TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt« n^e«na za Ju8°*lavUo: celoletno 180 Din, za V* leta »0 Din, ia V« leta 46 t>in, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ie V Ljubljani. ^reonlitvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici žt. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani it. 11.953. — Telefon it. 30*69, Leto XV. Ljubljana, v četrtek, 211 januarja 1932. štev. 9, Žitni režim .Jedn° bolj se kaže, da je naš žitni 6*»» potreben temeljite reorganisacije, er ao prilike v različnih krajih naie araave pač tako različne, da se to kom* i!!:,ran.(? vPrašanje ne more na docela zadovojjiv način enotno urediti. V kolikor prihaja pri tem vprašanju v poštev naša banovina, povzroča izvajanje žitne* ga režima težave že v tej smeri, da se naših mlinov ne da brez škode kategorizirati v trgovske mline in v mline za mericoj to je samo v take mline, ki bi Mleli pšenico samo za prodajo in v mline, ki bi mleli samo za merico enotno moko. Naši mlini so s par izjemami* izključno mešani mlini in urejeni tako, da meljejo tako za trgovino kakor za merico m so rentabilni edino, če se pečajo 2 obema vrstama mlenja. Druga težava obstoji v različnem tolmačenju marsikaterih odredb. Tako, na Pnmer je ministrstvo za finance z raz-z dne 14. septembra 1931 štev. •»50 izrecno predpisalo: «ii;''x?^en*®e Pečane ne moraju u smi-• v .a pravilnika o kontroli nad ,®nJem zakona o prodaji pšenice u zemlji voditi kontrolne knjige. Nasprotno pa pošilja privilegirana uruzba kontrolne knjige vsem mlinom brez izjeme proti povzetju. Največja težava pa nastaja našim mlinom s konkurenco v ceni. Nekateri mli- tVAN MOHORIČ — POMOČNIK MINISTRA TRGOVINE IN INDUSTRIJE pomočnika ministra za trgovino in '"dustrijo je bil imenovan narodni poslanec g. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Gospodarski kro-pozdravljajo to imenovanje z iskrenim zadoščenjem, saj je prišel na tako odlično mesto strokovnjak, kakor ga nimamo bolj-dosedanje gospodarsko delovanje g. Mohoriča je dobro jamstvo za to, da bo opravljal funkcijo, ki mu je poverjena na tem odličnem mestu, kar najboljše in najuspešnejše. Pomočniku ministra g. Mohoriču naše prisrčne čestitke! UVOZ SEMEN 'Kmetijska vzorna in kontrolna postaja na Topčideru je poslala oddelku za rast-msko proizvodnjo kmetijskega ministrstva *®znam decembra 1931 uvoženega semenja kulturnih rastlin. Po tem seznamu je bilo V^tono 27.420 kg gr aha, živinske repe 2^77 kg, sladkorne repe 20.000 kg, maka kg, ajde 50.000 kg, sočivja 4'970 kg £°7-dnega in drugega semenja 000 kilogramov. Novisadski obrtni odsek za skupno zbornico V nedeljo se je vršila plenarna seja >rtnega odseka zbornice v Novem Sadu, n1 je v°dil predsednik odseka g. Žorže endžič. Seji so prisostvovali vsi člani iz Novega Sada in iz province. Razpravljalo 86 j© predvsem o sistemu zbornic in o vprašanju sedeža zbornice. Razprava je na dolgotrajna in živahna, prinesla pa je popolno razčiščenje nazorov. Odsek je sklenil resolucijo, ki pravi med drugim: Plc-nunl_. , e 8®kcije novosadske Zbornice «a TOI je razpravljal o sistema zbornice m je ugotovil, da so interesi obrti najbolje zastopani v skupni zbornici za trgo-Obrt in industrijo. Iz tega razloga je odsek sklenil, da ostane nadalje V skupni •bornlci s sedežem v Novem Sadu. Na kon-fbrOnfei obrtniških organizacij v Brodu bosta obrtni odsek zastopala dva Člana, ki boota konferenci sporočila sklep zbornice, v ostalem pa bosta prisostvovala razpravam le kot opazovalca. ni so si znali nabaviti pšenico po nizkih cenah in se ogniti plačihi doplačila in so zaaj preplaviti lum naso banovino z moko po ceni, po kateri jo naši mlini, ker ne morejo utrpeti oboutne izgube, nikakor ne morejo nuditi. Privilegirana družba je v tem pogledu sicer ze potrebno ukrenila, da se zlorabe v bodoče preprečijo, vendar pa se še vedno kažejo posieuice, ki onemogočajo našim manoni konkurenčnost. izvajanje žitnega režima je dalo mlinarjem iz vseh krajev nase kraljevine povsou, ua so se sesiali pretečeno neue-ijo v neograuu na velikem zoorovanju, na katerem je zastopal zjvezo mnuov v Sloveniji njen preu&eunik g. Škerjanc. iNa zoorovanju se je vprašanje žitnega režima vsesnaiisko preuioirivaio in stavilo za reorganizacijo konkretne predloge v resolucijo, v katero je du sprejet tuni preuiog /jveze mnnov, na se oim-preje oprosti trgovina z žitom vsakih omejitev. Zioorovanje je dostojno in stvarno poteklo ter pokazalo nujno potrebo, ua se režim preureui in za prcureuitev pncno takoj ustvarjati poireoin preupogoji. Vprašanju pieureuitve posvečajo svojo posouno pozornost gg. poslanci iz nase banovine, ki bouo s skupno spomenico stavni za preureuitev konkretne predloge tako, ua vsekakor smemo pričakovan, ua se bo vprašanje žitnega režima v dogietinem casu preureuno v saj koiikor dopuščajo obstoječe prilike m interesi kmetovalcev. POBIRANJE SKUPNEGA DAVKA PO CARINARNICAH Po navodilih za pobiranje skupnega davka na carinarnicah z dne 28. norca 1931 br. 11.240/1V pobirajo carinarnice skupni davek po uvoznih deklaracijah, preračunavajo ga pa po formularju, ki je priložen navodilom. Ta formular se zrn e »izvod iz deklaracije za pobiran ie skupnega davka«. Izpolnjujejo ga carinarnice in prilagajo ob priliki carinjenja vsaki deklaraciji radi preračun jen ja skupnega davka. Ker v navodilu ni odrejeno, da se izpolnjuje formular v duplikatu, se v praksi v tern pogledu neenako postopa. Za dosego ehotHe prakse je ministrstvo za finance, odetjenje carin z odlokom z dne 14. decembra 1931., br. 40.918 odredilo, da je prilagati izvod iz deklaracije za po hiranje skupnega davka v dveh primerkih vsaki deklaraciji. Eden primerek se priloži unikatu deklaracije kot njen sestavni det, drugi pa se izroči uvoznikom z duplikatom deklaracije, da morejo točno kontrolirati, kaj in koliko so plačali skuj)-nega davka. Povišanje uvozne carine na tanko železno pločevino V »Službenih Novinah« od 15. t. m. je objavljen odlok finančnega ministra glede povišanja uvozne carine na tanko pločevino. Na podlagi zakona od 18. novembra 1981, s katerim se spreminja čl. 15. predloga zakona o splošni carinski tarifi, tako da je mogoče spreminjati carinske postavke naredbenim potom, je finančni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal naslednji odlok: Stopnja carine na pločevino iz železa in jekla (Črna pločevina, pa tudi dekapirana in dresirana) v debelini izpod 1 mm iz tarifne Številke 537, točka 1 č. se spreminja tako, da se minimalna carina na tako pločevino izpod 1 mm poviša od 10 na 16 »latih Din pri 100 kg, maksimalna pa od 12 na 20 zlatih Din. Ta odlok je stopil v veljavo na dan objavljenja, to je 15. t. m. S povišanjem carine na tanko pločevino (izpod 1 