LOM UČITELJ
V. Imetnik V Ljubljani 15. decembra 1904.
Št. 12.
Ob koncu leta.
„SIov. Učitelj“ letos že lahko praznuje mal jubilej. Pet let je namreč minulo, odkar je njegova prva številka zagledala beli dan. Prerokovanja zlih rojenic, ki so mu stale ob zibeli, se niso izpolnila. Pet let življenja in delovanja že nekaj pomenja v našem izprememb polnem in bojevitem času. Vsaj to izpričuje naša petletnica,' da se je „Slov. Učitelj" udomačil med svetnim in duhovskim učiteljstvom, da si je zbral okoli sebe lepo število prijateljev, ki ga duševno in gmotno podpirajo in si tako pridobil vse pogoje za obstanek in daljni razvoj. — Politiške razmere niso ravno ugodne našemu stremljenju in našim težnjam. Bolj ko kdaj pehajo v naših dneh učiteljstvo v boj in strastno nasprotstvo proti cerkvi in duhovščini. Radikalna gesla najdejo med njim vedno živahnejši odmev. Stanovska zavest in težnja za izboljšanje gmotnega stanja pa so tista sredstva, s katerimi se vedno neti in razvnema plamen razpora in sovraštva. Kakor da je prava stanovska zavest nezdružljiva s krščanskim, verskim mišljenjem in vzajemnim delovanjem z duhovščino! In kam pa privede prenapeta stanovska zavest, kakoršna se povdarja v liberalnih in socialističnih listih? Ali ne do tega, da slednjič izgubi
12
učiteljstvo simpatije vseh drugih stanov, da izgubi svojo oporo v ljudstvu, da slednjič nima nobenega odkritega prijatelja in zagovornika?
In vprašanje o regulaciji plač? Ali naj je to povod razpora in nasprotstva? Dvoje je treba tu razločevati. Opravičeno zahtevo po izboljšanju gmotnega stanja in politično izrabljanje sedanjega mučnega položaja. Prvo je opravičeno in mora biti na programu vseh učiteljskih društev. A rešiti je mogoče to vprašanje le v soglasju s tistimi činitelji, od katerih je ugodna rešitev odvisna. In med temi činitelji je v ustavni državi na prvem mestu — ljudstvo. Zato ni misliti, da se more tako zadevo mahoma rešiti v času, ko razburjajo javnost velika vprašanja, ki se tičejo deželne ustave same in ki bodo morda preobrazila vse naše politično življenje. En nauk pa naj bi si učiteljstvo povzelo iz sedanjega položaja, namreč ta: da ne gre teženje za izboljšanje plač istovetiti z liberalnim strankarstvom. Prvo zadeva vse učiteljstvo, drugo pa le maloštevilno kliko, ki si obeta veliko dobička iz svoje politike. V interesu vsega učiteljstva pa nikakor ne more biti, da se ves stan stavi v nasprotje proti zahtevam ljudstva in tira v divji boj proti duhovščini. Najmanj je potem pričakovati kmalu uresničenja naših gmotnih koristi. To so čisto materijalni razlogi, katere narekuje vsakemu opravičeno samoljubje in ki govore za to, da učiteljstvo ne žrtvuje vsega kar ima in kar še pričakuje, vladoželjnosti nekaterih oseb.
Zato bode naša naloga tudi še v prihodnje, da zastopamo v javnosti harmonijo učiteljstva z ljudstvom in z njegovo največjo zaščitnico, s cerkvijo. Tej nalogi ostanemo zvesti, čeprav se zavedamo, da je v naših razburkanih časih težko zbliževati sloje, katere so umetno vcepljeni predsodki in strankarska gesla razdvojila. A prepričani smo, da mora teh skrajno napetih in nezdravih razmer biti skoraj konec, da bodeta razum in treznost končno vendar našla rešilno pot iz sedanjega mučnega položaja, in združila tiste, katere je previdnost božja poklicala k skupnemu delu.
Zato se nas ob koncu leta nikakor ne polastujejo malodušnost vzpričo žalostnih naših razmer, temuč pogumno in dosledno hočemo nadaljevati svojo pot, prepričani, da potrpežljivost in vstrajnost slednjič rodita zaželjeni sad.
Šolska reforma na Nižjeavstrijskem.
Na Kranjskem učiteljstvo še ni doseglo izboljšanja plač. Krive so temu naše žalostne politične razmere, pa tudi žalostna vloga, katero igra velika večina učiteljev kot slepo orodje maloštevilne klike v boju zoper ljudstvo. Tako postopanje ne more pospeševati uresničenja naših teženj. Toda o tej stvari nočemo danes tu razpravljati „Tovariš“ naj le še naprej za vso učiteljsko mizerijo odgovorne dela klerikalce. Saj prepričal itak ne bo razsodnih ljudij, ki dobro vedo, kako hladno je liberalno srce proti učiteljstvu, in ki to svojo mrzkost opetovano kaže proti poedincem našega stanu, kakor proti celim društvom. —
Drugod so pa letos učiteljstvu milši zvezde sijale. Deželni zbor na Nižjeavstrijskem je po dolgotrajnih pripravah sklenil nov deželni šolski zakon, čegar glavni namen je zboljšanje sedanjih učiteljskih plač in ki poleg tega obsega še nekatere določbe, glede šolskega nadzorstva, vzdrževanja šol in pravnih razmer učiteljstva. Vse te določbe ne nakladajo učiteljstvu novega bremena, ga nikakor ne obtežujejo, pač pa mu gmotno stanje zdatno izboljšujejo. Navzlic temu novi nižjeavstrijski deželni zakon ni našel milostnega sprejema pri »Tovarišu1*. Vzrok je ta, da so ga napravili krščanski socialci in ti so — nepoklicani ljudje. Več kot mesec dni je izlival »Tovariš svoj srd nad kranjskim deželnim zborom, ker ni dovršil zaželjenega zakona, tam gori na Dunaju pa so se vsedli .klerikalci" k resnemu delu in ponudili učiteljem ne le kopo obljub temuč tudi nekaj gmotnih koristi. Zato seveda zaslužijo brco. A vzdržimo se za sedaj opazk in poglejmo si novi zakon, ki ga je sklenil nižjeavstrijski deželni zbor.
Pri zvišanju plač pride v poštev dvojno merilo, za učiteljstvo na Dunaju in izven Dunaja. Na Dunaju dobe ravnatelji meščanskih šol po regulaciji 3400 K temeljne plače (preje 3000) in 1200 K stanarine (preje 1000 K), zvišanje torej znaša 600 K; ravnateljice višje kategorije 3200 K temeljne plače (preje 3000 K) in 1000 K stanarine; zvišanje 200 K; ravnateljice nižje kategorije dobe isto plačo kot doslej. — Nadučitelji ljudskih šol: temeljna plača 3000 K, oz. 2800 in 2600 K (preje 2600 in 2400), stanarina 1000 K (preje 900 K); zvišek 500 Koz. 300 K.— Nadučiteljice ljudskih šol: temeljna plača 2800, oz. 2600 in 2400 K (preje 2600 in 2400 K); stanarina 900 (preje 900 K); zvišanje v naivečji kategoriji 200 K v nižji nič. — Meščanski učitelji prvega razreda: temeljna plača 2600, oziroma 2400, 2200 K (preje 2200 in 2000), stanarina 100 K (preje 800 in 600 K); zvišek 600 K. Meščanske učiteljice prvega razreda: temeljna plača 2400, 2200 in 2000 K (preje 2200 in 2000), stanarina 500 K (preje 500 in 400); zvišek 200, oz. 100 K. L j u d sk ošo 1 ski učitelji prvega razreda: temeljna plača 2200, oz. 2000 in 1800 K (preje 1800 in 1600), stanarina 800 (preje 600 K); zvišek 400 K. Ljudskošolske učiteljice prvega razreda: temeljna plača 2000 oz. 1800 K (preje 1800 in 1600 K); stanarina 500 (preje 400 K). Meščanski učitelji in
12*
učiteljice drugega razreda: temeljna plača 1800 in 1600 K (preje 1400 in 1200); stanarina 400 in 240 (preje 240 in 180); zvišek 560 oziroma 460 K. — L j u ds k oš o ls k i učitelji in učiteljice drugega razreda: temeljna plača 1600, oz. 1400 K (preje 1400 in 1200); stanarina 400 in 240 (preje 240 in 180 K); zvišek 360 oz. 260 K. Provizoričnim učiteljem in učiteljicam se le na najnižji kategoriji zviša plača od 800 na 1000 K. — Poleg teh dohodkov dobi še vse stalno nameščeno učiteljstvo šest petletnic po 200 K, ki se v pokojnino prištevajo in razne funkcijske doklade.
Izven Dunaja. Ravnatelji in učitelji meščanskih šol prvega razreda: temeljna plača 2400, oz. 2200, 2000 K (preje 2000 in 1800 K); funkcijske doklade ravnateljev 700 (preje 600); stanarine po številu prebivalcev 160-600 K (preje 100—200 K). Ravnateljice in učiteljice meščanskih šol prvega razreda: temeljna plača 1800 do 2200 K (preje 1800); stanarina 160—240 K (preje 0). Nadučitelji in učitelji ljudskih šol prvega razreda: temeljna plača 1600 do 2200 K (preje 1400—1800 K); funkcijske doklade 500 (preje 400 K); stanarina učiteljem 160—600 K (preje 100—200 K), nadučitelji stanovanje prosto. Na d uči t e 1 j ic e in učiteljice ljudskih šol prvega razreda: temeljna plača 1600—2000 K (sedaj 1400—1600); funkcijske doklade 500 K (preje 400 K); stanarina učiteljicam 160—240 K (preje 0). Učitelji in učiteljice meščanskih šol drugega razreda: temeljna plača 1400 do 1600 K; učitelji in učiteljice ljudskih šol drugega razreda: temeljna plača 1000—1400 K (preje 1000—1200 K), stanarina 120 do 180 K. Provizorični učitelji in učiteljice: letna nagrada 1000 K (preje 800 K).
Vsaka učna oseba mora biti v enem plačilnem razredu najmanj štiri leta. Pogoji za pomaknenje v višji plačilni razred so: popolnoma zadovoljivo delovanje v šoli in povoljno vedenje v šoli in izven šole. Tako zakon o učiteljskih plačah.
Z regulacijo pa je združena tudi izprememba nekaterih paragrafov, ki se tičejo šolskega nadzorstva, vzdrževanja šol in pravnih razmer učiteljstva. Krajni šolski svet se bode volil odslej za šest let in ne več na tri leta. Katoliški dušni pastir je zakonit član krajnega šolskega sveta, prav tako zastopnik drugih 'veroizpovedi, ako obiskuje šolo najmanj 100 otrok tiste konfesije. Vendar ima ta zastopnik pravico posvetovanja in glasovanja le o predmetih, ki se tičejo interesa zastopanih Krajne šolske nadzornike imenuje okrajni šolski svet. V okrajnem šolskem svetu bodejo poleg dosedanjih članov odslej še po dva zastopnika deželnega odbora in okrajni šolski nadzornik. V deželnem šolskem svetu bodo odslej mestu treh štiri zastopniki dunajskega mestnega sveta. — Stroški za vzdrževanje šol preidejo na posamezne občine. Dosedanji okrajni Šolski zakladi se razpuste. Imenovanje učiteljev izvršujejo občine in okrajni šolski sveti tam, kjer prispeva občina vsaj 50% šolskih stroškov k deželnemu šolskemu fondu, v vseh drugih slučajih imenuje učiteljstvo deželni odbor. Na Dunaju
ima to pravico mestni občinski zastop. Med disciplinarnimi kaznimi se naštevajo: ukor, denarna kazen do 100 K, pomaknenje v nižji plačilni razred, odtegnenje funkcijskih doklad, odpustitev iz službe. Predno se izreče discipliniranje, se mora dati obtožencu prilika, da se opraviči Odpustitev iz službe se izvrši le tedaj, ako je bil obtoženec že preje disciplinarno kaznovan, a se ni poboljšal Izjemno se kaznujejo z odpuščenjem pregreški proti nravnosti, veri in prepovedi telesnega kaznovanja.
