o ImvD Leto VIII - Štev. 12 (180) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. junija 1981 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 r 'i Tiskarna R. Liberale - Čedad 'zdaja ZTT V DUHU OSIMSKIH SPORAZUMOV POMEMBNA SREČANIA ZA UTRDITEV SODELOVANIA 00 CELI NAŠI MEINI ČRTI Delegaciji iz Tolmina v Čedadu in špetru, delegacija iz Tarcenta v Tolminu, dobri stiki med Kanalsko dolino in Gorenjsko V trenutku, ko se nasprotniki dobrih sosedskih odnosov trudijo, da bi razvodeneli osimske sporazume, se večina političnih, upravnih, gospodarskih in kulturnih organizaciji naše pokrajine vedno bolj zavzema za tesno in vsestransko sodelovanje s sosednjo socialistično republiko Slovenijo, posebno pa s Tolminsko, ki meji na vse področje, kjer živijo Slovenci videmske pokrajine. Želja po tesnejših stikih prihaja vedno bolj do izraza tako z ene, kakor z druge strani meje. Tako se je v petek 5. junija vršil v živi prisrčnosti obisk delegacije občinske skupščine iz Tolmina v Čedadu. Delegacija iz Tolmina je vračala obisk predstavnikom čedadske občine, ki so bili pred kratkim gostje na ših sosedov. Tolminsko delegacijo je vodil predsednik občinske skupščine Stane Kovačič, sestavljali pa so jo še Rejec Lucijan, predsednik izvršnega sveta, Klavora Marjan, tajnik SZDLS, Tal ja Ivo, Fon Igor, Uršič Zvonko in Kos Ivan, člani SZDLS iz. Tolmi-na.V jutranjih urah je sprejel goste na sedežu občine če-dadski župan, dr. Pascolini, ob navzočnosti vseh načelnikov svetovalskih skupin ter predsednika industrijske cone in drugih ekonomskih predstavnikov. Po kratkih pozdravih so odpeljali tolminsko delegacijo v industrijsko cono, kjer si je ogledala objekt Armco-Moly-Cop in drugo tovarno, ki je specializirana v izdelavi aluminija. Delegacijo so povsod prisrčno sprejeli. Sledil je sprejem na čedad-skem gradu, kjer sta župan S. Pietro al Natisone VALU DEL NATISONE E TOLMINO CONFRONTO FRA DUE RE ALT A' DI CONFINE L’incontro dei dirigenti della Comunità Montana delle Valli del Natisone con quelli del vicino comune di Tolmino è stato finalmente realizzato, dando così seguito concreto agli impegni convenuti all’atto della costituzione del nuovo direttivo. E’ uno dei fatti senz’altro più importanti. Non è solo questione di forma, per quanto siamo convinti che la collaborazione e l’amicizia fra i popoli deve trovare concrete occasioni di verifica nelle realtà confinanti. Si tratta piuttosto di iniziative che vanno esaminate senz’altro alla luce degli interessi delle popolazioni vicine. L’incontro presso la Comunità Montana dei nostri rappresentanti con quelli di Tolmino ha preso in esame proprio questi problemi. In sintesi: il passaggio di categoria al valico di Stu-pizza, studio coordinato dello sviluppo del Matajur, sollecito per il passaggio del confine con la sola carta di identità, possibilità nell’ambito della cooperazione industriale, economica e nella agricoltura. Oltre al direttivo della Co- munità Montana, alla riunione di S. Pietro al Natisone erano presenti i capi gruppo: Adami (PSDI), Bo-nini (Ind.), Blasetig (PCI) e Macorig (DC). Della delegazione di Tolmino facevano parte, tra gli altri il presidente dell’esecutivo Rejec, il responsabile per le questioni economiche Rok Uršič. Con questi c’erano gli incaricati dei vari settori economici. La mattinata è stata spesa nei discorsi sui programmi delle due realtà territoriali confinanti e sulle forme di coordinamento degli intervenuti. Questi colloqui sono continuati al Rifugio Pelizzo, dove le delegazioni hanno pranzato, per proseguire con la visita agli stabilimenti Danieli ed ELNI della zona di Azzida. Nel mese di luglio è in programma un nuovo incontro, questa volta a Tolmino: quindi toccherà agli esperti dei settori portare avanti i programmi sotto il profilo tecnico - operativo. Tutto fa pensare che i ritardi accumulati nel passato dalla Comunità delle Valli del Natisone saranno rapidamente superati. Pascolini in predsednik Ko vačič spet poudarila zadovoljstvo za to srečanje, za izmenjavo izkušenj in za utrjevanje prijateljstva, ki se je porodilo — kakor je rekel če-dadski župan — v osvobodilni borbi. Po sprejemu so si gostje še ogledali državni muzej, Langobardski tempel in druge zanimivosti našega starega mesta. Čedadsko delegacijo pa so sestavljali še — poleg župana Pascolinija — načelnik svetovlske skupine PCI, od vetnik Giovanni Battocletti, za PSI prof. Giuseppe Jaco-lutti, za PSDI inž, Fanna, za DC geometer Romeo Namor in predsednik trgovcev Clemente. V ponedeljek 8. junija pa se je mudila na obisku v Špetru - kot gost Nadiške gorske skupnosti - delegacija SZDL Slovenije iz. Tolmina, katero so sestavljali: Rejec Lucijan, Uršič Rok, Kravanja Franc, Uršič Zvonko, Igor Fon, Lesjak Milan, Kos Ivan in Torkar Edo. To je bil prvi uradni obisk iz Tolminske pri naši Gorski skupnosti. V delegaciji so bili, poleg članov izvršnega odbora, še eksperti v raznih panogah gospodarstva ter direktorji industrijskih objektov. Tolminske goste je sprejel predsednik Chiuch, nazvoči pa so bili še podpredsednik Salvagno, celoten odbor Gorske skupnosti in načelniki svetovalskih skupin vseh strank. Goste je pozdravil predsednik Chiuch, zakar se mu je zahvalil načelnik delegacije Rejec. Pozdravom je sledila debata, v katero so posegli vsi prisotni. Govora je bilo o sodelovanju, o utrditvi dobrih sosedskih odnosov, o problemih kmetjistva, o industrijskem razvoju, problemih, ki se tičejo obmejnih prehodov, o turističnem razvoju, o uveljavljanju osimskih sporazumov in drugem. Srečanje je bilo važno in plodovito. Tolminci so na koncu povabili predstavnike naše Gorske skupnosti na obisk, do katerega bi moralo priti že pred poletnimi počitnica-mi. Kakor smo že v naslovu povedali, se vršijo srečanja in sestanki na vseh nivojih, ob vsej mejni črti videmske pokrajine. Pred kratkem smo poročali o programu sodelovanja, ki sta ga izdelali občina Tipana, Nadaljevanje na 2. strarn Več sto planincev v Terski dolini Tolikšnega obiska slovenskih planincev Benečija še ni doživela. Nad tisoč ljubiteljev gora, članov zamejskih planinskih društev iz Celovca, Trsta in Gorice ter Čedada, Nove Gorice in Vipave, Kobarida in kar devetih gorenjskih planinskih društev, se je v nedeljo 14. junija zbralo na 10. srečanju v Brdu v Terski dolini, na vsakoletnem srečanju, ki je leta v leto bolj množično. Prišli so tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije, s Tonetom Bučarjem na čelu. Marsikdo je čudovito nedeljo predpoldne izkoristil za krajši izlet v zeleno okolico Brda, ali pa za ogled skoraj v celoti obnovljene vasi. Mnogo je bilo tudi takih, ki so raje posedli v okolici prireditvenega prostora ter uživali ob pokušnji okusno pripravljenih DELEGAZIONE DEL COMUNE Dl TOLMINO OSPITE Dl CIVIDALE In un'atmosfera di viva cordialità si è svolto il 5 maggio 1981 l’incontro fra la delegazione dell’Am-ministrazione comunale di Tolmino e quella del Comune di Cividale del Friuli. In mattinata la delegazione jugoslava è stata ricevuta dal Sindaco, dott. Pascolini, assieme ai capi-gruppo consiliari, a! Presidente della zona industriale e altre rappresentanze economiche. La delegazione si è quindi recata nella zona industriale dove ha visitato, ricevuta dai dirigenti, lo stabilimento della Armco-Moly-Cop. ed un'altra fabbrica per la lavorazione dell'alluminio. E' seguito il ricevimento «al Castello» dove si è ripetuta, da parte del Sindaco e del Presidente dell'Esecutivo di Tolmino, la soddisfazione per l'incontro e per lo scambio di esperienze che cementano un'amicizia nata ancora, come ha ripetuto il dott. Pascolini, durante la guerra di Liberazione. E' seguita la visita al Museo Nazionale, al Tempietto Longobardo ed alla zona del P.E.P. ed infine quella ad un'Azienda Agricola di Gagliano. Per i rispettivi gruppi consiliari erano presenti: per il P.C.I. l'avv. Giovanni Battocletti; per il P.S.I. il prof. Jacolutti; per il P.S.D.I. l’ing. Fanna; per la D.C. il geom. Namor; il Presidente dei Commercianti Clemente e il Presidente della zona industriale Pascolini. Dopo nuovi l’assemblea dei obbiettivi degli circoli sloveni Senza dubbio attorno alle organizzazioni slovene della provincia di Udine si è verificata una aggregazione che appare importante già sul piano numerico e che coinvolge direttamente ed indirettamente una parte ormai molto rilevante della popolazione. Nessuno può mancare di riconoscere questo da to, se non altro perchè non farlo sarebbe in ogni caso un errore di valutazione. La crescita è stata anche e soprattutto qualitativa, perchè le vecchie, ed ancor più le nuove organizzazioni slovene, raccolgono at torno a sè un inedito modello di «beneciano» e «beneciana». Il no stro modello è quello giovane, moderno, istruito e colto, impegnato nella vita sociale, politica ed