mm) se ustvari zadostna carinska zaščita za produkcijo te pločevine v naši državi. Doslej take pločevine pri nas ni- stno iedetovali ih je znašat uvoz ua leto Okrog 30 milijonov Din. Kakor znano, pa je Krahjpka industrijska družba s velikimi intežticijskimi stroški »gradila valjarne »a tak« tanke pločevin«, ki be prišla v ebrat i« meja meseca i 1. in bo lahko krila ta« potrebo po tanki pločevini v naši držati. V zadnjem času težko preizkušenemu .jeseniškemu delavstvu bo na ta način, v nekaj mesecih ustvarjena možnost za večje zaposlen je- Poziv izvoznikom lesa v Francijo in Alžir Na podlagi sittapa gu»puuarsko-linaučuc-ouuuia uinuBuuv so ou saupucga kou-uugvuut, icsa, ui so siue izvozim v naučijo in Aini' v pr v in uren lueseviu tekočega leta uoiuccnu za puuiocje ijuoijausae Zuur-mce za iUi uasicuuje zvikiuc; 1. v Francijo: loa ton nrastovme, loo ton nukovme tu noo tun jeiovtne; a. v Aizir: 140 ton nra-stoviue, JL4u ton nuaoviue m £>4o tun jeio-vute. izvoz v Francijo in Aizir je uovuijeu samo po prculoziivi potruiia Aoormee za Trn, ua guruje količine mso še izčrpane in ua m v tem uziru ovire za izvoz. Ziuurmca vaoi vse izvoznike lesa, ua ji v lastnem interesu neinuuoma sporočijo Količine lesa, ki jih nameravajo v iucjali gornjega kontingenta izvoziti v prvem četrtletju t. 1. v Francijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem oziru moreuiti Ze ooveza.ni g sklepi, naj Sporočijo to Zbornici poseoej. Gospod minister za gozuove in ruunike je prosil g. finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, ua ne prevzemajo lesa za carinjenje in oupravo v Francijo in Alžir broa preupisauega potrdila pristojne zuor-uLe, nakar opozarja zbornica vše interesente, ua ne bi imeli zaraoi tega nepotrebnih stroškov. • c v STAVBENA PODJETJA PLAČUJEJO SPLOŠNI PROMETNI DAVEK Ministrstvo za finance je z razpisom št.: 71.0JO/111 od 81. decembra 1931 odločilo, da so stavbena podjetja dolžna plačevati l#/o splošni prometni davek. Pri stavbenih strokah se mora smatrati, da se stavbeni materijal potroši ob gradnji hiše in da n. pr. pri državnih dobavah stavbenik ne dobavi državi stavbenega materijaia, ampak stavbo kot tako, ki je glede skupnega davka nov predmet prometa. Radi tega nastaja dolžnost, da morajo stavbene obrti plačevati od materijaia, ki ga dobavljajo v izpremenjeni obliki, to je porabljenega za stavbo, skupni davek, ki je pri nabavi vračunjen v ceno ali posebej zaračunjen, poleg tega pa od stavbene vsote še posebej splošni prometni davek. Ivo Zor: Nov pokret v poslovnem življenju Mejš duševnega, trgovskega, gospodarskega, skratka človeškega razvoja sploh ni. Kdor je dovzeten za koristne rezultate različnih proučevanj v novejši dobi, ta se ne postara. On gre s časom naprej, njegovo podjetje napreduje. Svojeglavi ljudje pa vedno tožijo o slabih kupčijah, pa najsi bodo časi slabi ali dobri, najsi bo to leta 1922. ali 1932. Uspeh posameznika ni odvisen od razmer, od zakonov, od drugih ljudi ali reči. Samo od njega je vse odvisno! Kdor hoče »imeti srečo«, kakor pravijo ljudje, — ta mora delati. Proučevati mora razmere in se jim prilagodevati. In, ko najde pravilen način svojega udejstvovanja, mora osredotočiti vse svoje sile, vse svoje znanje, vso svojo vztrajnost in ves svoj razum na to svoje udejstvovanje. Srečo, ali bolje, uspeh si bo ustvaril vsak sam, če bo marljiv, vztrajen in pošten. Sreča je veselje do dfela, do ustvarjahja. Nikomur ni potreba v Atherikb ponjo. Ona je tukaj. Kdor pravi, da tukaj taiso prave ražmfere za njegov razvoj - ta je lenuh. Tudi V drugih raZ-mferah m* bo doprinesel ničesar, ker noče delati in čaka vedno na take in take razmere. Nikomur ui Z cvetjem posejana njegova življenjska pot! Vsem enako solnče kije. , Čim več poje človek, tem bolj je sit. Čim več se Uči ni čita, tem več zna. čim vefe dela, tem več ima uspeha. Ali niso to same po sebi razumljive reči? Kdor hoče imeti uspeh, se ne sme izogibati nobenemu delu. Delo od dela pa se jako razlikuje. Herbert N. Casson piše v eni Izmed svojih mnogih knjig med drugim: »Pravijo, da je cesar Franc Jožef mnogo delal. Bil je suženj svoje pisalne mize. Večkrat je dela) od devetih dopoldne do devetih Zvečer. In kaj je izvršil s tem svojim delom? Nič. Ne poznamo koristne stvari, ki bi jo bil on doprinesel. Pa čeprav se je mučil nad papirji neprestano, je vendar napravil n» stotine neumnih sklepov. Vendar si je do-mišljeval, da mnogo dela. Veliko je poslovnih ljudi, ki žive v isti prevari. Begajo sem in tja, so nervozni in celo zadirčni. Garajo ves dan, zvečer pa ugotove, da niso storili ničesar. ,Saj nisem imel Časa1, se tolažijo.« Prav v tem pa pričenja novi pokret v poslovnem življenju. Delati ves dan, pa imeti vendar vedno dosti časa za tisto delo, ki se ga lotimo. To je smotreno delo po načrtu. Če hočemo opraviti V9e hkrati, si bomo polomili zobe. Moj prijatelj mi često pravi: »Zini samo toliko, kolikor lahko naenkrat požreš!« Delajmo po načrtu! Najprej si določimo vse delo, ki ga moramo res sanii opraviti. Vodje obratov in podjetij so tukaj zato, da razmišljajo in vodijo. Reševati pošto zna vsak korespondent. Oskrbovanje vaše reklame lahko poverite strokovnjaku, ki ga najamete. Vi pa morate s svojim podjetjem čutiti, vsak njegov utrip morate spremljati. Skrbeti morate, da se delo vrši natančno po načrtu. Še bolj važno pa je, da se delo izvrši točno ob času, ki je določen v načrtu. Potem ni nobene »viseče zadeve« več in vi imate dovolj časa. Zakaj vi dobro veste: to in to se bo zgodilo takrat in takrat. Niti minuto prej, niti minuto pozneje. Take načrte morate delati vi, ki ste šef. Nazprej za določeno dobo let v splošnem* potem za eno samo leto, za vsak mesec posebej, celo za vsak teden. Svoj dnevni program pa si morate urediti v obliki urnika. Nič ne de, če izgleda to nekoliko filistrsko. Vi imate red v svojem poslovanju in ste visoko produktivni, ker imate vedno dosti Časa za delo, ki ga trenutno opravljate. Nič vas ne priganja in ne moti. Na noben način pa ne smete opustiti dnevno vsaj ene bralne ure, da preČitate novinfe, odstavke iz knjig o vaši stroki ter revijo za trgovsko Znanost. Kratke razpravice, ki jih prinašajo navadno take revije vam ukrešejo nešteto dobrih domislekov za dobrobit vašega podjetja. Na vaši fanti ne sme nikoli manjkati tako štivo, da si utrujeni poživite duha, si pridobite nbvih pobud. Delati po načrtu, racionalizirati Osebno poslovanje, to je prva težnja novega po-kreta v poslovnem življenju. Kadar ste zracionalizirani sami, bo kaj hitro tako urejeno tudi vaše podjetje, v tem smislu pa boste tudi vplivali na svoje nastavljen-ce. Vsi bodo delali smotreno, kakor bodo videli svojega šefa. Uspeh vašega podjetja se bo naglo pokazal. Treba je doseči pri ljudeh, da dš vsak posameznik iz sebe vse najboljše. Zakaj vsak je sam šef, vsak Je samostojen podjetnik — v vaši tvrdki. (Dalje prihodnjič.) Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! 0 zaščiti domačega blaga, o hmelju in pivu Oh času, ko gre po vseh deželah klic: »Kupujte samo domače blago« in je treba iz 'nujnih narodnogospodarskih ozirov opustiti nabavo nepotrebnih izdelkov iz ino-, zemstva, se moramo spomnita tudi našega hmelja. V naši državi se je pridelalo 1. 1931 v Sloveniji približno 11.000 in v Bački 7000 meterskih stotov hmelja ter znaša ob sedanji na 650.000 hi cenjeni skupni produkciji piva domača potrebščina približno 2000 meterskih stotov. Naše pivovarne so uvozile 1. 1928: 900 q, 1. 1929 : 985 q, 1. 1930: 758 q in v prvih devetih mesecih leta 1931: 541 q tujega hmelja (skoro izključno češkega izvora), tako da se lahko trdi, da se v našo državo, ki je vsled minimalne domače porabe izrazita izvozna država hmelja, še vedno uvaža eno tretjino porabljenega hmelja Uvozna carina na hmelj znaša 70 zlatih dinarjev, to je 770 papirnatih dinarjev za 100 kg, tako da stane 100 kg tujega hmelja ob enakih cenah s tovornino po oddaljenosti 900 do 1000 Din več nego ista kvantiteta domačega hmelja. V kakem razmerju je poraba domačega in tujega hmelja v posameznih naših 34 pivovarnah žal ni znano, vendar so tudi obrati, ki porabljajo izključno le domači hmelj, in s tem je že dokazano, da bi se tuji hmelj lahko pogrešalo. Eventualni ugovor, da naš hmelj kvalitativno za izdelovanje našega piva ne odgovarja popolnoma, ne more držati. Štajerski hmelj so porabljale in še porabljajo najboljše pivovarne v Nemčiji, Čehoslovaški, Angliji, Švici in v raznih drugih evropskih in prekomorskih državah in so številne, priznane svetovnoznane vrste piva varjene iz štajerskega hmelja. So to najfinejše, svetločiste, okusne vrste piva z gosto in gladko peno, za katere je treba polnovrednega, najfinejšega in visoko aromatičnega hmelja Te vrste piva se pač mirno lahko primerja z našimi domačimi izdelki; Tudi pri ponovnih analizah v najrazličnejših poskusnih zavodih je bila konstatirana visoka varilna vrednost našega hmelja. Poleg tega nudi naša država z baškim hmeljem, ki je ob najboljši varilni vrednosti glede vsebine in arome vendar nekoliko različen od štajerskega hmelja, na-daljno izbiro glede okusa in vsebine. Poleg tega je vsled znatne različnosti lege, vrst, časa obiranja itd. v obeh produkcijskih ozemljih mogoče zadovoljiti najrazličnejše zahteve. Mogoča je pri nas tudi vsikdar vsaka -zahtevana vrsta pakovanja: v lahkih originalnih balah, v preganili balah, v balonih in kvadratih ter v vsakem poljubnem prekomorskem pakovanju ob najugodnejših pogojih, in dosti je domačih hmeljarjev, ki morejo zadostiti vsem zahtevam glede vzorcev in kulantne postrežbe. Razen tega imajo naši gg. pivovamarji priliko, da si sami pri producentih izberejo hmelj, ki odgovarja njihovim zahtevam, če pa hoče kaka pivovarna kljub navidezni absurdnosti take domneve ostati zvesta tradicijonalni kup-čijski zvezi s kako inozemsko hmeljarsko tvrdko, lahko tudi od te zahteva dobavo domačega hmelja, ker imajo ves uglednejši' tuje hmeljske tvrdke v naših produkcijskih ozemljih svoja zastopstva. Naoava tujega hmelja, ki bi ga lahko pogrešali, oŠKouuje domačo produkcijo, trgovino in vse Kar te s tem v zvezi, nadalje našo trgovinsko bilanco in na koncu kuncev tuoi neposredno blagajne našiti pivo-varnarjev, medtem ko je to postopanje indirektno škodljivo tudi za sloves našega hmelja v splošnem, kajti inozemski producenti hmelja se lanko v konkurenčnem boju sklicujejo na dejstvo, da so gotove vrste hmelja pri nas nepogrešljive, ker kvaliteta domačega hmelja ne odgovarja. Tudi auti-alkohoinemu gioanju dajejo take pivovarne v roke uspešno sredstvo, kajti prevnet: apostoli tega gibanja opozarjajo na. narod; uo-gospodarsko škodo, ki jo povzroča uvoz tujega hmelja. Od naše pivovarniške industrije, ki se ,(i nudi kljub državnim dajatvam od piva pri obstoječih cenah piva še vedno zadosten -zasluzek, se more pač po vsej pravici zahtevati, da zlasti v teh težkih časih porablja le domači hmelj, kajti za izvoz se pri nas ne vari, in konzument piva je le tuzemec, tujec pije že radi nizkih cen v Jugoslaviji ponajveč le vino. Pivo naj ne bo luksuzna pijača, temveč pijača najširših ljudskih plasti in vsak posamezni konzu-ment je torej zainteresiran pri ceni, produkciji in s tem zvezanimi vzroki in okol-nostmi, zato je potrebna v tem svobodna, stvarna izmena mnenj, ker ima tudi namen, odpomoči težkemu položaju domače hmeljske produkcije. Baš v h meljskih ozemljih se je tudi v primeri z drugimi pokrajinami konzumiralo mnogo več piva in pivski izrek »še piva, da bc hmelj dražji« (ali preje »da ostane hmelj drag«), ni smatrati le za prazno govorico1, priča je pravega in solidarnega razumevanja hmeljarja za povzdigo porabe piva- Istotako so naši gostilničarji pokazali enako razumevanje v tem pogledu, ako-ravno nosi zlasti manjši gostilniški obrat pri točenju piva gotov iriziko in ima pri tem manjši dobiček. Uvidevna obzirnost naših pivovarn bi v tem primeru pomenila tudi priznanje in utrditev skupnih interesov. Vodilni gospodje v naši pivovarniški industriji so v mnogih primerih tudi promi-nentne osebnosti v našem javnem finančnem in gcspodarskeiii svetu in njihov vpliv bi bil v dotičnih pivovarnah gotovo odločilen. Ali in na kakšen način naj bi pristojna ministrstva z zakonitimi odredbami ali carinskimi ukrepi mogla omejiti uvoz hmelja (Nemčija je uvedla prisilno porabo domačega hmelja, Francija in Belgija dovoljujeta letno le uvoz določenih količin), to je drugo vprašanje in zavisi od eventualne iniciative v to poklicanih korporacij; mogoče pa doseže stvarni apel na naše pivo varna rje svoj cilj, tembolj ker se doslej tega vprašanja v širši javnosti ni obravnavalo. Vk. Enotne norme za opeko predpisane Novi format 25x12x6-5 namesto 29x14x6*5 cm Minister za zgradbe g. Nikola Preka je pravkar na podlagi § 46. gradbenega zakona predpisal norme za opeko, ki veljajo za vso državo. Kakor znano, se je nedavna v Zbornici za TOI v Ljubljani vršila konferenca, ki se je pečala z vpašanjem formata opeke, ki se naj predpiše enotno za vso državo. Ta konferenca se je v nasprotju s prizadevanjem za uvedbo manjšega nemškega formata opeke (25X12X5-5 cm) izrekla za to, da se obdrži format, ki je sedaj pri nas v veljavi, namreč 29X14X65 om, ker manjši format ne nudi gospodarskih koristi. Kakor je razvidno iz pravkar izdanih norm, se je gradbeno ministrstvo odločilo za kompromis. Za običajno opeko iz ilovice je namreč določilo format 25X12X 6*5 cm. Te dimenzije se glede dolžine in širine opeke držijo manjšega