V	vsem tem zakonskem načrtu ni prav nikakih novih koncesij za cerkev ali duhovništvo. Le v krajnem šolskem svetu bode odslej duhovnik po postavi zastopnik cerkvene občine, kar je že itak doslej bil v mnogih deželah. Sicer pa ni najti sledu „klerikalnih privilegijev". Šenthipolitski škof se je zaman trudil, da bi v deželnem in v okrajnih šolskih svetih zagotovil cerkvi večji vpliv Deželnozborska večina načeloma ni hotela ugoditi njegovim zahtevam. Navzlic temu, toliko krika in vika zoper nižjeavstrijski deželni šolski zakon, ki se imenuje „atentat na svobodno šolo“ in namerava „šolo izročiti duhovniškemu gospodarstvu". Na Dunaju je zlasti socialna demokracija nastopila s hrupnimi demonstracijami, da zabrani najvišjo sankcijo.
In zakaj tolik odpor? Novi zakon nima sicer nikake klerikalne tendence, a ima vendar nabrušeno ost zoper socialistično, „jungovsko“ učiteljstvo. Secialno demokratiška načela so našla zlasti med nižjeavstrijskim učiteljstvom mnogo privržencev. Večina učiteljskih društev na Dunaju in izven Dunaja je na nje prisegala. Tej struji je seveda zdaj prizadet smrtni udarec. Novi zakon je postavil upravičeno načelo, da tisti, ki šole vzdržuje, ki nosi breme, tisti naj ima tudi pravico nastavljati učiteljstvo. Zato priznava to pravico občinam in deželnemu odboru. Krščansko socialna večina seveda ne bode ščitila „jungovstva“. In njegovega terorizma je zdaj 2a vselej konec. Od tod tolik krik po liberalnem in socialno-demokratiškem časopisju, kateremu zvesto pomaga tudi „Učit. Tovariš". Vendar je zakonski načrt nižjeavstrijskega deželnega zbora priča o resni skrbi krščansko-socialne večine za šolo in učiteljstvo. »Tovariš", ki na njem ni našel niti sence dobrega, naj raje svoje liberalne pokrovitelje naprosi, da pokažejo vsaj toliko dobrohotnosti do učiteljstva, kakor nižjeavstrijski klerikalci.
„Pojasnjevanje“ v katehetiki.
(Metodiška razprava.)1
Katehetovo delovanje upoštevaj vse dušne moči učenčeve: razum, spomin, domišljijo, čuvstva in voljo.
‘) Metodika veronauka se je v novejšem času pričela marljiveje obdelovati. Mnogo je k temu primoglo katehetsko društvo v Monakovem s svojo psihološko metodo in katehetski teč£^ v Solnogradu. V prihodnjem letu hočemo tudi mi ta predmet redno obravnavati. „Slov. Učitelj" bodi skupno glasilo učiteljev in katehetov!
Z ozirom na razum ima katehet trojno nalogo: 1) po jas n j e vati ali razlagati resnice, 2) dokazovati jih, 3) zavračati dvome, zmote in predsodke.
Pojasnjevanje mora privesti učence do tega, da razumevajo posamezne pojme in njih zvezo. Dobiti morajo jasne pojme o rečeh, s katerimi se peča verouk. Pojmi so pa lahko dvojni: a) konkretni in b) abstratni. Konkretnih je pri verouku le malo.
a)	Konkretne pojme razjasnjujemo neposrednjein posrednje.
Neposrednje pojasnjujemo, ako otroku pokažemo dotično reč. A vsako reč si morajo otroci dobro in natanko ogledati. Sami naj naštevajo bistvene znake; kar izpustijo, naj učitelj izpraševaje izpolni.- Končno se vse ponovi in s tem že opiše dotični predmet.
Na ta način se morejo pojasnjevati mnogi liturgični predmeti, n. pr. svete posode, cerkvena oblačila itd.
Izvrševanje zunanjih reči pri službi božji najlaže nauči katehet tako, da sam pokaže, kako se dela pravilno in dostojno, n. pr. kako se moramo pokrižati ') kako poklekniti in klečati, kako se vesti pri spovedi in sv. obhajilu, kako roke sklepati in držati itd
Tudi to smemo prištevati neposrednjemu pojasnilu, ako opozarjamo otroke na reči, ki jih že morajo sami poznati iz mnogokratnega opazovanja. Tu ima pojasnilo le ta namen, da so učenci opozorjeni na znake in lastnije, ki bi jih sicer prezrli, da torej poznajo reč jasneje in natančneje. Kolikortoliko so jim znani prostori in razne reči v cerkvi. Šotor so bržkone tudi že videli ob času vojaških vaj, ali pri ciganih in nekaj sličnega pri navadnih sejmarjih. V Noetovi zgodbi se čita, da so se odprle „zatvornice neba11. V krajih, kjer so mlini in žage, se to lahko pojasni neposrednje, drugod bi se moralo pojasniti posrednje.
V	79. zgodbi se bere, da je kralj stopil „pred isteje11. Ker otroci pač dobro poznajo peč in njene dele, bi tu zadostovalo, če katehet le omeni, kateri del peči ima to ime. Sploh naj katehet ne zahteva temeljite jasnosti takih pojmov, ki ne naznanjajo verskih reči, ker ima to nalogo že itak nazorni pouk. Zadovolji naj se, če otroci sploh poznajo ono reč. Jasnost verskih pojmov mu bodi glavna reč, vse drugo le sredstvo v dosego glavnega namena.
Posrednje pojasnjujemo: 1)Z obrazci in podobami. Tudi tukaj poiščejo najprej učenci bistvenih znakov, ki so razvidni na sliki (ali modelu); učitelj pristavi še drugih, ki niso vidni n. pr. barvo, velikost, tvarino . . . ; učenci združijo oboje ter tako opišejo s pomočjo slike dotični predmet.
N. pr. vihar na morju, obleka velikega duhovnika, skrinja zaveze itd
2)	S primerjanjem pojasnjujemo neznan predmet, ako ga primerjamo, sličnemu predmetu, ki ga otroci že dobro poznajo. Pri tej operaciji naj učenci po učiteljevem navodilu naštejejo pri znani reči one dele in znake, v katerih je slična neznanemu predmetu; potlej naj učitelj še našteje bistvene znake, v
‘) V nekaterih knjigah se bere navodilo, da naj katehet pri začetnikih z levico dela križ, ker je obrnjen proti otrokom, češ, da bi se ne motili. V tem ne moremo soglašati, ker za šolo godni otroci pač vedo, katera je desna in katera je leva roka. Saj bi se jim še čudno zdelo, zakaj neki katehet z levico dela križ. Drugih opravil jim menda doma tudi ne kažejo narobe. To nepotrebno levičenje se mi zdi skoro poniževalno za to sveto opravilo.
katerih si nista enaki obe reči, otroci pa naj ponovijo dostavek in oboje združijo ter tako opišejo novi predmet.
Da si učenci morejo predstavljati n. pr. Jeruzalemski tempelj, naj jim ga primerja s cerkvijo, ki je zidana na holmcu, opozarja jih, kako se pride do cerkve (po stopnjicah), koliko delov ima cerkev, kaj je v cerkvi, kaj okoli cerkve . .. Potlej pa našteje reči, ki jih pri cerkvi ni, pa so bile v templju. Katehet si lahko delo še olajša, ako hkrati rabi dobro sliko, torej dvojno sredstvo obenem.
3)	Z nasprotjem se morejo le redkokrat pojasnjevati konkretni pojmi.
Z uspehom utegne katehet porabiti to sredstvo, ako pri bogoslužnih vajah kaže napake, katerih se morajo varovati učenci; n. pr. pri klečanju je nespodobno, če kdo kleči le na enem kolenu, če se zadaj naslanja na pete ali če se spredaj vnemamo zvira po stolu ali klopi . . . ; roke niso lepo sklenjene, če prstje narazen štrlč, če je obhajanec z glavo preveč priklonjen ali pa jo drži preveč nazaj, če ne odpre ust...; napačno je, če se spovedanec predaleč nazaj drži z glavo, da ne more slišati spovednika, ne spovednik njega, če govori pretiho ali preglasno . , . Ako se pokaže, kaj je napačno, otroci še bolje razvidijo, kaj je prav.
b)	Abstraktne pojme tudi pojasnjujemo neposrednje in posred-nje. Neposrednje le redkokrat
Neposrednje bi bilo pojasnilo, ako katehet .opozori učence na čustvo ali dušno stanje, ki se jim je slučajno samo vzbudilo ali pa ga je katehet nalašč vzbudil v njih. Da bode otrokom jasen dotičen pojem, mora izpraševaje določiti in našteti bistvene znake.
Morda je bil sošolec zelo nesrečen (vsled očetove ali materine smrti . . .) Katehet vidi, kako so součenci tudi žalostni, mnogi se celo jokajo ž njim. Tu jih lahko pohvali in povč, da kaže	plemenito srce,	kdor žaluje,	ko vidi	v nesreči
in žalosti bližnjika, ter mu je enako hudo, kakor	bi se bila	njemu	pripetila
nesreča. To plemenito čustvo se imenuje sočutje. (Sv. apostol Pavel ga nam priporoča s prekrasnimi besedami :	„Veselite se z	veselimi in	žalujte	z žalujočimi!") — O drugi priliki pa bo	morda katehet	opazil ravno nasprotno. —
Učencu, ki je manj priljubljen, se pripeti kaj nevšečnega (znabiti se je kaj pobil, ni znal in je bil kaznovan . . .) Nekateri učenci so veseli, se smejejo in mu privoščijo. Tu naj jih katehet ostro zavrne in posvari, rekoč, da je grdo in grešno, če se kdo veseli tuje nesreče in če privošči bližnjiku kaj hudega. Ta grda lastnost se imenuje škodoželjnost in prihaja iz nevoščljivosti.
Katehet je vzbudil z živim opisovanjem nadnaravnih nagibov, zlasti božje dobrotljivosti, popolni kes v srcih svojih učencev, da se jim kar vidi na obrazu in v očeh, kako jim je hudo, kako žal, da so žalili ljubega Jezusa. Lahko jim reče : Glejte tako žalost, izkušajte sami večkrat vzbujati v srcu zlasti takrat, ko greste k spovedi , le premišljujte sami take reči, kakor sem vam jaz zdaj povedal. Taka žalost radi razžaljenja božjega se imenuje popolni kes.
