s Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 40. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 6. SEPTEMBRA 1912 LETNIK XXI. hude nevihte I IN POVODNJI. V Pennsylvaniji, West Virginiji Ohiu nad 40 človeških žrtev. m POPLAVE TUDI V WISC0NSINU. požar v Los Angelesu, Cal., upepelil 150 poslopij, in škode $2,5000,000. Los Angeles, Cal., 4. sept. — V ucean Parku je razdejal včeraj ogro-m£n požar 150 poslopij in povzročil emotne škode nad 2,500,000 dolarjev. ^ ^varovalnina krije samo 10 odstot-•r 'zgube. Doslej je zglašena samo ^na človeška žrtev. Vsled požara je 1Q00 ljudi brez strehe. Los Angeles, Cal., 4. sept. — Po iz-ruhu požara v Ocean Parku se potresa 12 oseb, med njimi žena in šest otrok bogatega letoviščarja S. F.Zarde. Pittsburgh, Pa., 2. sept. — Najmanj dvaindvajset oseb je mrtvih in enajst rugih je prejkone utonilo vsled straš-nega viharja, ki je razsajal po zapadni m severni Pennsylvaniji, Panhandle-°srožju v West Virginiji in po vzhodom delu države Ohio snoči in davi. »se manjšfe reke so stopile čez bre-?0ve in poplavile široko ozemlje, do-Cj!I? so bila vsa prevozila iz tega mesta -Jansko ustavljena. Denarna škoda se ne da niti preceniti. . štiriindvajseturni izredni vročini J* nastal vihar snoči. V kratkem času J^,v°da izpodprala ponekod vse želez-^'cne tire in naplavila polno zemlje °kolnih gričev, tako da so bile vse Nevozne ceste v poplavnem pasu ne- Prehodne. Zadnja poročila iz raznih okrajev ^avajajo sledeča števila smrtnih slu-Caiev: Colliers, W. Va., devet znanih ^rtvih, jih utegne biti dvajset; Cherry valley, Pa., šest mrtvih; Burgetts-°vm, Pa., eden mrtev; Avella, Pa., mrtvi; Cannonsburg, Pa., trije mrtvi. I Prtrt™^ vihar t0 mesto. PODh^^1^ »rnela, Meti sT3 "bile V vel.t"- P°ulični Promet oviran, se ipi ,ajlh po zaPadni Pennsylvaniji ljudi strah i" trepet. V New-riike ■ S° duhovniki Poseli ver- nji ^."rkva domov, ko se je nazna-^ Wizanje poplave. V Ford City, Pra'bll° kacih dvanajst hiš izpod-Va]] '. Rudarsko mestece Cherry Po biI° P°Plavljeno čez pol ure Pncetku deževanja, hiše so se po-j>a 'e v vodovje. V Cannonsburgu, ino'Je blla tudi huda povodenj. Nekaj hiše - "Cev splezalo na streho neke m je izginilo v vodovju. Set »tsburgh, Pa., 3. sept.-- Štiridelni °Tesklh zrtev je zahteval vihar v Padn° nede'je na ponedeljek po za-Vir„; .'J1 severni Pennsylvaniji, West Ge,I1>J! in Ohiu. škodo cenijo na $2,000,000. Salj1" so trPeli farmarji in železnice. Poln evi"e. O.., je poplava skoro po-^ odnesla in oškodovala za Mi!« Poplave v Wisconsinu. &a ;^aukee, Wis., 2. sept. - Poro-v®ega Wisconsina naznanjajo 1 'tniniVC C0 iz8ubo na življeriju in ^a d,,; Vsled in poplav zadnja jske nesreče pri 'i je i2l.rst"> ,{jer se je utrgal oblak V Chica pral železniške tire, da se je bil0 g°.namenjen vlak prevrnil ter 1,1 nj n^'drugi Pa'ec dežja je padlo • vanajc? Cni uril Toplomer je pa-tižga, St0pi"j' od 86 na 74. Strehi 'Hh 1 pos!°Pja v kacih dvanaj-in. l'čja .^esta. Voda je poplavila S Stavili tovarn, prodajalnic v£eIa je Prorr>et na ulicah. ' k0 resno ranila neko mladen- 1 Je ,a Pri klavirju in igrala, I "t lojeni n\n.ter med grmenjem in V ^ We V"dovski zavod pod h. ti 'Tay,or st- ki je v njem MKTat °c 0trok, je udarila stre- V te ^m n*pravlj ■V'.^'OOO "'^'ravIJeno škodo cenijo Parkih je Vilo na ti-zaJetih po nevihti. Zavojna pošta. Washington, D. C., 29. avg. — Generalni poštar Hitchcock je naznanil, da novi zakon o razširjeni zavojni (paketni) pošti zadobi veljavo že dne 1. januarja. Lev straši. Bartlesville, Okla., 29. avg. — V bližini kraja Okesa, devet milj od tu, se je pojavil velikanski gorski lev, v največje zgražanje prebivavcev tega o-kraja. Lev je prišel prejkone z Ozark-gorovja. Doslej je usmrtil šest prašičev in tri konje. Strah prebivavstva je tolik, da se ponoči nihče ne upa na ceste. ___ Besneče podgane. Wilkesbarre, Pa., 3. sept. — Dve hčerki farmarja A. Gethinga, nedaleč od tu, je ponoči v postelji napadla podgana, ki ju je večkrat ugriznila po obrazu in prsih. Ranitvam bosta hčerki prejkone podlegli. Gethinga je kričanje otrok ponoči prebudilo in u-smrtil je podgano, ki je pa bila hčerki že strašrto zdelala. American Woolen Co. Boston, Mass., 31. avg. — William Wood, predsednik družbe "American Woolen Co.", je bil prijet danes pod obtožbo, da se je udeležil nameravanih dinamitnih atentatov povodom tkalskega štrajka v Lawrencu zadnjo zimo. Predsednik Wood se je sam iz ročil oblastvom. Spremljal ga je njegov odvetnik. Boston, 31. avg. — American Wool en Co., katere predsednik je bil sedaj prijet v zvezi s skrivnostnim pošiljanjem dinamita v Lawrence za časa tkalskega štrajka, združuje 33 tovarn v državah Nove Anglije in New York pod svoji mnadzorstvom. Družba razpolaga s kapitalom 75,000,000 dolarjev daje zaslužek 35,000 zaposlencem in šteje samo v Lawrencu 15,000 oseb. Wood je položil 5000 dolarjev poroštva; v torek bo zaslišan prvikrat Dennis Collins iz Cambridga, ki je bil včeraj prijet, ker je dal na potniškem vlaku prepeljati dinamit, je pridržan vkljub poroštvu $1500. Tudi on bo zaslišan v torek.- Znano je, kaka razburjenost je za vladala, ko so ob času štrajka sredi zadnje zime našli dinamit v nekem stanovališču, neki prodajalnici in na pokopališču v Lawrencu. Voditelji štrajkarjev so odločno zanikali, da bi bili nameravali rabiti dinamit, in so obtožili svoje nasprotnike, da so iz-tuhtali ta zločinski načrt, da bi spravili štrajkarsko stvar na slab glas. Kmalu potem je bil prijet Breen, ki je baje položil dinamit na dotična mesta. Spoznan je bil krivim in obsojen v ^rlobo $500. Chicago brez parade. Chicago, 111., 3. sept. — Letošnji Delavski dan je bil za chicaške delavce prijeten. Na tisoče unijcev in njihovih družin si je iskalo hladu in miru v parkih in ob jezeru. To je bil prvi Delavski dan brez sijajne parade. Srb vedno junak. Portland, Ore., 2. sept. — Peter De-lačin, rodom Srb, je peš poiskal zdravnika danes s kroglo ravno pod svojim srcem. Delačin je bil obstreljen v nekem pfcpiru med Srbi v severnem koncu o,.raja Maltnomah. Šel je peš miljo daleč do železniške postaje, kjer je kupil vozni listek, nakar se je pripeljal sem radi zdravljenja. Doktorji pravijo, da ne more živeti. Tibet Peking, 30. avg. — Nameravana pri-spojitev Tibeta po kitajski ljudovladi je našla hudo nasprotnico v Angliji. Brit;; k., via.1-, misli, da se ima Ti-b-tliold, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, se je vrnil iz Ischla, kjer ga je cesar Franc Jožef sprejel v avdijenci. Grof je vladarju podrobno poročal, kako so razne velevlasti sprejele njegov večkrat omenjeni predlog glede turškega vprašanja. Rojak umrl. Milwaukee, Wis., 3. sept. — Zopet imam sporočiti smrt našega rojaka. Pred kratkim je sklenil življenje g. Berglez, še v lepi starosti. Doma je bil iz Spodnjega Štajerskega. V Ameriki je bival 6 let, in je že dalj časa hiral, sedaj je pa prestal muke tega sveta. Tukaj zapušča žalujočo soprogo. Bil je v društvu Sloga, ki mu je prav lepo vse preskrbelo. Lahka mu bodi tuja žemljica, soprogi pa naše sožalje! — Prav mnogo slovenskih porok se sklepa y naši slovenski naselbini. Jim želimo vsem mnogo sreče v novih stanih! — Z delom gre tu zmirom po navadi.—(John Vodovnik.) Parnik v plamenih. Baltimore, Md., 2. sept. — Parnik "Nantucket", last Merchants & Miners Transportation-družbe, je danes zgorel in se pogreznil v luki baltimorski. Škodo cenijo na $450,090. Dolg izprehod proti teži. New York, 3. sept. — Seržant Jack Kiernan, okrožni nadzornik cestoči-stilnega oddelka, pojde na dvaindvaj-setdnevne počitnice, in da se nekoliko izprehodi, pojde peš iz New Yorka v Chicago, 1,070 milj, in potem nazaj, da mu pot vzame nekoliko teže. Tožba proti Standard Oil Co. Dallas, Tex., 29. avg. — Zavezna velika porota severnega okrožja države Texas je podala danes tožbo proti več odličnim ljudem, ki zastopajo Standard Oil Company. Tožba se glasi na zatiranje trgovine ter nezakonito zaroto in zvezo nasprotno Sher manovi protitrustovski postavi. Vsled vročine stekli psi. Chicago, 111., 3. sept. — Devetnajst oseb je bilo ugriznjenih po pseh, steklih vsled vročine, kakor se je poročalo včeraj iz policijskega glavnega stana. Sv. birma v Chisholmu. Chisholm, Minn., 2. sept. — V slovenski cerkvi sv. Jožefa se je vršila ob mnogobrojni udeležbi vernikov sv. birma včeraj dopoludne, ko je bilo birmanih 128 učencev. Sv. birmo je izvršil škof McGolrick iz Dulutha ob asistenci domačega g. župnika Rev. Schiffrerja, Rev. Bilbana iz Eveletha, Rev. Hogana iz Hibbinga, Rev. Ly-dena iz Dulutha in Rev. Gomascha iz South Benda, Ind. (poprej iz Hibbinga). __ Amerikanci na Gorenjskem. Sredi avgusta so vpeljali na državni železnici, ki vozi iz Solnograda čez Gorenjsko v Trst, razgledne vozove amerikanske družbe Canadian Pacific Railway. Vozovi imajo zgornji del sten iz samih oken, da si popotniki lahko brez zapreke ogledujejo kraje, koder se vozijo. Amerikanci so kot dobri trgovci preskrbeli pred vsem velikansko reklamo o lepoti krajev, koder bodo vozili ti vozovi, da bi tako privabili čim več bogatih . turistov Dne 20. avgusta so prišli popotniki, ki so se udeležili prve vožnje, na Bled: do 400 časnikarjev amerikanskih, angleških, francoskih in nemških. Blejci so jih slovesno sprejeli in jim zaigrali angleško himno ter zapeli več slovenskih pesmi. Dekleta v slovenski narodni noši so obdarila Amerikance s planinskimi šopki. Važen sestanek na Dunaju. Dunaj, 2. sept. — Nemški državni kancelar, dr. pi. Bethmann-Hollweg, pride dne 7. septembra v grad Buchlau na obisk grofa Berchtholda, avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev. Sestanku je pripisati velik pomen v se danjih okoliščinah. Saj pojde v prvi vrsti za to, da se pokaže popolno sporazumljenje glede postopanja hats burške države v turškem vprašanju. Etbin Kristan pridržan. New York, 1. sept. — Etbia-Kxistan, urednik in socialistični predavatelj iz Avstrije, ki je dospel s parnikom Austro-Americane "Kaiser Franz Joseph I." v soboto iz Trsta in je bil poslan na Ellis Island iz vzrokov, ki so jih njegovi prijatelji le s težavo do-znali, je bil danes izpuščen. Dovoljeno mu je bilo na suho šele potem, ko ga je zaslišal posebni naselniški preiskovalni odbor glede njegovega stanu in značaja. Pridržanje Kristana, ki se je pripeljal v drugem razredu, je povzročilo neko pismo, katero je bilo poslano na naselniške oblasti in v katerem je bilo rečeno, da je Kristan prebil štiri leta v zaporu v Avstriji ladi nekih bojev s policijo. Poizvede-ti se pa ne more, kdo je pisal tisto pismo. Mirovna pogajanja. Carigrad, 3. sept. — Turško-itali-janska mirovna pogajanja so začasno prekinjena, in sicer vsled tega, ker mora porta preiskati nekatere točke, kj so jih postavili italijanski delegati na posvetovanju s Turki v Švici. Tukajšnji uradni krogi izražajo upanje, da se kmalu doseže končni sporazum. Vzel šivanko iz srca. Rim, 3. sept. — Prof. Mori v mestu Brescia je uspešno odstranil šivanko poltretji palec dolgo, ki jo je preiskava z X-žarki pokazala zabodeno v srce neke lOletne deklice. Srce je zdravnik zašil in deklica je na poti okrevanja. Jolietske novice. —G. Jos. Legan, član dobro znane salunarske tvrdke Petric & Legan pod h. št. 209 Indiana st., se je podal za teden dni na počitnice v Michigan, kjer se nahaja tudi g. Anton Terdich, bivši salunar pod h. št. 203 Ruby St., da se od nedavne bolezni popolnoma očvrsti. — Iz Pittsburga, Pa., sta se vrnila s partedenskih počitnic g. Ant. Sneler ("doc") in njegova mati. Dopis iz Pittsburga prihodnjič. — Frank Dzurkia\Vski, radi umora v dosmrtni zapor v tukajšnji kaznilnici obsojen Chicažan, je poizkusil v sredo pobegniti. Do četrti milje od kaznilnice so ga zasledovali jetniški pazniki in streli, in končno je bil ves krvav in opešan ujet. Naznanilo slavnim naročnikom Amer. Slovenca. M A Listnica uredništva. G. Iv. A. v New Yorku. Žal prepozno za to št. Prihodnjič. Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo; 1. Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst. 2. Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala. 3. Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo. 4. Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa -moramo pribiti, da ima naš "linotype" tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh. Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti. Joliet, 111., 4. sept. — Naš bivši ka-pelan, Rev. Jos. Pollak, nas je zapustil v ponedeljek zjutraj, ko je odpotoval v Hibbing, Minn., da prevzame v svojo oskrho tamošnjo župnijo slovensko-hrvatsko-italijansko. Rev. Pollak je bival med nami samo dobro leto dni a se je v tem kratkem času splošno priljubil, tako da je bilo slovo vsem težko. Poslovil se je od svojih fara nov zadnjo nedeljo v cerkvi, a želi jim tudi tem potom prav mnogo sreče vsem ter jim kliče: Z Bogom! — V naši župnijski šoli sv. Jožefa se je pričelo novo šolsko leto včeraj « vpisovanjem šolske dece. Čč. šolske sestre so pač v skrbeh zaradi velikega števila za šolo godnih otrok, ki jim bo težko najti vsem prostora v naši sicer veliki vendar premajhni soli, toda to jim ne vzame poguma, da se ne bi spet z veseljem lotile težkega in napornega dela za pravo izobrazbo duha in srca naše mladeži. Bog bla goslovi njihovo delo! — G. župnik, Rev. John Kranjec, je prišel do trdnega prepričanja, da bo treba našo župnijsko šolo razširiti v najbližji bodočnosti, kajti prostora je res premalo za ves ogromni naval šolskih otrok: samo nanovo zglašenih za prvi razred je nad 100 — in šola nima samo enega razred! — Delavcev še vedno primanjkuje v jolietski jeklarnici, tako da so tovarniški uradniki v skrajni stiski glede poslovanja. — G. John Mahkovec, hišni posestnik pod št. 208 Jackson St., in njegova ga. soproga Marija roj. Krhlikar sta se vrnila včeraj (torek) zjutraj iz stare domovine zdrava in srečna, da sta spet videla ljube svojce v prekrasni Kranjski deželi. Odpotovala sta bila iz Jolieta čez morje dne 11. junija t. 1. in nazaj iz Ljubljane dne 20. avgusta preko Havra, tako da sta dospela v New York dne 1. septembra na parni-ku "St. Louis" ameriške proge. Kako sta sc imela na počitnicah v stari domovini, nam pove prihodnji teden daljši dopis. Danes samo omenjamo, da sta prinesla znancem vsepolno pozdravov iz stare domovine, kjer sta našla velik napredek vsepovsod. — G. Math. Stefanich, dobro znani gostilničar na voglu Ohio in State Sts., je dobil predzadnji ponedeljek dve čvrsti hčerki in vsepolno čestitk. — "Joliet Rolling Mill Co." je spet odprla svoj® tovarno, ki je bila zaprta izza meseca novembra vsled nizke cene železnih izdelkov. Zaposlenih bo spet 200 do 300 mož. — "Slovanski večer", ki ga je priredil Krožek Ameriška Slavija v sredo, dne 28. avgusta, v divnem Dellwood parku, nam ostane vsem udeležencem v trajnem spominu. Take ali vsaj podobne prireditve še ni bilo v Jolietu. Najboljša godba jolietska je igrala v najlepšem parku samo slovanske skladbe, in zbrano