pa sčasoma povsem počrnijo. Bolezen je po spremenje- ni zaleženi površini podobna drugim boleznim zalege, vendar ko mrtve sprožene ličinke čebele očistijo in jih lahko vidimo na podnici ter na bradi panja, bolezen tež- ko spregledamo. Podobne znake ima sicer tudi okamnela zalega, ki jo povzroča plesen Aspergillus f lavus in ima zoo- notičen značaj, kar pomeni, da je nevarna tudi za ljudi. Okamnelih ličink ni možno odstraniti iz celic, zato jo tež- ko zamenjamo s poapnelo zalego. Seveda pa je treba ob sumu obvestiti veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki s klinično in laboratorijsko preiskavo ugotovi, za katero vrsto plesni gre. Širjenje okužbe s poapnelo zalego Čebele za poapnelo zalego ne zbolijo, vendar pri oskrbi zalege širijo okužbo po čebelji družini, z ropanjem in za- letanjem v tuje panje pa tudi med čebeljimi družinami. Veliko k širjenju okužbe pripomore čebelar s premeščan- jem s sporami kontaminiranega satja in rokovanjem s čebelarskim orodjem, ki je bilo v stiku s sporami. Veter raznese spore v okolico stojišča, da so tudi v pelodu in vodi, ki ju čebele prinesejo v panj. Za širjenje bolezni je pomembno, da so spore zelo odporne in ohranijo kužnost tudi do 15 let. Pojav in izraženost poapnele zalege Pojav in izraženost poapnelosti v čebelji družini sta od- visna od virulentnosti A. apis in od dejavnikov, ki prizade- nejo imunsko sposobnost čebel, da postanejo ranljivejše. Različni sevi te plesni so lahko tudi do 20-krat bolj viru- lentni drug od drugega. Na individualni ravni ličinke pred okužbo varujeta fizikalni oviri peritrofična membrana in prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, Ljubljana Mira.JenkoRogelj@vf.uni-lj.si Poapnelo zalego čebelje družine povzroča plesen Asco- sphaera apis, ki prizadene ličinke, zato čebelja družina (Apis mellifera) slabi in lahko propade. Poapnela zalega je izrazito pogojna bolezen čebelje družine, zato ne prese- neča, da je zaradi znanih vzrokov, ki ogrožajo vitalnost in zdravje čebeljih družin, kot so onesnaženo okolje, upo- raba škropiv v kmetijstvu, varoza in pogosto zatiranje varoj, neprimerne in nezadostne paše, prevozi čebeljih družin in še kaj, ena najbolj pogostih in trdovratnih bo- lezni čebelje družine. Poapnela zalega čebelje družine Poapnele ličinke v panjskem drobirju Znake, značilne za poapnelo zalego, so poznali že v 19. stoletju, leta 1913 pa so bolezen opisali in ugotovili, da jo povzroča plesen. V prvi polovici dvajsetega stoletja so poapnelo zalego ugotavljali po Evropi, od leta 1960 se je širila po Severni Ameriki, od leta 1993 pa po Avstrali- ji in domnevajo, da so k temu pripomogli intenzivno čebelarstvo in pogosti premiki čebeljih družin. Plesen Ascosphaera apis v živalskem sistemu uvrščamo v razred Ascomycota in družino Ascospheraceae, ki ima- jo spolni in nespolni razmnoževalni ciklus. Spolni del je askus, v katerem so askospore, iz katerih nastanejo hife, ki se razrastejo v micelij, nespolno razmnoževanje pa na- stane z mitotično delitvijo spor. Klinična slika bolezni S plesnijo A. apis se okužijo ličinke delavk, trotov in matic z zaužitjem spor, najdovzetnejše pa so ličinke, sta- re tri do štiri dni, po nekaterih podatkih pa tudi mlajše. Po okužbi se vegetativni razvoj spor upočasni, zato se bo- lezen v klinični obliki pokaže pri pokriti zalegi. K vzklitju spor pripomore povečana koncentracija CO 2 v črevesni mikroflori. Okužene ličinke se prenehajo hraniti, v praz- nem črevesu pa A. apis s pomočjo svojih encimov zlasti v zadnjem predelu predre črevesno steno (peritrofično membrano) in vstopi v telesno votlino (hemocel), ki jo plesen (micelij) povsem zapolni in kasneje preraste tudi ličinkino povrhnjico. Mrtve ličinke so prekrite s puhasto belo plesnijo in spominjajo na mumije kredaste barve, po