni se ozirala ne na desno ne na levo, gledala je v tla. In vendar je videla ženske, ki so v večernem hladu stale in čepele pred hišami. Spremljale so jo s pogledi. Kdo je ta? Kaj išče tod? Nekateri moški, ki so prišli z dela, so pestovali otroke, drugi so postopali ob vogalih s cigareto v ustih in z rokami v žepih. Dečki so bili žogo in kričali. Kakor je bila ta pot zanjo težka, je bila vendar za trdno odločena, da ne bo odnehala. Včasih je le za trenutek dvignila pogled, da je prebrala ime ulice, zopet je povesila oči. Saj še ni hodila dolgo. Toda nji se je zdelo, da ulic ne bo konca. Primož ji nikoli ni določno povedal, kje stanuje. Na njeno vprašanje je le nejevoljno zganil z rameni. Saj ji ni bilo mnogo do tega, četudi jo je zanimalo vse, kar je bilo z njim v zvezi. Tudi o materi ni nikoli govoril. Zdelo se ji je sra- motno, da bi koga o tem izpraševala. Pa saj ni poznala nikogar iz njegove okolice. Za ime ulice je bila zvedela le po naključju. Našla jo je in pogled uprla v moža, ki je stal na pragu svoje beznice in kadil cigaro. «Kje stanuje Primož Nardin?» ga je vprašala. «Kako?» Mož je vzel cigaro iz ust in stopil s praga. Kristina se ni zavedala, da govori skoraj tiho. Ali naj vedo vsi ljudje, koga išče? Vprašanje je ponovila nekoliko glasneje. sšitevilka dvajset*, je krčmar zamahnil nekam proti koncu ulice. Našla je hišo, se povzpela v prvo nadstropje, potrkala in vstopila. Nizka, umazana kuhinja. Duh po postanih jedeh, po vlagi in plesnobi. Prostor je bil ves temačen, od ognjišča in od brlevke je prihajalo le malo svetlobe. Zagledala je zajetno žensko, ki je nekaj mešala v kozici. «Ali ste vi gospa Nardinova?* Kristino je zadel nejevoljen, oster pogled, da se je vsa stresnila. Najrajši bi bila pri tisti priči odšla; ni mislila, da bo to tako težko. «Kakšna gospa neki!* je ženska vrgla osorno. «Kar za Pavlino me kličite.* «Ali je Primož doma?* Pavlina jo je merila nekaj trenutkov. «Ne, ni ga doma*, je nato zategnila. «Ne?» se je dekle preplašilo. «Ali ga smem počakati?* «Smete*, se je ženski glas tresel od porogijivosti in skrite jeze. «Zakaj bi ga ne smeli počakati? Le če se vam čakanje ne bo zdelo malce predolgo.* Iznenada ji je kri udarila v lica, uprla si je roke v boke in sc postavila pred dekle. «Kdo pa ste vi?* «Kristina.» In ko je pomislila, da to ime nič ne pove: n Primož je moj fant.* Pavlina je imela trd, neusmiljen pogled. Kristina je opazila, kako ji je zdrsnil z obraza na vrat, nato do prsi, spolzel ji je do bokov in ji objel noge. Obraz ženske se je nategnil v zaničljiv nasmeh. «Saj ste ženske dandanes kakor psice*, je siknila. «Zastonj ga čakaš*, jo je začela tikati. «Razen ako se zgodi čudež, da ga še nocoj izpustijo iz ječe.* Kristini je bilo, kakor da prejema udarec za udarcem. Besede so jo zadele naravnost v srce. Psica — ko je bila zanjo tako težka tista pot! Zakričala bi bila, udarila, a nič tega ni storila. Ječa? Pod vtisom tega je pozabila na žalitev. «Jezus!* je vzkliknila. «Kaj pa je storil?* «Kaj neki je storil!* je ženska kipela. «Mene vprašuješ, kaj je storil! To bi morala ti bolje vedeti. Krade, da za- pravlja s takimi deklinami kakor si ti. Babjek je, kakor je bil njegov oče; babe ga bodo tudi ugonobile.* Kristina je tedaj pozabila na vse drugo, hotela je braniti le svojo čast. (Meni ni ničesar dal!» je kriknila. (še jaz sem mu posodila.* «Pa verižica, ki jo nosiš na vratu? Meni jo je vzel.* Od tistega trenutka se je Kristina le medlo zavedala, kaj se godi z njo. Ni se mogla več braniti. S tresočimi se rokami si je odpela verižico in jo položila na mizo. To je naredila brez besede, še zajokala ni. In se ji je zdelo, da je tedaj položila na mizo vso svojo preteklost, vse svoje sanje. Ostala ji je le krvaveča notranjost. Se pred dvema minutama, še pred minuto je rahlo upala; Primož se ji je bil smilil, zbala se je zanj, kakor se je zbala za svojo bodočnost. Tedaj se je na mah vse zrušilo, bilo ji je, kakor da stoji na razvalinah. Obšla jo je taka tegoba, taka čudna pijanost, da izprva ni našla vrat in je kakor slepa tipala ob stenah. Saj ni vedela kdaj ne kako je zapustila tisto hišo. Ali so na ulicah še gorele luči, ali so se še hladili ljudje pred hišami? Bila je gluha za vse, slepa za vse. (Kristina! Kod ste pa hodili?* šele tedaj, ko je prišla domov in jo je nagovorila gospa, se je zopet zavedela sama sebe. Bilo je samo eno, kar ji je mogla odgovoriti. «Saj pojdem iz službe*, je dahnila. «še danes, če hočete.* Gospa je bila začudena. Ko je opazila, da Kristini solze same od sebe vrejo čez lica, je ni vpraševala, kaj se ji je zgodilo. Saj je lahko slutila. »Danes ne pojdete*, je rekla mehko. (Tudi jutri še ne. Počakati morate, da dobimo novo služkinjo.