Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 185 Recenzije anonimnih sogovornikov, v spremenjenih imenih sogovornikov, v medijski reprodukciji klozeta, z naslovi, slikami itn. (str. 77). Normalizacija prekriva prej{nje podobe homoseksualca kot kriminalca, du{evnega bolnika in podobno. Tako je homoseksualec konec devetdesetih v medijskih reprezentacijah “povsem obi~ajni ~lovek, ki svojo homoseksualnost lahko ‚ivi ravno tako polno, kot drugi ‚ivijo svojo heteroseksualnost” (str. 84). Po avtorjevih besedah je homoseksualnost v devetdesetih stopila v mainstream na ra~un depolitizirane lezbi~ne in gejevske identitete. Pa vendar moramo biti previdni in se vpra{ati, ~e se ta medijska podoba (ob rezultatih javno-mnenjskih raziskav) ne ka‚e v stilu znanega pregovora ni vse zlato, kar se sveti oziroma videz vara? Spolna usmerjenost ni nepomembna osebnostna lastnost. ^etudi ji posameznik ali posameznica ne pripisujeta velikega pomena, ji le-tega pripi{e dru‚ba kot skupinska entiteta. V Sloveniji je bilo na tem podro~ju izvedenih premalo raziskav, da bi lahko zaklju~ili z nekimi splo{no veljavnimi sklepi. Pa vendar podatki Slovenskega javnega mnenja ka‚ejo, da za ve~ kot polovico Slovenk in Slovencev homoseksualnost predstavlja nekaj povsem nesprejemljivega. Kljub {tevilnim homofobnim ~lankom lahko prav ob upo{tevanju splo{ne slike mnenj prebivalcev zaklju~imo, da so mediji kljub vsemu o homoseksualnosti poro~ali z dolo~eno mero naklonjenosti. Postavlja pa se vpra{anje, ali je to dovolj? Ali ni spolna usmerjenost temeljna ~lovekova pravica? Ali ni enakost ne glede na spol, vero, spolno usmerjenost itd. zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije? Kako je potem lahko sploh vpra{anje naklonjenosti relevantno? Ne samo naklonjenost, temve~ tudi spo{tovanje in enakost bi moralo biti nevpra{ljivo/samoumevno. Medijske podobe homoseksualnosti – analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 je pomembna {tudija k premisleku o dru‚beni pomembnosti spolne usmerjenosti, predvsem pa o ponovnem premisleku o vlogi medijev. Knjiga je tudi pomemben doprinos o razmi{ljanju novinarjev in novinark, ki pi{ejo o tematikah in dogodkih, ki zadevajo spolno usmerjenost. Gre za vzoren primer promocije znanosti, kjer avtor teoretske, strokovne (sociolo{ke) analize predstavi na razumljiv in jasen na~in. Kljub temu pa ostajajo {tevilni elementi, ki so potrebni nadaljnjih analiz. Literatura: Celia Kitzinger, Sue Wilkinson: Theorizing Heterosexuality. V: Celia Kitzinger, Sue Wilkinson (ed.): Heterosexuality, A Feminism and Psychology Reader. London: Sage Publications, 1993. Ria Mae Brown, Charlotte Bunch: Kaj bi morala vedeti vsaka lezbijka. V: O ‘enski in ‘enskem gibanju. Ljubljana: Krt, 1985. Bo{tjan [aver Diane Ackerman: O naravi ~utnega. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sophia, 2002 334 strani (ISBN 961-6294-40-7), 4.000 SIT prevod Du{anka Zabukovec V lu~i sodobnih kognitivnih znanosti postajajo interdisciplinarna raz~lenjevanja o naravi ~utnega ponovno aktualni predmet dru‘boslovja. Slovenski prevod dela The Natural History of Senses (1990) ameri{ke pesnice, esejistke in znanstvenice Diane Ackerman predstavlja izredno berljiv tekst, ki koketira tako s spro{~eno strokovno metafori~nostjo kot z znanstveno gostoto podatkov. Tak{en na~in pisanja in podatek, da je avtorica dela stalna sodelavka znamenite 186 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije kozmopolitanske revije The New Y orker , opozarja na {e eno ameri{ko