Neposrednje se tudi še sme imenovati pojasnilo, ako ob razlagi opozorimo otroke na čustva, ki so jih kdaj že sami imeli Tako bi utegnili pojasniti težko vprašanje: Kaj je kes (sploh)? (Otroci, vem, da ste že večkrat storili kaj nespametnega, za kar vam je bilo potlej močno žal, n. pr., novo obleko neprevidno vmazali ali raztrgali; izgubili dragoceno darilo itd. I. povej, ali se je že tebi pripetilo kaj takega? [Boter so mi bili podarili cekin, pa sem ga izgubil, ker nisem pazil nanj,] No, kako ti je bilo pri srcu? Kaj ne, zelo hudo; še solze so se ti jele utrinjati, jeli? Sam n&se si bil nevoljen; ne vem, kaj bi bil raje storil, kot da se je to zgodilo! . . Rekel si: „Kako se kesam! Prihodnjič bom pa pazil; nikoli več ne bom tako lahkomišljen !“ Vidiš: „Kesam s e“, praviš,
in takoj	pristaviš: „nikoli veČ!“	Torej že	veš, kaj je	tisto grenko Čustvo, ki
se imenuje kes. Toda katekizem se	ne zmeni	za posvetne	reči, govori le	o božjih.
Glej še stokrat bolj si bil nespameten, ker nisi pazil na svojo dušo, da si se zameril Bogu . . .)
Posrednje pa se pojasnjujejo abstraktni pojmi mnogovrstno:
1.	Na zgledih še živih	oseb h njihovega	konkretnega	vedenja
se dajo	lahko izvajati njim lastne	značilne	abstraktne	lastnosti.
N. pr. otroci poznajo izredno delavnega, varčnega, dobrodelnega človeka; ali pa obratno lenuha, zapravljivca, lakomnika, skopuha itd. Katehet bi jim lahko pojasnil take lastnosti, ako opozarja na bistvene znake, ki jih opazujejo na označenih osebah.
Saj je Zveličar sam tako pojasnjeval. Da bi apostolom razjasnil, kaj je ponižnost, nesebičnost in preprostost, je poklical otroka in postavil v sredo med nje in je rekel: „Resnično vam povem, ako se ne izpreobrnete in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdorkoli se torej poniža kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu.“ Ko je učil o dobrem namenu, ki je potreben za zaslužnost dobrih del, je opozarjal na vedenje fari-zejcev
Vendar mora biti učitelj tu jako oprezen, da ne žali nežnega čuta svojih učencev, da jim ne kaže v slabi luči onih oseb, do katerih morajo imeti spoštovanje.
2. S podobami, na katerih je včasih razvidno tudi notranje (dušno) stanje naslikanih oseb.
N. pr pobožnost na sliki Jezusa v molitvi na Oljski gori, ali svetega Alojzija i. dr.; zavist pri Jožefovih bratih ali pri Kajnu. Vendar se more to sredstvo le redkokrat rabiti samostojno, ker ni lahko dobiti tako dobrih slik, da bi se na njih izražali tudi znotranji dušni pojavi.
3. S primerjanjem. To je mogoče na dvojen način: neznana abstraktna reč se primerja znanemu konkretnemu predmetu ali pa neznana abstraktna že znani abstraktni.
N. pr. milost božja je v srcu pravičnega Človeka, kar solnce v naravi. (Prim. izrek sv. Roze Limanske) — Ako otroci že dobro poznajo lastnosti, ki jih mora imeti kes, se opozorijo pri nauku o trdnem sklepu, da mora imeti slične lastnosti: mora biti notranj, splošen itd. — Zakaj je duša podoba božja (kdaj naravna.' kdaj nadnaravna:)
To sredstvo se dd čestokrat porabiti, da se po analogiji iz konkretnih pojavov v naravi in človeškem življenju izvajajo abstraktni pojmi v verouku. Zlasti naj se izkorišča v tem smislu liturgija sv. cerkve.
4. Z nasprotjem. To sredstvo se d£ še uspešneje rabiti pri abstraktnih nego pri konkretnih pojmih.
Večkrat se krepkejše razjasni pojem čednosti, ako se razkažejo znaki nasprotne pregrehe n. pr resnicoljubnost in laž, hvaležnost in nehvaležnost itd. Včasih pa se bolj priporoča, da se čednost prav živo opisuje in s tem vzbuja stud do nasprotne pregrehe; n. pr. pri šesti zapovedi je bolj umestno, da katehet opisuje lepoto čistosti nego grdobijo nečistosti, dasi tudi tega ne sme popolnoma opustiti. Jezus je tudi tako učil: dobri namen je priporočal s tem. da je opozarjal na napačni namen, ki so ga imeli farizeji pri svojih dobrih delih.1)
‘) Prim. pojem „modrosti“ v ^Vrtcu" 1904., str. 160. kjer se obenem uporablja tudi pojasnilo s konkretnim slučajem (zgodbico).
5. Z zgodbami in povestmi. Brez dvoma je to najboljše pojas-nilno sredstvo. Tem potom se lahko pojasnuje večja skupina pojmov obenem. Tudi lahko doseže katehet več namenov hkrati. Ako je namreč zgled spretno odbran, ž njim pojasnjuje dotični pojem, a obenem tudi vzbuja blaga čustva in deluje na voljo otrokovo.
Najprimernejše so zgodbe sv. pisma stare, še bolj pa nove zaveze. Po tej poti nam je v največji meri došlo razodetje božje, naj ga tudi po isti poti spoznavamo. Pa svetopisemske zgodbe nikakor ne zadostujejo za pojasnitev vseh kateklzmovih naukov, ali pa so pretežavno sredstvo ter se večkrat ne morejo naravnost in jasno izvajati iz njih dotične resnice. Zato na) se odbirajo zgledi tildi iz cerkvene zgodovine (življenja svetnikov), ki so še bolj primerni za pojasnitev, ker nam kažejo krščanske odnošaje kar naravnost, dočim je treba pri svetopisemskih zgledih večkrat še posebej opozarjati na judovske šege. — Semtertja se sme porabiti tudi povest, ki nima zgodovinske podlage, saj je Zveličar tudi rabi) prilike. Kako lepo se n. pr. po Smidovi povestici o modrujočem kmetu, ki je zaspal pod hrastom, pojasni božjo modrost v stvarjenju, dasi nam ni vselej razvidna na prvi pogled.
Metodično se povest tako-le obravnava: 1. Najprej se zgodba povč živo, deklamatorično in mikavno s posebnim poudarkom onih momentov, ki jih bo katehet porabil pri izvajanju. 2. Otroci naj ponove zgodbo vsaj po glavni vsebini, tehtne izreke naj si zapomnijo dobesedno. 3. Potem naj katehet izpraševaje izvaja dotične nauke katekizmove. 4. Končno ponovi. Včasih utegne biti razprava v drugačnem redu, a ob ponovitvi naj se vrste rezultati v istem redu, kakor stoje v katekizmu.
Za razlago zakramenta sv. pokore, n pr., je pač najprimernejše sredstvo prilika o izgubljenem sinu Prav naravno se dajo iz nje izvajati vsa splošna vprašanja o sv pokori; a tudi potlej ob razlaganju posameznih zahtev zopet in zopet lahko nazaj poseže. N. pr. Pri vprašanju, da mora biti kes nadnaraven, utegne tako-le postopati: Zakaj je bil izgubljeni sin tako zelo žalosten? (Zato, ker je bil lačen, ker je stradal.) Da, kakšen kes je bil to, naraven ali nadnaraven? (Naraven) Zakaj ? (Ker mu je bilo žal le radi svetne nezgode.) Ali je pa ostal pri tem ? (Ne; najprej je res mislil le na kruh, ki preostaja v hiši očetovi, a pri tem mu oživi spomin na ljubega očeta, ki ga je tako nehvaležno razžalil, in pa na to strašno reč, da je s tem žalil tudi nebeškega Očeta, — ^grešil zoper nebo“! Zato ne govori več: „Vstal bom in pojdem domov, pa si bom kruha odrezal in privoščil", marveč: „Vstal bom in pojdem k očetu in porečem : OČe, grešil sem . . .“
6. Semtertja se sme porabiti v pojasnilo verskega pouka kaka basen.
N. pr. Pri pouku, kako naj krotimo svoio jezo, se utegne omeniti Ezo-pova basen o lisjaku, ki je znal tako zvijačno premagati jezo. Jezilo ga je namreč, da ni mogel doseči sladkega grozdja; a takoj se je utolažil, rekoč: „Saj je kislo to grozdje!“ Kolikokrat bi bilo pametnejše tudi za nas, da bi se smejali mesto jezili.
7. Tudi kak pregovor utegne včasih dobro služiti, in sicer še posebno zato, ker ž njim resnica ostane dlje v spominu. Seveda je treba tudi pregovor razjasniti otrokom.
N. pr. Dolžnost, lepo porabiti mlada leta, se pojasni s pregovorom: „Po-mlad in mladost sta enakih lastnost." — Kako mora ob smrti človek vse popustiti, lepo označi pregovor:	„M rt vaš k a obleka nima žepov."
(Prim. razlago pregovorov v „Vrtcu“.)
o
Splošno pravilo pa bodi: Ne preveč in brez potrebe pojasnjevati! Posebno ne kaže obširno obravnavati vsake resnice, ker za to ni potrebnega časa. Obširno in temeljito naj se razlagajo oni nauki, ki so za življenje zelo imenitni. Obširna obravnava o isti resnici naj bi se ne ponavljala istim učencem. Kar se je v nižjih razredih že temeljito razlagalo, naj se v višjih le ponavlja in izpopolnjuje; tu naj se obširno obravnavajo le nove resnice, ki še poprej niso bile na vrsti.
Kako vpliva preoblaganje na zdravje šolske mladine?
V	medicinski akademiji je dr. Lagneau na podlagi raznih listin dognal, da raste bolehavost učencev sorazumerno s številom njihovih šolskih let. Čim dalje hodijo učenci v šolo, tem pogosteje se opazuje, da jih boli glava, da jim teče kri ali da trpe na različnih izrastkih. Ti mali mučenci telesno popolnoma oslabe, da bi le vzrastli vsaj v duševno in nravno izvrstne može! Da bi si mesto trenutne učenosti pridobili vsaj temeljito in trajno vednost v bistvenih stvareh! Da bi se krepili vsaj njihovi značaji! Toda ne! Uspehi so v vsakem oziru slabi. V razpravah ki so došle pariški akademiji, tožijo zdravniki, da so učenci preobloženi in se zato „uničuje moč volje in nravna energija" (dr. Lagneau), „da izgubi duševna moč učencev vsak pomen" (dr. Fonssagrives), ,da se postanejo učenci razdražljivi" (dr. Beaumetz), „njihov razum pa top“ (dr. Beckel).
Isto potrjujejo najimenitnejši zdravniki obeh delov sveta: doktorji Erei-mann iz Petrograda, Dum iz Hannoverja, Edes iz Bostona, Macphason is Glasgowa in angleški zdravniki Ashby, Stally, Drewith, Donkin in Gibbon.
Dr. Cohn omenja visoke šole v Vratislavi, Erlangenu, Heidelbergu, kjer je 100 odstotkov dijakov (t. j. vsi) bolnih na očeh; o raznovrstnih boleznih, ki jih dobe dijaki vsled tega, ker vedno sede, niti ne govorimo.
