Poštnina plačana v gotovini.
SUOBODR
PRRUimOST
miR
Leto IV., št. 7
V Ljubljani, dne 16. julija 1934.
Cena Din 1' —
Skrajšanje delavnika
Svetovna gospodarska kriza se vleče brez konca in kraja. Gospodarski modrijani, misleci, modri diplomat je in državniki vsega sveta se trudijo in ugibajo na vse mogoče načine, kako bi prišli tej bolezni do živega, kako bi jo panali in ugnali. Nekateri trdijo, da je njen izvor v nadprodukciji blaga, sirovin, živil itd., drugi pravijo, da je temu kriva neekonomska valutama politika, tretji pravijo, da so vse to le posledice svetovne vojne, četrti vidijo to zlo v ohromelem kapitalističnem sistemu, v nesocijalnem izkoriščevanju strojev, peti vidijo zlo v zlati podlagi, pa svoje zlato varno zakopavajo v zemljo in v skrinje, šesti prepričujejo zbegani svet, da tiči pravi vzrok krizi in zastoju edino v tem, ker je človeštvo preveč naraslo, preveč ljudi je na svetu, a za vse ne more biti dovolj dela; zato* je nujno potrebna nova vojna, ki naj temeljito izprazni zaloge in skladišča, iztrebi del človeštva, a brezposelne naj spravi na oni svet. So še dalje mnogi, ki prerokujejo rešitev edino le v boljševiškem raju.
Ne trdimo, da nihče izmed navedenih nima prav. O, da, nekateri popolnoma pravilno pojmujejo ozdravljenje krize, le žal, da svojih načel in predlogov ne morejo še prav uveljaviti, to pa zato, ker ti predlogi ne grejo v račun kapitalizmu. Saj ima celo modri Roosevelt, ki je prežident Združenih držav, dosti križev in težav z uveljavljenjem svojih modrih in socijalnih ukrepov. Kapitalistični trusti so sila slabi diploroatje. Ne vedo, ne slutijo in nočejo razumeti, kam bo privedlo brezupno stanje delovnega ljudstva. Roose-veltovi modri predlogi jim dovolj glasno prigovarjajo, naj se spametujejo ob 12. uri, naj popuste od svojih silnih pro-fitov na korist delovnega in bednega človeštva. Prezident Združenih držav jih svari, ruski vzgled jih svari, svare jih barikade, požigi, bombe in krvave vstaje vsepovsod. Ne, kapitalist ostane svojeglav in trmast, nedostopen, zakrknjen, zaverovan le v svojega moloha.
Trboveljski rudarji so morali zastaviti za svojo socijalno pravdo svoja lastna telesa. Občudovali srno te črne trpine, a smo obenem v težki boli utripali zanje, in to tembolj, ker je bilo mnogo naših članov med njimi. Danes po končani ia izvojevani težki bitki kličemo vam, trboveljski borci in trpini: ves svet je utripal z vami, za vašo sveto pravdo je stala moralna sila vsega pravičnega sveta, In če bi vi propadli v svojem obupnem boju, bi padla na te, ki bi bili krivi
Kakor čitamo v »Prelomu« stoji v borbi za ^voje pravice tudi slovensko grafično delavstvo. Pravijo, da jim hočep delodajalci okrniti plačane praznike ter dopus!^ .Prelom« pravi, da je 40 odstotkov grafičnega delavstva brez dela in zaslužka. In vse te nezaposlene tovariše podpirajo oni, ki so zaposleni. Naravna posledica izgube praznikov in dopusta bi pa bila: še več brezposelnih.
Zakaj to pišemo? Zato, ker se bojevniki popolnoma strinjamo s stališčem ^Preloma«, ki zagovarja modra Roose-veltova načela, to je zvišanje mezd, pa znižanje delovnega
časa. Kajti kako naj se drugače odpravi nezaposlenost? Mar s podaljšanjem delavnika in z zniževanjem mezd? Stroj je izpolnil svojo nalogo do zvrhanega kupa: zaloge so polne, delovni čas je ostal na stari višini, a delavske množice so še tu, niso se zmanjšale, niso pomrle, le dela nimajo, ne zaslužka, odjedel jim ga je stroj. Stroj torej dela namesto ljudi. Prav, saj to je njegova naloga. Človek ga je izumil zato, da njemu pomaga do potrebnega oddiha, a ne zato, da ga ugonobi, da ga odrine od kruha. Dobrine stroja naj se pravično razdele človeštvu. Ono naj občuti v stroju blagoslov, ki naj mu pripomore dnevno do večjega oddiha; to je, skrajša naj mu delavnik, pa osladi življenje.
Edino na ta način je možna omejitev brezposelnosti; in to pravilno rešitev poudarjajo* vsi oni forumi in organizacije, ki predlagajo skrajšanje delavnika. Roosevelt skuša razvozlati to zagonetko še temeljiteje, pa zahteva poleg skrajšanja delovnega časa povišanje mezd. Kako }e to mogoče? Čisto enostavno: ako> bodo ljudje več zaslužili, bodo tudi več potrošili, lažje si bodo nabavili svoje potrebščine m blaga, ki ga je v preobilju v zalogah. In ker bodo zaloge pošle, se bo odprlo delo na vseh koncih in krajih.
Naši rojaki nam pišejo iz Amerike, da se opaža tam na vsakem koraku, kako se Amerika na vse načine trudi, oskrbeti in nuditi ljudem dela.  Pri nas tega ne opažamo.
Zborovanje zastopnikov bojevniških skupin
V nedeljo, 24. junija so se zbrali v Ljubljani v Trgovskem domu na poziv delegacije pri »Boju« zastopniki skupin bojevnikov, da čujejo o delu delegacije in se razgovore o perečih vprašanjih, ki se tičejo vseh skupin. Zastopanih je bilo 19 skupin. Zborovanje je otvoril in vodil tov.Matieič, ki je omenjal delo in uspeh delegacije bojevnikov v »Boju«.