slušateljstvo je predstavljalo cvet slovanskega življa v Jolietu. Seveda je bilo med poslu-šavci spet največ Slovencev, ki tako-rekoč igrajo prvo violino med tukajšnjimi Slovani, ker so najstarejši na-sejjenci tukaj. In zlasti naše dično ženstvo je poslalo svoje najboljše zastopnice na "slovanski večer". Na glasbenem programu so bili zastopani Dvoržak, Smetana, Komzak, Faderew-ski in drugi skladatelji. Godba "Dellwood Band" pocfmojstrskim vodstvom g. Westa je žela zasluženo pohvalo. Koncert je bil imeniten. In ples na prekrasnem plesišču? Očarujoč! Ko smo se proti polnoči vračali iz "suhega" parka, smo bili vsi navdušeni vsled izrednega dušnega užitka, ki nam ga je priredila naša "Slavija'. Drugo leto istotam — na svidenje! — V bolnišnici sv. Jožefa sta bila 4e dni operirana na kili John Kiren (Summit st.), 2 leti star in Math Be-nac iz Romeo, 42 let star. Operiral je oba dr. Ivec, in sicer s popolnim uspehom. Na malariji je bil obolel John Malnar, pa je nevarno mrzlico srečno prestal, za kar se ima zahvaliti dr. Ivcu. — Rojak John Kralj je tcsar-moj-ster, kar je dokazal te dni, ko je dr. Ivčevi hiši št. 900 N. Chicago st. v pročelju dodal imenitno verando. — Poulična parada Delavskega dne je bila impoz^ntna. Vse delavske unije jolietske so se udeležile korakanja skoro polnoštevilno. Vročina je pritiskala, ali unijcem na marčanju ni vzela humorja in dobre volje. Med gosti v paradnih vozovih je vzbujal največjo pozornost prijazni obraz Johna Mitchella, podpredsednika zveze "American Federation of Labor", ki je imel potem popoludne v Dellwood parku imeniten govor o ,dejanjih in dolžnostih unijskih delavcev. Mitchella poslušat so prišli ta dan tudi rudarji iz Braidwooda, Bracevilla, Peru, Spring Valley in drugih premo-garskih mestec, ki skoro vsi poznajo slavnega "Johna" izza časa, ko so skupaj z njim kopali črne diamante. _ Zadnji dan avgusta meseca je bil najtoplejši dan tega leta. Toplomer je kazal popoludne 95 stopinj, in prof. Mulig, jolietski vremenoslovec, je ce- lo naznanil, da je njegov uradni toplomer zaznamoval zadnjo soboto ob treh nič manj nego 100 stopinj. Naslednji dnevi niso bili več tako "peklenski", ali vroče je tudi še danes, ko to pišemo. — Elektrikarji Public Service-druž-be še vedno štrajkajo. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Mihalj Jakob, Tambu-rič Gjuro, Vaise Louis. Chicago, 3. sept. — Jakob Kalan, izobčeni duhovnik v Waukeganu, piše v Glasu Svobode: Proč z Amerikan-skim Slovencem! Res, daleč je zašel ta nesrečni duhovnik. Kaj je Ameri-kanski Slovenec že storil v verskem oziru dobrega za Slovence v naši novi domovini, to vemo mi vsi prav dobro. In koliko zla je učinil Glas Svobode s svojim protiverskim in bogokletnim pisarjenjem, to tudi dobro vemo. Saj Glas Svobode še v zadnji številki, v kateri je prjobčen dopis Kalanov, še v tej številki piše na S. strani, d a Kristus ni Bog in ni bil od B o g a p o s 1 a n. In v ta list piše, in ta list razširja Kalan v Waukeganu. Waukegan, Waukegan, kam si zašel! Nekdaj si v svoji gorečnosti metal jajca na čikaške socialiste, ki so prišli delat nemir v to prijazno naselbino, danes pa rediš gada na svojih prsih, ki je strupen stokrat bolj kot najhujši čikaški socialist. Na čast našim katoliškim Slovencem v Chicagi omenjam, da, če bi jaz kaj takega storil, kar počenja danes Kalan, bi se vsi čikaški možje vzdignili kakor en mož in bi rekli: Tega duhovnika in takega duhovnika ne maramo, ker ta je lažnjiv in krivičen prerok in zapeljivec ljudstva. Proč z njim!! Tako bi rekli v Chicagi! A v Waukeganu ne rečejo tega — ali jih je sram pripoznati, da so zapeljani ali je kaj drugega vzrok — ne vem. Poštenjak Martin Kočevar, ki vam je 7. božja zapoved nad vse sveta: kadar pišete kaj, pišite tako, da bo vsakdo vedel, kdo, kaj, kje in zakaj, in nikar ne lovite muhe po zraku! S Kalanom se ne bomo prepirali. Njegovo osebno življenje nas ne zanima nič več, razun v toliko, v kolikor smo bili uradno obveščeni od ljubljanskega ško-f a. Za drugo se ne brigamo. "Ljubljanski Slovenec" piše, da se je ljudstvo v Podkraju škanda-liziralo nad njegovim življenjem. Seveda, Kalan bo rekel: Škof laže, 'Lljubljanski Slovenec' laže, ameriški duhovniki lažejo, vsi lažejo, samo Kalan — govori resnico. No, pa bodimo mi vsi lažnjivci, pa naj Kalan bo in ostane edini resnicoljuben, to je Kalan, ki se podpisuje kot župnik, a je čuden župnik, ker je župnik brez škofa, župnik brez cerkve in župnik brez župnišča. K sklepu pa kot sosed prijateljsko čestitam sosedi Glasu Svobode, da je kakor neustrašena Špartanka postala zaščitnica izgubljenih, faliranih duhovnikov. Kakor dobra mati se je potegnila za svojega otroka — nekega Berceta, in sedaj se poteguje za izgubljenega Kalana. Glas Svobode — glasilo faliranih duhovnikovi Še enkrat: čestitam! Nas, druge duhovnike naj pa ta list le še naprej napada. Ta list je delavski list, in delavcem se bo kruh veliko bolj olajšal, če bodo brali kaj zoper nas. Rečem pa samo toliko: dokler nas bo Glas Svobode napadal, je še vedno dobro znamenje za nas, da smo na phivem potu; kadar pa Gl. Svobode začne kakšnega duhovnika hvaliti — takrat je pa — Bog pomagaj! Anton Sojar. Biwabik, Minn., 21. avg. — Tu pošiljam $1.00 naročnine na Am. SI. 1'ri nas ostane dostikrat zravnan kakor ga pošljete. Jaz kot gospodinja ga samo včasih pogledam, ker imam devet o-trok in drugega dela dosti, da ni časa gledati druge novice, ko je svojih do-;ti. Seno delamo od 4. julija in milim, da bomo do zadnjega dne avgu-ita s tem delom gotovi, če bo lepo vreme. Z Bogom F. Globokar. Cardiff, 111., 29. avg. — Prosim, da priložite te vrstice v' vaš list od Cardiff šehta. Jama je vže 28. marca 1911 zaštapala in čez zimo smo delali 'props" in kopali za mesto in farmarje potrebni "koln". Ali zdaj je pa od kompanije prišlo povelje, da vzeti vse vun iz šefta, kar j? železa. No, zdaj so pa vzeli vse rele, niašine, paj-pe, purnpe, vse kar je kaj veljavnega. Ali bo še kedaj delal ali ne, ne morem nič vedeti kaj misli kompanija. Zdaj pa kar tako stoji. V bojlarjih imajo še zmiraj ogenj in štinpo. Samo še bas in inženirji imajo še delo, da v Cardiffu je prav slabo za vse ljudi. In so vse havze zaprli, pa šli preč,vda je še komaj deset majnarjev tukaj, še drugi pot kaj več. Amer, Slovencu želim dosti naročnikov in predplačnikov. S pozdravom vsem skupaj J. Skube. Ely, Minn., 1. sept. — Velecenjeni A. S.! Pri nas smo se privadili draginji. Prej smo še nekaj godrnjali, a sedaj, ko so cene živilom visoke, smo mirni in nihče niti ne misli, da je kakšna reč delavcu predraga. Kar se tiče dela, še nekako gre. Delati moramo na povelje bosov trdo v smrdljivem rudniku. Torej vi delovodje, ali mislite, da je delavec samo za eno leto, kakor krompir? Na Vel. Šmarn dan je skupno 80 dečkov in deklic prvič pristopilo k mizi Gospodovi. V staro domovino 31. avg. povrnil se je Štefan Hutar z rodbino v Semič. Fr. Bevk se je podvrgel operaciji v tukajšnji bolnišnici. Na ogled so mi iz Ljubljane poslali nov slovenski list "Pika". Iz brezovega grma že listje odpada in lov na zajce se je pričel. Proroku-jejo, da ako bi v Minnesoti kopali še premog, potem bi država najboljša bila v Ameriki. Ali res tako? Gotovo za kapitaliste. Pravijo, da ime Ivo pomeni velikega človeka, zato se pa podpišem Jno. Težak. Lyons, Iow^, 29. avg. — Dragi Amerikanski Slovenec! Vam želim podati nekoliko še gorkih novic za prihodnjo številko o našem mestu. Vreme imamo jako izvrstno letos. Letina kaže ogromno veliko, vse v največje zadovoljstvo za vse kmete. Vendar mi je nepozabljivo mesto, v katerem sem dolgo let preživel v sredi svojih prijateljev in rojakov. V resnici imamo dovolj posla, pa vendar se zanimam za slovensko narodnost. Ali ža-libog, da nas je tako malo tukaj. No, pa smo vseeno živahni in čvrsti. Letos sem precej vesel bil, ko sem sprejel za ene male počitnice gospo soprogo znanega in večletnega trgovca John Pazdertza in gospodično Rozalijo Brunskole, obe iz ljubega Jolieta. Pred kratkim nas je tudi obiskal slovenski župnik Rev. John Stefanič iz Loraina, Ohio; na obisku svojih zdravih in čvrstih starišev, katere Bog poživi še mnogo let, obiskal je obenem tudi mene in mojo družino na moji kmetiji s svojim prijateljem in imenitnim duhovnikom Rev. Father Comonford, župnik irske fare St. I ramus, kamor tudi jaz in moja družina spadamo. Po kratkem kosilu smo si skup malo razgledali po prvih slovenskih sadjerejnih farmah v Clinton County. Bil sem jih ponosen. Bog jih živi še mnogo let! In tudi 25. avgusta sem zopet sprejel na svoj dom gospo vam dobro znanega rojaka in tudi več let zelo naprednega trgovca gospoda Jos. Jontts iz Jolieta. Upam, da jih še več prijateljev pride k meni na obisk, ker v resnici ga ni lepšega kraja, ko je ravno pri nas in splošno po vsi Iowi, da se malo razgledaš in si počineš. Vreme je imenitno letos, posebno sadja je precej dovolj in zlasti grozdje je strašno polno, katero zdaj zori. Zopet ga bomo nalili en par sodov, če Bog da zdravje. Druge letine bo dovolj. Torej kmetje so edini "independent" ali neodvisni možje, katerih ni n;.-ir„ za slabi QfL« St-veia, bolje je, 'če ■ jf dovolj dela za mestni narod in delavce, gre več denarja čez roke; ali vendar kmet nima nobene hude stiske kakor revni delavec, kateri živi v mestu. Torej mladi slovenski možje, vam priporočam, če hočete doseči svoj doni in neodvisno življenje: hodite na deželo ali kmetijo, in to v Io\vo, kjer vam letina res nikoli ne "falira" vsa. Iowa je danes ena najboljših držav v Ameriki, vse raste in zrak ni okužen z nobenim nevarnim vremenom, kakor na primer, ne s hudo zimo, ne prerano zimo, ne s kasno zimo, ne s točo, ne z veliko sušo ali vročim vetrom. Vsi Slovenci, stanujoči v državi Iowi. so danes možje z denarjem na bankah in smo jih lahko vsi ponosni. Edino slabo je, da nas je premalo Slovencev tukaj, in zakaj to? Ne vem. Torej zazdaj bo dovolj in vam rečem obenem, da vas Bog živi ves slovenski narod v Združenih Državah Ameriških! Živi Bog člane in članice K. S. K. Jednote! Tebi pa, vrli in edini katoliški časopis v Ameriki: obi: lega uspeha in napredek! B. J. Chulik, član in pooblaščenec K. S. K. J. za drž. Iowo. Peoria, 111., 27. avg. — Fredragi mi Am. Slovenec! Vam hočem sporočiti od našega kraja — from Peoria. Tukaj nam gre še prav dobro. Delamo ravno vsaki dan. Imamo hudo vročino. Nas ni veliko Slovencev ttikaj, samo en par družin. A tukaj je dela obilo, se dobi delo, kdor hoče delati. Delai se nova treka South Western Co., kjer se "fajn" dela dobijo na treki. Tukaj nimamo nič kranjskih dekličev, samo angleška. In kadar se nam zazdi, malo popijemo in angleško zapojemo. Zdaj druzega vam nimam kaj poročati is tega kraja, pa drugi pdt kaj več. Zdaj pa pozdravljam tebe, Am. Slovehec in vse Slovence in Slovenke po široki Amcrici. John Kochevar. Rock Springs, Wyo., 26. avg. — Cenjeno uredništvo! Ko ravno pošiljam naročnino za nam priljubljeni tednik, naj še priilenem kratek dopis iz našega mesta. Kot se vidi, naši tukajšnji dopisovalci spijo spanje pravičnega; samo eden drugi pa jaz se še kedaj oglasiva; on z dolgim dopisom in novicami, ki nas vse prav "zanimajo", kajti zadnji teden kjer sem videla par ali več tukajšnjih Slovencev skupaj, so se pogovarjali le o Tavčarjevem dopisu, ki je bil v Glasu Naroda; enega je ena novica bolj zanimala, druzega pa zopet druga. Eden je pa še mene 'vprašal, rekoč; "Ti Mežnarca, kaj je pa Tavčar hotel reči s tistim "šti-kelcem" v svojem dopisu, ko je pisal, da slovenska mesnica boljše napreduje, odkar je v novih prostorih?" Jaz sem pa rekla: "Jaz se čisto nič ne spoznam. To je pa ravno toliko kunštno za 'pogruntat' kot so Tavčarjeve sanje. Tisto veš, da mesnica še ni v no- vih prostorih, ali kmalu pa bo, seveda, če bodo prišle potrebščine, katere so že naročene od meseca junija. Jaz bi ti svetovala, če bi rad vedel, kaj da je hotel pisati in reči, da ti Tavčarja samega prašaj, ali pa če bi prašal tisto "Mico Tico", ki zadnje čase pisma piše in hoče vedeti reči, ki so se godile "half century back", kot se je sama izrazila." In kot sem tistikrat onemu rekla, da bo mesnica kmalu v svojih prostorih, če bojo prišle prej omenjene potrebščine, tako tudi je. Dne 22. jih je pripeljal luka-matija, in danes, dne 26., pa že dobiš nove prostore opremljene tako, da so izmed najlepših v celem mestu in je upati, da bo res njih obrt še lepše uspeval v novih prostorih, kot je Tavčar poročal že naprej. Zidanje slovenske cerkve bolj počasi napreduje, ali upati je, da se bode kmalu nadaljevalo z delom, ker zdaj en čas stoji, ker ne ve cerkveni odbor, ali bo šel naprej z zidarjem iste, ali bode to pokril, kar je do sedaj gotovega. Dne 6. julija smo imeli pokla-danje in blagoslovljenje vogelnega kamna, in take slavnosti še ni videl Rock Springs. V sporedu je bilo na stotine Slovanov iz tukajšnje naselbine, kakor tudi društvo sv. Martina iz Superior se je udeležilo slavnosti, za kar jim gre čast in hvala. Podporna društva tudi prav lepo napredujejo s člani, kakor tudi naše žensko društvo sv. Srca Marijinega št. 86 K. S. K. Jednote, in želeti je, da bi še vse one Slovenke, ki niso še pri nobenem društvu ali Jednoti, se k nam pridružile in pristopile v naše vrste, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj ene ali druge bolezen obišče. In naše društvo daje lepo podporo v bolezni, nam reč $1.00 na dan proti 50c mesečnega vplačila in ob smrtf 50 dolarjev, zraven se pa še lahko zavaruješ pri najmočnejši in največji slovenski Jednoti za svoto 1,000 oziroma 500 dolarjev. Ob času poroda pa da naše društvo 8 dolarjev podpore. Torej Slovenke, katera še ni zavarovana pri nobenem društvu oziroma jednoti, pristopite k nam; če si pa že pri enem, pa vseeno pristopi, saj ti ne bo nikdar žal. Ker se je moj dopis že precej zavlekel in se bojim tistega nenasitnega koša, naj pa skončan, želeč našemu društvu oziroma vsem podpornim društvom obilo napredka. Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem! Johana Ferlic, 211 Sherman St. Extra dopis. Tam v Klebelandu se grozno jeze in togotijo, ker je naša Cilka poslala nekaj v Vaš list zoper žoletskega do-pisuna onih cajteng, ki se imenujejo za Klebelandsko Maleriko. Pa pravijo, da je naša Cilka 4uha iii-da nuca silno veliko gnarja. Ja, suha je vča-si, ker polet je marsikdo suh in si rad grlo odmaka s kakim grenkim trin-kom, a da bi pa bila naša Cilka brez gnarja, to pa šur ni res! Saj se je ravno pred par dnevi odfurala na vi-kešn; morda obišče tudi Maleriko in Cigareta predno se vrne. Najbolj me pa to jezi, da tetka Ma-lerika vsiljuje naši Cilki onega krezi Majka Cigareta za ženina; pa kako ga silno hvali, da je fajn kerlc in zau-ber fant, pa da ima tudi plenti gnarja. Naša Cilka še ni hodila k Maleriki gnarja na posodo prosit; pa tudi nič Maleriko ne briga, če ga Cilka kaj ima al pa nič. Jest mislim, da bi Majka Cigareta najrajše pobrala Malerika sama, pa se boji, da bi ji ga Cilka ne odpeljala, ker Malerika grozno nuca gnarja. Šur! To zna skoro vsakdo v Klebelandu in drugod. Če tetka Malerika dobi Mister Cigareta, pa še nekaj sto plosk zraven, he, to bi bilo fino. Imeli bi vsak drugi dan en piknik. Pa tudi bi lahko povrnila žalostni mamki onih osem hundertarčkov, ki jih je njena pok. jetična mamka pocerala pred leti, kakor sem slišala, da so jih zadrukali v Klebelandu predno je bilo mamke konc. Če hoče gospodična Malerika, da se omoži s krezi Majk Cigaretom, brez da bi ga naravnost sama prosila, se moti, ker letos je tak law, da morajo dekline pobe prositi, zato tudi Majk Cigare se ja ne bo vtikal v ženski bizmus. Malerika se naj za našo Cilko nič ne briga. Ona se bo že možila, če se bo hotela, ko ta pravi pride. No, pa če jo kateri kerlc tudi zavrne, se ne rabi dobra tetka bat, da se bo šla zato naša Cilka pod štritkaro drajsat, kot se je menda šel v Klebelandu neki zauber kerlc, ko mu je pred nekaj leti punca dala zasluženo brco in velik ce-kar. Not baj demsajt! Zaradi take ljubezni pa že ne bodo naše ljube Cilke izpod štritkare vun vlekli, zato se naj pridna tetka ne stara. Onega fišarja, ki je pred kratkem po Rockdalu do ušes zaljubljen po rokdalskih mlakah ščuke lovil, je pa vendar naša Cilka s svojim pismom pognala rakom žvižgat in žabam gost. Pa naj spet kdo reče, da naša punca nima korajže! Še nekaj! V zadnjih klebelandskih cajtengah sem brala o lekšnu, ki se ima vršiti te dni. Najbolj me je ujezilo, da te ženske cajtenge tako zaničujejo ženski spol in nas sufragetke. Priporočajo in silijo moške, da naj šur ne volijo za amendment No. 23, ker potem bi vse babe, stare in mlade, volile na vsak lekšndaj. Čudno, da še ni postala tetka Malerika sufraget-ka, ker se vedno tako štuli naprej, a zdaj se je pa pokazala, da je vsaj sto let behind tajm. Ali je potem čudes, ko nam moški pravijo, da so za nas ženske samo burklje, kuhinja in kuhalnik? Nemara se pa misli Malerika kmalu omožiti in prečenčat svoje ime, da bo potem lahko mož za oba volil, kakor bo mu ona re-komandi-rala. Za zdaj oprostite! Drugič kaj več. Pozdravljam tudi Maleriko v nadi, da me kmalu povabi na ojhcet. Jera, Cilkina teta. Ljudje, ki delajo na prostem namreč farmarji, delavci in nekateri mehaniki so podvrženi kataru, kateri, če tudi ni usodna bolezen, je vendaf vzrok mnogih neprilik in zato P°tr<^ buje hitrega zdravljenja. Večina sla*5' čajev se vda učinkom Severovega Mazila zoper katar (Severa's Catarrh Balm), ki je tešilno, zdravilno in k' vrne bolne dele v pravilen stan. Pr°" dajajo ga lekarniki. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la- Dremavost. Dremavost kot nalezljiva bolezen se je doslej pojavljala le v krajih, kjef prebivajo zamorci, malokedaj je nastopila v Evropi. Pred kratkim je v dunajskem psihijatričnem društvu oP1" sal dr. Pappenheim nenavaden slučaj te bolezni. Neko 241etno dekle, ki ni podedovalo nikakršne bolezni, je večkrat tožilo o glavobolu. Kot šestleten otrok je padla in od takrat jo )e večkrat bolela glava. Ko je dorasla* se je pričela pri nji pojavljati dremavost. In spala sicer ni dolgo časa, a zelo krepko. Kadar je imela bolezenski napad in je zaspala, je sploh ni50 mogli vzbuditi. Kmalu na to so se prikazovali le še bolj čudni pojava Nekoč jo je celo povozila cestna železnica, ko je zaspala na cesti. Napad' so trajali vedno delj, včasih 48 uf-Zdravniki ji ne morejo pomagati, kef ne morejo spoznati vzroka boles'11. Ubogo dekle mora biti seveda nepre* stano v — bolnišnici. m Pametna sodba. Pred 10 leti je pobegnil blagajnik erlavskega trgovinskega in obrtnega zavoda s 700,000 K iz Ogrskega v A-meriko. Zavod je moral vsled tega poneverjenja napovedati krido. V rav" nateljstvu je sedelo več mož, ki so bi" po poklicu sodniki, vsled česar se Je vršila obravnava pred budimpeštan* skim trgovinskim sodiščem. To sodišče je zdaj izreklo obsodbo, vsled k3' tere so udje ravnateljstva spoznan' krivim konkurza vsled svoje brezbrižnosti pri nadzorovanju. Sodišče le obsodilo vse ude ravnateljstva in n^ zorstva na povrnitev zneska 700,0^ K, s katerim je blagajnik pobegni' v Ameriko. Vlagatelji vsled te uniest£e razsodbe ne bolo Trpeli no Cm-ne s* m :Na tisoče ljudi trdijo, da so jim Severovo Zdravila pomagala!: OH, MOJ HRBET! Koliko ljudi trpi vsled bolečin v hrbtu ali v straneh? Koliko izmed teh ve, kaj J® dobro zanje? Kako jih zatreti? Najhitrejša olašba sledi nadrgnenju Severovega Gothardskega Olja (Severa's Gothard Oil) Prežene bolečine. Imejte ga vedno pri roki. Pridobil si je slavno ime, priporoča se edinole vsled njegove koristi. iPiSIš iti i aft an ara »SfiW ■ BK te; ge I ;•!;■,) »J i««« Severovo Mazilo Zoper Katar Severa's Cataarh Balm je najbolj koristno zdravilo katero je bilo iznajdeno za okrajno zdravljenje nosnega katara. Upliva naravnost na sluzno mreno nosa in drugih zročnih prehodov. To mazilo uteši in olajša vnetje in vrne bolno, vneto močno v zdravo stanje. Cena 25c. Yecina bolezni, katerim sin« mi podvrženi so učinek zapeke in otrplih jeter in kadar se te ozdravijo druge bolezni, katerih so bilo to vzrok, tudi izginejo. Na Severove krogljice za jetra Severa's Liver Pills se lahko zanesete za učinko. To pomagajo vrniti nravno delovanje jetrain in Črnvain- Cena 25 centov. Prodajajo to v v»eh lekarnah. Kadar vam lekarnar ponudi druge namesto Severove, ne vzemite jih. Za zdravniški svet pišite na i i W. F. Severa Cc. CEDAR R»PI°S I0WA / IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — V Ameriko se je hotel 12. avg. odpeljati leta 1893. v Veliki vasi pri Krškem rojeni Martin Mlakar ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti, a mu je nakano preprečil na južnem kolodvoru ljubljanskem službujoči stražnik Večerin in ga aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Belokranjska železnica se odda prometu najbrže maja meseca 1914. — Kranjski deželni zbor bo zopet zboroval takoj po evharističnem kongresu. toaristinjo Matildo Šega iz Stražišča' nik Luka Lebič. — V Prvencih pri Sv. lec Ipavec, ki je trdil, da ga je župnik domov. V Šmartinu je neko tele spla-J Marku je umrl vzoren kmet Lovrenc ' nagovarjal, naj napade nadvojvodo — Slovesna otvoritev novega mostu v Črnomlju. Nedelja 11. avgusta 1912 je bila za Črnomelj slovesen dan. Novi most, ki se je ta dan slovesno blagoslovil in izročil prometu, odstranja največjo prometno oviro na cesti Lrno-melj—Vinica in je obenem preobrazil lice mestu Črnomlju. V treh lokih, katerih srednji se razteza drzno nad Dobličanko 57 m na široko, je novi most objekt, ki mu ga celo v Avstriji ni para, kakor to priznavajo tehniki. Zgradili ste ga iz železnega betona združeni tvrdki Zajec & Horn in Lon-čarič in je stal z dovoznimi cestami 160,000 kron. K tej svoti je prispevala država polovico in dežela 40 odstotkov, ostanek pa ce'stni okraj in mesto. Samo na ta način se je omogočila tako sijajna in mogočna stavba. stvom zelo priljubljen. Ostal je zvest pristaš narodno-napredne stranke do zadnjega. Bil je 10 let vojak in je rad pripovedoval o vojski z Ogri 1. 1848. in o drugih doživljajih iz vojaških let. — Mati umorila štiri svoje otroke. Iz Gorij poročajo: V nedeljo 18. avgusta zjutraj se je zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Mati Neža Burja na Rečici pri Bledu je prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega leta do šest let, vratove. Njen mož Janez Burja je šel k šesti maši v Zgor. Gorje. Ko se je vrnil iz cerkve in stopil v sobo, nudil se mu je grozen prizor. Vse v sobi je bilo krvavo, trupla umorjenih njegovih otrok so ležala na posteljah, tako da so glave visele navzdol, vratovi pa so bili vseh otrok prerezani. Bhrja svoje žene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Burjo, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražijo Janeza Burjo noč in dan, da bi si kaj ne naredil. Neža Burja je izvršila štirikratni grozni umor v nakrat izbruhli blaznosti, kateri pojavi so se že nekaj časa na njej opažali. Obveščena žendarmerija je šla takoj iskat Nežo Burjo v gore. — (V Am. SI. zadnjič objavljena brzo javka prravi, da je nesrečna mati izvršila samomor.) šilo konje. Pri vozu se je zlomila os- Janžekovič, star komaj 30 let. — Na in voz se je prekucnil. Vsi so se po-j Ptuju je umrl davčni oficijal Leopold škodovali. Gospa Dolenz je prišla pod I Petek. — V Kozjanskem trgu je irair-voz in si je zlomila nogo. Gdčna. Še- la 46 let stara ga. Apolonija Guček ga je poskočila z voza in se je poško-j roj. Pleše, soproga gostilničarja in tr-dovala na ramenu. Poškodoval se je žana Franceta Guček, ki mu zapušča tudi g. Dolenz na kolenih in tudi koči-! devetero otrok. jaž je opraskan, ker so ga konji vle- . . kli za sc-b)' — V nevllltx ^ bližini Mari- s j bora sta gnala dva živinska trgovca 48 — Otroka našli v cerkvi. 12. avgu- glav goveje živine po cesti, ko je na-sta zvečer so našli v ljubljanski šent- j enkrat nastala huda nevihta. Enemu peterski cerkvi v škatulji šest mesecev trgovcev je ime Franc Zupančič. Blisk starega mrtvega otroka. Policija je je splašil nekega bika, ki se je zaletel — Obesil se je v zaporu. Žandar- Sarjev iz Gorenjevasi okr. Zatična in ga odvedla v zapore okrajnega sodišča v Trebnjem. Tu se je Zaman 13. avg. na hlačni pas, katerega je privezal na omrežje v oknu, obesil. Drugi dan ga je našel sluga sodišča mrtvega. O solidnosti zgradbe priča dejstvo, daimerija je zaradi prestopka tatvine are se je most pri skupni obtežitvi z 2901 tirala 701etnega Franceta Zaman vlg. tonami podal splošno samo za 3.4 mm. Blagoslovil je most. prevzvišeni gospod knezoškof Jeglič osebno, kar je vso slavnost posebno povzdignilo. Pri slavnosti so bili navzoči poleg cestnega odbora z načelnikom Muellerjem in občinskega odbora z županom Dol-tarjem deželni odbornik dr. Zaje, vsi trije poslanci okraja: Dermastia, Jarc, in Matjašič, okrajni glavar Domicelj s svojimi uradniki, sodnik Fajfar i. 4r. Kljub skrajno neugodnemu vremenu so prihitele ljudske množice iz cele Bele Krajine. Načelnk Mueller je iz\ rekel zahvalo Prevzvišenemu, deželi ^ >n državi, istotako župan, deželni od- 1 bornik dr. Zaje je pa izročil most prometu z željo, naj bi pripomogel k gospodarskemu napredku Bele Krajine. — Po otvoritvi mostu je blagoslovil brizgalnico črnomaljske požarne bram Stala je 7000 kron in je bila po-trebua. Jt«. Jtži, me»io -Grnmnelj visoko nad Dobličanko in Lahinjo. dognala, da se ni pripetil zločin, marveč je ženska prinesla mrtvega otroka le blagoslovit in ker je bilo prepozno, ga je popustila v svoji lahkomišljeno-sti kar tam. Smrtna nesreča na kolodvoru v Trnovem-Bistrici. Dne 7. avgusta proti večeru je poskušal Lekačič iz Trp-čan svoje konje, ki jih je hotel pro- v Zupančiča in mu preparal trebuh, da je Zupančič kmalu nato umrl. — Krvava drama. V Studencih pri Mariboru se je zgodila dne 15. avgusta strašna ljubezenska drama. V 29-letno Marijo Karner se je bil zaljubil 221etni- mizarski pomočnik Alojz Jurič, doma iz Moškanjcev pri Ptuju. Vsled razlike starosti je ona ženitno ponud- med nedavno avtomobilsko dirko. — Smrtna kosa. Umrla je v mestni ženski bolnišnici v Gorici dne 16. avg. gdč. Katarina Peče, učiteljica na Rakeku na Kranjskem. Pokojnica je bila nevrastenična in se je dva tedna prej v hipni nevrasteniji vrgla skoz okno drugega nadstropja. HRVATSKO. dati, na postaji. Na voz so naložili bo vedno odklonila. Na Šmaren dan 30—40 meterskih stotov železa. Na j ga je zopet zavrnila. Jurič je poteg- Slovenska kmečka zyeza za ko- — Deželni odbornik dr. Pegan ponesrečil. Deželni odbornik dr. V. Pegan se je mudil na odpočitku okoli štiri tedne v prijaznih Selcih pri Cer-kvenici ob prekrasnem hrvaškem Pri-morju. 2 njim na počitnicah je bila njegova družina. Zadnji čas si je dr. Pegan kupil avtomobil. Napravil je tudi šofersko skušnjo in navadno sam Vodil avtomobil, dasi so ga njegovi pri juelji resno pred tem svarili. Dne 19. atg. jp bila v Ljublj. napovedana seja deželnega odbora. Dr. Pegan si je v Selce naročil deželnega šoferja g. Južno, češ, da ga bo Južna hitreje pripeljal v Ljubljano. Dr. Pegana pa k seji dež. odbora ni bilo. Takoj so nekateri izražali bojazen, da se je morda avtomobilu dogodila kaka nezgoda. «vski okraj je imela na Šmaren dan I Dne 19. avgusta pa je dospela v Ljub krasno uspel shod v Osilnici. Udelež-1 'jano vest, da se je deželni odbornik ba naroda z obeh bregov Kolpe Cabranke in je bila ogromna. Govorila sta poslanec Jaklič in kapelan Škulj, 'zborni agitator in organizator. Sokolice iz Kranja so nastopile Pod vodstvom Evgena Sajovica na ve-'ki Šmaren na sokolskem zletu na ledu. Sprejem se je vršil pred "Blej- n Domom". Sokolov je bilo v sprevodu ljubi Prav mnogo. Pripeljali so se z janskim in tržaškim vlakom. 1?., 13. Skofji Ali ni to posledica alkohola? Dne 'n 14. avgusta je bil nabor v dr. Pegan pri vožnji v Ljubljano ponesrečil. Dr. Pegan, šofer Južna in dr. Peganov sinček gimnazijec Vlad-ko, so se dne 18. avg. zjutraj po osmi uri odpeljali z dr. Peganovim avtomobilom iz Selc. Takoj, ko so zapustili Selce, je dr. Pegan prevzel vodstvo avtomobila. Južna je sedel poleg dr. Pegana. Kmalu za Selcamj je velel dr. Pegan svojemu sinčku, naj izstopi, kar je sinček tudi storil. Pri cerkvici sv. Ane nad Cerkvenico, na klancu, je nakrat priletel preko ceste, tri metre pred avtomobilom neki triletni otrok. Dr. Pegan, ki je vozil s 79. ; i „i ■ »t r , m? letni otroK. ur. rcgun, ki jc >mh = 'Loki tabornikov je bilo,593 hitrostjo 2Q km> je takoj uvidel) da bi m 'zmed teh jih je bilo potrjenih le V Kranju pa je bilo 120 fantov postaji je stal tovorni vlak. V tre-notku, ko je bila iz stroja izpuščena para, sta se konja splašila. Lekačiča sta konja vrgla pod se in konj mu je stopil s kopitom na glavo, tudi mu je polni voz železa šel čez prsa. Mož je v velikih bolečinah nekaj ur nato umrl. — Z zažigom je grozil. Gregor Tavčar, pristojen v Javorje, dninar brez stalnega bivališča, je prišel nedavno opoldne v Erjavčevo gostilno v Viž-marjih, kjer je nekaj časa pil, potem pa začel razgrajati. Ko ga je gostilničar resno pozval, naj miruje in» ga končno postavil na cesto, je začel Tavčar krčmarju in drugim vaščanom groziti s požigom, rekoč: "Tomaževo sem zažgal, pa tudi vaša vas mora iti v zrak. Predno bo polnoči, bo vaša hiša in pol vasi zgorelo. "Polovico vasi mora preje v zrak iti, predno me bodete ukrotili; polovico kranjske dežele bom požgal." Gostilničarju Erjavcu je tudi grozil, da ga bo ubil. Te grozilne besede je tudi ponavljal, ko ga je Erjavec k drevesu privezal, da bi ga izročil orožnikom. Ko ga je orožnik aretoval, je izustil tudi žaljive besede na osebo cesarja. Obdolženec se je zagovarjal, da je bil tako pi-, jan, da se na ničesar ne spominja. Za kazen je dobil dve leti težke ječe. - Velik vihar je bil v Idriji in oko-ici dne 7. in po noči 8. avgusta. Tre skalo in grmelo je od sile in kar naprej. Strela je udarila zvečer ob pol 7. uri v Čekovniku v hlev posestnika akoba Črnologar in mu ubila par volov. Moža obiskuje nesreča za nesre čo Ubita vola sta bila vredna 800 K, Strela je bila vodena ter je predrla skozi zid, vžgala ni. — Dobrodelna loterija za slovenske umetnike. Splošno slovensko žensko društvo priredi s privoljenjem c. kr. finančnega ministrstva efektno loterijo na korist slovenski upodabljajoči u- metnosti. — Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 13. februarja 1912 v zadevi pobiranja de želnih doklad v letu 1912. Pobiralo se bo torej: 1. 