Odkar se je na Angleškem izvedel šolski zakon, so otroci z delom tako preobloženi, da sta opozorili vlado na to grozno vzgojo že gosposka in poslanska zbornica, pa tudi zdravniško časopisje. Lord Shaftesbury, predsednik komisije za umobolne, pravi, da število vzgojiteljic, ki zbole vsled živčne oslabelosti, strašno raste. Vsak hoče doseči določeni cilj, naj je otrok nadarjen ali ne; vzgojitelji se udajo napornemu in razdražljivemu delu, ne da bi presodili posameznikove zmožnosti. Vsi otroci se merijo po istem merilu, vsi se vlivajo po istem vzorcu in gnetejo iz istega testa. Obvezna je srednja pot, izvirnost pa prepovedana.
Posebej glede mladih deklic se je izrazil dr. Dujardin Beaumetz v akademiji: „Več let imam že nalogo, da opazujem in zdravim mlade deklice, ki bivajo v različnih učnih zavodih, posebno v Seine-skem okraju. Zdi se mi, da bo marsikoga zanimalo, če objavim, kar sem opazoval v teh letih pri
deklicah, ki so z delom preobložene. Deklice se sprejemajo s petnajstimi, najpozneje z osemnajstimi leti in ostanejo v zavodu tri leta. Ker jih med petsto prosilk sprejemajo vsako leto samo dvajset, je sprejemni načrt zelo obširen in prosilke so prisiljene, da se jedno leto pred sprejemnim izpitom udajo najnapornejšemu delu. Proti tej preobložitvi moramo imeti toliko več pomislekov, ker so deklice preobložene z delom ravno med časom razvoja, torej v času, ko bi bilo treba njihovo zdravje stalno varovati in temeljito gojiti. Poleg tega žive deklice največ v slabih gmotnih razmerah in njihova hrana torej ne more biti taka, kot bi jo potrebovale. Tudi je dognano, da jih posebno prvo leto v zavodu napadajo razne slabosti Iz lokalnega stališča se opazi najprvo na deklicah kratkovidnost, lopatica desne rame se preveč izboči in hrbtenica se premakne. Splošno se pa opaža pri otrocih bledica in posebna razdraženost živčevja
„Preoblagajo se mladi ljudje", pravi dr. Peter, *vsled tega, ker se glede razuma premalo gleda na zakon ponujanja in povpraševanja. S tem hočem reči, da se v šolskih načrtih mladim ljudem ponuja več, kot zahtevajo njihove duševne zmožnosti. Narava nas uči, da je največ ljudi srednje nadarjenih. Če se na to pozabi, je nevarnost, da se ničesar drugega ne doseže kot mnogo na možganih oslabelih ljudi.
„Kratko“, pravi tudi dr. Hardy, „naši otroci se uče preveč stvari, preje bi bili gotovi, če bi povedal, česa se ne uče, kot če bi našteli vse predmete, ki se od njih zahtevajo: to je cela enciklopedija14.
„Če je res“, pravi dr. Gautier, „da se na naših šolah in gimnazijah mnogo dela, sledi iz tega, da bi morala mladina v višjih razredih kazati izvanredno nadarjenost. Toda vsakdanja izkušnja nas uči, da temu žal ni tako. Kakor je bilo vedno, tako je še sedaj: vsak da le, kolikor more“.
„Treba je“, pravi dr. Rochard, „da opravimo enkrat ta zapisnikarski pouk, ki se vsake stvari površno dotakne, pa se v nobeno stvar ne uglobi. Odpraviti moramo to splošno znanost, ki preoblaga spomin, pa pri tem ne razvija razuma in katere posledica je večkrat neozdravljiva utrujenost in nepremagljiv stud do duševntga dela. Zato se rad pridružujem predlogom Lagneau-jevim in predlagam, naj akademija naša konečna izvajanja tako-le izrazi:
„ Medicinska akademija, prepričana o resnih slabih posledicah, katere ima zloraba duševnega dela v zavodih za oba spola; prepričana, da ta zloraba zdravju in razvoju otrok resno škoduje, opozarja vlado na to točko*.
Po našem mnenju se je glede tega nek ud akademije najbolj duhovito in resnično izrazil, ko je rekel: „Ne smemo humanitete žrtvovati humanitetam", to je humanistiškemu pouku.	(Nikolay	„Ung. Kinder".)
Dopisi.
Iz Idrije. Občni zbor „Podruž-nice Slomškove zveze” v Idriji. Naša podružnica si pridobiva vedno več prijateljev, ker kdor pride na naša zborovanja, se prepriča, da „Slomškova zveza" nima namena, delati razpor med učiteljstvom, temveč, da ravno nasprotno želi prav prijateljske edinosti med duhovščino in učiteljstvom, torej med stanovoma, ki morata že vsled svojega poklica skupno delovati in prijateljsko občevati. Ker je bil predsednik, g Iv. Vogelnik službeno zadržan, priti pravočasno k zborovanju, otvoril je občni zbor odbornik J. Novak, ki je pozdravil vse navzoče člane in članice, prav posebno pa še vse one gospode in gospodične, ki so se prvič udeležili našega zborovanja. Iz poročil o delovanju društva povzemam sledeče podatke: Podružnica je štela v minolem letu 18 rednih in 16 podpornih članov. Dohodkov je imela 92 K 17 h, izdatkov pa 94 K 80 h; torej 2 K 63 h primanjkljaja. Knjižnica šteje 153 del v 229 zvezkih. — Pregledovalcem računov sta bila izvoljena gospoda Fr. Šparovec in V. Treven, ki sta račune takoj pregledala ter odobrila. —
V	odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji
odborniki, namreč gospodični M. Gostiša in M. Jurman ter gg. J. Bajec, A. Hribar, J. Novak in Iv Vogelnik. — Članarina znaša tudi za prihodnje leto le 2 K. Nato je poročal J. Novak „0 izpustu iz šole“.
V	svoje poročilo je zbral vse §§, ki govore o tem predmetu, vmes pa je navajal navade, oziroma razvade in nepravilnosti, ki se tu in tam ob izpustu iz šole dogajajo, ter podal nekatere misli o izpust-nici ter o izpustni knjigi. V debato, ki je postala precej živahna, so posegli poleg poročevalca zlasti gg. J. Bajec, A. Novak in Fr. Oswald. — Končno se je sklenilo, da bodi prihodnje zborovanje dnč 26 januarja v Spodnji Idriji. Primerno predavanje je obljubil g. R. Gostiša. — Ker ni bilo samostalnih predlogov, zaključi predsednik g Ivan Vogelnik, ki je že med zborovanjem prišel ter prevzel predsedstvo, zborovanje z zahvalo vsim navzočim, ki so se tako mnogoštevilno odzvali odbo-rovemu vabilu ter z zanimanjem sledili posameznim poročilom. — Da smo se potem pri skupnem obedu prav prijateljsko zabavali, mi skoro ni treba še posebej omenjati.
Slovstvo.
Svetopisemska knjiga Job in -psalm 118. poslovenil S. Gregorčič. Tiskala in založila »Narodna tiskarna" v Gorici 1904 Vsako novo delo Gregorčičevo z veseljem sprejme ne le izobraženstvo slovensko ampak tudi preprosto ljudstvo. To pot bo zanimanje tem večje, ker nam slavni naš pesnik podaja prevod globoko zamišljene poučne in pesniško navdahnjene svetopisemske knjige Job, ki gotovo zasluži, da bi se jo v vezani besedi prevedlo na vse izobražene jezike. Naš pesnik se pri prevajanju ni držal na določeno
dolžino verzov, ampak prosto se giblje, kakor mu veleva pesniški čut. To dela delo zanimivo in odstranjuje dolgočasno enakomernost, ki bi utegnila kaziti prevod tako zanimive svetopisemske knjige. Jezik v prevodu je gladek, neprisiljen in poleg tega je skoro dobesedno preveden svetopisemski izvirnik. Zlasti nekatera mesta se odlikujejo po krasni pesniški dikciji; vidi se, da se je pesnik popolnoma zaglobil v snov in jo obdelal, kakor bi bila njegova izvirna last. Krasno se dado nekatera mesta iz tega dela porabiti kot citati,
marsikatera pa se bodo vsled svoje poljud-nosti in neprisiljenosti gotovo udomačila med Slovenci kot priljubljeni izreki. Brez dvoma bo ta prevod mnogo pripomogel, ga postane ta krasna svetopisemska knjiga s svojimi globokimi resnicami bolj znana med Slovenci.
—	Kar je rečeno o prevodu Jobove knjige,
Šolske
Učiteljske izpremembe. Provizorični nadučitelj g. Jožef Ambrožič v Bučki je prestavljen v Čatež, na njegovo mesto v Bučko pa pride provizorični učitelj g. Franc Pogačnik z Rake. Suplentka gdč. Jožefa Muc v Prečni je imenovana za provizorično učiteljico v Beli cerkvi pri Novem mestu. Za suplenta na šoli v Prečni pri Novem mestu je imenovan učitelj g. Ivan Vozel v Trebnjem. Za začasnega učitelja v Polšniku je imenovan izprašani učiteljski kandidat gosp. Jožef
O	dl ase k iz Ljubljane. Obolelega učitelja g. Martina Judniča v St. Vidu pri Zatičini bode nadomestoval gosp. Jožef Bernot iz Ljubljane. — Štajersko. Za nadučitelja v Zagorju je imenovan dosedanji stalni učitelj g. Ivan Hočevar; za učitelje so imenovani; na nemški ljudski šoli v Ormožu dosedanji začasni učitelj g. Viljem Hribar, na ljudski šoli •v Žitalah dosedanji začasni učitelj g. Anton Gaberc, za učiteljico na ljudski šoli v Sromljah dosedanja začasna učiteljica gdč. Ernestina Bradaška in na ljudski šoli v Vržeju za učiteljico dosedanja začasna učiteljica gdč. Alojzija Colnarič v Stojnem selu. Dovoljenje za možitev sta dobili: stalna učiteljica gdč. Ida St e d ry v Sv. Kungoti z nadučiteljem g. Martinom Vodenikom in stalna učiteljica gdč. Vincencija Blažek z učiteljem g. Andrejem E p p i c h o m. Za učitelja na meščansko ' Maribor je prestavljen g. Karol
velja tudi o 118. psalmu. Tudi tu je prevod natančen, pesniško vzvišen in popolnoma umljiv. — Toplo priporočamo to knjigo vsem Slovencem, ki se hočejo seznaniti s prelepo knjigo Jobovo in se zraven tudi priučiti prekrasnemu pešniškemu jeziku enega najboljših del Gregorčičevih.
vesti.
Treiber iz Halbenreina, za nadučitelja v Dobrovcih je imenovan tamošnji učitelj gosp. Mat. Tušek, za učiteljico ženskih ročnih del je nastavljena v St. Juriju ob Pesnici nadučiteljeva soproga g. Matilda Vodenik. — Za nadučitelja v Maloščah je imenovan sedanji učitelj v Skofičah gosp. Mat. Ožgan; za šolskega vodjo v Podgradu (Medgorje) gosp. Jožef Gat-t er ni g, v Smarjeti nad Pliberkom gospod Martin Sebastian. Za podučitelje pridejo gg.: J. Golker v Št. Martin na Dholici, Frid. Schreier v Šmarjeto v Rožni dolini, Jožef T r a u n ig v Št. Primož, Marijeta Schmidt v Pliberk. G. Jernej Pšeničnik je postal pomožni učitelj v Kazazah. Prestavljeni so gg.: Pavel Hullnig iz Tinj v Št. Jakob v Rožu, Avgust Biirger iz Ledenic v Loče, Wal-ter Riedl iz Domačal v Tinje. Iz službe stopita gdč. Pavlina F o u r 1 a n in gdč. Marija Remšgar.