esejistko, ki izhaja iz podobnega ustvarjalnega nagiba – na Susan Sontag in predvsem njene {tudije o fotografiji. Avtorica razdeli knjigo na pet temeljnih poglavij, ki obravnavajo primarne ~love{ke ~ute – voh, tip, okus, sluh in vid. Tako v prvem poglavju zastavlja tezo, da je voh nemi ~ut, ki ga do‘ivljamo brez besed in ga tudi na zavestni ravni relativno te‘ko artikuliramo v besedoslovje. [e najbolje se mu pribli‘amo prek barvnih asociacij z vonji substanc in rastlin iz naravnega okolja. Avtorica tako klasificira naslednje osnovne barve vonja – vonj po meti, cvetni vonj, eteri~en vonj, vonj po pi‘mu, mo{kov vonj, vonj po smoli, gniloben vonj in pa jedek vonj. [ele na osnovi tak{nih temeljnih kategorizacij, ki naka‘ejo vonjave vedno posredno s pomo~jo metaforike, v vsakdanjem ‘ivljenju opisujemo tudi ostale vonjave. Posrednost in metafori~nost vonja kot takega pogosto najbolje nakazujejo fraze kot so: smrdi kot dihur ali pa di{i po pomladi idr. Po drugi plati pa ‘e samo dejstvo, da vdihnemo deset do petnajstkrat v minuti (torej blizu osem milijonkrat v enem samem letu), in da vohamo vedno z vsakim vdihom, odra‘a dejstvo, kako pomemben je vonj v na{em vsakdanjem ‘ivljenju. Hkrati pa avtorica opozarja, da vonj vpliva na nas predvsem na biolo{ki ravni, pri ~emer povzema Amoorjevo teorijo o nevronskih mre‘ah v mo‘ganih, ti. stereokemi~no teorijo (str. 21-22). Beseda stereo se pri tem nana{a na kompleksen tridimenzionalen prostor, reliefno mre‘o v nosnih ~utnicah, v katerih spro‘ajo impulze natanko dolo~ene kategorije vonja s strukturo molekul samih – molekule vonja z dolo~eno obliko se vklapljajo v ~utni relief po principu klju~a in klju~avnice, in tako spro‘ajo nevronske impulze, ki potujejo v ustrezne centre v mo‘ganih. Tam so impulzi procesirani v nekak{nih nevronskih mapah, kjer obudijo spominski zapis, ki nam pove, kaj za nas ta vonj pomeni (denimo nevarnost, opojna privla~nost, strupena hrana itd.). Hkrati pa Ackermanova opozarja, da se vonj kot tak razlikuje od kulture do starosti in osebnega okusa. ^lovek ima samo pet milijonov vohalnih celic (v primerjavi s psom, ki jih ima dvesto dvajset milijonov), vendar zanj kljub temu ni nepomemben ~ut. Denimo, nekatere raziskave ka‘ejo, da imajo matere sposobnost prepoznavanja svojega otroka tudi po vonju, medtem ko naj bi za mo{ke veljalo, da lo~ijo le vonj mo{kega oziroma ‘enske. Spet druge raziskave ka‘ejo, da v ‘ivalskem svetu mi{i izbirajo partnerja po vonju – tako lahko vnaprej dolo~ijo najbolj{o mo‘no genetsko kombinacijo v potomcu kot prena{alcu najbolj{ih genov, tj. zavohajo partnerjev genetski material. Sociobiolog Dawkins v svojem Sebi~nem genu razpreda o teoriji genov, ki so dejanski lastniki na{ega telesa – tako gledano je telo zgolj mi{olovka s sirom, ki i{~e v genetski verigi idealno kombinacijo, s katero uvaja v evolucijski ravnini radikalno mutacijo za ohranitev dednega zapisa in vrste. Kak{no vlogo ima vonj pri ~love{ki reprodukciji, lahko zgolj domnevamo, na podlagi nekaterih raziskav, ki {e zdale~ niso indikatorji dejanskih razse‘nosti fenomena. Za ilustracijo lahko omenimo McClintockov efekt – namre~ ‘enske, ki so si fizi~no blizu (bodisi sorodstveno bodisi tesne prijateljice ali partnerke), pod vplivom feromonov pogosto do‘ivljajo menstruacijski ciklus isto~asno (str. 36). V tak{ni perspektivi pa ima vonj svojo vlogo tudi v skupini. Dejstvo, da bolan ~lovek di{i druga~e kot zdrav (na primer shizofrenik naj bi oddajal povsem svoj vonj), spro‘i bojazen, da bi lahko kdo zavohal na{o bolezen – govorimo o romanti~ni paranoji moderne dru‘be. V sodobni dru‘bi je prikrivanje naravnih vonjev s parfumi in di{avami (p)ostalo common use, predvsem pa industrija mno‘i~ne kulture, ki individualno tudi na ravni vonja uniformira na nivo enotnega kolektiva s pe{~ico umetnih vonjev. Parafraza se glasi: Vonj naredi ~loveka, ali ~e gremo {e globje: Urbanizacija ~loveka in prostora ustvarjata agregat vonja. Torej vonj ni le obleka, je tudi imago in okolje. V naslednjem poglavju Ackermanova razvija tezo, da je na{a ko‘a je tista, ki stoji med nami in zunanjim svetom – prav nobeden del na{ega telesa ne stopa v fizi~ni kontakt z okoljem razen ko‘e. Hkrati pa opozarja, da predstavlja na{a ko‘a povpre~no {estnajst odstotkov na{e celotne te‘e, kar nedvomno zahteva globlji vpogled – tako vpogled na sebe kot iz sebe, vmes pa je ko‘a in v njej najve~ji organ na{ega telesa – tip. Obstajajo {tiri temeljne kategorije tipa – mrzlo, vro~e, bole~ina in pritisk. Porazdeljene so po povr{ini celotnega telesa v skladu s funkcijo in strate{ko lego, ki jo na telesu obdaja tisti del ko‘e. Na primer Meissnerjeva telesca so izredno ob~utljiva Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 187 Recenzije nevronska telesca tipa, ki se nahajajo na nepora{~enih delih telesa (na podplatih, prstih, klitorisu, penisu, jeziku itd.) in vsebujejo tudi do tiso~ petsto ~utnih celic na en kvadratni centimeter (str. 89). Znana so tudi Pacinijeva telesca, ob~utljiva na zra~ni pritisk, nahajajo pa se v bli‘ini sklepov in genitalij. Kako pomemben je tip tudi v procesu biolo{ke socializacije in nemotenega razvoja otrok, ka‘e ameri{ka praksa, ki jo izvajajo z nedono{en~ki. Za ~as, ki ga pre‘ivijo v inkubatorjih, izolirani od okolja, {tevilni prostovoljci poskrbijo (Ackermanova navaja to prakso za porodni{nice v ZDA) za zadostno koli~ino ~love{kega dotika (str. 78-79). V nasprotnem primeru je njihov metabolizem moten, posledi~no tudi rast in razvoj otroka. Na eni izmed univerz v Illinoisu so naredili eksperiment s primati, kjer so ugotovili, da pomanjkanje dotika povzro~a po{kodbe mo‘gan (str. 82). Avtorica zaklju~uje, da sta tip in pre‘ivetje nedvomno mo~no povezana, ali druga~e povedano: ~e se ob dotiku ne bi po~itili prijetno, verjetno ne bi bilo na{e vrste, star{evstva ali pre‘ivetja. Proces tipa pri tem nastaja v zaporedju, kjer mehani~ni impulz iz okolja aktivira ~utne celice, ki prevedejo dra‘ljaj v elektri~ni impulz, le ta po nevronih potuje v ustrezen center v mo‘ganih in po principu povratne zanke spro‘a ustrezno reakcijo. Za vid in tip velja, da sta primarna ~uta spoznavanja tridimenzionalnega prostora (poleg sluha, ki prav tako v veliki meri strukturira prostor okoli nas). Na ravni kulture je v zvezi s tipom {e posebej zanimiva bole~ina, namre~ v kolik{ni meri ob~utimo bole~ino, varira v veliki meri od kulture in tradicije (str. 108- 109). Pri tem je zanimiva tudi dru‘bena konstrukcija sre~e, ki je povezana ravno z ob~utkom odsotnosti bole~ine. Tudi zato je laj{anje bole~in stara praksa, ki se danes preve{a v popolnoma institucionalizirano panogo moderne dru‘be – medicino. Po eni plati torej beli bogovi s skalpelom, po drugi pa habitualizirana uporaba raznih umetnih zdravil, med katerimi je nedvomno najbolj odmeven aspirin, ki spada med anestetike. Zanje je zna~ilno, da blokirajo signal nevronskih impulzov k mo‘ganom, prekinejo krog povratne zanke – tako organizem ne ~uti ve~ bole~ine, zato tudi simptomi reakcije izginejo. Podobni umetnim anestetikom so naravni opijati telesa, ki