amministrativa, neil'economia e nell'attività produttiva, soprattutto impegnato nella cultura, con il suo connotato autenticamente sloveno. Potenzialmente, quindi, in grado di assumere le responsabilità ineren- ti al compito di modellare la società delle nostre vallate secondo gli interessi vitali della popolazione. E c’è di più. Si nota fra questi giovani una grossa richiesta di informazione e di partecipazione, una grossa volontà di intervenire nei problemi e superare così definitivamente l'immagine di una comunità di serie B o addirittura «Knockout», quale qualcuno ha voluto mostrarla. C’è stata a Cividale l’11 giugno la seconda assemblea dei delegati delle associazioni, delle organizzazioni slovene e degli amministratori. La partecipazione è stata, sotto diversi aspetti, sorprendente, nonostante fosse stato fissato un «tetto» di cinque delegati per associazione. Affollatissima l’accaldata sala del circolo culturale «Ivan Trinko», affollatissime le porte e le finestre, affollatissimo perfino il giardino, per quelli che non erano potuti entrare. L'assemblea ha mostrato un forte Interesse per i problemi politici della minoranza slovena nel suo complesso e per la situazione nella nostra provincia. Molti intervenuti, infatti, hanno preso posizioni contro l’atteggiamento assunto in consiglio regionale, da vari gruppi (DC con Turello in testa), sui problemi delle minoranze. Molte le proposte emerse per una forte iniziativa da prendere in questa direzione ed altre. In primo piano i probemi degli sloveni delle Valli del Natisone, Torre, Resia e Val Canale: l’assemblea ha espresso l’esigenza di un organismo permanente per garantire l’informazione, la consultazione ed fi coordinamento di tutte le iniziative comuni... In occasione della presentazione dei candidati a rappresentare la provincia di Udine negli organi regionali dell’Unione culturale economica slovena / Slovenska kulturno (Continua In 2* pagina) specialitet na žaru. Uradni del 10. (jubilejnega) srečanja se je pričel ob 12. uri, s pozdravnim nagovorom predsednika Beneškega planinskega društva Jožka Kukovca, medtem ko je udeležence planinskega shoda v imenu beneških Slovencev ter v imenu društev in organizacij, ki v teh krajih delujejo, pozdravil Dino Del Medico. «Težko je z besedami izraziti občutke hvaležnosti za vso pomoč, ki nam jo je nudila matična domovina v denarju, v delu pa tudi v znanju za obnovo našega in naših krajev», je uvodoma dejal govornik, ki je orisal gospodarske razmere, vir izse-ljeništva, zaostalosti. Potres pred petimi leti je uničil domove, čez noč razrušil temelje skromnega gorskega kmetijstva, navidezno pretrgal vez, ki je izseljence povezovala, z domačim krajem, z domačimi ljudmi. Pa ni zmagala naravna nesreča, močnejša je bila človeška solidarnost, takojšnja in učinkovita bratska pomoč, zato tudi «novo» Brdo že stoji. Del Medico je nadalje ugodno ocenil vse pogostejše gospodarske pobude, sad sodelovanja med slovenskimi podjetji in slovenskimi ustanovami v zamejstvu. «Tudi to je dragocena pomoč, za katero izrekamo našo zahvalo». Govorom in izmenjavi priložnostnih daril je sledil pester kulturni spored z nastopom jeseniške godbe na pihala, znanega beneškega godca, harmonikarja Liža Jussa, nastopom povskih zborov in harmonikarjev, zaključili pa so pevci iz Srednje vasi z znano Bohinjsko himno. V popoldanskem času, ko so zapeli še Nediški puobi, so za dobro voljo poskrbeli še godci ansambla Pal, v «prosti» sestavi pa so poskočne viže igrali tudi jeseniški godci. Pa še besedo dve o organizatorjih srečanja, Beneškemu planinskemu društvu ter društvu izseljencev in bivših izseljencev iz Brda, ki jim vsekakor gre naše priznanje. Prihodnje leto bo planinsko srečanje na Pristavi nad Jesenicami. O občenem zboru SKGZ in o uspehu Moja Vas bomo pisali v prihodnji številki Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT * DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 S. PIETRO AL NATISONE Mlada Brieza: alcuni trapianti? S predavanjem Dr. Brede Pogorelec Zaključeni letošnji Benečanski kulturni dnevi Dopo un giro di riunioni in più località il Centro studi Nediža ha deciso di mettere in atto un nuovo esperimento per la conduzione del soggiorno culturale - ricreativo Mlada Brieza. Com'è noto si tratta di una iniziativa che questi ultimi anni ha ottenuto l'appoggio delle autorità regionali perchè giudicata opportuna in quanto attuava una interessante forma di assistenza e di intervento culturale in favore dei ra- Tudi letos "Mlada Brieza,, Po širokem krogu posvetovanj se je študijski center Nadiža odločil za nekatere spremembe v organizaciji letošnjega kulturno - rekreativnega otroškega poletnega centra «Mlada brieza». Kot znano, gre za izredno koristno in uspešno pobudo: v zadnjih osmih letih je študijskemu centru uspelo zbrati vsako leto preko 100 otrok, ki so skupno prebili 25 dni in se udejstvovali v številnih pohodih, rekreativnih, kulturnih in drugih dejavnostih. Letovišče so običajno delili na dva dela. V prvem, ki traja deset dni, gredo otroci v Dolenji Trbil, v drugem pa na morje na Debeli rtič pri Kopru, kjer razpolaga Rdeči križ Slovenije, z izredno učinkovitimi strukturami. Zaradi organizacijskih težav pa bodo «beneški del» poletnega centra še nadalje razsrediščili na štiri dele glede na starost otrok. Pomembna srečanja Nadaljevanje s 1. strani Kulturno društvo «Naše vasi» s kulturnimi in prosvetnimi organizacijami breginj-skega kota. V sredo 17. junija pa je bila gost Tolminske delegacija občine Tarcenta. Razgovori o problemih vsestranskega so-delavanja so se vršili v dobrem ozračju in v duhu osimskih sporazumov. Tesno so delovanje med Kanalsko dolino in Gorenjsko, posebno s Kranjsko Goro in Jesenicami je že znano in se vedno bolj utrjuje. Vsa ta srečanja so izraz dobre volje po odprtosti in še tesnejšem sodelovanju med našo pokrajino in sosednjo Slovenijo in mi, ki smo vedno zagovarjali tako politiko, lahko samo izražamo naše zadovoljstvo. IZIDOR PREDAN . . . nuovi obbiettivi . . . Continuazione dalla 1* Dag gospodarska zveza, si è verificato così un inedito fatto partecipativo, di cui tutti — all'interno ed all'esterno delle organizzazioni slovene — potrà e dovrà tener conto fin dall'immediato futuro. Bisogna anche ricordare che il confronto si deve verificare sui fatti, non sulle posizioni astratte, più o meno ben formulate. Gli sloveni, soprattutto, debbono guardare la realtà con occhi nuovi e devono essere oggi, più che ieri, ed a tutti I livelli, ben coscienti delle proprie responsabilità, senza cedere nè a chiusure nè a demagogie. La più grossa responsabilità è quella di realizzare la propria tutela con le leggi dello stato e quella di organizzare il territorio per una esistenza migliore di tutti, sotto il profilo materiale e quello spirituale in piena armonia con le istituzioni della repubblica. Paolo Petricig gazzi. Ogni anno, infatti (questo è l'ottavo), il Centro studi Nediža ha raccolto oltre cento ragazzi per 25 giorni e ha svolto un intenso programma di attività motorie, ricreative, espressive e culturali. Il soggiorno, suddiviso in due parti, dieci giorni in montagna e quindici al mare, è diventato ormai una tradizione, mentre si va facendo più precaria la possibilità di fornire servizi adeguati ai giovani ospiti. Queste soprattutto a Tri-bil Inferiore (Stregna) dove i soggiorni (eccetto uno) si sono sempre svolti. Nessun problema per il secondo periodo, quello al mare (Debeli rtiò-Capodistria) dove la Croce Rossa della Slovenia dispone di adeguate attrezzature. Di qui l'esigenza di sperimentare nuove possibilità nel territorio della Benecia e relativamente quindi al primo periodo. La discussione è durata un paio di mesi e i suggerimenti raccolti sono interessanti. L'ultima assemblea del Centro studi Nediža ne ha preso atto, accogliendoti. vediamo dunque come sarà articolato quest'anno il soggiorno « Mlada brieza». Facciamone, per semplicità, uno specchietto, sulla base del riassunto fattone dal giovane Adriano Stulin. Prima parte: dal 13 al 22 agosto. Gruppo piccoli - S. Pietro al Na-tisone - collegio comunale. Gruppo medio - piccoli - Clodig locali delle scuole. Gruppo medio - grandi - Tribil inf. - varie sedi. Gruppo grandi - campeggio itinerante. Seconda parte: dal 22 agosto al 5 settembre, tutti insieme al mare. Come si vede, si tratta di un programma ambizioso, che richiederà agli operatori del Centro studi Nediža non poco impegno e capacità organizzative. E' confortante l'interesse delle amministrazioni comunali e lo spirito di iniziativa dei numerosi giovani del Centro. La discussione, animatissima, riveste naturalmente anche gli aspetti didattico-culturali di «Mlada brieza» neil’intento di renderla più incisiva, più attenta ai valori della cultura locale a