Učna knjiga. Knjigo „Dr. Fr. vitez Močnik, Računica za avstrijske obče ljudske šole. Izdanje v treh delih. Tretji del: Višja stopnja. Predelala K. Kraus in M. Ha-vernal. Dunaj 1904. C. kr. zaloga šolskih Cena 70 h. je c. kr. naučno ministrstvo odobrilo za uporabo na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Slovenski prevod je oskrbel profesor J. Macher \ Ljubljani.
Imenovanje. Gosp. Dragotin Pribil je imenovan za definitivnega vadničnega
učitelja v Kopru in za šolskega nadzornika v Lošinju. — Preč. g. Mihael Arko, dekan v Idriji, je imenovan za knezo škofijskega komisarja za krščanski nauk in bogoslužne vaje na mestni realki v Idriji.
Mestna realka v Idriji se razširi vsled sklepa občinskega sveta v višjo realko. Prihodnje leto se otvori peti razred.
Dravinjske doklade. Krajni šolski svet v Tržiču je dovolil učiteljstvu ta-mošnje šole draginjske doklade. Učitelji tretjega in četrtega plačilnega razreda in provizorični učitelji bodo dobivali do regulacije po ioo K, učiteljice pa po 50 K na leto. Naj bi temu zgledu sledilo še mnogo krajnih šolskih svetov.
Obrtni učni zavodi v Avstriji. C. kr naučno ministrstvo je izdalo izkaz obrtnih učnih zavodov v Avstriji koncem šolskega leta 1903/4 Bilo je 7 obrtnih osrednjih zavodov, 21 državnih obrtnih šol in sorodnih zavodov, 2 stavbinski in umetno-rokodelski šoli in 6 državnih rokodelskih šol. Strokovnih šol za posamezne obrtne panoge je bilo 82 in sicer; 1 1 strokovnih šol za čipkarstvo (med temi Idrija), 29 strokovnih tkalskih šol, 17 strokovnih šol za obdelovanje lesa (med temi Kočevje). 10 strokovnih šol in posku-ševališč za kovinsko industrijo in končno 25 strokovnih šol raznega smotra (med temi umetno - obrtna strokovna šola v Ljubljani).
Osebne vesti. Profesor gosp. Anton Bar tel na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je uvrščen v VIII. činovni razred, v VII. či-novni razred pa so uvrščeni g dr. Josip Marinko v Novem mestu, g dr. Ivan Svetina v Ljubljani, g. Alfonz Pavlin v Ljubljani ter gg. Fran Frankovič in Fran Pančur, profesorja na c. kr. učiteljišču v Kopru.
Šolstvo v proračunu idrijske mestne občine za 1. 1905. Proračun za
prihodnje leto kaže sledeče potrebščine:: Plače učiteljskemu osobju mestne realke in pripravnice 27.580 K (vodja „ubogih kranjskih učiteljev", Gangl bode dobil „samo“ 3400 K); plača šolskemu slugi in kurjaču 1110 K; pokojnina vdovi rajnega ravnatelja K. Pirca 1800 K, vzgoj-nina njegovi hčerki 360 K; vzdrževanje poslopja in vrtov 3479 K; dotacija za učila 3500 K; nagrade za nadure 1000 K; šolska izvestja 800 K; poprava in nabava hišne oprave 600 K; snaženje prostorov 200 K; kurjava 1300 K; razne potrebščine 500 K. Skupne potrebščine za realko so torej proračunjene na 42.229 K. Dalje so v proračunu še sledeče postavke: Za obrtno-nadaljevalno šolo 800 K; za šolsko delarno 1 00 K ; prispevek c kr. strokovni čipkarski šoli kot podpora dvema učenkama za obisk osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju 150 K; (predlaganih 300 K za kurjavo c. kr. strokovni čipkarski šoli je pa pobil ^prijatelj ljudske izobrazbe", social - demokrat Kristan in vsled nebrižnosti odbornikov je postavka padla; podpornemu društvu za realce v Idriji se je dovolilo 1500 K; podpornemu dijaškemu društvu v Gradcu 40 K* podpornemu dijaškemu društvu „Rado-goj“ 40 K ; podpornemu dijaškemu društvu na Dunaju 40 K; razni stroški
1	00 K.
Razširjene šole. Trirazrednica v Sromljah pri Brežicah se razširi v štirirazrednico. Enorazrednica v Čatežu se razširi v dvorazrednico.
Učiteljske plače na Goriškem. V zadnjem zasedanju je goriški deželni zbor sprejel sledeči zakonski načrt: Učiteljsko osobje se razdeli v tri razrede. V I. razredu bodo dobivali učitelji po 1600 K, učiteljice po 1400 K ; v II. razredu učitelji po 1400 K, učiteljice po 1200 K; v III. razredu učitelji po 1200 K, učiteljice po 1000 K. Na meščanski šoli
dobi učitelj 2000 K, uciteljiča 1600 K.
—	Razdelitev v posamezne razrede se izvrši tako-le : V Gorici se uvrsti v I. razred 5/I0l v II. razred 3/10 in v III. rrzred 2/io vsega učiteljstva; v drugih okrajih pa v I razred 3/10, v II. razred 4/,0 in v III. razred 3/10 učiteljstva. — Vsak voditelj ljudske šole ima pravico do stanovanja z dvema sobama in s postranskimi prostori; ako pa nima naturalnega stanovanja, dobi stanarino in sicer v Gorici 600, 500 oziroma 400 K, v drugih okrajih pa 60O/0 od taga. — Začasni učitelji in učiteljice dobč po 800 K in odškodnino za stanovanje. Ko so dosegli učno usposobljenost, se uvrste v III razred — Petletnice znašajo 10% plače in se računajo od usposobljenostnega izpita. — Opravilna doklada za voditelje ljudskih šol znaša za enorazrednice 100 K, za dvo-razrednice 150 K, za trirazrednice 200 K in za štirirazrednice 300 K.
Učni zavodi »Šolskega Doma« krasno napredujejo. Ljudska šola šteje v „Šolskem Domu“ 9 razredov in sicer 3 deške, 5 dekliških in 1 mešan razred. To šolo obiskuje 191 dečkov in 288 deklic.
V	„Malem Domu" so 3 mešani razredi, katere obiskuje 63 dečkov in 74 deklic. Deška pripravljalnica za srednje šole šteje 34 učencev in dekliška pripravljalnica za izobraževališča šteje v dveh razredih 102 učenki. Dekliško obrtno in nadaljevalno šolo obiskuje 63 učenk, deško obrtno-nadaljevalno šolo pa 154 učencev.
Izpit učne usposobljenosti za ljudske šole so napravile pred g o r i š k o izpraševalno komisijo sledeče gospodične: za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom : Josipina Bezlaj iz St. Vida pri Planini, Ljudmila Eržen iz Ozeljon (oboje z odliko), Marija G a-sparin, Antonija Gomilšek iz Pišec Franja Hrovat iz Zabukovja, Roza Je-
bačin od Sv. Marjete niže Ptuja, S. Valerija Jeraj iz Maribora, Olga Juvančič iz Selnice, Amalija Komotar z Vrhnike, Davorina Lapajne iz Idrije. Marija Lapajne (oboje z odliko), Milena Lazar iz Ormoža (okolica), Matilda L e c k e r iz Slivnice pri Celju, Roza Lukan iz Gorice, Marija Posega od Sv. Miklavža blizu Ormoža, Alojzija Rosenberger iz Loč, Ivana Si m č i č, Gizela Širca iz Tolmina, S. Emanuela Trstenjak iz Maribora, Gabrijela V i d-mar iz Kočevja; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino ter italijanščino kot predmet: Štefanija Havel iz Roča; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot predmet: Marija Barle iz Suhorja, Ernesta Blažiča v Grgarju, Alojzija Cink od Svetega Andraža nad Polzelo, Kristina Ger-d o 1 iz Opčine (z odliko), Štefanija Kokalj iz Košane, Ana K o m e 1 iz Gorice, Franja Ličar iz Kostanjevice, Pavla Loren z u t i iz Sežane, Amalija Martelanc iz Poljčan, Josipina Sedej iz Renč, Ele-onora Ša ul i iz Št. Petra na Medvedovem selu, Angela Šušteršič iz Rihenberga, Eliza V a ga j a iz Laporja; s slovenskim učnim jezikom: Marija Kovačič iz Ročinja, Ljudmila Strosar iz Sovodenj, Katinka Valenčič; z nemškim učnim jezikom: Zofija C i a n i.
Izpit učne usposobljenosti za pouk gluhonemih otrok je napravila z odliko pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gradcu provizorična učiteljica na ljubljanski gluhonemnici, gdč. Uršula Zupančič.
Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici v Zdihovem-Unter-skril je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 30. decembra leta 1904 na c kr. okr. šolski svet v Kočevju. — Na enorazrednici v Bukovju je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. decembra 1904 na c. kr. okr. šolski svet v
Postojni.— Na enorazrednici v Trnju je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. decembra 1904 na c kr. okrajni šolski svet v Postojni. — Na štirirazred-nici v Senožečah je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. decembra 1904 na c kr. okr. šolski svet v Postojni.
— Na štirirazrednici v Trnovem je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. decembra 1904 na c. kr. okr. šolski svet v Postojni. — Na štirirazrednici v Vipavi je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 20. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Postojni. — Na eno razrednici na Gori je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 10 decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju.
— Na dvorazrednici v Suhorju je drugo učno mesto stalno popolniti. Prošnje do 15. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju. — Na štirirazrednici v Starem trgu pri Ložu je stalno popolniti učno mesto Postranska dohodka od ekskuredne in obrtno - nadaljevalne šole. Prošnje do 21. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu. — Na enorazrednicah v Hotiču in v K o-
1	o vratu je stalno popolniti učno in voditeljsko mesto. Prošnje do 30. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. — Na petrazrednici v Toplicah pri Zagorju je stalno popolniti moško učno mesto. S to službo je združeno prosto stanovanje v novem šolskem poslopju, obstoječe iz sobe in kuhinje. Prosilci, sposobni poučevati na obrtno-na-daljevalni šoli, imajo prednost. Prošnje do 30. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. — Na štirirazrednici vSmartnu pri Litiji je popolnit1 moško učno mesto. Prosilci, sposobni^ poučevati na obrtno - nadaljevalni šoli imajo prednost. Prošnje do 30. decembra leta 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. — Na trirazrednici v Z a ti čini
je popolniti učno mesto. Prošnje do 30. decembra 1904 na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji.
Izpit učne usposobljenosti za ljudske šole so naredili vMariboru gg.: Anton Hribernik v Grešnovcu, Avgust Kopriva v Črešnovcu, Janez Kramer pri Sv. Vidu blizu Šmarja. Friderik S prage r pri Sv Bolfenku na Kogu, Emil V r-š i č pri Sv. Miklavžu v Slov. goricah ter gospodični Aliče K oseh el 1 v Zrečah in Marija Lerher v Framu.