jih imenujemo endomorfini. Telo jih {e posebej veliko proizvede v stanju fizi~ne aktivnosti – torej ob {portnih in rekreativnih dejavnostih. Tako velja, da dvajset minut aerobne aktivnosti stimulira telo, da proizvede ve~ endomorfinov kot denimo ena cela {katlica aspirinov. V tretjem poglavju Diane Ackerman opozarja, da je okus je izrazito socialen ~ut – namre~ jesti sam je podobno kot jesti neza~injeno hrano. Simbolika oku{anja se ka‘e tudi v obi~ajih, kot je denimo ponujanje hrane gostu – kajti v vsaki kulturi predstavlja hrana znak odobravanja ali komemoracije (str. 133-134). Hkrati pa je okus je tudi intimen ~ut, kajti ne da se oku{ati na daljavo. Da bi lahko sploh dosegli prag oku{anja, je potrebno dva tiso~krat ve~ molekul kot pri vonjanju – v isti sapi pa sta tako vonj kot ~ut izredno prepletena ~uta in se komplementarno dopolnjujeta. ^lovek je omnivor – vsejedec, zato je v svojem evolucijskem razvoju, predvsem pa v boju za pre‘ivetje, okus igral pomembno vlogo. Na svetu je dvajset tiso~ u‘itnih vrst rastlin in vsako je bilo potrebno pred u‘ivanjem okusiti. S pomo~jo arhiviranih nevronskih povezav je ~love{ki prednik prepoznal okusne in u‘itne tvarine, v pomo~ pa mu je slu‘il tudi vid. Ackerman opozarja, da danes verjetno ne bi gledali barvne televizije, ~e ne bi neko~ na neki evolucijski to~ki razvili organa za gledanje v barvah – njegova funkcija je bila sprva predvsem razlikovanje sade‘ev, u‘itne in neu‘itne hrane. Pri tem so sodelovala fiziolo{ka telesca okusa – oku{alne borbon~ice. Povpre~en odrasli jih ima okoli deset tiso~, pri ~emer lo~ijo {tiri osnovne okuse – sladko, kislo, slano in grenko. Vsaka izmed teh kategorij borbon~ic ima na jeziku, poglavitnem oku{alnem organu, razli~no mesto. Po drugi plati okus kot tak spro‘a tudi veliko asociacij povezanih s seksualnostjo – denimo prebavni trakt se za~enja na obraznem delu glave in kon~uje na podro~ju genitalij. Obe sferi sta si zelo podobni – tudi glede muskulature, gladkih okroglih mi{ic, katerih dejavnost je povezana s svojevrstno mero u‘itka. Dra‘ljaji tovrstnih mi{ic spro‘ajo v mo‘ganih pozitiven nevronski odziv, ta pa je povezan s primarnimi funkciji telesa – kot so prehranjevanje, izlo~anje in razmno‘evanje. Hkrati pa je – kot opozarja avtorica – tudi hrana afrodiziak: hrana je produkt spolne konjunkcije rastlin ali ‘ivali, in se nam kot taka zdi seksualno atraktivna (str. 137, 159). Denimo v jezikovnih puhlicah pogosto izrazimo misel, da je nekdo 188 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije tako seksualno privla~en, da bi ga kar pojedli. Spomnimo se tudi fraz tipa – ti si moj cukr~ek ali pa {tru~ka moja. Nekatere izmed substanc hrane vplivajo na nas podobno kot opijati – {e posebej znana sta primera kave in ~okolade. Bojda je francoski pisatelj Balzac na dan pou‘il kar petdeset skodelic kave – zato je umrl od kofeinske zastrupitve. Podobno je s ~okolado, ki vsebuje substanco phenyetylamine (PEA), ki v mo‘ganih spro‘a podobne ob~utke kot stanje zaljubljenosti. Hkrati pa Ackermanova navaja tudi strukturalista Levi-Straussa, ki je zabele‘il, da primitivna ljudstva delijo hrano na dobro za misliti in slabo za misliti (str. 141). Namre~, skladno s tak{no strukturo ~lovek deli hrano na tri kategorije – v prvi so pripadniki lastne vrste, ki so tabu (denimo na bojnem polju so ljudje dobri za ubijanje, vendar slabi za jelo), nadalje, v drugi so ‘ivalske vrste, ki so ~loveku blizu, zato so delni tabu (kategorija doma~ih ‘ivali kot so psi, ma~ke, papagaji itd.), in v