* In jo je pustila samo. 10. Nekaj dni pozneje je Kristina po vsem mestu iskala Ro-zalko, ki se je bila medtem preselila v drugo stanovanje. S kovčegom in veliko škatlo v rokah je blodila križem po ulicah, kakor tisti prvi večer, ko je bila prišla iz vasi. Ro/.alka je ni prijazno sprejela, manj prijazno kakor takrat, ko je prvič pozvonila pri nji. Dekle zaradi tega ni bilo razočarano, pričakovalo je tak sprejem. Če bi je ne bila prignala sila, bi ne bila potrkala na njena vrata. Rozalka, ki ji je nekdaj tako ošabno razkazovala stanovanje, se je zdaj sramovala pred njo, da živi v tisti ozki ulici, v temni hiši, v okolici najubožnejših ljudi. Le zaradi začudenja, da vidi Kristino s kovčegom pred seboj, je lahko zakrila svojo nejevoljo. (Kaj pa to pomeni?* (Domov pojdem. To šaro bi rada shranila pri tebi, ako ti ne bo v napotje. Ne poznam nikogar drugega, ki bi mu lahko zaupala.* Rozalka jo je merila globoko v oči. (Le pusti pri meni*, je zategnila. (Da si zapustila tako dobro službo? Ali so te mar zapodili?* Kristina je bila rahlo užaljena. (Ne. Sama sem jim odpovedala. Zdaj grem domov; saj se kmalu vrnem. Če se pa ne vrnem, bom že koga poslala po te reči.* Govorila je naglo, bila je kakor vročična. Vendar si je na vso moč prizadevala, da bi bila mirna, kar se da mirna. Saj je na zunaj tudi bila. Pogumno je prenesla Rozalkin pogled, ki ji je objemal telo. Bilu je odločena, da ji niti za špranjo ne odpre svoje notranjosti. Menda je Rozalka to čutila in je ni vpraševala. Kristina je bila s tem zadovoljna. Naj si ona le misli, kar si hoče. (Ali naj pozdravim doma?* se je poizkusila nasmehniti; posrečilo se ji je. (Pozdravi!* Nato sta govorili vsakdanjosti in sta se smejali. Kristina je bila sicer nagnjena k otožnosti, toda zelo težki udarci je niso do konca potrli. Upognila se je pod njimi, a se je zaradi svoje trde kmečke nravi zopet vzravnala. Na Primoža ni več računala, varal jo je, s tem je bilo zanjo opravljeno. Takrat si je vsaj prizadevala, da bi tako mislila. Srca ni utegnila vpraševati. Življenje, ki ga je nosila pod srcem, jo je navdajalo s skrbjo. Oklenila se je nekih jalovih upov in načrtov, v katere niti sama ni prav verjela. Že davnaj je bilo odzvonilo poldne, ko je odhajala iz mesta. Nekaj ji je pravilo, da se bo še vrnila, zaradi tega ji je bilo tako čudno težko pri srcu. Vso pot sc je ozirala — hiše so se ji oddaljevale za hrbtom in bile vedno manjše. Kakor je nekdaj hrepenela po tisti okolici, si je zdaj želela, da bi bilo za vedno izbrisano vse, kar je doživela. Na prelazu se je še enkrat ozrla. Nikjer luči, nič tistega čara, potopljenega v črno brezdno. Nad ravnino je sijalo solncc, nad cestami so se dvigali oblaki prahu. V ozki dolinici, ki je ležala v poletni pripeki, je srečala Tineta. Bil je praznično oblečen, v gumbnici je nosil cvetico, veselo je žvižgal predse. Pozdravila sta se. (Kam?* ga je vprašala. Dobro se ji je zdelo, da je srečala človeka iz domače vasi. Pomislila je na Cirila. (V mesto.* (Danes? Ali je sejem?* (Ne. Za balo bomo kupovali.* (Ženil se boš?* je pomislila na Anko. Fant se je režal. Molčala sta, škržati so peli. Kristino je ob neki misli, ki jo je nenadoma obšla, čudno stisnilo za srce. ,Morda se norčuje’, je pomislila in ni več silila vanj. Bila ji je skoraj ljubša negotovost ko resnica. (In Ciril?* je izbleknila, kar se ji je najvsiljiveje ponujalo na jezik. (Doma je. In ti?» (Domov. Na obisk.* Poslovila sta se. Kristini se je mudilo; bala se je, da ji fant v očeh bere laž. Mati je bila pravkar stopila na prag, ko je zagledala hčer na klancu. Kristina ji je s prisiljenim nasmehom na ustnicah, z zibajočo se hojo, ki je kazala zadrego, prihajala nasproti. (Jezus, Marija!* je vzkliknila mati, polna zlih slutenj. (Kaj se je zgodilo?* (Ali ne smem priti domov?* je dekleta zbodlo materino preveliko začudenje. (Že, že. Le pričakovala te nisem. Tako nenadoma. Ali imaš počitnice?* liči si je brisala potno čelo in težko sopla, kakor da je upehana. Materi si ni upala jasno pogledati v oči. Žena jo je molče opazovala. Ni ji mogla prikriti, da ima nekaj težkega na duši. Nič več se ji ni zdela taka kakor nekdaj. Stiskala je ustnice in molčala. (Na počitnice?* se je nejevoljno namrdnila hči. (Ali so samo počitnice?* »Torej se boš res omožila?* «Vi mislite samo na možitev*, se je Kristina otresla, bilo ji je skoraj na jok. «Jaz nič ne mislim*, je rekla mati počasi. «Ti si mi zadnjič rekla.* «Ste pa že raznesli po vsej vasi?* «Moj Bog, še očetu nisem povedala.* Molčali sta. Čutili sta, da je nekaj nepremostljivega leglo med njiju. Nekaj, kar, se je zdelo, nikoli ne bo moglo v besede. Kristino je čudno zgrabilo za srce. Kakor da ji je razočaranje nad življenjem, ki ga je bila doživela, šele tedaj, ko je prišla domov, posebno živo stopilo pred oči. Za trenutek je sedla na klop pred hišo, nato se je naglo dvignila in odšla v izbo. Mati je tiha, nekam poparjena odšla za njo. Ko se je oče zvečer vrnil s polja in zagledal hčer, mu je pomenljiv nasmeh zaigral med brki. «Ali si že sita mesta, gospodičnica?* «Kaj bi ga bila sita*, se je zanjo potegnila mati. »Domov pač sme priti pogledat.* «Že. Ali si zaslužila za svoje cape?