nemškega formata, dočim ostane debelina (odnosno višina) opeke enaka kakor pri večjem avstrijskem formatu, ki je pri nas sedaj v rabi (opeke nemškega formata so namreč za 1 cm tanjše). Za povečanje debeline je 'bil gotovo merodajen ugovor, da se pri zidanju z malim nemškim formatom porabi mnogo več malte, kar gre predvsem na ra-čun debeline (za isto višino zidu hi se mo- ralo namreč pri tanjšem nemškem formatu položiti več plasti opeke). Nove norme definirajo predvsem pojm opeke (pečen umetni kamen iz ilovice ali gline z eventualno primesjo drugih tvarin). Predpisane so norme za čvrstost take opeke. Opeka mora imeti v suhem stanju pri 5. poizkusih povprečno najmanj naslednjo čvrstost na pritisk (v kilogramih na cm2): povprečno minimalno klinker 350 300 močno pečena opeka 250 200 opeka za zidanje I. 110 90 opeka za zidanje II. 70 55 opeka za obkladamje 80 65 Pečena opeka, ki nima povprečne predpisane čvrstosti, se ne sme nazivati kot opeka za zidanje. Za vso državo so predpisane naslednje dimenzije za opeke: za klinker, močno opečeno opeko in opeko za zidanje: 25 om dolžine, 12 om širine in 6-5 višine; opeko za obkladanje: 20 om dolžine, 12 cm širine in 3 cm višine. Od teh normiranih dimenzij so dopustne naslednje razlike: pri dolžini 0-5 cm, pri širini 0-4 cm, pri višini 0-2 cm. Nadalje vsebujejo nove enotne norme naslednje predpise glede vsrkavanja vode. Pet popolnoma osušenih opek se položi v čisto vodo tako dolg , da prenena poveča-vanje teže. Pc izvj.-enem vsrkanju vode se teža opeke ne sme povečati pri klin-kerju za vec kakor o odstotkov, pri mečno opečeni opeki in pri opeki za zkianje za več kakor 8 odstotkov in pri opeki za obkladanje za več kakor za 15 odstotkov. Pirav tako vsebujejo norme predpise glede odpornosti proti mrazu in glede pokanja zaradi vsebine apna. V splošnem so postavljene naslednje zahteve: Opeke morajo biti dobro pečene; pri udarcu morajo zveneti. Imeti morajo v splošnem enako strukturo. Ne smejo biti ocividno zavite in krive. Pri vtisih tvor-ničuih znamk se debelina opeke ne sme na dotičnem mestu zmanjšati za več kakor 0-5. Prodaja opeke se mora vršiti po ko madu brez pakovanja. Količina polomljenih opek na kraju nakladanja ne sine presegati 5 odstotkov. Pri reševanju sporov o kakovosti so merodajna edino overenja državnih zavodov za preizkušnjo materi-jala. Prehodne naredbe določajo, da se morajo po uveljavljenju teh norm nove zgradbe graditi z opekami novega formata (25X 12x65 cm). Proizvajanje opeke starega formata (29xl4x6'5) se dovoljuje za do-vršenje pričetih zgradb v teku I. 1932. in 1933. Pri tem pa veljajo glede kakovosti že predpisi novih norm. Po preteku gornjega roka (torej od pričetka 1. 1934). se smejo izdelovati samo opeke novega formata. Istočasno je gradbeni minister izdal tudi norme za opeke iz apna in peska. Te opeke morajo imeti čvrstost na pritisk od najmanj 120 kg na kvadratni centimeter. Za te opeke je predpisan naslednji format: 25X12X6'5 cm. Glede prehoda od starega formata 20X14X6'5 cm na novi format, 25 X12X65 cm veljajo enake določbe, kakor glede opek iz ilovice. Te norme stopijo v veljavo, čim bodo objavljene v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo 1. februarja 1932., ko prestanejo veljati vsi dosedanji tozadevni predpisi. Veletrgovec Matej Hedžet — jubilar Včeraj je obhajal 60-letuici> rojstva ugledni, vzorni in delavni veletrgovec g. Matej Hedžet, lastnik znane manulakturne veletrgovine Hedžet & Koritnik v Ljubljani. Jubilej je praznoval tiho in skromno, kakor je bilo celo njegovo življenje. Jubilant se ni nikjer in nikdar silil v ospredje. Bil je vedno skromen, še preveč skromen. Zato je bil pa vedno toliko bolj delaven in podjeten kakor jih imamo malo v naših vrstah. Začetek samostojnega delovanja g. He-džeta je bil v Gorici. Kot navdušen narodnjak, poln lepih idealov je ustanovil skupno z g. Koritnikom lastno manufaktuirno tvrdko v Gorici, kjer je kot požrtvovalen pijoniir pomogel slovenskemu življu do uveljavljenja. Ni se strašil nevarnosti, ki so pretile tedaj slovenskemu trgovstvu, vzel je možato nase boj, ki so mu ga napovedale takratne težke razmere. V trdem boju se je naš jubilar uveljavil. Njegova trgovina je krasno uspevala in dobila prav kmalu najboljši glas v mestu in okolici. G. Hedže-ta so cenili in spoštovali vsi, ki so prišli ž njim na katerikoli način v stik. Med vojno se je moral izseliti iz Gorice. Naselil se je skupno z g. Koritnikom v Ljubljani, kjer je podjetje razširil tako, da slovi danes po vsej državi. Jubilantu naše najiskrenejše čestitke in še mnogo zdravih in zadovoljnih let. S^nudbgvpoupiaseuania TVRDKA FRANCESCO GIACHELLICH, TRST, Viale Regina Elena št. 51, se zanima za naslove trgovcev-grosistov mesnih izdelkov. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. TVRDKA FRATELLI BAGNASCO, GE-NUA, Via Caffarto 11, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi uvozniki cvetja. Korespondenca nemška. TVRDKA LEOPOLD FLESCH, NOVI SAD, Jevrejska ulica 1, se zanima za nakup potrebščin za gospodinjstvo kakor kuhinjskih potrebščin, košar itd. Interesentom se je obrniti direktno na prej navedeno tvrdko. IZVOZ PESE. Za uvoz pese se zanima tvrdka Dott. Simeone Sellach, Trst, Via Geppa št. 2. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Davkov pri davčni upravi v Mariboru je bilo plačanih v preteklem letu 44,506.816 dinarjev, vsak prebivalec je plačal 370-9 dinarjev. Promet na Zagrebški borzi v preteklem letu je bil sledeči: efekti 272-5 mil. Din, devize 2877-4 mil. Din, valute 62-2 mil. dinarjev. Trgovina s hmeljem v Vojvodini še žrtie-raj počiva; kupoi čakajo, producenti tudi, in sicer na novi zakon o signiranju hmelja, ki naj uredi izvoz v inozemsvo. Medtem naj se uredi vprašanje kontingentov Francije in Belgije. Brezposelnost v Franciji hitro raste in je dosegla po zadnjem izkazu 186.000 oseb, pri čemer so pa upoštevani le oficielno podpirani polno brezposelni. Angleška trgovinska bilanca za preteklo leto je sledeča: uvoz 862 milijonov funtov (za 182 milijonov funtov manj kpt leta 1930), izvoz 389 milijonov funtov (tudi za 182 milijonov manj). Vidimo, da je bilanca j zelo pasivna. Sladkorja v Avstriji napravijo doma že za 90 do 95 odstotkov porabe in bo kmalu vsa poraba krita doma. Naprej pa ne bodo šli, ker bi v eksportu sladkorja ne mogli prodati. Promet Reke v zadnjih dveh letih je bil sledeči: 1. 