tretji kategoriji so ‘ivalske vrste, ki so dovolj distancirane in konzumacijsko sprejemljive. V nadaljevanju avtorica opozarja, da je vesolje nemo, toda na Zemlji skoraj vsaka stvar oddaja zvok, ki ga je mo~ sli{ati. Proces sluha pri tem nastaja tako, da so zaznane vibracije molekul v zraku, nato prevedene v fluidne valove v slu{nih organih, in naprej v elektri~ne impulze do mo‘gan. Pri sluhu delno sodeluje tudi ko‘a oziroma tip, predvsem pri nizkofrekven~nem zvo~nem valovanju. ^e se na kak{nem bu~nem koncertu postavimo v bli‘ino izvira zvoka, lahko za~utimo nekak{no {~emenje, ki preveva vso telo – {e posebej pa zelo ob~utljive predele, kot so genitalije. Skozi tak{no le~o lahko spoznamo, kako mo~an eroti~en naboj preveva diskoteke in plesi{~a, kjer glasna glasba ustvarja fizi~no nezavedno spolno predigro. Po drugi plati pa zvok ne le, da daje nekak{no kontinuiteto na{emu ‘ivljenju, temve~ omogo~a logi~no dojemanje tega – je del nas samih: tokovi, {umi, predvsem pa sr~ni utrip so valovanja znotraj nas, ki jih na zavestni ravni ne registriramo. Hkrati pa je fenomen, ki se je razvijal vzporedno s sluhom, sposobnost govora oziroma artikulacije zvokov, ki sta zna~ilna ne le za ~love{ko kulturo, temve~ tudi za ostala ‘iva bitja (str. 190, 191). Denimo visoko razviti sesalci – na primer kiti - formirajo oblike zvo~nih vibracij, ki imajo enako melodi~en zna~aj kot v ~love{ki kulturi pesem. Kak{no vlogo ima tovrstna komunikacija v njihovi kulturi, lahko le domnevamo, v ~love{ki zgodovini pa je nemara spro‘ila {tevilne mite in legende, saj obstajajo domneve, da so ravno petje kitov neko~ mornarji pripisali legendarnim sirenam. Tako neko~ kot danes ima v okviru sluha glasba izjemen polo‘aj v ~love{ki kulturi – jo soustvarja in ji daje smisel, predvsem pa odlikuje nivo estetskega formuliranja stvarnosti modernega posameznika. Pri tem lahko opredelimo dve formi, pogojeni s strani na{e kognicije – prvi~ besede, ki obsegajo racionalne zvo~ne zapise za objekte, emocije, ideje, drugi~ glasbo, ki je povezana z neracionalnimi zvo~nimi vibracijami za dolo~ena ob~utja. V zaklju~ku Diane Ackerman postavi tezo, da je vid je povezan s sliko, ki ni fiksno postavljena v okolju, temve~ je povezana z dolo~eno definicijo – o~i zbirajo svetlobo le dolo~enih valovnih dol‘in in dolo~enih barv, proces sprejemanja in interpretiranja pa se dogaja v mo‘ganskih centrih. Torej ~e bi lahko za prej{nje ~ute trdili, da predstavljajo kontingenco ~lovekovega razvoja in jo omogo~ajo, pa za vid velja, da je vzpostavil to~ko diskontinuitete, ki je spro‘ila raz~lembo in hkrati razumevanje subjektivne slike – preskok od enostavnega ~utenja in pasivnih reakcij organizma je zaznamovan na vi{ji ravni interpretacije ter abstraktnega mi{ljenja (str. 238). Dejanska funkcija o~es je zbiranje svetlobe, ki jo posebni senzorji, ~epki in pali~ice, zaznajo in pretvorijo v razli~ico digitalnega zapisa. ^epki so ~utne celice, ob~utljive na barvo – procesirajo tri osnovne barve: rde~o, rumeno in modro. Pali~ice pa so celice, ob~utljive na svetlobo, ki zaznajo binarno resolucijo, tj. ~rno in belo, temno in svetlo. Pri tem ve~ina ljudi razlikuje od 150 do 200 barv, pri ~emer velja, da vidimo vedno tisto barvo, ki je od povr{ine objekta odbita. Pri tem avtorica opozarja, da se barve ne porajajo v svetu, ampak v na{ih glavah. Skupaj z intenziviteto svetlobe vplivajo na nas in na{e po~utje, nas opozarjajo, vzburjajo, pomirjajo, skrijejo, predvsem pa vplivajo na odraz neke skupnosti in jo sooblikujejo. Denimo, v