* S temi besedami je cikal na njeno obleko. Mrzil je vse, kar je gosposkega zašlo v hišo. Kristina je segla v torbico, izmotala stotak in ga z ošabno kretnjo vrgla pred očeta. «To je še za vas ostalo.* Bil je njen zadnji denar. Mož se je začudil. Vzel je bankovec in ga nekaj trenutkov ogledoval in ga mečkal med prsti. Nato ga je shranil. Rekel pa ni nobene več. Kristina se dva dni ni prikazala na vas. Izgovarjala se je, da je trudna. Ležala je z rokama pod glavo in mislila. Vrnitev si je bila zamislila nekoliko drugačno. Cirila ni bilo blizu. Saj je moral zvedeti, da se je vrnila. Pred očmi ji je zaplesal prizor njunega srečanja v mestu. Spomin na to ji je bil zdaj tako grenek, da je zamežala od neprijetnega občutka. Čutila je telesno bolečino. Ruhla iskra nekega drznega upanja ji je ugašala in se ji vedno iznova vžigala ... «Ah!» je zganila z rameni. Pride, kakor pride. Prebolela je prve porazne vtise, poizkusila je zapeti. Pogledala se je v zrcalu, bila je zelo bleda. Stopila je na vas. Z neko negotovostjo, kakor da je bičana od pogledov, je stopala med hišami. Že naprej si je mislila, kako bridko bo odgovarjati ljudem. Vse so hoteli vedeti. A ona je bila tako zelo raztresena, da jih je komaj poslušala. Kakor je pred meseci trdovratno odganjala misel na Cirila, je zdaj trdovratno stal pred njenimi očmi. Pri tem je vse. drugače čuvstvovala ko nekdaj. Naslikala si je neki prizor in ga oživljala z ognjem svojih želja. Tako se bo zgodilo... In zato mu je bila že naprej hvaležna. In vendar se je motila, ni ga bilo. Ni stopil prednjo, da bi se mu prikupno nasmehnila. Izogibal se je je, to je lahko opazila. Tudi doma ga ji niso več omenjali, dasi je tega pričakovala in si je tega tudi želela. K njemu na dom si ni upala. Nekoč ga je uzrla od daleč, tudi on jo je bil opazil, a je krenil po drugi poti. Sama sebi se je zdela sramotno ponižana. V noči brez spanja sc ji je nehote porajala misel za mislijo, prizor za prizorom. Poznala je fanta, ki je ves norel od ljubezni za nekim dekletom, ki ga ni maralo, vrglo se jc v naročje zapeljivca. Nato ga je vsega skesanega, z otrokom na rokah, vzel za ženo. Vsa vas se mu je smejala, tudi ona, ker še ni razumela življenja. Zdaj ji ni bilo do posmeha. Smilil se ji je, ubogi fant, v svoji skrivni misli in upanju ga je obsipala s hvalo. Zdaj živi nekje v trgu iu je srečen. ,Vse je mogoče’, ji je drobno prepevalo v srcu ... Cirila je našla, ko je tega najmanj pričakovala. Zastrmela sta drug v drugega, kakor da sta začudena nad srečanjem, fantu jc zaplesala noga, kakor da se.ne more odločiti, če naj gre dalje ali naj se ustavi za pomenek. «Bog daj. Cirili* ga je Kristina prva pozdravila. Odzdravil ji je prijazno, a resno, ni bilo nasmeha na njegovem obrazu. «Kam pa?» «Za vasjo imamo še nekaj otave*, je privzdignil klobuk in se popraskal nad senci. Molčala sta. Da, saj je Kristina hotela še nekaj reči, navezati cel pogovor, a so se ji besede zagatile v grlu. Preden se je dodobra zavedela, je Ciril odšel. S kakšnimi obupnimi občutki je gledala za njimi Iztežka se je ubranila solz. Bila je kakor pijana, ko je sama blodila preko gmajne. Izgubila se je med grmovjem in med skalami, najrajši bi se bila izgubila s sveta. Začutila je omotico v glavi, sedla je na kamen. Navdajale so jo misli, ki so ji hotele raznesti glavo, a jih ni podila. Govoriti mora. Povedati mu mora vse. Vse! Drugi dan se je oblekla v staro, zavsednjo obleko. V veliko začudenje domačih je zgrabila za delo. Le naj jo gledajo ljudje, le naj zijajo! Ni se še tako hudo pogospoščila. Misel, da postane kmečka gospodinja, ji ni bila več tako tuja in zoprna. Mati jo je opazovala z bistrimi očmi. Kazalo je, da jo vidi globlje, kakor bi si ona želela. «Kaj pa Ciril?* je vprašala očeta pred večerom. Materi bi tega vprašanja ne bila zaupala. «Travo je pokosil za tolmunom, danes jo grabi.* «Sam?» «Sam. Drugi so na polju. Težko, da jo bo zmagal pred večerom.* Preden je legel mrak na zemljo, je Kristina zavila za hišo, preplezala zid, stopila na stezo, ki se je vila proti tolmunu. Ni marala hoditi čez vas in čez polje, da bi jo videli ljudje. Solnce je že tonilo za oblake na obzorju, preko pobočij so legale sence. Od gozda je vel vetrič, se ji lovil v jopico in ji jo napihoval. Postala je, si zasenčila oči in zastrmela preko gmajne. Za tolmunom se je vlekel zelen pas sveta. Od njega se je pomikal v breg svetel trak rdečkaste zarje. Ta ji je slepila oči, bilo je vse čarobno, obžarjeno, da je le iztežka razločila posamezne grme in drevesa. Ali se ne premika nekaj živega tam ob skalah? Srce ji je vzdrhtelo. Poskočila je v klanec in stopila na drugo stezo, ki se je polagoma vzpenjala v breg. Vas je ostala v globeli. Solnce se je potapljalo v meglice in počasi legalo v zaton. Na gladini tolmuna je trepetal odsev neba. Dosegla je bližino zelenega pasu nad tolmunom, zagledala je Cirila, ki je hitel z delom. Vroče jo je izpreletelo po telesu. Tekla je, v nekaterih minutah je bila pri fantu. Vsa upehana, z zardelimi lici, s smehom zadrege na obrazu. Občutek negotovosti in strahu pred naslednjimi trenutki ji je stiskal srce. Ciril se je začuden ozrl po nji. Kazalo je, da se je predramil iz trpke zamišljenosti. «Ali naj ti pomagam?