1930 so v pristanišču izložili 489.000 ton, lani 393.000; naložili so pa 294.000 in 217.000 ton. Ves promet je padel za 21-3%. Hranilne vloge v Avstriji rastejo, tako na Dunaju kot v zveznih deželah. Deloma so tu notri tudi doslej doma pridržani zneski. Podržavljenje bivše Južne železnice v Ogrski, ki bi se bilo moralo izvršiti dne 1. jan. t. 1., je do nadaljnjega odloženo, in vodi železnica obrat samostojno naprej. Število poravnav v Češkoslovaški je bilo v preteklem letu 4369 (leto prej 4305), število konkurzov 1033 (686). Kriza v francoski tekstilni industriji se zaostruje, brezposelnost narašča. Število obratov, ki sploh ne delajo, znaša 30 odstotkov vseh obratov, drugod pa počiva delo tri dni v tednu. Alpine Montan, ki že za leto 1930 ni izplačala nobene dividende, je skoraj gotovo tudi za preteklo poslovno leto ne bo izplačala. Nemški sindikat rjavega premoga je po dolgotrajnih pogajanjih obnovljen. Nekaj še nerešenih vprašanj bodo rešili v par dnevih. Poraba sladkorja v Ogrski je padla proti pretekli kampanji doslej za ca. ‘23 odstotkov. Tudi eksport ni zadovoljiv. Belgijska banka je dosegla v drugi polovici preteklega leta 13 milijonov frankov čistega dobička proti 16 milijonom leto prej in je znižala dividendo od 62-5 na 50 frankov. Ameriška klavni 3ka družba Annour (centrala Chicago) je zaključila 31. oktobra 1931. preteklo poslovno leto z zgubo 17-34 milj. dolarjev proti čistemu dobičku 4-74 milj. dolarjev v letu prej- Promet koncerna je padel v odnosni dobi od 900 na 668 milj. dolarjev. R. I. Reynolds Tobacco Co. je imela v preteklem letu 34'65 milj. dolarjev čistega dobička preti 34-25 milj. dolarjev v letu 1930. Lanski čisti dobiček je rekorden. Trgovci z bombažem v Bombayu (Indi ja) so sklenili, da do razčiščenja političnega položaja ne bodo sprejemali in izvrševali nobenih novih naročil. Bombaževa borza v Bombayu ostane še dva dni na teden odprta, da izvede stara naročila. Trgovinska bilanca U. S. A. izkazuje za preteklo leto izvoz 2424 milj. dolarjev, uvoz 2090 milj. dolarjev; prvi je bil za 1419 milj. dolarjev manjši kot leta 1930. drugi pa za 971 milijonov. Angleška banka izkazuje za 355 milj-funtov bankovcev v obtoku 121 milj. funtov zlatega kritja, torej zelo dobro tretjino. Francoska banka je zvišala zlate zaloge na 69.270 milijonov frankov; obtok bankovcev v znesku 84.920 milijonov in druge obveznosti so krite v zlatu z 61-65 odst. Že v 24 urah S; ££*££ klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH pr- Zelenik: , Nepreviden prodajalec V neki trgovini sem opazoval tale dogo-. Neka dama je kupovala čevlje. S pro-ajalcem sta se že sporazumela glede ob-| barve, pete, le glede velikosti še ni-8>a bila na jasnem. Dama je rekla, da ne y®ii kakšno številko rabi (imela je namreč b°lj veliko nogo, v trgovini pa je bilo več Jodi), naj prodajalec presodi, kakšno številko rabi. Prodajalec je bil poštenjak in a* ®1 dorajtal, da je ženski čevelj prevelik, o® je tako ne tišči, da jo boli celo palec '•a roki, pa je prinesel čevelj bolj velike številke. Ne vem, ali je bil čevelj res prevelik ali ne, dama je vsekakor postala rubeča kot kuhan rak in vsa užaljena zamr-nirala: Kaj pa mislite, da mi prinesete tako prevelik čevelj. S kupčijo ni bilo nič! Prodajalka je prodala par čevljev. V svoji vstrežljivosti je ponudila kupovalki v nakup še najboljšo pasto za čevlje. Ku-povalka je pa odgovorila, da pasto kupuje njena služkinja. Ako bi prodajalka ponudila nogavice, katere bi se prav* lepo prilegale barvi kupljenih čevljev, pa bi najbr-že prodala vsaj en par. Iz teh dveh primerov je razvidno, kako Previden mora biti prodajalec ali prodajalka posebno v finejših trgovinah, kamor zanajajo fine kupovalke. Ako bi prodaja-ec prinesel vsaj za eno številko premajhne čevlje, bi se kupovalki prikupi in bi prodal. Ni se spomnil, da ženske navadno nosijo za eno številko premajhne čevlje. Ekskurzija na industrijski sejem v London in Birmingham Društvo prijateljev Vel- Britanije in Amerike priredi sporazumno z angleškimi konzulati v Jugoslaviji in s »Putnikom«, veliko ekskurzijo na industrijski sejem v London in Birmingham, združeno obenem z obiskom Pariza in Bruslja ter Monako-vega. Udeleženci tega izleta bodo videli pod strokovnim vodstvom in z malimi stroški 6 evropskih držav in spoznali bodo znamenitosti največjih prestolic. Za prenočišče in prehrano je preskrbljeno v prvovrstnih hotelih in v jedilnih vozovih. Ker bodo udeleženci uživali razne ugodnosti, bo potovanje zelo poceni. Trajalo bo potovanje 15 dni in se prične ‘24. februarja z odhodom iz Ljubljane ob 20-50 z brzovlakom er se bo končalo 8. marca s prihodom v Ljubljano ob 19-55. Cena potovanja — vožnja v IH. razredu brzovlaka od Jesenic in oazaj do Jesenic, prenočišče, prehrana, vožnja s postaj v hotele in obratno s prtljago, cgled znamenitosti mest z avtobusi, razni izleti, vodniki, vstopnine, napitnine, vse po programu — bo za vsako osebo Din 6500-—, doplačilo za II. razred še 1150 dinarjev. Vozovnico od izhodne postaje do državne meje in obratno si nabavi vsak izletnik sam. Našim trgovcem se s tem nudi možnost °biskati največji industrijski kraj Evrope ter da tam nakupijo po ugodnih cenah vse °no blago, katero morajo uvažati, ter tako ebenem prihranijo mnogo na izvozu naše domače valute. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani, 'majska cesta 1, do 9. februarja t. 1. Problem visokih dnin Mednarodna trgovska zbornica je objavila v svojem poročilu interesantne po-atke o zgodovini delavskih dnin, kjer Pravi med drugi tudi sledeče: orast delavskih dnin in pojav moderne °be. Lahko rečemo, da on datira že od Početka civilizacije ter da spremlja vsak onomski in kulturni napredek vsakega naroda. Seveda, da se je dogajalo, da je višina me tudi padla tako stvarna, kakor tudi al?a‘. Toda kljub temu lahko reče- .. \ kažei° dnine vedno jasno tenden- dn Tudi teoretičarji so prišli Omeniti i lafk°v» med katerimi je zlasti n« Oh f°r°.n RoSer in George D’Ave- mLSn a m 8Vt0ria sta zbra,a veliko množino podatkov; omenili bomo tu le pJeLnff 1>l? 8' katx6r? nam bo mogoče kupno moč dnine nekvalificira-bla8a °sobJa’. “raženo v gotovi količini kmga, kakor je to dognal D’0venil v svoji dnin8l’u > m8ka zgodovina svojine, isoS; e in cene sploh od 1 1200 d0 z ozirom na njegove ugotovitve je bilo mogoče v sredi 17. stol. kupiti za povprečno dnino nekvalificiranega delavca 3-801 (stara mera) pšenice; že 1. 1800 se je lahko kupilo 5701, a 1. 1890 celo 12 50 1. Ce uporabimo D’Ovenilovo metodo, tedaj lahko rečemo, da se je v 1. 1930 lahko kupilo v Franciji 281 pšenice. Trdimo torej lahko, da je višina dnine v primeri z 1. 1650 štirikrat večja, trikrat večja od one iz 1. 1800 in 50 krat večja od one iz 1. 1890. Iz tega lahko sklepamo, da je življen-ski standard sedanjega delavskega stanu višji od onega srednjega stanu pred par stoletji. Ta konstatacija lahko vsakega prepriča o resničnosti dejstva, da dnine rastejo. Pa tudi po statistiki Mednarodnega urada dela je ugotovljeno, da je porastla i redna i nominalna delavska dnina v primeri z ono iz pred vojne. Ce vzamemo za podlago 1. 