Škandalozne šolske razmere v celjskem okraju. Vsled nebrižnosti vlade, ki že več let zavlačuje ustanovitev slovenske dekliške šole za celjsko okolico, je letošnje šolsko leto v celjski okolici 208 slovenskih deklet brez vsakega poduka. V zasebno šolo čč. šol-kih sester ne morejo, ker so prerevne, da bi plačevale šolnino, v nemško šolo pa jih ne vzprejmejo, ker je ta letos že tako napolnjena, da mora imeti jedno paralelko v nemški „šparkasi“. Drugod vlada sili ljudstvo, da stavi šolska poslopja, celjska okolica pa ima že več let kupljen stavbeni prostor za šolo, a vlada ne dovoli šole. In o taki vladi bi se še naj moglo reči, da skrbi za napredek slovenskega ljudstva ? ! Škandal, da sploh morejo vladati pri nas take turške razmere!
Za odpravo III. plačilnega razreda na Štajerskem. Združena finančni in šolski odsek sta proti glasovom Slovencev odklonila predlog, naj se odpravi III plačilni razred za učitelje. Dovolila pa sta
50.000	kron v ta namen, da se 200 šol prestavi v II. plač. razred; za to so dovolili 40.000 kron, 50 šol pa iz 11. v I. razred (i0.000 kron). — Slovenski poslanci so dosegli s tem prav mnogo, če jemljemo v ozir prenapeto krivičnost graške gospode. Najnujnejše je storjeno in upati je, da III. plač. razred v doglednem Času izgine.
Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico. Iz uradnih naznanil je posneti, da je imenovan gospod Šinigoj France, učitelj v Sv. Križu pri Ajdovščini, učiteljem pri sv. Duhu (Štajersko). Novo službo nastopi 1. marca leta 1905. — Priznala se je V. petletnica gdč. Urbančič Mariji, IV. gdč. Perc Mariji in I. g. Gradniku R. — Vdovi po pokojnem učitelju K. se je dovolila podpora 200 K. — Ker se je odpovedala službi zaradi možitve gdč. Besednjak Antonija, učiteljica v Kamnjah, se je imenovala na njeno mesto gdč. L e n a r č i č.
—	Izpraznjeno učiteljsko mesto na Ligu se je podelilo izprašanemu učiteljskemu kandidatu Benko Alojziju — Mesto na novo razširjeni štirirazrednici v Dorn-bergu se je podelilo gdč. Rožici Bizjakovi. — Po umrlih tovariših izpraznjeni draginjski dokladi sta se podelili dvema drugima. — Daljši dopust zaradi bolezni se je dovolil dvema učiteljema in eni učiteljici. — Iz preudarka za 1. 1905. je razvidna šolska potrebščina v znesku 178 360 K, ki se pokrije s 7o0/q naklado na izravne davke
Šolstvo na Koroškem. Za nadučitelja v Maloščah je imenovan sedanji učitelj v SkofiČah Mat. Ožgan; za šolskega vodjo v Podgradu (Medgorje) Jožef Gatternig, Mart. Sebastian v Šmar-
jeti nad Pliberkom. Za podučitelje pridejo: J. Go Iker v Št. Martin na Dho-lici, Frid. S c h r e i e r v Šmarjeto v Rožni dolini, Jož. T r a u n i g v Št. Primož, Marjeta S c h m i d t v Pliberk. — Jernej Pšeničnik je postal pomožni učitelj v Kazazah. — Prestavljeni so gg: Pavel Kullnig iz Tinj v Št. Jakob v Rožu, Avgust Btirger iz Ledenic v Loče, Walter Riedl iz Domačal v Tinje. — Iz službe stopila Pavlina Fourlan in Marija R e m š g a r. — Razpisane so službe nadučitelja v Škocijanu, Naborjetu in v Škofičah.
Važen učni pripomoček Izšlo je ^Navodilo k III. delu čitank za obče ljudske šole". (Izdaja v štirih delih; sestavila H. Schreiner in Fr. Hubad.) C. kr. založba šolskih knjig. Gena 50 h. — „Navodilo pojasnuje načela, ki so bila merodajna pri sestavljanju tretjega dela „Čitank“ in našteva šole oz. razrede, kjer se »Tretja čitanka1' lahko uporablja. Zelo primeren je navod, po katerem redu naj se obdeluje učna snov. Slednjič podaja ^Navodilo" še natančen učni načrt za razne šole. Prof. Ilešič je dodal pouk, kako je citati verze, da se ne izpuščajo samoglasniki in ne pači jezik. — Učiteljstvo bode novi učni pripomočok gotovo radostno pozdravilo.
Drobtine.
f Ignacij Rozman. Dne 3. decembra je umrl v Podlogu pri Krškem nadučitelj g. Ignacij Rozman, ki je bil zlasti gorenjskemu učiteljstvu in duhovstvu izza svojega službovanja v Dobravi in v Mošnjah dobro znan. Rajnik se je rodil v župniji Ljubno 1. 1860 iz premožne kmečke rodbine. Obiskoval je gimnazije v Novem
mestu, Gorici in Pazinu, kjer je dovršil sedmi gimnazijski razred. Pridobil si je obširno znanje in temeljito izobrazbo zlasti v glasbi, za katero je kazal največ nadarjenosti in veselja. Posvetivši se učiteljskemu stanu je nastopil prvo službo na Dobravi pri Kropi, kjer je deloval za-jedno s poznatim glasbenikom, župnikom
Jak. Aljažem. Odtod se je preselil v Mošnje pri Radolici, kjer je ostal celo vrsto let. Ta je vse svoje proste ure posvetil cerkveni glasbi. Pokojni Rozman ni bil mnenja, da sodelovanje na cerkvenem koru ponižuje učiteljski ugled. Njemu je bila orgljarska služba veselje in ponos. Poleg orgljanja v domači župni cerkvi je še prevzel orgljarsko službo v romarski cerkvi na Brezjah, kjer je poveličeval cerkvene slovesnosti s svojo spretnostjo. Prav tako ga sedaj na zadnji njegovi službi v Podlogu ni zadrževala dolga pot, da ne bi hitel ob nedeljah in pravnikih v Leskovec in ondi vodil petje na koru.
—	V občevanju je bil rajnik odkritosrčen in zaupljiv do vsakoga. Ono strastno nasprotstvo proti duhovnikom, ki se vedno bolj pojavlja pri velikem delu učiteljstva, mu je bilo zoprno. Povsod, kjer je bival, je vedno deloval vzajemno s svojim župnikom, na katerem je pa tudi imel vedno najmočnejšo zaslombo.
V	tem oziru je prerano umrli Rozman lahko v zgled mnogim tovarišem. — Smrt ga je nenadoma ugrabila. V nedeljo 27. novembra je bil še Čvrst in zdrav; drugi dan v jutro pa ga nenadoma zadene kap in po tridnevnem smrtnem boju se je, prejemši sv. popotnico, preselil v večnost. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev, prijateljev in znancev. Ob krasnem petju učiteljskega zbora pod vodstvom g. Kosa in ginlji-vem govoru g. Malnariča so ga položili v grob. Poplačaj mu Bog na onem svetu, kar je storil za njegovo čast tukaj na zemlji.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da bode znova zasedlo učiteljsko mesto na druž-bini peterorazredni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu. Vsi oni kompetenti in kompetentinje, ki so se za to mesto potegovale povodom prvega razpisa me-
seca oktobra, in ki še danes reflektujejo na to mesto, se opozarjajo, da upošljejo priloge svojih prvotnih prošenj do 20. t. m. Oni pa, ki ne reflektujejo več na to mesto, izvolijo naj to na dopisnici naznaniti. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom. „Mal položi dar — Domu na altar" je bilo vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo za to obremenit slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepotrebne družbene blagajne. — „Mal položi dar — Domu na altar“ je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti družbini blagajni vir novih dohodkov. Prav to geslo je pa tudi vodilo družbino vodstvo v njega 155. seji z dnč 12. oktobra 1904. Povodom sklepa v tej seji se „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" oglaša danes pri slavnih uredništvih in dtuštvih, pri vseh rodoljubnih Slovenkah in domorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar premnogi ia-med njih kakor nerabljivo vržejo od sebe. Neštete so v posesti slovenskega naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja stem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril neši družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbini blagajni. Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako pošiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inoze m-skih ali domačih rabljenih poštnih znamk. Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstvanjuje rabljenih poštnih znamk. Ce jih pridno
nabira, ohranjaje in nam daruje zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpisane slovenske dece. Vsa slavna čas-niška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter je ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu vodstvu, za kar jim bodi vže naprej izrečena najiskre-neja zahvala. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da so po-rabne le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno ako so starejšega datuma. Izrecno povdarjamo, da znamk, če so samo izrezane iz dopisnic in zalepk ne moremo rabiti. Ob jednem si usojamo opozarjati vse cenjene rodoljubkinje in rodoljube na to, da naj se pisemske poštne znamke ne odleplju-jejo, nego izrezavajo s papirjem vred, na katerem so prilepljene in nam tako upošiljajo, ker le take znamke je mogoče naši družbi razpečati. Imena darovalcev in število po njih uposlanih znamk se bodo objavila svoječasno. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Delo društva »Macierz szkolna« Kar je za Slovence družba sv. Cirila in Metoda, to je za Poljake v Sleziji imenovano društvo. Iz najnovejšega poročila o delovanju tega društva se vidi, da društvo zelo pridno ustanavlja in z velikimi žrtvami vzdržuje poljske šole v Sleziji Sedaj vzdržuje petrazredno šolo v Tešinu, za katero izdaja na leto 25.000 K; v Michalkovicah zida otroški vrtec za otroke poljskih delavcev, ki bode veljal 16.000 K; dalje zida dvorazredno šolo v Zbitkah, za katero se bode potrošilo 34.000 K. Razun tega vsako leto izdaja 7000 K v podporo revnih dijakov na poljski gimnaziji v Tešinu.
Narodne pesmi. Učno ministrstvo je sklicalo posvetovanje za izdajo avstrijskih
narodnih pesmi, h kateremu sta bila povabljena tudi Slovenca dr. Karol Strekelj in Matej Hubad.
Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je ob svojem rednem zborovanju dnč 2. novembra t. 1. v Gotovljah nad neosnovanimi natolcevanji slovenskega štajerskega učiteljstva zastran njega učnih uspehov v ljuski šoli po štaj. dež. poslancu dr. Lenku v zadnjem zasedanju deželnega zbora v Gradcu izreklo enoglasno svoje ogorčenje ter sklenilo povzročiti, da „Zveza štaj. slov. učiteljev in učiteljic" sestavi tozadevno resolucijo ter isto objavi v glasilu „Stajerske učit. zveze“, t. j v „Schul- und Lehrerzeitung*.
Petindvajsetletnica. Dnč 12. novembra t 1. je minilo 25 let, odkar so otvorili prvo srednjo šolo v Bosni, namreč višjo gimnazijo v Sarajevem. Ob ustanovitvi se je upisalo 37 učencev, sedaj jih šteje 675. 238 abiturijentov je že doslej sprejelo na tej gimnaziji izpričevala zrelosti.