* se je mu je ponudila. Fant si je od zadrege segel v lase. «Saj bom lahko sam.* «Glej ga!* ji je krčevito drhtelo srce. «Ponudim se ti, a ti tako! Kje imaš grablje?* (Dalje prihodnjič.) Hrepenenje po svobodi , dZMi L..-.-., V ~ M -1 - S - L - I Res so dragi kamni pogosto nagrobni kamni nedolžnosti — toda kako lepo se živi od dediščine umrlih! Ženska ostane hladna, če ji rečeš, da je najlepša na svetu. Vsa iz sebe pa bo, če ji boš rekel, da je najlepša v dvorani. Moževa ljubosumnost z leti poneha, ženina pa zrase. Zapomnite si: dandanes kleče pred ženskami samo še prodajalci čevljev. Obnoviti staro ljubezen pomeni prav toliko, kakor še enkrat prebrati preoran roman. Konec vemo že naprej. Ženske sanje so nevarne, ker jih skuša vsaka ženska uresničiti. Čeprav ženske niso zidarji, vendar zidajo in podirajo hiše. Iz same skoposti je že marsikdo ostal samec. V zakonu ljubezen pogosto umre, zato pa ostane ljubosumnost živa. Za nevihto v zakonu navadno ni strelovoda. Ljubezen in alkohol sta dva ekstrema. Alkohol ti zmeša glavo na koncu, ljubezen pa v začetku. Lesk vsake ženske umre, če se ne dodaja umetno. Moški potrebuje žensko, ženska — moške. Ženske, ki hodijo pogosto k prijateljicam, se ne boje slabega vremena, pač pa — svetlobe. Glava Nerodno je korakal vzdolž obcestnih žlebov in se opotekel, kadarkoli je prišel do rešetke. Na vrhu ozkih, sključenih pleč mu je stala tri čevlje visoka in neznansko široka Glava z ogromno smotko v pretegnjenih ustili. Izpod brade ji je skozi odprtino na vratu kukalo dvoje oči in koščene moške roke so krčevito držale reklamno desko, na kateri je bilo s škrlatnimi črkami na beli osnovi pisano: GLASUJTE ZA PETERSA! Po celih deset ur na dan, med katerimi je imel samo po dva polurna odmora za borni prigrizek, je z Glavo na plečih meril tri glavne mestne ulice. Ljudje so se obračali in smejali; mimo hiteči mladi kolesarji so brili norce iz njega in ga skrivoma skušali osmukniti s svojimi kolesi, dva stražnika sta ga ob neki priložnosti zaustavila in se začela pričkati, ali je taka reklama zakonito dovoljena (dokler nista zvedela, da jo je bil naredil Petere), in stare ženice, ki so ob petkih popoldne hitele na trg kupovat, so se nejevoljno zgražale spričo nedostojnega prizora. On pa se kajpada ni prav nič brigal za tako bagažo; bal se je samo, da ga ne bi napadel kak zakrknjen komunist, ker je delal propagando za konservativce. A če bo le prišlo do tega in ga bodo začeli strahovati, jim bo povedal golo resnico: pojasnil jim bo, da mu ni ne za Petersa ne za volitve — marveč da gre samo za zaslužek. Peters ga je bil izbral pred Borzo dela. Radoveden je bil, zakaj je bil izbral ravno njega, a ne koga drugega. »Vi ste človek, prav kakršnega si želim!* je dejal Peters. »Nič drugega vam ne bo treba delati, kakor nositi nekakšno reklamo, in zaslužili boste po pet šilingov na dan. Denar zastonj, in zraven boste lahko vlekli še svojo podporo. Od enajstih predpoldne do enajstih ponoči. Hodili boste po King Streetu, Coronation Streetu in Jubilee Rovvu... Toda ne skrivajte se po vežah, Bog ne daj! Dal vas bom opazovati!* Nemara ga je tudi zdaj opazoval kak Petersov zaupnik. No, storiti mora, kakor se je bil obvezal. Večer se je vse bolj shlajeval — moral bi bil obleči flanelasto srajco pod platneno. Vtaknil je roke v žep in se tresel. Breme na plečih ga je tolklo po zadnjici. Še pet dni bo to trajalo... In tisto noč pred volitvami bo moral hoditi do dvanajstih. (»Tri šilinge za to posebej*, je dejal Peters. »In ni vam treba ves čas hoditi — lahko stojite na mestu in se razkazujete — ali bolje, razkazujete mene!*) Zdajci se je Glava malo zamajala, kajti Jonesove noge so postajale nezanesljive. Stopala so ga pekla, členki na nožnih prstih so se mu ožulili in sadreni vrat Glave mu je obdrgnil ramena. Pozno že mora biti, si je mislil. Na King Street pojdem, da bom videl, koliko je ura. Če bo že blizu enajste, bom krenil nazaj proti tisti trgovini s kolesi, ki mi jo je bil Peters določil za shranjevanje Glave. Bog mu je priča! Za nič na svetu ne bi bil sprejel tega ogabnega dela, če ne bi bil tako obupno potreben denarja. Toda gospodinja ga je hrulila zaradi tistega funta, katerega ji je bil dolžan za podstrešno sobico. Ne bi bil smel storiti tega — človek, ki živi od podpore, ne sme tvegati denarja za konjske dirke. Toda če bo le štiri dni mogel še vztrajati, pa bo imel denar, in za naprej bo previdno živel. Če ne bi bil sprejel tega dela, bi moral prenočevati v javnem zavetišču. In tega si nikakor ni želel — bal se je tako nizko pasti. Res da je že svoj čas delal med raznimi malopridneži, toda svoj živ dan še ni bil padel med klateže in postopače. (Če nemara ni zabredel mednje zdaj, ko je nosil okoli tisto sadreno