più rispondente alle esigenze di una moderna pedagogia di recupero espressivo e di educazione ambientale. Sklepno predavanje na «Benečan-skih kulturnih dnevih» v Špetru je imela v petek 12. junija dr. Breda Pogorelec, profesorica stilistike in sintakse na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Prikazala je izčrpno in poglobljeno študijo stanja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. Profesorica Pogorelčeva je poudarila, da je že leta 1974 na podobnem predavanju navedla dvojnost v slovenskem jezikovnem komuniciranju glede na notranje sporazumevanje v okviru ožje skupnosti (narečje) in v zunanjem sporazumevanju (standardni jezik), od tedaj pa se je marsikaj spremenilo, dvojnost se je v Beneški Sloveniji še povečala. Izčrpno je nato prikazala težave, ki nastajajo v sodobni družbi, ko se za sporazumevanje poslužujemo narečij. Dovolj je, da pomislimo na vsaj 40 narečnih govorov, ki jih imamo v sedmih osnovnih narečnih bazah, pa so nam razumljive meje takega sporazumevanja. Zgodovinski, družbeni in kulturni razvoj je pustil v jeziku neizbrisne sledi. Toliko bolj je to prišlo do izraza na območjih, kjer je slovenščina prišla v stik z drugimi jeziki: v Beneški Sloveniji je bila to italijanščina. Iz- Si è appena conclusa a Ravenna la parada musicale «Liscio Hits» 80/81 giunta al suo decimo anno di vita e organizzata da Radio Koper - Capodistria con la collaborazione della Ca' del Liscio di Ravenna e di ditte e enti per il turismo jugoslavi. La finalissima che ha visto alternarsi le quìndici orchestre più votate nel corso dell’anno dagli ascoltatori di Radio Capodistria durante le due trasmissioni settimanali ad esse dedicate è stata presentata con eleganza e professionalità da Dario Diviacchi e Majda Santin, conduttori delle trasmissioni stesse, che sono stati affiancati da Bruna Alessio e da Branco Vatovec. Le orchestre entrate in finale sono: I. Cavicchi, V. Borghesi, R. Ca-sadei, 3 -f 3 di Romagna, S. Prati, Argelli, J. Nicolucci, Ruspa, Sangue romagnolo, Landi Valentini, L. Mariani, Novalis, M. Ricciardi, Fa-rinella folk, F. Bagutti. Altre trasmissioni oltre a quelle dedicate al Liscio registrano un indice di ascolto sempre più alto dell’emittente jugoslava; tra queste citiamo la famosissima Musica per voi; seguitissimi sono anche i programmi dedicati alla musica classica e lirica. Alto è pur l'indice di ascolto del giornale radio, specie in Lombardia; delle due rubriche condotte dalla nostra collega italiana Pinuccia Politi di Udine, di cui abbiamo già parlato da queste pagine, lo Speciale dall’Italia che porta il titolo «Da Roma con interesse e simpatia» ha visto alternarsi ospiti interessantissimi di tutta la penisola. Per la sensibile attenzione nei programmi agli italiani dell’una e ključna obramba narečja bi lahko v takih pogojih služila v asimilaciji, saj ne bi koristila kulturnemu razvoju narečja temveč predvesm radikalizaciji «diglosije», ko se ob narečju poslužujemo tujega knjižnega jezika, ki postopoma izpodriva tudi rabo narečja. To ni hipotetična nevarnost, temveč se z njo soočamo vsak dan. Narečje služi skoraj izključno v družinskem krogu medtem ko je italijanščina v rabi v kulturnih stikih in v odnosih z javnostjo. Profesorica Pogorelčeva se je ob tem pobliže pomudila pri rabi narečne in knjižne slovenščine v tisku. Za osnovo si je vzela predvsem «Novi Matajur», ki po njenih besedah igra pomembno vzgojno nalogo, saj bi lahko utrdil in razširil rabo slovenščine s sprejetjem raznih jezikovnih ključev, s katerimi bi tudi narečne besede dobile širše razumljivo osnovo. Prav zato so take pobude v tisku spodbudne, saj bi lahko ob istočasnem gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju Beneške Slovenije omogočile tudi homogeni jezikovni razvoj, da bi jezik prešel ozke družinske in vaške meje in postal razumljiv na vsem ozemlju. altra parte del confine Radio Koper-Capodistria ha ottenuto numerosi riconoscimenti da parte italiana e il suo direttore dr. Miro Kocjan l’Osimo d’oro nel novembre scorso. Celebrata la battaglia di Peternel in Slovenia A Peternel di Dobrovo sul Collio sloveno a ridosso della Furlania, domenica 24 maggio è stata ricordata la battaglia condotta dai garibaldini e dai partigiani sloveni contro ingenti forze tedesche del generale Kubler. Era il maggio 1944, una massiccia offensiva era stata scatenata dai tedeschi in Carnia, sul Collio, in Slovenia e nella bassa friulana. Da Cormons, sede del quartier generale, Kubler ordinava alle sue truppe: « ... Nel trattamento dei banditi e de: loro volontari collaboratori si impone estrema durezza. I banditi catturati devono essere impiccati o fucilati. Chi appoggia volontariamente le bande accordando ricetto o sostentamento, nascondendo la loro presenza o con altri mezzi, è degno di morire e di soccombere: ordine da trasmettere fino alle compagnie». Il 26 maggio i tedeschi danno alle fiamme l’intero Comune di Forni di Sotto in Carnia, il 27 maggio deportano 42 cittadini di Corno di Rosazzo, a Pradamano fucilano 13 partigiani catturati sui Collio. Il 22 maggio una grossa formazione si addentra sul Collio con il compito di punire quelle popolazioni slovene solidali con i partigiani, ma viene respinta dai garibaldini dei Batt. «Mazzini» e «Mameli» e dagli sloveni del «Briško Beneški Odred». Il bollettino tedesco ammette la perdita dell'intero comando e di 175 uomini, ma sul terreno si contano oltre 300 caduti. A Peternel i nazisti si vend.ca-no scatenando feroci rappresaglie; tra le fiamme di una casa vengono gettati e arsi vivi 32 vecchi, donne bambini e fra questi il partigiano ferito Mario Costantini «Amor». Il 29 maggio a S. Giovanni al Natisone ed a Premariacco i tedeschi impicoano 26 giovanissimi partigiani. Kubler, il generale carnefice comandante delle truppe tedesche e collaborazionista del-l'Adriatisches Kustenland, responsabile dì tanti crimini in Friuli e in Slovenia, venne poi catturato dai partigiani sloveni e giudicato dal tribunale della IV Armata del-l'E.P.L.J. e, riconosciuto colpevole di atroci delitti contro le popolazioni slovene e friulane, venne impiccato a Ljubljana il 19 luglio 1947. Alla cerimonia si sono incontrati centinaia di garibaldini e di partigiani sloveni di fronte al monumento che ricorda la vittoriosa battaglia. Per l'A.N.P.I. ha parlato il Comandante della Divisione Garibaldi Natisone Mario Fantini «Sasso», per la Z.Z.B. ha tenuto l'orazione ufficiale la partigiana Vida Tomšič membro del governo della Repubblica Socialista di Slovenia. Federico Vincenti COMUNITÀ’ MONTANA VALLI DEL NATISONE Sull’assunzione del consulente il PCI ricorre con un esposto al Comitato centrale di controllo Sulla delibera del Consiglio direttivo della Comunità Montana con la quale si è deciso di affidare al Dr. Pierluigi Manfredi di Udine, con collaborazione coordinata, l'incarico di consulenza ed assistenza agli organi e uffici della Comunità, per la durata di mesi 12, rinnovabile nei limiti di Legge su compenso di L. 6.000.00, al netto di ogni ritenuta + maggiorazione I.V.A., spese ammontanti per un anno L. 7.959.000, la rappresentanza del P.C.I. a mezzo del capogruppo Avv. Giovanni Battocletti, ha presentato esposto al Presidente del Comitato centrale di controllo presso gli Enti Locali. In questo si sottolinea la non opportunità della decisione, avendo già la Comunità Montana deciso di conferire al Presidente l’incarico a tempo pieno, il che può soddisfare alle funzioni di raccordo - collegamento con l’esterno, la realizzazione di incontri con altre Comunità ed Enti, con la stampa ed altri mezzi di comunicazione, richiamati come compiti da affidarsi a detto Consulente.. Si sottolinea ancora che le competenze nel campo della pianificazione territoriale devono essere svolte dagli Uffici amministrativi della Comunità che si è dotata recentemente di un’ampio ed articolato regolamento organico, o delle sue rappresentanze istituzionali e dalle tre Commissioni di lavoro assemblear!. Si richiama ancora l’eccessiva onerosità della convenzione e il fatto che si sia preferita persona non residente nel territorio della Comunità Montana e che non ne ha vissuto quindi i suoi problemi, vanificando le aspettative dei laureati e diplomati locali iscritti nelle liste della disoccupazione e comunque senza lavoro. Si precisa ancora la necessità di rispettare la norma regolamentare della conoscenza della lingua locale segnalata come titolo preferenziale dall’Assemblea in sede di stesura del regolamento del personale. V Vidmu zaključena Konferenca o prostorskem načrtovanju O kmetijskih zadrugah je govoril Renato Quaglia iz Rezije V Vidmu se je v soboto 6. junija končala deželna konferenca o prostorskem načrtovanju in urabnističnem planiranju, ki jo je priredila deželna uprava