Božične počitnice. „Slovenec£l štev. 277, z dnč 3. decembra t. 1 je priobčil med dnevnimi novicami sledeče: „Iz učiteljskih krogov se nam piše: Zopet se bližajo božični prazniki in učiteljstvo se z žalostjo spominja odloka dež šol. sveta z dnč 26. maja 1902. št 151 1, ki je prikrajšal učiteljstvu in učencem toliko let običajne božične počitnice. Lansko leto je več učiteljskih društev vložilo prošnje na dež šol. svet, da bi se dovolile zopet nekdanje počitnice; toda bile so brezuspešne. Vsled tega menda letos ne vloži nobeno društvo enake prošnje. C. kr. dež. šolski svet bi pa gotovo mnogim ugodil, ako bi dovolil vsaj še 27. dan decembra prosto. Tudi o veliki noči in o binkoštih je še v torek po praznikih prosto, zakaj bi torej tudi o božiču ne bilo prosto vsaj še prvi dan po praznikih? S tem bi pouk v šoli ne trpel mnogo škode; istim, ki pa gredo o božiču kam na počitnice, pa
vsaj ne bi bilo treba na praznik potovati." Tem vrsticam dostavljamo mi le še sledeče :>Ker je gornja želja povsem upravičena in ne pretirana, zato smemo z vso gotovostjo upati, da bo vis c. kr. deželni šolski svet še pravočasno vse potrebno odredil, da se božične počitnice vsaj za en dan podaljšajo
Osemdesetletnico je praznoval dnč 20. novembra t. 1. stolni dekan v Ljubljani, č. g Andrej Z a m e j i c. Bil je dolgo vrsto let član izpraševalne komisije, nad zornik za verouk in član c kr. mestnega solskega sveta v Ljubljani.
O možitvi učiteljic je dnč 3. novembra t. 1. razpravljal gališki deželni zbor. Sprejeli sta se o tem dve točki: 1. Učiteljica se sme omožiti edinole z dovoljenjem pristojne šolske oblasti. 2 Omoženi učiteljici se zniža plača za 10 odstotkov, da se s tem plačajo v slučaju potrebe namestniki — Podpredsednik deželnega šolskega sveta, dr. Piažek, je v obrambo teh dveh sklepov navajal te-le vzroke: Deželni zakoni po večini drugih dežel so strožji v tem oziru Omožena učiteljica izgubi službo. V Galiciji se to načelo, ki je po njegovih mislih popolnoma upravičeno, zato ni sprejelo, ker manjka učiteljskih sil. Galicija tudi ne pozna v plači med učiteljem in učiteljice nobenega razločka; vsled tega je za slučaj, če se učiteljica omoži, pravično, da se zahteva od nje, naj za svoje pogostejše dopuste deželi nekaj povrne.
Obligatoričen pouk o zdravju je zahtevalo 14718 angleških zdravnikov v svoji prošnji na naučnega ministra, lorda Londonderryja. Pred vsem so zahtevali pouka o škodljivosti vživanja opojnih pijač. — Taka zahteva bi bila tudi pri nas zelo umestna
Stroga prepoved kadenja. Iz Angleške prihajajo vedno večje tožbe o škodljivosti kadenja Zlasti jekadenje škodljivo
mladim ljudem. Resne posledice se že opažajo Vojaške oblasti tožijo, da vojaki-novinci od leta do leta postajajo čim nesposobneji za vojaško službo, ker jih cigarete takorekoč uničujejo Razni angleški generali so že ponovno svarili vojake, da bi se vzdrževali prekomernega kadenja. Sedaj je predložen angleški zbornici zakonski načrt, kako bi se kadenje omejilo. Po tem načrtu bo dečkom izpod 16 let zabranjeno kaditi in se bo vsak prestopek kaznoval z globo 16 šilingov. Zabranjeno bo tudi mladim ljudem, da ne bodo smeli prodajati tobaka. Na angleškem otoku Man obstoji tak zakon že
2	leti na občo zadovoljnost
Iz živalskega sveta. V Parizu so izračunali, koliko vrst živali je na svetu Po tem računu je na zemlji in v morju okolo 40.0000 vrst živali, ki so znane učenjakom Žuželk je 280.000 raznih vrst, ptic pa le 13.000 vrst, torej le trideseti del vseh živalskih vrst. Dalje poznajo
12.000 vrst rib, 1600 vrst kač, 50.000 vrst žlezastih črvov, 1300 vrst dvoži.vk,
20.000 vrst pajkov in 8.000 vrst črvov.
Za tinto. Da ubraniš navadno črno
tinto pred izsušenjem, ji moraš priliti nekoliko Čistega in dobrega glicerina, ki ga dobiš v vsaki lekarnici.
Analfabetizem v Galiciji. Rusinski poslanec o. Bogačevski je začel svoj govor v gališkem deželnem zboru pri šolski debati s sledečim zanimivim uvodom: „Naša dežela se ne imenuje brez vzroka dežela analfabetizma, dežela temote. Pri nas je 3,387.378 analfabetov, 2300 občin, ki nimajo nobene šole, 436.857 otrok ne obiskuje nobene šole — to je gotovo dejstvo, ki nam ne dela nobene časti. Pri nas so 4 ječe, a samo 2 univerzi; 698 žganjaren, a samo 40 gimnazij ; pri nas je 797, loterijskih kolektur, a samo 20 strokovnih šol, 2046 gostilen, a samo 4468 ljudskih šol.“
Novi šolski zakon v Srbiji. Skupščina je votirala koncem marca t. 1. nov zakon o narodnem šolstvu. Ta zakon je dobil najvišjo sankcijo dne 23. aprila v veljavo v vseh svojih odredbah, izvzete so samo določbe glede plač, ki pridejo v veljavo šele s 1. januarjem 1. 1905.
Dasi je moral biti novi zakon hitro izgotovljen, kar se mu tudi ponekod pozna, je vendar boljši in dovršenejši od vseh svojih prednikov. Zlasti se razlikuje od zakona iz 1. 1898., ki je bil v veljavi doslej.
Novi zakon je uvedel nekoliko jako važnih novosti.
Zagotovljena je popolna stalnost učitelja na mestu in v službi, česar prej ni bilo. Tudi zakon iz 1. 1882. je sicer do nekoliko zagotavljal stalnost v službi, ker so mogli biti učitelji odpuščeni samo po sklepu glavnega prosvetnega sveta, toda do škandaloznosti so tirali premeščanje učiteljstva, ki bi vendar moralo imeti zaslombo v tem zakonu, ki je bil sicer še dovolj napreden.
Po zakonu iz 1 1898. je bila zagotovljena stalnost na mestu, a ne stalnost v službi. Jako lahko so dobili vzroke, da so odpustili iz službe učitelje z 10 — 20 službenimi leti. Namesto premeščenja po potrebi, ki je bilo po tem zakonu izključeno, so si našli pomoči z nepravilnim in neutemeljenim upokojevanjem učiteljstva.
Novi zakon določa, da je treba učiteljske službe razpisovati in jih oddajati kompetenčnim potom, kar je bilo posebno potrebno, da se odpravi neprestana protekcija.
Učiteljska mesta so sedaj razporejena in določen je način, kako se oddajajo.
Dovoljeno je, da se učiteljica omoži po svoji volji. Po zakonu iz 1. 1898 pa se je smela poročiti samo z učiteljem, ako je hotela ostati še učiteljica.
Doslej so bili izprašani učiteljski kan-didatje nastavljeni le za učiteljske-priprav-nike s 600 dinari (1 dinar = 9^95 l/4 K) letne plače. Leta tega službovanja niso računali ne v povišanje ne v penzijo. Po sedanjem zakonu dobivajo 800 dinarjev in se jim računajo leta takoj po praktiškem izpitu v povišanje in penzijo. Maksimalna plača učiteljev je povečana od 2450 din. na 3000 din.
Tudi doklade so sedaj večje in jih dobiva učiteljstvo vsako četrto leto. Po zakonu iz 1. 1898. so bile mnogo manjše in so se računale šele po petem letu.
Službena doba do cele penzije je skrčena od 35 na 32 let. Sedaj dobi učitelj po 32. službenem letu celo penzijo 3000 din., po prejšnjem Novakovi-čevem zakonu pa je dobil šele po 35. letu 2450 din. penzije.
Stanarina je zvišana.
Učitelji se smejo pritožiti proti krivični sodbi nadzor n i k o v.
Po zakonu iz leta 1882. je dobivalo učiteljstvo za 321etno službovanje 54.400 din., po zakonu iz 1. 1898. je dobivalo učiteljstvo za 321etno službovanje 48.4000 din., po novem zakonu dobiva učiteljstvo za 321etno službovanje 58.050 din.
To so poglavitne določbe novega zakona.
Novi zakon o učiteljskih plačah na Goriškem. Dne 1 1. tega meseca je razpravljal goriški deželni zbor o ureditvi pravnih razmer in plač ljudskemu učiteljstvu. Po generalni debati se je vnela živahna podrobna debata pri § 2., ki govori o pokritiu za povišanje plač. Šolski odsek predlaga, naj bi se tozadevna potrebščina 135.000 K pokrila na ta način, da se pooblaste okrajni šolski sveti, iz-vzemši mesto Gorico, naj pobirajo doklade na užitnino od vina in mesa do 20% in naklado na pivo po 1 K 70 h.
Posl. dr. T u m a je predlagal ustanovitev deželnega šolskega zaklada, ker le na ta način je mogoče šolska bremena enakomerno razdeliti na celo deželo. Ta predlog so pobijali vsi italijanski poslanci. Posl dr. Gregorčič je stavil posredovalni predlog, naj bi se dosedanji prispevek dežele na okrajne šolske svete zvišal od 250.000 na 400.000 K, a pokritje bi se naj istotako vzelo iz povišanih doklad. Pri glasovanju pa sta ostala oba slovenska predloga v manjšini, doČim se je predlog Šolskega o Iseka sprejel z italijanskimi glasovi.
Zakonski načrt je bil takoj na to sprejer tudi v drugem in tretjem branju.
Razprave o tem velevažnem in za goriško učiteljstvo vitalnem vprašanju so se udeležili poslanci Falconer, dr. Tuma, dr. Gregorčič, Venutti, Egger in Verze-gnassi.
Po sprejetem zakonskem načrtu so uravnane plače goriškega učiteljstva tako-le:
Osebje učiteljstva se razdeli v 3 raz rede. Plače: v I. razredu za učitelje 1600 K, za učiteljice 1400 K; v II. razredu za učitelje 1400 K, za učiteljice 1200 K; v III. razredu za učitelje 1200 K, za učiteljice 1000 K.
Na meščanski šoli dobi učitelj 2000 K, učiteljica 1600 K.
Razdelijo se v Gorici v I. razred 5/]0) v II. 3/io, v lil. razred 2/I0, V drugih okrajih: v I. razred 3/10) v II. razred 4/10i v III. razred 3/10.
Stanovanje: Voditelj liudske šole ima pravico do stanovanja z dvema sobama s postranskimi prostori, če ne — stanarina: v Gorici po 600, 500, 400 K, v drugih okrajih 60O/0 od tega.
Začasni učitelji in učiteljice dobijo po 800 K in odškodnino za stanovanje. Po izpričevalu usposobljenosti pridejo v III. razred.
Petletni ne: Pet let po usposobljenosti dobi petletnino, 1 o0/0 poviška plače, in tako dalje do poviška za šesto petletje.
Službena doba je določena na 40 let.