Petersovo podobo s poslikanim in namazanim obrazom in s tisto veliko smotko, ki ji štrli izmed debelih ustnic? Nemara? Toda saj nihče ne ve tega — nihče ne bo tega vedel...) Obstal je pred urarsko trgovino. Stenska ura nad njo, katere svetli kazalci so bili električno razsvetljeni, je kazala minuto na deset. Še eno uro bo moral hoditi. Nič ne koristi jezo kuhati, zdaj velja stopati dalje. Tiste dni pred več leti, ko je še imel delo, so peli o nekem mačku Feliksu, ki se je tudi tako potikal okoli; tudi sam je mijav- kal za njim, ko je delal v livarni. Tovarišem so se pačili znojni črni obrazi in ubirali so jo za njim. Monter Billy Drake se je pri tem nespodobno sukal in migal z glavo in zadnjico. To je navadno počenjal med obedom, ko so drugi sedeli v livarni, izpraznjevali na lešu vrče s čajem in kadili. Stopati in stopati... Toda v sadrenem vratu je bilo vroče kakor v peklu in vdihavati je moral lastno sapo. Kaj vse bi bil dal za požirek pijače! Kaj pa če bi breme odložil in ga pustil v kaki veži? Nocoj bi si ga pač mogel privoščiti pol litrčka. Toda Peters mu je bil obljubil, da mu bo našel kako delo, če se bo zanesljivega izkazal... Bolje, da ne tvega tega. Kadil je in sc mučil z lastnim strahom; toda vedno je bilo enako, vse svoje življenje je bil strahopetec. V livarni se nikoli ni mogel postaviti na lastne noge, navzlic temu, da je spadal med najboljše delavce. Najsi je še tako preklinjal in se kakor tovariši krepko zalival s pivom, so vsi prav dobro vedeli, da je v svojem jedru mehak, pa so brili norce iz njega. Smešno, kako so znali ti ljudje vohati strah v tem ali onem izmed svoje črede... Samo poslovodja Kirkwood je bil dostojen z njim. Jones se je še zdaj spominjal, kako je ljubil tistega moža. Do smrti bi mu bil rad ostal suženj, samo da bi si bil zagotovil njegov mežikajoči pogled in mogočni sunek s komolcem, ki sta pomenila, da je Kirkvvood prav tako njegov zaveznik kakor predstojnik. Z velikim, rdečim, od prahu zamazanim obrazom in z nenavadno dolgimi, do ramen golimi rokami je stopal v livarni po mehkem, čadastem lešu in tulil kakor bik, da se je njegov glas razločno slišal iz žvenketajočega ropotanja jekla. Govorili so, da ga cel sodček popije, ne da bi se mu kaj poznalo, in da ima vsak teden drugo žensko... Glavo ga je ožulila. Vtaknil je koščene prste pod njen sadreni vrat in odstranil ogoljeni vratni trak svoje srajce, da ga ne bi tako ostro rezalo. Mimo njega so hiteli ljudje, namenjeni domov ali pa v kako zakotno zatočišče. Na Mestnem trgu so se vršila pod milim nebom tri zborovanja. Ne da bi bil mogel slišati, kar so tam govorili, je strmeč gledal kretnje treh govornikov, ki so široko odpirali usta in pretili s pestmi. Nekak majhen komunist s čopastimi lasmi na stopnicah Spomenika je bil kakor plešoča lutka. Presledkoma so pristaši govornikom tuleč pritrjevali. Čez teden dni bo trg natrpan z moškimi in ženskimi volilci, ki bodo v smrtni tišini pričakovali razglasa, ali jih bo v parlamentu zastopal Peters, Smith ali Letherby. Kakor da bi bilo to res kaj pomembnega! Neka skupina je postajala glasna. Rad bi se ji bil približal, da bi videl, kaj je. Toda Peters mu je bil zabičil: ♦ Ogibaj se trga! Nečem, da bi te linčali.* Kako neki narede s človekom, ki ga linčajo? To bi bil rad natanko vedel. Nekaj nedostojnega, grozanskega ... Vprašal bo jutri kakega tovariša na trgu pred Borzo dela. Videl je, da stoji nasproti svetlim steklenim lekarniškim durim. Sklenil se je malo pomuditi; postavil se bo v dolbi-nasti lijak obcestnega žleba in sc z bremenom prestopal z noge na nogo, da bo videl, ali ga ne bo nemara to manj utrudilo. Če pu ga bo slučajno opazil kak Petersov zaupnik, se bo lahko izgovoril, da se je postavil na kolikor mogoče vidno mesto. Glava se mu je nagnila po strani, ko je nerodno stopil v žleb: danes ali jutri ga bo ta prekleta stvar potegnila iz ravnovesja. (»Pazite skrbno na mojo Glavo, dečko*, mu je rekel Petere. »Precej denarja me je stala in rad bi jo imel tudi pri prihodnjih volitvah. Imejte na umu, da se bo razbila, če vam bo padla na tla!*) Zdaj, ko je stal na mestu, je mogel mimogrede ujeti na uho razne opazke. Neka ženska v belem krznenem suknjiču in dolgem zelenem plašču je prišla mimo in se ogorčeno vsajala nad svojim možem. Mož pa se je odrezal cinično: »Kako naj pa vem, ali te ljubim ali ne?» (Prekleti bedak! Moral bi dan ali dva ostati lačen, pa bi bil to vedel!) Dva trgovca, ki sta jima glavi tičali v okroglih trdih klobukih, sta se mrko ozrla na Glavo, ko sta šla mimo. »Prekleti prašeč, ta Peters! Lepo nas je sleparil s svojimi dobavami. Najrajši bi mu razbil glavo!* »No, saj jo imaš tu-kajle!» se je zakrohotal tovariš. Dve dami srednjih let sta se v težkih krznih prizibali tik mirno njega in razpravljali o skorajšnjem porodu, ne da bi sc bili le mimogrede ozrli proti njemu. Dve mladoletni deklici v kratkih krilih in s ponarejenimi bisernimi uhani sta ga za- gledali in bruhnili v smeh, potem pa se spustili v beg, kakor da bi pošast hotela planiti za njima. Dve elegantno oblečeni, skrbno našminkani ženski sta počasi stopali proti njemu. Opazil je, da take ženske navadno love paroma, dasi so ob tej ali drugi priložnosti tudi same. »Kako ti je všeč, dušica?