čemer je bolezen dobila ime. Kasneje se ličinke posušijo in tiste, na katerih se plesen razmnožuje nespolno, os- tanejo bele, ličinke, kjer gre za spolno različico plesni, Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2020 7-8/2020 letnik CXXII 198 ZDRAVJE ČEBEL bakterijska mikroflora. Li- činke pa so sposobne pod določenimi pogoji povzro- čitelja bolezni zavrniti tudi s pomočjo imunskega odzi- va, ki pa je zaradi številnih vzrokov pogosto prizadet. Predvsem je usodna ne- primerna in nezadostna prehrana, kar onemogoči čebelam primerno oskrbo zalege. Zlasti kritična je ne- zadostna pestrost peloda, s katerim morajo čebele pri- dobiti za razvoj potrebne aminokisline. Odpornost čebel proti poapneli zalegi Na ravni čebelje družine se odpornost kaže predv- sem pri ugotavljanju in od- stranjevanju mrtvih ličink, še preden so mumificirane in zato še ne vsebujejo spor. Drugi vedenjski vzorci, kot so so- cialna izmenjava hrane, čiščenje in hranjenje ličink, pa po- spešujejo raznašanje spor po čebelji družini. Na različno dovzetnost za okužbe vpliva tudi genetska raznovrstnost čebel, saj se matica praši s številnimi troti. Na odpornost vpliva tudi vzdrževanje primerne temperature v panju, zato na pojav bolezni vpliva podhladitev čebelje družine zlasti spomladi, ko k razmnoževanju spor pripomore tudi vlaga. Po nekaterih virih se čebelja družina proti poapneli zalegi brani tudi s povečanim donosom propolisa. Poapnela zalega in vpliv drugih bolezni in dejavnikov Na potek poapnele zalege vplivajo tudi druge bolezni, predvsem še varoza in nosemavost. Varroa destructor s sesanjem hemolimfe in maščobnega telesa izčrpava če- bele in ličinke. Nosema sp. pa z zajedanjem v čebeljem črevesu ovira prebavo in resorpcijo hranil, kar zmanjšu- je proizvodnjo matičnega mlečka, zmanjšuje življenjsko dobo čebel, ki postanejo prej pašne čebele. Posledica po- manjkanja panjskih čebel sta podhladitev in nezadostno oskrbovana zalega, kar so idealni pogoji za pojav poap- nele zalege. Možna je tudi sočasna okužba z različnimi virusi, kar še dodatno pripomore k razvoju poapnele zalege. Na razvoj poapnele zalege vplivajo tudi ostanki pes- ticidov v vosku in pelodu, kamor pridejo bodisi pri za- tiranju varoj bodisi preko medičine in peloda, nabra- Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2020 Poapnele čebelje ličinke v satju nega na s pesticidi tretiranih kmetijskih površinah. Ti ostanki vplivajo na kakovost hemolimfe in zmanjšujejo imunsko sposobnost ter povečujejo virulenco plesni. Uporaba fungicidov v kmetijstvu po vsej verjetnosti zavira razvoj koristnih plesni v družini in vzpodbudi razvoj A. apis. Zdravila ni, potrebna je primerna oskrba Za zdravljene poapnele zalege so v laboratorijskih in terenskih pogojih preskušali številne učinkovine, vendar nobena ni imela zaželenih pozitivnih učinkov. Za obvla- dovanje bolezni, ki v čebelarstvu povzroča velike biolo- ške in ekonomske izgube, je zato treba uporabiti druge metode, ki temeljijo na odbiri odpornih čebeljih družin z izraženim čistilnim vedenjem, doslednim upoštevanjem higiensko-sanitarnih pravil za preprečevanje bolezni v če- belarstvu, in pri izvajanju tehnoloških posegov natančno slediti razvoju družin glede na možnost hitrih podnebnih sprememb. Ko v čebelji družini ugotovimo mumificirane ličinke, bolezen zatiramo, predvsem pa moramo ugotoviti vzroke oziroma prisotnost morebitnih drugih bolezni, ali napak v tehnologiji čebelarjenja in jih odpraviti, saj je primerna oskrba bistvena za preprečevaje poapnele zalege. Dobra čebelarska praksa za preprečevanje poapnele zalege: – V plodišču mora biti vedno zadostna zaloga kakovostne hrane. – S sati iz zaloge čebele hranimo le, če je bil med pregledan in negativen na prisotnost povzročiteljev hude gnilobe 7-8/2020 letnik