Dalje je poročal o razdiranju soglasja v naših vrstah po brezvestnih naših nasprotnikih, vendar se raduje, da so ostale naše skupine trdne. Manjka jim samo glava, kakor je bil to nekdaj centralni odbor Zveze bojevnikov. Pri tej priliki prečita sklep banovinskega odbora za spremembo pravil, ki naj bi bila ustvarjena tako, da bi imela vsa društva, ki so bila dosedaj včlanjena v Združenju borcev z različnimi imeni, sedaj le eno skupno ime in da bi se naša pravila raztezala na vso državo. (Vsesplošno odobravanje.) Nato je povzel besedo tov. Marinko, ki je apeliral na navzoče, da je čas in prostor le tukaj, da vsak posameznik pove odločno in jasno vse tako, kakor misli in da ne bo kritiziral posameznih sklepov, ki bi bili danes storjeni, potem na zunaj. Nadalje poroča o uspehih, ki jih je »Boj« dosegel v času 6 mesecev in omenja, da je bil velikanski uspeh dosežen že vsaj s tem, da narod danes lahko vsekakor govori že bolj. svobodno kot poprej. (Odobravanje.) Kot tretji je poročal tov. Rozina, ter predvsem obsojal tiste, ki delajo za našim hrbtom in ki danes niso navzoči. Obsoja
i
s tem tudi ravno tiste, ki niti ne plačujejo predpisane članarine, imajo pa največ kritike. K besedi se je oglasil tov. Miklavčič,  ter pojasni,  da je skupina  Trbovlje pomotoma poslala samo 26 Din kot članarino, ter je takoj pdzval tov. blagajnika iz Trbovelj, da je pri tej priči poravnal vse obveznosti te skupine. Besedo je dobil tov. Kafol, ki je ostro obsojal klevete onih naših članov, ki rujejo proti naši delegaciji. Tov. Lazar obsoja v istem smislu in izjavi, da je bil on tisti, ki je predlagal delegacijo v »Boj« in da ni nobenega najmanjšega dvoma o kakem nepravilnem postopanju ali početju naše delegacije. Tako se je izrazil tudi tov. Primožič iz Loma. Tov. predsednik »Boja« Kuster je dejal med drugim, da med nami ni razlik in da smo enaki z vsem našim narodom. Obsoja tiste, ki hočejo delati razliko in iskreno čestita, da smo si izbrali tako delovno delegacijo. Tov. prof. .Ratej prosi, da  se  izda  imena  onih,  ki rujejo proti naši delegaciji. Nato je odgovoril tov. Rozina in se pri tem dotaknil tudi delegatskega sestanka v Trbovljah, ki je bil izveden brez delegacije. Z ozirom na to se je razvila živahna debata, v katero so posegli tovariši Ratej, Florjančič, Gom-bač, Vidmar,  Knez in končno tov. Matičič.  Šlo je za pravilno ali nepravilno sklicanje tega sestanka in njega sklepe. Končno je predlagal tov. Vidmar, da se sklepi, storjeni na* tem delegatskem sestanku, anulirajo in da ima pravico za sklicanje sestankov edinole delegacija pri »Boju«. Tov. Knez predlaga, da mora delegacija sklicati sestanek, če to zahteva ena tretjina vseh skupin. Tov. Vidmar pa je predlagal polovico skupin. Tov. Matičič je dal predloge na glasovanje, ki so bili soglasno sprejeti. Zatem je dobil besedo tov. Gombač, ki je predlagal, da se ponovno voli za delegacijo tov. Matičič, Marinko in Rozina, ter je bil ta predlog z navdušenjem sprejet. Tov. Rozina je nato prečital nekaj odstavkov, nekih  tajnih okrožnic, kateri so vzbudili smeh vseh navzočih in preko katerih smo šli brez vsake debate. „Pri slučajnostih se je oglasil tovariš Fabjančic, ki je kot glavni tajnik »Boja«,   podal   zanimivo,  izčrpno   poročilo o delu »Boja« in dejal med drugim, da smo v vodstvu »Boja« popolnoma enotni in da ni pri Združenju prav nikakih razlik, kar lahko vsak čas potrdi tu navzoča delegacija. Edina razlika je v tem, da nosijo naša pravila na čelu: Združenje borcev. Po današnjem sestanku pa bomo prišli do enotnih pravil v tako zvano demokratizacijo pravil, ki bodo veljala tudi za vse ostale banovine. Nadalje je očrtal razdiralne poskuse nasprotnikov in omenjal, da imajo ti nasprotniki v te namene denarna sredstva, strup v časopisih,
in celo — mednarodne zveze. Nato se je dotaknil napadov, ki so bili naperjeni proti voditeljem »Boja« ter odgovarjal točno na vsak posamezni napad. Po teh odgovorih, ki so bili tako jasni in izčrpni, smo videli, kako brezvestni in nizkotni so ti napadi nasprotnikov, za kar je žel tov. Fabjančic burno odobravanje. Poročal je dalje, da nas v Beogradu razumejo in da je bila izražena želja, da se pravila spravijo v sklad z govori na zborih in da se naš pokret raztegne na vso državo. H koncu omenja na različne napade še to, da spoštujemo borci vero naših pradedov in da zahtevamo svobodo za vse, ki so pošteni, in za vse, ki spoštujejo tudi svobodo drugih in da smo pričeli neizprosen boj z našimi nasprotniki, boj na življenje in smrt. (Viharno odobravanje.) Z velikim navdušenjem je bila sprejeta tudi brzojavka Nj. Vel. kralju. S tem je bil dnevni red izčrpan. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je tov. Matičič zaključil lepo uspeli delegatski zbor ter pozval navzoče na nadaljnje vztrajno delo.
VSE SKUPINE, katere še niso poslale, nujno prosimo, da pošljejo čimprej seznam svojih odbornikov ter število članstva, kakor smo že opozarjali po okrožnici. Potrebujemo radi evidence celotne organizacije. Pošljite kar na naslov »Boja«, Kolodvorska   u I.  S.
Poravnajte članarino in naročnino.              DELEGiVCIJA.
Zbor delegatov „Boja"
Dne 1. julija se je vršil v Ljubljani v Trgovskem domu zbor delegatov krajevnih organizacij >Boj«-a in skupin bojevnikov iz vse dravske banovine. Zastopani so bili vsi sre-zi, iz nekaterih prav vse občine. Zborovanje je otvoril oi> 9.40 uri predsednik tov. Avgust Kuster, ki je poudaril, da je izvršni odbor sklical delegate ^zato, da jim pojasni sedanji položaj ter da pretrese z njimi potrebne iznremembe pravil. Naše gibanje stoji ob zaključku prve faze. Gibanje je nastalo iz naroda, je popolnoma samostojno in nima nikakih zvez z nikomur izven pokreta. Nastopili smo zato, da pomagamo ljudstvu. Ugotavlja, da je gibanje že osvojilo srca naroda. V borbo smo šli z geslom: nov čas, novi ljudje, kar je narod razumel in odobril. Mi nismo hoteli ustanoviti politične stranke, šlo nam je za mnogo več, ustanovili smo fronto poštenjakov. Izzivali nismo nikogar, marveč so se nasprotniki sami pojavili. Bili smo v vsem delu vedno konstruktivni in taki hočemo tudi ostati. Srce ljudstva se pridobi le s poštenim delom (burno odobravanje). Glede sodelovanja našega članstva v drugih organizacijah je znano naše načelo: kjerkoli si, moraš zastopati naša načela! Bodoča pravila bodo veljala za vso državo. Stopamo v drugo fazo pokreta, kjer ni mesta omahljivcem. Kdor se ne čuti krepkega, je bolje, da pravočasno izstopi.
Med govorom tov. Kustra so prišli v dvorano tovariši, ki so prispeli z mariborskim vlakom. Sedaj je tov. Kuster predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila z viharnim navdušenjem sprejeta.
Nato je dobil besedo I. tajnik tov. Vladislav Fabjančic, ki je prečital seznam .zastopanih organizacij in skupin ter ugotovil, da so zastopani vsi srezi.
Tovariš Fabjančic je v daljšem govoru, ki ga je spremljalo navdušeno pritrjevanje vseh navzočih, razvil načela gibanja in izpremembo pravil,, ki jo predlaga ^srednji izvršni odbor. Te izpremfetmbe so v glavnem naslednje: delokrog gibanja se razširi na vso državo, poslej se bo >Bojc, ki ostane nadstrankarski, udejstvoval tudi na političnem polju.v smislu čl. 12 društvenega zakona, ukine se kolektivno članstvo, krajevne organizacije se bodo imenovale skupine bojevnikov, da se tako da izraza tradiciji. Vodstvo v banovini bo volil zbor delegatov posameznih skupin, delegati se bodo volili po 1 na 100 članov, vrhovno vodstvo pa bo volil zbor delegatov iz vse države, ki se bodo volili po 1 na 1000 članov. Do ustanovitve organizacije po ostalih banovinah bo fungiral osrednji izvršni odbor v Ljubljani kot vrhovno vodstvo za vso državo. V pravila so se dalje vnesla temeljna načela, ki smo jih oznanjali po shodih in v našem  Časopisju.
Nato je tov. Fabjančic govoril o zmagovitem pokretu naše ideje, ki prekoračuje Sotlo in Gorjance in podaja roko bratom Hrvatom in Srbom, ki si prav tako žele gospodarskega, socijalnega, političnega in duhovnega preporoda Jugoslavije. Zato korakamo naprej, naš vodja je pa naš kralj. Govoru tov. Fabjančiča je sledilo dolgotrajno viharno odobravanje. Med tem je prispel delegat Osrednjega odbora Udruženja Vojnih Invalidov tov. Mrvaljevič, ki ga je predsednik tov. Kuster prisrčno pozdravil in mu podal besedo. Tov. Mrvaljevič je pozdravil delovanje »Boja« in izjavil, da imajo bojne organizacije najpravilnejše poglede na gospodarske in socijalne razmere ter je njihovo delo vedno le za dobrobit kralja in domovine. (Burno odobravanje.) Nato prečita resolucijo, ki jo je sprejel Središnji odbor Vojnih invalidov, v kateri se Udruženje Vojnih invalidov zavzema za naše gibanje.
Tov. Kuster se mu zahvaljuje še prav posebno za stališče, ki ga je zavzel Središnji odbor Vojnih Invalidov. Naroča mu, naj se mu zahvali po geslu: Zvestoba za zvestobe. Nato je dobil besedo tov. Stane Vidmar, ki je govoril o finančnem stanju organizacije in pozival tov. delegate, da
2
se zavedajo svojih obveznosti, ker mi nimamo nobenih fondov ali podpor ter smo navezani popolnoma sami nase.
Nadalje je tov. Ture Sturm razložil potrebo po ustanavljanju roditeljskih oddelkov ter razložil načrt uniforme. Za njim je tov. Fabjančič pojasnil, da nimamo namena vtakniti vse svo^e članstvo v uniforme, marveč v prvi vrsti le mladino in rediteljske oddelke. Znak pa bo moral nositi in spoštovati vsak član naše organizacije.
Tov. Andrejka ugotavlja v svojem govoru, da imamo že 194 krajevnih organizacij in skupin. Podal je organizacijsko poročilo ter je bil za svoje izvajanje burno aklamiran. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živio kralj!« Vsi delegati so spontano vstali, priredili kralju nepopisno navdušene ova-cije ter zapeli državno himno.
Nato je govoril tov. Petrič iz Begunj pri Cerknici, ki je prečital resolucijo skupine bojevnikov na Rakeku ter krajevne organizacije v Begunjah pri Cerknici, ki pravi med drugim: »Bojevniški pokret v našem obmejnem srezu je že takoj ob začetku svojega nastopa ustavil dveletno razdiralno delo sedanjih strankarskih eksponentov, katerim je bila zvestoba do kralja, ljubezen do naroda in države le na ustih in na papirju, pravica, zakon, kraljevska proklamacija pa nič.
Skupina ugotavlja, da se tukajšnji narod zaveda, da je na  eksponiranem braniku  države,  zaveda se pa  tudi,  da ima svoje brate še pod tujim jarmom in da je njegova naloga stati kot obmejna straža složno in slediti povelju svojega Kralja za blagor naše Jugoslavije.
Skupina smatra bojevniški pokret za srečno rešitev naroda, kralja in države iz teh splošnih -gospodarskih in moralnih kriz, metode sedanjih posameznih strankarskih za-grizencev pa obsoja kot efijaltsko razdiralno delo, ki mora voditi do gotove propasti naroda. Zbor je burno pozdravil resolucije notranjskih tovarišev, katerim se je tov. Kuster še posebej zahvalil.
Tov. žane Miklavčic je v imenu skupine Trbovlje predlagal nekaj dodatkov pravilom, kar se je upoštevalo. Tov. Miklavčic je med drugim izvajal, da zastopa skupino trpinov iz doline solz in pomanjkanja, bede in obupa, od tam, kjer se sonce ne smehlja in kjer gledajo naši tovariši kljub vsemu z zaupanjem v »Boj«, iz doline, ki so jo inozemski kapitalisti                                                   kakršnega naši tovariši prekaljeni borci na vseh frontah sveta niso poskusili. V trenutku, ko zborujemo mi tukaj, se kuje usoda tisočev rudarjev pri zeleni mizi, kjer odločajo gospodje o odtrganju do 15 odstotkov. Podjetniki se pa po mili volji lahko zabavajo po raznih svetovnih kopališčih, medtem ko zgarani rudar nima toliko, da bi nasitil svojo družinico. Podprimo prizadevanje »Boj«-a! Naj se vendar že zavedo naši ljudje, tovariši, pa tudi sovražniki, da nam je dovolj, naj se zavedo, trpini, da jim je edina pot za svobodo in pravico zoper laž in vso krivico le v naš »Boj« (burno odobravanje). Nato je govoril tovariš Drobnič iz Dobrepolja, ki je predlagal, da naj Združenje Borcev Jugoslavije proglasi za svoje velike vsakoletne praznike 29. maj (L 1917. dan majniške deklaracije), 28. oktober (1. 1918. proglasitev neodvisnosti), 1. december (1. 1918. dan ujedinjenje) in 6. januar (1. 1929. dan kraljevega manifesta). Veliko odobravanje.
Tov. Vrečar iz Domžal govori o pravilih in polaga posebno važnost na to, da jih odobri ves narod, ter smatra, da je današnji zbor delegatov iz vse banovine pravi narodni zastopnik. Predlaga, da jih potrdi tudi ta. Tov. Kuster je dal predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet z odobravanjem. Tov.dr. Oros iz Novega mesta predlaga osnovanje mladinskih organizacij — (sprejeto soglasno z velikim odobravanjem). Tov. dr. Brenčič iz Ptuja je stavil 8 predlogov, ki so se upoštevali pri pravilih in bo o njih razpravljala eksekutiva. Tov. šribar Pepček iz Celja je predlagal, naj borci in bojevniki kupujejo pri borcih in bojevnikih z geslom: svoji k svojim (veliko odobravanje). Tov. dr. Dobo-višek iz Celja je med burnim pritrjevanjem obsodil nasprotno časopisje in poudaril, da bojevnik podpira le bojevniško
IS. avgusta
bo na Brezjah vsakoletna običajna spominska slavnost v po-čaščenje onih, ki so dali življenje v svetovni vojni, z zahvalno daritvijo za srečno rešitev iz vojnih grozot.
Spored bomo pravočasno objavili.
Tovariši - bojevniki, pridite ta dan na Brezje, da skupno počastimo umrle tovariše!
časopisje. Tov. Trop Vladimir iz Laškega predlaga, da vsaka skupina in organizacija ustanovi tiskovni sklad (burno pritrjevanje). Tov. Vidmar govori o razširjenju našega časopisja, o istem predmetu govori tudi tov. Ahačič iz Tržiča. Tov. Slamnik iz Zagorja predlaga zahvalo Osrednjemu izvršnemu odboru za njegovo požrtvovalnost in za sklicanje tako lepega delegatskega zbora. Zborovalci so nato burno aklamirali člane Osrednjega izvršnega odbora. Govorili so še: tov. Vidmar, Fabjančič, Kafol in Beltram iz Sevnice, nakar je tov. predsednik zaključil ob 13.10 uri veličastni zbor z zahvalo za udeležbo in s pozivom za čvrsto bodoče delo.
Seja banovinskega odbora „Boja"
Popoldne se je na istem mestu vršila seja banovinskega odbora »B^ja«. Sejo je otvoril ob 15.50 uri predsednik tov. Kuster in ugotovil, da so zastopane vse včlanjene enote, ter konstatiral sklepčnost. V svojem govoru je izvajal podobne misli kot dopoldne. Tov. Fabjančič se je uvodoma zahvalil kolektivno včlanjenim bojnim organizacijam, ki so omogočile zgodovinski pokret »Boja«, ki je dvignil ljudstvo iz otopelosti in mu dal poguma v borbi za boljšo bodočnost. Nato je prečital pravila. Tov. Lazar iz Tržiča je predlagal, da se pravila sprejmejo v celoti. Predlog je bil soglasno sprejet z burnim odobravanjem. Tov. Fabjančič se je v imenu Osrednjega izvršnega odbora zahvalil delegatom za enoduš-nost, ki dokazuje, da so včlanjene bojne organizacije prav tako zavedne velikega zgodovinskega trenotka, kot so to dopoldne dokazali delegati ljudstva. Nato se je vzel na znanje izstop iz kolektivnega članstva ljubljanskega pododtora rez. oficirjev in četnikov, ki so morali izstopiti iz »Boja«
Poudarjalo se je, da so ti izstopi zgolj formalni, posamezniki pa bodo še nadalje vneto sodelovali v skupinah »Boja«. Pri slučajnostih so govorili še tov. Lazar iz Tržiča, Habe iz Ljubljane ter Geč iz Maribora. Ob 17. uri je tov. Kuster zaključil zbor z zahvalo za udeležbo.
Nova pravila
Najbolj naše ljudi zanima, kaj se je v pravilih izpreme-nilo? Na to vprašanje zamoremo na kratko odgovoriti z enim samim stavkom. V glavnem se je izpremenil ustroj organizacije. Odslej ne bo tvorilo »Boja« več kolektivno članstvo, ampak posamezno članstvo. Dosedanje kolektivne članice, to so bojne organizacije, ki so »Boj« osnovale in vodile po svojih zastopnikih, bodo po potrditvi novih pravil svojo misijo dovršile, na njihovo mesto bodo pa stopili člani posameznih skupin, izvoljeni na Banovinskem zboru. Bano-vinski zbor bo imel namreč funkcijo in značaj občnega zbora, tvorili pa ga bodo delegati posameznih bojevniških skupin. Na 100 članov pride 1 delegat. Katerih bojevniških skupin? Vseh, kajti odslej se bodo nazivale vse krajevne enote: skupine bojevnikov. Veliki delegatski zbor je sprejel ta enotni naziv z velikim navdušenjem. S tem se torej, poenostavita ustroj in naziv organizacije, odslej bodo vse enote in vsi člani enotni in eni v skupnem »Boju«.
Katera naloga zadene zdaj naše bojevniške skupine? Ko bodo potrjena nova pravila, bodo tem primerno prilagodena pravila za skupine, o čemer bomo skupine obvestili. Koj zatem bodo pa skupine pripravljale svoje izredne občne zbore, kjer se bodo članstvu obrazložila in sprejela nova pravila krajevnih skupin. Dotlej pa naj se skupine gibljejo,
3
naj nabirajo nove člane, naj sklicujejo sestanke članstva, ako dopušča čas, kjer naj razlagajo članom okrožnice, ki so jih prejele.
O znaku in kroju bomo pa govorili prihodnjič.
Zadružna misel zmaguje
Vsako leto se vrši po vsem svetu ob koncu prvega tedna v mescu juliju proslava zadružnega dne. Naše zadružništvo je zastopano v Mednarodni Zadružni zvezi v Lotndonu po naši Glavni Zadružni zvezi. V Mednarodni Zadružni zvezi je včlanjenih 39 držav iz vsega sveta z okroglo 100 milijoni zadružnikov. Letos se je proslavil zadružni dan 7. in 8. julija. V ta namen je izdala Glavna Zadružna zveza kraljevine Jugoslavije sledeči manifest:
Glavna Zadružna zveza kraljevine Jugoslavije, v kateri je združenih 23 revizijskih zadružnih zvez, 31 podzvez in osrednjih (glavnih) zadrug, 6737 krajevnih zadrug z 897.923 zadružniki, in zadružne zveze vse države, članic Glavne Zadružne zveze — ob priliki 12. obletnice mednarodnega zadružnega dne, zedinjena v duhu popolne solidarnosti z zadružništvom vsega sveta, manifestira edinstvo in moč jugoslovanskega zadružnega pokreta in vzvišenost idealov, ki ga vodijo v neomajnem zaupanje, da je zadružništvo edino, ki lahko vsem slojem našega naroda z izvajanjem zadružnega sistema zagotovi popolen gospodarski, kulturni in splošni nacionalni polet in napredek. Glavna Zadružna zveza osvaja v svojem in v imenu svojih zadrug in zadružnikov sledečo od mednarodnega združenja v Londonu sklenjeno resolucijo:
Zadrugarji zahtevajo mir, svobodo in pravico!
Na proslavi 12. mednarodnega zadružnega dne, zedinjeni v duhu svojega pokreta in prežeti z iskreno željo, da zavlada mir na zemlji in dobra volja med ljudmi, izražajo zadrugarji svoje obžalovanje, da se predstavniki posameznih držav niso mogli sporazumeti v skupni akciji, ki naj bi ohranila človeštvo pred krutostjo nove vojne in ustvarila podlago za obnovo gospodarstva ter ga dvignila na višjo stopnjo kulture. Prav tako zadružniki z velikim nemirom zasledujejo napade na samoupravo, ki škoduje svobodnemu razvoju zadružništva. Ti napadi se predvsem zrcalijo v tem, da se neprestano poudarja, da zadružniki kršijo gospodarski sistem. Zadružniki izjavljajo, da pravo zadružno delo lahko napreduje le ob popolni svobodi, ki je edini predpogoj za napredek človeštva, in najostreje protestirajo proti surovim in nekvalificiranim napadom organizirane privatne trgovine na zadružni pokret, ki se vrše s potvarjanjem dejstev na razne načine s ciljem, da se izključi zadružno posredovanje pri izmenjavi blaga, ki naj bi se še naprej nemoteno izkoriščalo kakor prej. Zadrugarji obljubljajo, da bodo vedno delali neumorno, da se uresničijo njih težnje za ohranitev svetovnega mira, ki je najstarejša in najčistejša tradicija njihove internacionale. Zadružniki izjavljajo, da bodo vedno visoki cenili vzvišene ideale. Zadružno gospodarstvo, v katerem ni načela usluge zaradi osebnega dobička, je cilj vseh zadružnikov. Zadružniki izjavljajo, da bodo solidarno in neomajno zagotovili okrepitev svojega prostovoljnega združenja vse dotlej, dokler ne boi zajel vseh proizvodnikov in konsumentov.
V Beogradu se je proslavil mednarodni zadružni dan zelo slovesno. Proslava je bila v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Na proslavi je govorilo več govornikov, med njimi glavni tajnik Glavne Zadružne zveze kralj. Jugoslavije ing. Varga. Nj. Vel. kralju je bila s proslave poslana pozdravna brzojavka. Takoj nato je bila sprejeta resolucija, ki v začetku naglasa, da se naše zadružništvo popolnoma pridružuje manifestu Mednarodne Zadružne zveze, ki je bil prečrtan danes 100 milijonom zadružnikov. Y drugem delu pa se v resoluciji naprošajo zadružniki pre-stolnega mesta in zedinjene kraljevine Jugoslavije, ki se vsi pridružujejo apelu zadružništva iz vsega sveta, Nj. Vel.
kralja kot prvega zadružnika, kraljevsko vlado, merodajne činitelje ter vse dobrohotne stanove našega naroda, da v interesu naroda in države tudi v bodoče posvečajo zadružništvu ono pozornost, ki jo ono po svoji gospodarski, socialni in moralni moči zaslužuje in da ne posvečujejo pozornosti neosnovanim in nekvalificiranim napadom na zadružni pokret, pa naj prihajajo od katerekoli strani Zadružniki zahtevajo, da se ne ruši miren razvoj zadružništva v naši domovini in izjavljajo, da zadružništvo ne pozna nobenih meja. Vsak iskren zadružnik se čuti kot močan član zadružne družine, ki stremi za tem, da zadružništvo zajame vse človeštvo. Zato pa je zadružništvo najmočnejši instrument a odstranitev vseh razlik v našem narodu, pa naj si bodo verske, politične ali katerekoli druge narave. Zadružniki mesta Beograda apelirajo na ostale zadružnike v naši državi, da še bolj okrepijo svoje vrste v svrhoi obrambe zadružnih idealov, posebno pa da ostanejo v vsakem položaju zvesti zadružni tovariši, ki naj po svojih zadružnih in centralnih zadružnih organizacijah skušajo izvesti še popolnejše sodelovanje med obstoječimi zadružnimi organizacijami, da bi na ta način prišlo do enotnega stališča v vseh aktualnih vprašanjih jugoslovanskega zadružništva.
Tovariši - bojevniki, koliko zadrug smo že ustanovili za podporo in pomoč svojim tovarišem in njih družinam? Tudi tu bo treba začeti, ker le v gospodarski skupnosti in neodvisnosti je naša moč! Na delo in na dan s predlogi In načrti!
Odlok banske uprave
II. No 11610-1, 15. junija 1934.
Pripravljalnemu odboru za ustanovitev društva »Skupina
bojevnikov Ljubljana - Vič« v roke g.  Gabrijelu  Antonu,
pekovskemu mojstru.
Vič - Gtlince, Tržaška c. 18.
Na podstavi § 4. zakona o društvih, shodih in posvetih od 18. septembra 1931, se prepoveduje ustanovitev društva »Skupina bojevnikov Ljubljana - Vič« na Viču pri Ljubljani, ker ni dana garancija, da se ne bi društvo zlorabljalo v politične namene, kar je pričakovati glede na idejno zvezo med snujočim se drušvom in »Zvezo bojevnikov« v Ljubljani, ki se je tudi ket nepolitično društvo udejstvovala politično in je bila vsled tega s tuk. odločbo Pov. II. No 2781-3, od 15. VIL 1933 razpuščena.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za notranje posle ter bi jo bilo vložiti kolekovano s kolkom za Din 20.— v 15 dneh po vročitvi te odločbe pri kraljevski banski uprav! dravske banovine v Ljubljani.
Taksa za to odločbo v znesku Din 20.— je plačana in na spisu predpisno razveljavljena.
Vrača  se   en   izvod  neodobrenih   pravil.
Za bana namestnik pomočnika, načelnik upravnega oddelka: dr. Vončina 1. r. *
Enak odlok je dobilo več skupin, ki so se v zadnjem času nameravale ustanoviti. Ne razumemo, zakaj se naenkrat tako prakticira in kaj naj bi bil pravi vzrok, ko stare skupine bojevnikov in tudi nove, ki so se ustanovile že po razpustu Zveze bojevnikov, delajo v zmislu svojih odobrenih pravil in do sedaj ni bilo tnikakih povodov ali celo utemeljenih razlogov, da bi se kaka izmed bojevniških skupin politično udejstvovala. Zato svetujemo vsem, da počakajo z ustanavljanjem novih skupin.
Vse dopise, naročila in oglase pošiljajte na uredništvo in upravo »Bojevnika«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
4
Vabilo
na
izredni občni zbor
Samopomoči Zveze bojevnikov, reg. pom. blagajne v Ljubljani,
ki se vrši
v nedeljo, dne 5. avgusta 1934. ob pol 10. uri dopoldne v
Ljubljani v gostilni tovariša Leopolda Zupančiča na Jegli-
čevi cesti št. 15
1.  Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.  Likvidacija »Samopomoči Zveze bojevnikov«.
3.  Določitev o uporabi imovine.
4.  Raznoterosti.
Udeležite se občnega zbora polno številno'. Ivan Rozina 1. r., načelnik.              Janko Vertin 1. r., tajnik.
Dopisi
Tržič. Odbor skupine bojevnikov v Tržiču obvešča vse svoje člane tovariše, da bo te dni prišel kasirat tovariš blagajnik Ahačič Anton članarino in naročnino za list »Bojevnik« k vsem tovarišem, ki imajo članarino v zaostanku. Vse tovariše člane naproša odbor, naj vsak pripravi že prej tistih par dinarčkov, v kolikor ima članarine in naročnine za list v zaostanku in s tem olajša delo našemu maleiau finančnemu ministru, ki stremi za tem, da bi skupina mogla v kratkem poravnati vso naročnino za naš list »Bojevnik«, ker je odbor tudi prevzel odgovornost z^to. Na naročnini li^ta je še precej članov v zaostanku iz leta 1933, za te je pa poravnala v celoti skupina iz svojih sredstev, tako da smo se rešili za enkrat starega dolga. A za letošnje leto bo treba v kratkem obračunati, ker list brez denarja ne more eksistirati. Apeliramo tem potom na vse tovariše člane, ki so dobivali list v preteklem letu, da po možnosti poravnajo tudi te zaostanke. Vsak naj ima toliko zavednosti, ako je list prejemal, da ga tudi plača, da bomo nadomestili to zopet naši blagajni, kar je bilo izdanega za list. Res je sicer, da je ravno v iržiški bojevniški skupini postalo zadnje čase nekako mrtvo. Člani sami so začeli spraševati, kaj je temu vzrok. Tega seveda tu ne moremo navajati, pojasnili smd, v kolikor je bilo potrebno, vsakemu posamezniku, ki je za to vprašal. Na pobudo naših zavednih članov so prijeli v odboru za delo nekateri naši stari bojevniki, ki so občutili na sebi marsikatero preganjanje od naših nasprotnikov in je sedaj celotni odbor začel z vso energijo in požrtvovalnostjo z delom, odbor razmotriva in študira na neštetih sejah, kako priti po najkrajši poti iz težkega položaja, v katerem se nahaja ves naš narod in država, kako pomagati našim članom posameznikom, ki trpijo pomanjkanje in katerim se godi očitna krivica preganjanja in se jim na vse načine dela težkoče za njihov življenjski obstoj. Odbor sam pa tudi ne zmore vsega dela, sam rabi nujno podporo vsega članstva in vsakega posameznika, da sodeluje, da pridemo enkrat do uresničenja naših upravičenih zahtev, da se deli pravica vsem po enaki meri, da se nas ne označuje dvoje vrste državljanov za državne in protidržavne, da ima vsak pravičen in pošten državljan pravico do življenja in pravičnega poštenega koščka kruha, da se deli brezposelna podpora vsem enako, brez razlike, posebno ako se ugotovi, da je ostal brez dela ne po lastni krivdi, kakor tudi, da se deli pravica po zakonih vsem enako itd. Zavedajmo se tovariši, da brez žrtev ni uspehov, zato naj vsak po svojih močeh in znanju nekaj žrtvuje s tem, da podpremo naše voditelje, ki se žrtvujejo brezplačno za celokupni naš dobrobit
in celotni naš narod. Zavedajmo se tovariši, da nikakor ne smemo pustiti naših tovarišev, ki ste jih Vi postavili na čelo naše borbe, da ostanejo osamljeni. Stopimo na njihovo stran v njihovi težki borbi za mir, svobodo in pravičnost, ko nas bodo klicali v zbor! Tovariši! Nikar ne recite in ne mislite: Od mene ni odvisen uspeh, je odvisen od drugih! Nasprotno, ravno od tebe, tovariš, je odvisen uspeh celotne naše borbe. Ravno ti moraš odločiti! Vsak naj stoji budno na straži na svojem mestu, kajti povsod so sovražniki. Če le eden zaspi, bomo imeli vsi skupno velikanske izgube. Saj nas učijo izkušnje iz bojnih poljan. Zavedajmo se, da je glavno naše orožje naš list »Bojevnik«, da smo naročniki nanj, da bomo s tem odbili vse napade naših nasprotnikov, ki nas še danes nočejo razumeti. Zato tovariši ne odklanjajte našega malega finančnega ministra, ko se bo oglasil pri vas in vas prosil plačila članarine in naročnine. Ako je komu kaj nejasnega, bo naš tovariš Tonček radevolje raztolmačil vse vsakemu posamezniku. Zavedajmo se, da postanemo vendar enkrat res pravi tovariši, da ne poznamo nobenih stanovskih in političnih razlik; vsak naj bo naš tovariš, da je le res pošten in pravičen. Bodimo in postanimo v resnici »Vsi za enega, eden za vse«, jpodpi-rajmo pa vedno v prvi vrsti našega tovariša trgovca in obrtnika. Naj obvelja že vendar enkrat načelo »Svoji k svojim«. Ako pogledamo našo tovariško skupino trpinov v* Trbovljah, ki so bili borbo pred nekaj dnevi za svoj življenjski obstoj, kako so bili vsi ene misli in enega srca, kako so složno posegli v ta boj. Ves naš slovenski narod in sploh vsak, kdor le misli pravično in pošteno, je bil na njihovi strani, le ker so bili edini in složni, so zmagali. Tu vidimo, kaj stori složnost in edinost naroda, da naši trboveljski tovariši nosijo zastavo poštenosti in pravičnosti. Taka složnost in edinost pravega tovarištva mora postati med tovariši Miške kotline. Pokažimo tovariši, da smo pravi in pošteni bojevniki, da zavrnemo one grde očitke, ki jih je nekdo izrazil in naše poštene tovariše označil kot protidržavne elemente, a dokazal jim ni ničesar. Tovariši, pokažimo očitno, da smo bojevniki, ki poslušamo edinole našega pravega borca, našega kralja Aleksandra I. in njegovo povelje z dne 6. jun. 1929.
Šmartno pri Litiji. Na praznik 29. junija se je vršil pri nas ustanovni občni zbor skupine bojevnikov. Dvorana »Prosvetnega doma« je bila nabito polna. Iz Ljubljane sta prispela tovariša Rozina in Šifrar. Zbor je otvoril in vodil tov. Grčar Ernest. Pozdravil je zborovalce in posebno toplo iz Ljubljane došla tovariša. Uvodoma je pojasnil namen in pomen organizacije, ter nato prešel na Čitanje pravil. Pravila so bila nato z velikim navdušenjem sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki mu naeeluje tov. Grčar, sestavljen pa je tako, da so odborniki razdeljeni po posameznih vaseh občine Šmartno, da bo delo pri organizaciji lažje. Skupina obeta biti ena najmočnejših v našem Zasavju. Pri slučajnostih je kot prvi govoril tovariš Rozina, ki je v obširnem govoru tolmačil namen in pomen organizacije, apeliral je na navzoče, da krepko primejo za delo, ki mora privesti do končne zmage. Zaključil je z vzklikom: Živel kralj, narod in Jugoslavija, kar je izzvalo navdušene manifestacije pri zborovalcih. Za njim je govoril tov. Šifrar o.našem zadružništvu, ki je največjega pomena za gospodarsko neodvisnost naroda. Poudaril je, da je treba iti z vsemi silami na delo ter preprečiti temne namene nekaterih, ki hočejo uničiti naše zadružništvo. Kakor predgo-vornik je tudi on bil za svoja izvajanja toplo nagrajen. Predsednik tov. Drčar je nato zaključil lepo uspeli zbor in pozival navzoče, da spravijo v naše vrste vse poštenjake.
Dev. Marija v Polju. Člane skupine opozarjamo, da je vsako nedeljo od 8. do 10. ure odbornik skupine na razpolago članom v društvenem prostoru gostilne Hladnik. Tam se sprejemajo tudi novi člani. 5. avgusta priredi skupina pri tov. Anžurju v Vevčah družabno zabavo in vabimo vse tovariše, da se je udeleže. — V kratkem bo izredni občni zbor skupine, da izpopolnimo nekaj od-borniških mest. — Skupina šteje 215 članov, priglašajo pa se še vedno novi. — V zadnjem času smo se udeležili raznih bojevniških zborovanj  in taborov po svojih odposlancih.
Hrastnik. V nedeljo 8. t. m. smo imeli pri nas I. redni občni zbor Skupine bojevnikov. Skupina je bila ustanovljena 1. 1933 tik pred razpustom bivšega osrednjega odbora Zveze bojevnikov. Ko  je kmalu  nato sledil razpust Osrednjega odbora,  je  članstvo
5
prisluhnilo in čakalo, kdaj bo sledila vpostavitev. Ker te ni bilo, je članstvo postalo malodušno in se kar nekako odtegnilo vsemu delu in organizaciji sploh. Trden kakor skala pa je ostal predsednik tov. Gorjup z nekaterimi tovariši odborniki. Ves ta čas se je udeleževal vsega društvenega življenja in gibanja na vseh »frontah«. Ravno njegova omahljivost in požrtvovalnost pa je bila dokazana na nedeljskem zboru, ki ga je otvoril in vodil ob mnogobiojni udeležbi vojnih tovarišev in tudi kadrovcev. Uvodoma \i pozdravil vse navzoče tovariše, prav posebno pa iz Ljubljane prispelega tov. Rozina in tov. Lajevca iz Polja pri Ljubljani. Nato je prešel na poročilo odbora, odnosno funkcijonarjev, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Gorjup Miha, dalje odbor 9 članov in 2 preglednika. Poleg tega je odbor dobil pooblastilo, Ja more kooptirati v odbor toliko članov, da bodo zastopani vsi kraji v območju skupine Hrastnik. Pri slučajnostih je prvi povzel besedo II. tajnik »Boja« tov. Rozina Ivan, ki je uvodoma pozdravil v imenu Osrednjega izvršnega odbora »Boja« in Skupine bojevnikov Ljubljana—Moste. Nato pa je v svojem govoru orisal zgodovino bivše Zveze ter združitev v kolektivno organizacijo »Združenja borcev Jugoslavije«. V nadaljnjem govoru pa je posebno poudarjal pomen »Boja« in njegovo delo za narod, ki mora uspeti v tem, da se združijo vsi bojevniki, odnosno borci, da tako združeni zmagajo vse povojne težave, ki so nastale v obliki težke gospodarske krize, kakor tudi vse naše klevetnike, ki so z vsakim dnem osamljenejši. Posebno pa je pozival bojevnike, ki so bili preizkušeni v ognju, da pripeljejo v naše vrste kadrovce, zlasti pa mladino, ki je naša bodočnost in ki mora zastopati naša načela miru, svobode in pravičnosti za vse in vsakogar. Za svoja izvajanja je žel toplo odobravanje. Tovariš Lajevec je nato pozdravil zbor v imenu Skupine Devica Marija v Polju in želel skupini Hrastnik mnogo uspeha v bodočem delu. Tov. Miklavčič je pozdravil zbor v imenu skupine Trbovlje in tolmačil v daljšem govoru podporni pravilnik in pravila pogrebnega odseka Trboveljske skupine. Končal je z vzklikom: vsi za enega, eden za vse. Za svoja izvajanja je bil nagrajen s toplim priznanjem. Vsem govornikom se je toplo zahvalil tov. Gorjup, ki je s pozivom na složno delo vsega članstva zaključil lepo uspeli   občni  zbor.
Zagorje ob Savi. Tovariši rudarji! Ko ste se v četrtek dne 5. julija ob 4. uri popoldan po 58 urni borbi za vaš grenki košček vsakdanjega kruha vsuli iz črnih rovov, ste imeli priliko ugotoviti pri izstopu na beli dan, ko je zlato sonce obsijalo vaše mrtvaško-blede obraze, ko vas je nedolžna mladina nad rovi pod visečo črno zastavo obsula s cvetjem, ko vas je vaš tovariš iz zunanjega obrata, ki je delil z vami isto usodo, pozdravil ob navzočnosti več tisočev zbranih prebivalcev zagorske kotline, da z vami sočustvuj vsa javnost, da bi bila za vas pripravljena doprinesti tudi žrtve. Tovariši! Železna volja in disciplina, solidarnost celokupne armade rudarskih delavcev* ki je pričelo in vodilo brez vsakega poveljnika borbo za krvavo zasluženi košček kruha, dovolj jasno priča, da je bila ta borba potrebna, da je bila ta borba pravična in po zaslugi vašega strumnega nastopa kronana z uspehom. Danes, ko se zavedamo dalekosežnosti in pomena naše borbe, je m)ša dolžnost, da se zahvalimo vsem, prav vsem, ki so nas podpirali in sodelovali ter simpatizirali z nami. Iskrena vam bodi hvala!                                                                     Zagorski rudar.
Tovariši, ki prejšnji mesec niso prejeli »Bojevnika«, naj oprostijo. Imenik je bil upravi prepozno dostavljen, zato ni mogla poslati lista novo vpisanim članom.
Tajniku našega lista Antonu Kozinu je umrla mati. Naše globoko sožalje!                           Konzorcij lista  »Bojevnik.«
S člankom >Pot v robstvo« nadaljujemo v prihodnji številki.
Razno
V Trbovljah in sosednjih rudarskih revirjih so protestirali rudarji s tem," da so ostali v rovih in proglasili gladovno stavko radi tega, ker jim je hotela Trboveljska premogokopna družba zmanjšati že itak majhno plačo. S posredovanjem vlade, zlasti ministra Ulmanskega, ki je prišel osebno v Trbovlje, je Trboveljska pre-mo^okopna  družba  preklicala  svoje  odredbe  in ostane   zaenkrat
Izdaja Konzorcij lista »Bojevnike. Za konzorcij  in odgovorni urednik
vse pri starem. Tako je bil ta štrajk edini te vrste v Sloveniji, doslej se delavstvo ni poslužilo za obrambo svojih pravic takega pripomočka, ki jasno priča, da je trpljenje naših rudarjev priki-pelo do  vrhunca.
Narodna skupščina in senat sta sprejela zakone o mestih, o nalaganju denarja mladoletnikov pri Drž. hipotekami banki, o državnem računovodstvu in o državnem pravobranilstvu. Nato je bila  skupščina odgodena  in  bo prihodnja  seja  sklicana  pismeno.
Med Jugoslavijo in Madjarsko so se začela pogajanja za ureditev spornih vprašanj v smislu sklepov, ki so bili sprejeti pri zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov, ko je Madjarska umaknila  svoje neopravičene očitke  napram  naši državi.
Francoski zunanji minister Barthou, ki je bil na obisku pri nas, je odšel v London, da se posvetuje o razorožitvi in o smernicah za nadaljnje delo pospeševanja in ohranitve miru v Evropi.
Na Nizozemskem so komunisti nastopili proti državi ter se postavili v bran zlasti v Amsterdamu, pa tudi v nekaterih drugih mestih. Zabarikadirali so se v posameznih delih mesta in se je policiji le s težavo posrečilo jih pregnati in napraviti mir. Pri spopadih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Pravega vzroka za izgrede ni bilo, ker živi delavstvo na Nizozemskem v dobrih razmerah. Sodijo, da je bil namen izgredov vprizoriti državljansko vojno in vpeljati komunistično politično vlado.
Turčija, Perzija in Sovjetska Rusija se zbližujejo. Temu namenu je bil posvečen obisk perzijskega šaha v Turčiji, kjer so visokega gosta sprejeli z vsemi častmi in ga pridobili za sodelovanje v vojaškem in gospodarskem pogledu. Velika zveza Turčije, Perzije in Sovjetske Rusije, kateri se utegnejo priključiti še druge sred-njeazijske države, je naperjena predvsem proti Angliji, ki z vsemi silami nasprotuje taki zvezi.
V Arabiji so sklenili mir. Gre za ustanovitev velike države, ki bo obsegala  vso  Arabijo.
Hitler je dal postreliti svoje ožje prijatelje v vladi in stranki, ker so se mu zdeli nevarni. Vse se je izvršil® v eni noči ter se »mir« ni nikjer kalil. Samo eden izmed vodilnih mož današnje Nemčije, von Papen, ki je tudi nasprotnik Hitlerja, se je »čudežno« s pomočjo drž. predsednika Hindenburga rešil. Prav poseben dokaz, kam privede strahovlada posamezne osebe!
Liga za avtonomijo Julijske krajine se je ustanovila v Parizu v okvirju italijanske republikanske stranke v emigraciji. Program te lige obsega naslednje štiri točke*: 1. Člani lige so lahko vsi Italijani in Slovani, brez razlike vere, rodom iz Julijske Krajine, ki se strinjajo s politično borbo za republikansko,, demokratsko in socialno vlado. 2. Teritorijalno se razume po pojmom Julijska Krajina vse nove pokrajine, ki jih je dobila Italija na vzhodu leta 1918. razen Zadra in Lastova. 3. Cilj lige je dosega popolne avtonomije, kulturne, upravne in carinske za vse julijsko-krajin-sko ozemlje, absolutno izenačenje in enakopravnost Italijanov in Slovanov v Julijski Krajini tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu ter stremljenje po gospodarskem blagostanju, ki bi zadovoljevalo tudi najširše delavske sloje. 4. Za dosego tega cilja bo liga vedno na čelu vsakega pokreta, ki se s kakršnimi koli sredstvi bori za demokratično in socialno svobodo.
ZAHVALA.
Ob smrti najine pokojne mamice odnosno žene sva prejela od tovarišev bojevnikov mnogo izrazov sožalja. Nadvse častna pa je bila udeležba tovarišev pri pogrebu pod vodstvom tov. Kovica. Za vse iskrene dokaze sožalja in spremstva na zadnji poti, kakor tudi tov. pevcem pod vodstvom tov. Po-ženeia izrekava vsem in vsakomur najtoplejšo zahvalo.
Tone in Lovro Kozina, Ljubljana - Moste.
ZAHVALA.
Podpisana Marija Koprive se najtopleje zahvaljujem organizacijski skupini bojevnikov v Trbovljah za vso pomoč in solidarnost, ki so jo izkazali tovariši mojemu pokojnemu možu pri pogrebu. Zahvaljujem se tov. Kunstlu za njegovo marljivost in skrb. Še enkrat vsem tovarišem Bog plačaj!
Marija Koprive.
Poravnajte naročnino! Ček. ražun št. 13051.
Rudolf Wagner.   -    Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.