* je vprašala starejša. Zasmejala se je: solze radosti so ji tekle po rdeči šminki. »Po mojih mislih bi zavzel preveč postelje!* Občutil je željo, da bi ju zgrabil za debeli gosji vrat in ju zadavil. V grlu mu je zagrgrulo. Neki avto se je počasi ustavil dva vatla od mesta, na katerem je stal; dolg, nizek avto, ki je ropotal kakor cela tvor-nica. Rdeč obraz se je iztegnil skozi okno. »Hoj, Gertie!* «Hoj, dečko!* Ženski sta prišli čisto blizu k vozu. Prikazala se je druga moška glava. Starejša dainu je s svojim elegantnim čevljem stopila na stopnico avta; prsti v beli rokavici so lahno potrkali na spuščeno okno. Vsi štirje so se smejali in se pomenkovali, a pod njihovim smehom in dovtipi je bila nekakšna tajna kupčija. Zdajci je eden izmed moških zagledal v cestnem žlebu reklamno podobo. »Moj Bog! Kaj pa je to?» Oči vseh štirih so se obrnile proti nosaču. Ogledovale so ga vse od pobarvane pleše pa do šibkih, polomljenih nog. Nenadoma se mu je posvetilo, da se nihče izmed govorečih ne briga za njegovo prisluškovanje, da se nikomur niti ne sanja, da se poti ogromno Glavo skrivajo človeške oči in ušesa. Vsem je to zgolj mrtva stvar! Moj Bog. Nič drugega ni kakor mrtva stvar! »Oh, Jezus!* je zastokal. »Spraviti moram s sebe to prekleto stvar!* , j Sklenil je zaviti v prazno stransko ulico in nekoliko minut postati v kaki veži. Ce ga pa bo slučajno videl kak Petersov znanec, se bo izgovoril, da se je moral za trenutek odstraniti ... Noge so se mu trudoma vlekle po ozki ulici mimo praznih pisarn in skladišč. Pri prvi veži se je ustavil. Na desni strani oboka je bilo z belimi črkami napleskano: »Vsako onesnaženje prepovedano.* Počasi je odpel jermenje, ki je držalo Glavo; s tresočimi se rokami jo je dvignil in jo položil v vežo. To je bilo nekaj imenitnega! Počenil je na kamnitne opločnice in postavil Glavo poleg sebe. Ker so bili vežni zidovi vlažni, je spravil Glavo v pokončno stojo in prislonil obraz na njeno ogromno lice. Bilo je mrzlo kakor v mrtvašnici. Potegnil je iz žepa umazano pipo in jo prižgal. Dim se je v motnih vijugah dvigal in se razprševal v temi. Jeza se mu je polagoma ohlajevala. Saj konec konca nima smisla, da bi se jezil; sprejel je delo in zdaj mora gledati, da ga izvrši. Mislil je na tisti dve brhki prostitutki in radovednost ga je obhajala, koliko sta moška obljubila plačati. Njemu se je bil pred kakimi petimi leti tak poizkus strahovito ponesrečil: ženska ga je prezirno odklonila. No, zdaj se ni več brigal za to; ženske mu niso bile več mar. On in njegovi tovariši so imeli preveč skrbi za vsakdanji kruh in posteljo in se niso mogli ukvarjati z ženskami — saj ne morete hkratu streči več kakor enemu okusu. Zdaj se mora vrniti. Še pol ure mora biti v službi, in nemara ga kdo opazuje. Vstal je, toda noge so mu bile mučno odrevenele. Krvavo je bil potreben požirka pijače, a moral bo čakati. Ob enajstih pojde pri zadnjih vratih v tisto malo neprijavljeno zajtrkovalnico v Ruby Streetu. Dvignil je Glavo, jo zaničljivo pogledal in previdno odnesel iz veže. Glava je bila spet trdno privezana in oči so mu spet napeto gledale skozi podolgovato odprtino. Izprva se mu je zdelo, da je vsak prizor, ki ga vidi, nekakšna uokvirjena slika. Smešno, da nič tega! Tudi kakor kaka filmska slika — zares, pravi kino pod milim nebrtm! Kinematografi so se izpraznjevali. Pari so hiteli mimo njega in se od lahno prikritega ljubimkanja, ki so ga bili gledali, spolno razdraženi z napetimi obrazi spogledovali. Starejši moški, ki so še vedno lazili po ulicah, so iskali mladih in zalih prostitutk. Uglednejše device, ki so svojemu enoličnemu življenju hotele poiskati malo razvedrila, so hitele domov. Vsakdo se je trenutno ozrl na Glavo in odhitel dalje. Ni ga bila več volja hoditi. Sklenil je počakati pred gostilno, dokler mu ne bo odleglo. Iz kuhinje v podpritličju se je valil skozi rešetko oblak močno zaudarjajoče sopare. Kaj bi vse dal, da bi bil doli! Ni se mogel več muditi; razkošni vonj je bil muka zanj. Odšel je dalje z ogromnim bremenom na hrbtu. Moj Bog! Reklamno desko je bil pozabil v veži! S samo Glavo, brez deske je korakal po ulici. Čudež, da ga že ni prijela policija. Strah mu je pospešil hojo; hitro jo je pobiral vzdolž žlebov in Glava se mu je tako silovito stresala, da jo je moral podpirati z rokami. Ljudje so se obračali in zijali vanjo; vsevprek so se krohotali. Opotekajoč se je zavil po stranski ulici in skozi razpoko pokukal v vežo. Oh, še je bila tam! Zastokal je od olajšanja. Ni si hotel sneti Glave, to bi mu delalo preveč preglavic. Po rokah in kolenih se je priplazil k deski. Pri tem je Glava butnila ob vežni zid; pretresljiv, votel ropot. Hitro se je dvignil in si