1914 = 100, tedaj vidimo, da variira danes indeks dnin v Nemčiji med 154 in 174, med 198 in 205 v U. S. A., med 624 in 800 v Franciji ter med 200 in 205 v Švici. Obče znano je, da je predvsem porastla dnina nekvalificiranih delavcev in žensk, medtem ko dnina nekvalificiranih delavcev ni porastla v istem razmerju. Tudi to je znak, da se je dvignil splošni standard mase. Tako je n. pr. znašal v Nemčiji indeks nominalne tedenske dnine v 2. pol. 1930. leta za kvalificirane delavce 154 in 174 za nekvalificirane, v Ameriki za prve 198, za druge 205; v Franciji pa je znašal v 1. 1929. indeks dnin za delavce 685, a za delavke 800. To splošno povišanje nominalne dnine je imelo za posledico splošno povišanje cen blagu, toda tudi realni nivo dnin se je po podatkih, ki jih imamo na razpolago, povečal od onega iz 1. 1914. Če vzamemo zopet za podlago 1. 1914 = 100 tedaj pokazuje realni indeks dnin danes sledečo sliko: U. S. A. 154, Nemčija 216, Anglija 125 in Francija 120. Naravno je, da porast dnin ni v vseh državah enak, ker je fa odvisen od razniii pogojev, izmed katerih je najvažnejše povečanje industrijske proizvodnje. Obstoja namreč neko stalno razmerje med onim, kar dobiva delavec kot dnino in stvarno vrednostjo industrijske proizvodnje, izražene v denarju. Eden izmed glavnih faktorjev za povečanje dnin je povečanje tvor-niške proizvodnje. Rudarska dnina bo večja v onih državah, ki so bogatejša na rudah, in kjer so rude na bližji površini zemlje in tržišča. V državah, kjer so ti pogoji drugačni, ne morejo biti dnine višje. Prav tako ne morejo praviloma plačati visoke dnine one države, ki surovine uvažajo. V državah, kjer so ugodni vsi pogoji produkcije, je nagrada faktorjem proizvodnje — glavna sta delavna sila in kapital — večja, nego v onih državah, kjer so ti pogoji manje ugodni. Bogastvo gotove države spremlja visoka nagrada dela. Porast dnin pomeni porast blagostanja. Devizno tržišče Tendenca spremenljiva. Premet Din 6,297 867-67. Z-bog novih in strogih predpisov za trgovanje z devizami je devizna kupčija zelo omejena, kar očituje zlasti minimalen tedenski promet. Od izkazanega prometa odpade na promet z valutami Din 89.990-17, ki so bile prodane oziroma kupljene na prvem borznem sestanku minulega tedna. Devizni promet istega dne pa je znašal Din 953.617-06 kakor je razvidno iz priložene tabele: U. jan. Din 89.990 17 valute 11. jan ,DLn 953.617-00 Italija-Curih 12. jan. Din 1,187.155-35 New York - Italija 13. jan. Din 1.065.291-74 New York - Wien 14. jan. Din 1,573.315-81 New York - Curih 15. jan. Din 1,428.497-54 Curih - New York -Na ostalih borznih dnevih je bil dnevni devizni promet od 1 do 1 in pol milijona dinarjev in so prevladovali zaključki predvsem v devizi New York ter Curih. Od celotedenskega prometa je bilo s .posredovanjem Nar. banke zaključeno komaj dva in pol milijona dinarjev med drugim največ New Yorka (1046 milj. Din), Curiha (766 tisoč Din), le deloma Prage (335 tisoč Din), Trsta (174 tisoč Din) in Londona (165 -tisoč Din), dočim znašajo zaključki v privatnem blagu skupno 3783 milijonov Din. V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom pretečenega tedna dosežen v poedinih devizah naslednji promet (vse v milijonih Din): New York 2-007 (1-042), Curih 1-167 (0-974), Trst 1-142 (1-149), Dunaj 0-835 (0-062), Praga 0-524 (0-581), London 0-268 (0-387), Berlin 0-197 (0-494), Pariz 0042 (0-283), poleg tega pa še malenkost Bruslja in Amsterdama. Devizna tečajnica zadnjega tedna ne kaže nobenih bistvenih izprememb izvzemši London, ki je okrepil svoj tečaj od ponedeljka na -petek za skoro sedem točk, kot je razvidno iz sledeče tabele: Dne 11. jan. 1932 Denar Blago Amsterdam 2258-80 2265-64 Bruselj 782-76 7&5-12 Curih 1097-85 110115 London 187-23 194-73 New York 561405 5631-05 New York Pariz 220-91 221-57 Praga 16698 167-48 Trst 283-52 289-52 Amsterdam Bruselj Curih London New York New Yorik Pariz Praga Trst Dne 15. Denar 225921 782 88 1097-25 194-52 5613-72 5635-72 220 82 166 89 284-51 jan. 1932 Blago 226605 785-24 1100-55 19612 563072 5652-72 221-48 167-39 28691 Poleg Londona je zabeležil še Trst, Amsterdam in Bruselj delno tečajno okrepitev, dočim so o-stale devize utr,pele tekom prejšnjega tedna manjše tečajne padce, tako predvsem New York. Devize Berlin, Dunaj in Budimpešta še vedno ne beležijo na naši borzi, medtem ko notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna, bre/ zaključkov. Notice industrijskih papirjev so ostale tudi tekom pretečenega tedna brez izprememb, dočim je bil na vseh borznih sestankih nuden 7% Blair po 47-—, le v petek P° 48-— in 8% Blair v ponedeljek ter petek po 56-—, vmesno pa 57--—. Liiililj.niahj boru Pečaj 20. januarja 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. goid. Berlin 100 M ... . . 2263-06 2269-90 Bruselj 100 bel« .... Budimpešta 100 pen * CUi 100 fr ' ondon 1 funt Newyork 100 doL, kabel Ne%yi>r|{ 100 dolarje? Pariz 100 fr. . Praga 100 kron ... Stockholm 100 šved kr Trst 100 Ur 78321 1097-25 193-81 5621-98 559998 22123 166-56 281-54 78557 1100-55 195-41 5638-98 5616-98 221-89 167-06 283-94 RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA „KARTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 53-38 Naročajte in širHe »Trgovski lisi«! Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Ljubljana. Besedilo: M. Tičar, drušba z o. a. Obratni predmet: Trgovina s papirjem, galanterijo in norimberškim blagom. Družbena pogodba z dne 2. januarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 325.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 25.000 Din, stvarna vloga v vrednosti 300.000 Din je donešena. Poslovodje: Šušteršič Anton v Ljubljani, Igriška ulica št. 8. Za namestovanje upravičen: Družba ima enega poslovodjo. Poslovodja zastopa družbo samostojno sam. Družbena pogodba ima sledeča določila -glede stvarnih vlog: Od družabnika Šušteršiča Antona donošeni aport obstoji iz vseh aktiv in pasiv dosedaj obstoječe tvrdke M. Tičar, vpisane dosedaj v trg. registru pod A III. 107 z obratnim predmetom: trgovina s papirjem, galanterijskim in norimberškim blagom, v določeni skupni vrednosti 300.000 Din. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 9. januarja 1932. (Firm. 24/32 — Rg C V 39/1). * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Tovarna čevljev Carl Pollak, družba z o. z. Obratni predmet: a) fabrikacija čevljev vseh vrst in prodaja teh fabrikatov pod znamko »Standard«, nakup vseh za fabri-kacijo potrebnih sirovin in polfabrikatov, nakup in prodaja fabrikatov, b) nakup ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja. Dražbena pogodba z dne 11. decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnce: 240.