40odstotna naklada na užitninski davek na vino, mošt in meso; 2. samostojna deželna naklada na pivo; 4 K na hektoliter; 3. 40odstotna doklada na vse direktne davke razen Osebne dohodnine in pridobninskega davka krošnjarjev. nil revolver in jo obstrelil, da je drugi dan umrla, ne da bi prišla k zavesti. Nato je ustrelil še sebe. — Iz mozirske okolice. Na večer dne 3. avgusta je spravil Blaž Merzlak j iz Lepenjive nad 20 fantov iz sosedne občine Šmartno na Paki v Ljubijo k — Odmevi Jukičeve, obsodbe. Hrvatski poslanci bodo vložili interpelacijo v ogrsko-hrvatskem državnem zboru in v delegacijah. — V Zagrebu se je osnoval odbor, kateri si je nadel nalogo, porabiti vsako priložnost, da izve vsa Evropa prave vzroke Jukiče-vega famoznega procesa. — Narodno-socialna stranka na Češkem je sklenila sklicati protestni shod proti drakonski razsodbi, v Jukičevem procesu. Shod se bo vršil pod milim nebom na Vac-lavskem trgu, največjem trgu Prage, v sredini mesta. Nastopili bodo kot govorniki razni državni poslanci. Johti Grahek ...G-ostiliiičar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaio okusne pijače in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago votfal Cass Sts. BAR 4 CAFE,«? Postrežba izborna— prav po a Trnka in Dlugosz ter poslanci ■ Susteršič, dr. Lampe, Piber in Po-Sacmk. ^a častna občana Novega mesta bila v seji v soboto 17. avg. ime- n0V; *aradi ana pr0št dr. Elbert in dr. Poznik njunih zaslug za Novo mesto. Jttn, K- Jakob Aljaž, župnik na Dov-Sv J.® Postal knezoškofijski duhovski ktie • k svetnik ostane na željo dai;20s a 'n svojih župljanov še na-J«• V Dobrniču je u« tV.Jara let, mati gg. župnika Fr. ti, Pok. in kapucina P. Hilarija, •tie M 'tu Iv. rJa v Celju. — V Novem Je umrla obče znana 761etna ifni . Podkrajšek. — Na Selu pri nj .Umrl Anton Golob st., več-Hn JUt:ar na Zunovcu, podružnici v ljske>er,U — v St. Lovrencu na Do-:_n? Je umrl nekdanji gostilničar oki tar, po domače "Pišek" v dal ,S-tarosti 85 let. Imenovani je ec na okrog znan in med Ijud- bil otrok povožen in ubit, ako avtomobila hipno ne zavrne v stran. Dr. Pegan se je z avtomobilom ognil o-troku, v tem trenutku je pa nesreča hotela, da je z zadnjim kolesom avtomobila zadel v telegraf, drog. Dr. Pe gan je najprej odletel z avtomobila več metrov daleč. Dr. Pegan se je na tleh trikrat obrnil okolu. Avtomobil je nato še nekaj časa drčal naprej in se zadel v neki zid. Tu je odletel z avtomobila šofer Južna. Telegrafski drog je sunek izruval, avtomobil je na dvoje razbilo, žadnji konec avtomobila je odletel od prvega. Kakor čujemo, avtomobil ni bil zavarovan Za avtomobil je dal dr. Pegan 7000 K, kupil je avtomobil šele pred dobrim mesecem. Ljudje iz vasice sv. Ane so ponesrečencema prihiteli na pomoč. Pogled na ranjenega dr. Pegana je bil strašen. Glava dr. Peganova je bila skoro vsa v krvi, iz nosa m ušes je dr. Peganu lila kri, ranjen je bil tudi na životu in rokah. Šoferju Južni se hi nič posebnega zgodilo. Južna je nekoliko udarjen na koleno in zvinil si je eno roko. Južna je dobil živčni choc ter je bil tako prestrašen sodiJ4«m opraviti obr nite se na J. C. AčLler & Co. priporoča rojiko* »rojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, III. k Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IU. Z g. Wellnitzom se lahko domenite % slovenskem jeziku, ker je Slovan. POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro — V Gorici so imeli dne 18. avgusta I pivo piti, pridite k meni, ker točim lavnostno zborovanje slovenski kato- najboljšo E. Porter Lager pivo, do-liški dijaki. Ob 8. uri je bila pontifi- n.ača in kalifornijska vina ter naj- PRIMORSKO. Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chicago St*. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. kalna maša, ob 10. uri zborovanje v boljše žganje in imam lepo dišeče dvorani "Central", popoldne se je igra-j smotke, ter imam prenočišča. Pnja-la "Naša kri" v navzočnosti pisatelja telj pridi, da se prepričaš sam. Po- Finžgarja in zvečer je bil komerz. strežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za-— Med Gorico in Postojno namera-1 jQg g pijačami v Jolietu. va erar vpeljati avtomobilsko poštno prip0ročam vsem rojakom v obi- zvezo, ako občine prevzamejo garan- )en poset) jaz dobroznani salunar, cijo. — V tržaškem mestnem svetu je huda razprava zaradi vodovodnega vprašanja. Slovenci in socijalni demokratje hočejo, da se voda napelje iz Reke. Italijani, ki bi radi Furlanom pripravili neko ugodnost, hočejo 25 milijonov dati za vodo iz Timava, ki je pa baje zelo nesnažna. 'Socijalni demokratje so pričeli z obstrukcijo, ker hočejo, da bi se napeljala voda Reka. — Na rojstni dan cesarjev se je vršila v Trstu pontifikalna sveta maša v stolnici sv. Justa, kateri je prisostvovala tudi nadvojvodinja Marija Jože fa, mati bodočega cesarja Karla Franca Jožefa. Letos se je opazilo, da je bila izvanredna udeležba tako od strani vladne, kakor tudi od mestne. Popoldne se je vršil dvorni obed na okrašeni vladni ladji "Cleopatra" z dostojanstveniki vseh branž. Na predvečer je bilo obrežje lepo razsvetljeno kakor tudi ladje, med njimi neka ruska bojna. Na obali se je zbralo okoli 30,000 ljudstva. Svirale so godbe. Italijanske ladje so se pa odpeljale na širno morje, da jim ni bilo treba ude ležiti se proslave. Tržaški magistrat ni bil razsvetljen, župan se tudi ni spomnil 821etnice cesarjeve. In ti ljudje zahtevajo od dtžave ravno zdaj šol in bogve še česa! — Župnik v p. g. Jos. Kadenaro izpuščen. Župnik g. Josip Kadenaro je bil ondan izpuščen iz preiskovalnega zapora in je proti njemu ustavljeno vsako nadaljnje postopanje, pač pa | pride pred sodnika njegov obrekova- JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, IIL Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KKO^I VLOGE xnaiajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 41% brez vsakega odbitki Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO»-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vtem tvojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi aa čaaa r«j«ke — je IZKLJUČENA. Denar poiiljajt« po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA*. KI sahtevajte odločno, da a« Vam poilj« denar le na "MESTNO HRA-NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kak« drug« oaaaf varno "Iparkaao". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banU mo sa Vaa denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI Ametfkanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SL0YEKSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno n'aznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first,, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. < TRADES fffjjgfi COUNCIL » CERKVENI KOI-EDAR. 8. sept. Nedelja Rojstvo Mar. D. 9. " Pondeljek Korbinijan, škof. 10. " Torek Imeno. Marijino. 11. " Sreda Prot in Hijacint. 12. " Četrtek Macedonij, škof. 13. " Petek Virgilij, muč. 14. " Sobota Povišanje sv. kr. ALI SME MLADINA RES POČETI KAR HOČE? hodi s takim ravnanjem mladina, je pot pogube in nesreče. Stariši pa naj bi se zato ne zmenili, akoravno jih svari sv. Duh rekoč: "Mladenič vajen svoje poti, tudi v starosti od nje ne odstopi." Kdor služi grehu v mladosti, ta greha tudi v starosti ne bo zapustil. Njegove kosti bodo napolnjene z grehi njegove mladosti." Kdor je vdan v mladosti igri, ta bo ostal igravec tudi v starosti, kdor je nečist-nik ali pa versko mlačen v mladosti, ta bo prav tak ali pa celo hujši v starosti. To je popolnoma naravno. Kdor strasti, dokler je še bolj slabotna, ne izruva, ta je ne bo izruval, ko se strast okrepča. Grehi storjeni v mladosti zamore vsa dobra nagnenja in delajo človeka gluhega za vse klice milosti. Podobni so pomladanski toči, ki vse tako pomendra in pobije, da je vsaka žetev nemogoča. Nekateri se tolažijo s tem, da bodo postali drugačni, ko stopijo v zakon. Ako mladina nima trdne vere, ako jo se svojim grdim življenjem zamori, tedaj tudi v zakonu ne bo boljša. Ali mar ne vidimo vsak dan zadosti žalostnih zgledov? Ali ne vidimo, kako zapuščajo zakonski možje svoje žene, katerim so pred altarjem prisegli zvestobo? Ali ne vidimo mnogo gizdavih zakonskih žen, ki dajejo pohujšanje se svojim obnašanjem? Kdor je mlad preklinjal, bo preklinjal tudi *star in mladenič pijanec, bo ostal pijanec dokler se ne bo v jamo zvrnil. Prav ima pregovor, ki imenuje starost odmev mladosti. Ni nemogoče, da- sledi pošteni mladosti nepoštena starost, kakor se je to zgodilo pri Salamonu, teško mogoče pa je, da bi sledila razkošni in razuzdani mladosti čednostna zrelejša doba. Mlad človek je podoben razorani še neposejani njivi. Kaj bo rodila taka njiva? To, kar se bo na njo posejalo. Ako boš sejal na tako njivo seme čednosti, bo rodila tudi čednost, ako se-ješ pokvarjenost, bo pokvarjenost tudi obrodila. Ako hočete torej, da bodo vaši otroci veselje in tolažba vaše starosti, tedaj skrbite, da jih vzgojit* čednostno. "Kaj naj storim, z dobroto ničesar ne opravim, s strogostjo pa še manj?" Ako je temu tako, tedaj je to znamenje, da si prepozno začel, da si v rani mladosti kaj prezrl in opustil, ali pa da si bil glede tovaršije prezanesljiv. Ako ti^est ničesar ne očita, potem se pa zateči k onemu sredstvu, katero je rabila toliko let sv. Monika, moli, stanovitno moli za svoje otroke! Vtisni si globoko v srce lepe besede Jeremija preroka: "Blagor človeku, kdor nosi svoj jarem od svoje mladosti." Nauki sv. vere so oni jarem, srečen oni, ki od svoje mladosti po veri živi! Pri Bogu ni nemogoča nobena stvar. Morda je zabredel ta ali oni na kriva, napačna pota. Ne nehaj opominjati in svariti, zlasti pa ne nehaj moliti. Gospod, ki je obudil mladeniča v Najmu, bo usli-šal tudi tvojo stanovitno molitev in ti bo vrnil na duši zdravo tvoje zgubljeno dete. REV. JOS. POLLAK. nego danes želeti boja s Stricem Sa-mom. Dejansko pomagati v vojni s kako tujo velevlastjo bi mogli Združenim Državam tudi samo Argentina in Brazilija. Kajti samo ti dve razpolagata z modernimi bojnimi ladjami. Sedaj je pa vprašanje tudi o koristi, ki bi jo mogla donesti vseameriška zveza latinskim sestrskim ljudovla-dam. V Južni in Osrednji Ameriki je kakor znano, prav mnogo spornih vprašanj. Predvsem je tam več ko dovolj prepornih mejnih ozemelj, ki nudijo vsak hip povod za vojne. Te vojne in mnogoštevilne revolucije so glavni vzrok neprestanega gospodarskega propadanja malih držav. Zedi-njenje teh državic bi neogibno moralo povzročiti konec vseh brezkoristnih krvolitij in lastninskih motenj. To bi pomenilo začetek nedoglednega razvoja, ker bi se vse moči, ki se danes nespametno in brezkoristno zapravljajo, osvobodile za mirni, prosvetni in gospodarski razvoj dežel in narodov. Ogromni zakladi, ki danes čakajo še vzdiga, bi se lahko brez motenja izkoristili. Skratka: ako bi bil ta mirni razvoj trajen, bi Amerika politično raztrgano Evropo lahko v doglednem času gospodarsko nadkrilila Ali pa se bo dal ta drzni, zapeljivi sen uresničiti? Zazdaj težko. Kajti v Južni in Osrednji Ameriki živi še mnogo premnogo malih "Napoleonov", ki ribarijo v kalnem in katerih bodočnost bi bila po politični ureditvi uničena. Ti so najhujši sovražniki blagostanja svojih domačih držav, toda v svojih krogih so vplivni, in ž njimi se bo moralo še dolgo časa računati. (Nauk za petnajsto nedeljo po binkoštih.) Vselej, kadar vidimo mrtvega človeka, postanemo otožni, to pa tem bolj, ako zremo na mrliča, katerega je odtrgala neizprosna smrt v cvetu njegove mladosti. Popolnoma umevno je torej, da je mestice Nairn sočustovalo z ubogo materjo, ki je zgubila v cvetu njegove mladosti ljubljenega sina edino podporo njene starosti. Nesli so k pogrebu mrtvega mladeniča, katerega je britko objokovala njegova mati. Jezus, ki je imel tako usmiljeno in neskončno dobro srce, je srečal ta pogreb, v srce se mu je zasmilila žalujoča mati, on ukaže nosačcin, naj počakajo, dotakne se par, zakliče: "Mladenič, rečem ti vstani!" In glej, mrlič se zbudi k novemu življenju in se vrne k svoji materi. Mrtvi ta mladenič je žalostna podoba premnogo mladih ljudi, ki so mrtvi na duši, mrtvi za življenje po veri in milosti, ki so vdani najhujšim strastem. Najhujše pri vsem tem pa je, da se oni, ki bi imeli skrbeti za vzgojo in poboljšanje, zato ne zmenijo in morda celo mladino izgovarjajo, češ, mladi so, bodo s časom že drugačni. Poglejmo, kako nespameten in nevaren je ta izgovor! Vsak pripozna, da so mladostna leta nevarna in osode polna, ker se v tih letih oglašajc* in krepe strasti. Jako in strašno pa se moti oni, kdor misli, da mladine ne vežejo vse božje in cerkvene zapovedi, da je njej vse »dovoljeno. Božja postava ne dela razlike med starimi in mladimi, ona veže vse. Res je, da je greh tem večji, kjer je spoznanje večje, toda da Bog to ali ono bolj zameri odrastlim kakor pa ncdorastlim. Ker pa mladini ne moremo odrekati spoznanja, tedaj je gotovo, da tudi mladina ni brez greha, ako prelomi zapovedi. Ali ne ravna posvetna postava prav tako? Ali Tio mladenič tat, ropar ali ubijalec pred sodnijo oproščen zato ker je mlad? Izgovor: "Pustimo jih, mladi so" izgovarja pogostokrat vsak nered in daje mladini največjo potuho. Dolžnost starišev je paziti na svoje sinove in hčere, da ne hodijo po napačnih krivih potih. Kaj naj tedaj rečemo o stariših, ki pravijo glede svojih otrok: "pustimo jih, mladi so" in se ne zmenijo za to, ako hodijo otroci po slabih tovaršijah, ako jih celo zvečer ni v pravem času doma, ako so nečimerni, sladkosnedni, prepirljivi in mislijo samo na veselice in zabave. Pot, katero ZA SLOVENSKO SIROTIŠNICO. Zanimanje za Slovensko Sirotišnico je čedalje večje, zato je priporočati, da se vkratkem zberejo v eni slovenski naselbini v osredju Zjedinjenih Držav voditelji te ideje in pa glavni uradniki naših zavarovalnih in podpornih organizacij, da bi se tam domenili za ustanovitev te važne organizacije, ter se zavezali stvar vzajed-nički podpirati. Tudi naši časniki naj bi bili zastopani. Na tem prvem zboru naj bi se takoj izvolil odbor, sestavila pravila in imenoval poseben odbor, ki naj bi imel dolžnost iilkorporirati to organizacijo smislom postav ene ali druge države Pravila naj bi se potem ponatisnila v vseh časnikih, da bo vsakdo vedel, da se gre za splošno korist naroda. Ako se bo ustanovila tozadevna organizacija na pravi narodni slovenski-katoliški podlagi sem podpisani takoj pripravljen sam plačati stroške inkor-poracije, a poleg tega pa tudi sam darovati za Slovensko Sirotišnico vsaj toliko kot je daroval g. Brozich in njegov list. Toliko v tej zadevi od moje malenkosti. JOSIP KLEPEC. VSEAMERIŠKA ZVEZA DRŽAV. Spet straši po evropskih časopisih pošast vseameri.