L I S T LETO XIII. SLOVENSKIH ŠTUDENTOV UUBUANA, SREDA, 23. X. 1963 ŠTEV. 19 Življenjski • • pogoji študentov že lansko leto smo študentje ugotavHja-li, da postajajo naši življenjski pogoji Ved» no bolj neugodni. To vprašanje je obraiN naval tudi Centralni odbor Zveze študer> tov na svoji plenarni seji meseca marca letos. Zveza študentov je že tedaj opo« zorila na to, da se stalno veča razlika med študentovskimi dohodkd in med re-alnimi življenjskimi stroški, da višina in število štipendij pada in da kreditni skla-di, kjer sploh so osnovani, ne morejo za-dovoljevati potreb. Zaradi tega je bila Zve« za študentov mnenja, da naj gospodar-ske organizacije in drugi štipenditorji ne zmanjšujejo ali ukinjajo skladov za šti-pendije, da je treba še povečati dotacije materialno nepreskrbljeniin študentom in v celoti uveljaviti kreditni sistem. Od tedaj je preteklo pol leta, življenj« ski pogoji študentav pa so kljuib pove« čaniin študijskim zahtevam postali še ne« primernejši. Zivljenjski strošfci so se po^ večali, narasle so cene v študeatovskift" restavracijah, število štipenctiranih štu-dentov pa se je zmanjšalo od 29,2 od». stotka v študijskem letu 1960-61 na 23 od-. stofckov v letu 1962/63. ; Zaradi takega položaja se je prejšnjl teden ponovno sestal Centralni odbo* ZŠJ in na plenarni seji, ki ji je prisostvo ; val tudi zvezni sekretar za prosve^to in kulturo Janez Vipotnik, ugotovil, da veli-ko število študentov trenutno nima take« ga materialnega statusa, ki bi jim omo-gočal še nadaljnje neovirano izpolnjeva-nje študijskih obveznosti in da poštaja vedno močnejši kriterij selekcije štu-dentov materialno stanje, ne pa študij-ski uspehi. število in višina štipendij, ki ostajajo poleg družin&kih prispevkov najmočnej-ši vir študentovskih dohodkov, iz leta v leto pada, še posebej neugoden pa je v tem pogledu položaj študentov .prvega letnika. Tako je v Ljubljani dobivalo v študijskem letu 1962/63 štipendije le 14 od-stotkov vseh na novo vpisanih študen-tov. Izkušnje kažejo, da podjetja in ust^-nove v celoti zmanjšujejo in ukinjajo svoje štipendijske sklade in da ni malo primerov," ko neupravičeno razvezuejo štipendijske odnose tudi z dobrimi štu-denti, ki so' že pri koncu svojega študi-ja. Vse pogostejši postajajo pojavl pre-kupčevanja in prevzemanja strokovnja-kov in primeri, ko se štipendija in nje-na viišina ne določa v skladu s pravili konkurza in pravilnikom o štipendi-jah, ampak po osebnih zvezah in poznan-stvih. Vzporedno s temi pojavi se pone-kod uveljavljajo razne teorije o t©m, da se je sistem štipendiranja preživel, da je štipendija le oblika socialne dajatve in da lahko podjetja zadovoljujejo svoje kadrov« ske potrebe z zaposlovanjem že diplo-miranih strokovnjakov. Posledica takih stališč pa je, da ima le malo ddovnih organizacij izdelane samostojne kadrov-ske plane in da niti komune niti ofcrajl in republiSe nimajo jasnih predstav o tem, koliko in katerih kadrov jiitl manj- Nadaljevanje na 2. strani »¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦lllltlll||||IIIIIMIIIIUMltWII.91.IH*UmillllllMllllllllllllllOllllllllllllllllllH»l»IHIIH"l«H>«a«**l Naporen dan je bii tianes. Zjutraj se je prebijal skozi meglo in gnečo Ijudi na ulici. Potem pet ur preda-vanj, pet ur sedenja, pet uir pisanja in poslušanja. V glavi mu že kar malce brni. Sedaj je že krepko čez poldan. Nazaj grede se mu zdi ulica daljša. Prazen želodec in želja, do se po kosilu za urico zlekne, ga leneta, da čimprej odložl aktovko v kot svoje sobe. Kolega poleg nje-ga molči. Utrujenost nf zgovorna. -In popoldne? še enkrat bo treba prehodlti isto pot. Zvečer bo čutil v nogah ulico. In jutri? Spet ista pe-sem! Začelo se je. Vse do poletja ne bo konec te poti. - Pa pustimo lo! Sedo) je najvažnejše - kosilo in minuta počitka.Foto: P. Kolavčič Naš zadnji brigadirski pozdrav z avtomdbilske ceste »Bratstva in enotnosti« ti pošiljamo iz svobo-doljubnega Beograda. Zgradili smo od-sek od Osipaonice do Beagrada in iz-polnili obljubo, da bomo letošnjo na-logo opravili do dne, ko praznujemo osvoboditev naiega glavnega mesta. Nalogo, ki si nam jo poveril leta 1958 na našem VI. kongresu, smo z dogra-ditvijo tega odseka povsem opravili. Tvoje besede, ki si jih izrekel nam mladim, nas spremlfajo na vsakem mladinskem delovišču. Vsaka beseda, ki si nam jo izrekel, je za nas pome-nila obveznost, ki smo jo sprejeli s posebnim navdušenjem in resnostj vpisovanju. Tekanje, iskanje na slepo, huda kri novincev in tajnic na fakultetah, katerih patrpežljd-vost tudi ni neizčrpna, labirint formularjev in formalnosti so tudi letoš-nji atributi vpisa na univerzo. Se jim res ni moč na noben način ogniti ali jih vsaj omdUti? In Teden novincev? Program na plakatu je obetal marsi-kaj. Ko pa je stekel, so bili mnogi razo-čarani. Zlasti pa se ob tednu novincev labko vprašamo, če je program (z izjema-mi) prodrl tudi do novincev, katerim je bil predvsem namenjen. Ne pretiravamo, če rečemo, da je sve-čani Akademiji v ljubljanski Operi še ve-liko manjkalo do — svečanosti. Med pri-sotnimi je bilo le malo tistih, katerim so veljale besede govonfiikov. Ob Večeru umetniške besede v Mariboru, namenje-nem bmcom, je uživalo komaj dva duca-ta ljudi. Za vzrok navajajo: »Izvrstna« informiranost. Šport v večini ni uspel. Tekme so pri-vabile zgolj stare športne navdušence. No-vih obrazov je bilo bolj malo aii nič. Ta žalosfcna resnica velja tako za Ljubljano, kot tudi za Maribor. # Edina svetla izjema Tedna sta bila ples in pesem Maroltovcev. V nabito polni menzi študentskega naseilja je bilo vzduš-je, kakršnega bi si morali želeti čez ves Teden. Sproščeni, vedri obrazi, spontano ploskanje, so dokaz, da je Teden novin-cev vsaj proti koncu — težko nam gre beseda z jezika — uspeJ. Velika Studentsika družina naše Almae matris se je letos povečala za nove tisoče mladih članov. Koliiko od teh tisoče>v je ob sprejemu dobilo prijetne, sve^ane in koristne vtise — to vprašanje ostane od-prto. MaT Življenjski pogoji študentov Nadaljevanje s 1. strani ka. To je korično tudi vzrofc za težave, ki jih imajo fakultete pri sestavljanju svojih študijskih. programov in pri oblikovanju takega profila strokovnjaka, ki bo ustre-zal potrebam prakse. S tega vidika gle-dano pa dobi vprašanje materialnega sta-tusa študenta značaj nujno potrebne go-spodarske investicije. Krediitni sistem naj bi obenem s pove-čanjem števila in višine štipendij omogo-čil prehod na ekonomsko poslovanje štu-dentskih domov in menz- in naj bi pokril razliko, ki je nastala z zmanjšanjeim oz. ukinitvijo dotacij. Ko se je po enem le-tu poskusov in razpravljanj kreditni si-stem končno le uveljavil, pa moramo ugotoviti, da višina kreditnih skladov ne zadovoljuje niti os.novrdh, iz že znanih razlogov povečanih potreb študentov, po drugi strani pa je kreditni sistem desti-muliral podeljevanje štipendij. V Zagre-bu npr. je le 60 odstofckov prosilcev dobi-lo kredit in verjetno bomo kmalu lahko ugotovili paradoksalno stanje, da je laže dobiti posojilo za hladilnik, kot pa za nni-verzitetni šitudij. Jasno je, da prehod na ekonomsko po slovanje predstavlja edino perspektftmo obliko finansiranja teh ustanov. Sistem dotacij in subvencij Iahko predstavlja le kratkoročen izhod v sili, oeiroma nepo-sredno pomoč študentom v položaju, ko so se zvišali življenjsiki stroški in so se jkn istočasno znižali dohodki. Ven-dar dotacije in subvencije še vedno pred-stavljajo deino in nujno potrebno trenut* no rešitev in bodo to ostale vse dotlej, dokler ne bo začel uspešno delova^i dol-goročnejši in avtomatiziran sistem mate-rialne preskrbe študentov. Ob tem pa srao zadeli na poglavitno vprašanje, o katerem še nimamo jasnih predstav in ki je za naše gospodarstvo ravno tako pomembno, kot je pomernb-no spoznanje, da investicij v proizvajal-na sredstva ne moremo obravnavati loče-no od iravesticij, ki so potrebne za vzgojo kvalitetnih visokokvalifioiranih strokov-njakov. Gospodarstvo, ki je do sedaj le post festum ugotavljalo, da kadri, ki pri-hajajo z raznimi diplomami z naših univerz, ne ustrezajo potrebam, prakse, bo moralo postati neposreden poznavalec in iniciator za izdelavo študijskih progra-mov, delovne organizacije pa bodo mora-le same ali preko raznih skladov in ob-lik gospodarskega združevanja neposred-no finandno omogočati ^nsokošolaki štu-dij. Zato tudi predstavlja osnovo politdke Zveze študtentov na tem področju zahte-va, naj bi delovne organizacije obvezno odvajale del svojih sredsfev v osrednje republiške sklade za izobraževanje stro-kovnjakov. Ustresaie dolo5be pa naj bi postale del pozitivnih pravnih predpisov, se pravi novega splošnega zaikona o izo-braževanju, ki bi predpisoval tudi način financiranja visokega šolstva in osnove za štipendijski in kreditni sistem. Peter Jambrek 0b Jncidentu žehm razložiti dogodek pri podelitvi cLiplom, o kate-rem sem prvič izvedel šele na študentovski skupščini, da' je bii incident. Dne 24. septembra t. l. sem izvršil podelitev 20 dtplom J. stopnje. Po izvršeru padelitvi sem v oblčajnem privatnqpi razgovoru, kakor sem delal pri prejšnjih razdelitvah, vpra-šal, koliko jih bo nadaljevalo in koliko jih bo šlo v službo. Ob prejšnjih prilikah sem tiste, ki so odhajali v službo, zadržal ter sem imel z njimi razgovor o problemih znanja in perspektive v slvžbi; z razgvvorom so bili zadovolfni. To pot se na mo)e vprašanje najprej sploh ni nihče odzval. Ko sem naposled le izvlekel, da ne gre v službo nihče, sem jim izrazil svoje načelno mnenje, da je intencija zakanodajalca, naj bi po diplomi prve stopnje večji del ditplomantov šel v službo, medtem ko naj bi na drugi teoretični stopnji nadaljeval le manjM del, ki ima prav dobre in odlične ocene, kolikor smatra globlje teoretično znanfe m .potrebno. Ta izjava ni nikakor bila neka novost. Novo je bilo samo to, da je bil Jko pot delzž boljših Ltu-dentov nekaj večfi kakor običajno, vendar so bile prisotne vse tri vrste diplomaitiov, ne glede na meisebom?. p o-porce: 1. Med diplomanti so bili 4 kandidati, ki so študirali prvo stopnjo na fakulteti 3 ali več let. Od njih so 3 delzll U na E konomski fakulteti TRIBUNA STRAN 2 politično ekonomijo po dvakrat, statistiko po dvakrat, v enem primeru trikrat, a v enem primeru štirikrat, dva celo knjigovodstvo po dvakrat; vsi pa so prvi skuvinski izpit opravljali po dvakrat, v enem primeru trikrat s konč' no oceno zadostno. Za te 4 študente, Jci hočejo študij nada* Ijevati, se strinjam, da ga nadaljujejo, toda NE na teore-tični DRUGI stopnji, temveč znova na PRVI stopnji, z izpo-polnjevalnimi oziroma dopolnilnimi tečaji; po tem bi res zaslužili diplomo prve stopnje kot »ekonomisti«. Takim slušateljem dajejo ponekod v ZDA le letna spričevala BREZ dhplome. Vsi ti kandidati so bili vpisani POGOJNO tako v drn-gem letnfrkv kot zdaj že leto dnl na drugi stapnji (!) ter izpričujejo nesmisel pogojnega vpisovanja. 2. Drugo je skupina 10 diplomantov, ki imajo v pred' metih politična ekonomija, teorija cen, ekonomika pod-jetij, matematiika in statistika — nekateri ocene okrog 2—3, drugi ocene okrog 3—4. Z rezervo, da je tega ali onega posameznika res težko razvrstiti, bl v splošnem sodili, da je ta skupina klasično poklicana, da gre po prvi stopnfi v prakso, če naj velja, da potrebuje praksa pač dobrih in prav dobrih ter sposobnih diplomantov prve stopnje, ne pa odpadek. Sicer slopenjski študij in diploma prve stopnje ne bi iinela smisla. Ta skupina je v cetoti videti zelo spC' sobna za naloge, ki jih praksa postavlja pred diplomante prvs stapnje, in ne daje vtisa posebne all celo izjemne nnvrlahnjenosti za abst^nktno-teoretični študij na drugi stopnH. Pri drirMnjem sistemu predmetov tudi rdma za to po svojih ocenah najbolj posrečenih pogojev; ti &tudewlje sf) si po svojem lasinem preudarku izbrali na prvi stopnji podjetniški oddelek, ki s svojimi 20% deleža ekonomsko teoretičnih predmetov v primeru srednjih ocen ne nudi dovolj trdne podlage za današnfo drugo podjetniško stop-njo s skoraj 50% deležem ekonomsko teoretičnih predme-tov. Vprašanje je, ali je bblje, da se tegubijajo leta na drugi stopnji z zadostnimi in dobrimi ocenami, ali naj raj-ši napredujejo v praksi in žmjefo tam odli&ne uspehe. Res je, da imajo ti študentje po statutu pravico iti na drugo stopnjo; res pa je tudi to, da je pedagogova doli-nost, opozorvti jih na šibko podlago in napore, ki jih čofca-jo, kakor tudi na to, da dipioma druge stoprtje z zadcstnim uspekom ni vredna truda. Končno ostane še skupina 6 diplomant&D, katerih ocene so prav dobre in odlične, pri nekaterih v pretežni meri od-tične; le-ti zares spadajo na drugo stopnjo in imajo tako podlago, s katero si lahko zagotovija, če že ne odiičnih in prav dobrih, pa vsaj dobro diplomo druge stopnje, ki je vredna študija in svojega naslova. Tokrat je bil delež nafboljših diplomantov (30%) na-sproti ostalim (70%) res razveseljivo visok. mediem ko je običajno odstotek poslednjih 80 do 90. Kakor sem izjavil svoje prepričanje tudi na skupščini, se vse, kar diplomira pri nas po štiriletnem študiju preko števila 50—60 na leto, znafde v resnični praksi, od industrijskih, trgovskih, tran-sportnih podjetij do bank, na oprcmilih, za katera je prva stopnja dovolj ali več ko dovolj, za znaten del celo popol-noma dovolj srednja ekonomska šola z odlično matv.ro. PROF. S. KRAŠOVEC ALl Bl Ml LAHKO POSVZTILI NEKAJ TRENUTKCV ...? AH, CFiiOSTfTE, POZABiL SEM VAM ZAŽELETI CCBER TEK! LEVA - DESNA STRAN Katerega? Pravzaprav je vseeno, katerega vzamemo. Lahko je danes, mogoče je biio včeraj, predvčerajšnjim ali kak drug dan, kajti jesenski dnevi so si neverjetno podobni, podobni so naši občutki, želje in do neke mere tudi poti. In moj sobesed-nik? Ti, tvoj kolega, najin skupni zsumec, oni iz petega bloka, ta, ki stanuje v Kclegiju, oni iz Most in. tisii, ki se vozi iz Šenfvida. Ko opoldne zaključimo s predavanji in vajami, se porazgubimo po neštetih Ijub-ljanskih menzah, restavracijah in gasti-ščih in takrat zaživijo med nami vedno aktualrJ pogovori o prehrani, o cenah, o kvaliteti. In če bi kateregakoli dne sledili kateremukoli študentu, ki opoldne hiti s fakultete, bi lahko zabeležili podoben za-pis. V naseiju Uslavimo se pri svetlolasem dekletu, ki ? torbico preko ramena drobi mimo NAME, skozi jesensko zasanjani Tivoli in pojdimo z njo v študentsko naselje! Pri sedimo in pokramljajmo 7, njo o njenih te-žavah! Izvedeli bomo, da je bruculja na arhitekturi, da nima štipendije. In prav to nam bo dalo povoda za sledeče vpra-šanje: — Kaj misliš o študentski prehrani v Ljubljani? Ko nam pove, da stanuje v Naselju, da se tukaj tudi hrani, se omejimo in nape-ljemo pogovor na menzo študentskega naselja. — Nočem ponavljati znanih stvari: da hrana sama po sebi ni slaba (če vzamemo v obzir realne cene), da pa je zlasti vpra-šanje kvantitete prej kot slej problema-tično. Tudi to zapišite, da rada hodim opoldne v menzo, ker se tukaj srečujem s kolegicami in kolegi, da nekoliko po-kramljamo. Tudi menza sama mi ugaja in glasba, ktdar je zvočnik uglašen. Ne-koliko me moti vrsta, včasih je treba čaka-ti po celo uro, da dobiš jed. Obsojam tiste, ki mislijo, da jim prav nikoli ni treba čakati in hodijo naprej z razni-tai pretvezami ali samo s trdo kožo za pri-pombe tistih, ki so v vrsti. Iz razgovora z upravnikom menze sem izvedel nekaj podrobnosti v zvezi s podražitvijo. (Predvideno v času, ko sem pisal to reportažo). V prvi vrsti je pred-videna podražitev za 30 din (20 prj kosilu in 10 pri večerji), pogojena z nenehnim dvignili, po znatnejših julijskih podražit-vi mesa, letos marca, cen v menzi niso dvignili, do znatnejših julijskih podražit-vah pa menza pri starih cenah ne bi mog-la več rentabilno poslovati (menza namreč ni subvencinonirana). Posebno po-glavje predstavlja neizkoriščenost kapaci-tet menze, saj znaša povprečna letna iz-koriščenost šele kakih 50 odstotkov. Ni moj namen v tej reportaži analizira-ti razloge, ki vodijo k podražitvi hrane v Naselju in Kolegiju, navedel pa bom vest, ki jo je na naslovni strani ene izmed pr-vih stevilk priobčil zagrebški študentski list: — Potem ko je dalj časa proučeval pro-blematiko študentskega standarda in upo-števajoč dejstvo, da se v zadnjh nekaj letih višina dohodkov študentov ni bistve-no spremenila, je upravni odbor študent-skega centra sprejel sklep, da bodo cene dnevnega abonmaja v obratu družbene prehrane osta,le nespremenjene. Toda nesprGmenjene cene, ki znašajo za kosilo in večerjo skupno 209 din in na dru-gi strani nenehno zviševanje cen prehram-benih artiklov, bodo pogojevali deficitno poslovanje ekonomske enote obrata druž-bene prehrane (študentski centar se ukvr-ja z raznovrstnimi uslužnostnimi dejavno-stmi in deluje izključno na principu sa-mofinansiranja. — op. p.). Kljub navede- nim dejstvom je upravni odbor sklenil ob-držati do nadaljnega stare cene in prl tem pokazal — kot tolikokrat poprej — globoko razumevanje za celokupno pro-blematiko študentskega standarda. Dose-danjo izgubo in izgubo, ki bo nastajala v bodoče zaradi ohranitve cen, bo kril Izvrš-ni svet Sabora SR Hrvatske. Primer je ilustrativen in za nas toliko tendenciozen, kolikor kaže na učinkovito reševanje vprašanja študentskega standar-da. Pri tem pa ne mislim zanikati, da tu-di pri nas krepko delajo za to. Zlasti v obliki individualnega subvencioniranja in kreditiranja. Manj naklonjenosti (kljub dolgoletni agitaciji, priporočilom in kriti-ki) pa kažejo nekatere gospodarske orga-nizacije, ki potrebujejo visoko valificiran kader, za štipendiranje pa nimajo poslu-hi. Ker nočem, da bi venomer ponavljali iste stvari, ne bom pisal o proporcional-nem dvigovanju višine štipendij (z dviga-njem cen). V Ijudski kuhinjl Tukaj prejema vsak dan svoje dnevne obroke hrane lepo število študentov, pred-vsem tistih z Biotehniške in Medicinske fakultete. Na razpolago sta dva menuja kosila: po 130 in 150 dinarjev, različne je-di po naročiiu, enolončnica po 70 din, ve-čerja po 130 in 70 din. S počasnim, preračunljivim korakom Sonce ...? 2e res, toda vrsta je predolga! V zvezi z aktualno podražitvijo sem zve-del v upravi menze, da podražitve zaen-krat še ne, seveda če se cena mesa ne bo ponovno dvignila. Vzpcibudne bese-de, ki sem jih zabeležil: — Saj se vendar moramo truditil da ob-držimo nizke cene, mnogo je namreč ljudi, ki jim je težko vsak dan odriniti 150 ali več dinarjev za kosilo. Kuhinja izda dnevno 2.600 do 2.800 obro-kov kosila in 1000 do 1200 obrokov večerje. V veži, na oglasni deski, so: vabilo Ptuj-skega kluba na sestanek, današnji jedil-nik, obvestila študentorn Stari znanec, specialist za Ljudsko kuhinjo, mi svetuje naj vzamem enolončnico, ki da je pri štu-dentih sila priljubljena. In še to mi za-upa moj dobri stari znanec, da je že priče-la sezona rdeče pese, ki bo odslej na je-dilniku (v solati) vsak dan vse do marca. Leva in desna stra: S posebnostjo — diferenciacijo na »tiste z leve« in »tiste z desne« — se ponaša re-stavracija Triglav na Miklošičevi. Leva stran ima pogrnjene mize, za desno pr-tov najbrž zmanjka, nad levo so prižgane luči (najbrž zaradi boljšega učinka, ki ga napravijo jedi po naročilu, ali pa je mor-da razsvetljava vračunana), na desni pa je skrivnosten polmrak. Na levi stran ob oknih cvetlice, na desni jih ni, pa saj jih niti ne potrebujejo, imajo namesto te-ga bliže toaleto. še besedo: na desni je sa-. mostrežba in tukaj se hrani večina študen-tov, ki zahaja v Triglav. Hrana je pač takšna kot je, včasih dob-ra, včasih nekoliko slabša,, včasih slaba. Izvedel sem, da tukaj goje »kult zelja«, ki je v tej ali oni pojavni obliki pri-soten v vsakem obroku. Obiskal sem Kolegij in izvedel, da so s hrano kar zadovoJjni, da pa se bo verjetno podražila za 30 din dnevno. Nekoliko manj je bil zadovoljen kolega, s kater.;n sern ^. >-1 bo in res sem tudi sam izkusil lagodnost strežnega osebja, ko sem nekaj minut čakal, da so nadomestili jed, ki je zmanj-kala. Nekateri se razburjajo zaradi nereda v vrsti in menijo, da bi to morala rešiti štu-dentska organizacija v kolegiju. Cas za večerjo odqrdgovdgovniardgov meren in bi ga kazalo podaljšati vsaj za pol urs, saj , m- » 1 predavanja ali vaje do 20 ure. Cena kosilu (če kupiš najmanj 5 blokov) je 140 din, ve-čerji pa 80, sicer pa 5 din po obroku draž-je. Skodelica mleka stane 28 din, kar je za to količino (približno 2dl) nekoliko preveč. Tu in tam Ce obiščemo še kolege, ki se hranijo v Delavskem domu, nam bodo povedali, da morajo predolgo čakati, da pridejo na vr-sto, posebno okoli dveh. če pokramljamo z onimi, ki jedo v DAJ-DAM svoj »vsakda-nji pasulj«, če pohitimo mimo tistih, ki gledajo skozi okna »Ernone« in se spomnimo vseh, ki se hranijo v dijaških domovih, gostilnah, gostiščih in restavra-cijah, ki jih je v Ljubljani kar preveč, smo zajeli skoraj vse. In vsakernu srno zaželeli dober tek, kot tistima dvema brucoma, kl v naselju še nista znala dobro nositi plad-njev. I. Vajgl TRIBUNA STRAN 3 NA SVIDENJE, TRASA Poletni mesec. Barake so polne dihanja mladili teles. Zadnji kilometri trase pa še čakajo v topJi no<:i, da jih oblečejo v asfalt-ni plašč. Letos zadnjič gradimo cesto Bratstva in enotnosti. V naselju »Proleter« smo bili tu-di mi; petdeset brigadirjev iz Maribora in prav toliko iz Ljubljane. Prej neznanci, smo sedaj postali prijatelji. V tridesetih dneh sem si pridobil prav toliko prijateljev. Ko sem na trasi, čutim, da mora biti tej cesti res ime cesta »-Bratstva in enotnosti«. Samo pogled po delovišfu. Ožgana in pot-na telesa brigadirjev se enakomerno skla-njajo. Z vsakim zamahom krampa je cesta lepša. Dekada. Proglasitev udamištev in pohval. Naša brigada, ki nosi im« narodnega hero-ja Staneta Rozmana, je proglašena za udar-no. "-Horuk«, stari brigadirski pozdrav, je zadonel iz našili grl in naš komandant se je nenadoma znašel na naših ramah. »Ho-ruk«, je kakor odmev preplavil brigadirje. Ko smo se poslavljali od trase, smo imeli solze v očeh. Spominjali smo se prijenih dni na njej. Ljubljana in Maribor - ena bri-gada, ena skupina prijateljev. Ti dve me-sti sta se na delovni akcijj združili v eno. Bili smo prijatelji. Se tež.je je bilo naše slovo v Zidanem mostu, kjer smo si ob-ljubljali: »Pisal ti bom, gotovo!« -niš TP JL v ¦ v v Zatocisce Ob vpisu na Pedagoško akademijo v Mariboru Na Pedagoški akademiji v Mariboru je iz leta v leto močnejši dotok študentov z drugtih višjih šol. Dosedaj se je prijavilo največ študentov z Višje tehraiške šole v Mariboru, ki so se vpisali na Pedagošfco akademijo, ne da bi izpolnjevali svoje dolžnosti do šole. Dosedaj je bilo prav malo takšnih študentov, ki so se prepisa-li z višje šole na PA i namenom, da bi preusmerili svoj študij. Na PA že sedaj opažajo, da se nekateri študentje, ki so se vpisali, izpisujejo, ker so verjetno že opra-vili pogojne izpite na svoji »matični« šali. Ce pogledamo nekatere podatke o vpisu tn o osipu na tej šoli, vidimo, da ravno tako velik osip povzročajo ti študentje. Tako se je lani od 93 rednih študentov le 56 vpisalo v drugi semester. Letos se je vpisalo redno okoli 250 študentov. Najveoji vpis študentov z drugih višjih šol je na oddelek za matematiko in fizi-ko ter za biologijo in kemijo. Letos se je na primer vpisalo na oddelek za matema-tiko in fiziko 60 rednih slušateljev, od te-ga pa jih samo štirideset redno obiskuje predavanja. Na upravi šole so bili mnenja, da omogo-ča študentom prestop z drugih višjih šol pomanjkljivo formuliranje če analiziramo ta dejstva, lahko pride-mo do zaključka, da služi nekaterim štu-denbom, ki niso izpolnili pogojev na prejš-nji šoli, ta vpis samo za nabavo pcrtreb-nih potrdil, (vojaška abveznost, otroški dodatkd), izpite pa opravljajo saino na ma-tični šoli, k'jer se po enoletni pavzi vpišejo v drugi letnik. -niš REKORDEN VPIS Do devetega oktobra se je vpisalo na mariborske višje šole 2.252 slušateljev in sicer: 867 redno in 1385 izredno. Letos nas preseneča posebno velik vpis izred-nih slušateljev. Največ od teh se je vpi-salo na Višji ekonomsko-komercialni šoli, Višji J^hniški šoli in na Pedagoški akade-miji, na katerih se je skupno vpisalo 1133 slušateljev Zanimanje za študij se je po-večalo na vseh šolah razen na Višji sto-matološki šoli, na katero se je vpisalo le 36 rednih in 3 izredni slušatelji. Večina vpi-sanih slušateljev je končala srednjo šo-lo in le nizek odstotek je tistih, ki so si pridobili pravico do vpisa z opravljenim sprejemnim izpitom. Ce analiziramo vpis rednih in izrednih študentov v tretji semester, vidimo, da se je vpisalo na vse šole le 310 rednih tn 197 izrednih, kar je zelo malo v pri-merjavi z vpisom v lanski prvi seme-ster. Najnižji vpis v tretji semester je bil na Pedagoški akademiji in na Višji pravni šo!i, Kjer se je vpisalo le po 30 rednih in izrednih študentov. Zaradi tega so na večini višjih šol podaljšali vpisni rok do vključno 30. oktobra. Do takrat je v veljavi tudi pogojni vpis. —an-— Janez Novšak: On ve skuraj vse V___ TRIBUNA STRAN 4 Višja ekonomsko-komercialna šola v Mariboru sodi med visokošolske zavode z zelo velikim številom izrednih študen-tov. Ustanovljena je bila 1. 1959 in se je na njenih 6 oddelkov vpisalo dosedaj 662 rednih in 1956 izrednih študentov. Tudi pri vpisu v študijsko leto 1963/64 se to razmerje ni spremenilo — vpisalo se je zopet čez 400 izrednih študentov. Studij je urejen tako, da se študentje s posameznih oddelkov združujejo v po-sebne sekcije raznih strokovnih organiza-cij (društvo ekonomistov, gospodarska zbornica, delavska univerza, zavod za iz-obraževanje kadrov, center za izredne študente ipd.) Sekcije delujejo po naččlih družbenega samoupravljanja s svojimi vo-ljenimi organi. Pnrejajo predavanja, se-minarje, tečaje pod vodstvom strokovnja-kov s svojega geografskega področja in učiteljev šole, za večje skupine študentov organizirajo izpite in vpisovanje namesto na šoli, na sedežu sekcije. Sekcije delujejo povsem samostojno. Šola s sekcijami lzrednih študentov te-sno sodeluje. Nekajkrat letno se sestane-jo predstavniki vseh 12 sekcij s predstav-niki šole, da se posvetujejo o vseh pro-blemih izrednih študentov. Mnoge pred-loge s takih sestankov je šola že uvedla kot svojo stalno prakso Tako lahko iz-redni študentje delajo izpite takoj po vpi-su, ne glede na to, kdaj bo predmet na šoli predavan, saj predavanj niso dolžni# obiskovati. Ce izredni študent ali kandi-dat za izredni študij zamudi vpisnd rok, lahko s priporočilom sekcije dobi dovolje-nje šole, da opravlja izpite pred vpisom. Zato ne izgublja časa zaradi formalnosti. Z izrednimi študenti se šola posvetuje tudi, če namerava uvesti kakšne spremembe v učnem načrtu ali v učnih programih ipd. Predvsem zaradi potreb izrednih štu-dentov je šola v štirih letih svojega ob-stoja izdala preko 100 zvezkov raznih uč-nih pripomočkov. Z letošnjim študijskim letom uvaja šo-la še eno pomembno novost: poleg se-minarjev, ki jih prirejajo sekcije za svoje člane in trajajo več tednov ali celo me-secev, bo šola priredila za nekatere pred-mete intenzivne seminarje. Le-ta so na-menjeni izrednim študentom iz vseh sek-cij in jih bodo vodili profesorji šole. Da bi se jih lahko udeležili študentje iz vse krajev Slovenije, bodo posamezni semi-narji trajali 4—5 dni po 5 ur predavanj dnevno in po nekaj ur vaj dnevno. Pre-davanja bodo tudi v nedeljo, tako da bo-do študentje odsotni s svojih delovnih mest največ 3—4 dni. Po programu, o ka- terem te dni še razpravljajo izredni štu-dentje, naj bi letos bili seminarji iz še-stih predmetov I. letnika, ki so skupni vsem oddelkom. V oktobru je predvideno splošno gospodarsko pravo, v novembru knjigovodstvo, v decembru ekonomika podjetij, v januarju in februarju politič-na ekonomija, v marcu in aprilu gospo-darska matematika, v maju gospodarska statistika. Junij je rezerviran za morebit-ne specialne predmete posameznih od-delkov — za te predmete bo šele praksa pokazala, če bo zanje toliko prijavljencev, da bo sploh smiselno imeti seminarje. če bo dovolj interesentov, bo VEKŠ prire-dila tudi nekaj seminarjev iz predmetov II. letnika. Osnovna oblika ostanejo slej ko prej seminarji in predavanja posameznih sek-cij. K uspešnosti seminarja bo pripomo glo tudi to, da je pogoj za prijavo, da vsak kandidat predela snov že pred seminarjem; seminar bo vodil predmetni profesor šole, izredni študentje pa v dneh seminarja .reči-noma ne bodo na svojih delovnih mestih, ampak se bodo lahko osredotočili samo na študij. Verjetno bodo vsaj v začetku naleteli tudi na nekatere težave izrednih študentov. Niso namreč redki primeri ne-razumevanja podjetij za študij članov ko-lektiva. Nekateri izrednd študentje se v podjetjih celo bojijo povedati, da so se odločili za študij(J), ker naletijo na vse drugo, samo na razumevanje ne... mm Celjski študentski klub razpuščen Že nekaj let je Celjski študentovski klub več ali manj životaril. V zadnjih dveh letih je uspel organizirati le dve kul-turni prireditvi, akademski ples (zelo sla-bo izveden) ter nekaj sej odbora. Pri vsem tem ni bilo čutiti kolektivnega dela, saj je bilo vse navedeno plod dela dveh ali treh posameznikov. Vzroke za to je tre-ba iskati v premajhni zavesti študentov satnih. Danes v Ljubljani in Mariboru študira več kot 400 študentov, katerim družba, predvseni pa ožja komunalna skupnost, daje velika finančna sredstva. Razen tega ugotavljamo, da je med temi študenti več kot 10 odstotkov članov ZK in mnogo ne-kdanjih mladinskih aktivistov. Kljub veli-kim naporom, ki jih je v to, da bi ohra-nili Celjski študentski klub, vložil Ohčin-ski komite Zveze mladine Slovenije Celje, zaradi nezainteresiranosti študentov to ni bilo mogoče. Dogajalo se je celo, da je Občinski komite ZMS Celje bil priprav-ljen plačevati potne stroške študentom, ki bi naj prišli na dogovor v Celje, pa jih tudi takrat ni bilo. Vsako leto so bila za študentski klub zagotovljena potrebna fi-nančna sredstva, ki pa so se malomarno trošila. Tudi blagajniško poslovanje, ki še sedaj ni urejeno, je bilo malomarno vo-deno. Ugotovljeno je bilo, da sedanja organi-zacijska oblika Celjskega študentskega kluba ne ustreza, poleg tega pa tudi se-danji odbor ne zagotavlja vsaj povprečne-ga dela. Zato je Občinski komite ZMS Celje sklenil, da se Celjski študentski klub razpusti, pristopi pa se k osnovanju sek-cij pri fakultetah in pri štipenditorjih. Vodstva sekcij bi se naj nato povezala v enotno koordinativno telo in to bi bila nova zasnova Celjskega študentskega klu-ba. Razumljivo je, da so si nekateri štu-denti, ki danes trošijo družbena sredstva (štipendije), pa so pokazali malomaren odnos do dela, zaslužili tudi primerno »spodbudo«. Besedo o tem bodo imeli šti-penditorji, ki se čedalje bolj zanimajo za njihovo aktivnost. Franček Ribič (Obk ZMS) (Celje) OB ROBU DOGODKOV V AKADEMSKEM KOLEGIJU Izbira pri hrani- »»»»•«•«••*••«••¦»«¦•»••••••• «iiii*ir»«»»«*M« »*•««•«.*»•§.*•!! g VEČERJA rrrrrrrtTiiVi m t i t M& Na videz dva popoiiioma enaka bloka za večerjo. Natančncjši prcgled barve pa nam pokaže, da je zgornji ponarejen z vodenimi barvicami. Tudi s takimi dejanji se množi črna kronika študentov. priložnost? Samopostrežni način delitve obrokov Kolegiju so vsi stanovalci in mnogi go-stje sprejeli z odkritim priznanjem. Vsem je bilo na razpolago, da izbirajo za isto ceno med eno ali drugo vrsto hrane fvčasih je bila izbira še večja!). Tudi to pridobitev so mnogi sprejeli in se o njej izražali zelo pohvalno. Toda nenadoma so se začeli pojavlja-ti primanjkljaji. Sumničenje kuharic in strežnega osebja se je izkazalo za neupra-vičeno. Preostali so samo še študentje in gosti, ki se hranijo v menzi. Podrobno opazovanje je pokazalo, da prav tu tiči zajec. Pri ugotavljanju pri-manjkljajev se je pokazalo, da so neka-teri študentje — v upravi Kolegija smo zvedeli, da ni bil nihče njihov stano-valec — jemali z delilnega pulta tiste je- di, ki niso bile na jedilniku in pri pultu označene kot skupen obrok, temveč so jemali npr. po dve močnati jedi, čeprav je bilo zanju zapisano, da sta na izbiro. Ko so pri enem od takih »pomot« (ki^ so se mu večkrat ponovile) zasačili neke-ga študenta, je izjavil: »En krožnik mi je bil premalo!« To je povedal z odurnim glasom, ne meneč se za ogorčenje upravnika in študentov, ki so ga obstopili. Bil je celo užaljen, ker so ga spomnili na tatvino. Vprašali smo upravnika Akademske-ga kolegija, če se z namestitviijo še ene pomočnice pri izdajanju hrane in spre-jemanju blokov ne bi dala povečati po-zornost do tegfk, kaj si kdo vzame. Izja-vil je, da bi taka namestitev zahtevala viš-je materialne izdatke, kot so izgube in bi taka rešitev bila le v škodo študentov (podražitev). D?jal je, da imamo pri nas tudi druga srelstva, ki naj preprečijo ta-ke pojave in izjavil, da apelira na po-štenost študr^tov stanovalcev Kolegija. Njihova kontrola nad dogajanjem v do-mu in v merizi bo v bodoče izločila take in podobne pojave. Ko govorimd o »podobnih pojavih«, ve-Ija omeniti tudi spretno ponarejanje bo-nov za kosilo in večerjo. Odkrili so nam-reč, da si je nekdo omislil po?iarejanje bonov in bi zanje morda dobival še več-krat hrano v Kolegiju, če bi se barva pod mokrimi prsti ne stopila... Računi kažejo, da je precej goljufij ob času konic, ko je pred pultom dolga vrsta. Eden izmed zunanjih »gostov«, ki so večkrat izmaknili hrano (in zamenjavali) ter utajili bloke, je bil v lanskem letu tudi študent FNT MILAN PAŽIN. Lani je bil vpisan v II. letniku tekstilnega od-delka. Ko so ga zasačili, je najprej skušal pobegniti, potem pa se je še napačno pred-stavil. Kljub tej prevari je upravi in štu-dentom, ki so priskočili na ponioč, le uspe-lo odkriti njegovo pravo ime in fakulte-to. Upravnik je zoper Milana Pažina vlo-žil tožbo pri sodišču, ki pa je zaradi ne-znatne družbene nevarnosti ni obravna-valo. Hkrati pa je upravnik zaprosil Fa-kulteto za naravoslovje in tehnologijo naj proti Pažinu sproži disciplinski po-stopek. čeprav je bil predlog podan že 29. januarja 1963, fakvltetna uprava še ni ničesar storila, niti ni odgovorila na pred-log upravnika. Že lani je Tribuna postavila javno vprašanje, ki se je nanašalo na delo di-sciplinskih komisij po fakultetah. Iz ne-razumljivih razlogov tudi v konkretnem primeru nismo dobili nikakega odgovora. črna kronika akademskih državljanov ima vedno bolj popisane liste z dogodki, ki naj bodo (nerešeni) pozabljeni. Kaj s tem ravnanjem ne podžigamo najbolj nizkotnih strasti, ki jih vsa poštena jav-nost in tudi naša študentska zveza brez pomislekov obsoja? Kaj je res, da se vča-sih bojimo šovinističnih očitkov in zato raje potlačimo neke probleme, ki posku-šajo kompromitirati našo organizacijo? In končno: ali ni res, da je preventivno zdravljenje vedno boljše kot tisto, ki ga preizkušamo po zločinih? Pri Tias še nikomur ni bilo potrebno krasti kruha! • TM SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCl 9 SREDNJEŠOLCI Novc oblike Pred reformo tehniških in drugih strokovnih šol V Sloveniji imamo 49 tehniških in dru-gih usitreznih srednjih strokovnih šol. V njih se izobražuje 12.636 rednih in 4853 izrednih slušateljev. V zadnjem času se je pojavilo vprašanje: — V katerih ozirih da-našnje tehniške in sorodne strokovne šole ne ustrezajo zahtevatn sodobnega po-uka? Kakšen lik tehnika sploh potrebuje-mo? Dejstvo je, da kadri, ki prihajajo iz srednjih strokovnih šol sedaj in nekaj let nazaj, s svojim znanjem ne morejo zado-stiti potrebam, ko pridejo v proizvodnjo. Do tega pojava je prišlo zaradi neuravno-vešenosti med sedanjimi oblikami Lzobra-ževanja tehnikov in njim sorodnih stro-kovnih kadrov na eni strani in bliskovi-tim naraščanjem prodzvodnje in moder-nizacijo gospodarstva nasploh. V tem je torej osnovno neskladje. Da bi se stanje popravilo, je dal republiški sekretariat za šalstvo v javno razpravo svo-jo zamisel o reorganizaciji šolanja na teh-niških, ekonomskih, kmetijskih, medicin-skdh in podobnih strokovnih šolah. Sedanje stanje — nezadostno Absolventi srednjih strokovnih šol v prak-si le redko najdejo ustrezno mesto. Očit-no je namreč, da za delovno mesto, ki naj bi ga zasedli v skladu s svojo izobrazbo, niso dovolj usposobljeni (posebno praktič-no). Praktični pouk je na večini strokov-nih šol samo simboličen. Posledica takega stanja je, da iz leta v leto največji del diplomantov srednjih strokovnih šol nada-ljuje s študijem na fakultefcah, za kar pa včasih nima^o niti dovolj stabilnih objek-tivnih pogojev niti sposobnosti. Proizvod-nja po sodotondh principih delitve dela ima svoje zahteve glede številčnega razmer-ja med strokovnjaki z višjo ozirama viso-ko strokovno izobrazbo in tehniki. To bi naj bilo nekako 1:3, pri nas pa je v mno-gih podjetjih celo obratno. Kako bo v bodoče Kakšna naj bi bila potlej tehnična ali njej ustrezna srednja šola? | Profile tehnikov in njim ustreznih kadrov bi naj zagotovila dejanska poveza-nost izobraževanja s potrebami gospodar-stva in družbenih sil. Pri tem naj bi sode-lovali tisti, ki bodo te kadre v bodočno-sti potrebovali. JQ Strokovno izobraževalna vsebina teh-ničnih in njim sorodnih šol naj bi bila iz-vedena iz ustreznih potrjenih profilov. Razmerje med prakibičnim in teoretičnim poukom naj bi bilo odvisno od vrste šol. Na vseh tehničnih. naj bi ves teoretični in praktični pouk zajeli v 36 učnih urah. Se-daj se namreč še dogaja, da imajo po ne-katerih šolah tudi 45 in vec ur tedenskega pouka, kar je gotovo pretirai.o in pedago ško neopravljeno. K Po novem osnutku bi dajale tehnične in njim ustrezne strokovne srednje šole zaključeno znanje, ki pa ga ne smemo razumeti tako, da s končano šolo poneha izobraževalni proces. Nasprotno, vse go-spodarske organizacije, kjer se kadri po končani šoli zaposle, naj bi skrbele za usposabljajije na delovnem mestu in na- MKUD je freba razmeram Bodočnost in razvoj delovanja kultur-no-umetniških društev na gimnazijah po-staja vprašanje, zaradi katerega se spu-ščajo prosvetni in kultumi delavci v brez-končne analize in razprave brez pravih rezultatov. S kratkim pregledom dela MKUD na srednjih šolah moramo žal ugotoviti, da ne služi več svojemu namenu, to je or-ganizdranju kulturne vzgoje mladine. Li-terarne krožke obiskuje le nekaj dijakov, pevski zbori na šolah ne obstojajo več, dramske sekcije ne delajo ... Ob takšnih ugotovitvah si moramo nuj-no zastaviti vprašanje, ali je res vsa ku!-turna vzgoja mladine zamrla in ali je ta indiferentnost res dokaz »splošne regresi-je«? Prav lahko uvidimo, da mladina kaže določeno zanimanje za kulturno delo, le da je njena vzgoja premalo načrtna. Sred-nješolci zelo radi obiskujejo kvalitetne filmske in gledališke predstave (ob tem moTamo ugotoviti večkrat celo zelo do-ber okus) in se radi spuščajo v razprave. česbo izkazujejo pri tem precejšnjo zre-lost in izobrai%o. Da pridemo do bolj ali manj slabihvti-sov, je krivo premajhno sodelovanje pro-fesorjev z dijaki. srednješolcev« posledica dosedanje prakse in dobro bi bilo, da se čimprej lotimo re-form, ki bodo morda prinesle uspeh in dala mladinskim ^ulturno umetniškim društvom novo veljavo. Otmar Lajh daljnje izpopolnjevanje mladih kadrov. 0 Vzgojno iaobraževalni proces v sred-njih strokoraih šolah bi moral biti organi-ziran tako, da bi se učenci seznanili s praktičnim delom in njegovlmi problemi, s tehniko in osnovno organizacijo dela v delovnih organizacdjah. S staro prakso ne bo moč prekiniti čez noč. Res je tudi to, da bo potrebno te predloge še krepko predelati, tako da bomo našli tisto pravo obliko srednjega strokovnega kadra, ki ga iščemo že nekaj let. Ker pa je to stvar širšega kroga zain-teresiranih, je dobro, da dokončen odgo-vor na ta vprašanja da prav javna razpra-va, ki se je v teh dneh razživela. B. MAKSIMOVIČ prilagoditi Po filmu ali gledališki predstavi, ki je vzbudila zanimanje med srednješolci, bd bilo treba organizirati pogovore, ki bi se gotovo iz konkretnega raztegnili tudi na druga področja. Zato mora MKUD nujno sprejeti novej-šo in ustreznejšo obliko dela. številni priuieri pričajo, da lahko v okvi-ru MKUD deluje tudi diamska sekcija, le da je treba izbrati lažje delo, z aktualnej-šo temaitiko. Seveda so za uspešno delo pogoj zagotovljena denarna sredstva, kaj-fci brez njih dramska sekcija ne more ob-stajati. Tudi pri delu literarnih krožkov mora pribi do sprememb. Nepravilno je namreč, da se zbirajo v istih skupinah dijaki iz višjih in nižjih letnikov gimnazije, kajti med njimi je določena razlika v miselno-sti, razumevanju in literarni izobraženosti. Zaradi tega nižješolci često izgubljajo zaupanje vase ter se umaknejo v anonim-nost. Tako šolski list izgublja pomen kot glasilo večine dijakov ter se zapira v ozek krog lokalnih sodelavcev, ki ga često obarvajo z miselnostjo, ki je večini tuja. Pri šolskih glasilih je veliko bolje gle-dati na kvantiteto kot na kvaliteto, saj ni namen srednješolskih glasil ustvariti do-vršene literate, temveč le ljudi, ki si bodo upali javno nastopati! Torej je treba kva-litativno cenzuro, ki predstavlja za marsi-katerega mladega ustvarjalca neprehoden zid, ob katerem se lahko razblinijo nje-gove ustvarjalne ambicije, čimprej ukini-ti, ali pa vsaj zmanjšati njeno dosedanjo veljavo! Sledi torej, da je »ocUclonilen odno« Razgovor ob dveh S Slavkom Sušmom, absolven-tom msdicine, smo se pomenko-vali o njegovih vtisih s poletne prakse na Švedskem, kamor je bil povabljen preko mednarod-negn odbora za izmenjavo štu-dentov medicine. V Alingsasu, majhnem mestecu ob jezeru Mjo-ren, blizu Goteborga, so ga, kot prvega jugoslovanskega gosta v tem mestu, zelo lepo sprejeli. O njem in o kolegu Ankerstu, s ka-terim sta skupaj opravljala po-čitniško prakso, je pisal tudi G6-teborški dnevnik. Slavko si je na švedskem ogle-dal več bolnišnic. O zdravniški službi v tej deželi je dejal, da je zelo dobro urejena. Največ težav imajo s pomanjkanjem zdravni-kov, zaradi česar morajo zapo-slovati tuje, ki jih je blizu 3O°/o. Med njimi je največ avstrijskih. Zanimivo je, da morajo zdrav-niki, ki se želijo zaposliti v tej deželi, opraviti na tamkajšnjih univerzah nekatere izpite. Pomanjkanje zdravnikov na švedskem je vzrok prizadevanja medicinskih fakultet, da bi vzgo-jili dober zdravniški kader. Ta-ko je na pr. vpisanih na gotebor-ški medicinski fakulteti samo 105 slušateljev, čeprav bi lahko fakul-teta sprejela mnogo več študen-tov. Pomembno je tudi, da imajo švedski kolegi na razpolago za-dostno število učnih pripomoč-kov. Slavko nam je potem razložil švedski sistem socialnega zava-rovanja, po katerem prispevajo švedi v sklad za socialno zava-rovanje z ozirom na višino oseb-nih dohodkov. O praksi v bolnisnici v Aligsa-su, kjer je prakticiral Slavko s svojim ljubljanskim kolegom, je dejal: — Prakso sva si s kolegom sa-ma organizirala. Izbrala sva si ki-rurgični oddelek, kjer sva prak-ticirala na polikliničnem in ope-racijskem oddelku. Vesela sva bi-Ia, ker so nama zaupali tudi asi-stenco pri najtcžjih operacijah, kar študentje na ljubljanski me-dicinski fakulteti precej pogre-šamo. — Katere so bistvene razlike med študijem medicine na doma-čih in švedskih fakultetah? — Na šv^dskih univerzah tra-ja študij medicine sedem let, medtem ko traja pri nas leto manj. Predvsem moram poudariti neprimerno večje možnosti prak. tičnega pouka, ki ga imajo šved-ski študenje medicine. Naj po-vem, da celo sami vodijo nekate-re oddelke na perifernih bolniš-nicah. Razen tega švedski kole-gi nimajo enoletnega zdravniške-ga staža, marveč gredo po kon-čanem študiju takoj v službo. Po diplomi ne dobijo naziv »dr«, temvec »doktor« kot oznako po-klica, je končal Slavko. -dlM- TRIBUNA STRAN Linka inifiidiii SVETLANA Mlada slovenska pesnica Svetlana Makarovič se je rodila 1. I. 1939 v Ma-riboru, sicer pa živi v Ljubijani. šiudira na Akadeiniji za gledaiišče, fiim, radio in televizijo. Svoje pesmi objavlja v Sodobncsti, Perspektivah in Probtemih. Letos je pri-pravila svojo prvo pesntško zbirko, ki jo je ponudila Cankarjevi založbi in bo izsia prihodnje leto spomladi. Ukvarja se tudi s prozo in literarno kritiko. ODPOVED Nema odlagam svoja prevpita hrepenenir na gluha tla. Ne vračaj se, poletje, na ugasle travnike. Drevesa se trpko vzravnavajo v svoji goloti. Dež naj izbriše vsak smehljaj. Poslovili smo se. Megla lega. Dovolj je prostrana, da se izgubim v njej s svojo težko solzo. SAMOTA Pustite me samo. Ne režite po meni z jeklenimi vprašaji. Pustite me samo v razjarjenem vetru in pod večer naj gora odmeva moj zgroženi molk. Pojdite stran. Zajel me je vrlinec samote. TEMA Tema se ne spreminja. Nekje daleč se sesuje dom iz svetlih. zvezd, treriutek pretopi neke oči v grozo, Leopold Iločevar: Deklica (lesorez) nekdo oicrže podarjen cvet; tema ne menja svojega nebrižnega obraza. Pesem je lahko kJt divje ihtenjc dežja, a tema ustavi ocimeve, še preden se vžgejo težke kaplje v očeh. PIJAMOST Preklicujem vse šaiostne pesmi. Ostanite, prijateln, govorili bomo o zvezdah, naredili bomo novo, bolj zlato od drugih in je ne bomo pustili cbesiti med druge. Ne, nikar o zvezdah; raje ne pozabite na žejo svojih dlani; le mimogrede si zaupajmo tisto o cvetju, ki ga nismo mogli darovati. Toda nihče naj ne podivomi v moj smeh. Vse svoje pesm: prijatelji, vse te lepe žalostne pesmi prekličem. ni navdušil Ob Tednu ncvincev v Cperi Nastop Akademifca v ponetleljek preteklega ted-na ni tako časovno odmaknjen, da bi se ne mogli več spomniti rianj, pa čeprav ni ničesar prispeval k večeru, ki si ga je šbudentska organizacija popolno-ma drugače zamislila. Ne gre tu samo za vprašanje izbora programa, ki naj bi se po možnosti vsaj ne-koliko skladad z mottom večera! Gre tudi za kontakt, ki smo ga bili Osaj tri leta nazaj) vajeni z vscmi skupinami Akademika, z njihovo prisrčnosljo, du-hovdtim amaterizmom . . . Skratka: poznali smo Aka-demika in njegove skupine kot NAŠE kultunio in umetniško drušivo, v. preteklem tednu pa smo red-ki g^ledaloi in poslušalci dobili občutek, da "nas je obiskalo neko tuje društvo, ki si za nekaj reklame dovoli izvesbi celovečerni program z vsem paradi-ranjem na odru in mahanjern z rokami in kiobuki, kar je ponekod učinkovalo precej komično. Ze površen opazovalec bi lahko ugoto-vil, da pro-gram ni bil najbolj posrečeno izbran. Hotel je po-kaza,ti, kaj imamo in kaj znamo. Pripravili so ga tik pred nastopom, taku da se je napovedovalec sezna-nil z njim šele zadnji hip, čeprav bi Akademik že najmanj deset dm pred nastorpom lahko pripravil natančen spored Kar zadeva napovedovalca, bi od študenta režije na Akademiji za igralslvo, film, radio in televizijo pričakovali nekaj več poanavanja tehni-ke nastopanja in ne nazadnje tudi večjo seznanje-nost z organizacijo študentskega kulturnega življenja. Ker program ni bil pravočasno sestavljen, je mo-ral snemalec RTV celo izpustiti nekatere najlepše plese, ker mu je pošel trak v snemaini kameri. V petek, 18. oklobra, je na Akademiji za glr.sbc v Ljubljani organizacija Zš priredila sprejem novin-cev. Navzoče so pozdravili raktor akademije. redni prof. Kario Rupsl ia predslavniki študentov. V svUjCm nagovoru je reklor prof. Rupel pouda-ril, da družba daje velika sredstva za vzdrževanje Akademije za glasbo, zato je prav, da študentje vza-mejo študij resno. Poleg tega je tudi na tej šoli re-forma poostrila študijske pogoje. Posebno bodo le-tos strogo glcdali na obisk orkeotra, kajti lsnski primer je presegel vse maje. Nekatorih šuUden-tov ni b^lo niti na generalko zakijučnega konc&rta, na kateri so podpisovali frekvence! Zato bo letos trikratna neopravičena odsotncst pomenila i^gubo semestra. Isto bo veljalo za zbor, ki bo usianov-ljen prihodnji mesec. Ob koncu je rektor dejal, naj si vzamejo norinci dosadai"jije uspehe Akademije za vzor in naj jih še nadalje razvijajo. Po tem kratkem, uradnem delu srečanja, se je razvila živaJina diskusija, v kateri je predsednik ZŠ AG Vili Demšar novince seznanil o delu in obliki organizacije Zš na Akademiji, o oblikah študent-skih podpor — subvencijah, samopamoči, posojilih — in o strukturi vodstva Akademije. Potem je opo-zoril novince na nekatere oblike udejsfcvovanja štu-dentov v glasbenem življenju, ki so že stalne ali pa jih organizira študentska organizacija. K prvim spa-da vsakoletni festival glasbenih akademij, ki je vsa-kič v enem izmed univerziitetnih mest. Letoš^ Sicer pa prireditev, nl bi)a orgaiiizirana za novinarje in snemalce. Posvetili smo jo mladim lju-dem, ki so letos prvič prestopili prag univerze. Teh novineev pa je bilo v dvorani malo. Nepripravlje-nost izvajaica prograima in malo zasedena dvorana sta tudi pispevalada večei- ni bil prijeten. Skoraj dve tretjdni programa so tvorili plesi! Ple-si iz Beie Krajine, plesi iz Srbije, Slavoinije in Gla močko kolo. Nastopili sta i.vs garnituri Maroltov-cev (v začetku malo reklame!) in v skladu s pričako-vanjem je bila starejša ek^>a boljša, bolj rutini-rana in precizna. Toda med mladimi je bilo opaziti nekaj perspektrvnih ljudi, ki so že toliko napredovali, da lahko nadomestujejo vrzeli, ki na-stajajo ali pa še bodo zčodhodom nekaterih sta-rejših plesalcev in plesalk.Mladi so zaplesali nekaj mirnejših plesov, medtem ks je bila rutinirani eki-pi prepuščena atraktivnost th Jiitrost. ?is-si, ki so jih oboji izvajali, niso pritegnili gle-dalcov. Mogoče je temu vzrok tudi to, da smo štu-dentje bolj vajeni gledati Akademika v ambientu, kal-iršen je kavarna študenfckega naselja In da zi-dovje Opere učinkuje na ms bolj pomirjujoče in ne dopušča sprostitve. Vselsalcor pa plesi, z izjemo Glamočkega kola, niso prevež uspeli, kljub dobremu namenvi so bili sprejeti pravhladno. Iz trte itAIo prepsvanje, ki je sledilo prvemu de-lu plesnega nastopa, so nastopali člani ansambla in-srrumentalistov Maroltove skupine. Bilo je očitno, da izpopolnjujejo čas, ko so se folkloristi preoblači-li, saj je petje makedonskihpesmi, ki bi v drugačni izvedbi brez dvoma navdušflo, učinkovalo v nošah iz Bele Krajine nekoliko koaiično. Tudi Užičko kolo ni doživelo pričakovanega aplavza, marsiko-mu pa tudi ni biio prijefcno, da je harmonjkar med izvajanjem moral suflirati kontrabasistu, v katerm duru, oz. moiu je napisana izvajana skladba. Nskako logični zaključek večera je bil nastop APZ »Tons Tomšič«, ki je pokazal iiajveč kvalitjfte. Kdor je bil na konc&rtu ob koncj šolskega leta in na po-nedeljkovi prireditvi, lahko pritrdi, da so bile neka-tere pcsmi boljše interpretirane kot na koncertu (Preproste bssede, ZiLjska ohcet). »Tone Tomšič« je p&l tafeo, kot bi si gledai iz oči v oei s prepolno d^orano. Občutenjs zbora fo dirigiranje zborovod-je Lojzeta Lebiča je bilo vsaikozi korektno in je pre-c&j popravilo \'tis, ki so ga zapustili ostali izvajalci in greh, ki ga je storil Akademik, ki je bil organiza-tor te — načelno rejsno — neu?pele prdreditve. am. Beseda nji bo deeeinbra. v Za^rebuJDruga oblika pa so gosto-vanja po manjših slovenskih mestih, ki jih organizi-rap študentje sami. Lani souspešao nastopili s oe-lovejernim koneertom v Triiču in Kranju. Na vpra-šanje o ugodnostih pri obisku kulturnih priredi-tev je. dejal, da dobe štafcntje AG pri Slovenski fiiharmoniji za vse letoHtje koncijrte vstopnice pa enomi ceni 50 din, v Qperi pa dobe brezpla^ne vstopaice, če ni predstava BEiprodana. Ob koncu razgovora je gristijan Ukmar, član od-boia Zš AG seznanil novinfle, kako je s štipendija-mi, kakšns so persp&ktive za novo generacijo. »Potreba po sfcrokovnih k^rih je velika, alasti na osemletkah po podeželju ia v kulturao umetniških druš^vih, kjer bo potrebno zamenjati amaterske vzgojitelje z moderno šolantoni strokovnjaki, ki bo-do skušali dvigniti k-ultumo prosvetno udejstvova-nje teh drustev na umetniško raven. Težava je se-daj v tem, da se vsakdo brani tega poklica, ker ga AG usposablja za delo po nižjih in srednjih glasbe-nih šolah in orkestrih. Zato bodo ustanovili na a'ka deuniji teoretskoučiteljski oddelek, ki bo usposobil kadsr prav za poučevanje na osemletkah in KUD.« O zaposlitvi v oricestrih je tovariš Ukmar opo-zoril novince, da bodo čez itiri leta orkestri že pol-no zasedeni in bo za angažma odložilno praktično znanje. Sprejem novincev jelepouspel in kaže, daštudent-ska organizaoija ve, kakšne so njene nailoge. IGY o Kadarkoli govorimo ali pi&emo o filmih Noč, Avantura ali Mrk, vselej nam idde beseda na njiho-vega ustvarjalca, režiserja Michelangela Antonio-nija. Kot bi podzavestno čuiili nenavadno tesno po-vezanost tega ustvarjalca z njegovimi deli. In res je Antonioni ne le režiser, temveč popolen avtor svojih filmov: vse v njih, njihova vsebina in izraz, je prešeto z duhom in miselnostjo, ki sta svoj-ska, posebna in zato prav značilna zanj. Antonioni — to ime je postalo danes za film-ski pripovedni slog, za filmski jezik, ki se izraža v blago tekočem ritmu, dolgih posnetkih in prav ta-ko dolgih minutah tišine. Po krivici, ker je to le del tistega, kar je in pomeni Antonioni. če hoče-mo dognali njegov resnični pomen, namreč kaj de-jansko predstavlja danes Antonioni kot umetnik in še posebej kot filmski ustvarjcdec, tedaj se mora-mo predvsem. zavedati vseh tistih problemov, ki jih tako vztrajno zastavlja v svojih delih. Mislim, da dajejo Aantonioniju njegove miselne preokupaci-je značilno potezo; njegov izraz zanje je prišel vzpo-redno in odvisno od njih samih. Prav v tem površnem pojmovanju, ki reducira vse Usto, kar je Antonioni, predvsem (ali pa ceto zgolj) ?ia vprašanje stlla, namreč vidim vzrok za ne-sporazume, ki se pojavljajo in ponavljajo med gle-dalci ob vsakem njegovem filmu: ene navduši, za druge je film moreč in dalgočasen. In prav zato hočem poudariti tisto drugo, kar je neločljivo po-vezano s pojavom Antonionijeve osebnosti — nje-govo vsebino, tiste njegove teme, ki ga vsega obvla-da in h kateri se vedno znova vrača: vprašanje mo-rale in sicer prav te iz današnje dobe in sveta. In če je pri tem Antomonijev pogled uprt predvsem na določeno družbo in ,na določen razred, to še zda-leč ne pomeni, da veljajo njegove ugotovilve le njej in njemu. Tu so samo še neposrednejše in ostrejše. človekova osamljenost, njegova izgubljenost in zmedenost v današnjem svetu, zlasti pa popolen kon-formizem na področju njegovih čustev, so tisti pro-blemi, ki jih Antonioni v svoji filmski trilogiji Avan-turi, Noči in Mrku vedno znova odpira, raziskuje in — ne razreši. Naravnost presenetljivo je, kako so si notranje zgradbe vseh teh treh filmov podobne: oblikovno in vsebinsko izredno skrbno izdelani in v vsakem pogledu zaokrošeni v smiselno celoto, se v resnici nobeden izmed jilmov ne konča. V nji-hovem koncu je ite začetek — nove avcmture, nove noči, novega mrka, v njihovem začetku ke slutimo konec (Annino izginotje, obisk pri na smrt bolnem Tommasu, razdor med Vittorio in Riccardom). ženska ima pri Antonioniju poseben pomen. V vseh treh fihnih ji je dal vodiino vlogo, ji namenil posebne poslanstvo: prav ona je nosilec njegovih streviljenj za resnico, lepote in nonkonjormizina — iemi atributi prave Ijubezni. In zato prav ona od- kriva prepadanfe te tjubezni, ki ga prinese navada (Avanlura), umik v udobno življenje (Noč), nepre-mostljiva razdalja, ki vlada med današnjimi Ijudmi (Mrk). Ob njej Antonioni zaključi film; konec je raz-hod, ki ga porodi spoziianje nemogočosti resnič-nega zbližanja. Razhod, ne pa predaja laži in kon-vsncionalnosti. Antonioni ne položi orožja, Clau-dia, Lidija in Vittoria ostanejo še naprej isie, prav tako -mkonvzncionalne, kakor so bile na začetku. An'onioni Ijubi lepoto, navdušuje se nad njo, kjerkoli jo sreča. Vselej se ji je pripravljen poklo-niti, ji plačati svoj davsk s posnetkom. Vse v njego-vih filmih kaže na to njegovo predanost, pa tudi na čut in smisel za lepoto. Gradnja posnetkov in prelivi so skrbno preštudirani in dognani že sko~ raj do popolnosti. In Antonioni je tudi čarovnik človekovega čustvenega življenia. Nenehno se sre-čujemo v njegov-ih filmih z nenadnimi čustvenimi preobrati; še prav posebno v Mrku. (Vittoria, ko se razide z Riccardom, nenadoma -obstoji in se ozre za niim. Pravo besedo se spomnimo šele takrat, ko je prepozno. Neizrečena umre v na$. Viltoria se vesclo poigrava z vodnim curkom. Z mokro roko se dotakne svojega obraza. Nenadoma je resna: spom-nila se je roke utopljenca.) Mar ne zahteva v vsem tem Antonioni od gledalca, da tudi on sam zaznava, občnti, da je prizadet? Danes vam te otrok poreče, da nima časa. Ljud-je gredo v kino, zato da prejmejo zgolj čutni dražljaj, da se »zabavajo« in nato film čimprej po-zabijo. Antonionijev filmski jezik jim je prepočdr sen. Toda Antonionijev jezik ni le oblika, način, arri-pak je tudi vsebina. Zahteva, dd\ je gledalec pri-soten. Ingo Paš IMonica Vitti kot Vittoria v Antonionijevem filmu Mrit Kazimierz Orlor Dekle v čolnu Vedno smo ju zagledali v majhnem čolnu, ki se je počasi prc-mikal ob obali jezera proti bledozelenemu ločju in temnim gozdo-vom. Vodni tok je izdolbel majhen zaliv, ob katerem je bila vas, za-radi gozda skrita našim očem. Ob večerih se je slišalo do nas la-janje psov in oddaljeno zvonenje. Najbrz sta šivela v vasi, saj je njun čoln prišel vsak dan iz za-liva. Dekle je sedelo na prednjem delu, mož pa je veslal. S prostora, od koder smo opazovali, se nam je zdelo, kot da bi delal to z ve-liko muko. Vedno sta imela s seboj tudi velikega psa, ki jc sedel zadaj in opazoval gospodarjeve gibe. Bilo je kot da se ne sanimata za nieesar drugega kakor za po-časno veslanje ob obali. Ničesar drugega nismo opazili. Končno bi nam lahko tudi pomahala, pa nam nista nikoli. Dekle je moralo biti lepo. Nosilo je modro obleko, njeni zlati lasje pa so bili kot čelada. Sonce se je v tej čeladi iz las bleščalo tako jasno kot v vodi. Nikoli nismo opazili, da bi se ozrla proti nam, čeprav smo delali precej hrupa. Brž ko smo opazili njun čoln, je Wladek nastavil ploščo, Monkey pa je stekel k obali prat posodo. Glasovi so se širili daleč preko vode. »How much do you love me? I love you more than all the tvorld,« je kričal pevec s plošče, mi pa smo med tem že tekli proti ^iaši jadrnici. Počistili smo kasneje. Pustili smo prazne šotore in jadrali daleč prott odprtemu jezeru. Jadra so se napolnila z vetrom in »La-stovka« je hitro rezala valove. Kričali smo, virskali in peli. Sonce je s svojimi širokimi rokami počivalo na vodi, tako da je bila gladina jezera kot iz zlata. Veter nam je prinašal vonj po gozdovih, nad nami so krožili galebL Mali črni čoln smo pustili daleč za seboj, kmalu ga nismo mogli več videti, kakor da bi ga nikoli ne bilo. Jezero je bilo veliko kot morje. Jadrali smo, se vadili in vrteli okoli jambora. Proti večeru, ko je voda postajala temnordeča od za-hajajočega sonca, smo se vrnili v tabor. že od daleč smo lahko vi-deli naše bele šotore na obali. Lajanje vaških psov se je slišalo daleč preko vode. Nebo je postalo temno, kmalu so se pokazale zvezde. Jedli smo v žerjavici pečen krompir in se veselili ribe, ki jo je ujel Monkey. Ko smo ležali v šotoru, smo si pripovedovali umazane šale, govorili o svojih bivših dekletih, o znancih, potem pa zaspali. Zjutraj nas je zbudil hlad. Potem je vzšlo sonce, da se je gladina jazera bleščala kot srebro. Umili smo se z veliJcim hrupom v hladni vodi. Skakali smo po jasi, pod drevesi, okoli šotorov. Rasel je dan in ptice so pele na ves glas. Kmalu smo bili pripravljeni za naš dnevni izlet na veliko jezero. Pozajtrkovali smo, potern, okoli de-vetih, pa smo navadno gledali za vialim črnim čolnom. Občudovali smo dekletove zlate lase, ki so se bleščali v soncu. »Lepa mora bitt,« je rekel Monkey in stekel prat posodo. »Ta fant je neko strašilo,« je rekel Wladek, »saj niti veslati ne zna.« Vzel je ploščo s staro »How much do you love me?« in jo na-stavil. Pevec je kričal, mi pa smo se smejali. Nejiadoma 'je Monkey zavpil: »Hej, vi v čolnii! Pridite sern!« Ne vern, če sta slišala. Verjetno ne, ker sta bila žs precej daleč. Morda pa tudi sta, saj se zvok sliši daleč preko vode. Wladek je rekel: »Fant gre lahko naprej. Pokliči samo dekle. Rad imam njene lase.« Piotr se je smejal: »Stavim, da je lepa. ženska s takimi lasmi mora biti lepa.« Tisto jutro smo ju zopet videli. Njun čoln je počasi priplul tz zaliva in se premikal vzdolž obale v temni senci, ki so jo gozdovi metali na vodno gladino. »Zanima me, karti gresta,« je rekel Wladek. »Vedno ju pu-stimo in ne vidimo, kaj delata.« »Morda lovita nbe,« je domneval Piotr. Monkey je bil na obali in kot po navadi pomival skodelice- V roki je imel čašo. »Fantje,« je dejal, »idejo iraam. Ste zanjo? Morate biti.« »Kakšno idejo?« je Wla:lek vpil preko glasu, ki se je širil iz gramofona. Preko vode so zvenele besv.f: »I love you more than all the uiorld, More than Tahiti. You're UZe the wind, Oh!« »Dobro, lahko se pretvarjamo, kakor da hočemo ugrabiti njun čoln. Ko pa bomo tik njiju, bomo obrnili in ju bodo zadeli samo naši valovif« »To je dobra misel,« je rekel Piotr, »zares imam rad njene lase.« »Dobra zate, Monkey!« je vpil Wladek. »Jaz nanjo niti pomislim ne. To je gizdalinsko.« »Naredimo to, fantje,« je rekel Monkey. »Ni veliko časa! Ne moremo jima slediti do druge obale, razen tega pa še ne vemo, kam bosta šla.« Hitro smo opravili. V nekaj minutah smo pomili posodo in ure-dili postelje. M6nkey je še pogasil taborni ogenj. Počasi smo odjad-rali ob močviriu, veter nas je upogiiial kot veje na polju. »Kakšen čuden trio,« je rekel Piotr, »dekle, prijatelj in pes. No-benih f.rugih prijateljev nimata, vedno sta sama. Lahko bi se sme-jala ali pa se gibala po čolnu, onadva pa samo sedita. Monkep, si sploh kdaj slišal, da bi njen prijatelj pel?« »Ne, saj sem rekel, da je strašilo. Smešno, da hodi tako dekle z njim,« je odvrnil Monkey. »Kaj veš, kaj dekle hoče?« je rekel Wladek. »Morda pa je bogat.« »Morda,« se je Monkey strinjal. Povečali smo hitrost. Veter je pihal od obale in jadra so se na-pela kot polna vreča. če bi se smer vetra spremenila, bi jadra pla-polala kot velika krila. »Lastovka« je ležala na strani, da so nam drobne kaplje vode škropile v obraz kot deL Obala in naša dva šo-tora sta se oddaljila. Na levi je bilo pred nami odprto jezero. Voda se je bleščala v soncu, od obale so prihajali galebi. Zaliv je bil na desni. Opazili smo belo hišo na oddaljeni obali. Prav pred nami je bil temen pas gozdov in v njihovi senci niali črni čoln. Dekletovi lasje so se kot po navadi zdeli kot zlata čelada. No-sila je isto modro obleko. Mož je veslal. čim bliže smo bili, tem ja-sneje nam je bilo, da ni ravno strokovnjak. Vesla so se neenakomerno potapljala v vodo in čoln se je počasi premikal. " »Dobro lahko opravimo. Ko pridemo čisto zraven, prevrnemo čoln in npam, da bo vsaj zdaj dečko skočil,« je predlagal Monkey. »Dekle ujamemo, njega pa pustimo, da se utopi. Lahko ga &e udarimo z veslom,« je rekel Wladek. Smejali smo se. Jadrnica je drsela proti nasprotniku, vrvi so škripale, izza kljuna pa je voda pljuskala po nas. »Lepo je najbrž videti,« je rekel Piotr, »z obale se mora videti bela jadrnica kot ptica, ki kroži nad vodo. Vsi štirje smo močni in zagoreli. Dekletu bomo gotovo bolj privlačni, se vam ne zdi?« »Stavim, da bo imela nas raje kot tega slabiča. Poglej, kako vesla.« Monkey se je rogal. Stal je na pramcu »Lastovke«. Gledali smo njegov zagoreli hrbet in gozdove na obali. »Zaboga, ali ne vidita neba in gozdov? In bleščečega zlata na vodi. Delata se, kot da jih ni,« je rekel Wladek. »Kakšne lepe lase ima ta ženska,« je Piotr ponovil. »Nisem še videl kaj takega. Bogve, če se ponoči tudi bleščijo.« »Eh, ali sem že povedal tisti dovtip o prostitutki in Kitajcu?« je vprašal Monkey čez nekaj časa. Obrnil je hrbet obali in malemu eolnu. Nihče ni odgovoril in Monkey je začel: »Star Kitajec je sre-čal prostitutko...« »Ne vem, če nas vidita ali ne,« ga je prekinil Wladek. »Ali pa se pretvarjata,« je rekel Piotr. »Tu je meja. Lepo mora biti videti. ,Lastovkina' jadra so bela kot mleko.« »Pravočasno nas bosta zagledala, morala bosta. Dobro, Kitajec in vlačuga...« »Tiho bodi,« je rekel Piotr, »povej pozneje, zdaj smo že pre-blizu. Opazovati moramo.« , Vsi smo se obrnili in opazovali mali čoln. Precej star je že bil. Slišali smo lahko udarce vesel ob vodo. Dekle je negibno sedelo na pramcu. Možak je veslal. Samo pes je vstal in Tias opazoval. »Lep policijski pes,« je rekel Wladek. Drseli smo naravnost proti njima. Zdaj smo jih lahko videli čisto jasno. Mladi mož je bil s svo-jim bledim obrazom nagnjen in nas ni pogledal. Ko so vesla uda-rila ob vodo, je nagrbančil čelo. Nosil je suknjič, Čeprav je bilo toplo. Dekle je bilo zelo lepo. - »Kakšna punca!« je šepetal Monkey. Zlata čelada iz las se je obrnila. Njene modre oči so bile kot voda ali nebo. »Kakšne lepe oči,« je šepnil Piotr. Obrnili smo, ko smo že skoraj zadeli. Valovi izpod našega pramca so udarili ob njun čoln. Mož v starem suknjiču se je obrnil. Videii smo njegova očesne jamice; bile so velike in temne. Njegov obraz je bil razburjen. Odbrzeli smo mimo, vendar smo še lahko slišali njun pogovor. »Kaj je to?« se je obrnil k dekletu. »Kdo je bil to?« »Nič. Samo jadrntca,« je reklo dekle. Ni nas pogledala. Ni nam privoščila niti pogleda, čeprav smo skoraj trčili ob njun čoln. »Oh jadrnica, da,« je rekel fant. Obrnil se je in začel veslati. »Potisni bolj z desnim veslom. Preveč smo zavili na levo.« Mali čoln se je še enkrat stresel, potem pa obmiroval. Pes je zopet sedel in spet smo lahko slišali samo udarce vesel. Jadrali smo na odprto jezero. Jadra so bila napeta in voda se je penila za nami. »Slep je,« je rekel Piotr. »Nismo vedeli, da je slep.« Opazovali smo, kako je mali čoln počasi izginjal proti gozdovom. Voda je bila kot srebro in galebi so nas preletavali. Monkey je legel na pramcu. Topli prsti vetra so bozah njegov goli hrbet. »To je življenje, je rekel Monkey, »to je življenje...« Piotr se je obrnil in ga pogledal. »Lahko si nezadovoljen enkrat! Za božjo voljo, moreš biti neza-dovoljen še kdaj?« Prevedel J.P. Filharmonija v novi sezoni Letos bodo v filharmonični dvorani pri-rejale zaključene cikle koncertov tri na-še glasbene ustanove: Slovenska filharmo-nija, Koncertna direkcija Slovenije in RTV Ljubljana. Prvi dve sta večino svo-jih koncertov vključili v abonmaje, RTV pa ni toliko odvisna od publike v dvorant, da bi ji bilo to potrebno. Abon-majskih koncertov je štirideset (SF 3 abonmaji po 8, KDS 2 abonmaja po 8). Koncerti orkestra RTV so štirje, SF in KDS pa sta planirali še okoli deset izven-abonmajskih koncertov. S številom koncertov smo torej lahko več kot zadovoljni. V nekem pogledu je koncertov celo preveč. Mislim namreč na orkester Slovenske filharmonije. Okrog 30 koncertov z različnim programom je tanj prav gotovo zelo težka naloga, ki lahko negativno vpliva na kvaliteto. Kljub temu bi v bodoče ne kazalo zniževati že enkrat dosežene kvantitativne ravni kon-certov. Perspektiva za rešitev tega vpraša-nja se odpira z orkestrom RTV, ki z le-tošnjim ciklom koncertov dokazuje, da do-seza vedno večjo kvaliteto in ima vse mož-nosti, da v bodoče kot koncertni ansam-bel deloma razbremeni orkester SF. Tudi konkurenca, ki bo na ta način nastala med obema ansambloma, bo le stimulativ-no vplivala na dvig ravni naše glasbene reproduktivne kulture. Letošnji koncerti radijskega orkestra pri-našajo tudi zanimivo novost v programski zasnovi. Program vsakega koncerta je oblikovan stilno enotno: na prvem bodo iz-vajana klasicistična dela, na drugem sa-dobna jugoslovanska, na tretjem mcUo po-znana romantična in na četrtem sodobna tuja dela. Ne samo, da je takšen sistem pogoj za celovito vzdušje posameznih ve-Čerov, ampak tudi navaja poslušalca k adekvatnemu presojanju tega ali onega de-la določene dobe, saj je možna primerja-va z enakimi deli. S tem se vzgaja po-slušalčev estetski okus. Prav zato je škoda, da Slovenska filhar-monija ne nadaljuje več s cikli BeethoV' novih del, všlikih simfonij in podobnim, s kaierimi je v preteklosti vzpodbudno za-čela. Jasno je, da ima ¦ SF kot osrednja koncertna ustanova vrsto obveznosti in nalog, ki jo ovirajo pri svobodni sestavi programa. Vendar bi bilo škoda začeto delo prekiniti. Letos je (z izjemo celove-černih del) na žalost en sam stilni kon-cert: večer Mozartovih del. Zato pa je na programu vrsta drugih pozitivnih novosti. Predvsem bi rad omenil tri velika vokal-no-instrumentalna dela: Beethovnovo Mis-so solemnis, Bachov Janezov pasijon in Verdijev Requiem. Takšna dela smo v zadnjem času pri nas zelo malo izvajali in je zato za njih veliko zanimanje, saj spadajo med standardna dela koncertne li-teraiure. Kolikor venf, bosta Missa solem-nis in Janezov pasijon na sporedu prvič po voj:ii. Dobra sprememba standardnega sporeda je tudi vrsta manj poznanih del: Regerjeve Variacije na Mozartovo temo, Bartokov Divertimento za godala, Blacher-jeve Variacije na Paganinijevo temo in še vrsta drugih. Tudi slovenski sodobni ust-varjalnosti posveča SF vso potrebno skrb; Izvedenih bo devet domačih del. Pač pa ni na sporedu niti enega dela drugih ju-goslovanskih avtorjev. Priložnosti za nji-hovo uvrstitev v program je verjetno drr-volj, saj je bilo lani skoraj na vsakem koncertu na sporedu eno jugoslovansko delo. Koncertna direkcija Slovenije je, kot pretežno administrativna ustanova, pač najbolj odvisna od ponudb izvajalcev. Za-to je tu težko govoriti o neki načrtni pro-gramski politiki. Kljub temu bo letos na sporedu nekaj slogovno zaokroženih kon-certov, kar kaže, da že tudi nekateri iz-vajalci radi sestavljajo programe stilno. Anton in Hilda Dermota bosta izvajala Schubertov ciklus samospevov Zimsko po-potovanje, Zagrebški godalni kvartet bo igral tri Beethovnove kvartete, Bachorche-ster iz Leipziga ima na sporedu štiri Bachova dela, itn. S časom bi bilo torej tudi tu mogočs organizirati večje zaokro-žene stilne programe, na primer dklus Beethovnovih kvartetov, Bachovih klavir-skih del in podobno. Kristijan Ukmar TRIBUNA STRAN 8 Newport 63 če označimo lanskoletni jazz festival v Newportu, ki je potekal dve leti po ti-stih sramotnih dogodfcih, ko je prišlo med publiko celo do krvavih obraču-navanj, kot ponovno afirmacijo tega po-memtdiega dogodka, pa pomeni letošnji, deseti po vrstd, že dosti več kot zgolj re-habilitacijo. Približno 36.000 ljudi je pri-sostvovalo koncertom, ki so se vrstili to pot štari večere. Newport 63 je bil, gledano z umet-niške plati, tipičen jazz festival: poslu-šali smo izredne, odlične, zelo dobre, pov-prečne, podpovprečne In slabe izvajalce. No, priznati moramo, da je bilo precej več onih z boljšimi pridevki. Posebnosti feStivaJla so bilai srečanja raz-ličnih vrhunskih glasbenikov z vseh kon-cev sveta in tafci, ad hoc amalgaini, so nam servirali resnično vrhunske stvarit-ve. Morda najbolj uspela dvojica je bila v petek zvečer, ko sta skupaj »udarila« vibrafonist Milt Jackson (spomnimo se ga iz Madeim Jazz Quarteta in troben-tar Dizzjr Gillespie. Preden se je prddru-žil Miilt, ije Gillespie iavajal s svojo no vo zasedbo, v kateri je v polni luči za-blestel stari altsaksofonist James Moody, zlasti v skladbi »Round Midnight« (Oko-11 polnoči), nekaj zelo uspelih, v duhu 1946, toda z mnogo večjo zrdostjo poda-nih sfcladb. Potem je zaigral še Milt Jack-son in avditorij je bil kot elektrizdran po izvedbi znanih »Night in Tunisia« (Noč v Tuniaiji) in »Dizzy Atmosphere.« Druga prijetna kombtnacija, klarinetist Pee Wee Russell s pianistom Theloniu-som Monkom in njegovimi fanti, je bila morda malce manj logična na oko, ven-dar ne bi dejal, da je kakorkoli zaosta- jala za onimi prejšnjimi. Russell, ki je šele tik pred nastopom dobil partiture in tako brez vsakršnje skušnje, a prima vista uspešno dopolnil zasedbo, je brilji-ral zlasti v kompocaiciji »Blue Monk« (Otožnd Monk) in v nekaterih pasažah prav tako Thelaniousove »Nutty« (Kot oreh). Naslednji odličen par sta bila Maynard Pergusonov oricester dn soksafonist Sonny Stitt, v petek zvečar. Nepozabni so bili Stitt in trobentarja Ferguson in naS DuSko Gojkovič v skladbi »The Fox Hunt« (Lov na lisico) in »The Gipsy« (Cigan). Coleman Hawkins in Sonny Rollins, oba vrhunska tenor saksofonista, sta ne-kaj stvari igrala skupaj, kar pa ni bilo najbolj posrečeno. Rollins je namreč poznan po zelo močnem tonu, nasprotno pa je Coleman Hawkins igral kot obi-čajno, to je zelo mehko, subtilno in se-kajoči staccati so kar groteskno predi-rali Hawkinsovo čustveno podajanje »The Way You Look Tonight« (Nocoj si taka). Morda je bilo tokrat malce krivo tudi ozvočenje, ki pa je bilo drugače izvrstno. Kritikd so najbolje sprejeli kvartet Ge-rryja Mulligana (MulMgan bariton saks, Bob Broakmeyer, ventil-trombon, Bill Crow-bas in Dave Bailey-tolkala), kate-iremu sta se pridružila v petek zvečer še Art Farmer s fluegelhornom in kitarist, — po Jetošnjih ocenah jazz kritikov je na prvem mestu, — Jim Hall. Poznalo se jim je, da so že večkrat nastopali skupaj in zato dovršena vigranost ni bila prese-netljiva, vseeno pa pozdravljena z grom-kimi ovacijami, zlasti po in med izved-bo »Theme for Jobim« (Tema za Jobima) in »Blueport«. Glosa o kriteriju že dlje časa srečujetno na kulturni stra-ni našega osrednjega slovenskega dnevni-ka gledališke kritike, katerih avtor si je očitno postavil za cilj, da bo z akadem-skih višin lepo po vrsti sodil in obsodil vso sodobno domačo, zahodnoevropsko in ameriško dTamatiko, kar je je bilo ta čas uprizorjene v Drami, medtem ko gleda-iiških del sodobnih vzjhodnih avtorjev še ni mogel oceniti, ker jih daslej na tem odru skorajda nismo srečali. Pri tem opra-vilu je amenjeni kritifc vseskozi zelo na-čelen in sam sebi zvest, zlasti nerazume-vanju duhovnih dilem sodobnega človeka, s katerimi se spopada večji del te drama-tike, čeprav te dileme tudi naša družbeni situaciji niso povsem tuje. Več kot na dla-ni je, da mnoge izmed njih ni mogoče za-nikati ali jih izolirati na posamezne druž-bene komplekse, čez meje katerih ne se-gajo. Intelektualni duh jih občuti verjetno dosti bolj od ostalih in jih skuša tudi po svoje reševati; kolikor je teh prizade-vanj, toliko je poti do resnice in vsaka je v nekem smislu prava. Zlasti pa to velja za umetnost in še posebej za (sodobno) dramatiko, ki je v tem pogledu najbolj aktivna in najbolj mnogolična. Omengeni kritik se vseskozi spopada z idejnimd izhodd&či te dramatike, toda • pozicij, ki zdajšnji dubavna situaciji (tudi pri nas) ne ustrezajo več, zakaj kriterijem, na osnovi katerih je mogoče potem izreča kolikor toliko pravično sodbo o nekem ustvarjalnem dejanju, brez dvoma daje vsebino konkretna miselna izkušnja, če pa te ni, tedaj je jasno, da tisti, ki s temi kriteriji rokuje, ne živi z današnjo duhov-no situacijo, niti se ne poglablja vanjo. Posledica tega je, da so njegove sodbe aprioristične in zaradi tega medlo doku-mentirane in neprepričljive. Ta kritika očividno priznava le svojo lastno vizijo sveta in je izredno nestrpna do vseh ti-stih duhovnih prizadevanj v svefcu, ki tej viziji ne ustrezajo, ker se v njihovem dzad-ju skriva drugaona filozofska pozicija in drugaden odnos do resničnosti, kot ga zah-teva njen avtor. Tu gre očividno za neo-majno kritično zvestobo samemu sebi. To-da že večkrat se je izkazalo, da je taka zvestoba sicer lahko pomembna moralna norma, ne more pa biti kolikor toli!ko ob-jektivno merilo pri vrednotenju sodobnih duhovnih pojavov, saj vseskozi izpričuje okorek>st in premajhno rtzumevanje za nova in nova prizadevanja človeške misli v nenehnem iskanju resnice današnjosti. Granik Med uspešne nastope lahko štejemo še tele: Newport Festival All-Stars z Bu-dom Freemanom, tenor saks, Newport »house band« s tenorlstoma Zoot Sim-som in Havrkinsom, perspektivnima tro-bentarjema Howardom Mc-Gheejem In Clarkom Terryjem. Zlasti prijeten je bil Terry z znano kompozicijo »Stardust« (Zvezdni prah). Trio pianista McCoy Ty-nerja, gosta Charlie Mariano, alt saks, pa Clark Terry, so izvrstno podali »My Fun-ny Valentine« (to skladbo so med festi-valom menda najveokrat izvajali). Manj uspešni so bili trio Ramseya Lewisa s svojim neokusnim eksperimentiranjem in neka čudna zasedba z dvema tamburica-ma. Sobotni večer so prav prijetno izpolni-li flavtist Herbie Mana s svojo bossa no-va zasedbo in le malo predolgiimi izvaja-nji »Sambe de Orfeo« in »Sapic« (The Soft Winds). Ceprav zelo, zelo dober, je bil tudi tenorsaksofonist Johra Ooltrane občutno predolg. Impresije je izvajal nič manj kot 22 minut. Višek sobotnega večera so nam pripra-vili Julian Adderley — Cannonballov kvintet in tenorsaksofonist, oboist in flav-tist Yusef Lateef. Cannonball z altom, njegov brat Nat s kornetom in Lateef, so s pomočjo odlične ritmične spremljave tako eksplozivno podali »Jive Sambo« in »Dizzy Busstness«, da je avditorij še dol-go nato zahteval ponovitev. Vsaj tako močno in prepričljivo, poleg seveda že dobro poznanih kvalitet, suge-stivnega, visoko intelektualistično akcen-tiranega variiranja, je bilo izvajanje kvar-teta Davea Brubecka skladb »Take Five It's a Raggy Watz« v tričetrtinskem tak-tu in — tu je bil altsaksofonist Paul Desmond sijajen — »You go to my He-ad« (Mislim nate). Nastop pevcev potneni za večino maj-hno olajšanje, več ali manj prijetno spremembo napetosti. Letos je imel naj-več uspeha mladi Joe Williams z inter-pretacijami bluesov »Come Back, Baby« (Vrni se, baby), »In the Evening« (Zvečer) in »Some of This and Some of That« (Nekaj od tega in nekaj od onega). Nina Simon, nova zvezda med pevkami jazza, je odlično izvedla »Black Swan« (Črni la bod) in bila absolutmo predolga v »The Medium (Sredina). Stare znanke Nan-cy Wilson in Dakota Staton so iztirile malo stran od jazza, izzvenele so malce preveč popularno zabavno. Pevski trio Lambert-Hendricks-Bavan seveda ni isto kot prejšnji Hendricks-Lambert-Rose, kar se je izkazalo tudi to pot, vendar ne mo-remo zato karati izključno miss Bavan. Poleg Fergusonovega smo imeli prili-ko poslušati še velika orkestra Duka El-lingtona in Stana Kentona. Vsak po svoje sta doprinesla k zelo prijetnemu zaključ-ku programa. Odlični izvedbi sklad-be »Stempia at the Savoy«. Stana Kentona je spet največ pripomogel aitist Charlie Mariano. Ellington je v soboto na stopil z nekakšnim pregleidom starih in novih stvari. Predstavil je nekaj odličnih solistov, altist Johny Hodges pa je moral celo ponavljati »Things Ain"t What They Used to Be« (Ni tako kot je navadno). Omeniti je treba še kopico raznih re-porterjev, predstavnikov radijskih, TV in gramofonskih družb, kritikov, lovcev na avtograme, laikov, poznavalcev in pol-poznavalcev, prodajalcev spominčkov, po-trebščin in raznih jedi in še in še in še, pa dobimo nekako grobo uokvirjeno sli-ko letošnjega jubilejnega festivala jazza v Newportu. ŠTUDIJ NA UNIVERZAH V ČILU jamči todakaj? Preden bi opisal sistem in pogoje študija v čilu, bi pripomnil, da temeljijo vsa izvajanja zgolj na lastnih opažanjih v času študija, obenem pa se ne dajo aplicirati na koko drugo državo latinske Ame-rike. Nemogoče je primerjati čile z Brazilijo, kjer vladajo npr. popol-noma drugi ekcnomski zakoni. Ne dcjo se primerjati s Paragvajem, kjcr diktatorstvo še vedno zavira svobcden razvoj dežele. Sistem šolstva šolanje v Cilu traja dvanajst let. Deli se na prvih šest osnovnošolskih let in na preostalih šest gimnazijskih let. Razen dr-žavnih šol — Liceosi — v teh je šolanje brezplačno, je še precej privatnih šol — Colegiousov. Kakorkoli že, v odloku o eno-tenju šolstva mora letno povprečno 2/3 pTofesorjev opraviti državni izpit (tudi ti-sti iz privatnih šol), vsi učenci privatnih šol pa morajo vsako leto opravljati izpit iz vseh predmetov pred državno komisi-jo. Razen tega so v državnih in privatnih šolah končni izpiti po šestem in dvanaj-stem letu šolanja, ki se vršijo v mesecu no-vembru ali decembru. Takoj za tem pa sledi, imenujemo ga lahko končni izpit, bachillerato, ki zajema snov vseh dvanaj-stih let Po uspešno opravljenem končnem izpitu se lahko kandidat vpiše na univer-zo. Bachillerato jamči, da je dijak sposo-ben za študij na univerzi. Srednje šole se ne razlikujejo po učnem načrtu, čeprav vsaka šola posveti več po-zornosti enemu izmed predmetov. Izred-ne važnosti pa je končni izpit, ki odloči, katero smer bo študent vpisal na univerzi: umetnost ali znanost s splošnimi predme-ti, filozofijo, jezike, zgodovino Cila in dr-žavno pravo. Izpiti na osnovnih in srednjih šolah so dali pozitivne rezultate, toda bachillerato — končni izpit, ki naj bi pokazal uspeh dvanajstletnega študija, je povzročil v lju-deh, ki se direktno ali indirektno ukvar-jajo s šolstvom, vročo kri. Zgodilo se je, da je v januarskem roku padlo 2/3 dija-kov, od teh pa je le tretjina uspešno opra-vila izpit v naknadnem roku. Majhno število študentov ni dovolj zaposlilo uni-verzo oz. fakultete, tako da so morale fa-kultete z naknadnimi izpiti posredovati in zvišatd število za študij sposobnih ljudi. Kljub vsemu pa se vedno bolj uporabljajo moderne metode testiranja, ki vsekakor ve-liko pripomorejo k realni oceni študenta. Vrste univerz čile ima danes osem univerz in od tega šest pod državno kontrolo (te dobivajo državno subvencijo), ostali dve pa sta pri-vatni. Prva univerza v čilu je bila usta-novljena leta 1842 v Santiagu in nosi na-ziv »Universidad de Chile« Ustanovitelj je bil pomembni čilski pisatelj Andres Bel-lo. Blizu 20.000 študentov obiskuje univer-zo v Santiagu, ki je za nekatere predmete edina, ki lahko podeli akademski naslov. Na jugu Cila sta dve privatni univerzi in to Universidad de Concepcion s 3.000 štu-denti in Austral universidad. Obe sta brez kake večje tradicije. V severnem čilskem pristanišču Antofagasta je Universidad del Norte, ki ima le rudarsko fakulteto. Vse ostale univerze so pod nadzor-stvom Vatikana (še posebej Universidad Catolica v Santiagu s 3.000 študenti in ; nniverza v Valparaisu s 1.200 Studenti) in so dostopne sinovom in hčerfcam premož- nih staršev. V čilu poskušajo z decentralizacijo šol-stva, kar je karakteristično za vse deže-le latinske Amerike. Toda ne verjamem v praktičnost decentralizacije, saj je prav tako kot v čilu tudi v ostalih državah La-tinske Amerike značilna koncetracija pre-bivalstva na malem prostoru, ki je nasta-la zaradi geografskih pogojev ozemlja. Splošna organizacija visoko-šolskega študija V čilu ni mogoča izbira študija. Tudi Je nemogoče svobodno izbrati kombinaci-jo predmetov, celo ni mogoče izbrati pred-mete na fakulteti, če jih je več na razpo-lago. Kajti zaključni izpit na gimnaziji do-loči fakulteto in oddelek bodočega študi-ja. In da študij še bolj spominja na sred-njo šolo, se vršijo predavanja tudi v so-boto. študentje so razdeljeni po razredih, imajo urnik^katerega se morajo natanč-no držati. Fakulteta se loči od srednje šo-le le po tetn, da so nekatera predavanja neobvezna, vendar študentje le redkokdaj manjkajo na predavanju, ker morajo vsa- Medicinska fakulteta Univesidad de Concepcion ko »prešpricano« predavanje dodobra pre-Studirati in se pripraviti na test iz nepo-slušane snovi. Vsi študentje prvega letnika se zaveda-jo da bo npr. od 400 Studentov sprejetih v drugi letnik le 170. Vzdušje v letniku je precej napeto In v duhu tekmovanja — vsak se bori za eno izmed 170 mest. Mor-da se boste začudili, zakaj prepustijo v drugi letnik tako majhno število študen-tov. Ta omejitev je predvsem finančnega značaja in velja za fakultete z državnim finansiranjem. Tu je študij brezplačen, vendar ima država za šolstvo na razpola-go omejeno vsoto denarja. Vsota pa je preračunana tako, da se lahko na določe-ni fakulteti vpiše v drugi letnik le 170 študentov. Značilno za večino univerz Latdnske Ame-rike je, da živijo med seboj precej izo!i-rano. Odnosi med fakultetami so minimal-ni in še ti preko študentov. Ta izoliranost povzroča različne učinke: Tukaj ne poznajo »studium generale«. Student se je specializiral s svojim konč-nim srednješolskim izpitom za eno izmed fakultet, ki odgovarja njegovi specdalizaci-ji. Tako se zgodi, da se predava na več fakultetah npr. matematika I, vendar na vsaki fakulteti posebej, namesto da bi v KONSERVATIVCI: KORAK NAPREJ Najštevilnejša in najraočnejša študent-ska organizacija ZDA je USNSA, ki vodi politiko konservativne anglosaške skupine v zahodno usmerjeni Mednarodni študent-ski konferenci. Anglosaška skupina je pov-zročila s svojo politiko krizo, ki je prišla do izraza na konferenci v Quebecu, kjer je zapustilo delo konference 31 študentskih unij. Ni dvoma, da so članice anglosaške skupine uvidele svojo nelojalno politiko in pričele na razne načine to popravljati. Ta-ko so sodelovali predstavnikl USNSA na dubrovniškem seminarju, kongresu ZŠJ, a naš delegat je obiskal po konferenci pred-stavnike USNSA v Quebecu, kjer so izme-njali svoja stališča. Zadnja napredna akci-je USNSA je peticija, v kateri zahtevajo enake pravice za vse državljane ZDA. V juliju je ameriško zdrušenje študen-tov (The United States National Student Association — USNSA) naslovilo na ameri-ški parlament peticijo in okrožnico, ki obravnavata vprašanja državljanskih pra-vic v Združenih dršavah Amerike. Najprej je združenje poslalo peticijo na različne univerze po državah. študentje so v pe-ticiji, ki so jo podpisali, zdlitevali od par-lamenta in ameriškega Ijudstva, da spoštu-jejo svojo zgodovinsko dbljubo »enake pravice za vse Ijudi.« Obenem so zahte-vali, da parlament uzakom pomembne predloge o državljanskih pravicah, ki jih je prav tedaj obravnaval. Okrožnica vsebu-je dokumentacijo o borbi študentskega združenja za popolno enakost vseh Študen-tov in mladih Ijudi v Zdrvženih državah Amerike. Letos se boj ameriškega študent-skega združenja za državljamke pravice odraža predvsem v povečanem pritisku na privatne ustanove in vlado, ki bi morale po mnenju združenja preprečiti vsak po-skus neuresničenja enakosti za vse Ameri-čane. Dalje se odražajo ta prizadevanja USNSA na polju izobraževanja v dr&avah na ameriškem Jugu in v prvem sodnem procesu proti eni izmed južnih držav, na katerem so si črnski študenti pribori-li svoje pravice. študentsko zdrušenje je dobilo za svoje načrte tudi večjo finančno podporo, tako da je lahko eden izmed vo-diteljev protirasne kampanje prepotoval južne države in si ogledal položaj. S tem si je zdruzenje zagotovilo tudi efektnej-šo borbo proti rasni diskriminaciji v ZDA. Iz okrožnice sledi dalje, da je USNSA ne-davno pozvala tudi druga študentska zdru-ženja, naj pošljejo parlamentu deklara-cije z zahtevo po soglasnosti predlogov o državljanskih pravicah, ki jih je pred kratkim predložil predsednik Kennedp. VSNSA se na koncu zahvaljuje vsem zdru-ženjem za spontano in nesebično pomoč in podporo, ki so jo doto ameriškemu študentskemu zdruienju. B.R. eni dvorani predavali za vse. Ceprav ni to najbolj ekonomično, je treba pripom-niti, da je za študenta — specialista mno-go bolje, saj so predavanja za njegovo ve-jo študija mnogo bolj konkretna. To so pokazali tudi rezultati diplomantov viso-kih šol, ko so jih primerjali z evropskimi kolegi. študenti iz čila so razpolagali z mnogo večjim strokovnim znanjem kot absoventi neke evropske univerze. Na področju socialnega skrbstva so napravili velik korak naprej, saj so šti-pendije relativno zadovoljive, problem pa so še vedno študentski domovl, restavra-cije in hrana. Zdravstvena kontrola je ze-lo dobro organizirana, vsak vpisan štu-dent je na pričetku skrbno zdravniško pregledan, saj obsega zdravniško poroči-lo o posamezniku kar 30 tipkanih strani. Univerza kot faktor napredka Latinskoameriške univerze ne igrajo sa-mo vloge v nacionalni politiki, temveč so važne predvsem v znanstvenem in kultur-nem razvoju države. Univerza v Santiagu je bila prva, kl je organizirala sistem viso-kega Solstva v Cilu, obenem pa je Cile sploh prva država v vsej Ameriki, ki uredila sistem šolstva. I. Š TELEGRAMI Kanada »Novice iz ptffclikacij UNESCO« je naslov zbirke pamfletov, ki jo izdaja Nacionalna komisija Ka-nade za UNESCO. Prva taka pu-blikacija je izšla v juliju 1963. Francija Pravkar se je končal v Rouenu 11. mednarodni študentski kul-turni festival v organizaciji fran-coske nacionalne unije študentov (UNEF). Na festivalu je sodelo-valo 34 folklornih, glasbenih in dramskih skupin iz ZDA, ZSSR, Poljske, škotske, Iibanona, Tur-čije, Laosa in Izraela. Zahodna Nemčija Na letošnjem mednarodnem poletnem tečaju za mlade glas-benike, ki se je vršil med 25 ju-lijem in 12. septembrom v gradu Weikersheim (Nordwiirttem-berg), je sodelovalo 150 mladih glasbenikov iz 20 držav. Grčija Osem grških študentov je na podlagi mnogih pozivov, ki so prihajali iz vsega sveta, spušče-nih na svobodo. 25. maja so de-monstrirali zaradi umora univer-zitetnega profesorja in člana par-lamenta Georgisa Lambrakisa. Policija, ki je skušala zatreti de-monstracije, je priprla mnogo študentov, med drugim tudi to osmorico, v kateri je bil pred-sednik Nacionalne unije grškib študentov (EFEE), Yoannis Jan-netakos. TRIBUNA STRAN 9 PO ZDRUŽENJU ŠTUDENTSKIH LISTOV TRIBUNE IN MARIBOR-SKE KATEDRE V ENOTEN ŠTU-DENTSKI LIST VSEH SLOVEN-SKIH ŠTUDENTOV VAM BO ŠPORTNA STRAN TRIBUNE OD-SLEJ IZMENOMA PREDSTAVLJA-LA PO ENEGA LJUBLJANSKEGA ŠTUDENTA - ŠPORTNIKA TER PO ENEGA MARIBORSKEGA. DANES JE NA VRSTi PRVI MARIBORCAN ... INDEKS IN... SMUČANJE Srečanje z absolventom raari-borske VTŠ, Tonetom Vogrin-cem, je bilo prav prijetno. Bil je poln vtisov z nedavnih priprav državne smučarske reprezentan-ce. Precej časa sva se pogovar-jala o težavah, ki jih je imel med poletnim treningom. — Kdaj si se začel ukvarjati s smučanjem? — Aktivno se ukvarjam s smu-čanjem že od leta 1952. Prej sem igral tenis, od leta 1954 pa tudi rokomet. Za smučanjc so me navdušili starši in zdaj je posta- 10 bistven del mojega življenja. — Koliko časa porabiš za tre-ning? — Treniram vsak dan, seveda je trening pred sezono pospešen. Prav sedaj treniram kot še niko- 11 in mislim, da uspehi na letoš-njih tekmovanjih ne bodo izosta-li. — Kaj misliš o športni sreči v tvoji panogi? — To je težko govoriti, mislim pa, da igra važno vlogo. Posebno odločilna je takrat, če že dolgo časa treniraš. Takrat ti lahko pri-pomore k uspehu. — Si že nastopal v tujini? — Vsako leto tekmujem v Ita-liji in Avstriji. — Najprijetnejši trenutek v tvoji karieri? — Pred kratkim smo bili igral-ci našega rokometnega moštva re-habilitirani in prvo tekmo smo kompletno igrali proti Slovanu. Vsi so pričakovali naš poraz, to-da igrali smo požrtvovalno in zmagali. Moji najprijetnejši smu-čarski trenutki so vsekakor po-lekali na Etni, aprila lansko leto. — Tvoja prihodnost? — Vse je odvisno od mojih us-pehov. Glede na pospešeni tre-ning pričakujem veliko, saj sem precej napredoval. Največ je od-visno od sreče. — Recept za študij poleg špor-tnega udejstvovanja? — Načrtno je treba vsklajcva-ti treninge in študij. — Tvoj vzornik? — Vzornika nimam, pač pa sem se od naših vrhunskih tek-tnovalcev marsičesa naučil. — Konjiček? — Za sedaj moja vespa, sicer pa ie moj konjiček prehodnega značaia. — Trenutnn največja 'želja? — Rad bi šel kot član študent-ske renrezentance na univerzia-flo v Čehoslnvaško. I. P. STROJNIKI, NARA"OSLOVCI IN TEHNOL0G1 ŽL VADIJO 12. oktober je bil dan, ko je bila izve-dena prva ura novega predmeta — teles-ne vzgoje na univerzi. Na priporočilo uni-verzitetonega sveta vsem fakultetam sta že v letošnjem šolskem letu strojtia fakul-teta in fakulteta za naravoslovje in tehno logijo uvedli v učni program predavanj I. letnikov tudi predmet »telesna vzgoja«. V informacijo študentom ostalih fakul-tet ljubljanske univerze navajamo nekaj podrobnosti v tej zvezi s teh dveh fakul-tet. Predmet »telesna vzgoja« je o b v e z e n predmet. študenti ga vpišejo v in-deks. Ob zatoljučku semestra se potruju- telesna vzgoja je reden obisk s podpisom predmetnega predavatelja. Da je predmet overjen, je potrebno študentom sodelovati vsaj na 70 odstotkih vseh vaj v semestru. Teden-sko so predpisane enkratne vaje, ki tra-jajo dve uri. Ocenjevanja iz predmeta ne bo. Uvedena pa bodo testiranja telesne zmogljivosti študentov. Športniki in telovadci zveznega in re-publiškega razreda, ki od ustreznih ma-tionih organizacij prineso potrdila, da va-dijo vsaj dvakrat tedensko, so oproščeni obveznega pouka telesne vzgoje na fakul- Športne prireditve v .•tednu novincev" Košarka Olimpija : Slovan 95:84 V prijateljski košarkarski tekmi, ki sta jo Olimpija in Slovan v okviru »Tedna no-vincev« odiigrala na igrišču Slovana na Ko-deljevem, je zmagala Olimpija z rezulta-tom 95:84 (41:36). Moštvi sta nastopili v naslednjdh pastavah: Olimipija: Dermastia, Eiselt, Lokar, Povž in Strehovec; Slovan: Brišnik, Zelnik, Samaluk, Peterlka, Doldn-šek, Stražar in Slama. Tekma je bila v začetku preoej izenače-na, saj je bil rezultat v 18. minuti prvega polčasa 16:15 v korist Slovana, šele potem je Olimpija prevzela iniciativo in prišla v vodstvo, ki ga ni izpustiia več do konca tekme. Nekaj uspešnih potez Eiseiba in dobrih metov Lokarja od daleč je biio do-volj, da je Olimpija zaključila prvi polčas z rezultatom 41:36 v svojo korist. Tudi v drugem polčasu je bila igrapre-cej izenačena, igralci obeh moštev pa so prikazali nekaj lepili potez košarke. V tem drugem delu se je posebno izkazal Derma-stia, ki je vneto polnil koš Slovana in ko je že kazalo, da «e bo Slovan približal Olimpiji, saj je v osmi minuti bila razilika le dva koša, je prav po njegovi zaslugi Olimpija ponovno povedla za 11 košev. Do tekme se je razlika sicer spreminjala, ven-dar je po odličnem finišu Olimpija razliko ponovno povečala in zmagala z rezultatom 95:84. Odbojka Ljubljana : Reprezentanca Univerze 3:1 Ekipa zveznega ligaša Ljubljane je v Študentskem naselju odigrala prijateljsko tekmo v odbojki z reprezentanco Uni-verze. Za Ljubljano so igrali: Obersnel, Ko-šir Vlado in Miro, Kržišnik in Breščak. Reprezentanca Univerze je nastopila vpo-stavi: Rozman, Bogdanovič, Kranjc, Rigel-nik, Hojnik in Podlogar. V prvem setu se je ekipa Univerze bo-lje znašla in je povedla 12:6, toda Ljublja-ni je usp&lo izenačiti na 12:12. V odločilnih trenutkih so študentje zaigrali ponovno zelo dobro in odločili prvi set v svojo ko-rist V drugem setu pa se je že pokazala večja izkušenost in rutina igraJcev zvezne-ga ligaša in študentje se kljub požrtvoval-nosti niso mogli resneje upirati in so spet izgubili 15:6. Tud: tretji in četrti set je pripadel Ljubljani, kljub temu, da so se študentje zelo dobro upirali. V igri, ki je prav gotovo zadovoljila sicer zelo majhno število gledalcev, je potrebno posebej po-hvaliti v ekipi Univerze Rozmana, Bogda-noviča in Hojnika, pri Ljubljani pa Ober-snela, Kržišnika in brata Koširja. teti za tisti semester. Zdravstveno ogro-ženi štuclenti so ravno tako oproščeni po-uka telesne vzgoje, v kolikor si pridobe potrdilo, ki ga izda športna ambulanta v Ljubljani. V obveznem pouku telesne vzgoje pre-vladuje načelo proste zbire. Študent iz-bere eno izmed razpisanih zvrsti telesne dejavnosti. Fakulteta pa seveda razpiše ti-ste dejavnosti, za katere ima pogoje. štu-dent, ki se ne odloči za nobeno od razpi-sanih zvrsti, mora sodelovati pri urah splošne vadbe. Strojna fakulteta je razpisala v letoš-njem letu naslednje zvrsti telesno-vzgojne dejavnosti: atletika, orodna telo-vadba, košarka, odbojka, rokomet insploš-na vadba. Fakulteta za naravoslovje in tehnojogijo pa bo po vsej verjetnosti uved-la za vse študente v zimskem semestru samo splošno vadbo. šele v spomladan-skem semestru bo študentom omogočila izbiro posameznih panog. .Omenjeni fakulteti sta svetel zgied vsem ostalim fakultetam, kajti samo ta-ko hitro in energično reševanje problema telesne vzgoje na univerzi bo rodilo sado-ve. V kratkeiu bosta verjetno tudi fa-kulteta za elektrotehniko in fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na-stavili stalnega visokokvalificiranega stro-kovnjaka za telesno vzgojo. To bi bil še en korak k zboljšanju skrajne zanemarje-nosti stanja telesne vzgoje na univerzi, kot so to ugotovili v lanskem šoiskem le-tu odbor za splošna dn upravna vpra-šanja republiškega izvršnega sveta, Univer-zitetni svet in komisija za telesno kul-t/iiro in izvenarmadno vzgojo pri univerzi-tetnem svetu. Z uvedbo redno organizirane telesne vzgoje na dveh fakultetah je bil stor-jen odločen korak pri razbijanju začara-nega kroga neznanja v naši telesno-vzgoj-ni dejavnosti. Posledica neosveščenosti in nepoznavanja vloge telesne kulture pri ljudeh na vodilnih položajih v šolah, podjetjih itd., je pomanjkljiva telesna vzgoja v osnovni tn srednjih šolah, poseb-no pa še zatiemarjenost. Prav fca universi mora naša generacija, ki bo kmalu vo-dilna^ pridobiti znanje na osnovi medici-ne, pedagogike, metodike in ostalih znan-stvenih ved o potrebnosti in koristnosti telesne vzgoje za zdrava in sposobna se-danja in bodoča pokolenja. prof. G. Hiti SLOVAN - IMOVI ČLAN ZVEZNE LIGE TRIBUNA STRAN 10 Prihodnjr leto bo poleg Olimpije še eno moštvo skupno z ostalimi najuuijniuu juRusu.vaii^iiiii kobarkaikimi ekipami igralo v zvezni ligi. To je moštvo študentov — Slovan iz Ljubljane. V moštvu igra narareč kar 9 študentov in siccr: Drago PETERKA, študent montanistike (na sliki št. 4), Marjan SLANA, abs. gradbeništva (14), Pcter SAMALLK, abs. strojne fakultcte (9), Primož BRIŠNIK, abs. tekstijne kemije (7), Mitja PETERMAN, študent ekonomije (15), Jože ZEVNIK, abs. metalurgije (G), Andrej STREHOVEC, študent VSTK (12), Borut OBLAK, študent ekonomije (11), Mitja STRA2AR, študent pravne fakultete (10). Ostali trije člani moštva so Janez ŠKERJANC (13), Jože DOLINŠEK (5) in Miro SMOLCIČ (8). Za kvalifikacijski turnir v Velenju, na katerem se je Slovan skupno z moštvom Splita povsem zasluženo uvrstil v zvezno košar-karsko ligo, je ekipo pripravljal trener Stane Urek ob pomoči strok. svetovalca inž. Borisa Kristančiča. Tudi uprava kluba s predsedni-kotn tov. Vlachyem na eelu ter občina IVloste sla prav gotovo zaslužni za Slovanov uspeh. Igralci Slovana se zavedajo, da jih na tekmah prve zveznc košarkarske lige čakajo te/ke tckme z bolj izkušenimi moštvi. Zato bodo z načrtnimi Ireningi in pripravami nadaljevali in ne bodo počivali. Vodstvo kluba računa tudi na okrepitve moštva, saj je eden od igralcev (Smolčič) odšel v JLA. Tudi s trenerjem so težave, kajti doscdanji trener Stane Urek je na svojem službenem raestu zelo zaposlen in ni dosti verjetno, da bi tudi v prihodnje lahko treniral mošlvo s Kodeljevega. Toda v vodstvu kluba niso črnogledi, kajti začetek je bU dober; zakaj naj bi bil torej konec siab, če se odgovorni runkcionarji kakor tudi igralci danes zavedajo svojih nalog. Moštvu študentov Slovanu z zamudo naše čestitke, vnaprej pa kar največ uspeha v tekmah zvezne lige. TOMA2 ZAJC Pisma bralcev Spoštovani tovariš urednik! Dovolite mi, da se tudi jaz enkrat oglasim (pismeno). Pisati nameravam prav o tej rupriki, v kateri bodo vioje besede obelodanjene in ki je v Tiaših časopisih tako strašno priljubljena. Jaz se kratko in malo ne strinjam s tem, kar vi objavljate na dotičnem me-stu. In tudi s tem ne, da sploh kaj ta-kega objavljate. Zato imam več raz-logov. Predvsem se mi zdi, da priobeujete nezanimive in vsakdanje štvari. Kaj pa koga briga, če je fičko LJ— .. —-., na oni cesti poškropil z blatom nov pre-hodni plašč tovarišici tej in tej. Uvr-stite ustrezno opozorilo pred nemarne-žem med obvestila, s katerimi obve-ščate bralce o zapori cest in mostov. Bržčas bo to bolje pomagalo. In sploh, to je danes vsakdanja stvar; to smo že večkrat brali. Vzemimo dalje vse jezikovne spore, še posebej one o kvaliteti prevodov. Ti spadajo vendar v zbornik znanstve-nih jezikovnih razprav, vsaj po svoji obsežnosti. Pa tudi med številnimi škra-ti bi se strokovnjaki lažje znašli. Toref — za široke množice bralcev — neza-nimivo! V rubriko »Verjemite ali ne...« spa* dajo ona pisma, kjer se brald zahva-Ijujejo poštenemu najditelju denarnice ali vljudnemu sprevodniku avtobusa ali šojerju trolejbusa. Take stvari so danes res že skoraj neverjetne. Samo črno kroniko preberite! Tam je en dan več člankov o zmikavtih kot zahval pošte-njakom skozi ves teden. Šploh pa menim, da je stvar s temi pismi protipostavna. Naši vrli občani imajo, če se ne motim, pravico do proš-nje in pritoSbe. Gotovo pa vem, da m-majo pravice kričati v puščavi. To na-mreč počenjajo zdaj v tej rubriki, ka-dar primejo za pero bralci, ki so tudi potrošniki. No, in v tej puščavi, kjer vpijejo bralci-potrošniki, so tudi druga živa bitja. To so karavane velblodov, ki gredo mimo, čeprav psi lajajo. Iri tudi noji so v tej puščavi. Vem, da si tov. urednik, mnogokrat žrtev takih Ijudi, ki hočejo za vsako ceno videti svoje ime v časopisu in napišejo pismo in ti ga objaviš. Pa naj bo tisto, o čemer pišejo, še tako malo vredno. Toda ved-no ni tako, včasih gre tudi za važnejše reči. Takrat pa, roko na srce, tov. ured-nik, imaš tudi ti malo masla na glavi — ali če te postavim z drugimi vred v pu-ščavo, vtakneš, tov. noj, glavo v pesek. Prejmeš takole pisemce, lepo ga z no-žičem odpreš, prebereš, ročno stopiš do telefona ali pa se celo osebno potrudiš k tozadevni osebi ali podjetju ali kar pač že je. Dobiš lepo izjavo, daš jo vliti v svinec in že drugi dan se blešči ti-skarsko črnilo na belem papirju. Ti si svoje opravil, ti, noj z imenom Pilat. Umiješ si roke. Bralec razgrne list, vidi svojo ršvo natisnjeno in že mu je od-leglo. Nič hudega, če pripis oziroma odgovor ni kaj prida razveseljiv. Poleg tega mi pa tudi tista pisma niso všeč, pri katerih ne daste zaslu-žiti niti pošti. (Tista pisma mislim, ki nastajajo kar v domači hiši. Več kot slučajno je, da je med njimi precej takih, kjer je »lastna hvala, cena mala«. Torej, da ponovim: ven s takimi pis~ mi bralcev. BONIFACIJ M. Francoščine sem se učil \s, knjig, v kateriii je mnogo prijjeitinih lekcij: o hrabrih lovcih, hratorih kapita-nih, hrabrih hribolazerih in hrabrih psdč-kah. Ker je vse hrabro, vzbujajo te lekci-je hrabrost tudi v dijakih, ki so hrabro-sti vedno zplo potrebni. Ker so lekcije za-nimive (prizoari&ča so džungle, hnibi, ocea-ni), ti ostanejo neverjetao v spominu. Lekcijo o vzporau na Mont Blanc sem po-leti v Splitu pripovedoval nekemu za-morcu: »Hodila sva ves dan in vso noč. Potem sva se pod okriljem skale pripraviiJa za prenočitev. Tu sva tucli prenočila. Kako sva bila pogumna- Stopnico za stopnico sva si sekala pot na Mont Blanc. Bilo je zelo mrzlo. Skoraj bi zmrznila, Tudi diha-M nisva mogla ... Problem francoščine Patem sva prišla na vrh. Oh, kako 6u-dovit razgle>d se je odprl pogumnlm očem!« Moj sobesednik je bil navdušen nad mo-jitn obvladanjem jezika. Potem pa me je le vprašal, kdo je bil tisti, ki se je z me-noj vred povzpel na Mont Blanc. .— Pred kTatkim smo jemali lekcijo: Ce-sta pripovetduje. Marjetka jo je morala po-vedati s svojimi besedarni: »Tukaj sem že od nekdanjih Sasov. Za časa Mmljanov sem blila zelo v uporabi. V novi Jugoslaviji so tne razsšdrili. In tu-dl asfaltirali. Zdaj nimam več nobene luk-nje.« Za šolsko nalogo smo pisali: »Bichonne, uboga psička Brisquetovih. (Brisquet pri-poveduje.)« Jaz sem napisal: »V nekem gozdu v Lyonu je živel ubog drvar. Imenoval se je Brisquet. Imel Je tudi ženo. Imenovala se je Brisquette. Imela sta dva ljubka otroka. Ljtubek de-ček je imel rjave lase. Ime mu je bilo Biscotin. Deklica je bila plavolaska. Ime-novala se je Biscotinne. Imeli so tudi psička. Imenoval se je Bichonme, ker je bila psička.« Tateo jaz. Moj prljatelj Amdrej pa se je zmotil, napisal je: »Bichomne pripovedu-je,« se vživel v novo situacijo in napdsal: — »O, bog,« je zakričala gospa Bris-quette, »kje so torej moji otroci? Oh, kakšna nesreča, da bi jih izgubili!« Jaz pa sem stetola v gozd, ki je bil pre-krit z beliin snegom. Dolgo sem tekla. Za-gledala sem pod visoko smTeko, katere vrh je bil 6isto pokrlt s snegom, Biscoti-na in Biscotinno. Tedaj pa je prišel iz gozda vdilk valk, čisto črn. Nisem pustila, da bi pojedel otrofce. Voilk se je aboril z menoj, toda o6e Brlsquet me je za-slišal. Ker ni našel otrak, so se mu v očeh bleščale solze. Težko ranjena sem padia v sneg. Ko je prišel, je s sekiro ubil volka. Rekel je: »Oh, uboga Bichanne.« Vsi so jokali, pa ni nič pomagalo. Jaz sem umrla. To humoresko sem v izvirniku napisal v francoščlnd In sem Jo Sele potem preve-del v slovenščino. Zajto je pribiižno taka, kot moje znanje francoščine. In ker je slaba, moram za njo posebej napisati tu-dl moralo, ki jo huinoTeska izraža, ker drugače je nihče ne bi razumel (in tudi ne tiskal). Poleg tega je obdelovamje šolskih knjig in ubogih dijakov sila drobnjakarski po-sel. Zaradi teh dveh dejstev dodajam še moralo, ki se glasi: »če ne znaš govoriti pametno, govori vsaj neumno. Glavno, da je po francosko«. Franček Rudolf SELITEV V POLINEZIJO — ZARADI POZABUIVEGA ANALITIKA: Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije je v neki svoji analizi ugotovil, da znašajlo štu-dentovi minimalni življenjski stroški 13.400 dinarjev mesečno. Sestavljalec te »analize« je povsem pozabil na stroške za obleko in obuitev, zato predlagamo temu ustrezno rešitev. Namreč, da se jugoslovanski štu-dentje še pred pričetkom zime kolektivno preselijo na Tihomorske otoke ali pa kar naravnost v raj, kjer bi podnebje bolj ustrezalo njihovi materialni preskrbljeno-sti. STVARNA IN »STROKOVNA« DISKU-SIJA MARIBORSKEGA PREDSTAVNIKA: Na nedavnem plenumu CO ZŠJ je ta ttova-riš povedal, da ne bo nič povedal, ker so vse, kar je mislil sam povedati, povedali že drugi govorniki. Obenem je menil (bilo je točno poldne), tla imajo prisotni ps tudi on sam, verjetno že zelo prazne že-lodce in je predlagal, da bi bilo najbolje sejo iz tega razloga kar zaključiti. Clani odbora so nedvoumen predlog taktno igno-nirali in sejo netaktno zavlekli do druge ure popoldne. Mariborski predstavnik pa je dolkazal, da resnično občuti probleme, o katerih je plenum razpravljal (material-na vprašanja) in pa, da se je popolnoma vživel v svojo vlogo predsednika socialno-ekonomske komisije. »UPRAVICENI PROSILEC«: Na Univer-zitetnem odboru smo zvedeli, da je član socialno-ekonomske komisije videl na hod-niku v hiši na Poljanski 6 igrati karte — baje celo za denarce — svojega klienta "¦ prtasilca za subvencijo. Ker se v igranje briškole (ali kar so pač že igrali) ne spo-znamo, ne vemo, če je oni potreboval denarno pomoč prav za poravnavo častnih, kartaških dolgov. REKLI SO: ... kapaciteta kuhinje v Naselju je 2000 obrtokov; ... rekord menze znaša 1.600 obrokov; ... režija je ob neizrabljeni zmogljivosti velika in hrana zato dražja kot je po-trebno; ... hrana se bo podražila; ... cena prehrane se bo približala stro-škbm prehrane drugod v mestu; ... kapaciteta kuhinje v Naselju je 2000 obrokov. Danes pojdemo na zadnjo skupno pot, preden boste zdrknili sami na trnjevo pot — z cUkoho-lom ali drugo nesnago — zabeljenega polnoč-nega življenja slovenske metropole. žal, vas lahko le huda bolezen duiia ali telesa odvrne od tega, da vsaj za semester ali dva izgubite krmilo svoje usode te rok. Nekaterim bi bilo že to dovolj. Rio pomeni v jeziku špancev reko. V jeziku Ljub-Ijančanov in drugih prebivalcev Ljubljane pa pomeni 5e vse kaj drugega. Kot restavracija bržčas ne velja dosti. Glavni čar pomenita ples in pa non-stop, saj so vam tam voljni postreči s pijačo vsak čas dneva in noči, le od štirih do šestih zjutraj poribajo in pometejo pijance na hladno, oziroma iz lokala ven. Gotovo se ne ukvarjate preveč radi z obvezno te-lesno vzgojo Zato pa ~ tem rajši plešete. Rio vas pri-čakuje. Krasen orkester, še boljši pevec. Kaj pevec, poliglot! Poleg domačih in jugoslovanskih pesmi vam zapoje še v nemščini, italijanščini, angleščini, včasih se pa spravi tudi nad španščino in francošUno. K sreči lahko študirate in izpopolnjujete znanje tujih jezikov že kar na univerzi, sicer bi morali po instrukcije k njemu. da