anglo/evropski kulturi je barva dru‘beni odraz spolne entitete – modra je barva de~kov in roza barva deklic. Pri ~emer modra barva izhaja iz barve neba, na nebu pa – v skladu s {tevilnimi mitolo{kimi konstrukcijami – ‘ivijo bogovi. Zato naj bi imela modra mo~, odvrniti ter premagati zlo, in posebno energijo, ki daje mo{kemu herkulsko Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 189 Recenzije vlogo pri vodenju svoje dru‘ine. Po drugi plati pa je roza barva ‘enskega spola, kajti v tradicionalni mitologiji so punce krhke in rojene v ne‘nih cvetovih roza vrtnic. Seveda je slika kot taka, skupaj z ostalimi ~uti, mo~no povezana tudi s seksualnimi odzivi – tako se lahko poraja dejansko ali pa zgolj v domi{ljiji oziroma fantaziji. V fantazijah pa ne obujamo le slike iz realnosti, ampak jih tudi poustvarjamo, namre~ gre za introjekcijo na globlji ravni, ki ka‘e podobnost s sanjami. Nedvomno je izjemno delo Ackermanove primerno tako kot zanimiv u~benik (dodiplomskim) {tudentom, ki so povezani z mejnimi podro~ji {tudij o ~utih telesa od sociologije do biologije, kot tudi v obliki popoldanskega ekskurza v miselno polje telesnega. Vsekakor je branje pri~ujo~ega dela predvsem z dru‘boslovnega zornega kota izredno dobrodo{lo, skupaj z ostalimi znanstvenimi {tudijami, kakr{na je denimo delo o dru‘benem svetu v kognitivni znanosti, ki ga je predstavil {ir{i akademski skupnosti sociolog Gregor Tomc z naslovom [esti ~ut (2000). Diane Ackerman zaklju~uje svoje potapljanje na dih v dru‘beno realnost, ki je podrejena temeljnim fizikalnim in biolo{kim zakonom, s sinestezijo, kjer - podobno kot klasi~ni sociolog Georg Simmel v spisu o sociologiji ~utov – ugotavlja, da so pogosto najbolj samoumevne plati dru‘benega osrednja in edina oprijemljiva dejstva ~love{kega – svet je konstrukt, ki ga mo‘gani gradijo na podlagi dobljenih ~utnih podatkov, podatki sami pa so le majhen del tistega, kar je na voljo. Tudi ‘ivljenja. Novosti na knji‘nem trgu, namenjene recenziji (do aprila 2004) Pierre Bourdieu: Sociologija kot politika. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., 2003. Jean-Claude Milner: Strukturalizem: liki in paradigma. Ljubljana: Krtina, 2003. Matja‘ Ur{i~: Urbani prostori potro{nje. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, 2003. Ulrich Beck: Kaj je globalizacija? Zmote globalizma - odgovori na globalizacijo. Ljubljana: Krtina, 2003. Tanja Oblak: Izzivi e-demokracije. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, 2003. ur. Igor [kamperle: Ars magna: Alkimija med mitom in znanostjo. Ljubljana: Nova revija, 2003. Noam, Chomsky: Somrak demokracije. Ljubljana: Studia humanitatis, 2003. Mitja V elikonja: Mitografije sedanjosti: {tudije primerov sodobnih politi~nih mitologij. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. Ale{ Debeljak: Evropa brez Evropejcev. Ljubljana: Sophia, 2004. Benedict Anderson: Zami{ljene skupnosti: o izvoru in {irjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2003. Jan Makarovi~: Antropologija ustvarjalnosti: biologija, psihologija, dru‘ba. Ljubljana: Nova revija, 2003. Edward Sapir: Jezik: uvod v prou~evanje govora. Ljubljana: Krtina, 2003. Mladen Dolar: O glasu. Ljubljana: Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo, 2003 ur. Janez Strehovec: Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. Hagen Schulze: Dr‘ava in nacija v evropski zgodovini. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., 2003. Walter Benjamin: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis, 2003.