Opravnina znaša vodit. ljud. šol po 100, 150, 200, 300 kron, če ima šola en, dva, tri ali 4 razrede.
Šolski stroški za Gorico pridejo v občinski proračun, v okrajih se dobi potrebna svota z dokladami d o 2 0O/0 n a užitni n o vina, mošta in mesa ter z naklado 1 K 70 vin. od hektolitra potočenega piva
Zakon stopi v veljavo 3 mesece potem, ko dobi sankcijo.
Povprečna učiteljska plača avstrijskega učiteljstva. Uradna statistika iz-
kazuje, da je	v Avstrij	52.706 učnih	
oseb — 38.563 učiteljev		in 14 044 uči-	
teljic.			
Povprečna	plača ene	učne	osebe v
kronah znaša:			
	Moške:	ženske:	Povprek:
Dunaj:	2748	2122	2501
Nižje Avstr.:	2226	1937	2148
Gor. Avstrijsko	1710	1413	1629
Salcburško:	1684	1300	1628
Štajersko:	1952	1383	1762
Koroško:	1589	1178	1505
Kranjsko:	1462	1164	1361
Trst in okol.:	2589	1896	2267
Goriško:	1316	1027	1208
Istra:	1218	974	1128
Tirolsko:	942	640	794
Predarlsko:	1332	765	1187
Češko:	1541	1254	1597
Moravsko:	1807	1337	1728
Slezija:	1782	1485	1754
Galicija:	1083	811	951
Bukovina:	1430	923	1248
Dalmacija:	1200	853	1074
Povprečno:	1639	1190	1521
Torej znaša povprečni dnevni zaslužek ene učit. osebe ravno 4 K 16*7 h,
ali najbolj plačane učne osebe (t. j. dunajske) 6 K 85 h in najslabše plačane
—	namreč tirolske — pa ravno
2	K I7 h. Kot postranski zaslužki pridejo tu v poštev le: pouk na zasebnih šolah, orglarija, poštarstvo in druge javne službe. Kruha je iskalo s postranskim zaslužkom 2 5'7°/o učiteljev in 2’ 1O/0 učiteljic.
Po posameznih kategorijah se razdele sledeče:
Na drugih javnih
šolah je pouče- moških oseb: ženskih oseb:
valo	927	150
Na privatnih šo-		
lah je poučevalo	442	40
Orglavcev je bilo	4063	19
Poštarjev „ „	66	2
Druge službe je		
opravljalo	4417	81
Ti dohodki so donašali učiteljem povprečno 463 —142 K.
Skupni dohodki učiteljstva torej znašajo :
Dežele:	i Manj kakor 1	600 K	o n 7* o §		§ fN CM 1* S		o* g	
	M.	ž.	M.	Ž.	M.	Ž.	M.	Ž.
Nižje Avstrijsko	4	7	912	451	1696	762	3333	983
Gor. Avstrijsko	_			159	136	527	190	340	59
Salcburško	—	—	52	29	138	22	128	6
Štajersko	4	1	229	351	658	375	742	94
Koroško	1	1	119	107	365	53	156	7
Kranjsko	32	2	90	151	229	76	111	6
Trst z 0-kolico					14	41	34	63	116	86
Goriško	19	—	77	118	119	32	42	7
Istra	34	2	95	101	97	36	27	1
Tirolsko	196	416	717	672	205	34	73	20
Predarlsko	15	3	81	81	144	11	37	—
Češko	7	4	5352	1353	5744	969	3789	332
Moravsko	4	4	1404	584	1776	350	2076	133
Slezi ja	2	—	227	49	435	37	407	21
Gališka	159	1084	2561	2355	1160	347	243	154
Bukovina	1	1	245	264	221	51	120	13
Damaclja	18	41	220	146	123	31	28	4
Skupaj	469	1566	12624|6989		'3671 |3439|l176811926			
	2062		19613		30110		13694 1	
Za slovensko šolo v Trstu. V ne
deljo dne 20. novembra so priredili tržaški Slovenci sijajen shod, na katerem so obnovili svoje zahteve glede slovenskih ljudskih šol. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Tržaški Slovenci zbrani danes, dne 20. novembra 1904, na javnem shodu v „Narodnem domu" v Trstu ponavljajo najslovesneje svojo že od I. 1885. tolikokrati v vlogah in na javnih shodih stavljeno zahtevo po ustanovitvi slovenske ljudske šole v mestu tržaškem in z ozirom na to: da je po uradni statistiki slovenske zasebne ljudske šole in c. kr nemških ljudskih šol v Trstu izkazanih nad 1000 za šolo godnih otrok slovenske narodnosti, ne glede na to, da je najmanje enako število slovenskih otrok prisilenih pohajati italijanske ljudske šole, da zahteva kardinalno pedagogično načelo, naj dobivajo otroci elementarni pouk v svojem materinem jeziku, da člen XIX. osnovnih zakonov priznava popolno enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju ter določa, da imajo javne šole v deželah z mešanim prebivalstvom biti urejene tako, da se more vsaka narodnost izobraževati v svojem jeziku, da bi bilo skrajno krivično in naravnost nezaslišano, ako bi morali slovenski otroci ob znanih zelo neugodnih lokalnih vremenskih razmerah in ob nevarnostih, spojenih z velikanskim cestnim prometom svetovnega trgovskega mesta hoditi iz mesta do eno uro daleč na kmetske šole v okolico, da so sedaj po odločbi c. kr. upravnega sodišča ovr-ženi vsi tisti izgovori, ki so služili vladnim oblastim, da so zavračale nujno in v vsakem obziru opravičeno zahtevo tržaških Slovencev, izražajo svoje ogorčenje na brezmejnem zavlačevanju tega vprašanja in pristranskem postopanju od strani c. kr. vlade, zahtevajo, da se vlada in posebno c. kr. namestništvo v Trstu loti odslej te stvari objektivno, brez ozira na katerosibodi stran in da se drži strogo načel, izraženih od naj višje upravnosodne instance, in posebno osnovnih zakonov, na katere so vsi c. kr. uradniki prisegli; proglaša vlado odgovorno za vse nedogledne posledice ne-čuvene- krivice, storjene tržaškim Slo-
vencem na šolskem polju; in poživlja c. kr. vlado najodločneje, da v najkrajšem času reši vprašanje slovenske ljudske šole v Trstu po razmerah in potrebah, po zakonu in pravici in na način, ki bo dostojen kulturne države.
Socialni demokrati so stavili posebno resolucijo, v kateri izražajo tudi svoje zahteve glede brezverske šole.
Obe resoluciji je deputacija odbornikov političnega društva „Edinost“ takoj nesla na namestništvo. Deputacijo je spremljala ogromna množica ljudstva, pe-
vajoč med potom razne slovanske pesmi
V	odsotnosti namestnika vsprejel je deputacijo dvorni svetnik Schwarz ter obljubil, da izroči resoluciji namestniku Zatrdil je deputaciji, da se bo vlada o presojanju šolskega vprašanja točno držala načel, izraženih v razsodbi upravnega sodišča ter da pospeši rešitev tega vprašanja. Ko se je deputacija vrnila, spremljala jo je zopet vsa množica na trg pred »Narodnim Domom", kjer se je dr. Ribar zahvalil zbranemu narodu na tako obilni udeležbi. Nato se je množica mirno razšla.
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Učitelj“ bode v prihodnjem letu izhajal, kakor doslej po enkrat na mesec, in sicer 15. dan vsacega meseca.
Uredništvo si bode prizadevalo, da bode vsebina lista mnogovrstna in izbrana. Zasledovati hočemo vse zanimive pojave na polju šolstva in vzgojstva in točno o njih poročati.
Gibanje med učiteljstvom, njega krščanska organizacija in stanovski interesi bodo tudi poslej predmet naše pozornosti. Vsem sličnim dopisom drage volje odpremo svoje predale.
„Slov. Učitelj“ pa ima veliko duševne in gmotne zaslombe tudi med veroučitelji, duhovniki. Njihovim potrebam bode skušal v novem letu v večji meri vstrezati, kakor doslej. Zato bode v vsaki številki vsaj po en članek, ki se bode našal na metodiko veronauka in druga praktična vprašanja kate-hetike. Slovenske katehete pa prosimo, da nas vstrajno podpirajo z marljivim sodelovanjem.
Svoje naročnike prosimo, da nam ne odtegnejo svoje podpore.
Pet let že vrši „Slov. Učitelj“ svojo nalogo, da zastopa pred slovensko javnostjo krščanska načela na polju šolstva in vzgoje. Kdor toliko časa deluje v javni službi, njemu pristoja nova doklada. Bodi petletnica „Slov. Učitelja“ mnogoštevilen krog novih sotrudnikov in naročnikov!
Cena listu je 4 krone.	Uredništvo.
Listnica uredništva.
G. N. Vi izražate željo, da bi „Slov. Učitelj" v prihodnjem letu zopet izhajal po dvakrat na mesec. Priznavamo, da bi bilo to koristno. Toda obili posli ne pripuščajo, da bi si nakladali večje breme. Morda se bodo razmere tekom leta kaj izprenienile. Pozdravljeni!
,,Slovenski učitelj" izhaja enkrat na mesec (15).
Cena mu je na leto 4 K, na pol leta 2 K.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.
$0;^)     .., .....,  ..,,...     ...   ..........................................................
>>■/’	■	■	-	'''''.v	'	v	/,..■	■	:■	■.l 'ž.c.v-' \.yy.r;y\:fJ''-y:
. ' • •■. «•»•• •• £*»
.	.	.	iv*	,	■	•	,	.	;	v-
fl ¥60:	,V	>:.	-V!	v	i	•	v;	-	;	v.-	V''~t
Vrv:!
. ■	v’-
v-'^v^V.	;	:J.	v	v,'	•■'
V	:■	.	;.	1	/	■	: '	'•■‘■V*
;	.	■	-s«
./,.	.	' ;;y':
■' :	'	'	’:	.-'S
'VV. . .. :• .; A '-v“/V" V.'’' v ■ 1 ' '
1 j. •	•’*■.'>.V r 'i' ',f,■ >	■rf.-v*	;•	•	*-
■■ '• .' • 1»&RK>W
J
.
m:
k' . 'v;	j	■	's/v;;	'	': '■' .; ■■ vi'- 'X”
Iflv' ■ ' :	?	'	■.•'■’■
. r	x	•	•	-	'.	•	v	-	.
S\y-v v' ;>■ ^	■; •. -a	si'■■
* • ■ • • • . ' . , • - ' ' •
-v"- v ■•'./	■;•■	•	•■:	•	•-	•	’-r-\	v.	,v.	’■•v;!'	--V-•	v-V
C-^\.	:-.v	■, v’-::;"Ko.v,.oi'.' ; .v. j .=.-.■	^
-;;i	■:;.:■■■.■;.■. .•,,•„■■ ;■V'.
v,. ■’	«••>'•	'	-	.•	'■	.. " '
.• ■	".....•	' r ;-■ ■■'• :.S v
■	•	t	•	*	;	/
■ / ' ■'..•■•.■■• ■	.	..■J'.-."..;.i- ..: "i ■ '■■.■.■, '’ ;. V .■■■'’
• ' • ■
; ;	..	.	'	.	.	.	■	**	.	.	*	-4^'	y **	iv
■
m
&
m
U'-: