<©* sjwStice eriška Domovih *^FPIGA«-HOIME mmmm in $hwt F0R6IGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR IZ Sl,0 VE IIIJI PRVI MAJ V LJUBLJANI. — Prvi maj so komunisti še posebno izrabili za svojo propagando. V Ljubljano so nagnali velike množice ljudi. 23 posebnih vlakov je vozilo na to proslavo. Zlasti delavci so morali v Ljubljano. Pa ne na Titove stroške, ampak na svoje. Vsakemu so vožno odtrgali kar pri plači. V Jugoslaviji je namreč danes po pojmih vašega Wallace-a in njegovih opričnikov svoboda. Država sme svobodno odreti državljana in mu vzeti njegov zaslužek proti njegovi volji. Poročilo pravi, da je bilo v sprevodu 60,-000 teh komunističnih tlačanov. Gledalo pa da je sprevod še 50,-000 ljudi. Poročila so seveda ko- munistična in vsak verjame, kolikor hoče. Naj pripomnimo,da so morale tudi občine ali krajevni ljudski odbori poslati svoje zastopnike. Bili pa so to ti na boljšem, ker je za te plačala občina, to se pravi ljudstq^, PRVOMAJSKE PAROLE. — To “ljudstvo,” ki so ga prignali v Ljubljano, je seveda moralo kričati. Kdor v komunizmu ne vpije, je sumljiv in more priti v neprijeten stik z OZNO. Da pa se kdo ne bi zmotil in da ne bi v splošnem šundru govoril in vpil kaj takega, kar se ne spodobi za komunistični praznik prvega maja, so že naprej napisali v “Lj. pr.” in v “Slov. por.” 160 (Dalje na I. rtrtnl)_________ novi grobovilausche JE Marija Magdalene i __ m ______ V petek popoldne ob 1:30 je Dll C pOCIlC nagloma umrla, zadeta od srč- DIL m I liti/J« ne kapi, Marija Magdalene roj. VfN||Ha lUAll Ščuk, stara 67 let, stanujoča na I K M Mil N (J M 10713 Prince Ave. Doma je bi-, " llWlllOllwIll la iz ivasi Kaži j e pri Sežani, od-' - koder je prišla sem pred 36 leti. Truman j« povabil Fr. Bila je članica društva Danica št. 34 SDZ, Tabor št. 139 SNPJ ter ženskega kluba pri SDD na Prince’ Ave. BEGUNCI SO JUNAKI DEMOKRACIJE LETO L. - VOL- L. Razne drobne novice ti Clevelanda h to okolice Lauacheta na vlak, ko je bil v Ohft Frank J. Lausche je v soboto Soprog Frank ji je umrl večer napravil prijateljski obisk pred dvema letoma. Zapušča prj našem uredniku Debevcu ter žalujoče hčere Mary Rožanc, 0b tej priliki povedal, kako je Frances Zadnik, Sophie Knautz,' bij nekaj ur s predsednikom Trojane Gospodarich, Albina Ko- manom, ko se je ta vozil skozi neeny, Anna Sternad, sina I državo Ohio. Franka in 10 vnukov. Pogrebi h Bele h'iSe je dobil Frank bo jutri zjutraj ob 8:30 iz P°- Lausche povabilo, naj pride v grebnega zavoda Louis Ferfo- j me8to Crestline, kjer bo za ne-lia in v cerkev sv. Lovrenca ob kaj ur gta[ v]aki kj bo vozil pred-9 ur‘- I sednika Trumana proti Chicagu. Joseph Cerkvenik | Mr. Lausche je povabilo sprali Worcester, N. Y. je bil, 23.! jel in obiskal predsednika na vla-maja smrtno zadet od avtomo- ku ravno, ko je ta govoril s plat-bila rojak Joseph Cerkvenik.1 forme zadnjega voza meščanom, Bil je samski in star 71 let. Ro- ki s0 prjgji v velikem številu po-jen je bil v vasi Kčaiče, fara zdravit predsednika. Mr. Tru-Rodik na Primorskem. V Wor- man je prijazno pozdravil Lau-cester je živel pri Mr. in Mrs.jscbeta, kateremu so tudi mešča-William Udovich, ki sta mu ni Crestline riredili toplo ovaci- Razne najnovejse svetovne vesti; FRANKFURT. — Vrhovna komanda USA v Evropi se seli1 iz frankfurta v Heidelberg 60 milj na jug Nemčije, , * * * ____________________________________________ BUDAPEŠTA. — Madžarska je priznala novo judovsko dr- jSmrt v domol?,„i_ ižavo Izrael. Mrs. Mary Tekaučič je dobi- * • * ... ■ - ■ • BERLIN. — Kardinal von Peysing, berlinski nadškof je posvaril Nemce, da katoličanom ni dovoljeno sodelovati s komunisti v nobenem vprašanju tudi pri njihovem uprizorjenem glasovanju o enotni Nemčiji ne. Podobno opozorilo je izdala protestantska cerkev. Kardinal v svojem pastirskem pismu pravi: Katoličani ne smejo braniti in zagovarjati stvari, ki so nasprotne resnici, ki so nečastne in ki bremene krščansko vest. Komunisti in njihova enotna socialistična stranka sta odkrita nasprotnika krščanstva ker stremita k državnemu kolektivizmu. e * * in socialnih zakonov Frances poroč. Valentičev sta- Chicago. — Predsednik Truman je začel svoje potovanje rem kraju pa brata Janeza ter po Ameriki. V Crestline, Ohio se je njegov vlak ustavil za de- sestri Karolino in Rozalijo. LONDON- — Dvorski urad je sedaj uradno javil, da pre-stolonaslednica Elizabeta pričakuje otroka to jesen. Od julija dalje več ne bo nastopala v javnih družbah. * * * UJM.____Vatican bo poslal v Palestino nekaj straže, da bi čuvala svete kraje. Straža bi imela samo dolžnost in namen čuvati in ščititi sveta mesta. Ne bo se straža na nikak način vpletala v vprašanje Palestine. * » * •NEW YORK. — S telefonsko unijo je podpisana pogodba. Tako smo se izognili stavki 26,000 telefonnskih delavcev. Pogodba velja za 21 mesecev. * * * PlRAGA. — Komunistični podpornik, dohovnik Plojhar je izjavil, da češkoslovaška vlada ne bo odnehala v boju s cerkvijo dokler Cerkev ne bo zavzela prijaznega stališča napram komunističnemu režimu v Češki. Rekel je, da so grško-pravo-slavna in druge ceridve že odobrile komunistično vlado, le rim-sko katoliško cerkev, ki zastopa 75% prebivalstva, še vedno čaka. la žalostno vest iz Dolenje vasi pri Ribnici, da ji je 18. maja umrla ljubljena mati v starosti 77 let. Po domače so ji rekli Lovrencova. Naj ji bo lahka rodna zemlja. Važna seja— Podružnica št. 15 SŽZ bo imela jutri večer ob 8 važno sejo v navadnih prostorih. Druitvena seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važno sejo nocoj ob osmi uri. Asesment se bo pa pobiral od 6. ure naprej. IZ RAZNIH NASELBIN po Ameriki. V Crestline, urno se je njegmv v m*, u^avn set rniput. Pozdravila ga je množica 1000 ljudi, med njimi več dempkratskih prvakov. Truman je vesel odzdravljal in rekel, da upa, da bo Frank Lausche prihodnji governer Ohia. Frank Lausche, ki je predsednika pozdravil v imenu ohijgkih aemo- ^‘jTdAS^fSf" BW*odt*to pmr4e,> sprejem’ V čikaškem stadiju je predsednik Truman govoril množici okoli 20,000 ljudi. Z najtoplejšimi besedami se je predsednik zavzel za zakon, ki naj dopiisti naselitev beguncev v Ameriki Imenoval je begunce junaške borce za demokracijo. Zahteval .. 1 * 'l-. njt /,*,n 1 n n (W1 Vi stiinovjini Frank Turk Umrl je v soboto zvečer g. Frank Turk, 999 East 63 - Bil je 72 let star ta je ž ' go bolehal. Žena mu je v letu 1927. Tu zapušča osem otrok: Frank, John, ki živi v Lorainu, Ohio, Mary Bortnick, Agnes Božič, Joseph. Jean, Wil- Mr. Lausche nam je v soboto povedal, da so ljudje v tem južnem ohijskem mestu zelo toplo pozdravljali predsednika. Mr. COLUMBUS.______________Državni tajjnik Edvard J. Hummel, je od- Truman je nato povabil Lau- ^ da ne more 'dovoliti, da bi Wallace-ova tretja stranka kan-scheta, naj ga pospremi na via- didijala v državj Ohio. Ohio ima volivni zakon, ki pravi: No- LINCOLN, 111. — Tukaj je umrl Dominik Erklavec, ki je 15. maja po nesreči zašel v mestni rezervar, napolnjen z vodo in utonil. Bil je star 78 let in doma iz Litije. Tukaj je živel od 1910 in je delal večinoma v premogovniku. Zapušča ženo, v Chicagu 2 pastorka, eno pastorko v Springfieldu in brata nekje v Ameriki. Dne 17. maja je umrl za pljučnico John Romich, star tukaj. Zapušča Crestline, s katerim se odpeljati nazaj v Cleveland. Mr. Lausche in naš urednik sta mnogo govorila o njegovi kampanji za guvernerja. Mno- rpoviiDiro__rp/ino (jo ^ izvrši državni prevrat s sno an nasujem, 1 avto v more nastopati pri volitvah. Odbor Wallace-ova stranke bo je morah yeda sMa, preko sodišča spremeniti odločbo v svojo korist. ralon/i --------——■ 1 1 "*'! '■ *** Imenoval je begunce junasse vuu« .*» uou.v~.~nv. ----------- Ham in Edward. Preživela sta Rampl„,j, ---- je zakonodajo, ki naj bi pospeševala graditev novih stanovanj ga brata John in Mathew in de]a nas jaka> toda Frank soeijalno zavarovanje, ustalila cene, varovala vrednost dolar- sestra Frances Oblak, ki so vsi Lausche je trdno prepričan, da ia zavarovala žetev in naštel še druge odredbe za pospeseva- v Clevelandu. Zapušča 11 vnu- bo jeseni izvoljen. ■o SOCrjaillU ZttVttiuvaiiji., ^—» ja zavarovala žetev in naštel še druge odredbe za pospeseva nje poljedelstva in v korist farmarjem zavzel se je popolno pravico državljanstva za vse, za splošno brezplačni pouk v šolah, za dobre pogoje 'zaposlitve in za preprečitev inflacije. Ponovno je napadel republikansko večino v parlementu kot tisto, ki je odgovorna, da se nekateri najvažnajši problemi socijal-nega življenja niso mogli urediti v splošno korist. Povdaril je, da se komunizma ne more zaustaviti z ostro zakonodajo ampak z dobro vzgojo, boljšimi življenskrmi pogoji in boljšo demokracijo. Predsednik je govoril prilikom svečanosti stoletnice prve švedske naselbine v Ameriki. Govoril je dalje industrijskemu delavstu v Geri, imel govor na radiju in, na posebnem banke u. V Omahi je predsednik korakal v svečanem sprevodu skupno z veterani iz prve svetovne vojne na proslavo 35 divizije, v kateri je sam služil kot stotnik. ____________________ ____________, Tri na dan | Sovjetska Rusija je pokupila večinoma vse ogrske izde-lovalnice municije. O, ne, Rusija se ne pripravlja na vojno v Clevelandu. Zapušča 11 vnukov in dva pravnuka. Bil je član društva Woodmen of the World. Njegovo truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu odkoder bo pogreb v torek zjutraj ob 9:30 k crekvi sv. Vida. Po sv. maši in pogrebnih molitvah bo pokopan v družinski grobnici na Calvarijskem pokopališču. : Mary Krause Po 2 letni bolezni je preminula Mary Krause, rojena Širca, stara 66 let, stanujoča na 1020 E. 71 . St. Tukaj zapušča žalujočega soproga John st., doma iz Borovnice na Notranj- Vojna v Palestini Jeruzalem. — .rabci in Judi j- — kot je bila. Prvič je nastopila v boju mornarica. Štiri egiptske ladje so hotele naravnost v Tel Aviv pa so jih zadržali topovi in judovski zrakoplovi, ki so jih obstreljevali do- Pisatelji prerokujejo zmago VandenbergU |gkem> V sinove:: John ml'., Washington. — Newsweek Je Ralph> Franki william; 3 hče-pozval politične pisatelje in re; Mfs Egtel] Reigt Elizabeth časnikarje, da se izjavijo oga -n jjancy> se8tro Mrs. Frances smatrajo za najverjetnejšega 2igan y Cooperstown, N. Y. in rwoHaprim&lcp.fffl kandidata re-___* ____, ___ • u: Na ljubljanski pošti leži za 30 železniških voz paketov iz Amerike. Podgane in miši glo-jejo blago, poslano iz Amerike v dar ubogim Slovencem. Da so pošiljke zastale na pošti, je vzrok ta, ker ni dovolj uradnikov, da bi pakete odprl1, in zacarinili. Tega si ni izmislila Ameriška Domovina, ampak tako poroča Titov list iz Ljubljane. ♦. » S Torej SANS je proglašen od ameriškega vladnega oddelka za prekucuško organizacijo. To pomeni, da je taka organizacija nevarna deželi v slučaju vojne in če pride do vojne, bo spravljena na varno. Kdo? Najbrže vsi, ki so pri SANSu in ki so mu tako zvesto pomagali s pisanjem in zbiranjem denarja za “svobodni tisk.” Ne bi bili radi v njih koži. ysak pes ima svoj dan. predsedniškega kandidata republikanske stranke. Izid tega glasovanja in zbiranja mnenj je bila tale: Vsi, ki so odgovorili, so izrazili mnenje, da bodo republikanci v jeseni pri predsedniških volitvah gotovo zmagali. Med kandidati je daleč pred drugimi prvi senator Van-denberg, ki je dobil 119 točk, drugi je Dewey s 89 točkami, tretji Taft z 39 točkami. Martin je dobil samo 19 točk, Stas-sen in Warren pa po 13 točk. o------- 1 ■ESsw-M™* šara is Edino Wallace pravi Moskva Moskva. — New Times, list, več sorodnikov. Tukaj je bivala 37 let. Rojena je bila Spodnjem Logatcu kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, v cerkev sv. Vida ob 10:30 uri in na pokopališče CaWarija. se- Lepo zborovanje Lige katoliških Slovencev v Bessemer, Pa. V nedeljo popoldne je Liga katoliških Slovencev priredila svoje prvo zborovanje v Bessemer-, ju. G. Anton Grdina je kazal ArJabciZalTjudT je SSša '*pe *'*e « raznih Sl0’ - ■ ■ 1 ’venije, Dalmacije m slovenskih naselbin v Ameriki. Dr. Miha Krek je govoril o slovenskem boju proti komunizmu in o naših beguncih. Zborovanje je pozdra-plovi, Ki so jin oDsweijcvan uu- v;i g Franc Leskovic, ki je pri-kler se niso umaknile. Delegat redjtev organiziral in vse pri- koplova. Zveze Narodov se prizadeva da pravji jn g, John Dolčič v imenu bi določil čas kdaj naj nastopi g03j0v in prijateljev iz Girarda. premirje, pa doslej ni uspel, zborovalci so napolnili spodnjo Arabci zahtevajo, da se mora cerkven0 dvorano in so se razšli za časa premirja prekiniti vsa\prav zadovoljni šele okrog 6:30 ko doseljevanje Judov v Pa'e’ zvečer. O prireditvi bomo še po-"‘ino. jročali in objavili imena daroval- " 'cev za begunce. Tudi za ta na- Cairo. - Izraelske čete so 'mense je Mbra]a prav epa vso-zopet zavzele Yibna, ki je bila tg jjva]a ;n g0g p0vmi vsem »a it A Tflkfth. R(?lT}tslcl w* • v * ni-..-maatv, „ Dac.. Še ves teden bodo poplave na zapadu Portland. — Poplave še vedno niso ustavljene. Columbia River je dobila nov dotok vode, ki se vali preko že porušene in opustošene njene doli-K dosedaj javljenim žrt- vam je treba prišteti še 13 otrok in dve odrasli osebi, ki so izginili in jih ni mogoče najti. Napovedujejo, da bo poplava trajala še kakih deset dni. Predsednik Truman bo na svojem potu na zapad pregledal poplavljene kraje iz zra "i1" ta. Hvala m cog puvrm »nem že v Arabskih rokah. Egiptski na^im od]ižnjm Slovencem v Bes-napor, da zavzamejo vso ooalo semerju čim hitreje, je s tem dobil uda- ...- poročeni sestri. JOHNSTOWN, Pa. — S Pacifika so bili pripeljani zemeljski ostanki Philipa Langerhol-1 ca, sina Johna in Jennie Langerholc, ki je padel na Gua-dalcanalu 21. sept. 1943 kot štabni saržent. Poleg staršev zapušča tri sestre in dva brata. LA SALLE, 111. — Dlje 28. aprila je umrla Angela Jeruc, stara 80 let, doma iz Bučke, Dolenjsko. Bila je stara na-seljenka. Tukaj zapušča tri hčere, štiri sinove in več vnukov, v starem kraju pa brata. --------------o------ 30 Slovencev prišlo v Kanado Halifax. — 30 slovenskih be guncev - imigrantov se je pri peljalo dne 19. maja v Kana do. šli so na delo na progi pri Nova vlada na Kitajskem Nanking. — Novi predsednik d0 S|, s0 na „el0 na progi pr Wong Wen-hao je sestavil novo maiem naselju Killay. Stanu vlado, ki jo je predsednik repu-! jej0 v tovornih vozovih. Po-blike za narodno obrambo potr- t0Vali bodo po progi in jo po- dil, izpadla sta ministra demo. socialistov. Vlado so sestavili zastopniki Stranke mlade Kitajske in Kuomintanga. Poleg tega sta v vladi dva nezavi-sna ministra-strokovnjaka. PROTIKOMUNISTOM IN SOPOTN1ŠKIM URADNIKOM Washington. — Senat je so- _ FAMOZNI IZDELKI CREAMETTES BODO LE- Jeruzalem. — Arabci so osvo- JQ§ OGLAŠEVANI V AMERIŠKI DOMOVINI jili zopet nove dele, oz. zgradbe j . . f .................... modernega Jeruzalema. Poseb-! CREAMETTES - znam la no je znana Hebrejska Univer- izdelkl ‘ ronov in špagetijev, bodo to Več krčanskih cerkva v Je- Pole«® oglaševani v novih se-ruzalemu je že porušenih. Po- «Jah v Ameriški Domovini, zasebno so trpele cerkve ob Ža- ^nši kmalu ta mesec. __ _ - TT!t« - maav»a/iiti m Tl * lostni poti — Via Dolorosa — to je pot, pot po kateri je Je- glasno odobril zakon, ki daje zus šel na Kalvarijo, predsedniku popolno oblast, da ščini, veliča Henry Wallaces in trdi, da so vsi tisti, ki nasprotujejo Sovjetsko-ameriškemu sporazumu po Wallaceovem predlogu samo “monopolisti, ki si nabirajo bilijone,” “vojni hujskači,” “majčkena klika re- uslužbenca, ki bi bil osumljen in bi se mu dokazalo da ne čuva državne tajne in da ni zvest v svoji službi, široka pooblastila dobe po tem zakonu tudi predstojniki uradov, da smejo posamezne uslužbence kar odpustiti iz Hišne gospodinje naj bi pazile na te oglase, v katerih bodo oglaševani novi recepti slastnih solat. Hoteli boste tudi poskusiti CREAMETTES v vašem priljubljenem receptu, ker oba produkta sta napravljena iz najboljše pšenice, specielno izbrane ter so velike prednosti tako za gorka kot za mrzla jedila. CREAM- Angleži bodo še podpirali Arabce London. — Zunanji minister Ernst Bevin je v parlamentu odklonil zahtevo, da bi ukintt podporo 8,000,000 dolarjev na leto »»>■ *« ---- za Trans-Jordansko državo. ETTES makaroni in špageti so . • a..____<«__. a ,r nKliVi niAihmh ko- -aroK bdelani v obliki majhnih ko- -vini, ki vam Slednikovi ^ vna sigurnost. jake legije v Palestino. [molčkov, ravno prav za v us- pomoč pn kuhi. ta, katerih oblika jih napravlja še bolj okusne. Vsak teh produtov je skuhan v sedmih minutah ... ter so zmešani- z mesom, ribami, sirom ali zelenjavo, zares slastna jed. In vendar stanejo ti najfinejši produkti testenin samo nekaj centov zavoj. Vaša prodajalna kjerkoli v Clevelandu vam lahko postreže z CREAMETTES makaroni ali CREAMETTES špageti. Vprašajte zanje vašega trgovca, potem pa pazite na CREAMETTES recepte in slike to poletje v Ameriški Do- ravljali. Med njimi je tudi osem slovenskih akademikov iz Gradca. Upajo, da bodo po nekaterih prvih mesecih dela dobili kako možnost, da bi mogli nadaljevati študije, če bo sreča. Vezani so pa vsi, da deset mesecev delajo v sedanji službi. Podpisali so pogodbo še v Evropi. Fantje se dobro drže in so z delom kar zadovoljni, še bolj pa njihovi gospodarji, ker se fantje res trudijo, da bi dokazali, da so begunci dobri delavci in pošteni ljudje. ------9------ Spomenik osvoboditelja Washington. — Predsednik republike yenezuela bo prišel prvega julija na službeni obisk v Združene Države Severne Amerike. Prisoten bo pri odkrivanju spomenika Simonu Bolivar v Bolivar, Mo., kjer bo tudi govoril v čast temu južno r. ------------ ameriškemu junaku in osvobo- movini, ki vam bodo v veliko I ditleju. Spomenik je darovala država Venezuela. e|vj Ameriška Domovina /!■>n/i i * * ic- /%m~ no vi» (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUlr Ave. HEndenon «628 Ctmlsaš i, Ohio Publlihed dolly wccpt Saturday«, Sunday« «nd Holiday!___ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežeie izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United State* »8.50 per year; »5 for 6 months; »8for S months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. lišče Cerkve pravilno in njeno svarilo upravičeno. Ni dvoma, da marksistični komunizem, ki ga komunistična in njej sorodna skrajno levičarska socialistična stranka izpovedujeta kot svojo neomajno vero, hoče zatreti vsaj nekatere izmed najosnovnejših človekovih pravic, iztrebiti iz človeške družbe “plevel," ki se imenuje vera v Boga, in še posebej, zrušiti enkrat za vselej Katoliško Cerkev, ki je njegova najbolj odkrita in nespravljiva nasprotnica. Naj se komunizem pretvarja v še tako belo in krotko jagnje in predstav-laj kot zaščitnika človekove svobode, nobenega dvoma ne more biti več, da smotreno in po načrtu dela za cilje, ki jih ne samo noben katoličan, ampak tudi noben človekojub in demokrat, ne more odobravati. Odlok najvišje cerkvene oblasti ne pomeni samo. da se je Cerkev postavila v bran za svoje in božje pravice na svetu, ampak dokazuje, da Cerkev brani človekove naravne pravice, torej pravice resnične demokracije. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Ottice at Cleveland, Ohio, under the Act o< March 3rd, 1879. »83 No. Ill Mon., June 7, 1948 «H»lHWIIIHW vali in križ bo Vaše življenje. Zato prosimo Boga, da Vam dai“^ milosti, da premagate vse težave, katere bodo v težkem duhov-?kem stanu. Končno pa Vam, g. novomašnik, staršem, bratom, isestram in sorodnikom prav iskreno čestitam. Srečna hiša, srečni dom, ki je počaščen ■t. novomašnikom! Jacob Resnik. 1 ’'.M*,'' P t NASA MICKA IMA TUD BESEDO ter za tako lično delo Spominske knjige. Ravno tako ne smemo pozabiti onih glavnih uradnikov SMZ, ki so se udeležili naše proslave; posebno teh, ki so prišli iz oddaljenih krajev, kot iz Girarda, Nilesa in Bar-bertona ter iz drugih krajev. Zahvala Franku Cesniku in Louisu Erštetu, ki sta imela v oskrbi baro; prav tako Mrs. Kuharjevi, ki je ob tej priliki pomagala. Zahvala Mrs. Frances Brancel za vodstvo v kuhi- 15VOjfT V U1CJU TTH1 TT VIT,' KT “SKTTVB puu jaujvjvr iroro. pokazala, da je sovražnica demokracije in delavstva, kot je to pokazala že tolikokrat! Gotovo, če vzamemo besede “demokracija” in “delavstvo” li “delavno ljudstvo” tako kot jih razume rdeči slovar tam za železno zaveso, smemo reči, da je Cerkev zopet pokazala svoje nasprotstvo do take “demokracije.” Kajti če beseda “demokracija” pomeni neomejeno samodržstvo enega človeka ali skupine nad vsem narodom, ki dejanski ni nič drugega kot suženj države, potem seveda ne smemo pričakovati, da bo Cerkev odobrila tako “demokracijo.” In ker beseda “delavstvo” ali “ljudstvo” pomeni v resnici diktaturo ene same stranke, ki je številčno celo v manjšini, potem seveda Cerkev ne more dati svojega bagoslova takemu režimu. Zato ne bo treba nič prikrivati, da odlok cerkvene oblasti svari vernike naj ne pomagajo in ne podpirajo ne v Itlliji, ne kje drugje take vrste “demokracijo” in take vrste "ljudsko oblast.” Ima pa odlok še globlji smisel. Cerkev je po svojem namenu verska družba. Njena prva in bistvena naloga in skrb je voditi ljudi proti njihovemu končnemu smotru. Zato je Cerkvi samo po sebi popolnoma vseeno, na kakšen način je urejena ta ali ona država. Cerkev obvezuje svoie vernike k lojalnosti in pokorščini do vsake vrste oblasti v družbi, pa naj bo to kralj, parlament, predsednik republike, senat ali kongres, samo da je zakonita oblast in da je zmožna dosegati dobrobit državjanov. Prav tako Cerkev prav nič ne zanima, koliko strank je v kaki državi, samo da so zakonite in da ne delajo državljanom škodo. Toda Cerkvi ni in ne more biti vseeno, ali oblast v kaki državi ali kaka politična stranka spoštuje človekove naravne pravice, božji zakon in pravice vere in Cerkve ali pa ne. V tej točki pa Cerkev ne more popustiti. Navadno potrpi precej časa, preden izreče svojo obsodbo. Kajti vedno upa. da se bo položaj izboljšal. Včasih čaka s svojo obsodbo tudi radi tega, ker bi nagla obsodba mogla položaj še poslabšati. Toda, ko je mera polna in stvar jasna, tedaj pa Cerkev odločno izrčče svojo besedo. Včasih naravnost obsodi zastopnike oblasti a!i stranko, včasih pa se obrne na svoje člane in jim prepove sodelovati s to ali ono politično stranko, ki ima po'itične načrte in namene, “ki se očitno ne morejo spraviti v sklad z božjim naukom in z naravnimi človekovimi pravicami.” To je pomen omenjenega odloka. Z njim je cerkvena oblast javno posvarila vernike, da ima stranka, ki je šla v Italiji na volišče pod imenom “ljudska fronta” in ki druži v sebi komunistično stranko in skrajno levičarsko krilo socialistične stranke, v svojem programu točke, ki očividno zanikajo vsaj katere izmed čovekovih naravnih pravic, božji zakon in resnico krščanskega nauka. Nihče ne more biti istočasno resničen katoličan in član take stranke. Vsak kdor bi pomagal, da bi taka stranka prišla na oblast, je s tem tudi odgovoren za zlo, ki bi iz tega sledilo za državo in še posebej za katoličane v državi. Seveda rdeči “demokrati” bodo rekli, da je to samo pretveza, ki se je Cerkev poslužuje, da uresniči svoje “fašistične,” oziroma “reakcionarne” namene. Za za nas katoličane in za vsakogar, ki veruje v Boga, je očitno, da je sta- pravi: “Je vse to res, ali ti si za svoja dela že prejela plačilo, saj te je vse hvalilo in častilo na zemlji. Kar pa je na zemlji že plačano, to v nebesih ne šteje; dvakrat se ne prejema plačila za isto delo. Pa le stopi tja za vrata, se bo tudi še za tebe dobil kakšen prostor. Druga duša nastopi bolj pohlevno. Tudi to dušo vpraša nebeški vratar: “Kaj si bila ti na zemlji?” — “Bila sem nuna. prednica samostana. Veliko sem molila in skrbela, da so vse nune vestno izponovale dare obljube,” je odgovorila. Nebeški vratar zopet pogleda v knjigo življenja in ji pravi: “Vse je res, a to je bilo tvoje delo na zemlji, storila si le svojo dolžnost. Pa le stopi tja na stran.” Ko je duša žene tovarniškega delavca videla, kako so imenitne osebe hladno sprejete, si je mislila, mene pa še pogledal ne bo in se je silno bala. Ko jo sv. Peter ugleda vso trescčo se, jo prijalzno vpraša: “Kaj se pa ti tako bojiš? Le korajžno naprej ! Kaj si bila na zemlji?” “Bila sem velika grešnica.” odgovori. — “E, kaj to, saj grešniki smo bili vsi, jaz tudi. Saj veš tisto tam na Kajfeževem vrtu ... Da se le spokorimo, pa je dobro. No, kaj si bila?” — In duša delavke pripoveduje dalje; “Bila sem žena tovarniškega delavca. Vzgojila sem devet otrok.” —- “O,” se začudi nebeški vratar, “si pa gotovo dosti trpela in si zaslužila nebesa. Kaj pa so tvoji otroci?” “Vsi so dobro vzgojeni, eni delajo v tovarnah, drugi po polju, a eden pa je duhovnik.” Nebeški vratar pa se začudi in kliče: “Naš služabnik, naš duhovnik tvoj sin? Kako velika čast za vso nebeško družino, da sprejme mater duhovnika med svoje nebeščane. Angelci hitite sem in sprejmite to dušo in jo ponesite na najlepši prostor pred tron božji. To je mati duhovnika!” Zahvala odbora za 10 let-iv. moške zveze Zahvala vsem podružnicam za tako lepo sodelovanje pri tej prireditvi, ki je bila SMZ res v veliko reklamo. Dalje zahvala vodstvu SNDoma za tako lepo naklonjenost; posebej »e Mr. Johnu Tavčarju in Mr. M. Debevcu. Kot smo že omenili zgoraj, vsakega posameznika posebej ne moremo objaviti radi pomanj- ilaodl uka) SlOV. itiiranv tiivin. e--' -—------------- — Cleveland, O. - Prireditev, plo in iskreno zahvalimo za vse. .... . ^ T).«.. i; In IrorloK CP čakajte, vam bom povedala, kako sva ž njim tisto soboto sadila tomejtos, ali kakor mu pravijo po kranjsko; paradižnik. On je že vse prej pripravil njivo, zasadil visoke kole ter izkopal pred vsakim jamico, kamor bo postavil, je rekel, paradižnikove sadike. Na vso moč sem se čudila visokim kolom, ki je bil vsak višji kot sem jaz. “Veliko vero imaš, če misliš, da bodo tako visoko zrasli,” sem mu rekla. “Saj bom morala lestvo pristaviti, kadar bom sadež obirala. Pa nisem vedela, da tako nazarensko visoko zrastejo, kakor koksar.”,’ Poučil me je, da je treba paradižnik lepo privezovati ob količek, da lepo raste in da ga od vseh strani greje sonce. Zato najprej zabije'kolicke, potem pa ob njih posadi sadike. Delala sem se, kot bi mu verjela, saj veste, da bi ne bilo lepo, če bi mu ne, pa še ki toliko porajta na svoje vrtnarstvo. Kupil je nekaj sadik in me vlekel na vrt, da mu bom pomagala, je rekel. Menda tako kot oni dan pri šmarnicah, sem si mislila, ko me ni pustil zraven. “Vidiš,” je rekel, “jaz bom sadil, ti mi boš pa sadike dajala v roke. Ko bom nekoliko zagrebel koreninice, boš pa vode prilila. Tako bova šla od količka do količka.” Da bom, sem mu sveto obljubila. Dal mi je veliko kanglo moremo oDjaviii raaj pumanj- una. im jc vcmw j . * kanja prostora, pač pa se še en- za vodo, ki sem jo natočila, po- (jamico in že hotel zasuti s .petkrat prav vsem brez izjeme to- tem sva se pa ž njo nosili po vr- jo, ko jo natančneje pogleda, jo ki se je vršila ob 10 letnici S. M. Zveze je minila; izpadla je zelo lepo v vseh ozirih, moralno kakor tudi finančno. Za yse to pa gre zahvala vsem, ki Bomo upoštevali in kadar se nam bo nudila prilika, bomo prav radi vrnili. Možem in fantom pa, ki niso še pri SM'Z, kličemo: pristopite so nam pomagali tekom pri-j v naše vrste, da nas bo več. prav in potem ob prireditvi, ki se je vršila 9. maja v S. N. Domu. Prav tako zahvala cenjenemu občinstvu, ki je po-setilo prireditev v tako velikem številu, da smo bili kar iznenadeni. Ne moremo se zahvaliti vsakemu posebej, zato naj to velja za vse. Zdi se nam pa primerno in potrebno, da se zahvalimo ne- malo korajže je treba, pa gre. Tudi delo za to obletnico in bilo nič kaj prijetno, ampak je zelo lepo uspelo v vseh ozirih kot že gori omenjeno. Zato še enkrat: iskrena hvala vsem! Za odbor 10 letnice Slovenske moške zveze: Jože Grdina, predsednik, Charles Benevol, tajnik, Tony Krampel, blagaj- ko je ravno vsadil paradižnik v izkopano luknjo. Takoj sem u-bogala, pa sem ga, reva, tudi takoj polomila. Da bi težko posodo z vodo prinesla prav tik luknje, sem stopila na njivo, da se mi je noga globoko vdrla v mehko zemljo. Joj, če bi ga vi sišali, kakšne je počel zastran take majhne tsvari 1 Da mu bom potacala ves vrt, da bi morala vendar vedeti, da se nš sme stopiti na prekopano zemljo, ki je tako rahla kot ajdovi žganci, pa • kaj še vse mi je napel. Seveda sem naglo izvekla nogo iz zemlje in požrla hudo očitanje. Kaj sem pa vedela, da ne smem stopiti na*njivo! Hotela sem priliti sadiki vode, pa mu zopet ni bilo prav. Kričal je, da moram zliti vodo v jamico tako, da ne bom zmočila listov pri sadiki. Taka me je imela, da bi mu bila najraje dala kanglo v roke ter mu rekla, naj kar sam priliva, pa ker sem tako potrpežljiva, sem se remagala in naredila po njegovem ukazu. Rada bi ga bila vprašala, če bo pri vsakem paradižniku vsadil tudi marelo, da ne bo dež zmočil lističev, če je tako natančen. Pa nisem hotela tam na vrtu začeti kakega špetira, ker so ljudje delali po sosednih vrtovih in bi se zgledvali nad zastopno-stjo pri naš.i hiši. Lahko si mislite, da ni bilo lahko zame, ko sem morala prilivati vodo od daleč, ne da bi stopila na vrt in vodo vliti v jamico tako, da ni padia hiti kapljica vode na lističe. “En paradižnik mi prinesi, pa lepega izberi,” mi je ukazal, ko sva vsadila prvega. Postavila sem kanglo na tla in stekla tje, kjer je imel paradižnikove sadike spravljene. Bili so lepo zaviti v papir in koreninice lepo v črni zemlji zavite. Izbirala sem in res izbrala sadiko, ki se mi je zdela najlepša ter mu jo nesla. Prijel jo je v roke, ne da bi jo pogledal. Vsadil jo je v tu do grede. Preveč sem natočila, sem si mislila, reči si pa nisem upala nič, da ne bo rekel, da nisem za nobeno rabo. “Tukajle prilij,” mi je rekel, Živela je v Tiloslaviji in pripoveduje Slovenska žena, ki je pred par meseci pribežala iz domovine, nam sporoča o dogodkih pod “rdečimi” oblastniki v Slo-veniji. (Nadaljevanje.) Kri nedolžnih jih bo preganjala Pa kljub temu, da so ves prostor, ki so ga priprav’ii za morišče, skrbno zastražili daleč naokrog z najbolj zanesljivimi partizani, se je le posrečilo nekaterim, da so pobegnili z morišča in celo iz jame, predno so jo zaminirali. Ti so še danes žive ptiče o strašnem zvernin-stvu, ki se je dogajalo v kočevskih gozdovih. Tej prvi skupini, ki so jo pomorili drugi dan po tem,' ko so jo pripeljali v Kočevje, je sledilo še pet takih ali pa še večjih skupin, ki so vse po istem načinu pomorili kot prvo skupino. Tako je bilo cel teden nekaj strašnega. Pokalo je in iz gozda smo slišali eksplozije in videli nove stolpe dima. Ponavljali so se tam prizori groze, kakor sem ga opisala zgoraj. Po vseh Okoliščinah sodeč so kočevskih gradovih partiza v __________ „______ . unnmmii hi pobili nad petnajst tisoč lju- Moja iskrena želja je, da ko di, ne samo Slovencev. Med te- mi je bilo pobitih nekaj Nemcev in hrvaških Ustašve, ki so jih pravtako vrnili iz Koroškega kot naše fante. Moj brat V eni izmed skupin, ki so bile prepeljane v Kočevje, je bil tudi moj brat Jože. Neka moja prijateljica ga je videla med drugimi in mi (prihitela povedat, da ga je videla, ko so ga z drugimi vred zaprli v gimnazijo. Ker je bilo moji mami že itak dovolj težko, ko je videla vso grozo minulega tedna, ji nisem hotela povedati, da je njen sin in moj brat zaprt v gimnaziji in čaka na smrt. Na vsak način pa sem hotela govoriti ž r.jim. Težko sem prišla do njega, ker so stražili poslopje gimnazije samo kruti in nepopustljivi partizani. Pa se mi je le posrečilo, da sem preprosila partizana .Štajerca po rodu, da mi je končno v mraku dovolil stopiti k oknu, ki je bilo zamreženo tako, da se ni videlo v sobo. Poklicala sem brata po i-menu, ki me je takoj spoznal in me prosil, naj mu prinesem Kaj za jest, ker že tri dni ni nič jedeh Stekla sem domov ter napolnila steklenici iz katere sem hranila otroka, s toplim čajem ter mu nesla. Dala sem mu skozi odprtino, ki je bila v mreži, steklenico s čajem in kruhom, ki sem ga razlomila na majhne kosce, da sem mu ga iahko ponudila skozi odprtino. Hitro je použil to skromno hrano. Prinesla sem še dvakrat. Brat je po povžiti hrani prišel toliko k sebi, da je govoril z menoj in se zanimal za mene in mojega moža. Vedel je tudi, da ga čaka smrt in mi je rekel, da se smrti ne boji. “Ker imam z Bogom račune urejene, se smrti ne bojim,” mi je rekel, ter pristavil, da se mu zelo smili njegov otrok, ki je bil takrat star štiri leta, in pa njegova žena in mati, ker jih ne bo več videl. Grozno mi je bilo pri teh besedah, rada bi zatajila jok, pa ga nisem mogla. Še kratek pozdrav in slovo in stražar me je odpravil od okna z bolečino v srcu, saj sem vedela, da že jutri ne bo več mojega brata med živimi ter mislila, koliko muk in zaničevanja bo moral pretrpeti še to nog. Ko sem se vrnila vsa potrta m objokana domov, še nisem hotela povedati mami, kje sem bila. Resno sem se bala, da bi jo ob tej grozni novici ne zadela kap. Kajti izčrpana je bila že od prejšnjega trpljenja in groze, ko je videla toliko tisoč nedolžnih ljudi, ki so šli v — smrt. Pa je moja mama zvedela od drugih ljudi, da so videli njenega sina Jožeta med onimi, ki jih čaka že drugi lati gotova smrt. Navajena trpljenja, ,e tudi ta udarec prenesla junaško. (Dalje prihodnjič) Razmišljenost in H Žena: “Kdaj si opazil, da nimaš dežnika?” Profesor: “Ko je nehalo deževati in sem va hotel naproti.” jomAu ... m ..v«. = v™- jo, ko jo natančneje pogleda, jo vzame v roke in se začne na ves glas smejati. Mislila sem, da ga bo zlomilo, takšne je počenjal tam na vrtu. Dolgo ni mogel do besede. Končno pa le ves v solzah zine: “I, kaj si mi pa, za božjo voljo, prinesla?” “Kaj sem ti prinesla, neki,” sem tudi jaz začela rasti, “kar si mi ukazal, naj prinesem: paradižnik!” “Joh in prejoh,” je začel on vpiti na ves glas in režal se je, da nikoli tega, “kakšen paradižnik pa je to! To ni paradižnik, ampak čisto navaden plevel!” Pri tem je tisto stvar držal visoko v roki, da so jo lahko vsi sosedje videli. Sama nisem vedela, kam bi se skrila, tako me j'e bilo sram. Kaj pa sem jaz vedela, kaj je paradižnik in kaj je plevel. Prinesla sem mu tisto, ki se mi je zdelo najlepše in največje, Sur, zdaj bo pa to raznesel po vsem svetu, da bodo ljudje kazali za menoj. Začela sem nabirati moj. obraaak! v znane gube, da je on pri tej priči odnehal in mi s pravim očetovskim glasom začel razkladati razliko med plevelom in paradižnikom. Malo sem ga poslušala, malo pa ne. ’ če bi bilo po mojem, bi mu tisto vodo, kar jo je bilo še v kangli, zlila za vrat, mu poveznila kanglo na glayo in odšla v hišo, kjer sem vajena dela. Pa nisem hotela zastran sosedov. No, končno se je pa vse lepo izšlo. Vse paradižnike sva posadila, vselej sem mu prinesi« pravo sadiko in no-benkrat. .isem stopila z nogo na njivo. Nazadnje me je še celo pohval«: “Vidiš, Micka, kako lepo sem posadil paradižnike!” Vidiš ga, vranca, sam si lasti vse! Pa naj bo, saj veste, dekliči, kakšni so! Vsi so enaki! Kadar bodo paradižniki dozoreli, vam bom že povedala. Veste, če boste molčale, vam bom čisto natiho povedala: saditi pa zna, naš, to pa, to! DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika Visoko nad nami so preko ta- iico in nas peš odvedli na glav-borišča v jatah priplavali po- ni kolodvor. , nosni beli ptiči. Srce nam je | Delo je bilo včasih težje, vča-utripalo veselo, ko smo videli sih lažje, kakor smo pač nale-to ogromno, uničevalno silo. teli. Najlažje je bilo zasipa-Tesno nam je postalo, ko so za- vanje jam, najtežje prenaša-čele padati bombe in je pričelo tj e tračnic in delov razbitih va-bruhati protiletalsko topništ-gonov. Nič dosti lažje ni bilo vo. Trava je ob zračnem pri-!premetavanje in izravnavanje, tisku zavalovila do tal, padli so'železniškega sodra in namešča-med nas izstrelki in včasih ko- nje tirov. Na našo srečo so bili ga ranili, toda mi se nla to nismo ozirali. Vedeli smo, da je taborišče bolj varno pred napadi kot vsako zaklonišče. Skr- belo nas je le, da bi protiletal- je smo, nam je naročil, naj pač sko topništvo ne ime'o preveč uspehov. In če se je zgodilo, da se je visoko v zraku v plamenih nagnil beli ptič in v o-motični naglici padal n^ zemljo, je bila vsa naša pozornost osredotočena na štetje, koliko naših neznanih prijateljev se bo s padali rešilo iz gorečega aviona. Pomilovali smo nesrečnike, ki so v tem trenutku o-rtiahnili v smrt, vzdihnili k Bogu za pokoj njihovih duš in se s ponosom in ljubeznijo poslavljali s pogledi od onih, ki so srečno prebrodili morje ognja variši in slabi delavci. kapoti večinoma Luxemburžani. Ti so 'bili brez izjeme vsi dobri. Eden je bil prav posebno dober. Ko je spoznal, kakšni ljud- delamo toliko, da se bo videlo, da delamo, pa če kaj naredimo ali ne, njega nič ne briga. Preveč delati pa ni treba. Cim manj bomo delali, prej bo konec vsega, Seveda smo se tega nasveta držali kolikor smo mogl-i, čeprav so nas mladi SS-ovci, ki so nas stražili, stalno priganjali s delu. V skupini smo delali navadno sami Slovenci in par Francozov. Ti Francozi so se nas posebno zvesto držali. Bili so odlični fantje, dobri to- in se po opravljenem poslu izgubljali na obzorju. Takrat smo Ameriko cenili in spoštovali. Strahotna je ni ena moč, nepremagljiva je njena sila, če se njen zdrav in svoboden narod dvigne v obrambo svoje svobode. KOLEDAR DRUVTVENIH PRIREDITEV Washington. — W. Averell Harriman zastopnik Združenih Držav v izvršilnem uradu za obnovo Evrope je odpotoval v Pa- DELO I0IIJQ rizr kjer bo njegov glavni urad. Pred odhodom je izjavil, da je prepričan, da se bo obnovitveni program uspešno izvršil v štirih letih. ra prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. AVGUST 1,—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svcj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete P'.iredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16. —Društvo Sv, Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno ve- JUNU . 12,—Športni klub društva Slovenec št. 1 SDZ priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 20.—Izlet društva sv. Antona Padovanskega v Newburghu na Zurčevilj prostorih ali "Sirkova Anna” na Summit Ave. 27. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik na John Zgonc farm.i na Abby Rd., Willoughby, Ohio. JULIJ 3-4-5—Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. 4.—Društvo Zvijezda št. 141 selico v Slovenskem društve-H.B.Z. letni piknik na prosto-1 nem domu na Recher Ave. rih Hrvatskega doma 6314 St. 16 — Podružnica št. 3 SMZ Clair Ave. praznuje deset-letnico svojega 25.—Gospodinjski klub na obstanka v Slovenskem domu Jutrovem priredi svoj piknik na Holmes Ave. Delo dobi natakarica od 11 dop. do 2 popoldne. Za več informacij pokličite EN 9366. (Ul) ŽENSKE za čiščenje Nočno, delo Plača Zglasite se v Employment uradu THE MAY CO. Gostilna naprodaj Ima D-l in D-2 permit, nahaja se v slovenski in hrvatski naselbini na St. Clair Ave. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. Za informacije pokličite EX 9761. —(Ul) (112) Stalna služba Stenografinja se sprejme, ne kaj lahkega narekovanja, drugače splošno pisarniško delo. Stalna služba; plača; delo 5 dpi v tednu. Wagner Baking Corp. 910 E. 70. St. (x) Nacisti so dali Muenchenu i-me “Hauptstadt der Bewegung’ (glavno mesto gibanja). Kakor vsi autoritarni režimi, je tudi nacizem rabil take zveneče naslove, da je varal ljudstvo. Demokracija in- svoboda teh ne potrebujeta, ker se sama hvalita, kaikor vsako dobro blago, i letalskih napadih se je se-. da. celo preveč razgibalo. Ruševine je bilo treba pospraviti ter prometne naprave urediti. Za to delo je bilo potrebnih vedno včč delovnih moči. Vojni ujetniki in tuji delavci že davno niso več zadoščali. Na vrsto smo prišli se ujetniki taborišča Dachau čeprav so nas SS-ovci tako neradi kazali nemškemu ljudstvu ' najbrž zato, da nam ne bi kdo zavidal našega ugodnega življenja, ki je odsevalo iz naših udrtih oči in okostenelih obrazov. Toda mi smo delali le na železnici. Na delo v mesto nas takrat še niso pustili. Tam so nas težje nadzirali, priliko bi imeli za “organiziranje" in stik bi mogli priti z ljudmi. — Prav tako pa je bilo popravilo železnic iz vojaških ozirov najnujnejše. _ j Vsako jutro so nas ob štirih zbudili. Na zbornem mestu so nas razdelili v skupine po 50, nas v taborišču naložili na vlak in nas v živinskih vagonih peljali v Muenchen. Nikdar nismo šli po direktni poti, ampak vedno naokoli preko Vzhodnega na Južni kolodvor. Tam so nas zložili, nam podelili ma- Nekoč nas je šest delalo tik ob peronu, kjer so ljudje čakali na vlak. Stražil nas je mlad SS-ovec. Med njim in starejšim elegantnim gospodom na peronu se je razvil sledeč razgovor : Oprostite, odkod pa so ti kaznjenci? Iz koncentracijskega taborišča Dachau. Kaj pa so storili? Ti? Nič! To so politični kaznjenci, ki so se upirali naši okupaciji. Tako? Odkod so? Iz Jugoslavije. Jugoslovani? Banditi? Ce že hočete, so pač banditi. IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje e 1- strani) “prvomajskih parol.” Te so morali Titovi tlačani imeti s seboj in jih pridno in glasno ponavljati. Eden prvih vzklikov je: “živela slavna Komunistična partija!” To si mora predvsem zapomniti vsak Titov hlapec. Potem pride zdravica na armado. je bilo v sprevodu samo 30,000 ljudi. POVDAREK NA SOCIALIZMU in podržavljen ju. Prvi maj so komunistični listi in govorniki porabili, da so znova povdarjali, da je njih cilj popoln socializem, popolno latništvo države vsega, kar je v državi. Tako piše “Lj. pr.” ta dan, da “Ijud- Jugoslavija je namreč “miroju- stvo krepko koraka po poti v so- bna” država. Zato ima veliko armado. Za to armado je treba tudi prvega maja kričati. Nato se vrste živijo klici na vse naro- se pod cializem. Ljudska fronta v naši državi, to je aktivna ljudska armada na fronti socializma, ki V resnici pa je’orti tam podpol- de, ki so v sovjetskem objemu, partije bori fgryou'ur snouoh 'Vitamin st Q»P»4mI 7» iiTaadrags * Oso*- Srt »UM* Kalm. fabam«o|»uU«»ry |a la **f days. » r»> "• jgl ^dUd r*<" ** M ta aaar- I* ara a gggws'tt VITAIIUI capsules IIMOMIOUB, WC kovnik, oni drugi kapetan vojnega, broda, tale pa profesor. Tako? Pa so rekli, da so v Dachau sami kriminalni tipi! Oh kaj nas še vse čaka! Mi smo seveda ta zanimiv razgovor vlekli na ušesa, kolikor smo mogli. Zanimalo nas pa je, odkot ta SS-ovec ve, kdo smo. Pojasnnil nam je to kapo. On je SS-ovcu povedal, kaj in kdo smo, ko se mu je pritožil, da smo slabi delavci. Kasneje nas ta SS-ovec ni več priganjal k delu. Drugič smo nosili iz razbitega vagona pohištvo in ga prekladali na drug vagon. Razumljivo je, da smo v vagonu razbili še ono pohištvo, ki je o-stalo celo. V vseh je bila neka strast po uničevanju. Sovražili smo vse, kar je bilo lepo in je služilo človekovemu udobju, ker sami udobja nismo poznali, Mrzili smo udobne stole, brušena zrcala, mehko posteljnino, iepo svileno perilo. Nam so pobraii vse. Zakaj naj bi naši sovražniki živeli v udobju, ko mi sami niti najpotrebnejšega nimamo. Zlasti temeljiti so bili v uničevanju Francozi. Saj ni čudno. Tudi nas se je polastila psihoza uničevanja, je vladala v taborišču. Oni nam uničevali zdravje in življenje, mi pa njim imovino. ..Toda čudo! Za enkrat smo %li vendarle še ljudje. V kotu vagona je stala košarica ~ lepim perilom sinjemodre barve. V takih košaricah spijo troci, dokler so še zelo majhni. Te košarice nismo uničili. Previdno jo je nesel tovariš drug vagon in jo tam prav tako previdno zopet postavil v kot. Naj jo ima, mali Švaba, je rekel, saj bo mogoče enkrat le boljši od-svojih staršev. prihodnjič) —o------- Puščava Sahara ni oila vedno puščava, kajti tam se najdejo In pa seveda na božanskega Tita se ne sme pozabiti. Celo njegove prerokbe je treba znati na pamet. Tako so morali vsi ponavljati kot papige Titovo bese-Delamo kot, da bo sto let mir, pripravljamo pa se, kot da bo jutri pričela vojna.” Kdo pri vsem tem ne spomni, da prav tako delali italijanski fašisti pod Mussolinijem. Pa so tako slabo končali! Tudi rdeči fašisti ne bodo bolje. mmSoT*'! _______ KARDELJ PODIRA AMERIKO. — Hudo se je ta dan razkoračil Titov namestnik Kardelj. Ta se je spravil nad Ameriko. Napovedal je, da bo v Zedinjenih državah kmalu polom. Junačil se je: “Ameriške kapitalistične mogotce že strašijo nevarnosti novih ekonomskih kriz. Blago je že začelo pritiskati ameriške kapitaliste in oni hite, da bi si zagotovili tržišča v Evro- CASTNA TRIBUNA. — V pi” — Nato se je spravil nad novi Jugoslaviji ni prav za prav nič novega. Kjer je bil prej kralj, tam je zdaj Tito. In kjer je bil prej kraljev zastopnik je sedaj Titov zastopnik. Tako je bilo tudi pri tem slavnostnem sprevodu. Delavske mase so morale markirati mimo slavnostne tribune, kjer so sedeli vrhovi komunizma in milostno sprejemali poklone delavskih mas v Titovem imenu. Toda Ljubljana je majhna in proslave so bile po celi državi. Zato je ta dan srečni komunistični vernik gledal na častni tribuni samo primeroma majhega'zastopnika božanskega Tita, samo nekdanjega sodnika Jožeta Rusa, ki je v kraljevski Aleksandrovi diktaturi s takim zanosom preganjal in sodil klerikalne in komunistične upornike proti kraljevi diktaturi. Sedaj je avanziral za enega izmed podpredsednikov. Pred- Marshallov plan. Hudo je obde-'al tudi ameriške imperialiste. Takole je delil nauke: “Imperialistični glavarji so si izmislili ce! sistem zastraševanj, groženj, alarmantnih vesti, ki jih danes njihove agenture prenašajo po vsem svetu, da bi vršili pritisk na mirojubne sile in na delovne množice.” No, upamo, da Kardelj s svojim govorom ne bo podrl Amerike, saj ni kak Jozve pred Jeriho. Zadel pa je marsikakega doslej navdušenega titovca v Ameriki, ko je na koncu svojega govora povedal, da bodo zaplenili imetje tujih državljanov. POPIS PREBIVALSTVA. — 15. marca se je vršil, kakor smo že poročali popis prebivalstva po vsej Jugoslaviji. Do da- nes% ko to pišem, še niso znani nikaki rezultati. Ljudje se delajo norca, da morajo najprej po sei danes sledovi rde in potokov, ZAGREB ga je | lej so tekli preko nje. 'm'b V sami “Lj. pr. sedstva ljudske skupščine in je‘datke tako popraviti, da bo to tako igral največjo zverino na | odgovarjalo komunistični propa-tem ljubljanskem komunističnem prvomajskem cirkusu. Ta je sprejemal v imenu komunističnega sveta poklone slovenskih mas, ki so jih partizanski biriči segnali v Ljubljano. BELGRAD JE ZAOSTAJAL za Ljubljano. Tam je bilo sprevodu 180,000 ljudi. Ce je ras v Beigradu sedaj pol milijona ljudi, bi sklepali, da je Bel-grad zaostal. Pa ne bi smel, ker tam se je “ljudstvu” pokazalo na tribuni samo Titovo veličanstvo. ZAGREB ga je pa kar polo- MALI OGLASI Stanovanje iščejo Mirna družina bi rada dobila 4 ali 5 sob med 55. in 79. cesto, da bi se za stalno naselila v Clevelandu. Dobri in zanesljivi plačniki. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče kadar koli KE 1179. (113) Išče sobe Moramo se preseliti, zato takoj potrebujemo 4 ali 5 sob. Bi sami papirali, pobarvali in izvršili mala poravila v stanovanju. Najraje v Euclidu ali tam okrog. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 7426. (115) Mati in sin iščeta 3 ali 4 sobe. Oba delata. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6490. (111) Par išče Stanovanje Zakonski par, oba delata, išče ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče po 5 uri popc'dne EX 6746.__________ (»D WIDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Handel Drag 15702 WATERLOO RD. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th m 1885 1948 Naznanilo in Naznanilo Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga m ljubljenega očeta Vincent Lapuh ki je po kratki in mučni bolezni preminul, nas zapustil in se preselil v večnost dne 2. maja 1948 v starosti 63 let. Pokojni je bil doma iz Pesje vasi, fara Videm na Štajerskem. Pogreb se je vršil dne 6. maja iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Hribarju, Rev. Ozimeku in Rev. Cimpermanu za opravljeno sveto mašo in druge pogrebne obrede, kakor tudi za vse molitve v pogrebni kapeli. Našo prav iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci in sicer: Anne Ruggles, Mr. Jack Mochan, J. Trampuš, A. Repic, Mr. Frank Kapel, Mr. in Mrs. Andrew Kocjan, Mr. m Mrs. Frank Zallar, Mr. in Mrs. C. Maskelunas, Mr. in Mrs. Ralph Osborn, Mr. in Mrs. Frank Thompson, Mr. in Mrs. Moze, Mr. John Novosel, Mr. in Mrs. P. Zupon. Mr. m Mrs. Larry Zupan, Mr. in Mrs. Wm. Starman, Mrs. Frank Kranjc, Mrs. John Berish, Mr. in Mrs. Louis Jerkich, Mr. in Mrs. L. Brežic, Mr. Martin Zagorc, Zabukovec in Gorshe družine, Mrs. Louis Os-lin, Mr. in Mrs. Fred Melocik, Mr., in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in Mrs. Joseph Lube, Mr. in Mrs. Frank Mochan, Mr. John Lapuh in družina, Mr. m Mrs. James Logie, John Asseg, Joe Kozar in Edward Planinšek družine, Mr. in Mrs. John Surokla, društvo Camiola Tent št. 1288 T. M., Mrs. Aatonia Svetek. Nadalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, katere se bodo darovale za mir in blag pokoj njegove duše, in sirer: Mr. in Mrs. John Prišel, Christ Chermelt, Malečkar družina iz Saranac Rd., Mrs. Mary Princ in hčere, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. J. Chervan, Jevnikar gandi. Značilno je, da pri tem ljudskem štetju niso več upoštevali, h kateri veri kdo pripada. To je sicer s komunističnega stališča precej razumljivo, toda gotovo ne bo dalo prave slike nekaterih pokrajin. V Bosni ne morete dobiti prave slike prebivalstva, če ne poveste, koliko je mohame-dancev, koliko katoličanov in koliko pravoslavnih. Hrvatje pra- | vijo, da so Srbi namenoma opustili štetje po veri, da bi lahko vso Bosno proglasili za srbsko Špenko in Žnidar družine, Bizjak družine, Mr. Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. John Hrastar, John Hrastar Jr., družina, Mrs. Dolgan, Holmes Ave., Mr. in Mrs Jo- Pavsel, Frank Pierc družina, Mr. in Mrs. Anton Kastelic, Mi\ Frank Bo-govich, Mr. in Mrs. Stanley Kokotec, Mr. in Mrs. Joe Ferenchak, SL Mary’s Blue Birds, Mr. Frank Walland, Sr., Mrs. Unetič, Mr. Gregor Rejc, Mrs. Ag-nich, E. 156 St, Stanley Erzen, John Erzen in Mamie Stitt družine, Mrs. Frances Malovrh, Joe JCoporc družina, Mr. Frank Jurečič, S£|^in Mrs. John Prostor, Frank Yakos družina, John Lapuh družina, Mr. in Mrs. John Prostor, Jr., Mr. in Mrs. Anton Godler, Mr. in Mrs. Anton. Zorko, Tyronne Ave., Mr. in Mrs. Anton Zorko, Holmes Ave., Mrs. Frances Salmich, Mr. in Mrs. Joe Cerjak. Mr. in Mrs. John Zallar, Frank Novosele, Mr. in Mrs. Mike Zernic, Mr. in Mrs, Jacob Hribar, Mr. in Mrs. S, Trampuš, Andy Kotnik, Anton Strnad, Mr. Michael Anzlin in sin, Mr. in Mrs. James Nousek, Mrs. Mary Martini, Anton Golic, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. in Mrs. F. E. Jordan, Mr. in Mrs. J. Klan-char, Joseph Strancar, Mrs. Jennie Verhovec, Mr. J. Stich, Mrs. Antonia Rosman, Mrs. Louis Kozlevčar. Lepa hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsepi, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala tudi tistim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Če se je nam pomotoma kako ime izpustilo, prosimo da nam opro-' ste in tudi tem lepa hvala. Iskrena zahvala Mr. in Mrs. Svetek pogrebnemu zavodu za vso tako požrtvovalno pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb. Ti, predragi soprog in oče, telo Tvoje smo izročili materi zemlji, došo pa večnemu Stvarniku. Sedaj eh Tvojem svežem grobu Ti še želimo: spavaj mirno m do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANCES LAPUH, soproga AUGUST, sin JOHN LAPUH, brat beremo, da govorečo in tako srbsko. af|j Ameriška Domovi iv a /ll/IEHI€/lll= HOHH •jmuru. (JAMES DEBEVEC, Editor) , . . „, «117 St C Utr Ave. HEnderoon 0628 C,1«*1"14 *• OUo Published daily except Ssturdeys, Sundeys sod Holidiys NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50._ SUBSCRIPTION RATES United State« »8.50 per year; »5 for 6 month«; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. $6 for 6 months, »3.50 for 3 months. lišče Cerkve pravilno in njeno svarilo upravičeno. Ni dvoma, da marksistični komunizem, ki ga komunistična in njej sorodna skrajno levičarska socialistična stranka izpovedujeta kot svojo neomajno vero, hoče zatreti vsaj nekatere izmed najosnovnejših človekovih pravic, iztrebiti iz človeške družbe “plevel,” ki se imenuje vera v Boga, in še posebej, zrušiti enkrat za vselej Katoliško Cerkev, ki je njegova najbolj odkrita in nespravljiva nasprotnica. Naj se komunizem pretvarja v še tako belo in krotko jagnje in predstav-laj kot zaščitnika človekove svobode, nobenega dvoma ne more biti več, da smotreno in po načrtu dela za cilje, ki jih ne samo noben katoličan, ampak tudi noben človekojub in demokrat, ne more odobravati. Odlok najvišje cerkvene oblasti ne pomeni samo. da se je Cerkev postavila v bran za svoje in božje pravice na svetu, ampak dokazuje, da Cerkev brani človekove naravne pravice, torej pravice resnične demokracije. .................................... Entered as second-claa« matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. Ill Mon., June 7, 1948 Katoličanom je prepovedano podpirati komunizem Dne 3. marca je bil objavljen odlok najvišje oblasti v Katoliški Cerkvi, ki svari katoličane, naj pri volitvah v Italiji dajo svoj glas samo tistim strankam in kandidatom, ki je o njih gotovo, da bodo spoštovali in branili izpolnjevanje božjih zakonov in pravice vere in Cerkve, tako v zasebnem kot v javnem življenju. Odlok pravi, daje vera in skupna blaginja danes v nevarnosti, in da resnost položaja zahteva združeno sodelovanje vseh poštenih državljanov. Zato so vsi tisti, ki imajo pravico do glasovanja, brez razlike na stan, spol ali starost strogo v vesti vezani, da se te pravice poslu-žijo in da oddajo svoj glas za kandidate, ki ne bodo kratili pravic vere in Cerkve. Odlok je bil izdan predvsem za Italijo, a veže tudi katoličane vsega sveta. Odlok ne imenuje komunizma imenoma. Vendar je očitno, da je s tem odlokom Sv. Stolica odobrila odločbe nekaterih italijanskih škofov, ki so v svojih pastirskih pismih izrecno opozorili na nevarnost komunizma in z njirn združenega socializma, ter celo naročili duhovnikom svojih škofij, naj ne dajo odveze tistim katoličanom, ki so in hočejo ostati člani komunistične stranke. Italijanski komunisti in drugi levičarji, ki gredo skupaj z njimi, so seveda popolnoma pravilno občutili, da vatikanski odlok misli predvsem na komunistično stranko. Zato je takoj sledila gonja po njihovem časopisju, češ da se Vatikan spet vtika v politiko in skuša preprečiti zmago “ljudske fronte." Podobno so in bodo napadli odlok Sv. Stolice komunisti po vsem svetu, ne iz-vzemši naših rdečih ali vsaj rdečkastih naprednjakov. Takole govore in bodo govorili: Ta odlok pač ne pome- pombo, da bo najprej pogieaai ni nič drugega, kot da je Katoliška Cerkev spet^ pokazala v knjigo življenja, če je vse to 4 4 1 * . . Z : d M MA nit AA A, ■ A 4 —*4 J ^1 rt I frt 1 / A 4" CA * I ( T _ . .. C A M A A fill Ul h Q Novomašniku Rev. Pircu v pozdrav Cleveland, O. — Kadar ču-jem glas, da se kje pripravlja za novo mašo, mi pride na misel legenda, katero so moja mati radi pripovedovali. Saj so tudi želeli, da bi kateri njenih sinov dosegel čast oltarja. Legenda pripoveduje takole: “Nekoč so ob enem in istem času umrle tri žene. Ena je bila kraljica; druga je bila nuna, prednica samostana; tretja pa je bila žena tovarniškega delavca. Ko pridejo pred nebeška vrata, hoče prva vstopiti v nebesa duša kraljice. Sv. Peter pa jo ustavi in pravi: “Le počasi, hočem najprej vedeti, kaj si bila na zemlji.” Kraljičina duša pa oblastno odgovori: “Bila sem kraljica na zemlji. Veliko sem dala ubogim, več cerkva sem dala zidati, pomagala sem samostanom in jih dala postavljati. Kar umakni se mi, da grem naprej.’’ Sv. Peter pa jo zavrne s pripombo, da bo najprej pogledal katerim kar imenoma: Damijanu Tomažinu za vodstvo igre in vsem igralcem, ki so po-^ dali na odru tako lepo igro “Čarovnica,” ki je ljudem zelo ugajala. Enako se zahvalimo Miss Marion J. Kuhar, ki je tako lepo zapela Star Spangled Banner, kakor tudi Miss Eleanor Karlinger, ki jo je spremljala na klavirju. Dalje se zahvalimo pevcem “Four Feathers” kvarteta, ki so sledeči: — Clarence Tomšič, Albin Orehek, Donald Močnik in Anthony Stanič. Enako zahvalo naj tudi prejme Frank Žitko ml., ki je tako izvrstno igral na harmoniko. Potem hvala zastopnikom na-naših slovenskih organizacij za pozdrave in čestitke; prav tako organizacijam, ki so nam naklonile pomoč v obliki oglasov za Spominsko knjigo, ter prav tako vsem društvom in posameznikom, ki so naklonili oglase za knjigo. Dalje se zahvalimo Ameriški ! , X' ž- Jmr* i NASA MICKA IMA TUD BESEDO pride ura, da se tudi oče in mati našega novomašnika ločita s tega sveta, da ju sprejme cel kor angelov in popelje pred Bo. ga stvrnika, ki naj jima odkaže najlejši prostor v nebesih. Dom~o;inrza vso naklonjenost Vam častiti gospod novoma- bili deležni šnik pa želim:: Bog, v cigar v . 1 ... , -----... službo ste vstopili, naj Vas čuva vsega hudega. Naj bodo vse Vaše besede in vsa Vaša dela, vse Vaše stopinje obdarovane z božjim blagoslovom. Težka bo Vaša služba, posebno v sedanjih časih, ko hoče sovražnik po vsem svetu nam katoličanom uničiti najdražje — to je sveto vero v Boga. Vi boste naš vodnik in branitelj, naš zagovornik, naš posredovalec pred Bogom. S križem nas boste varovali in križ bo Vaše življenje, j .. Zato prosimo Boga, da Vam daj”^ milosti, da premagate vse težave, katere bodo v težkem duhov-skem stanu. Končno pa Vam, g. novomašnik, staršem, bratom, isestram in sorodnikom prav iskreno čestitam. Srečna hiša, srečni dom, ki je počaščen z novomašnikom! Jacob Resnik. ter za tako lično delo Spominske knjige. Ravno tako ne smemo pozabiti onih glavnih uradnikov SMZ, ki so se udeležili naše proslave; posebno teh, ki so prišli iz oddaljenih krajev, kot iz Girarda, Nilesa in Bar-bertona ter iz drugih, krajev. Zahvala Franku Cesniku in Louisu Erštetu, ki sta imela v oskrbi baro; prav tako Mrs. Kuharjevi, ki je ob tej priliki pomagala. Zahvala Mrs. Frances Brancel za vodstvo v kuhi- pokazala, da je sovražnica demokracije in delavstva, kot je to pokazala že tolikokrat! Gotovo, če vzamemo besede “demokracija” in “delavstvo” li “delavno ljudstvo” tako kot jih razume rdeči slovar tam za železno zaveso, smemo reči, da je Cerkev zopet pokazala svoje nasprotstvo do take “demokracije,” Kajti če beseda “demokracija” pomeni neomejeno samodržstvo enega človeka ali skupine nad vsem narodom, ki dejanski ni nič drugega kot suženj države, potem seveda ne smemo pričakovati, da bo Cerkev odobrila tako “demokracijo.” In ker beseda “delavstvo” ali “ljudstvo” pomeni v resnici diktaturo ene same stranke, ki je številčno celo v manjšini, potem seveda Cerkev ne more dati svojega b.agoslova takemu režimu. Zato ne bo treba nič prikrivati, da odtok cerkvene oblasti svari vernike naj ne pomagajo in ne podpirajo ne v Italiji, ne kje drugje take vrste “demokracijo” in lake vrste “ljudsko oblast.” Ima pa odlok še globlji smisel. Cerkev je po svojem namenu verska družba. Njena prva in bistvena naloga in skrb je voditi ljudi proti njihovemu končnemu smotru. Zato je Cerkvi samo po sebi popolnoma vseeno, na kakšen način je urejena ta ali ona država. Cerkev obvezuje svoje vernike k lojalnosti in pokorščini do vsake vrste oblasti v družbi, pa naj bo to kralj, parlament, predsednik republike, senat ali kongres, samo da je zakonita oblast in da je zmožna dosegati dobrobit državjanov. Prav tako Cerkev prav nič ne zanima, koliko strank je v kaki državi, samo da so zakonite in da ne delajo državljanom škodo. Toda Cerkvi ni in ne more biti vseeno, ali oblast v kaki državi ali kaka politična stranka spoštuje človekove naravne pravice, božji zakon in pravice vere in Cerkve ali pa ne. V tej točki pa Cerkev ne more popustiti. Navadno potrpi precej časa, preden izreče svojo obsodbo. Kajti vedno upa, da se bo položaj izboljšal. Včasih čaka s svojo obsodbo tudi radi tega, ker bi nagla obsodba mogla položaj še poslabšati. Toda, ko je mera polna in stvar jasna, tedaj pa Cerkev odločno izrČče svojo besedo. Včasih naravnost obsodi zastopnike oblasti ali stranko, včasih pa se obrne na svoje člane in jim prepove sodelovati s to ali ono politično stranko, ki ima po'itične načrte in namene, “ki se očitno ne morejo spraviti v sklad z božjim naukom in z naravnimi človekovimi pravicami.” To je pomen omenjenega odloka. Z njim je cerkvena oblast javno posvarila vernike, da ima stranka, ki je šla v Italiji na volišče pod imenom “ljudska fronta” in ki druži v sebi komunistično stranko in skrajno levičarsko krilo socialistične stranke, v svojem programu točke, ki očividno zanikajo vsaj katere izmed čovekovih naravnih pravic, božji zakon in resnico krščanskega nauka. Nihče ne more biti istočasno resničen katoličan in član take stranke. Vsak kdor bi pomagal, da bi taka stranka prišla na oblast, je s tem tudi odgovoren za zlo, ki bi iz tega sledilo za državo in še posebej za katoličane v državi. Seveda rdeči “demokrati” bodo rekli, da je to samo pretveza, ki se je Cerkev poslužuje, da uresniči svdje “fašistične,” oziroma “reakcionarne” namene. Za za nas katoličane in za vsakogar, ki veruje v Boga, je očitno, da je sta- pravi: “Je vse to res, ali ti si za svoja dela že prejela plačilo, saj te je vse hvalilo in častilo na zemlji. Kar pa je na zemlji že plačano, to v nebesih ne šteje; dvakrat se ne prejema plačila za isto delo. Pa le stopi tja za vrata, se bo tudi še za tebe dobil kakšen prostor.” Druga duša nastopi bolj pohlevno. Tudi to dušo vpraša nebeški vratar: "Kaj si bila ti na zemlji?” — “Bila sem nuna. prednica samostana. Veliko sem molila in skrbela, da so vse nune vestno izponovale dare obljube,” je odgovorila. Nebeški vratar zopet pogleda v knjigo življenja in ji pravi: “Vse je res, a to je bilo tvoje delo na zemlji, storila si le svojo dolžnost. Pa le stopi tja na stran.” Ko je duša žene tovarniškega delavca videla, kako so imenitne osebe hladno sprejete, si je mislila, mene pa še pogledal ne bo in se je silno bala. Ko jo sv. Peter ugleda vso tresečo se, jo prijalzno vpraša: “Kaj se pa ti tako bojiš? Le korajžno naprej! Kaj si bila na zemlji?’’ Bila sem velika grešnica.” odgovori. — “E, kaj to, saj grešniki smo bili vsi, jaz tudi. Saj veš tisto tam na Kajfeževem vrtu ... Da se le spokorimo, pa je dobro. No, kaj si bila?” In duša delavke pripoveduje dalje; “Bila sem žena tovarniškega delavca. Vzgojila sem devet otrok.” — “O,” se začudi nebeški vratar, “si pa gotovo dosti trpela in si zaslužila nebesa. Kaj pa so tvoji otroci?” “Vsi so dobro vzgojeni, eni delajo v tovarnah, drugi po polju, a eden pa je duhovnik.” Nebeški vratar pa se začudi in kliče: “Naš služabnik, naš duhovnik tvoj sin? Kako velika čast za vso nebeško družino, da sprejme mater duhovnika med svoje nebeščane. Angelci hitite sem in sprejmite to dušo in jo ponesite na najlepši prostor pred tron božji. To je mati duhovnika!” Moja iskrena želja je, da ko hvala odbora za 10 let-mco Sov. uiosfte zveze Zahvala mco Cleveland, O. — Prireditev, ki se je vršila ob 10 letnici S. M. Zveze je minila; izpadla je zelo lepo v vseh ozirih, moralno kakor tudi finančno. Za vse to pa gre zahvala vsem, ki so nam pomagali tekom priprav in potem ob prireditvi, ki se je vršila 9. maja v S. N. Domu. Prav tako zahvala cenjenemu občinstvu, ki je po-setilo prireditev v tako velikem številu, da smo bili kar iznenadeni. Ne moremo se zahvaliti vsakemu posebej, zato naj to velja za vse. Zdi se nam pa primerno in potrebno, da se zahvalimo ne- Zahvala vsem podružnicam za tako lepo sodelovanje pri tej prireditvi, ki je bila SM’Z res v veliko reklamo. Dalje zahva-a vodstvu SNDoma za tako lepo naklonjenost; posebej še Mr. Johnu Tavčarju in Mr. M. Debevcu. Kot smo že omenili zgoraj, , sakega posameznika posebej ne moremo objaviti radi pomanj- čakajte, vam bom povedala, kako sva ž njim tisto soboto sadila tomejtos, ali kakor mu pravijo po kranjsko: paradižnik. On je že vse prej pripravil njivo, zasadil visoke kole ter izkopal pred vsakim jamico, kamor bo postavil, je rekel, paradižnikove sadike. Na vso moč sem se čudila visokim kolom, ki je bil vsak višji kot sem jaz. “Veliko vero imaš, če misliš, da bodo tako visoko zrasli,” sem mu rekla. “Saj bom morala lestvo pristaviti, kadar bom sadež obirala. Pa nisem vedela, da tako nazarensko visoko zrastejo, kakor koksar.”,’ Poučil me je, da je treba paradižnik lepo privezovati ob količek, da lepo raste in da ga od vseh strani greje sonce. Zato najprej zabije’kolicke, potem pa ob njih posadi sadike. Delala sem se, kot bi mu verjela, saj veste, da bi ne bilo lepo, če bi mu ne, pa še ki toliko porajta na svoje vrtnarstvo. Kupil je nekaj sadik in me vlekel na vrt, da mu bom pomagala. je rekel. Menda tako kot oni dan pri šmarnicah, sem si mislila, ko me ni pustil zraven. “Vidiš,” je rekel, “jaz bom sa- , ti mi boš pa sadike dajala roke. Ko bom nekoliko zagrebel koreninice, boš pa vode prilila. Tako bova šla od količka do količka.” Da bom, sem mu sveto obljubila. Dal mi je veliko kanglo lUUlCiUU A.CVVA/ .... O- ~ - kanja prostora, pač pa se še en- za vodo, ki sem jo natočila, po- krat prav vsem brez izjeme toplo in iskreno zahvalimo za vse. Bomo upoštevali in kadar se nam bo nudila prilika, bomo prav radi Vrnili. Možem in fantom pa, ki niso še pri SMZ, kličemo: pristopite v naše vrste, da nas bo več. Le malo korajže je treba, pa gre. Tudi delo za to obletnico in bilo nič kaj prijetno, ampak je zelo lepo uspelo v vseh ozirih kot že gori omenjeno. Zato še enkrat: iskrena hvala vsem! Za odbor 10 letnice Slovenske moške zveze: Jože Grdina, predsednik, Charles Benevol, tajnik, Tony Krampel, blagaj- tem sva se pa ž njo nosili po vrtu do grede. Preveč sem natočila, sem si mislila, reči si pa nisem upala nič, da ne bo rekel, da nisem za nobeno rabo. “Tukajle prilij,” mi je rekel, Živela je v Titoslaviji in pripoveduje Slovenska žena, ki je pred par meseci pribežala iz domovine, nam sporoča o dogodkih pod “rdečimi” oblastniki v Sloveniji. (Nadaljevanje.) . Kri nedolžnih jih bo preganjala Pa kljub temu, da so ves prostor, ki so ga priprav'ii za morišče, skrbno zastražili daleč naokrog z najbolj zanesljivimi partizani, se je le posrečilo nekaterim, da so pobegnili z morišča in celo iz jame, predno so jo zaminirali. Ti so še danes šive ptiče o strašnem zvernin-stvu, ki se je dogajalo v kočevskih gozdovih. Tej prvi skupini, ki so jo pomorili drugi dan po tem' ko r.o jo pripeljali v Kočevje, je sledilo še pet takih ali pa še večjih skupin, ki so vse po istem načinu pomorili kot prvo skupino. Tako je bilo cel teden nekaj strašnega. Pokalo je in iz gozda smo slišali eksplozije in videli nove stolpe dima. Ponavljali so se tam prizori groze, kakor sem ga opisala zgoraj. Po vseh Okoliščinah sodeč so v. kočevskih gozdovih partizani pobili nad petnajst tisoč lju- mi je bilo pobitih nekaj Nemcev in hrvaških Ustašve, ki so jih pravtako vrnili iz Koroškega kot naše fante. Moj brat V eni izmed skupin, ki so bile prepeljane v Kočevje, je bil tudi moj brat Jože. Neka moja prijateljica ga je videla med jrugimi in mi prihitela povedat, ,da ga je videla, ko so ga z drugimi vred zaprli v gimnazijo. Ker je bilo moji mami že itak dovolj težko, ko je videla vso grozo minulega tedna, ji nisem hotela povedati, da je njen sin in moj brat zaprt v gimnaziji in čaka na smrt.. Na vsak način pa sem hotela govoriti ž njim. Težko sem prišla do njega, ker so stražili poslopje gim nazije samo kruti in nepopustljivi partizani. Pa se mi je le posrečilo, da sem preprosila partizana .Štajerca po rodu, da mi je končno v mraku dovolil stopiti k oknu, ki je bilo zamreženo tako, da se ni videlo v šoto. Poklicala sem brata po i-menu, ki me je takoj spoznal in me prosil, naj mu prinesem kaj za jest, ker že tri dni ni nič jedel. Stekla sem domov ter napolnila steklenic^ iz katere sem hranila otroka, s toplim di, ne samo Slovencev. Med te- čajem ter mu nesla. Dala ko je ravno vsadil paradižnik v izkopano luknjo. Takoj sem u-bogala, pa sem ga, reva, tudi takoj polomila. Da bi težko posodo z vodo prinesla prav tik luknje, sem stopila na njivo, da se mi je noga globoko vdrla v mehko zemljo. Joj, če bi ga vi sišali, kakšne je počel zastran take majhne tsvari! Da mu bom potacala ves vrt, da bi morala vendar vedeti, da se ne sme stopiti na prekopano zemljo, ki je tako rahla kot ajdovi žganci, #a • kaj še vse mi je napel. Seveda sem naglo izvekla nogo iz zemlje in požrla hudo očitanje. Kaj sem pa vedela, da ne smem stopiti na*njivo! Hotela sem priliti sadiki vode, pa mu zopet ni bilo prav. Kričal je, da moram zliti vodo v jamico tako, da ne bom zmočila listov pri sadiki. Taka me je imela, da bi mu bila najraje dala kanglo v roke ter mu rekla, naj kar sam priliva, pa ker sem tako potrpežljiva, sem se remagala in naredila po njegovem ukazu. Rada bi ga bila vprašala, če bo . pri vsakem paradižniku vsadil tudi marelo, da ne bo dež zmočil lističev, če je tako natančen. Pa nisem hotela tam na vrtu začeti kakega špetira, ker so ljudje delali po sosednih vrtovih in bi se zgledvali nad zastopno-stjo pri naši hiši. Lahko si mislite, da ni bilo lahko zame, ko sem morala prilivati vodo od daleč, ne da bi stopila na vrt in vodo vliti v jamico tako, da ni padla niti kapljica vode na lističe. “En paradižnik mi prinesi, pa lepega izberi,” mi je ukazal, ko sva vsadila prvega. Postavila sem kanglo na tla in stekla tje, kjer je imel paradižnikove sadike spravljene. Bili so lepo zaviti v papir in koreninice lepo v črni zemlji zavite. Izbirala sem in res izbrala sadiko, ki se mi je zdela naj lepša ter mu jo nesla. Prijel jo je v roke, ne da bi jo pogledal. Vsadil jo je v (jamico in že hotel zasuti s prstjo, ko jo natančneje pogleda, jo vzame v roke in se začne na ves glas smejati. Mislila sem, da ga bo zlomilo, takšne je počenjal tam na vrtu. Dolgo ni mogel do besede. Končno pa le ves v solzah zine: “I, kaj si mi pa, za božjo voljo, prinesla?” “Kaj sem ti prinesla, neki,” sem tudi jaz začela rasti, “kar si mi ukazal, naj prinesem: paradižnik!” “Joh in prejoh,” je začel on vpiti na ves glas in režal se je, da nikoli tega, “kakšen paradižnik pa je to! To ni paradižnik, ampak čisto navaden plevel!” Pri tem je tisto stvar držal viso- skozi odprtino, ki je bila v mreži, steklenico s čajem in kruhom, ki sem ga razlomila na majhne kosce, da sem mu ga iahko ponudila skozi odprtino. Hitro je použil to skromno hrano. Prinesla sem še dvakrat. Brat je po povžiti hrani prišel toliko k sebi, da je govoril z menoj in se zanimal za mene in moj ega moža. Vedel j e tudi, da ga čaka smrt in mi je rekel, ^,, v„„. --------------------— da se smrti ne boji. “Ker imam_ bo v roki, da so jo lahko vsi so-*■■■*■ ----- ■* sedje videli. Sama nisem vedeš la, kam bi se skrila, tako me je bilo sram. Kaj pa sem jaz vedela, kaj je paradižnik in kaj je plevel. Prinesla sem mu tisto, ki se mi je zdelo najlepše in naj večje. Šur, zdaj bo pa to raznesel po vsem svetu, da bodo ljudje kazali za menoj. Začela sem nabirati moj. obraaak vj znane gube, da je on pri tej priči odnehal in mi s pravim očetovskim glasom začel razkladati razliko med plevelom in paradižnikom. Malo sem ga poslušala, malo pa ne. ‘ če bi bilo po mojem, bi mu tisto vodo, kar jo je bilo še v kangli, zlila za vrat, mu poveznila kanglo na glayo in odšla v hišo, kjer sem vajena dela. Pa nisem hotela zastran sosedov. No, končno se je pa vse lepo izšlo. Vse paradižnike sva posadila, vselej sem mu prinesi« pravo sadiko in no-benkrat nisem stopila z nogo na njivo. Nazadnje me je še celo pohvalil: “Vidiš, Micka, kako lepo sem posadil paradižnike!” Vidiš ga, vranca, sam si lasti vse! Pa naj bo, saj veste, dekliči, kakšni so! Vsi so enaki! Kadar bodo paradižniki dozoreli, vam bom že povedala. Veste, če bošte molčale, vam bom čisto natiho povedala : saditi pa zna, naš, to pa, z Bogom račune urejene, se smrti ne bojim,” mi je rekel, ter pristavil, da se mu zelo smili njegov otrok, ki je bil takrat star štiri leta, in pa njegova žena in mati, ker jih ne bo več videl. Grozno mi je bilo pri teh besedah, rada bi zatajila jok, pa ga nisem mogla. Se kratek pozdrav in slovo in stražar me je odpravil od okna z bolečino v srcu, saj sem vedela, da že jutri ne bo več mojega brata med živimi ter mislila, koliko muk in zaničevanja bo moral pretrpeti še to no«. Ko sem se vrnila vsa potrta m objokana domov, še nisem hotela povedati mami, kje sem bila. Resno sem se bala, da bi jo ob tej grolzni novici ne zadela kap. Kajti izčrpana je bila že od prejšnjega trpljenja in groze, ko je videlaDioliko tisoč nedolžnih ljudi, ki so šli v — smrt. Pa je moja mama zvedela od drugih ljudi, da so videli njenega sina Jožeta med onimi, ki jih čaka že drugi dah gotova smrt. Navajena trpljenja, >e tudi ta udarec prenesla junaško. (Dalje prihodnjič) --------o—— Razmišljenost i* pol Žena: “Kdaj si opazil, da nimaš dežnika?" Profesor: “Ko je nehalo de- in sem era hotel J»»reti.” DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika Visoko nad nami so preko ta- iico in nas peš odvedli na glav-borišča v jatah priplavali po- ni kolodvor, nosni beli ptiči. Srce nam jej Delo je bilo včasih težje, vča-utripalo veselo, ko smo videli sih lažje, kakor smo pač nale-to ogromno, uničevalno silo.'teli. Najlažje je bilo zasipa-Tesno nam je postalo, ko so za- vanje jam, najtežje prenaša-čele padati bombe in je pričelo 1.je tračnic in delov razbitih va-bruhati protiletalsko topništ- gonov. Nič dosti lažje ni bilo vo. Trava je ob zračnem pri-! premetavanj e in izravnavanje, tisku zavalovila do tal, padli so železniškega sodra in namešča-med nas izstrelki in včasih ko-[nje tirov. Na našo srečo šobili ga ranili, toda mi se na to ni- ikapoti večinoma Luxemburžani. smo ozirali. Vedeli smo, da je Ti so bili brez izjeme vsi dobri, taborišče bolj varno pred napadi kot vsako zaklonišče. Skrbelo nas je le, da bi protiletalsko topništvo ne ime'o preveč uspehov. In če se je zgodilo, da se je visoko v zraku v plamenih nagnil beli ptič in v o-motični naglici padal nq zemljo, je bila vsa naša pozornost osredotočena na štetje, koliko naših neznanih prijateljev se bo s padali rešilo iz gorečega aviona. Pomilovali smo nesrečnike, ki so v tem trenutku o-ihahnili v smrt, vzdihnili k Bogu za pokoj njihovih duš in se s ponosom in ljubeznijo poslavljali s pogledi od onih, ki so srečno prebrodili morje ognja in se po opravljenem poslu izgubljali na obzorju. Takrat smo Ameriko cenili in spoštovali. Strahotna je niena moč, nepremagljiva je njena sila, če se njen zdrav in svoboden narod dvigne v obrambo svoje svobode. Nacisti so dali Muenchenu i-me “Hauptstadt der Bewegung’ (glavno mesto gibanja). Kakor vsi autoritarni režimi, je tudi nacizem rabil take zveneče naslove, da je varal ljudstvo. Demokracija in svoboda teh ne potrebujeta, ker se sama hvalita, kakor vsako dobro blago. Ob letalskih napadih se je seveda glavno mesto gibanja-tudi prhnemo gibalo, da. celo preveč razgibalo. Ruševine je bilo treba pospraviti ter prometne naprave urediti. Za to delo je bilo potrebnih vedno vžč delovnih moči. Vojni ujetniki in tuji delavci že davno niso več zadoščali. Na vrsto smo prišli se ujetniki taborišča Dachau, čeprav so nas SS-ovci tako neradi kazali nemškemu ljudstvu najbrž zato, da nam ne bi kdo zavidal našega ugodnega življenja, ki je odsevalo iz naših udrtih oči in okostenelih obrazov. Toda mi smo delali le na železnici. Na delo v mesto nas takrat še niso pustili. Tam so nas težje nadzirali, priliko bi imeli za “organiziranje” in stik bi mogli priti z ljudmi. Prav tako Pn je bilo popravilo kar in železnic .z vojaških ozirov naj-^ ^ udobju> ser sami udobja nismo poznali. Mrzili smo udobne stole, brušena zrcala, mehko posteljnino, Eden je bil prav posebno dober. Ko je spoznal, kakšni ljudje smo, nam je naročil, naj pač delamo toliko, da se bo videlo, da delamo, pa če kaj naredimo ali ne, njega nič ne briga. Preveč delati pa ni treba. Cim manj bomo delali, prej bo konec vsega. Seveda smo se tega nasveta držali kolikor smo mogli, čeprav so nas mladi SS-ovci, ki so nas stražili, stalno priganjali s delu. V skupini smo delali navadno sami Slovenci in par Francozov. Ti Francozi so se nas posebno zvesto držali. Bili so odlični fantje, dobri tovariši in slabi delavci. Nekoč nas je šest delalo tik ob peronu, kjer so ljudje čakali na vlak. Stražil nas je mlad SS-ovec. Med njim in starejšim elegantnim gospodom na peronu se je razvil sledeč razgovor: Oprostite, odkod pa so ti kaznjenci? Iz koncentracijskega taborišča Dachau. Kaj pa so storili? Ti? Nič! To so politični kaznjenci, ki so se upirali naši okupaciji. Tako? Odkod so? Iz Jugoslavije. Jugoslovani? Banditi? Če že hočete, so pač banditi. V resnici pa je orli tam podpol- KOLEDAR druitvenih PRIREDITEV Washington. — W. Averell Harriman zastopnik Združenih Drž*v v izvršilnem uradu za obnovo Evrope je odpotoval v Pa- IEL0 DOBIJO JUNIJ . 12,—Športni klub društva Slovenec št. 1 SDZ priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 20.—Izlet društva sv. Antona Padovanskega v Newburghu na Zurčevilj prostorih ali “Sirkova Anna” na Summit Ave. 27. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik na John Zgonc farm,i na Abby Rd., Willoughby, Ohio. JULIJ 3-4-6,—Romanje članov Zveze društev Naj svetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. AUGUST 1,—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 15. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svtj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16, —Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno ve- DeJo dobi natakarica od 11 dop. do 2 popoldne. Za več informacij pokličite EN 9366. (111) 4.—Društvo Zvijezda št. 14 selico v Slovenskem društve-H.B.Z. letni piknik na prosto-[nem domu na Recher Ave. rih Hrvatskega doma 6314 St. 16 — Podružnica št. 3 SMZ Clair Ave. praznuje deset-letnico svojega 25.—Gospodinjski klub na obstanka v Slovenskem domu Jutrovem priredi svoj piknik na Holmes Ave. IZ SLOVEIIIIJE (Nadaljevanje e 1 strani) “prvomajskih parol.” Te so morali Titovi tlačani imeti s seboj in jih pridno in glasno ponavljati. Eden prvih vzklikov je: “živela slavna Komunistična partija!” To si mora predvsem zapomniti vsak Titov hlapec. Potem pride zdravica na armado. Jugoslavija je namreč “miroju-bna” država. Zato ima veliko armado. Za to armado je treba tudi prvega maja kričati. Nato se vrste živijo klici na vse narode, ki so v sovjetskem objemu. kovnik, oni drugi kapetan voj- In pa seveda na božanskega Ti- nega broda, tale pa profesor. Tako? Pa so rekli, da so v Dachau sami kriminalni tipi! Oh kaj nas še vse čaka! Mi smo seveda ta zanimiv razgovor vlekli na ušesa, kolikor smo mogli. Zanimalo nas pa je, odkot ta SS-ovec ve, kdo smo. Pojasnnil nam je to kapo. On je SS-ovcu povedal, kaj in kdo smo, ko se mu je pritožil, da smo slabi delavci. Kasneje nas ta SS-ovec ni več priganjal k delu. Drugič smo nosili iz razbitega vagona pohištvo in ga prekladali na drug vagon. Razumljivo je, da smo v vagonu razbili še ono pohištvo, ki je o-stalo celo. V vseh je bila neka strast po uničevanju. Sovraži- nujnejše. Vsako jutro so nas ob štirih zbudili. Na zbornem mestu so nas razdelili v skupine po 50, nas v taborišču naložili na vlak in nas v živinskih vagonih peljali v Muenchen. Nikdar nismo šli po direktni poti, ampak vedno naokoli preko Vzhodnega na Južni kolodvor. Tam so nas zložili, nam podelili ma- |D]VOU ftCT ENOUGH VITAMIN«? l M ad M p« *•« 1 na Me jm *• iMtatamddL , k> stag days. * »»«• I yaw drags« «• » It an w rrrc nruuN cipsulb i uaotMOUB. MC. lepo svileno perilo. Nam so pobraii vse. Zakaj naj bi naši sovražniki živeli v udobju, ko mi sami niti najpotrebnejšega nimamo. Zlasti temeljiti so bili v uničevanju Francozi. Saj ni čudno. Tudi nas se je polastila psihoza uničevanja, ki je vladala v taborišču. Oni so nam uničevali zdravje in življenje, mi pa njim imovino. Toda čudo! Za enkrat smo ostali vendarle še ljudje. V kotu vagona je stala košarica z lepim perilom sinjemodre barve. V takih košaricah spijo o-troci, dokler so še zelo majhni. Te košarice nismo uničili. Previdno jo je nesel tovariš v drug vagon in jo tam prav tako previdno zopet postavil kot. Naj jo ima, mali Švaba, je rekel, saj bo mogoče enkrat le boljši od svojih staršev. (Dalje prihodnjič) --------o------- ŽENSKE za čiščenje Nočnosdelo Plača Zglasite se v Employment uradu THE MAY CO. (112) S tabu služba Stenografinja se sprejme, nekaj lahkega narekovanja, drugače splošno pisarniško delo. Stalna služba; plača; delo 5 dpi v tednu. Wagner Baking Corp. 910 E. 70. St. (x) riz, kjer bo njegov glavni urad. Pred odhodom je izjavil, da je prepričan, da se bo obnovitveni program uspešno izvršil v štirih letih. MALI OGLASI • sobe Mati in sin iščeta 3 ali 4 sobe. Oba delata. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6490. (111) Gostilna naprodaj Ima D-l in D-2 permit, nahaja se v slovenski in hrvatski i naselbini na St. Clair Ave. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. Za informacije pokličite EX 9761. —(111) Par išče Stanovanje Zakonski par, oba delata, išče 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da po-I kliče po 5 uri pope'dne EX (111) Stanovanje iščejo Mirna družina bi rada dobila 4 ali 5 sob med 55. in 79. cesto, da bi se za stalno naselila v Clevelandu. Dobri in zanesljivi plačniki. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče kadar koli KE 1179. (113) ta se ne sme pozabiti. Celo nje-?ove prerokbe je treba znati na pamet. Tako so morali vsi ponavljati kot papige Titovo besedo: “‘Delamo kot, da bo sto let mir, pripravljamo pa se, kot da je bo jutri pričela vojna.” Kdo se pri vsem tem ne spomni, da so prav tako delali italijanski fašisti pod Mussolinijem. Pa so tako slabo končali! Tudi rdeči fašisti ne bodo bolje. ČASTNA TRIBUNA. — V novi Jugoslaviji ni prav za prav nič novega. Kjer je bil prej kralj, tam je zdaj Tito. In kjer je bil prej kraljev zastopnik je sedaj Titov zastopnik. Tako je bilo tudi pri tem slavnostnem sprevodu. Delavske mase so morale marširati mimo slavnostne tribune, kjer so sedeli vrhovi komunizma in milostno sprejemali poklone delavskih -mas v Titovem imenu. Toda Ljubljana je majhna in proslave so bile po celi državi. Zato je ta dan srečni komunistični vernik gleda! na častni tribuni samo primeroma majhega-' zastopnika božanskega Tita, samo nekdanjega sodnika Jožeta Rusa, ki je v kraljevski Aleksandrovi diktaturi s takim zanosom preganjal in sodil klerikalne in komunistične upornike proti kraljevi diktaturi. Sedaj je avanziral za enega izmed podpredsednikov. Pred je bilo v sprevodu samo 30,000 ljudi. POVDAREK NA SOCIALIZMU in podržavljenju. Prvi maj so komunistični listi in govorniki porabili, da so znova povdarjali, da je njih cilj popoln socializem, popolno latništvo države vsega, kar je v državi. Tako piše “Lj. pr.” ta dan, da “ljudstvo krepko koraka po poti v socializem. Ljudska fronta v naši državi, to je aktivna ljudska armada na fronti socializma, ki se pod vodstvom kpmi partije bori za socialistično domovino.” KARDELJ PODIRA AMERIKO. — Hudo se je ta dan razkoračil Titov namestnik Kardelj. Ta se je spravil nad Ameriko. Napovedal je, da bo v Zedinjenih državah kmalu polom. Junačil se je: “Ameriške kapitalistične mogotce že strašijo nevarnosti novih ekonomskih kriz. Blago je že začelo pritiskati ameriške kapitaliste in oni hite, da bi si zagotovili tržišča v Evropi” — Nato se je spravil nad Marshallov plan. Hudo je obde-'al tudi ameriške imperialiste. Takole je delil nauke: “Imperialistični glavarji so si izmislili cel sistem zastraševanj, groženj, alarmantnih vesti, ki jih danes njihove agenture prenašajo po vsem svetu, da bi vršili pritisk na mirojubne sile in na delovne množice.” No, upamo, da Kardelj s svojim govorom ne bo podrl Amerike, saj ni kak Jozve pred Jeriho. Zadel pa je marsikakega doslej navdušenega titovca v Ameriki, ko je na koncu svojega govora povedal; da bodo zaplenili imetje tujih državljanov. POPIS PREBIVALSTVA. — 15. marca se je vršil, kakor smo že poročali popis prebivalstva po vsej Jugoslaviji. Do danes,^ ko to pišem, še niso znani nikaki rezultati. Ljudje se delajo norca, da morajo najprej po- sedstva ljudske skupščine in je'datke tako popraviti, da bo to tako igral največjo zverino na tem ljubljanskem komunističnem prvomajskem cirkusu. Ta je sprejemal v imenu komunističnega sveta poklone slovenskih mas, ki so jih partizanski biriči segnali v Ljubljano. BELGRAD JE ZAOSTAJAL za Ljubljano. Tam je bilo v sprevodu 180,000 ljudi, če je res v Belgradu sedaj pol milijona ljudi, bi sklepali, da je Bel-grad zaostal. Pa ne bi smel, ker tam se je “ljudstvu” pokazalo na _ Puščava Sahara ni nila vedno puščava, kajti tam se najdejo tribuni samo Titovo veličanstvo. še danes sledovi rek in potokov, ZAGREB ga je pa kar polo- ki so tekli preko nje. 'mil. V sami “Lj. pr.” beremo, da govorečo in tako srbsko. odgovarjalo komunističui propagandi. Značilno je, da pri tem ljudskem štetju niso več upoštevali, h kateri veri kdo pripada. To je sicer s komunističnega stališča precej razumljivo, toda gotovo ne bo dalo prave slike nekaterih pokrajin. V Bosni ne morete dobiti prave slike prebivalstva, če ne poveste, koliko je mohame-dancev, koliko katoličanov in koliko pravoslavnih. Hrvatje pravijo, da so Srbi namenoma opustili štetje po veri, da bi lahko vso Bosno proglasili za srbsko Išče sobe Moramo se preseliti, zato takoj potrebujemo 4 ali 6 sob. Bi sami papirali, pobarvali in izvršili mala poravila v stanovanju. Najraje v Eudidu ali tam okrog. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 7426. (115) W IDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vret slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. la E. 68th m. 1885 1948 ft JNoznanilo in oznanilo Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega soproga in ljubljenega očeta Vincent Lapuh — ki je po kratki in mučni bolezni preminul, nas zapustil in se preselil v večnost dne 2. maja 1948 v starosti 63 let. Pokojni je bil doma iz Pesje vasi, fara Videm na Štajerskem. Pogreb se je vršil dne 6. maja iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Hribarju, Rev. Ozimeku in Rev. Cimpermanu za opravljeno sveto mašo in druge pogrebne obrede, kakor tudi za vse molitve v pogrebni kapeli. Našo prav iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci in sicer: Anne Ruggles, Mr. Jack Mochan, J. Trampuš, A. Repic, Mr. Frank Kapel, Mr. in Mrs. Andrew Kocjan, Mr. in Mrs. Frank Zallar, Mr. in Mrs. C. Maskelunas, Mr. in Mrs. Ralph Osborn, Mr. in Mrs. Frank Thompson, Mr. in Mrs. Moze, Mr. John Novosel, Ms. in Mrs. P. Zupon, Mr. in Mrs. Larry Zupan, Mr. in Mrs. Wm. Starman, Mrs. Frank Kranjc, Mrs. John Berish, Mr. in Mrs. Louis Jerkich, Mr. in Mrs. L. Brežic, Mr. Martin Zagorc, Zabukovec in Gorske družine, Mrs. Louis Os-lm, Mr. in Mrs. Fred Melocik, Mr., in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in Mrs. Joseph Lube, Mr. in Mrs. Frank Mochan, Mr. John Lapuh m družina, Mr. m Mrs. James Logie, John Asseg, Joe Kozar in Edward Planinšek družine, Mr. in Mrs. John Surokla, društvo Camiola Tent št. 1288 T. M., Mrs. Antonia Svetek. Nadalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, katere se bodo darovale za mir in blag pokoj njegove duše, in sirer: Mr. in Mrs. John Prišel, Christ Chermety, Malečkar družina iz Saranac Rd., Mr«. Mary Princ in hčere, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. J. Chervan, Špenko in Žnidar družine, Jevnikar in Bizjak družine, Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mr. in Mrs. John Hrastar, John Hrastar Jr., družina, Mrs. Dolgan, Holmes Are., Mr. in Mrs. Jo* Pav sel, Frank Pierc družina, Mr. in Mrs. Anton Kastelic, Mi\ Frank Bo-govich, Mr. in Mrs. Stanley Kokotec, Mr. in Mrs. Joe Ferenchak, SL Mary’s Blue Birds, Mr. Frank Walland, Sr., Mrs. Unetič, Mr. Gregor Rejc, Mrs. Ag-nich, E. 156 St, Stanley Erzen, John Erzen in Mamie Stitt družine, Mrs. Frances Malovrh. Joe Koporc družina, Mr. Frank Jurečič, Mr. in Mrs. John Prostor, Frank Yakos družina, John Lapuh družina, Mr. in Mrs. John Prostor, Jr., Mr. in Mrs. Anton Godler, Mr. in Mrs. Anton. Zorko, Tyronne Ave., Mr. in Mrs. Anton Zorko, Holmes Ave., Mrs. Frances Saimich, Mr. in Mrs. Joe Cerjak. Mr. in Mrs. John Zallar, Frank Novosele, Mr. in Mrs. Mike Zernic, Mr. in Mrs, Jacob Hribar, Mr. in Mrs. S, Trampuš, Andy Kotnik, Anton Strnad, Mr. Michael Anzlin in sin, Mr. in Mrs. James Nousek, Mrs. Mary Martini, Anton Golic, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mrs. Frank Launch, Mr. in Mrs. F. E. Jordan, Mr. in Mrs. J. Klan-char, Joseph Strancar, Mrs. Jennie Verhovec, Mr. J. Stich, Mrs. Antonia Rosman, Mrs. Louis Kozlevčar. Lepa hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala tudi tistim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Ce se je nam pomotoma kako ime izpastilo, prosimo da nam opro- * ' ste in tudi tem lepa hvala. Iskrena zahvala Mr. in Mrs. Svetek pogrebnemu zavodu za vso tako požrtvovalno pomoč in postrežbo ter z« tako lepo urejeni pogreb. Ti, predragi soprog in oče, telo Tvoje smo izročili materi zemlji, dušo pa večnemu Stvarniku. Sedaj eh Tvojem svežem grobu Ti še želimo.- (pavaj mirno m do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANCES LAPUH, aoproga AUGUST, sin JOHN LAPUH, brat VetrinKa IVAN MATICIfl UrUn^TTLXTrLXT-TjTuTiXT^Ti^TjTflTLriTlJUrLn. Nu, zakaj ne. Kmet se brž “Tu je, kaj ga ne vidiš? Saj omehča ter nastavi precej oso-,si mu dal roko.” Ijeno ceno, misleč, da bo tujca; “To je Jože? Joj, kako naj stem odpravil. “Alrajt!” reče ga poznam! — Kdo pa je ta?” tujec, seže v svojo dokaj nape-j “Miha,” reče mati. “Viš, ta to listnico ter gladko odšteje , je pa Lovre, ta je Tinče, ki smo kmetu kankovce. Oče, zdaj paiga še zibali, a ta je Japec, ki kar dol, pa kofre gor! In kma- je bil tedaj še v nebesih.” “Joj, kako so zrasli!” se čudi Tevž in jih smehljaje gleda. In bratje se smehljajo njemu in vsem se blestijo solze v očeh. Kakor blisk se je raznesla novica po vasi — in brž so prihajali drug za drugim pozdravit Amerikanca. Prva je prišla Polonica. “No, vidiš, to je pa Polonica,” jo je predstavila mati. “Polonica?” Tevž jo je gledal, kako naj jo pozna! “Zdaj je Orešnikova ta mlada. “Orešnikova?” Komaj si jo je dobro ogledal, je že prišel Janez. lu nato se je usedel popotnik na kolesij — in hajdi, hi-hot! Naravnost proti Orehovju jo je kresnil. Pri Petrinovih so pravkar od-večerjali in se odpravljali spat. Kar se ustavi pred hišo koleselj. Tončka stopi na prag in vpraša: “Kdo je?” “Dober večer!” pozdravi tujec. “Je tu Petrinova hiša?” “Da, tu je. Kdo pa ste?” “Kdo ste pa vi?” odvrne tujec. “Jaz? Jaz sem . . nu, Petrinova sem,” reče Tončka zmedeno in pokliče matpr. “Kdo je?” vprašuje Petrin-ka. “Dober večer!” odverne tujec. “Ste Vi Petrinova mati?” “Kajpak sem. Kdo pa ste in kaj hočete?” “Neke pozdrave prinašam.” “Pozdrave? Odkod?” “Od daleč, daleč . . .” “Tako? Pa stopite malo noter, kaj bi kar v temi govorili!” Tujec je stopjl s koleslja, a na pragu obstal, kakor bi pomišljal, kajti medtem se je že vsa družina nabrala v veži. Petrinka ga gleda, dasi mu spričo teme ne more razločiti obraza. “Odkod prihajate in kaj prinašate dobrega?” “Iz Amerike . . ” dahne tu- ■jwtiekam-tihetBftr--------—» “Iiz Amerike? Mar od naših?” “Od vaših . . Tu so mi dali nekaj denarja ...” “Ah, kaj denarja!” vzdihne mati. “Ko jih ne bom nikoli več videla. Kdo pa ste? Stopite noter, boste kaj povedali!” “Mati!” zahlipa popotnik in klecne na pragu. . Ni mogel več dalje skušati matere. “Matevž 1” krikne Petrinka in Se oprime vežnih vrat. “Devica planinska! Dajte luč, da vidim sina!” “Mati!” kliče Matevž in solze se mu usujejo po licu. Mati in si se objameta. Vsa hiša oživi, družina je kar zbegana. “O, čast Bogu, sin moj, da si prišel! Devica planinska te je domov vrnila!” Take. vzklika mati ginjena in ga ne more spustiti iz rok. Tevž ne more spregovoriti nobene besede, samo smehjla se, a solze mu teko po licih. Obrne se k očetu: “Oče!” “Saj te ne bi spoznal!” reče oče in da sinu svojo trdo, žu-ljevo roko. Nekaj trenutkov se gladata. Sina zaboli, ko vidi, kako je oče opešal. Nekoč je bil tak hrust, zdaj je kar nekam sključen. O, mati tudi, a ne tako kot oče. Sedemnajst let ju ni videl, ni čudno. In bratje stojijo tu in se mu smehljajo. Tevž nobenega ne pozna, a jim kar po vrsti stiska roko. Saj ga bratje tudi ne poznajo, kvečjemu Jože sega še nekaj spominja takrat je bil star enajst let, ko je Tevž odhajal. Jančeta niti ni bilo na svetu. Tinče je bil v z!beli, Lovre je šele dobro shodil, zdaj so pa taki brusi. Nazadnje se je Amerikanec zagledal v snaho. “Kaj si ti Polonica?” je vprašal in ji ponudil roko. “E, Polonica!” se nasmehne mati. “To je naša mlada.” “Ta mlada? Čigava?” “Nu, Jožetova žena.” “Jožetova? Kje pa je Jože?” “No, ali tega poznaš?” je vprašala mati. Tevž ga gleda, nič niso videti žuljeve. Janez mu ponuja roko. "Janez je,” reče mati. "Janez? Čigav?” “Nu, naš Janez.” “Janez, tako močan! In take brke! V vsej Ameriki ne najdeš takih!” Mati pripomni: “Kovač mora imeti močne brke, da mu saje ne letijo v usta.” Janez se pa samo smehlja, nič si ne upa reči, dasi ima voljan, jezik. Je kar zaprapaščen, ko je tako nenadoma to prišlo. Nazadnje je prihitela še Rezika. "0, poglej ga strica, pa je res prišel!” je rekia veselo. "Tevž!” — Brat jo je pogledal pa jo brž spoznal. O, Reziko pa pozna, čeprav se je že dokaj razvila. Z njo se je takoj spustil v pogovor, medtem ko z ostalimi brati res ne vp kaj govoriti. Vsi ga samo gledajo, dasi se mu smehljajo, ziniti si pa nihče ne upa. Kako neki? Naj mar tikajo takega gospoda, ko ga niti ne poznajo! Je res nerodno, štuliti se v besedo, ko je kar z neba padel mednje in jim vzel sapo. Vprašati ga itak nimajo kaj, samo poslušajo, mati pa je veren tolmač njihovim srčnim občutkom. Zraven tega so pa še tako okorni in umazani, nekateri celo raztrgani, on pa je tako lepo obrit, prožen in gosposki; belo škrobano srajco ima in kravato, dolge lase lepo počesane, roke pa bele, Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca ter v dno duše potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša ljubljena soproga, draga mati in stara mati Terezija Rozman ROJENA PIRC ki je preminula kar nenadoma dne 9. maja 1948 ter nas zapustila v največji tugi in žalosti. Pokojna je bila rojena dne 15. oktobra 1880 v Jurki vasi, župnija Vavta vas pri Novem mestu. Pogreb pokojne se je vršil 13. maja 1948 iz Anton Grdina pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sv. maši zadušnici, katero je darovat č. g. Rev. Victor N. Tomc, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališče Kalvarija. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA OČETA, SINA IN BRATA Joseph Rozmana ki je riadefl na bojišču dne 6. junija 1944. Pod zeleno tratico « štiri leta spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno nam še tako solze. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj trohni, duh pa Tvoj neumrljivi v slavi Boga še živi. Počivaj v miru v grudi tej, Ti oče. sin in brat predragi, spomin na Tebe za vselej ohranjen nam bo blagi. Ob štiriletnici Tvoje tako prerane smrti se Te spominjamo v tugi in žalosti ter kličemo Tvoje drago ime. v solzah pa izročamo naše ■želje k ljubemu Bogu ter Ti želimo večni mir in pokoj pa na svidenje nad zvezdami, Žalujoči ostali: SIN, OČE, SESTRE in BRAT. Cleveland, O. 7. junija. -AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhnjše šele pride e=—H- -------J Na prvem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu za sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil ter potem pokojnico spremil na pokopališče vse do njenega groba. Za vse to naš iskreni Bog plačaj! Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojno ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so dali sledeči: Mr. in Mrs. Anton Rosman, E. 49 St., Mr. in Mrs. Joseph Rosman, E. 71 St.„ Mrs. Hlad Family, Mr. in Mrs. Frank Čeme, Mr. in Mrs. Anton Stušek, Wickliffe, O., Mr. in Mrs. George Regh, Lorain, O., Mr. in Mrs. Thomas Kenny, Mr. in Mrs. F. Gorup, Mr. Henry Rubin, Mr. Leonard Paul, Mr. H. J. Stone, ■ Mr. W. R. Woodworth, Mrs. Betty Brandt, Mrs. Rose I Vokatz, Mr. in Mrs. Walter Arnold in sin, Mr. in Mrs. I Fred Simon in sin, Mr. in Mrs. Herman Delfs and Family, Mr. in Mrs. Steve Nagy in hči, Miss Lou Garrett, Mr. in Mrs. Elmer Roeher, Lakewood, O., Ver-hovay Home Branch, Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mr. in Mrs. Andrew Blatnik in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Edward Gifford, Mr. in Mrs. Levee, Mr. in Mrs. Zupančič, Sr., Bonna Ave., Mr. in Mrs. John Rozman družina, Evangeline Ave., Mr. in Mrs. Reber, Mrs. Mary Rozman in sin, E. 78 St Mr. in Mrs. Anton Yerak, Mr. Bela Balog in hči, društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, Mrs. Nell Brooks, Mr. Frank Rozman, Waterloo Rd., Mr. in Mrs. R. Kirchner, J. Rusick, E. Ljubi. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Darovali so sledeči: Mrs. A. Laurich Mary, Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. Anton Grdina, E. 62 St., Mr. in Mrs. Andrew Blatnik, Miss Ethel Haycox, Mr. in Mrs. Anthony Duša, Euclid, O., Mr. in Mrs. Jože Grdima, Mr. in Mrs. Phillip Kendel, Mr. in Mrs. Joseph Ivec, Mr. in Mrs. Joseph Schust, Mr. in Mrs. Bialko družina, Mr. in Mrs. Meg-lich.Mrs. Katherine Jaksic, Mrs. Joseph Stampfel, Mrs. M. Naglic, Mr. August Kollander, Mrs. Hren, Mr. in Mrs. Frank Koren inhčere, Mrs. Hlad, E. 64 St., Mr. im Mrs. John Burdelick, Mr. in Mrs. John Brodnick, Jr., Mr. Joseph Zorman, Mr. Zupančič, Jr., Bonna Ave., Mr. in Mrs. Dular, Mr. in Mrs. James Zupančič, Bonna Ave., Mrs. Klančar,, Mr. in Mrs. Trupinich, Mrs. Katherine Fticar, Mr. in Mrs. Antho- ny Konieczka, Mrs. Ann Grozdina, Mrs. Sukovic, Mrs. Mary Marinko, Mr. in Mrs. Frank Azman, Mrs. Mary Hrastar, Mr. in Mrs. Joseph Schultz-Laurich, Mrs. Stanonik, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna, Mrs. Rose Ivančič, Oltarno društvo župnije sv. Vida, Mrs. Cecilija Godnjavec, Mr. in Mrs. John Hlad, Jr., E. 64th St., Mrs. Uršula Pirc, Mrs. Frances Zakrajšek, Mrs. Frank Mervar, Mrs. Zupančič, Thompson, O., Mr. in Mrs. Frank Cirnski, Mrs. in Miss Belle, E. 118 St., Mr. in Mrs. Steve Markolia, Omarlo All Star Ladies League, Skang Ladies Major League, Miss Catherine Shirosky, Ohio Knitting Mill Employees, podružnica št. 49 SŽZ, Mrs. Caroline Zuppa in mati, Mrs. Prijatelj, Mr. Miklaučič, Mr. Mohorčič, Mr. in Mrs. Frank Mehle, Mr. in Mrs. Anton Jurčič, Mr. in Mrs. John James, Mrs. Urbančič, Mrs. KmjsrMn*-Mrs. Frank Mačerol, Mrs. in Miss Vidmar, Mrs. An-na Kobe. Mr. in Mrs. Ed. Drobnick, Mr. in Mrs. Frank Kromar, Anton Drobnick, Mary Dolenc, Mr. in Mrs. Peček, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Frank Rozman, Waterloo Rd., Mrs. Mary Zajc, Mrs. Josephine Strunich. Dalje zahvala vsem, ki so dali na razpolago av tomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Zahvala Oltarnemu društvu župnije sv. Vida, društvu sv. Katarine št. 29 ZSZ, ter podružnici št. 49 SŽZ za molitev svetega rožnega venca ob krsti pokojne. Iskrena zahvala vsem onim številnim, ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše; prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, ter potem pokojnico spremili vse do njenega groba. Dalje se zahvalimo vsem za izraze sožalja ob smrti naše drage pokojnice, prav tako tudi vsem onim, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali. Vsem naš prav iskreno Bog plačaj! Morda se je pomotoma katero ime izpustilo, kar je prav možno, upamo pa, da ne po naši krivdi. Pa bilo tako ali tako, prosimo vse prizadete oproščenja, ako se je kaj takega primerilo. Vsem tem tudi naš iskreni Bog plačaj! Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako težki uri. Ti pa, predraga soproga in mati, počivaj v miru v svobodni zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duši Tvojipa večni mir, ter večno veselje v družbi izvoljenih. Naj Ti dobri Bog obilo poplača za vse Tvoje trpljenje in skrb z večnim življenjem v nebesih. Draga in prelubljena, zakaj si zapustila nas Ti, ko bi Ti vedela naše gorje, ne bi pikdar zapustila nas Ti. Mamica draga le spavaj sladko, saj to spanje bo enkrat prešlo; zato zdaj v grobu mirno spi, a spomin na Tebe v naših srcih naj živi. Tam gori pri Bogu pa prosi za nas se vedno spominjaj v nebesih na nas, da pridemo tja gori v sveto nebo, kjer božja ljubezen združila na veke nas bo. Tvoji žalujoči: LOUIS ROZMAN, soprog RUDOLF, sin, zdaj v stari domovini MARY poroč. FARCNIK, SOPHIE poroč. KENNY, STEPHANY poroč. SENJAK, hčere LOUIS in DANIEL, nečaka; ANICA in JOŽICA, nečakinji ter ZETJE, SINAHA in VNUKI