začel v temi stoje pritrjevati desko. Nato je odhitel nazaj proti glavni ulici. Spotoma je venomer ponavljal sam pri sebi, da ima samo še četrt ure službe, nakar bo rešen. Sklenil je dotlej počakati pred neko veliko krznarsko trgovino; potem pa se bo odpravil v tisto skladišče koles. Neka ženska je stala na pragu trgovine, ko je prišel do nje. Bila je visoka in vitka, na sebi je imela sivo obleko in klobuk. Z roko v rokavici je krčevito držala ceneno rdečo torbico in si jo tiščala k prsim. Uprl je skozi odprtino pogled v njen bledi, razburjeni obraz in njene tresoče se našminkane ustnice. Ozrla se je nanj in se delala, kakor da ga ni opazila. Oči so ji bile široke in prestrašene, vendar je držala glavo pokonci. Neki moški je prišel mimo in jo pogledal. Ona se je nervozno nasmenljala, toda moški je šel dalje. Nedvomno je imel doma ženo, pri kateri je mogel spati brezplačno. Jones je zamaknjeno zijal vanjo. Po vsem videzu je bila še novinka pri svojem opravilu; niti pojma še ni imela, koko je treba v takem primeru postopati. Nemara je bila prav tako brezposelna kakor on, pa je hotela vedeti, kakšno nagrado bi prejela za svojo lepoto. Hotel je stopiti k nji in jo ogovoriti; hotel ji je reči, naj bi poizkusila malo s podporami (pa da ne sme biti tako neumna, da bi upala v kakem drugem mestu dobiti delo). Rekel ji bo: »Nikar se lotiti tega — saj vsakdo lahko vidi, da nisi za tak posel. Za to mora biti človek predrzen ...» Opazil je mehke valove las ob njenem levem licu, tam, kjer ji je bil krajec klobuka nazaj zapognjen. Svoj živ dan Se ni videl ženske, kakršna je bila ta, tudi na sliki ne. Rad bi se bil dotaknil s prsti njenega mehkega lica... »Ne mojem dopustiti, da bi to delala: če bom še enkrat videl, da se ponuja, bom opozoril stražnika; hudič me vzemi, če ga ne bom. Toda tako daleč ne smem tega dopustiti; posvariti jo moram.* Obliznil si je suhe ustnice in izpregovoril: »Gospodična, po mojih mislih bi bilo bolje, da odidete domov.* Glas mu je votlo donel izpod sadrenega vratu Glave. Zdrznila se je, kakor da je bil izpregovoril kamen na cesti. Skozi odprjino je videl njene oči. Ustnica se ji je privihnila. »Poberi se, krastača!* se je zadrla in mu pokazala hrbet. Hotel se je pridušiti, a ni mogel spraviti besede iz ust. Solze so mu zalile oči: grlo se mu je zadrgnilo. Opotekajoč se je odšel dalje, ogromna Glava se je majala z ene strani na drugo in vrečaste hlače so se mu tresle. Udarilo je mestna ura. Njegov čas je prišel. Tiho je stal v žlebu, si odstranil reklamno desko, si odpel zadrge in jermenje in si previdno snel Glavo. Uprl je za trenutek pogled v njen smehljajoči se obraz, jo nato z obema rokama dvignil visoko v zrak in z vso svojo močjo postavil na tlak. Iz angleščine prevedel G. K. Vesela jetnika MISLI Mož je glava družine, žena pa vrat. Zato se mora glava obračati, kakor hoče vrat. Ženska brez okusne obleke je kakor ptica brez perja. Neumno je zahtevati, naj se ženska ne lepotiči. Ženska brez lepote — svoje ali vsaj za možev denar drago kup- ljene — sploh ni ženska. Lepota je ženski poklic, namen, pamet in moč. Prvi nakit ženske je bilo figovo pero. Blagor Adamu! Iz figovega peresa so se razvile mode in noše, ki požirajo dandanes zakonskim možem tisočake in stotisočake, časih celo značaj in čast. Dobra žena pove časih s svojim molkom več kakor slaba z neskončnim regljanjem. Čebeli se izpremeni vse v med, kači pa vse v strup. Podobno je pri ljubečih in hudobnih ženskah. Ne, dragi čitatelji, nikar se ne prestrašite že pri samem imenu Meksika. Res zveni s svojimi ostrimi glasovi nekam tako, kakor vbodljaj z nožem, toda danes vam ne bomo pravili štorij o krvi in o ljubezni, niti ne o krvavi ljubezni. Vpraša jte, prosim, prvega znanca, ki ga srečate na cesti, kako kaj misli o Meksiki. Tu se bo on nehote zgrabil za pas, kakor bi hotel potipati, ali ima še vse pri sebi, kar bi mu bilo po njegovih mislih treba imeti v Meksiki: nabito pištolo, navajo (nož), patrone in še druge podobne priprave, s katerimi se hodi tam na izprehod. In rekel bo: Meksi- kanci nosijo ogromne klobuke, usnjene obleke in grozno široke hlače, ki imajo ob zunanjih šivih hlačnic dolge rese. So rumenkaste polti, imajo svetlikajoče se črne oči in ognjevite kretnje. Njih glavni in najvažnejši, pa tudi najljubši poklic je prevračanje vlad. To jim je nekako tako, kakor nam majhna zabava. Mi, recimo, malo pokegljamo, oni pa namesto tega vržejo vlado. Radi imajo druščino, pa samo zato, da sc malo stepejo in potolčejo. V armadi ni vojakov, ampak sami polkovniki in generali. To pa zato, da je vsakokratni vojni minister imenitnejši gospod. Tako bi vam povedal znanec. To pa ni res. Meksikanci so prav nesrečen narod. Po večini so revni kmetovalci, ki zelo trpe zaradi negotovosti vsake vlade, zlasti pa zato, ker jih izkoriščajo razni pustolovci vseh vrst. Toda kl jub temu je to veder in sam s sabo zadovoljen narod, ki ga vsaka najmanjša zabava skoraj po otroško veseli. Zelo