CXXII 199 ZDRAVJE ČEBEL čebelje zalege, poapnele zalege in nosemavosti. Satov z nedozorelim/nepokritim medom čebelam ne dodajamo. – Iz čebeljih družin, za katere sumimo, da niso zdrave, satja ne premeščamo v druge čebelje družine. – Čebelnjak postavimo na suho področje, kjer je minimal- no tveganje za povišano vlago ter kjer ni pesticidov ali je njihova uporaba v kmetijstvu minimalna. – Redno odstranjujemo staro satje, kjer so morebitni os- tanki pesticidov. S kakovostnim satjem poskrbimo tudi za ugodno mikroklimo v plodišču. – V hladnem in deževnem vremenu ne pregledujemo če- beljih družin. Po potrebi panje tudi odenemo. – Čebelje gnezdo širimo postopoma in pazimo, da je satje s čebelami in zalego polno zasedeno. – Ko v čebelji družini ugotovimo presledkasto zalego in mumificirane ličinke, zaleženo satje odstranimo in ne- škodljivo uničimo. – Morebitne mumificirane ličinke na podnici in bradi pan- ja poškropimo z vodo, da se ob čiščenju ne dvigajo spore, ter jih previdno pospravimo v posodo s pokrovom ali še bolje v embalažo s pokrovom, ki jo je mogoče s sežigan- jem neškodljivo uničiti. – Čebeljo družino zožimo na najmanjši prostor, ki ga čebe- le popolnoma posedajo, da se poveča oskrba zalege. – Če ni izdatnega medenja, to družino krmimo s sladkorno raztopino in jo glede na vremenske pogoje tudi opažimo. – Redno in z za čebeljo družino najprimernejšimi metoda- mi zatiramo varoje. – Preprečujemo nosemavost. – Za krepitev zalege in čebelje družine uporabimo pre- hranski dodatek BeeStrong ter upoštevamo navodilo proizvajalca in veterinarja. – Čebelarsko opremo in pribor sprotno razkužujemo z 1- do 2-% raztopino Ecocida. Sanacija poapnele zalege v težji obliki Če je bolezen že napredovala, čebelja družina pa ima letne- mu času primerno zadosti čebel, naredimo ometenec s suhi- mi čebelami in v matičnici dodano oprašeno matico, zaleže- no satje pa neškodljivo uničimo. Tako pripravljen ometenec pretresemo v razkužen panj na mlado neokuženo oz. deviško satje, ki ga čebele popolnoma zasedajo, in mu ponudimo do- volj kakovostne hrane. Čebele trikrat v razmiku sedmih dni pokapamo/popršimo s prehranskim dodatkom ApiGo, pri če- mer upoštevamo navodilo proizvajalca in veterinarja. Če je pri ometencu prekoračen prag napadenosti z varojami, še preden je v družini pokrita zalega, varoje zatiramo. Če pa je zdrav- stveno stanje čebelje družine nejasno, je treba opažanja zapi- sati v dnevnik veterinarskih posegov in se posvetovati z vete- rinarjem NVI.Posebej pomembno je, da temeljito mehansko očistimo in razkužimo prazen panj, naletno desko in vse čebelarsko orodje z 1- do 2-% raztopino Ecocida. Ko se raz- kužilo posuši, vse površine speremo z vodo. Iztočeno satje pretalimo in steriliziramo, še bolje pa je, da ga neškodljivo uničimo. Medu iz okuženih družin ne krmimo čebelam. V primeru neuspele sanacije in pojava poapnele zale- ge v težji obliki, ko čebelja družina številčno slabi, so pri- merni humana usmrtitev in neškodljivo uničenje čebelje družine ter temeljito mehansko čiščenje in razkuževanje čebelarstva v skladu z navodilom veterinarja. Viri: Albo, G. N., Córdoba, S. B., Reynaldi, F. J. (2017): Chalkbrood: pathoge- nesis and interaction with honeybee defenses. International Journal of Environmental & Agricultural Research; 3. 71–80. Aronstein, K. A., Murray, K. D. (2010): Chalkbrood disease in honey bees. Journal of Invertebrate Pathology; 103: 520–529. Sarwar, M. (2016): Fungal diseases of honey bees (Hymenoptera: Api- dae) that induce considerable losses to colonies and protocol for treatment. International Journal of Zoology; 1: 8–13. S poapnelo zalego prizadete ličinke Poapnele ličinke na panjskem dnu Foto: Internet Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2020 7-8/2020 letnik CXXII 200 ZDRAVJE ČEBEL