bi zvedeli, kako se v tujih jezikih ne prepeva. H \iti plesati vam ni prav treba znati, saj imajo za korajžo onstran točilne mize pijače vseh vrst, na plesišču pa veliko gnečo, tako da se ni bati, da bi kakšen korak pogrešili. Le na čevlje soplesalcev pazite, ker so takoj hude krvi in vam lahko v bližnjih parkih in vrtovih pokažejo zobe (vaše lastne namreč, v travi). No, vsake morije je enkrat konec. Le-te v Riu ob pol dvanajstih. Potem vam ostane na voljo odhod v enega od barov ali pa domov. Ob tem le kratka pripomba: Ena od redkih pravic, ki je študentom tudi še danes ostala — z-ozirom na prostovoljnost udeležbe namreč — je pravica udeleže-vati se samovoljno pohajanja po gostilnah, kavarnah in barih. Pri tem nič ni obvezno. V zadnji številki smo vam pokazali, kaj se dogaja v baru. Oglejmo si torej še zadnjo, res javno insti-tucijo, ki je še danes eden od važnejših faktorjev pri vprašanja prehrane Ijubljanskih študentov. To je Ko-lodvorska restavracija. Nekaj bistvenih podatkov: od-prta je od četrte ure zjutraj do poldruge ure, prav tako zjutraj. Skoraj ves dan. Za vas pride predvsem v poštev od četrte ure do tričetrt na osem, ko se mo-rate odpraviti na predavanje. To je obvezno. Večletne analize so pokazale, da se obisk študentov v tej resta-vraciji bistveno ni zmanjšal, kljub temu, da sc cene urno hitele k nebu že ob Tiajmanjšem namigu; ča so potrošniki voljni privoliti v posilstvo s strani naše trgovske ali katere druge mreže. Kolodvorska resta-vracija ima tudi pomembno vlogo pri zdravstvenem varstvu študentov. Prenekateri je šele na pragu tega zadnjega pribežališča ozdravel od prevelike Seje in bri stekel v park pred postajo ter se kasneje z novimi močmi spravil nad zdravilni golaž z vampi in steklen-ko piva. Marsikomu z dežele ne bodo všeč doslej omenjeni mestni lokali. Domotožja črv bo terjal od njega domo čega, prijetnega okolja. Tega, vsaj v Ijubljanskih go-stilnah, ne boste več našli, saj to so mestne gostilne. V le-teh pa že vedo, kaj je turizem. Včasih je bilo lepo poiskati si prijetno, extra sobico seveda, kjer ste rekli dve, tri močne in zavili kakšno domačo. Zdaj pa tega ni več. Posluha nimajo za te stvari. Na vratih je zapi-sano: Petje prepovedano itd., tako da je le malokaj še dovoljeno početi. Skupnih klubskih prostorov Ijubljanski študentje nimajo. Imajo jih le neki izbranci, n. pr. kuU turniki pri Akademiku. Zatorej ostane vam, dragi bruci, prijetna dolžnost, da sami poskrbite za svoje izvenšolsko življenje. V kino boste najbrž znali samt. V Ljubljani imamo dve matineji: v Unionu in v Mladinskem kinu, ki pa je precej od rok, pa tudi tamošnji filmi nam, akademskim občanom, niso preveč pogodu. Ljubljana ima tudi dramsko in operno hišo. V prvo zahajajo tudi Uudentje s popustom, v drugo pa baje le snobi, ki so se prikradli med nas in štv* dentke. V prostem času bržkone ne želite poslušati žalost-nih pesmi, zatorej se s prijatelji pogovarjajte nekje v mestu. Najdite si svcje stalno omizje rli drug zbirni prostor, da vas ne bodo znanci iskali po celem mestu ali celo na fakulteti. Veste, zelo nerodno je hoditi na fakulteio zato, da poveš prijatelju svoje mnenje o zad-njem porazu Maribora aii čudnih točkah iz Tuzle. Poišči-te $i torej svoj prostor pod soncem, oziroma pod neon-skimi in drugačnimi lučmi Ijubljanskih ulic. Dragi bruci, mnogo sreče. Upoštevajie pravila in ne pozabite: Prednosti nimate! ilillUMHHIMi^^^ Konferenca Zveze študentov Centralni odbor ZŠJ je na svoji plenar-ni seji 18. oktobra, ki je bila posveeena predvsem vprašanjem materialnega polo-žajft študentov, sklenil tudi, da bo VI. konferenca ZŠJ 22., 23. in 24. januarja v Novem Sadu. Konferenco bo sestavljalo 320 delegatov, ki jih bodo izvolile univer-zitetne skupščine. Obenem je plenum razrešil Novaka Pri-bičeviča dolžnosti predsednika Centralne-ga odbora in izvolil na njegovo mesto Sa-lo Mikiča, člana CK ZMJ in bivšega pred-sednika UO ZŠJ v Novem Sadu. Praznik študentov medicine SARAJEVO: študentje medicine so v preteklem tednu zaključili praznovanje Tedna novincev. V enem tednu so novinci postali člani Zveze študentov, dosedanji funkcionarji organizacije pa so jih sezna-nili z delom in problematiko študentske organizacije na sarajevski univerzi. V času praznovanja so organizatorji pri-redili tudi več kulturnih, šporbnih in dru-žabnih prireditev. Zadnji dan so starejši študentje in novinci odšli na izlet na Tre-bevič, še prej pa so prisosbvovali promo-ciji skupine zdravnikov, ki je bila zanje vspodbuda k sicer časovno nekoliiko od-maknjenemu cilju. O študentih medicine ljubljanske univer-ee ob priliki Tedna novincev nimamo kaj poročati. Elektrotehniki po tujini Po končanih predavanjih v juniju so se na fakulbeti za elektrotehniko že zaklju-čile priprave za strokovno ekskurzijo štu-dentov po nekaterih deželah zapadne Evro-pe. Ekskurzije v svetovnoznane fcovarne elektrotehničnega materiala in naprav so na ljubljanski fakulteti Že tradicija, saj pomenijo absolventom velik prispevek k izobrazbi na strokovnem področju, hkrati pa jim odprejo široke perspektive. Ekskurzije so tudi letos organizirali na obeh oddelkih elektrotehnične fakultete: na šibkem in jakem toku. Z oddelka za šibki tok je odšlo na pot 26 slušateljev, z jakega toka pa trideset. Absolventi oddelka za jaki bok so obi-skali v Zah. Nemčiji podjetja Siemens, AEG, Bosch, Tovarno avtomobilov Merce-des, Nemški tehnični muzej v Munchnu, razdelilno transformatorsko postajo Hohe-neck, v Franciji pa so si med drugimi ogledali EDP (podjebje za razdeljevanje električne energije), Laboratories-Centrales Podeljevanje posojil \n subvencij Posojila iii subvencijc bomo lctos podeljevali na sledcč način: Prosilci, ki nimajo več kot 10.000 dinarjev (če so brez enega roditclja do 11.000, brez obch do 12.000 dinar-jev) mesečnih dohodkov, so upravi-čeni do subvencije v višini razlike svojih dohodkov do zgoraj navede-ne vsotc, vendar lahko dobijo naj-več 6000 dinarjev subvencije. Prosiki, ki nimajo več kot 20.000 dinarjev mesečnili dohodkov, imajo pravico do posojila v višini razlike svojih dohodkov do zgoraj omenje-ne vsote, vendar lahko dobijo največ 15-000 dinarjev posojila mesečno. Posojilo se začne vraeati 2 Ieti po nastopu službe; študentje z zadost-nim uspehom vračajo 60 0/», z do-brim uspehom 50%, s prav dobrim 40»/* in z ndličnim uspehom 20% izposojene vsote. Vsa pojasnila glede posojil in subvencij dobite pri socialno eko-nomski komisiji UO ZŠJ na Po-Ijanski cesti 6, vsak dan razen so-bote od 12. do 14. ure. SOCIALNO EKONOMSKA KOMISIJA PRI UO ZŠJ Zveza ŠOLT bo organizirala za študente Ijubljanskih visokih, višjih šol in akademij varilski tečoj, ki bo trajal od 5. do 6. novembra. Informacije dobite na Oddelku za montanistiko, Aškerčeva 20, vsak petek od 12. do 13. ure in ponedeljek od 12.30 do 13. ure. v Padau, Marlin Geriln v Grenoblu, v It»-liji pa so si ogledali v Genovi veliko pod-jetje Ansaldo. Pot po zapadniih državah jih je vodila tudi po drugih manjših podjetjih, ki se povezujeijo z elektrotehnično stroko, tra-jala pa je mesec dni. Stroški te, sicer zelo uspele ekskurzije, ki ji letos ne moremo prav ničesar oči-tati, se dva milijona dinarjev. Vsak štu-dent je moral prispevabi 35.000 dinarjev.' Kot pripovedujejo, so oboji — z oddel-ka za šibki in za jaki toik — imeli na cestah neljube, toda vesele dogodivščine. Tako se je avtobusu nekega ljubljanskega podjetja, ki je vozil študeilte oddelka za šibki tok, v nekem predmestju odlomilo kolo, njihovi kolegi pa so morali na poti na Grossglockner več ur čakati, da je pripe-ljal \z Ljubljane nov avtobus, ker stari nl bil več sposoben za vožnjo: polomil se mu je menjalnik. Honorarne zaposiitve pri nas Mnogi študentje naše univerze se zapo-slujejo pri raznih podjetjih in si tako pri-služijo prav lepe denarje. Lani je bil npr. pri blagajni honorarnih zaposlitev neko-mu izplaičan znesek okrog 400 tisoč dinar-jev, povpreoje izplačil pa se giblje med 30 do 40 tisočaki na študenta. Blagajna samopomoči in honorarnih za-poslitev je v lanskem letu do junija pre-jela in izplačala 147 milijonov dinarjev, same honorarne zaposlitve pa so od juni-ja pa pre*ko počitnic navrgle 55 milijonov 80 tisoč dinarjev. Ta vsota je presenetlji-va, če vemo, da je blagajna honorarnih zaposlitev v celotnem lanskem letu doseg-la komaj 80 milijonov, sedanje zaposlova-nje študentov pa kaže, da bo ba vsota zlah-ka presežena do konca leta. Studentje se blagajne honorarnih zapo-slitev poslužujejo predvsem zato, k&r ve-Ija zanje nižji pronietni davek, vendar pa je. študentska organizacija izdelala načrt za progresivno obdavčenje osebnih dohod-kov, ki se tudi že praktično uveljavlja. Na avtobusni postaji BEOGRAD: Na avbobusni postaji v Beo-gradu se je neki šbudenb hvalil svojemu kolegu: »šel sem k svojemu prijatelju, ki je zdravnik in mu rekel: »Napiši mi pobr-dilo, da sem na trenubke razdražljiv in neumen!« S bem pobrdiloin sem šel v štu-dentski dom in dodelili so mi sobo, kjer sem prav sam in me nihče ne mofci...« Vir, ki nam to poroča, ne omenja, kabe-ri dom je imel šbudent z avtobusne po-staje v mislih. Gobovo pa je, da je bil v tej zadevi res n&kdo neumen ... ŠOPEK ZA... JMfileno in Stevanu V soboto, 19. oktobra, smo študentovski par pričakali pred magistratom že soraz-merno zgodaj. Ob osmih. Zdelo se nam je, kot da vsi ti zgodnji pari hladne jesenske megle ne čutijo. Vzdušje, ki ga ob sebi ustvarjajo, je toplo, prisrčno. — MILENA MIHELIC, germanistka, četrti letnik, in STEVAN DEVIČ, absolvent elektrotehnike, sta se natn predstavila. — Kaj mislita, kaj bodo porekli kolegi, ko bodo zvedeli za vajino poroko? — Nič posebnega, to so že vsi pričakovali. — In študij? — Še kar gre ... — Zdaj zdaj se bo začela sezona brucovanj. Kaj mislita o študentski zabavi? — Brucovanja so v zadnjem času izgubila precej svoje kvalitete. — Sta se morala zakonu na Ijubo kot študenta do zdaj že čeriu odpovedati? — Ne misliva se ničemur odpovedati... — Lahko zaupate našim bralcem vsaj del svojih načrtov za medene tedne? ¦— Verjetno bova kar študirala ..., je malce v zadregi izjavila nevesta. — Kako sta rešila stanovanjski problem? — Še kar dobro. Iraava garsonjero. — Bereta Tribuno? Kaj bi nam svetovala za izboljšavo lista? — Bereva. Zadovoljna sva s tako, kakršna je ... Nasmejana sta še sprejela šopek našega uredništva, mi pa smo jima zaželeli veliko srcče na skupni življenjski poti. —JP— pisma uredništvu MRZEL TUŠ — PREPOVED 2e od nekdaj smo tesno povezani s spo-mini na tiste čase, ko smo z negotovimi koraki in plašnimi pogledi stopali-v prvi stik s študentskim življenjem. Bili smo bruci, samo enkrat in toliko časa, dokler niso prišli novi. No, res je, da še ni bilo tedna novincev, bila pa so brucovanja: iz-virna in duhovita, mogoče tudi pusta in neokusna, bila pa so brez dvoma doživet-ja zase. S pripravami na tradicionalno brucova-nje gradbenikov in farmacevtk smo bili že v polnem teku. Hoteli smo narediti ne-kaj kvalitetnega. Preskrbeli smo si napo-vedovalca, humorista, pevko, godbo, rezer-virah dvorano ... Ne, te pa nismo rezervi-rali, ker bi jo mogli le, če bi imeli dovolje-nje UO ZŠJ. Tega nam niso hoteli izdati z utemeljitvijo, da brucovanj v taki obliki kot do zdaj ne bo več. Torej, z javnimi brucovanji je za enkmt konec. Novica deluje kot mrzel tuš. Pojasnili so nam, da je bilo to sklenje-no na seminarju ZŠJ v Ankaranu. V skle-pih seminarja pa ni tega nikjer, Sicer pa, kolikor mi je znano, na seminarju pred-log o prepovedi brucovanj ni bil \> širši razpravi, pač pa je bilo samo omenie-no, da brucovanj v taki obliki kot doslej,-ne bo več. covanja s slabim programom in organiza-cijo izmallčila v popivanje in pretepanje, ki nam študentom ne more biti v čast in ponos. S prepovedjo javnih brncovanj se popi-vanje, pretepanje in vsebinsko ter idejno slabo pripravljeni programi ne bodo od-pravili, pač pa se bodo ti negativni fak-torji v potencirani obliki prenesli na intzr-na brucovanja, ki he morejo biti prepove-dana. Navi naj bo pred očmi le skrb, kaj študentje počnejo in mislijo, pa naj si bo to v internem ali javnem obsegu. Primerneje bi bilp, da bi se naraesto prepovedi raje poostrili kriteriji, ki dovo-Ijujejo izvedbo brucovanj. Na članek želimo študentje gradbene fa-kultete odgovor, ki bo pojasnil; kje, kdaj, zakaj in v kakšnem obsegn je bil sprejet sklep o prepovedi brucovanj. Gre za sklep, ki prepoveduje star in tfadicionalen štu-dentski običaj, zato je prav, da steče raz-prava o tem v čim širšem krogu študen-tov, od katerih pričaknjemo, da bodo iz protislovja mnenj izkrisializirali najpravil-nejši odgovor na vprašanje, ki je naše in se dotika nas — študentov. Bizjak Miroslav . p. p. 212/IV. — Št. Ljubljana Skl6p o prepovedl javnih brucovanj je bil sprejet — kot navaja žc avtor pisma — na seminarju v Ankaranu v letošnjem avguslu. Res ,je, da iz sklepov, ki so bili dostavljcni vodstvom Zveze študentov in udeleženccm seminarja, to ni razvidno, vendar pa to ne spremeni dejstva. Očitek, da predlog ni bil v širši razpravi, ni upra-vičen. Predlog je bil dan v razpravo, ven-dar se o njem ni mnogo razpravljalo, ker so bili verjetno vsi udeleženci semmarja mnenja, da nam brucovanja v dosedanji obliki niso v čast. Zukaj in v kakšnem obscgu je bil sprejet ta sklep? Avtor je dobro informiran in sam odgovarja na obe vprašanji. Res je, da je brucovanjc star in tradicionalen obi-čaj, toda prvič — ni vse dobro, kar je sta-ro in tradicionalno in drugič — sedanji namen brucovanj, to je pridobivanje sred-stev za absolventske izlete za vsako ccno, gotovo ni tako star in tradicionalen. Bru-covanja naj bi služila medsebojnemu spo-znavanju brucov, ostalih študentov in uči-teljev neke fakultete ali šole m naj bi za-to imela interni značaj. Ukinitev javnih brucovanj sicer še ni jamstvo za preneha-nje negativnih pojavov na internih bruco-vanjili, toda prav tako ni razlog za pesimJ-stične napovedi glede potenciranja teh po-javov na internih prireditvah. Eno ,pa je gotovo: če se bodo neredi nadaljevali, po-tem ne bo težko ugotoviti krivca. Tega pa na tako imenovanih kvalitetno pripravlje-nih brucovanjih z napovedovalcem, huimo-ristom, pevko ali pevcem itd., praviloma-ni bilo mogoče najti. Prav tako prepoved javnih brucovanj ne pomeni, da jim VO v bodoče ne bo posve-čal pozornosti. Še bolj kot doslej bomo vztrajali pri zahtevi po dobrih programifa. Pri tem pa seveda ne mislimo idejno dob-ro pripravljenih programov, kajti od bru-covanj res ne moremo pričakovati mnogo idejnosti. Pač pa pričakujemo več original-nosti in zdrave zabave Prepoved se nanaša tudi na razne elit-ne plcse, ki jih organizifajo študentje pod svojim ali pod imenom raznib strokovnih društev z natnenom pridobiti si sred-stva za absolventske izlete za vsako ceno, tudi za ceno ugleda študentske organi-zacije. Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije Ljubljana tfribuna Tribuna — list slovenskih žtudentov — Izdaja Univerzitetni odbor ZŠJ — Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Drago Mirošič — Odgovorni urednik Peter Jambrek. — Uredništvo in uprava Tribune: Polianska 6 II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna rnaročnina 400 dinariev - posamezni izvod 20 dinarjev - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Časopisno podjetje »Delo«, L.iubljana, Tomšičeva 1. telefon 23-522. Poštnina plačana v gotovini.