gostoljuben je in ljubezniv z vsakim tujcem, kar pa ne velja za tako imenovane Gringose. To so severni Američani, ki jih Meksikanci že od nekdaj nič kaj ne marajo. Seveda, ognja imajo res nenavadno veliko v sebi. Z velikim kričanjem in ma- Notranjost bogate meksikanske hiše. hanjem okrog sebe se razpravlja tam n. pr. samo o vrednosti kakega petelina na trgu. Živo oblečene senoras in ognjevite senoritas, ki jim tesno se prilegajoči živobarvni šali poudarjajo oblike telesa, so vsekakor posebnost svoje vrste. Novio, to je zaročenec, tam še dandanes poje svoje zaljubljene pesmice pod staromodno zamreženim španskim oknom na balkonu, kjer spi njegova izvoljenka. skega sloga. Vendar pa ta prijetni občutek kmalu izgine, ko se pride iz gosteje naseljenih krajev v goratejše predele z vrhovi starih meksikanskih imen, ki jih tujčeva usta tako težko izgovarjajo: Popocatepetl, Iztanhuacotelpo itd. To so nevarna vulkanska tla, kjer vladata puščoba in zapuščenost. Pripekajoče sonce pa dan za dnem beli s svojimi žarki žalostno pustinjo. Tu žive siromašni peones, ki jih zemlja komaj preživlja. Samo ob obali je Meksika nekaka obljubljena dežela, ker se bohoti tam tropska vegetacija, kar daje krajem čudovito lepo lice, in tudi ljudje so zaradi tega kljub težkim življenjskim razmeram mnogo brezskrbnejši. Dežela je torej polna nasprotij. Tujcu kmalu izginejo iz spomina žalostne slike in mu ostane v spominu samo še veselje, ki mu ga je nudilo lepo potovanje, in tudi slovo mu je bilo nekoliko težko, čeprav se je hkrati že veselil na svojo lepo, urejeno domovino. diči! Siromak ni imel v življenju miru, po smrti pa tudi ne. Morda pa je bilo le najbolje, da je umrl. Saj poznate njegovo zgodbo ... Ne? Naj vam jo povem, saj se moram zahvaliti za košček svinca, ki me grize v trebuhu, le njemu, poročniku Clarencu. Čuden človek je bil. Velik, lep, močan, če je ukazoval svojim četam in drvel na svoji arabski kobili. Če pa je le stopil na tla, je njegova predrzna samozavest izginila. Zvil se je v dve gube, kakor bi ga tlačilo težko breme k tlom, in kakor je bil navdušen, ko se je spustil v boj, tako je postal čemeren in slabe volje, ko se je vrnil v taborišče. Njegove oči so bile čudne, motno sive, če je strmel v daljave, kadar pa je začutil, da ga kdo opazuje, mu je zdrknila glava med ramena in začel je mežikati kakor sova na soncu. Morda je videl preveč sonca, saj se je boril v neštetih bojih in skoraj v vseh tropskih pokrajinah. Živel je po krajih, kjer gospodari mrzlica, v divjinah, kjer vse kur gori, zrak, pesek in kri. Trdili so, da mu je strašna ljubezen skoraj vzela razum, tako da se je moral nekega dne vrniti domov, strt na telesu in duši. Toda čez nekaj let je prišel spet v Se-negalijo in z njim svetlolasa ženska, ki je bila tako angelsko lepa, da so vsi mislili, da je ozdravel od blaznosti. Toda iznenada se je ta angel ločil od njega. Nikoli nismo mogli zvedeti pravega vzroka, le po trgu je krožila zgodba o neki črnki, ki jo je privlekel na svoj dom. Odtlej ni nihče več govoril o gospe Heleni Clarencovi, toda če je Clarence le od daleč zagledal evropsko žensko, je potegnil glavo med ramena kakor raca in nekoč je ukazal streljati na kitajsko pocestnico, ki se je vlačila okoli taborišča njegovih vojakov. Prav tedaj smo pregnali boksače iz Tientsina, toda zvedeli smo, da se bliža nova četa upornikov z bregov reke Pai- Meksiko je lepo mesto z mnogimi vrtovi, kjer bujno uspevajo tropske rastline. Marsikak tujec se je že navduševal nad vtiskom, ki ga je napravil nanj tihi patio, to je notranje dvorišče, obdano s stebri, kjer je presanjal ob mehkem žuborenju vodometa marsikatero prijetno pozabljeno, izgubljeno urico. V Meksiku nahajamo neštevilne sledove stare španske civilizacije, ki se ji pozna veliki vpliv arabske kulture. Saj domačim graditeljem hiš ni bilo težko poudariti svojega domačega arhitekton- Trg o Meksiku. Myriam Harry; KRIŽANE Presekan, pretresljiv žvižg. Potem vrsta dolgih in kratkih znakov s piščalko. Ladja obstane. Dva mornarja potisneta krivečo se desko čez krov. Okoli mrtveca, ki je zašit v platno, ovijejo francosko zastavo in ta «krsta» pade navpično v valove. Nekaj kakor čuden žvenk pride iz globin. Ladja se začne spet pomikati dalje, mornarji odidejo na delo, zvezde že ugašajo. Nekaj potnikov se je zbralo na koncu krova pri velikih ladijskih svetilkah, uniforme so se pomešale z belimi tropskimi oblekami. Skoraj sami vitki možje, okleščeni, od sonca ožgani obrazi. Suhi so kakor mumije. V njih vdrtih očeh je začudenje, da jih usoda še ni ugonobila. Vračajo se s Kitajskega. Nekateri so bili po bojiščih ranjeni, druge je oslabila bolezen ali domotožje. Dosti jih je, ki bodo morali umreti, še preden pridejo domov. Zamišljeno strme v ladijski vijak, ki vrta sivino Oceana. «Od Takuja smo spustili v morje že petega mrliča in sedem tisoč vozlov poti nas še čaka», pravi eden izmed častnikov. 0 din, naročnice jo pa dobe za polovično ceno, to je za tl din.