Frulanije - Julijske krajine. Zbrano gradivo in zaključki konference naj bi služili za pospešeno in široko usklajeno akcijo med političnimi in upravnimi dejavniki dežele, ki naj pripelje do realizacije še manjkajočih zakonskih in upravnih Instrumentov na področju planiranja. Medtem ko so v petek 5. junija svoja poročila brali deželni odborniki in krajevni upravitelji, so drugi dan posegli številni predstavniki združenj in organizacij. Spregovoril pa je tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je obravnavani temi dal širši okvir, saj je podčrtal pomembnost tudi mednarodnega dogovarjanja v zvezi s prostorskim in razvojnim načrtovanjem obmejnih dežel ter se pri tem navezal na vsebino osimskega sporazuma o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. O pomenu načrtovanja pravilne prostorske in urbanistične politike za zagotovitev obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti je bil govor v posegu, ki ga je imel Suadam Kapič v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze. Naj omenimo, da je lahko prebral svoj poseg kljub temu, da so se morali številni najavljeni govorniki — zaradi časovne stiske — odreči nastopu. Med temi tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, čigar poročilo o stališču slovenskih kmetovalcev s Tržaškega glede uporabe teritorija, bo obljavljeno med akti konference. Tehten prispevek o prostorskem načrtovanju v odnosu do kmetijstva je pripravil, v imenu deželnega združenja kmetijskih zadrug, Renato Quaglia, priznani slovenski družbeni delavec iz Rezije. Successo dei programmi di Radio Koper-Capodistria Del udeležencev na zborovanju predstavnikov društev Benečije Peternel di Dobrovo (Slovenia) 24-5-81. Cerimonia in ricordo della vittoriosa battaglia di Peternel presso il monumento che ricorda le vittime della rappresaglia nazista Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Ctavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT Emigranti ! Vstopite v našo Zvezo! Samo bolj združeni, enotni, in bolj močni bomo lahko rešili probleme emigracije in naše dežele. Emigranti ! Aderite alla nostra Unione! Soltanto più uniti e forti, risolveremo i problemi dell’emigrazione e della nostra terra. Socialna varnost Konferenca bo v Rimo Po raznih srečanjih in posvetovanjih s predstavniki družbenih organizaciji izseljeništ-va, strankami, združenj, sindikati in patronati, je podtajnik za zunanje zadeve, senator Libero Della Briotta, dal sporočilo preko svojega tajništva, da se bo vršila konferenca o socialni varnosti v Rimu, na sedežu INPS - EUR od 30. junija do 3. julija letos in bo razčlenjena v seminar in sestanke. redu: Pokojninska problematika, komunitarni problemi, italijanska zakonodaja in vprašanje bivanja tujcev v Italiji. Temu važnemu shodu bo prisostvovalo močno predstavništvo naših sodržavljanov v inozemstvu, poleg ekspertov ter operaterjev sektorja, tudi predstavniki zunanjega ministrstva, predstavništev v tujini in zainteresirane italiajanske uprave. Nekateri glavni protagonisti ustanovitve sekcije v Buenos Aires. Pokonci od leve proti densni: Remigio Topatig, Modesto Petrigh in njegova žena Ines, Carlut, Ado Cont. Sedijo Anseimo Compagnon, Armando Petrigh, gospa Compagnon in Liliana Topatigh Seminarja se bodo udeležili posebno predstavniki patronatov, ki delujejo v Italiji in tujini in ga bo odprl sam senator Della Briotta v torek 30. junija. Zaključil bo svoja dela v sredo 1. julija. V torek 2. julija popoldne se bo začelo zborovanje-sesta-nek in se bo zaključil v petek 3. julija zvečer. Po sporočilu Inform bodo 4 važna uprašanja na dnevnem Sicurezza sociale La conferenza si terrà a Roma Dopo aver sentito, attraverso una serie di contatti informali, i rappresentanti delle forze sociali dell’emigrazione — partiti, associazioni, sindacati, patronati — Skupina emigrantov iz Čenebole, ki so se vključili v sekcijo v Buenos Aires Zavarovanje proti bolezni Odbitki za prispevke na račun upokojencev, ki so se vrnili v Italijo Belgijski državni zavod za zavarovanje proti bolezni (l'Institut national d’assurance mladie - invalidite - l.N.A.M.) pošilja v zadnjem času vsem lastnikom penzije, ki so se vrnili v Italijo, modul, s katerim se zahteva od interesentov, da zabeležijo vse penzije in rente, ki jih imajo, razen rente, ki izhaja od nezgode na delu ali profesionalne bolezni. Ta zahteva teži h ugotovlja-nju izvora dohodkov, ki izhajajo iz penzije ali rente, da bi aplicirali - če so skupni po-kojniski dohodki večji od 20.368 BF na mesec, 2,18% odbitka, kakor predvideva člen ki ureja režim zavarovanja 161 zakona od 8. avgusta 1980, proti bolezni v Belgiji (sektor sanitarne službe). Pri tem je treba upoštevati člene 27 in 33 pravilnika e- il Sottosegretario agli Esteri sen. Libero Della Briotta ha reso noto con un comunicato della sua Segreteria che la Conferenza nazionale sulla sicurezza sociale degli italiani all’estero si terrà a Roma presso la sede dell’INPS all’Eur dal 30 giugno al 3 luglio p.v. e si articolerà in un seminario ed un Convegno. Il Seminario, in cui saranno particolarmente presenti i rappresentanti dei Patronati operanti in Italia e all’estero, sarà aperto dallo stesso sen. Della Briotta nel pomeriggio di martedì 30 giugno e terminerà mercoledì 1° luglio. Giovedì 2 luglio, nel pomeriggio, verrà aperto il Convegno che si concluderà nella serata di Venerdì 3 luglio. Quattro — segnala 1’ In- form — sono gli argomenti all’ordine del giorno: problemi pensionistici, problemi comunitari, legislazione italiana e problemi degli stranieri in Italia. Al Convegno parteciperanno ima consistente rappresentanza dei nostri concittadini all’estero nonché esperti ed operatori del settore, rappresentanti del Ministero degli Affari Esteri, delle Rappresentanze all’estero e delle altre Amministrazioni italiane interessate. Na pikniku, ki ga je pred kratkim organizirala na Prjevalu, nad Konalcem (občina Grmek), Zveza emigrantov nista smela manjkat dva Zuodra, brata Mario (desno) in Mirko (levo). Zbrala sta vsak svojo rječ, odločila sta se vsak za svojo stvar: Mario za fiaško, Mirko pa za... kos petelina. Dokjer bojo Zuodri hodili med nas, bo med nami zmje-raj veselje. (foto P. Petricig) GRANDE INCONTRO INTERREGIONALE A SERAING Importante partecipazione degli emigranti sloveni Il 9 e 10 maggio si è svolta a Seraing presso la Missione Cattolica Italiana, ima gran- ASStCURAZIONE MALATTIA Trattenute di contributi a carico dei pensionati rientrati in Italia vropske gospodarske skupnosti, štev 1408/71, ki pravi, da ima lahko institucija države, članica pravico do odbitka samo v slučaju, da nosi breme sanitarnih uslug. To interpretacijo zgornjim disposicijam daje komisija EGS in sodni zbor z razsodbo štev. 102/76, z dne 5-6-1977. Torej l.N.A.M. (belgijski zavod za zavarovanje proti boleznim) ni pristojen, nima pravice zahtevati odbitkov od pokojninskih blagajn, če belgijski zavod ne nudi sanitarne podpore tistim upokojencem, ki so se vrnili v Italijo (v drugih besedah povedano, če zavod jim ni dal formularja E33 ali E121). Svetujemo torej, da naj odgovorijo na zahteve belgijske I.N.A.M.I. samo tisti, ki uživajo penzijo izključno na račun Belgije. L'Institut National d'Assurance Maladie - Invalidite (I.N.A.M.I.) sta inviando in questi giorni a tutti i titolari di una pensione belga rientrati In Italia un modulo col quale si chiede agli interessati di dichiarare tutte le pensioni o rendite di cui sono titolari (escluse le rendite d'infortunio e di malattia professionale). Tale richiesta tende ad accerta re le fonti di reddito derivanti da pensione o rendita in modo da applicare, se il trattamento pensionistico supera complessivamente la somma di 20.368 FB. al mese, la ritenuta del 2,18% prevista dall'articolo 161 della legge 8 agosto 1980 a beneficio del regime belga di assicurazione contro le malattie (settore prestazioni sanitarie). E' da tener presente a tale riguardo che, ai sensi degli articoli 27 e 33 del Regolamento CEE n. 1408/71, l’istituzione di uno stato membro debitrice di una rendita che applica una legislazione che prevede trattenute di contributi per l’assicurazione malattia, è autorizzata ad operare solamente se essa assume l'onere di prestazioni sanitarie. Questa è anche l’interpretazione data alle predette disposizioni dalla Commissione della CEE e della Corte di Giustizia nella sentenza n. 102/76 del 5-6-1977. L’I.N.A.M.I. non è pertanto abilitato a chiedere alle Casse delle Pensioni di effettuare le ritenute di cui trattasi se l’assistenza sanitaria a favore dei pensionati rimpatriati non è a carico dell’assicurazione belga (in altri termini se non è stato rilasciato il formulario E33 o E121). Si consiglia pertanto che diano seguito alla richiesta dell’I.N.A.M.I. solamente le persone titolari di pensione esclusivamente a carico del Belgio. de festa INTER - REGIONALE con la partecipazione delle associazioni di emigrati siciliani, bellunesi, bergamaschi, trevisani, friulani e sloveni. I due giorni hanno visto susseguirsi una serie impressionante di iniziative culturali, ricreative, folkloristiche ecc..., gestite dalle singole associazioni nell'intento, riuscito. di fare conoscere agli altri i valori dì ogni singolo gruppo. E' importante rilevare che se la parte ricreativa è stata importante, notevole spazio Lepa dva otroka, ki nam jih kaže slika, sta sestrica in bratrac, Melarne in Michel Lefevre. Tudi tata je Michel, mama pa Gianna Canalaz, hči Daria Černejacovega in Lee Nemcove, iz Malega Grmeka. Vsi živijo v Tami-nesu (Belgija). Kadar je bila slika posneta, je imel Michel 4 leta in pol, Melanie pa tri. Voščimo jim vse najboljše v življenju, ki ga imata pred sabo. è stato dedicato alla presentazione degli usi e costumi, della cultura e dei problemi delle regioni, o aree rappresentate. Ritengo doveroso segnalare che la cultura slovena è stata oggetto di particolare interesse poiché oltre alla presentazione dei cibi nostri tradizionali (gubana, polenta, strucchi, ecc...), di oggetti particolari ( rincon, ciandir, lumin, kolovrat, koš, žbrien-čja, bucon, ecc...) così come informazioni precise sulla nostra realtà culturale, demografica, storica, ecc..., grande entusiasmo ha suscitato la proiezione di una serie di splendide diapositive sulla Benecia, realizzate dallo scrittore Romano Firmani ed illustrate con sapienza e senso dell’umorismo dalla prof.ssa Anne Degueé. La sezione di Liegi della Unione ha inoltre offerto dei fiori a tutte le mamme presenti: in effetti la manifestazione inter-regionale si è svolta il giorno della festa della mamma. Con il successo riscontrato abbiamo trovato la conferma che per quanto ci riguarda, gente di minoranza, dobbiamo fare conoscere agli altri i nostri valori, la nostra cultura. Così, la maggioranza capirà che tutelandoci, conserva e promuove l’esistenza, lo sviluppo di un’aspetto essenziale della cultura dell’umanità; conserva e promuove lo sviluppo democratico. ELIGIO FLORAM lettera dalla Sviserà al (Mladinski glasi Ignoranza è ... ignoranza e la nostra risposta Abbiamo ricevuto dalla Svizzera la risposta all’«articolo» sul maschilismo pubblicato sulla pagina Mladinski Glas del 15-30 aprile, dedi cata alla problematica femminile. Lo pubblichiamo parzialmente, per problemi di spazio, riportando le nostre considerazioni in merito. Ignoranza è ... ... essere convinti che la donna si distingui dall’uomo solamente biologicamente. ... essere convinti che ogni uomo, che non è d'accordo con le idee delle femministe, pensi così solamente per esercitare potere sulla donna. ... essere convinti che l’uomo sia così intelligente per sfruttare la donna e che la donna sia così stupida di lasciarsi sfruttare. ... essere convinti che l'uomo abbia interesse di essere circondato da donne stupide, disinformate ed associali, ed essere convinti che essere fisicamente attraenti sia una garanzia per la stima e l’affetto dell'uomo. ... essere convinti che ogni donna che fa la moglie, la madre e la casalinga lo faccia solamente perchè è sottomessa, disinformata e stupida. ... essere convinti che la debolezza fisica della donna sia inventata dall'uomo per sottometterla e che leistessanon possa compensare questa debolezza con la sua personalità. Ignoranza è ... ... essere convinti che mantenere il genere umano sia solamente una cosa per donne stupide, ed essere convinti che la massima aspirazione della donna (come pure dell’uomo) sia la libertà assoluta e che la sicurità (mentale) del matrimonio sia una cosa desiderata solamente da i-gnoranti. ... essere convinti che la questione dell'aborto sia una cosa che riguarda solamente la donna, credendo che si tratti solamente del caso attuale e dimenticando che il cambiamento di pensare fra alcuni anni potrà avere un effetto contrario all’intenzione (bambini = minoranza che disturba: seguiranno i vecchi, gli ammalati, i più deboli e così l’intenzione buona fa effetto cattivo!). Ignoranza è ... ignoranza. MARCO Premettiamo che questa o-pinione non ci ha sorprese affatto in quanto sono tanti gli uomini che non hanno capito il significato del femminismo e della problematica femminile il motivo per cui questo movimento sia nato. Noi donne siamo pienamente convinte che la donna non si distingua dal maschio soltanto biologicamente; siamo convinte che non tutti gli uomini, tutti i maschi, siano uguali e infatti ci sono anche quelli che sono riusciti non è un movimento nato per a capire che il femminismo combattere il maschio in sè, ma il maschio come rappresentante dell’intero sistema capitalistico e patriarcale; siamo convinte che lo sfruttamento dell’uomo sulla donna deve essere visto nella distinzione e disparità dei ruoli nel contesto di un determinato sistema e non come un semplice rapporto tra due persone; siamo convinte che l’«este-riorità» di una persona non debba prevalere sull’«interio-rità», ma non possiamo chiudere gli occhi di fronte allo sfruttamento sfrenato del nostro corpo nella pornografia, nella pubblicità, ecc. siamo convinte che non tutte le donne casalinghe siano sottomesse, disinformate e stupide, ma la realtà è che la donna è costretta a fare la casalinga poiché il sistema non offre i servizi sociali necessari e impone, a suo vantaggio, questo ruolo a lei; siamo convinte che la debolezza fisica è un dato di fat- to, in generale, ma siamo anche convinte che questa è u-na buona scusante per considerare la donna inferiore, poiché lo viviamo ogni giorno sulla nostra pelle; ci sembra di non aver affermato che la continuazione del genere umano sia una cosa per donne stupide, volevamo invece affermare che questo compito viene affidato esclusivamente ed ingiustamente soltanto a lei; siamo convinte inoltre, che la maternità sia un evento bellissimo, affidato alla donna e al quale noi riteniamo giusto dare una dimensione umana, rivendicando la figura della donna come protagonista di tale evento; siamo convinte che ignorante è chi pensa che la questione dell’aborto sia un fatto che riguarda solo la donna; inoltre, non ci sembra di avere svolto una campagna propagandistica del tipo «donne abortite!» e vogliamo ricordarti che l’aborto non è u-na pratica nata negli anni '80, in quanto è sempre stato praticato; riteniamo che questa sia u-na pratica fisicamente e psicologicamente terribile per la donna e riteniamo, per questo motivo, giusto che, se la donna decida di praticarlo, le venga prestata un’ adeguata assistenza; concludendo, ribadiamo il concetto di una maternità libera e cosciente perchè la vita va difesa fino in fondo. Terminiamo, sperando di a-ver risolto almeno in parte le incomprensioni venutesi a creare. Bergnach Eddi resp. redazione M G. Mariuccia Fré autrice dell'articolo MLADINSKI GLAS Zveza beneških žen in njena kulturna aktivnost Ku vsake lieto, kar pride tel cajt, Zveza beneških žen, čelih nimar ahta, gre na dopust an za zaključit pripravi kajšno stvar: lan film, letos gledališče. Smo povabile za soboto 13. junija kulturno društvo «Primorec» iz Trebč (blizu Trsta) an Miro Sardoč, igralko slovenskega stalnega gledališča, ki zaradi nekih zmot, nie mogla prit. So paršle žene in puobi tistega društva, z adno kratko igro, «BOSTON 1908», ki nam je pravla zaki pru osmi marec je ženski dan. Dobro igrana in režirana, škoda da nas je bluo malo, ki smo jo vidli in tuole nam je žal. Pu-no od nas, čelih že štier leta runamo osmi marec, na vedo, kuo se je «rodila» tela zornada. S tuolin migu, da čemo tožit kajšnega: vemo, da puno žen je že šlo na muorje z otruok an vemo, da tele zadnje cajte gor na Liesah je puno iniciativ. Bomo gledale vam povjedat, ne kar smo vidle, ma kuo je 8. marec ratu ŽENSKI DAN. Tela data, ki je sama data kolendaria, v kateri se žene simbolično srečajo, se je «rodila» v Copenaghenu leta 1910, kar je bla «Conferenza internazionale delle donne socialiste», na katero so ble šle tudi Rosa Luxem-bourg in Clara Zetkin, ki so Prva proslava 25. maja, mladinskega dne, v Gorici Mladinski odbor SKGZ je organiziral v Gorici prvo pro slavo 25. maja - dneva mladosti, v prostorih slovenskega dijaškega doma. Tukaj so se srečali mladi iz Trsta, Gorice in Benečije, kot člani krožkov in pred stavniki mladinskega odbora in se pogovarjali o raznih vprašanjih mladine in o vsem kar se tiče življenja mladega človeka. Igor Komel, predsednik MO SKGZ, je govoril o organiziranosti slovenske zamej ske mladine in sodelovanju mladih z obeh strani meje. Govoril je tudi o nalogah mladinskih organizacij kot so boj proti mamilom, alko holizmu in kvalunkvizmu in seveda boj za glabalno zaščito slovenske manjšine. Zvečer je bila kulturna prireditev in ob zaklujčku programa so podelili priznanje MO SKGZ za sazluge v delu na mladinskem podro čju; za Benečijo je dobila priznanje Lucia Costaperaria iz Barnasa. Delo in sodelovanje fotokrožka iz Trsta Marsln 1978 (Foto. Eddi Bergnach) V nedjejo 24. maja so par-šli nas obiskat njekšni člani Fotokrožka s Trsta za iti nomalo Oku po Benečiji. Smo šli oku po vaseh fotografa-vat tiste stare hiše, ki je dežela zbrala, tiste škedane «dalla Sovraintendenza alle Belle Arti». Smo šli v Petjag, v Sar-žento, v špjetar an du Bia-rča fotografavat stari mlin. Telo srečanje smo ga orga-nizal študijski center Nedi-ža an komisija za fotografijo društva Rečan, ki so tud or- ble u tistih cajtih te nar-guorš predstavnice ženskega internacionalnega gibanja. So ble gor za se pogovarjat, če žena more al ne more iti votavat an one so razšerile govor za se poguorit o vsej ženski problematiki. Na koncu tele konference so predlagale, de vse žene, cielega sveta, bi imiele an dan same za se. So odločile takuo datum 8. marca, zaki pru tu tistim dnevu, dvie liet prej (1908), tam v New Yorku so žene Sfilale za proteštat pruoti njih kondicionah ta na dieie in za tistih 19 žen, ki so u-marle zažgane tu dni fabriki v Bostonu, kjer so one stavkale an kjer jih je biu zapa-ru gospodar, da bi se ne mogle srečjat s sindakalisti. Takuo, kar je paršlo do ognja, one nieso mogle uon an so u fabriki zgorjele. Takuo se je rodila, kakuo pa se je «zredila» tela zornada, mislim, da vam ni trjeba pisat, vi dete sami; fat de so naše žene donas organizane an de skarbe za njih življenje, je že vse poviedano. MARINA Mladinci I Sodelujte z nami. Pišite o vaših problemih v "Mladinski glas,, Dubenske čeče v letu 1946. Izlet tečajnikov jezika v Slovenijo ganizal an korš fotografije gu špjetre, ki pa gre že h koncu, zak je začel parve dni maja. Za konac telega tečaja smo tudi organizal no mostro fotografije, ki se bo i-nenovala « NEDIŠKA AN RECANSKA DOLINA»; vsi morejo parnest fotografije al gu špjetar al gor na Ljesa; jih razstavimo parvo za praznik Svetega Petra an Paula gu špjetre an potle za praznik Svetega Jakoba go par Hloč. Ki nardimo za se zbrat vsi tisti, ki smo obiskovali tečaje? An izlet! Besieda je paršla sama, ku logik zaklijuček; od sparvič se je parjelo, de bojo vsi na razpolago, de bojo korle dvie koriere, potle pa zavoj o adne al druge težave, nas nie bluo puno. Med nam so bli tudi šimpatik «nune in nunci», ki nieso obiskovali tečaje. Smo se pru veselili an zbrana pot je bila zelo lie-pa: Bolnica Franja, Ljubljana, Škofja Loka an Bled. V Tolminu, grede ki smo šli, nas je čaku gospod Razpet, Predsednik ZSDL, ki nam je lepuo predstavil občino Tol- min. Četudi v saboto jutro je deževalo, smo si vsedno lepuo ogledal Bolnico Franjo •an popudan pa po Ljubljani nam se je zdjelo bolj lahko hodit, zak nie bluo toplò ku gor v škofj Loki an gor na Bledu tu nedjejo. Smo piel, Valentina in Angela Petricig so parnesle štrumente na pomuoč, an se vesmeial. Za tuole pa so vsi pomagal! Drug izlet organizamo, ma v drugim ca j tu, kar na bojo pru šuole par kraju, za dat možnost vsjem prit an tisti krat ne vič na Gorejn-sko, ma na Dolejnsko, ki jo manj poznamo! V KOBARIDU Koncert mladih glasbenikov iz obeh strani meje Pozno-pomladanska nedelja, 14. junij 1981. Živo srebro se je povzpelo tako visoko kot redkokdaj v najbolj vročem poletju. V zenitu dneva ob 14,30h je odpotovala iz Benečije v Kobarid kolona osebnih avtomobilov z našimi najmlajšimi harmonikaši, njihovimi starši, družinskimi člani in prijatelji. V znamenju utrjevanja dobrih odnosov med našima sosednjima prijateljskima državama Jugoslavijo in Italijo, sta glasbeni šoli Tolmin-Kobarid in glasbena šola Antona Birtiča iz Benečije izvedli v Kobaridu skupni bratski koncert. Organizirali so ga: Glasbena šola Tolmin-Kobarid, SZDL Tolmin, Temeljna kulturna skupnost občine Tolmin in Odbor za kulturne prireditve Kobarid. Kljub temu, da so bili tega dne na Beneškem številne, zelo pomembne, zelo privlačne javne prireditve, se je «mešanega» glasbenega nastopa v Kobaridu udeležilo izredno veliko beneških Slovencev. Pozdr-vni govor ob pričetku srečanja je podala kulturna animatorka Mila Uršič iz Kobarida, ki je s svojo srebrno čisto slovenščino tudi povezovala beneški del prireditve. Prvi del nastopa so izvedli gojenci iz Kobarida in Tolmina, drugi del Skupina za izrazni ples iz Kobarida, tretji del pa mladi godci iz Benečije pod vodstvom našega glasbenika in pedagoga Antona Birtiča iz Mečane, ki je že davno tega krepko zaoral v glasbeno-kulturno ledino naše slovenske deželice tostran Matajurja. V zgočeni, čudovito lepi strokovni razlagi je nastopajoče učence iz Kobarida in Tolmina napovedoval osebno predstojnik glasbene šole Tolmin prof. Pavle Kalan. Mladi umetniki iz matične domovine Slovenije so se predstavile avditoriju posamezno in v dvoje in to na violini, harmoniki ter klavirju. Najmlajši muzikanti iz Benečije pa samo na klavirski harmoniki, ki je pri beneških Slovencih najbolj razširjeni in najbolj priljubljeni inštrument. Na repertoarju so bila dela klasike, moderne, ljudske ter narodnozabavne stvaritve današnjih skladateljev. Učenci Birtičeve glasbene šole, ki že nekaj let redno nastopajo na javnih kulturnih prireditvah v Beneški Sloveniji in bližnjih krajih Furlanije, so za to priložnost nabrali v spored «blago» iz naše ljudske glasbene zakladnice ter dela izpod peres beneško-slovenskih avtorjev. Uvrstili so tudi stoletja pomenljivo domovinsko furlansko pesem «O' CE BJEL CISCIEL A UDIN» (Kako lep je videmski grad). V prvi točki njihovega dela koncerta smo slišali znano orkestralno skladbo Antona Birtiča POMLAD, kateri je sledila slovenska ljudska NA PLANINCAH. V odlično urejeni in opremljeni dvorani kobariškega kulturnega doma se je nato najmlajši rod harmonikašev iz Benečije zvrstil solistično. V tem delu smo tudi poslušali «VALZER JESENI» naše komaj 10 letne deklice Sabine Trinko iz Ruònca ter «PRVO POL- KO» (16 letnega) Stafana Qualizze iz Čedada. Zaigrala sta ju avtorja sama. Letošnji silno pestri junijski koncert v Kobaridu se je končal z beneškima ljudskima motivoma ŠTIRJE FANT JO SPILAJO in PREUOZKE SO STAZICE, pod vodstvom dirigenta Antona Birtiča. Na ta prvi, zgodovinski skupni koncert mladih glasbenikov iz obeh strani državne meje, Tolminske in Benečije, je prinesel svoj blagohotno žlahtni pozdrav tudi predstavnik beneško-slovenskih organizacij in glavni urednik NOVEGA MATAJURJA Izidor Predan. Na tej nepozabno lepi bratski glasbeni prireditvi v Kobaridu, je polna dvorana mešanega bratskega občinstva poklonila izvajalcem veliko spontanega ploskanja, polnega hvaležne topline in ganljive srčne radosti. Ob zaključku koncerta je Temeljna kulturna skupnost občine Tolmin, v osebi prof. Kalana, podelila mladim glasbenikom iz Benečije spominske diplome na to zgodovinsko srečanje v Kobaridu, mojstru Birtiču pa velik šopek cvetja in znamenito knjigo «Zakladi Slovenije». Prvi «ledeni zid» na tem polju človeške kulture je bil zlomljen z velikanskim uspehom, kar je najbolj prepričljiv dokaz, da moramo po tej poti vztrajno nadaljevati z zanosom in pogumno, za često globlje kulturno utrjevanje bratskega prijateljstva med prebivalci naših sosednjih držav Jugoslavije in Italije. A.B.M. Dobiu je zlat volant Mirko Prapotnich - «Parjatelič» Voziti petdeset ljet avtomobile in kamione ni malo, pa le se najdejo tajšni šoferji. Adan od tajšnih je Mirko Prapotnich - Parjatelič iz Ažle. Za 50 ljet vožnje, mu je ACI u Vidmu dal pravi zlati volant, ki ga je Mirko s ponosom utaknu u škrico. Ce rimoni j a o podelitvi zlatega volanta Casimirju-Casi-mir, se piše na dokumentih, je bla u četartak 14. maja u hotelu Ambasador v Vidmu. Mirko ima sada 68 ljet in je dobiu patent, kadar je imeu 18 ljet. Tri ljeta je dje-llu u Afriki in vozu kamione po gardih in nevarnih cje-stah. Puno ljet je vozu taxi za druge gospodarje, že 20 ljet pa djela taxist sam zase. «Vozu san škofe, ministre, senatorje, deputate in druge imenitne ljudi — se pohvali Mirko — a narbuj sem biu veseu, kadar sem vozu djeluce an kumete. Od njih je odleteu kajšan ta j, kajšan glaž, al pa kozarec, od imenitnih ljudi ne, saj je znano, da buj ki so bogati, buj so uoharni!». Tisti dan po cerimoniji so se zbrali okuole Mirka na večerji vsi taksisti iz Čedada. U imenu usjeh mu je vo-šču use dobro kolega Rieppi Ermenegildo. Tudi mi voščimo Mirku-prijatelju, da bi še puno ljet vozu avtomobil zdrav in veseu. Taksisti iz Čedada zbrani okoli jubilanta Mirka Prapotnika Odobren proračun za leto 1981 v Špetru Občinski svet v Spetru je na svoji zadnji seji odobril proračun za leto 1981, po katerem naj bi izdatki dosegli višino 4 milijard 737 milijonov, prav tolikšni pa bi bili tudi prejemki. Največji delež je seveda namenjen posegom za obnovo na osnovi zakonov 30 in 63 za skupno 2 milijardi in 281 milijonov. Sledijo posegi za javna dela, med katerimi so izvedba podrobnega urbanističnega načrta za Ažlo, uresniči- tev načrta za ljudske gradnje, postavitev čistilnih naprav in posegi za industrijsko cono, kar bo občino stalo nadaljnjo milijardo in 305 milijonov. Odbor krajevne liste bo torej skušal nadoknanditi zamude prejšnje občinske uprave in premostiti težave, ki jih povzroča deželna birokracia. Ta in še druga vprašanja je poglobil v svojem uvodnem poročilu sam župan, nakar so bili na vrsti še posegi drugih odbornikov in svetovalcev ter končna odobritev proračuna. C IVI D ALE Il distretto scolastico ha ripartito i fondi per il diritto allo studio In base alla legge regionale n. 10 sul diritto allo studio il distretto scolastico di Ci-vidale ha ripartito i fondi da assegnare ai singoli comuni per le mense scolastiche, le attrezzature ed i libri di testo. La discussione neH’assem-blea distrettuale ha evidenziato alcuni aspetti critici, fra cui la scarsa assegnazione di fondi per le Valli del Natisone, come ha detto nel suo intervento il rag. Aldo Clodig, a causa del criterio individuale di assegnazione. 1° Congresso di comprensorio FILLEA - CGIL ra suddiviso in ire comprensori e sei zone — oltreché i problemi connessi dlla grave crisi economica e sociale del paese, si è acceso un ampio dibattito da parte dei rappresentanti delle varie aziende. Un notevole contributo è emerso dall'intervento di Ivo Paljavec di S. Pietro al Natisone, che faceva parte della presidenza del Congresso, il quale ha informato l'assemblea delle particolari condizioni di sottosviluppo della Benecia e delle istanze che anche sul piano culturale vengono oggi portate avanti dalla minoranza slovena residente. Il congresso si è concluso con l’intervento del segretario nazionale Breschi e con la preparazione di un documento politico che ha riassunto le risultanze del dibattito congressuale, facendo proprie anche le tesi del rappresentante sloveno. G. S. Si è tenuto a Cividale il primo «Congresso di comprensorio» udinese del sindacato F.I.L.L.E.A. - C.G.I.L., che riunisce i lavoratori dei settori delle costruzioni edili e della lavorazione del legno. Questo primo congresso, apertosi all'insegna della riforma organizzativa del sindacato, prevista dagli accordi unitari di Montesilvano in cui si auspica un maggior decentramento territoriale del- le strutture organizzative per una più adeguata presenza sul territorio, apre la serie di manifestazioni preparato-rie del 10. congresso C.G.I.L. che si terrà a novembre. Dopo la presentazione della relazione introduttiva tenuta dal rappresentante della segreteria provinciale Va-lusso, che ha illustrato la ristrutturazione provinciale del sindacato — al posto della provincia il territorio ver- Petar Matajur ac se bo spet oglasu čez 15 dni. CONCLUSA L’ANNATA 1980-81 DELLE SQUADRE DELLE VALLI Si tratta comunque di «briciole» perchè in tutto si sono distribuiti 121 milioni, compresi gli 11 milioni per le scuole a tempo pieno. La votazione ha sottolineato il disagio dell’assemblea, che, sulla proposta della giunta unitaria, ha dato luogo a astensioni. Criticato anche il fatto che numerose scuole medie non abbiano richiesto sovvenzioni per i libri di testo per cui non si sono potute fare assegnazioni. S'incominciano a tirare le somme dell'annata appena conclusa per quanto riguarda il calcio nelle Valli del Natisone, con le varie assemblee dei soci di: Valnatisone, Audace, Savognese, Pulfero e Dren-chia, e in certi casi, il rinnovo, delle cariche sociali. Prendiamo oggi in esame quello che le varie società hanno ottenuto nei vari campionati ai quali hanno partecipato. Iniziamo la carrellata con la Valnatisone partendo dai «Pulcini» secondi classificati nel primo girone, continuando con gli «Esordienti» vincitori del proprio campionato. Alle finali provinciali hanno incontrato il Donatello di Udine, subendo la unica sconfitta della stagione contro una squadra che per la sua intelaiatura è da considerarsi la migliore della Provincia di Udine; mentre nella seconda gara giocando sul campo di Gagliano hanno pareggiato con la Sangiorgina di Udine (che alla vigilia era stata data come scontata vincitrice delle finali). Per quello che hanno conquistato nella presente stagione come risultati, ma soprattutto dimostrando notevoli progressi in fatto di gioco vanno elogiati tutti i ragazzi che hanno partecipato ai campionati suddetti, con l’augurio che continuino anche in futuro a seguire i consigli di chi li segue. «Giovanissimi» terzo posto, «Cadetti» quarto posto, due categorie che quest'anno, rinnovatesi hanno ottenuto due buoni piazzamenti. Fra qualche giorno probabilmente rimbalzerà la notizia che la Valnatisone è stata ammessa in promozione (al 99%) e sarà il giusto premio per i giocatori e I tifosi, ma anche per una persona che con tutte le sue forze ha cercato tale traguardo, parliamo naturalmente, per chi non lo avesse intuito, di Angelo Specogna. All'inizio del campionato la squadra era partita con l'intento di ottenere la salvezza e alla fine si è trovata al secondo posto in classifica. Con l'Orcenico in un incontro drammatico è riuscita a pareggiare a due minuti dalla fine; un Incontro, che molti vedevano già perso, ma Adriano Stulin (Il giocatore più in forma dello scorcio finale del campionato) siglava il pareggio. Negli incontri di spareggio che sono seguiti con la Cordenonese e il Pie-ris, la Valnatisone è uscita sconfitta nel risultato, seppure ha dominato, fallendo numerose azioni da rete. Savognese: ha concluso il pro- prio campionato al terzo posto del proprio girone, purtroppo la squadra di Laurencig nei momenti risolutivi si è trovata priva di alcune pedine importanti a seguito di squalifiche ed infortuni, si trova in un girone di ferro, va rilevato che di questo girone sono state promosse in prima categoria la Rea-nese e la Julia. Da notare nella formazione giallo-blu, il bel campionato di Flavio Chiacigh, Vladimiro Predan, Claudio e Gianfranco Stulin. La Savognese, però, si è presa il lusso di sovrastare la blasonata formazione della Cividalese. Audace: campionato di transizio- ne con diversi elementi locali in evidenza, la squadra di Terlìcher part.ta bene ha perso punti preziosi per strada, che alla fine hanno portato la squadra alle spalle di Torreanese e Camino, senza la fortuna e con qualche squalifica di troppo il risultato ottenuto può considerarsi buono. Pulfero e Drenchia hanno disputato un campionato che le vede relegate nel tondo della classifica: senza strafare hanno disputato un onorevole campionato, che è servito a fare partecipare tutti i giocatori a disposizione, a qualche gara. Mirko Prapotnil ivied nastopom Birtičevih malih godcev v Kobaridu U. S. Valnatisone - ESORDIENTI (sopra) PULCINI (sotto) KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH . * Tl PANA Na zadnji ašembleji Gorske skupnosti Terske doline (Comunità Montana Val Torre) je biu naš komunjan Elio Berrà imenovan za predsednika komis j ona za kulturo. Za tuole imenovanje smo zlo ponosni. Elio Berrà je tudi namjestnik šindaka u Tipani, adan od tistih, ki so dali iniciativo za ustanovitev kulturnega društva «Naše vasi». Eliu želimo dobro djelo. VIŠKORŠA Praznik Sv. Trojice in poljubljanje križev U nedejo 14. junija smo praznovali u Viškorši tradicionalno šagro Sv. Trojice, v cerkvi Sv. Trojice, ki stoji 200 metrov nad cjesto, ki pelje iz Viškorše u Bardo. Somaševali so duhovniki (plevani) iz Terske, Kar-nahtske in šoške doline. V cerkvi so pjeli pevci iz Drež-nice pod Krnom. še pred maševanjem so obnovili starodavno tradi-cion - poljubljanje (bušova-nje) križa, ki simbolično pobrati, združuje use vasi Terske, Karnahtske in Soške doline. Ob tej parložnost je imeu zlo lepo pridgo - po slovensko in italijansko -dekan iz Kobarida, gospod Rupnik Franc. PRAPOTNO OBORČA Žalostan Sv. Anton zavojo smarti mladega moža Tudi ljetos so bli u Obor-čah vse lepuo parpravli za njih tradicionalni praznik, za njih pomočnika Sv. Antona: ples in druge razvedrila, pa vasnjani njeso sodelovali, njeso partečipal zavojo žalosti. Pru na tisti dan so podkopali mladega moža iz Podarskjega, ki je imeu ženo iz Oborč. Mladi mož je bil Giorgio Lesizza, ki je po kratki bolj ezni umaru u videmskem špitalu, poročen, tata dvjeh otrok. Imeu je samuo 33 ljet. Rajnik Giorgio je biu apun-tat cjestne policije in je o-pravju njega službo u Spi-limbergu. Biu je puno poznan in šti-rnan mož. Naj gre žalostni družini in žlahti naše sožalje. DREKA BREG Zapustu nas je Renzo Jakominov Na dan parvega junija je prerano zaključil svojo živi jensko pot Trinco Renzo-Jakominov po domače. Ni biu še dopunu 49 liet. Umru je u čedajskem špitalu. Tudi rajnik Renzo je že mlad pokusu granak kruh emigracije. Na djelu u Nemčiji je imeu incident in od takrat ni biu nikdar vič pri pravem zdravju. Priznali so mu invalidsko penzijo, a mu ni bluo dano, da bi jo dugo Rajnik Renzo Trinco - Jakominov iz Brega uživu. Njega pogreb je biu pri Sv. štoblanku u srjedo 3. junija. Ohranili ga bomo u ljepim in večnim spominu. Ocnebardo šla je, kakor da bi jo biu kajšan ukradu Toncinova mama iz naše vasi. Luigia Bergnach, udova Trusgnach, stara 79 ljet, se je počutila slabo. Hitro so jo odpeljali u čedajski špitau, a zdravniki ji njeso mogli nič pomagat. Kmalu je umarla in pustila u veliki žalosti družino, prijatelje in žlahto. Nje pogreb je biu pri Devici Mariji na Krasu, u to-rak 16. junija popudne. Bla je bardka mama in poštena ženica, in kot tako jo bomo ohranili u venčnem spominu. Ponbonesec ČRNI VRH Na dan 17. junija je umaru u čedajeksm špitalu Giuseppe Cencig. Imeu je samuo 67 ljet. Rajnik Cencig je biu puno poznan, kot do-bar an poštem mož. U Črnem Vrhu je daržu «Dopolavoro». U veliki žalosti je za-pustiu ženo, hčera, zete, na-vuode, žlahto in parjatelje. Njega pogreb je biu u črnem Vrhu u četartak 18. junija popudan. Naj u miru počiva. Rajnik Cencig iz Črnega Vrha Erbeč U torak 16. junija je u-marla u čedajskem špitalu Mucig Emilia iz naše vasi. Učakala je lepo starnost, saj je imjela maloman 86 ljet. Bla je pridna mati in poštena žena. Nje pogreb je biu pri Sv. štandrežu u četartak 18. junija. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. SREDNJE Ne funcionira raznašanje pošte u Srednjem U Ravnem se kumrajo in proteštavajo, zak jim parna-šajo pošto samuo parkrat na tjedan in vičkrat pride do neopravičenih zamud. Pišemo, da bi oblasti poskar-bjele, da bomo imjeli tudi mi regolarno poštno službo. U Franciji je umaru Doro Rusacu iz Dugega Dugaro Isidoro - Rusacu iz Dugega je umaru pod ope-racionam v Franciji, v pan-djejak 8. junija. Imeu je samuo 54 liet. Rajnik Doro je šu že mlad po svjete. Oženu se je u Franciji, kjer je obdeloval veliko kumetuško farmo, u kraju Limoges. Kumetija -obdelovanje zemje je bluo njega veseje, njega velika pašjon. U veliki žalosti je zapustu ženo in 9 otruok. Ohranili Rajnik Doro Dugaro - Rusacu iz Dugega ga bomo u ljepim spominu. Otrokam in ženi, pa tudi Ru-sacovi družini na Dugem naj gre naša tolažba. (Na sliki vidimo rajnkega Dora, ko je biu sudat pri Alpinah u Italiji). Dva parva kužina sta šla u manj ku tjedan dni U torak 2. junija je na hitro umaru u čedajskem špitalu Luigi Bergnach - Polič-njaku iz Dugega, kateri je že vič ljet živeu z družino v Čedadu. Imeu je 68 ljet. Rajnik Bergnach je biu minator v belgijanskih minierah in zavojo tega invalid. Podkopali so ga v Čedadu, v četartak 4. junija. Za šest dni potem, u pandjejak 8. junija, je umaru le u čedajskem špitalu njega kužin Giuseppe Qualizza - Polič-njaku iz Dolenjega Tarbja, star 68 ljet. Njega pogreb je biu par Sv. Pavle u srjedo 10. junija. Naj gre družinam naša tolažba. SV. LENART Gorenja Mersa Po kratki boljezni je umaru u čedajskem špitalu Celso Dorgnach, star 73 ljet. Rajnik Celso je biu čuoja-cove družine iz Jagnjeda, a je že vič ljet živeu u Dolenji Mer si. Podkopali so ga pri Sv. Lenartu in puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Naj u miru počiva. SOVODNJE GABROVICA V četartak 4. junija je u-mru u čedajskem špitalu Vo-grig Tommaso - Guoju po domače. Učaku je lepo sta-ruost, saj mu je manjkalo malo za 89 ljet. Samuo še trije možje so u Savuonj-skem komunu starejši od njega. Pogreb je biu u Čeple-šišču u soboto 6. junija. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. SPETER Je končala za lietos Glasbena šola v Petiagu in z njio tudi pošolski pouk. V soboto 6. junija vsi otroc, ki so se učili igrat s kitaro, s klavirjem (pianoforte) in s harmoniko so napravli izpit z njih učitelji. V nedjejo 14. junija, ob štirih popudan so pa napravili «saggio» za starše in za parjatelje, za vsjem pokazat kaj so se ljepega naučili. Nino Specogna, Antonio Qualizza an Neva Kažič že vič liet se trude za učit naše otroke v Glasbeni šoli v Pe-tjagu, ki je podružnica Glasbene Matice iz Trsta in s katero smo v stiku že vič ljet. Vilma an Marta, ki celo lieto so učile v Petjagu slovenščino, so pomale učiteljem pripravt telo zornado, ki je tudi Rai Trst A posnemala in bojo posnetek oddajali 3. julija letos. Za se pogovorit za druge ljeto an za dobro končat, se srečajo učiteliji glasbe z Vilmo in Marto in z vsjem tistim, ki so na kajšan način pomal vepejat telo inicija-tivo. U ŠPETRU SE ZIDA Pred kratkim se je sestala na komunskem sedežu komunalna komisija za gradbeništvo ( Commissione edilizia comunale) iz špetra. Govorili so o puno načrtih (progetih), ki zadevajo zidanje novih hiš, postrojitev hiš, ki so ble poškodovane od potresa. Komišjon je dala licenze za zidanje telim ljudem: Cernoia Mario iz Kuoste, postrojitev hiše za stanovanje in za kumetuško produktivnost; Cudrig Eugenio iz Kočevarja za postrojitev poškodovane hiše (deželni leč 30/77); Mullig Maria - Špe-ter - postrojitev stanovanja (deželni leč 30/77); Dorbo-lò Gabriella - Barnas - postrojitev hiše (deželni leč 30/77); Cudrig Pierina - Kuo-sta - postrojitev hiše (deželni leč 30/77); Simonelig E-milio - špeter - postrojitev stanovanja in stavbe, ki je namenjena budgarski aktivnosti (deželni leč 30/77); Manzini Tiziano in Borghese Anna - Barnas - ponovno zazidavo hiše za stanovanje (de želni leč 63/77); Danieli Na-tisone Sp A (industrijska cona) razširitev produktivnih struktur, zgraditev strehe in skladišča; Corredig Luigi - Klen j e - obnovitev hiše za stanovanje, ki je bla posuta od potresa (deželni leč 63/77). Komišjon je pregledala tudi prošnjo, ki jo je napra-vu don Blasutig Ciro iz Puo-ja in je dala svoje mnenje na zahtevo po ponovni zgraditvi hiše, ki je bla posuta (deželni leč 63/77). ČEDAD So končal zadnje dni maja tečaji slovenskega jezika organizirani od Zavoda za slovensko izobraževanje. Velik uspeh, tudi med Furlani, puno upisanih, dobra prisotnost. Muoramo reč, da še ubed-no lieto nje bluo tarkaj tečajev v Benečiji: malomanj vsaka dolina adan. Pa ka-mar njesmo rival lietos, se troštamo za hlietu, ker nas je puno uprašalo za nove tečaje. Muormo povjedat, da je bluo puno učiteljev upisanih in da tečaji za otroke, ki so se začel že pozno v Čedadu an ki, če tudi ne pro-gramani, so imiel an velik uspeh. Tečaji v Špietru in v Grmi-ke, za ljudi, ki so že poznal dialet, so tudi dobro končal, z upanjem, da začnejo nazaj v jeseni. Te narbuj važen, med u-siem, pru zak je biu organi-zan s pomočjo dežele (Regione), je biu «deželni tečaj za prevajalce slovenskega jezika», ki je končal 27. maja v Čedadu. Upisanih je bluo parbližno 20 ljudi, ki so napravli pismeni in ustmeni izpit pred funcionarjem od regiona, bojo imiel diplomo za prevajalce (traduttori). Cen zahvalit, v imenu Zavoda za slovensko izobraževanje, vse učitelje za njih skrb in vse ljudi, ki so točno prihajal in ki so s tem dokazal važnost poznanja slovenskega jezika. * * * Od 1. do 15. julija bo v Čedadu pru zanimiva mo-štra obrtništva / Mostra dell’artigianato, ki je že par-šla na svojo 4. ljeto življenja. Vič ku 70 obrtniku je aderito na tole važno razstavo, ki je objela Čedad in njega okolinco. Buj ku mostra, po mojm, se ji more reč, da je an maj-han senjam (fiera), ker u nji se zagleda človek v vsake sort materiale in reči: od rož, slik, gubane in sladčin, do gradbenih materialov, čentrinah, kikjah, izdelkov iz lesa, itd... Zlo velika je tudi prisotnost Benečanov, približno 25%, tuole kaže, de če kul-ki nam se da no roko, smo te parvi za parstopit. Lan, za tole moštro, je paršlo puno ljudi v Čedad, se troštamo, de bo tudi ljetos udeležba ljudi velika, in de takua bo plač jan trud organizatorjev. Našim artigianom in u-metnikom ne moremo ku reč, de naj gredo napri po teli pot. * * * Je umarla poznana an Stimarla od vsieh tistih, ki so jo poznal, Madre Preside, ta-kuo kot so jo klicale čeče, ki so hodile v šuolo dol v «Istituto Orsoline». Madre Angela Maeorigh stara 82 liet, je bla že od 1931 ravnateljica Ištituta Magistrale in potle še od tehničnega Ištituta dol u Kloštru. Žal nam je, de nas je ta-kuo na naglin zapustila, kjer ubedan nie bil mislu, če jo je bil videl tudi zadnje cajte, zmjeraj takuo močno an dielovno, de an dan jo na bo vič. Liep spomin je pustila in glih tist ostane za venčno. DORGNACH RINO SAN LEONARDO - ČEMUR - Tel. 723010 STALNA RAZSTAVA-ESPOSIZIONE PERMANENTE EDILVALLI - SAN LEONARDO Fogolar Caminetti Termocaminetti Špoler Manufatti in cemento Solai Laterizi Piastrelle Sanitari Rubinetteria Ognjišče Kaminčki Termokaminčki Štedilniki Cementni izdelki Traverze Opeke, strešniki in drugo Ploščice Sanitarije Pipe JUGOSLAVIA-PULFERO t S. PIETRO ( CLODIG SAVOGNA i kum S LEONARDO CIVIDALE