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 dinarjev. Poslovodje: Dr. Megler Vendelin, tovarnar v Ljubljani. Dr. Mihelič Ivo, industrijalec v Ljubljani. Za namestovanje upravičen: Tvrdko zastopata kolektivno dva poslovodji, ki podpisujeta kolektivno tvrdko na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa; če se imenuje prokurist, zastopa in podpisuje tvrdko kolektivno z enim poslovodjem, slednje vselej s pristavkom pp. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. januarja 1932. Firm. 1052/31 — Rg C V 40/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Združene tvornice firneža, družba z o. z. ali: Združene tvornice lir-nisa društva sa ograničenim jamstvom. Obratni predmet: Nakup lanenega olja in firneža kakor tudi razpečavanje iz semen iztisnjenih olj, firnežev, lanenih in drugih tropin. Družbena pogodba z dne 19. decembra 1931. Družba je sklenjena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 240.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 dinarjev. Poslovodje: 1. Medič Franjo, trgovec v Ljubljani, 2. Perkovič Tuna, član ravnateljstva tvrdke »Moster«, tvornice laka i boja v Zagrebu. 3. Donner Julij, ravnatelj iste tvrdke v Zagrebu, 4. Avsenek Ivan, trgovski družabnik v Ljubljani, 5. Zabret Josip, posestnik v Britofu pri Kranju. Družbo zastopata kolektivno po dve poslovodji, ki pa nista predstavitelja ene in iste družabnice ali en poslovodja in en prokurist, ki podpisujeta družbino firmo, tako da pristavita svoja podpisa pod tiskanim, pisanim ali s stampiljo oausnjenim besedilom firme, prokurist s pristavkom »pp« (per procura). Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 9. januarja 1932. (Firm. 1096/31 — Rg C V 42/1.) --------------------------------------p* j pariških J8 do 24, posebnih 16 do 24, safalad 16 do 25, hranovk 18 do 24, kranjskih 22 do 28, prekajenih kranjskih (komad) j 3 do 4-50, mesenega sira 18 do 24, tla- i čenk 12 do 20, salame 50 do 80 Din. 1 kg konjskega mesa I. 4, II. 2 Din. 1 konjak* koža 80 do 100, 1 kg goveje kože 6‘50 do ' 7, tetečja kože 8 do 0, »vinjske kode 3 50 i do 4, gornjega usnja 52 do 80, podplatov j •40 do 57 Din. 1 pi&ianec, majhen 12 do 16» j večji 20 do 32, kokoš 25 do 35, .raca 20 do ! 30, gos 60 do 80, puran «0 do 85, aajeo, i domač, majhen 8 do 10, večji 20 do 30 Di*. Fazan 25, zajec, divji 20 do 30 Din. 1 ki krapov 18 do 20, morskih rib 12 do 36, polenovke 12 do 26 Din. 1 liter mleka 2 do 3. j smetane 10 do 12, 1 kg surovega maslu 24 do 32, čajnega masla 36 do 48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 32 do 40, trapistnega 18 dp 25, grojskega 20 do 25, ti Iškega 21) do 36, parmezana 80 do 100, sirčka 8 do 10, i eno jajce 1 do 1-50 Din. 1 liter vina, novega 6 do 10, starega 12 do 24, črnega 8 do 14, piva 9, 1 stekL piva 5 do 5 50, sodček (26 1). 150, 1 liter žganja 25 do 30, rum« 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 pokalica 1'75-1 kg belega kruha 4-40, polbelega 3 80, črnega 3 20, 1 žemlja 0-50 Din. 1 kg jabolk 3 do 5, posušenih sliv 8 do 12, hrušk 3 do 5, 1 limona 0 50 do 1, 1 pomaranča 1 do 2-50, 1 kg rožičev 6, smokev 6 do 12, da-teljev 40, mandljev 40 do 56, orehov 5 do 6, luščenih oTehov 19 do 20, rozin 17 do 24, maka 12 do 16 Din. 1 kg kave I. 40 do 80, II. 38 do 68, pražene kave I. 60 do 91, II. 44 do 86, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 40 do 52, mletega 40 do 52, cimeta 56 do 60, paprike 30 do 52, testenin 7-00 do 12, marmelade 16 do 36, pekmez 9 do 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14*50 do 15, v kristalu 13 do 13-50, v kockah 14’50 do 15, kvasa 34 do 40, škroba pse- 1 ničnega 10 do 20, riževega 18 do 25, riža 3 do 12, 1 liter kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4 do 8, olja olivnega 16 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 9 do 10, 1 kg mila 11 do 16, sode 180 do 2, ječmenove kave 8 do 14, cikori> 17 Din. 1 kg pšenice 2-45 do 2-50, i rži 1-65 do 2-50, ječmena 1-70 do 2, ovsa ' 1-70 do 2-50, koruze 1-20 do 2, prosa 1-45 do 4, ajde 1-35 do 3, fižola 2 do 3, graha 12 do 14, leče 8 do 14 Din. 1 kg pšenične moke št. 00 4-10 do 4-50, št. 0 4-10 do 4-50, ; št. 1 4 do 4-25, št. 2 3 90 do 4, št. 4 3-70 do 4, št. 5 3-25 do 3*75, št. 6 3 do 3’65, št. 7 2 25 j do 3-50, ržene moke I. 3-20 do 3-50, II. 3 j do 3-25, prosene kaše 3‘75 do 5, ječmenčka ' 3"50 do 14, otrobov 1 do 1-75, koruznega zdroba 2*20 do 4, (pšeničnega zdroba 4-25 do 5, ajdove moke št. 1 5 do 6, št. 2 3-25 do 5, kaše 5 do 6 Din. 1 q sena 70 do 85. otave 65 do 70, slame 60 do 65 Din. 1 m* trdih drv 100 do 112, mehkih 60 do 100. 1 q premoga trbovelj. 40 do 44, velenjska ga 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1. 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 Din. Sa-lata endivija, komad 0-50 do 2, motovilec, kupček 1, 1 kg radiča 12 do 14, 1 glava poznega zelja 2 do 3, ohrovta 2 do 4, kar lijola, komad 4 do 12, 1 šopek peteršilju 0-25, zelena, komad 1 do 1*50, šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5 do & česna 10 do 16, por, komad 0-50, kupček vrtnega korenja 1, kupček rdeče pese !> kupček repe 1, 1 koleraba 0-60 do 1, 1 kg poznega krompirja 1 do 1-50, hrena 12 d<» 14, zelja kislega 3 do 4, repe kisle 2 Din. Vpisale so se iipremiube in dodatkipri n a stO p nih! I r m a h: Sedež: Bled. Besedilo: Albus Autodrniba s a. z. na Bled«. Vpišeta se poslovodji družbe: Rus Zdravko, trgovec na Bledu-Zagorica 52, in Vovk Anton, posestnik na Bledu, Grad 91. Izbriše se poslovodja Pemuž Leopold. Pe|. kot trgovinsko sodišče v , odd. II., dne 9. januarja 1 firm. 20 - Rg C III 218/9.) * Sedež: Celje. fcestedila: Pedraiaica LJ*Mjartfce kreditne bank* * Celja. £bbg anrti jfe prenehal bti član pred-stojništva Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju Alojzij Tjrkič. Okrožna kot trgovinsko sodlSfce v Celju, «14 I., dne SO. decembra 19&I. (fti-in. 586/31 - Rg B I 20/Sl.) * Sedež: Kranj. Besedilo: Fr šumi & Co., lesna industrijska in trgovska družba s o. z. Sedež družbe odslej Ljubljana. Del. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1931. (Firm. 992. - Rg C III 99/7.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Bergodac & Co., družba z omejeno zavezo. Na podlagi notarskega zapisa z dne 30. decembra 1931. redno število 220, izpre-memili sta se: točka »Petič« družabne pogodbe, ki se odslej glasi: »Petič«: Družba ima enega ali več poslovodij« in točka »Enajstičc družabne pogodbe, ki se odslej glasi: »Enajstič: Zastopanje družbe po poslovodjih je samostojno, tako da zastopa isto vsak poslovodja sam. — Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, ali 8 štampiljko odtisnjena, se podpisuje na ta način, da postavi vsak poslovodja pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak sam. — Postavljeni prokurist za vse podjetje podpisuje tvrdko na isti način, vendar z značko, ki označuje prokuro.« Izbriše se poslovodja Bergodac Odorik, ker je iz družbe izstopil in poslovodstvo odložil. Del kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 9. januarja 1932. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Kotlarska družba z o. z. Izbriše se poslovodja Zupnek Marjan. Vpišeta se poslovodji: Božič Ivan, kotlar in klepar v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, in Kuk Ivan, ključavničarski preddelavec na JOžiei št. 130. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932. (Firm. 1098 - Rg C V 20/2.) * Sedež: Mengeš. Besedile: Keramični in gradbeni materija! L. Battelina & Ca., dražba « o. t. v Mengšu. S sklepom občnega zbora z dne 9. novembra 1931. spremenila se je družabna pogodba v odstavku Šestič in Btirinajstič. Osnovna glavnica se je zvišala od 5000 Din na 10.000 Din in je v gotovini popolnoma vplačana. Del. kat trgovinska sodišče v Ljabljani, odd. III., dne BI. novembra 1981. (Firm. 1001. - Rg C IV 217/3.) * Sedež: Ruše. Besedilo: Ruška tovarna kemikalij ia vžigalic Maks Wosthnagg, kbfhanditna drnlba. libriše se: 1. kolektivna prokura, podeljena Josipu Lasbaeherju. 1 zaznamba nadzora, vpisana po odredbi celokupne Vlade v Ljubljani z dne 30. decembra 1918, 5t. 232. Okrajno sdjlišče v Mariboru, dbe Šl. decembra 1931. (Firm. 1077/31 — Rg A I 43/26). Sedež: St. Vid nad Ljubljano. Bešedilo: Tekstilna tovarna Hribernik & Go., družba s a. a. Na izrednem občnem zboru družbe dne 28. novembra 1931. posvedočenem v notarskem zapisniku z istega dne, opr. štev. 18.191, se je izpvemenila osnovna družbena pogodba te družbe z dne 10. januarja 1930., oprav. štev. 15.990, v točkah »Prvič«, »Tretjič«, »Petič«, »Sedmič«, »Osmič« in »Devetič«. Firma družbe se odslej glasi: »Tekstilna tovarna Beer, Hribernik & Comp., družba z o. z. v St. Vidu nad Ljubljano. Predmet podjetja je odslej: tkalnica, barvarna in apretura za volno in bomba-ževino, nakup in prodaja sirovin, polizdelkov in gotovih izdelkov tekstilnega blaga. Za nadomeslc' anje upravičen: Za poslovodje družbe se imenujejo s pravno močjo in veljavo tklepa, storjenega na občnem zboru družabnikov sledeči družabniki: Hribernik Mihael, Beer Emil, Beer Oton, ing. Beer Karel in Kavčič Josip J. Prokurist, postavljen s privoljenjem družabnikov Beera Emila, Beera Otona ali ing. Beera Karla, sme podpisovati samo kolektivno s poslovodji gospodom Hribernikom Mihaelom ali gospodom Kavčičem Josipom J. Vpišejo se novi poslovodje: g. Beer Emil, tovanar v Warnsdorfu ČSR., g. Beer Olon, tovarnar v Warnsdorfu ČSR in ing. Beer Karl, tovarnar v Warnsdorfu CSR. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljabljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. (Firm. 1057 — Rg C IV 120/3.) * Sedež: Žalec. Besedilo: J. Hrašovic. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Prokura se podeli Krašovicu Brankotu. Le-ta tudi podpisuje besedilo firme s pristavkom p. p. Okrasno kot trgovinska sodišče v Celju, odd. i., dne 30. decembra 1931. (Firm. 587/31 — Rg A I 43/17.) Izbrisalistasenastopnifirmi : Sedež: Ljubljana. Besedilo: M. Tičar. Radi prenosa in prevzema po novo ustanovljeni družbi. Dež. kot trgovinska sodišče v Ljabljani, odd. II., dna 9. januarja 1932. (Firm. 23 - Rg. A III 107/8.) * Sedež: Ribnica: Besedilo: Divjak Josip. Obratni predmst: trgovina z mešanim blagom. Okrožno sodišče Nova mesta, odd. II., dne 9. januarja 1882. (Firm. 892/31 •*- Reg. A I 88/2.) JfflofegPtfjMgdgtfa Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 1. februarja t. 1. ponudbe glede dobava 10.000 kg karbida in 1000 kg štauferjeve masti; do 15. februarja L i. pa glede dobave 1 električnega aparata. — Direkcija državne železarne V&reš sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, gonilnih jermenov in 10.000 komadov opeke. Dne 12. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave delov za bagerje; dne 13. februarja t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja zabojev. Dne 25. januarja t. 1. se bo vršila pri Upravi Dravskega inten-dantskega skladišča v Ljubljani prodaja 512 komadov starih zabojev. (O^las je na vpogled v pisarni. Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Prodaja avtomobilov in njih delov se bo vršila potom licitacije dne 15. februarja t. 1. pri Auto-Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) i.4 Tlim jiorpčila TRG JAJEC Zavod za eksport jajec v št. Juriju ob J. ž. poroča: Mednarodni trg jajec je pod vtisom splošno slabe nakupne moči in na-raščujoče produkcije. Cene padajo. V hladilnicah spravljene zaloge se bližajo skoraj povsod koncu. Ker ponudbe iz severnih in severozahodnih držav zmeraj bolj naraščajo, se mora računiti z nadaljnjim padanjem cen. Tržne cene v Mariboru, dne 15. jan. 1932. 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 7 do 8, III. 4 do 6, jezika svežega 12 do 14, vampov in pljuč 4 do 6, ledvic 10 do 14, jeter 4 do 5, možganov 13 do 15, parkljev in vimen 4 do 5, loja 1’50 do 6 Din. 1 kg teletine I. 12 do 14, II- 8 do 10, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din. 1 kg prašičjega me sa 10 do 16, sala 12 do 14, črevne masti 6 do 10, pljuč 5 do 10, jeter 5 do 8, ledvic 10 do 15, glave 6 do 8, nog 5 do 6, slanine sveže 10 do 14, papricirane 15 do 20, prekajene 15 do 20, masti 14 do 18, prekajenega mesa 12 do 20, 1 kg gnjati 18 do 20, prekajenih nog 5 do 7, prekajenega jezika 20 do 28, prekajene glave 6 do 12 Din. 1 kg krakovskih klobas 14 do 24, debre-cinskih 13 do 22, brunšviških 10 do 16, 4 :* <}v' . ■" ’• 5 * • • • • ' - / g-.' n a Posteljne žične vloge Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izde-lovalnica žičnih vlog Pavel Stfrgulec Ljubljana Gosposvetska cesta 13 Sbrzojavi: ŠKrispercoloniale JČjubl/ana — telefon it. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Verlič ‘Veletrgovina koloni: jalne robe. 'Velepražarna kave. Mlini ta dišave. ‘Sočna postrežba. Ljubljana iDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno teta 1949 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. ^Mineralne vode. Ceniki na razpolago. KUVERTA« UUB11ANA TVoRNirA KrvBKT IN KUNKEKOIJA PAMIRJA ( Irgovti, oglašajte v Mlpgovsltefti listu** I Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe J vam Jelačin Ljubljana Zaloga svete praiene kav t, mletih diiav in rudninske vode. To&na in solidna postretba! — Zahtevajte cenikI TISKOVINE mhjwl.lrgmkč, uradne ,r£kla m rj* *M/ \ e, ca s opis e. knjige. večbar-lisk h Ure in peemi! TISKARNA MERKUR L1U B U AHA ,G R l GORCIC E VA Sl 23