ške zveze držav. Med Združenimi Državami, Mehiko in Brazilijo so diplomatična pogajanja baje že tako, daleč uspela, da se dela že načrt pogodbe. Misel po sebi je lahko še tako zdrava, njeno uresničenje pa je videti vendar v neizmerni oddaljenosti. Najprej se moramo vprašati, zoper koga naj bi bila taka zveza naperjena. Zoper evropske velevlasti gotovo ne, kajti te so se že davno odrekle osvojitvam ali drugačnim pridobitvam dežel v novem svetu. Celo ob prepirih z manjšimi ameriškimi ljudovladami, ki imajo tupatam prav čudne nazore o izpolnjevanju finančnih obveznosti in mednarodnopravnem občevanju, se je Evropa zadovoljevala z odpošiljanjem nekaj vojnih ladij. V tem oziru se premišljeno ogiblje vsake spotike v Washingtonu. Ker taka zveza ne more biti naperjena zoper Evropo, bi preostala kot nasprotnica samo Japonija. So pač krogi v tej deželi, ki smatrajo vojno z Japonijo za nekaj neizogibnega. Njihova prorokovanja pa se doslej niso izpolnila, in ko bo Panamski kanal dovršen in moč te dežele bistveno oja-čena, utegnejo Japonci še mnogo manj BODOČNOST KULTURNIH NARODOV. ložil državni tajnik, kardinal Merrj lel Val papežu pismo. Papež Pij X ni niti trenutka premišljeval in je takoj napisal pismo na cesarja, v katerem se mu v prisrčnih besedah zahvaljuje za cesarjevo željo ter je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bil ravno cesar Mutsulrito tisti, kateri je katoliški veri pripomogel do večje svobode. Nekaj o statistiki redov. Glasom "papeževe letne knjige" se nahajajo po celem svetu naslednji redi in kongregacije. V 14 panog razde-jeni red benediktincev obsega 156 samostanov, 1603 cerkve in 142 kolegijev s 4450 menihi in 2007 redovnimi brati. Kartuzijanski red šteje 1000 menihov, ki so porazdeljeni v 25 samostanih. Dominikancev je 4476, ki so razdeljeni v 33 pokrajinah v 367 samostanih. Frančiškanov je 16,968 v 1487 samostanih. Razdeljeni so v 79 pokrajinah. Kapucinov živi 10,056 v 574 samostanih. Karmelitov je 1900 v 163 samostanih. Jezuitov je 16,294 v 5 asistencah in v 23 pokrajinah. La-zaristov štejemo 3000 v 240 samostanih. Očetje sv. Duha pa žive v 203 samostanih. Redemptoristov je 4000 v 215 samostanih. Afrikanski misijo-ni štejejo 3500 redovnikov. Nadalje je še 500 misijonarjev "naše ljube Gospe v Afriki." Končno je še 14,630 šolskih bratov v 1700 samostanih. glavarji Mladoturkov so večinoma španski Židje, ki so se poturčili, pa ;o ostali člani lože. Muktar paša hoče s prijatelji lože pomesti. Kongres svetovne zveze bolniških strežnic. V Kolinu na Nemškem je ondan zborovala svetovna zveza bolniških strežnic. Prišle so skupaj zastopnice iz vseh petih delov sveta. Na Nemškem je 70,000 strežnic: 26,OM je katoliških sester, 12,000 je protestantskih diakonis, 4500 strežnic je organiziranih v raznih bratovščinah u okoli 30,000 oseb se peča zasebno i postrežbo bolnikov. Lepa armada kr' ščanske ljubezni in usmiljenja. Angleški kralj bo obiskal koncem septembra dunajski dvor. ■Pilit GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Prerokovanja. Kdor le površno pozna sedanje stanje človeške družbe — tako je pisala italijanska revija "La Civilta Cattoli-ca" nedavno — temu je .očitna velika kriza, ki pretresa ves kulturni svet. Bije se boj med krščanstvom in moderno kulturo in čim bolj se javno življenje demokratizira, tem hujše o-blike dobiva ta boj. Vsi se vprašujejo, kakšen bo konec tega boja: svoboda cerkve ali sužnost (socialni o-stracizem) ? Ključ bodočnosti, pravi člankar, je socialno vprašanje. Ako se ne posreči z zdravo socialno reformo zaustaviti socializma, tedaj se lahko že naprej preračuna čas, ko bo socialni ateizem podrl zadnje opaže krščanske vere. Ali ne bi s tem započel dobe tiste velike apostazije, ki o njej govori evangelij kot o prvem predhodnem znamenju ob koncu sveta? Eno je gotovo, kar je krepko izrazil španski filozof in državnik Donoso Cortes: "Naš program ali smrt!" Socialno vprašanje mora rešiti le katolicizem. Treba je pred vsem nravne reforme, a nravnih sil za tako reformo more dati le katolicizem. Le katolicizem podaja tudi s pravim spoznanjem človeka pravo socialno vedo; brez nje je edino logičen socijalizem. Sam Fichte je priznal, da ima krščanstvo še silne socialne moči v sebi, ki jih bo svoj čas razvilo in svetu odkrilo. Če torej človeštvo voli življenje, bo bodočnost krščanska, katoliška, zakaj brez katolicizma mu grozi usodna propast. Pesimisti sicer pravijo: nravna dekadenca vse bolj napreduje, zato tudi mora gniti vsebolj upanje v veselo bodočnost. Toda ta argument, pravi ista revija v drugem članku, lahko pa-rodoksno tako-le zaobrnemo: čim bolj raste s protikrščansko kulturo centrifugalna moč apostazije, tem bolj pa raste tudi nasprotno centripetalna sila krščanske reakcije in tem bolj se bliža religijozni in nravni preporod. Živo izraža to hrepenenje velikega dela modernega človeštva amerikanski protestant Carlo Beecher Stowe, sin sloveče pisateljice "Stric Tomove koče": "Naši očetje se ne bi bili nikdar ločili od katoliške enote, ko bi bili sprevideli, da bo posledica te ločitve protestantizem brez Kristusa, nerodoviten, mrzel, brez življenja, brez moči, nezmožen dvigniti duše iz bede greha. A če je tako, se obračam jaz s priznanjem in ljubeznijo k rimski cerkvi, kot človek brez ognjišča, brez strehe, ki hrepeni po stalnem bivališču. Mi trpimo glad po Bogu, da, po živem Bogu; brez miru smo in brez zadovoljstva." Tako se uresničuje, kar je napovedal že Chateaubriand: "Jaz ne najdem druge rešitve za bodočnost, — kakor krščanstvo in sicer katoliško krščanstvo. Ne rečem, da bo preporod splošen, celi narodi lahko še propadejo, a če ostane le eno zrno in pade na malo zemlje, bo to zrno vzkalilo in nova inkarnacija katoliškega duha bo prerodila človeško družbo." Kako so pred 34 leti sodili v tehničnih krogih o električni razsvetljavi in letanju po zraku, je razvidno iz nekega poročila o občnem zboru Bombay Gas Companyje 1. 1878, iz katerega navaja list "Scientific American" nekatere zanimive točke. Eden izmed udeležencev na tem zborovanju, ki se je malo prej seznanil na neki razstavi z električno razsvetljavo, je pomiril' delničarje plinove družbe, ki so bili' nekoliko v skrbeh zaradi novega konkurenta, da električna luč ni sposobna za razsvetljavo, ki bi jo lahko kdo rabil v svoji hiši in jo prepuščal skrbi poslov. Poleg tega se tudi električni tok ne more imeti v zalogi in v trenutku, kakor hitro se ustavi iz kateregakoli vzroka stroj, ki proizvaja tok, ugasnejo vse luči. Neki udeleženec je bil zaradi električne razsvetljave ravnotako malo v skrbeh. Ta je sicer priznaval, da zna postati v daljni bodočnosti električna razsvetljava splošna, toda tudi ni izključeno, da bodo znali ljudje v daljni bodočnosti letati po zraku. Vse to je morebiti mogoče, toda do tedaj je še daleč. — Kakor je videti, pa ni bilo tako daleč, kot so možakarji mislili. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiH111" Papež Pij X. in mikado. Italijanski list "Pcrseveranza" poroča, da je gojil umrli japonski cesar srčno željo, dobiti od papeža Pija X. lastnoročno pismo. Neki škof-misi-j jonar na Japonskem je prepustil cesarju neko podobo, pod katero je papež Pij X. lastnoročno napisal nekaj vrstic. A cesarju to ni zadostovalo, j Rad bi bil dobil od blagega Pija X. kakšno bolj obsežno lastnoročno pi-' smo, katero bi naj bilo naslovljeno na cesarja samega. Cesar, ne meneč se za obstoječe dvorne predpise, je pisal papežu lastnoročno daljše pismo, v katerem mu je izrazil svojo prošnjo. Pismo je došlo v Vatikan, toda nobenega niso imeli, kateri bi znal pismo raztolmačiti, ker je bilo pisano v japonskem jeziku. Končno je pa pred- Praga. Gospa Kuneticka je prišla naskriž z Mladočehi in bo odložila mandat. Na Portugalskem so vse ječe prenapolnjene z vjetimi monarhisti. Med njimi je tudi veliko duhovnov. p Esperantisti so imeli v Krakovu zborovanje. Jezik esperanto je najbolj razširjen med umetno narejenimi jeziki. Visoka starost. V Tirnovu na Bolgarskem je umrla kmetica Palancov, stara 180 let. 110 let je preživela kot vdova. Prej je imela 16 otrok. Na Bolgarskem so zaradi Kočane še vedno veliki shodi. Na vseh se zahteva vojna proti Turčiji. Velevlasti so pa za to, da balkanske države ne smejo napasti Turčije. V petrograjskih diplomatičnih kro gih se z vso gotovostjo trdi, da je bila dogovorjena in sklenjena med Srbijo in Bolgarijo defensivna in ofensivna pogodba za vse eventualitete na Balkanu. Ost pogodbe je po teh zatrdilih očito naperjena proti Turčiji. Pijača na železnici prepovedana. Norveški parlament je sklenil z 61 proti 59 glasovom zakon, po katerem se kaznuje vsak, ki v železničnih vozovih alkoholične pijače pije. Tudi lastne pijače, če jo ima s seboj, ne sme piti. Postava je že stopila sedaj v veljavo. V Aachenu se je nedavno vršilo 59. nemško katoliško zborovanje. Slavnostnega obhoda po mestu v nedeljo II. avgusta, dan pred otvoritvijo zborovanja, se je udeležilo 550 društev s 30,000 ljudmi in dvanajsterimi godbami. Uspehi mladega hrvaškega umetnika na Ruskem. Te dni je v Moskvi nastopil I71etni hrvaški umetnik na gosli, Zlatko Balokovič, učenec slovitega profesorja ševčika. Moskovski listi so polni hvale o mladem umetniku, ki ga nekateri imenujejo drugega Kubelika. _ t ^Bankovce sta pojedla. V Krakovu sta zaprta tatova Aaron in Rosenfeld, ki sta v vlaku ukradla 74,000 K deželnemu poslancu Blumu. Ker v ječi nista marala jesti, so jima *dali neke vrste olja, ki je za čiščenje želodca. In olje je res učinkovalo. Prvi je imel v želodcu bankovcev za 16,000 K, drugi pa za 20,000 K. Na Turškem bodo nove volitve okoli 14. oktobra in mesec pozneje se snide državni zbor. Vlada hoče varovati pri volitvah popolno prostost. Od uradnikov zahteva vlada, da se ne prištevajo nobeni politični stranki. Po- ^»mmmmmMmmammmmmm Za /avarovanje Mmmm^ proti požaru, mali iu velika H B I Z V \ • ••• f volikii POSOJILA POJDITE K A. Schoenstedt & Co. 208 Woodruff Bldg. Oba tel 169 Joliet, IU. *amammmamammmmammmmmam0MmmmmmrammamhamaammmammmmammmMmmmmammmmmmmmmmmrwaaa^gg^ Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicag0 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. I< i FIUO PIVO v steklenicah Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. KDOR HOČE DELA naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: . • "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga 0 u0, poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo P" ta|ie navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se 1>1 amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji S> in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, strani) stane $2.00 in se dobi pri: Pišite po cenik! V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N; Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih a1r>wnskih knj*^, K* S« K« ****** 99*9*9 JEDNOTA ****** i eb°> ane Dr. št. 91 članov. društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12432 Matija Kovač, 18. avg. 1912. Dr. št. 86 članov. Od , ODSTOPILI ČLANI. arustva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 5838 Mihael Kotar, 26. avg. ly12. Dr. št. 41 članov, društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 5164 Ivan Podpečnik, avg. 1912. Dr. št. 53 članov. . IZLOČENI ČLANI. 1ft?SlVa sv- Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16949 Anton Lunder, 16051 Ivan Skul, 15925 Anton Ožbolt, 27. avg. 1912. Dr. št. 55 članov. K dr.. PRISTOPILE ČLANICE. Ubtvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 5369 Marija Dobravec, K dr°J- 1887- zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. avg. 1912. Dr. št. 17 članic. lRsoVU Mar'je Sed- Zal- 81> Pittsburgh, Pa„ 5370 Helena Šepetavc, roj K dr, •2' »v. za $1000, 4. razred, spr. 25. avg. 1912. t>r. št. 98 članic, ustvu sv Veronike 115, Kansas City, Kans., 5371 Marija Švegel, roj 1881, Ti- za $1000, 3. razred; 5372 Terezija Širše, roj 1881, zav. za $500, 4. raz-IC dr - Spr" n- avg. 1912. Dr. št. 77 članov. stvu sv Ane 134> Indianapolis, Ind., 5373 Roza Gabrielčič, roj 1890, zav. S^?' 2. razred, 5374 Marija Savinek, roj 1870, zav. za $500, 6. razred; /5 Ana Gregorc, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 28. avg. 1912. H: dr s Dr. št. 37 članic. Od r0; , sv" Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5376 Alojzij Grandlič, J 18?7, zav. za $500, 5. razred, spr. 1. sept. 1912. Dr. št. 15 članic. driiš SUSPENDOVANE ČLANICE. stva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3496 Ivana Beljan, 16. avg. 1912. Dr. št. 105 članic. Qd dru. ODSTOPILE ČLANICE Va sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 3863 Ana 2unič, 31. avg. 1912. aru- Dr. št. 20 članic J«stva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4978 Katarina Hamovc, ' avS. 1912. Dr. št. 66 članic. } ^ dnr **v ISA LE ZAVAKOVALNinu B »3UU NA »1UUU. [ h 25 U Mar'ie Pomagaj 78, Chicago, 111., 2698 Ana Kučič, zvišala zav ZVIŠALE ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. U12:" Razjed "S stvu »v. Jožefa 2, Joliet. 111., 46 Alojzija Zima, zvišala zavarovalnino av«M»12. Razred6. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Sheboygan, Wis., 2. sept. — Cenje no uredništvo! Dasi se redkokedaj be re iz naše naselbine, hočem na kratko naznaniti vsem cenjenim društvom K. S. K. Jednote širom Amerike, da obhaja društvo sv. Cirila in Metoda št 144 K. S. K. J. v Sheboygan v pro slavo obletnice svojega obstanka na dan 15. t. m. plesno veselico, pri kateri priredijo društveniki igro "V ječi1 iz vojaškega življenja. Darovala se bode slovesna sveta maša za društve nike(ice) imenovanega društva. Tem potom prosim cenjene sobrate in so sestre društva sv. Cirila in Metoda št 144 v Sheboygan, kakor vam vže zna na ureditev nam na ta velevažni dan, da se potrudite svete daritve se udeležiti v polnem številu, da s tem pokažemo ne samo ljudstvu, ampak skaže-mo vsemogočnemu Bogu srčno zahvalo sv. katoliške vere in zmage re-šenja, katerega znamenje vredno in javno nositi smemo. Torej dragi mi sobratje in sosestre, prosim vas bratsko, da ne bodemo zamudili, zberemo se že o Vi 10. uri v cerkveni dvorani, in odtam odkorakamo skupno k daritvi sv. maše. Cenjene sosestre pa prosim, da društvene znake na levo stran prs pripeti blagovolijo. Upam, da se bo ustrezalo moji prošnji in vpoštevalo na-redbi od seje, pri kateri se je to zahtevalo. Posljepoldan začne se veselica s plesom; ob četrti posljepoldan in ob 8mih zvečer igra. Opominjam še sledeče: Ker nas je za ta kratek čas res lepo število, prosim tedaj, da se ob tretji uri zberemo vsi skupaj, da si damo za nam velike ga pomena vreden spomin slikati. Pa sobrat! čuj! klobuka vendar ne boš imel na glavi?! "Oja — ga 'mam jes, naj ga 'ma še kontrofe. Ta klobuk je še ranega očeta, Bog 'im daj duabar!" Cenjene sobrate oddaljene od nas srčno pozdravljam v imenu celega društva. Srčna nam je želja, da bi bili vsi skupaj. Veselica se vrši pri so-bratu Antonu Susha, Indiana Ave. Da bode preskrbljeno izborno sveže pivo, pristno vino ter dobre viške in dišečih smotk manjkalo ne bo in tudi s prostim prigrizkom vsakdo postrežen bode, skrbeti hoče marljivo odbor. Tem potem uljudno vabim vsa cenjena društva, rojake in rojakinje ter brate Hrvate za obilen obisk. Vstopnina prosta, ker se boš lahko veselil do belega dne. Pozdravljam vse člane(ice) naše slavne K. S. K. Jednote, zlasti pa sobrate društva sv. Cirila in Metoda št. ■ 1 • • u A bi vzel kakšno zdravilo. Ko ga Prvi je Rockefeller, k. je brezdomno ^^ ^ ge H favnal najbogatejši človek na svetu, ker ima ' štiri milijarde premoženja. Drugi je jekleni kralj Carnegie, ki je "samo navaden milijarder, a bi bil gotovo večkratni, ako bi zadnjih dvajset let po njegovem receptu, mu pesnik od govori: "Ne, ker bi se sicer gotovo ubil; vrgel sem namreč recept skozi okno." __ Ni ošaben, Stotnik okrega vojaka, katerega je pogosto videl jako zanemarjenega in "Ali te ni The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,000.00. ne daroval velik del svojega premoženja za filantropske ustanove. Končno je Pierpont Morgan, ki ima tudi euo milijardo. Nasprotno pa ni v Evropi, odkar se je razdelilo premoženje naj- zamazanega, ter mu reče večje bančne hiše (Rothschildove), ni- sram, da si tako umazan in zanemar ti enega milijarderja, in tudi v Orientu jen, tvoji tovariši pa so tako čedni! ni nobenega zasebnega premoženja, ki Vojak: "Častivredni gospod stotmk! bi obsegalo celo milijardo. Nekoč se Jaz hvala Bogu nisem tako ošaben, je pripisovalo znamenitemu kitajske- kakor so drug, mu državniku imenoma Li-Hun-Ča- nu kolosalno imetje, ki pa je obstojalo Nisem obljubil, samo v premogovnikih. Ti premo- Korporal novincu: "Odkod prideš govniki v Kajpinu pa niso bili nikdar tako poznQ in -e brez puške? Ali nisi več vredni kot 80 milijonov. Po smrti sljšal> da gem vam vsem sinoči naročil, Li-Hun-Čana pa je kitajska vlada za-1 ()a m'orate biti že vsi 0b petih zjutraj trjevata, da so premogovniki, ki jih je ua mar- pripravijeni?' prodal neki angleški družbi, državna Novinec: "Res, gospod korporal, re last in da Li-Hun-Čan sploh ni imel kjj gte ^ a jaz yam n;sem za gotovo nobene pravice, prodati jih na svoj obljubil." račun. Veliko večje pa je število lju- C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. di, ki imajo pol ali četrt milijarde. Teh je okoli sto ali pa še več. Onih, I ki imajo 100 milijonov premoženja, je I nekoliko več in jih je nekaj nad sto. Okoli 2000 oseb pa ima premoženja] od 50 do 100 milijonov. Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, I1L Pravo stališče. Teorija, da se nahaja izvor večine bolezni v prebavnih organih, pridobiva od leta do leta več privržencev in zdravljenje se navadno začenja tam To dokazuje, da je bilo naše stališče popolnoma pravilno, ko smo priporo čali uživanje Trinerjcvega ameriškega zdravilnega grenkega vina v vseh boleznih, ki se začenjajo z izgubo sla sti in moči ter z zapeko ali kako drugo prebavno nerednostjo. Sedaj imamo zadoščenje, da se prodaja vedno več V kmečki gostilni. I tega zdravila vsako leto. Želimo ga Po uradnih opravkih pride na obed priporočiti tistim ki ne morejo spreje-v kmečko gostilno deželni geometer mat, toliko; hrane kohkor je potrebuje ter se kot tak predstavi krčmarici. Po njihovo telo al, ki je ne morejc> po-njegovem odhodu jo vpraša gost: | P°lnoma ^ £ "Kdo so pa ta gospod?" ca: "To so pa naš gospod — Kilome ter!" N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502 John Yerderber STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MIR TE RDI C H, vodja. 203 Ruby St. JOLIET, ILL. Krčmari- pijo po jedi na rigavici, bolečini v želodcu, zabasanosti. V lekarnah. Jos. I Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Misel na bodočnost. Mihova žena leži bolna. Pri pogo-1 voru o bodočnosti pravi Miha: "Veš Marjana, če eden izmed naju umrje, | se preselim jaz v Ljubljano." Vabilo na javni shod. Vsa chicaška podporna društva, vsi rojaki in rojakinje se najvljudneje vabijo na shod, soboto večer, 7. sept. v Č. S. P. S. veliki dvorani na 1128 W. 18 St., blizu Center Ave. Sosebno člani društev S. N. P. J. naj Slovenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) humanum est" je laž. Erar ni nikdar human. 144: Marko Pluth v Minnesoti, Pro-I Tudi jaz sem bil nekdaj vajenec, ka-ger Mihael in Germ Jernej v Milwau- J terega so mojster in pomočniki prete- če je človek tujec... Pred Unionom vpraša pijani Dra-gotin Nadelan neznanca: "Prosim vas, I nikakor ne izostanejo, kajti na tem kaj je to solnce ali luna?" shodu se bo govorilo in debatiralo o Neznanec: "Ne vem; sem sam tujec Slcrvenski Sirotišnici in upli-v Ljubljani." | Valo na glavni odbor in delegate ome- njene organizacije, da prinesejo zade-Iz parlamentarnih govorov. I vo naprej na njihovi konvenciji v Gospoda moja! Pregovor "Errare | Milwaukee, Wis. Na shodu bo voljen začasni odbor, izdelal črtež pravil in drugo. Začetek točno ob 8. trri. Pripravljalni odbor. Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, ns SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali p* pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. Joliet Steam Dit Hiise Professional Cleaner« and Dyer« STRAKA ft CS. Office and Work«, «42-644 Caw Oba telefona 48« Kadar se vrača iz vojne. Napisal Jan Janča. Poslovenil Jaklič. (Konec.) Naposled je prišlo pismo za Zaleša-kove in v njem listič za Marico. Jože je popisoval, kaj je vse doživel na poti na Češko. V Prerovu je bila tako mala porcija, da bi bila komaj ptica sita, a stala je 23 krajcarjev, in še kako slaba. Mnogi so glasno godrnjali: "Kaj je to hrana za vojake, kateri potrebujejo po naporih dobre hrane?" Jože še ni bil v ognju; drugi njegovi tovariši so že poskusili, kako znajo Prusi ubijati. A naši so jih naučili manir! Prusi se jih boje, posebno naših husarjev. O naših konjenikih govore, da niso ljudje iz mesa, tem več pravi vragi. To so jih dobili od naših, ko so hoteli zvedeti, kaj se kuha na Češkem.. . "Naši vojaki so zelo hrabri, tudi Benedek je izvrsten general in istota-ko Galaš. Mislim, da Prusi še meriti ne bodo mogli, ko jih bomo mi pošteno napadli." Tako je končal Jože pismo do svojih starišev. A Marici je pisal: "Najmilejša Marica! Sto pozdravov ti pošiljam in vesel bom, če te ti pozdravi dobe zdravo in čilo. Kar se tiče mojega zdravja, sem zdrav kljub vsem naporom. To pismo pišem v taboru. Tovariš mi je posodil boben in pišem na njem. Samo rekel mi je, da ne smem preveč pritiskati in naročil je, da te pozdravim v njegovem imenu, ker je moj rojak iz Lopenika. Tudi on ima svojo drago, a ji ne sme pisati, ker ne dopuščajo njeni stariši. On je reven, a ona ima štiri orale zemlje. S Prusi se še nismo udarili, a kadar se srečamo, jih bomo vse pogazili. Vsak naših je hraber za deset in jaz za cel polk, naš zastavonoša je zbolel na mrzlici in sedaj nosim jaz zastavo, ki je tako stara, da niti najstarejši vojaki ne pomnijo starejše in vsi smo ponosni nanjo. Godi se nam dobro še dovolj; vsi smo dobri tovariši in mnogo je naših znancev, veseli smo in prepevamo, da se hribje majejo. Ljudje r^as imajo radi, dajejo nam, kar hočemo, samo da jim pripovedujemo, odkod smo in če smo dovolj hrabri za to prusko nesnago, ki hoče našemu cesarju vzeti deželo. Naravno, da smo! Ostani zdrava in vesela, ne pozabi, kar si mi obljubila kakor tudi jaz tebe ne bom nikdar pozabil. Tvoj Jože Zalešak." i Kakor oživljajoči balzam so delovale preproste Jožctove besede na žalost njegovih domačih in na Maričino srce. Zdrav je in upa, da bodo so-1 vražnika potolkli — sedaj je na vojski, to on bolj ve, zato bode tudi res. Skrbi so izginile, a samo. za kratek čas. Dne 4. julija — bilo je ravno o-poldan — se je razglasilo po vasi, da so bili prejšnji dan naši pobiti pri Kraljevem Gradcu, da so zmagali Prusi in da hite že proti Olumucu. Kot blisk se je raznesla t^ vest od hiše do hiše in povsod je povzročila j največji strah. Naši so se hrabro borili, branili se kot levi, a bili so izdini; sam Benedek, kateri se je še v Olomucu hvalil, da ne bode pustil Prusom stopiti na češka tla, nas je baje prodal in da je bil že pozvan iz vojske in z njim drugi poveljniki, ki so se dali podkupiti od Prusov. Z izdajo so dobili Prusi tajne načrte in naša vojska je šla kot v mesnico... Kakor burja, ki vse uniči, vse podere, kar zadene, tako so se razkropile pruske čete po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu, puščajoč za seboj spomin, vreden imena Vandalov, pridrle so na Moravsko, da tukaj nadaljujejo svoje "kulturno poslaništvo". Pogajali so se za premirje, Prusi niso marali — bili so zmagovalci, kateri so hoteli vladati v naši državi. Naložili so davke, nenavadno visoke, napadli vasi in mesta, uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke; česar niso mogli seboj vzeti, so pokončali. Zadnji groš in zadnji kos kruha so jim morali dati prebivalci, a pri tem so jih še mučili na razne načine, a tudi cerkvi niso dali miru. Tako so pripovedovali ljudje, ki so bežali pred sovražniki, ki se je tedaj ponašal s svojo kulturo nad slovanskimi narodi, ki so hoteli pred nasiljem oteti svoje življenje, ko ie imetja tttso mogli. To pripovedovanje so potrdili tudi vozniki, ki so bili napadeni v neki vasi in so si komaj rešili golo življenje. A še bolje nego ti, so potrdili Prusi sami, ko so naenkrat prihrumeli v okolico in pričeli gospodovati po svoji stari vojaški navadi Ljudje so ubežali v bližnje gozdove; mnogi so komaj pobegnili v gore; goneč pred seboj živino in noseč, kar se je dalo v hitrici vzeti. Kogar je sovražnik dohitel na begu, ga je z orožjem prisilil vrniti se v vas. Gospodinje, katere so ostale, so jim morale vse prinesti, kar so imele: masla, jajc, kruha, mleka, slanine in Prusi so pojedli vse, da so se gospodinje čudile, kako dober želodec da imajo... K Zalešaku je prišel častnik in za-pOvedal pripraviti obed. Zalešak se je branil tej neopravičeni zahtevi, da njegova žena ne bode pripravljala jedi za tujce, da ne reče za sovražnika, kar je še hujše. Ni končal, ko je častnik že potegnil sabljo in planil na drznega kmeta. Ta je z močno roko pridržal namenjeni udarec in iztrgal častniku sabljo iz rok. V sobo so pridrvili divji pruski vojaki in pričeli streljati na Zalešaka. Da bi se ubranil pred silo, je ubežal v župnišče, ki je bilo tik njegove hiše, v nadi, da ga besni sovražnik ne bode tukaj preganjal. Ni še vsega povedal poštenemu župniku, ko je nekdo s silo udarjal na vrata in grozil, da udere v hišo, če mu izlepa ne odpro. Župnik je skril kmeta na tajno mesto, hoteč ga obvarovati pred sovražnikovo bes-nostjo. Prusi so vse kote preobrnili, grozili, a ničesar našli. Preklinjajoč so odšli v klet, kjer so našli nekaj posod z vinom in svojo jezo zalivali s pijačo, kateri niso prizanašali, saj je bila zastonj. "Naposled nam bode še ušel ta kmečki pes," so govorili in se ga čvrsto navlekli. "Tako dolgo bomo o-stali tu, da bode prilezel iz svojega skrivališča, in tedaj se ga Bog usmili! Brez obzira, poginiti bo moral on in vsi." Pri Zalešakovih je bilo žalostno, kakor še nikdar prej. O Jožetu ni bilo nobene vesti, a sedaj so odpodili še gospodarja, v hišo pa dali za kazen tri vojake, ki so vsak hip kaj zahtevali, da jim dobra kmetica ni mogla ustreči. Hčeri je poslala k Zabranskim, da ju tamkaj varuj.e moška roka, da sta tamkaj varni pred sovražnikom, ki je zmožen vsega. Bilo je v nedeljo po večernicah. Gospodinja je bila sama doma; klečala je in molila pred svetim razpelom. Vroče je prosila Boga, da se je naj usmili, da ji da moči prenesti to breme, katero je padlo na njefie slabe rame. Vrata so se odprla in v sobo je stopil berič Jurij. Kmetica je bila tako zatopljena v žalost, da ga ni čula vstopiti. "Teta... teta Zalešakova... prinašam vesele vesti." Šele sedaj se je obrnila. Hitro si je obrisala solze in silila v Jurija, da ji naglo pove. "Danes sem bil v Brodu." "Ali si kaj slišal o Jožetu? Mogoče imaš pismo? Govori, ali je zdrav, ali mogoče... moj Bog...!" "Ne jokajte, teta, Jože je zdrav... Samo počakajte, da vam morem povedati, kako se je odlikoval. Gotovo bode dobil lepo nagrado. To je tiskano v vseh časopisih; v Brodu sem slišal govoriti, kako hrabri so ti fantje iz Slovaškega. Znate, teta, mi smo vsi bili korajžni, a vendar ni nihče kaj takega storil, kakor je Jože... Po grozni bitki pri Gradcu so Prusi zapodili cel polk v nek ribnik in tamkaj vse potokli. Jože je bil med njimi." "Moj Bog, med ubitimi?" "Pustite mi izreči, teta. Tudi Jože je bil v nevarnosti pred sovražnikovo kroglo. A kaj je storil? Ko je videl, da huda prede je odlomil drog, odtrgal nekaj žebljev in odvzel z droga zastavo, katero je on nosil, ovil si jo okrog telesa in se skril v bičevju. Vso noč je prebil v vodi — lahko si mislite, kako mu je bilo hladno. Ko ni bilo več sledu o sovražniku, je šel na suho, a bil je tako slab, da je storil komaj par korakov ter se je zgrudil na tla. Prusi so pobirali orožje in ranjence; našli so Jožeta, prebudili ga in ga vzeli kot ujetnika. Vrgli so ga na voz k drugim ujetnikom in ga odpeljali, Bog ve kam za mejo. Jožetu je bilo hudo, če se je domislil, da mu lahko vzamejo zastavo, katero je bil rešil. Premišljal je, kako bi ušel in posrečilo se mu je pridobiti druga za beg. Ko so počivali, so jih straže slabo čuvale; Jože se je spustil v jarek, drug ga je po kril s travo, in Prusi so rano odrinili, ne da bi bili kaj opazili. Ko so odšli, je Jože hitro vstal in hodil je po dolinah in hribih, dokler ni dospel v neko vas, kjer so mu dali jesti. V vasi je zvedel, da so v okolici Prusi. Da bi lažje bežal, so mu dali kmečko obleko in koso na ramo in tako je prehodil Jože polovico češke dežele in dospel v Prago, kjer je izročil zastavo. Vsi so drhteli, ko jim je pravil svoje dogodke in sedaj ga hvalijo vsi časopisi, iz katerih bode svet zvedel, kakšni junaki so Slovaki... Takšnega sina si želi vsaka mati..." "Jurij, Bog ti poplačaj za to veselo vest, kadar bode vojska končana, tedaj boš dobil poplačano... A veš, kje je sedaj?" "Teta, kdo ve, kako so ponosni nanj tam v Pragi. Zastavo ohraniti, to ni mala stvar, to vem jaz, ki sem bil v vojski. Videli bodete, Jože bode še velik gospod..." "Ah, kaj gospoda, samo da se vojska konča in da Jože domov pride... Moj mož se skriva kot zločinec; ne sme na dan, da ga ne ubijejo Prusi, in šopirijo se, kakor bi za vekomaj ostali tu. Jurij, ti veš, da je danes opoldan eden njih tu umrl? Razpočil se je kot žaba radi prevelike debelosti. Zato bodo vsaj drugi zmernejši." V hišo je stopil vojak, pijan, da je komaj stal na nogah in s kletvijo za- povedal gospodinji pripraviti večerjo. ♦ * * Častnik je zapovedal mrtvemu vojaku prirediti pogreb, kakoršen pristo-ja komaj kraljevemu pruskemu' vitezu, Zapovedal je zvoniti z vsemi zvonovi, k pogrebu mora priti duhovnik, učitelj in cerkovnik, pevci, dekleta morajo okrasiti truplo z venci in spremiti ga k večnemu počitku. Na Zabranskem vrtu so dekleta re- zala bršlin, rože in druge cvetke na krsto — sovražniku. Za gotovo bi rade vsak dan plele venec za pogreb, če bi Bog klical vsak dan k Sebi njihove sovražnike, a najprej hudobnega častnika.. . Pregrešne misli! a kako se jih naj ohrani, če vidi pred seboj vso nevarnost, vso bedo, katero so povzročili ubogi pokrajini kruti sovražniki. V dekliška srca se je ukoreninila strašna jeza proti njim; iz oči jim je žarel ogenj maščevanja... Hitro so nabirale cvetke in nabrale so jih polno košaro; splele bodo težke vence, ki bodo težili sovražnika, kakor teži nas njihova krvava zmaga. Marica je žalostno gledala na narezan bršljin in pri srcu ji je bilo hudo. Samo ona ni mislila na osveto, katere so je bile polne druge devojke; druge misli, drugi občutki so njeno dušo vznemirjali. "Bršljin in rožice na sovražnikov grob," so šepetale njene ustne. "Tukaj v tujini, daleč od svojcev, bode pokopan in nad njegovim grobom ne bode jokal oče, ne skrbna mati, ne sestra, ne ljubljenka, ki mogoče po njem žaluje. A vendar bode imel krasen pogreb in če pridejo na grob njegov, se bodo razveselili, ker počiva v blagoslovljeni zemlji. A Jože... Mogoče je pokopan s sovražnikom vred v globoko jamo, nihče ni potočil zanj solze, nihče mu ni okrasil groba s cvetlicami ..." Devojke so odšle zamišljene in niso opazile, da gredo brez Marice. In kako bi naj tudi, ko je imela vsaka v glavi toliko skrbi? . "Kje je padel in kje je pokopan? Nekje na širokem polju, in preden kdo zve za mesto, bode prerastia trava njegov grob, in na njem se bo razcvetel slak; prišlo bode dete, si ga natrgalo in splelo venček in si okrasilo kodrasto glavico... A jaz ne bom imela cvetke v spomin, da bi jo orosila z vročimi solzami." Od soseda sem je skočil preko plota pruski vojak, se priplazil, kolikor mogoče tiho in Marico objel... Kot levinja, kadar ji preti nevarnost, je u-porabila vso moč in vrgla pohotneža na zemljo, da so mu zaškripale kosti. Surova kletev ji je sledila, ko je stekla vsa trepetajoča v sobo, kjer so dekleta pletla dolg beršljinov venec. Prijela ga je in raztrgala, ne vedoč sama, kaj dela, da so jo tovarišice začudeno pogledale. Mati je pritekla in ko ji je pogledala v obraz, se je prestrašila, opazivši na njej nenavadno rdečico, za katero se je pokazala'mrtvaška biedost, kakor tudi čuden sijaj njenih oči. Skušala jo je miriti, kolikor je vedela in znala. III. .A~fiilp ie začetkom septembra. Zvon svetega Jakoba je radostno donel — nekaj nenavadnega v dneh žalosti, tu-ge in groze. V zadnjem času se je zvon pogostejše oglašal; njegov glas je razdiral človeku srce, ker jp vedno naznanjal, da je bolezen pobrala in položila v naročje matere zemlje njenega sina-trpina. Zvon je zvonil dolgo, dolgo, kakor bi hotel z medenimi ustmi naznaniti celemu svetu novico, ki bode vsa srca pretresla v veselju; kot bi hotel njegov glas predreti stene in preleteti livade, gozde in hoste, raz-glašujoč zaželjeni miri... Mir, mir, mir! se je čulo od vseh strani in srce je močnejše bilo v prsih in pluča so dihala prostejše... Razglašen je mir in končana vojska! Prusi odhajajo in za njimi ostanejo samo hudi spomini. Nastal je mir, sinovi in očetje se bodo vračali k svojcem, mesto za meče bodo prijeli za plug, da še o pravem času razorjejo zemljo, poteptano od sovražnikovih kopit.. . Tmine ljudi so hodile zahvaljevat-Gospoda za zaželjeni mir in prosit za deželo uspeha in blagoslova. Dnevi so bili veselejši. Solnce je zahajalo in za njim je hitel mesec, kakor bi ga bilo strah o-stati v pokrajini, v kateri je vladala groza. Zadnji njegovi žarki so padali preko vrhovja in streh in samo odlomki so prisijali na glavo bolne Marice. Od onega usodnega popoldneva je samo hirala in venela. Obraz ji je upadel in obledel, ustne vmodrele, oči se prevlekle z meglo... A telo je bilo iz jekla, bilo je kovinasto, močno kot njena volja; hotela je živeti, dokler ne pride on, da mu pove, kaj je trpela ona, njegov oče in vsi, da bi mu mogla še enkrat reči, da ga ljubi — do smrti. Ljudje so se čudili, da je njeno nežno telo kljubovalo v dolgi bolezni smrti, katera zanje bogato žetev, podirajoč močne in zdrave ljudi, kakor podira iltvav di-evesa v gori. Kadar se je oglasil mrtvaški zvon, so dejali \aščani: "To je zanjo, revica je dovolj trpela, a kdo ve, če ji ne bomo sledili mi za eno uro?" Nekateri niso dočakali te ure, a Marici se je pričelo boljšati. Zalešakova Anica se ni hotela ganiti od bolničine postelje, delala je iz ljubezni do Jožeta; hotela mu je ohraniti Marico, ker je dobro vedela, kako se ljubita. Govorili so ji, naj se vsaj sama čuva, da ne bode zbolela, a ni se dala prestrašiti in stregla je bolnici kot svoji sestri. Niti mati ni imela toliko vztrajnosti kot Anica; kadar je prva zadremala vsled hudega napora, je bdela druga kot angel varili in skrbno spremljala vsako bolničino gibanje. In ko se je jelo Marici boljšati, ko je že razločevala, kdo je pri nji, jo je vpraševala, če je Jože že doma, ali bode kmalu prišel, in Anica jo je tako tolažila, kakor bi tega ne mogel nihče drugi. "Poglej, Anica, kako dolgo solnce ne zaide za goro, kot človek, kateri se mora ločiti od sveta. Neprestano pošilja svoje zlate žarke in še potem, ko je že za goro.. . joka za njim, vsako drevo, vsak grm, vsaka bilka, vse toči solze za njim... A kadar je kdo v boju ranjen in se obupno bori s smrtjo, teda"j nihče ne joka za njim, ne tovariš, katerega ima vsak hip zadeti ista usoda, ne oni vojaki, ki pobirajo ranjence in mrtve ter jih nosijo v dolgo vrsto.. . Kadar ugasne njegovo življenje, in kadar že trava na njegovem grobu zraste, šele tedaj pride glas o njegovi smrti do njegovih ljubih, in oni, ki so ga ljubili, za njim jokajo.. ." Njen glas je bil slaboten, bolesten, poln čudnega očitanja... "Rekla si mi, da pride Jože, da je živ in zdrav in da se je odlikoval. Prišel bo, prišel, samo če ne bode pre-kasno?..." In glas bolnice je umiral in trepetal... "Kmalu pride, še nadejala se ga ne boš; pravijo, da jih je cesar že odpustil. Še nekaj dni in zdrava boš in radovala se bodeš, ko mu pojdemo skupaj naproti." Rožice so razcvetele, klinčki so pognali popke in cveli bodo novi, sveži, krasni. Spleli bomo šopek in dala ga boš Jožetu v pozdrav. "Anica, zapoj mi ono pesem, katero je on tako rad prepeval. Nekaj lažje mi je, kadar jo čujem. Zapoj mi jo, in jaz ti bom pomagala." Anica je zapela: "O sijaj mesec bajni, ne odhiti z neba, na poti te potrebuje še moj dragi." Marica je pomagala s slabotnim glasom in zadnje besede je izgovarjala šepetaje. Zaspala je in to je bil dober znak. Vrata so se odprla in v sobo je stopil Jože. Pustili so ga iz vojske, hitel je domov, šel je pa za vasjo, da ga ne bi nihče zadrževal z dolgimi vprašanji. Stopil je v sobo tako nenadno, da se je Anica prestrašila in ni mogla ločiti, ali je on ali njegov duh. Ko se je zavedla, je vzkliknila in padla bratu na prsa. Jože se je ozrl po sobi, a Anica, položivši prst na usta, ga je odvedla k postelji, na kateri je spala Marica, še vedno bleda, a z blaženim nasmehom, kateri se je igral na njenem o-brazu kot nežen vetrič po polju... In ta nasmeh je kasneje krasil njena lica, ko jo je vodil Jože pred oltar... JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road.' Joliet, III Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačni NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču^ treko. Tam dobim dobro pivo, nje, smodke in izvrstno domače vin°> ki je rudeče in belo, in bo teklo vesel"' Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj" se sami.—-Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio St. Joliet, I"- Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL. w. o. mooned PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fL Joliet Nat. Bank Bldg., J0**'1 Ko imate kaj opraviti a sod®J° oglasite se pri meni. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bat rarska dela ter obešanje »teaikeg papirja po nizkih cenak. LChi. Phone 376. N. W. 927 Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. (H Jefferson St., blixu mosta, Joliet FARME! V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na Kieffer Land Co., Walter, Tex. KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE v mojej gostilni in se okrepčajte po domače. ■■■ Pri meni boste najbolj postreže"1- John Gersich 1000 N. Chicago St JOLIET, Rojaki, če hočete imeti lepo no perilo pošljite ga v edino slovens i perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon Naše delo je izborno. Podpis domačo obrt! National Studi« (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, ^ Edina slovanske fotografij« T Jolietu. I _ - - jt 1.11 Zmerne cene. ""fTaJBoIJSe del9 Ljudsko Krepčilo. Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti SaHiiaaia^ Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO— To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih \ zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, biedosti iti slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jsdi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči. lekarnah. T RINE RS ELIXIR u bitter-w1he trinerovo horke viko "•"■^-.d br JOSEPH TFUNl* ^ 3.A»M»nd A\ HlCACO.ILL JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VESTE. CENE NIZKE. H<\ KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ_ SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se t3 priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo. ff™^ Rev. Jos. TROST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, lit Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Napredni ljudje rabijo plin ZAKAJ SE NE POSLUŽITE TE PRILIKE? DOBITE NAJMODERNEJO LUČ ZA NAJNIŽJO CENO. HIŠO S PETIMI SOBAMI OPREMIMO S CEVMI ZA $13.50; PLAČATE $1.00 TAKOJ IN $1.00 MESEČNO. DRUGO SE NAREDI PO PRIMERNI CENI. Prodajamo peči na plin po najnižji ceni. PRIDITE V NAŠ URAD ALI PA ZAHTEVAJTE, DA POŠLJEMO ZASTOPNIKE. Western United Gas and Electric Co. I Joliet Citizens Brewing Co- I North Collins St., Joliet, 111. J ^iite "Elic Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Prepričani smo, 11,1 vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Hadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah, ^irst National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. 30. Jeriho, Mrtvo morje in Jordan. (Dalje.) Beduinovo bogastvo so njegove črede ovac, koz in kamelj, katere gonijo pridno na pašo. Ako te zmanjka, postavi beduin svoj šotor drugam, večinoma v bližino kakega studenca. Be-duinov ponos je njegov konj, ki je gibčen, žilav, isker, vstrajen, zmeren in pogumen, kakor njegov gospodar. Ta pa ljubi, ceni in opeva svojega konja mnogo bolj kakor svojo ženo. Glede hrane beduin ni razvajen. On zna trpeti, ako treba, lakoto, zavžije pa, ako nanese priložnost, tudi jako veliko. Njegova navadna pijača je mleko, njegova navadna hrana pa kruh, ki je pod pepelom pečen. Ovčje, kozje, ali pa celo kamelje meso jedo le pri posebnih priložnostih. Vilic in noža ne poznajo. Lepa beduinska lastnost je njih gostoljubnost. Le ev-ropejcu beduin malo zaupa, posebno, ako ga vidi, da piše ali pa riše. Be-duinske gostoljubnosti je vsak lahko deležen; šele tretji dan vprašajo gosta po vzroku njegovega prihoda. Žali-bog, da je beduin navadno poželjiv, maščevaven, lažnjiv in goljufiv, ljubi rop in krade, če le more. Ako ga zasačijo, ga sicer kaznujejo, toda ne za to, ker je kradel, marveč zato, ker se je daf zasačiti. Po veri so sicer mo-hamedanci, toda mohamedani sami jih imajo za pol nevernike. Drže se pa natančno mohamedanskih postov, praznikov in molitev. Iz starodavnih časov so si ohranili navado obreze. Izpod gore Kvarantanije smo se peljali v Jeriho, ki je sedaj le slaba vas. Vstavili smo se v gostilni. Prav začudil sem se, ke_r nisem pričakoval, da bi bilo tukaj vse tako snažno in okusno, bolj kakor marsikje v Evropi. Večerjali smo skupaj z neko družino, ki je imela sedemletnega dečka Karolj-čka. Temu otroku se nisem mogel zadosti načuditi, ker je govoril popolnoma pravilno pet jezikov. Frančiškani imajo v Jerihi velik vrt in kapelico, v kateri smo zjutraj mase-vali. Kapelica ima en sam altar. Ker nas je bilo šest in smo hoteli dobro porabiti čas, je p. Hermet postavil še dva zasilna altarja, tako, da smo trije lahko na enkrat maševali. Ti zasiljni altarji so tukaj vedno shranjeni, ker jih večkrat vzamejo seboj duhovniki romarji k Jordanu, ako hočejo maše-vati .na mestu, Kristusovega krsta. Dne 2. marcija zjutraj smo se odpeljali iz Jerihe k Mrtvemu morju. Vozili smo se najprej po planjavi, na kateri raste raznovrstno grmičevje; toda rastlinstvo vedno bolj ponehuje, do kler slednjič ne preneha. Ko smo se vozili po strmem klancu navzdol, bi se nam bila zgodila lahko silna nesreča. Kočijaž je podil svoje konje; kar naenkrat se razdrobi kolo. Čudim se še danes, da se nismo prevrnili; nevarnost je bila gotovo smrtna. Stopili smo nato z voza ter nadaljevali peš svojo pot do Mrtvega morja. Kočijaž je pa hladnokrvno obrnil nazaj proti Jerihi in prišel pozneje za nami k Jordanu z drugim vozom. Ko bi naši kočijaži tako drvili in podili, bi bili prav gotovo kaznovani. Da bi pa kočijaž zavrl kolo, na to niti ne misli ne. Korakali smo torej peš po raz-sušenih peščenih tleh, ki jih krije na mnogih krajih solnata skorja. Med peskom sem zapazil tudi črne koščke asfalta ali zemeljske smole. Na desnici so griči, ki so tako enakomerni, kakor bi jih bile napravile človeške roke. Dozdevali so se mi ti griči, polni peska, kakor grobi na tem strašnem pokopališču. Naposled smo zagledali lepo zeleno Mrtvo morje. Prvi vtisk pa mi nikakor ni bil tako strašen, kakor bi bil mislil. Bilo je jutro in solnce se ;e blesketalo v vsej svoji pomladni lepoti v temno zeleni odi. Skoraj polovico tega velikega jezera lahko pregledaš; leži tako mirno, tako leno, tako mrtvo pred teboj! Čem bolj in čem delj pa gledaš v to morje, tem bolj ti tudi gine prvi ne ravno neprijetni vtisk. To jezero se skoraj nič ne kroži v valove, ki bi se igrali, gibali in zibali. Nič ne moti miru te zapuščene samote, tukaj via da večni molk, grobna tišina, smrtni mir. Zdelo se mi je, kakor bi bila na<" vodo svinčena teža, ki jej ne pusti gi bati se. Ni sicer res, da bi vsaka pti ca, ki leti čez to jezero, poginila, re pa je, da je to morje tako slano, da pogine v njem vsaka riba, ki priplava po Jordanu. Poskušali so že z mor skimi ribami, pa tudi za te je voda preslana. Mrtvo morje je najnižji kraj celega sveta, ker leži 394 m pod Sredozemskim morjem. Prav zato pa je tukaj tudi neznosna vročina. Ker smo imeli zadosti časa, smo se šli kopat. Plavanje je v Mrtvem morju jako lahko, ker te se soljo nasičena voda skoraj sama nosi. Tudi koža se ti prevleče se soljo, kar navadno precej skli in peče. — Sveto pismo imenuje to jezero solnato morje, ali morje puščave. Arabci je imenujejo Lotovo morje, ker se je pri njih po tolikih stoletjih še v živem spominu ohranilo to, kar nam pripoveduje sv. pismo. Stala so tukaj nekdaj lepa mesta Sodoma, Gomora, A-dama, Sebo in Segor, katerih prebi-vavci so bili vdani najgnjusnejšim pregreham. Pokvarjenost je bila tolika, da je Gospod ni mogel več pre i našati. Poslal je ogenj in žveplo neba in pokončal nesramna mesta. Okolico Mrtvega morja so preiskovali že večkrat tudi popolnoma neverni učenjaki in tudi ti trdijo, da se je morala tukaj res zgoditi nenavadna nesreča, ki jo omenja tudi rimski pisatelj Tacit. Mi vemo iz sv. pisma, kaj se je zgodilo. Odkar se je pa to zgodilo, počiva prekletstvo božje nad tem nesrečnim, mrtvim krajem, ki je, dasiravno mrtev, vendarle živ dokaz pravičnosti božje. Proč od tega kraja smrti, ki 'nam zbuja tako strašne, tako žalostne spo mine! Hodili smo skoraj eno uro do Jordana. Ta sveta reka izvira izpod sneženega vrha gore Hermon, teče skozi jezera Merom in Genezaret in se izteka v Mrtvo morje. Kako radi smo ko otroci poslušali, ko so nam pripovedovali o tej reki in o tem, kar se je pri tej reki znamenitega zgodilo Tukaj je oznanjeval sv. Janez pokoro, tukaj je bil Gospod krščen, tukaj se je pokazal sv. Duh v podobi goloba, tukaj se je oglasil nebeški Oče. Čez to reko so šli nekdaj Izraeljci, in ko so stopili v Jordan, je obstala voda, ki je od ^goraj tekla, na enem kraju, in se je videla ko gora nakopičena; voda, ki je spodaj bila, je pa tekla v morje puščave in vse ljudstvo je šlo skozi suhi jarek." (Joz. 3. 15— 17.). Prišli smo na mesto, kjer je bil Gospod krščen, in kjer je sv. Janez pridigoval. Seveda se to mesto ne da prav natančno določiti. Grki trdijo eno, katoličani drugo. Sicer pa ni nič na tem, ali stojimo 50 m višje ali nižje Ne na enem, ne na drugem, mestu ni altarja, saj je sama priroda tukaj hiša božja, kakor ob času sv. Janeza Krst-nika. Jordan je lepo obraščen, poleg njega rastejo visoka drevesa in gosto grmovje, v katerem so, kakor se trdi, prav hude divje živali. Pred seboj vidi romar tudi goro Nebo, .raz katere je občudoval Mojzes lepoto obljubljene dežele, goro na kateri je bil pokopan na mestu, ki ga nihče ne ve. Reka Jordan premeri na svoji dolgi poti skozi Palestino 150 km, je 50—70 m široka in zmirom rujavo kalna, ker pobere seboj na svoji poti vedno veliko prsti. Spoštljivo in prijazno pozdravi romar to sv. reko, tekočo skozi deželo, na katero so mu navezani spomini iz otročjih let. K Jordanu kaj radi romajo zlasti ruski romarji, ki nesejo potem polne steklenice te vode v svojo domovino. Nazaj grede smo srečali precej teh romarjev, ki se potapljajo v vodi in tudi pijejo jo. Vendar sem pa slišal, da ni varno piti to vodo, ker ni čista. Krog desete ure smo se vrnili v Jeriho in odtod popoldne po isti poti, po kateri smo prišli, nazaj v Jeruzalem. Vozili smo seveda zavoljo velike strmine mnogo bolj počasi, tako, da smo prišli šele ob 6Y2 v Jeruzalem. Na strmem klanjcu iz Betanije proti Jeruzalemu navzdol je začel naš voznik svoje konje tako neusmiljeno poditi, da smo resno mislili, da se bomo razbili prav pod jeruzalemskim zidov-jem. Bil je predvečer petindvajsetletni« papeštva Leona XIII. Kakor vesoljni svet, tako je tudi Jeruzalem praznoval ta veseli dogodek, Vsi katoliški zavodi in samostani, vse katoliške cerkve so bile krasno razsvetljene. Razsvetljavo smo gledali raz samostanske strehe Sv. Salvatorja. Nikdar ne bom pozabil te tihe noči, in čarobnega pogleda na jeruzalemska svetišpa, ki so se lesketala v skoraj neštevilnih lu-čipah. 1 , (Dalje prih.) Posebnost so naie "The U. S." 10c. in "Meerschaum" fc Na drobno se prodajaj« povsod, na debelo pa nm iM Jefferson Street. JoHet, 11 PIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banko. Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! Ko se mudite v So. Chicagi, ne porabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija, 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, IU Pri meni dobtte vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. John Kirincich 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. Leo Zelenka Lerando iz slavnega praškega konzervatorija godbe uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na: Leo Zelenka Lerando 209 Richards St. JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočešlnaš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-O grško. W. jr. LYOKS 4 Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo aH drugo, vprašajte za cene Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. Lovski dokaz. Mati in hčerka srečata lovca, ki nese divjega petelina. Hčerka: "Mama, zakaj pa devljejo divjim petelinom smrekove vejice v kljun?" Mati: "S tem dokaže lovec, da je bil res v gozdu." BADGES,FLAGS Emil Bachman 1719 South Center Avenuo, CHICAGO, ILL. Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, joiiot, m J. P. KING Oba telefon Lesni Stev. 8 »»♦♦♦♦»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet VWVWWVAWWWAW^ Oscar J. Stephen Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko ai. oko »padajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Prijateljem in znancem naznanjaa* da sem kupil Mauserjev salun, kjer wm lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina ia druga pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 ui oauta a vajtm tatah so dxbth ru, REVMVnZMtf slabostih » členkih hromosti bolesti , kolku bolestih » Členkih pljučnih in prsnih boleahft mrazenju » životu vnetju oprsne mrene. nevralgijl protinu prehlajenju otrplosti mišic bolestih . LEDJIH slabotnem križu bolestih r KRIŽU HUDEM kaiuu Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH STAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani eio-nik, tiskan n svih slavjanskih jezidfc, koji šaljemo na zahtjev svakom« Padava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopl sov od Vam poznatih slovanskih društev White Front Buffet Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor mL i Ftaer in G«. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Str četa. JOLIET. ILL. ftCI izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St., Joliet, 111 Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi. Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše moto po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici J. & A. Pasdertz ie dobijo najboljše sveže ia preka-jcae klobase in najokusnejše meta Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite aaše meso. Nizke cene in dobra postrežba |a aaše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v Bfcšej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets. Cfcic. Phooe 4531. N. W. Phoa« iiij Josip Klepec državno-poverjeni javni beležnik 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. Izdeluje pravnoveljavne listine, pooblastila, pobotnice, kupne in druge pogodbe etc. Iztirja odškodnine, dedščine in vse: druge tirjatve v najkrajšem času. Preskrbi konzularna potrdila vseh listin. Ima že dolgoletno skušnjo, zato se z zaupanjem obrnite nanj. Njegovo poslovanje se jamči, ker je pod državnim poroštvom. Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po cistih « 1 brez odbitka rentnega davka. ^rm. XXX S % Naš zanpnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. M i h 2,995,01 01 kroa Vsa; Marijina pesem. V cerkvi poleg svoje matere je klečal Tonček, šestletni dečko. Natančno je opazoval sedaj to, sedaj ono cerkveno opravo. Bilo je vse tako nenavadno, zanimivo in krasno. Gledal je mašnika, ki je ravno pristopil k al-tarju in občudoval je njegovo mašno po navadi, bral je svoj molitvenik, toda vse le bolj iz navade, kakor pa iz kake pobožnosti. Pri darovanju za-pojejo pevci prelepo pesem: "Za Bogom častimo Marijo najprej." Tone se zgane kakor v srce zadet. To je bila enkrat njegova najljubša pesem, obleko, gledal ministrante in njih lično a sedaj — minulo je že par let, odkar opravo. Opazoval je čudno rudečo lučico, ki tako tiho in ponižno brli tam spredaj, opazoval lepe bele angele ob strani altarja, ki se pobožno in z je pel zadnjič Marijino pesem. Tone je klečal, a molil ni. Mislil je. Mislil na dom, na lepi domači kraj, mislil na svoje drage, posebno na svojo velikim spoštovanjem upogibljejo pro- mater. Kje neki je sedaj in kaj dela? ti tabjernaklu. Opazoval je altar, okra- Najbrže je v cerkvi in se spominja šen z velikimi šopki nebrojnih vsako- njega v molitvi. Živo mu stopijo v barvnih cvetic. Tonček je bil prese- spomin blažena mlada leta, posebno nečen. Take krasote on še ni videl. Ja sedaj veruje, da je Bog tam na al-tarju, kakor mu je pravila mati med potjo, saj je pa tudi vse tako lepo in čudovito, kakor zamore biti le v nebesih. Med tem ko je Tonček opazoval vso to krasoto, prišel je mašnik do darovanja in pevci so zapeli lepo, prelepo pesem, katero je Tonček, kakor zamaknjen poslušal. Ni razumel besedi, a vedel je, čutil je, da je krasna in vtisnila se mu je za vedno glo boko v spomin. Tonček se obrne proti materi, da bi videl, če tudi ona ob čuduje krasno petje, a kaj je to? Mati se joka! Zakaj neki? Saj je bil on priden ves čas, in tudi druzega se ni nič zgodilo, kar bi moglo mater žaliti. Tončko je bolelo v srce, materine solze so ga vzbudile iz očaranja. Zgane se, da bi vprašal mater, zakaj je žalostna, a ona čuteč, da jo otrok začudeno opazuje, hitro obriše solze in moli mirno dalje. Mašnik je že odšel v zakristijo, pevci so utihnili, ljudje pa so se gnetli iz cerkve in odzunaj je nastal živahen pogovor. Tonček in mati sta ostala za kratek čas še v cerkvi, potem pa sta se tudi onadva priklonila, pomočila je mati čelo obema z blagoslovljeno vodo, prekrižala je sebe in Tončka, potem pa sta odšla. Prva beseda Tončkova, ko sta prestopila cerkveni prag, je bila vpraša-r.je in temu jih je sledilo še stoineno drugih, na katera mu je mati potrpežljivo odgovarjala in ga poučevala. Le ko jo Tonček nenadoma vpraša, zakaj je jokala v cerkvi takrat, ko so tako lepo peli, ga ona ali ni slišala, ali pa ga ni razumela, kajti začela mu je praviti o nekem prijaznem kraju, ki je nekje daleč, daleč čez ono veliko vodo, ki se ji pravi morje, kako je bilo krasno, kako veselo, kako je kot šolska deklica pela lepe Marijine pesmi. Tonček je poslušal, a pri tem ni mogel razumeti, kako bi moglo kje biti lepše in boljše kakor ravno na njihovem domu in zato je bil kmalu zopet popolnoma zamišljen v tisto kar je danes videl in slišal; ni se spomnil, da mu mati ni povedala, čemu je jokala. Čas je tekel in iz Tončka postal je Tone. Tone je šel od doma, ker je bilo doma dosti druzih za delo. Ker je bil priden in pošten, je službo lahko dobil, in ker je bil vedno vesel, so ga ljudje povsod radi meli. Tone pa je imel eno napako, če se more tako imenovati in ta je bila, da je povsod pa oni dan, ko je prvič slišal prekrasno Marijino pesem. Vzbudi se v njem domotožje in Tone, ki je navadno prebil sv. mašo z največjo hladnostjo, si je danes zakril obraz z dlanmi, izmed prstov pa so mu kapljale solze. Maša je minula, ljudje so se zopet kakor enkrat popred, gnetli iz cerkve, a Tone, ki je bil navadno med prvimi na prostem, je danes klečal še vedno, ne meneč se za spoglede svojih tovarišev. Danes je molil zopet enkrat Tone, molil kakor že dolgo ne. Končno vstane, prikloni se spoštljivo kakor se ni že leta, in odide nekako vesel na svoje stanovanje. Od tistega dne so ga slišali tovariši večkrat peti ali pa momljati lepo Marijino pesem. Tone je delal ta teden ponoči. Imel je lahko toda zelo odgovorno delo, moral je natančno paziti na več strojev, pri tem pa je bil, še toliko prost, da je lahko polovico časa porabil za branje. Nocoj Tone ni bral, bil je nekam zamišljen, ali vsaj tako se je zdelo njegovemu pomagaču, v resnici pa je Tone hodil sem in tje in molil rožni venec. * * * Bil je izvanredno prijeten poletni dan, namreč praznik Vnebovzetja Marije. Daleč od krajev, kjer se je vršil prvi del naše resnične povesti in kakih enajst let po zadnjem dogodku. Zbirali so se ljudje v cerkev za veliko sv. mašo. Ze je bila cerkev skoraj napolnjena, vendar so še od vseh strani prihajali ljudje in polnili zadnje kote. Sedajci zapoje zvonček pri zakrstijinih vratih in prikažejo se lepo uvrščeni ministranti, za katerimi stopa čvrsti mladi duhovnik. Kaj? Ali je mogoče? Nas ne varajo li morebiti naše oči in senca v cerkvi? Ne, nismo se varali, kajti tudi glas je njegov. Tone je torej postal duhoven! Prične se maša, pevci, kakor vedno slovenski pevci, so se skazali zmožne, peli so krasno latinsko mašo z lepo ubranimi glasovi. Pri zadnjem evangeliju pa zapojo še slovensko pesem za današnji praznik: "Za Bogom častimo Marijo najprej." Mašnik bere, a besede mu zastajajo. Morebiti ima slab pogled. Ko pa se obrne od altarja, zdi se nam, da smo opazili dve leskeči se solzi v njegovih očeh. Nenavadno dolgo je klečal v zahvalni molitvi danes gospod Anton. Ko pa je vstal in zavžil skromni zajutrk, Blondinke izumirajo. Znano dejstvo je, da večina plavo-lasih otrok izpremeni že v starosti desetih let ali pa še prej barvo svojih las, tudi če imajo starši plave lase. Mislijo, da to iz tega izvira, ker je le malo družin, ki so ostale popolnoma plavolase. Vedno bolj se širi temna barva las. In ta barva se vedno bolj pogostokrat pojavlja tudi pri potomcih. Neki angleški fiziolog trdi, da more iz svojih izkušenj in preizkušenj sklepati na to, da morajo plavolasi ljudje polagoma izumreti. Čez dvesto let bodo plavolasi ljudje živeli le še v pravljicah. In če se dame takrat ne bodo las plavo barvale, tedaj ne bo več videti blondink. Tudi statistika to dokazuje. Od 100 blondink se jih omoži le 55, dočim se od 100 konsta-njelasih omoži 79. Že vsled tega morajo blondinke izumreti. Dozdaj je bild na Angleškem največ plavolasih krasotic. Zdaj je pa tam razmerje kostanjelasih in plavolasih 3:2. Tudi na Danskem se število plavolasih od dne do dne manjša. Med Nemci tudi vedno bolj prevladuje temna barva las poškodovalo. Z veliko težavo so ostale polovili. Plodonosna kupčija z letalnimi stroji. Wright Aeroplan družba v Ameriki, ki je bila ustanovljena s kapitalom 1,000,000 dolarjev, že v tretjič naznanja, da dobijo lastniki delnic po dvajset odstotkov dividend. Vsega skupaj je izplačala družba samo na di-videndah že 600,000 dolarjev. Družba ima samo 16 delničarjev, med katerimi so znani milijonarji, kakor Cornelius Vanderbilt, Andrew Friedman, Allan R. Ryan in De Lancey Nichol. Vseslovanski čebelarski kongres. V Moskvi se je otvoril dne 6. avgusta t. 1. vseslovanski čebelarski kongres. Iz Bolgarske se je priglasilo 253 udelež-nikov, iz Srbije 78, iz Črnogore 17, iz Hrvatske 13, Čehov 48 in 2 Malorusa. Kakor je videti, ni priglašen za ta kongres niti eden Slovenec, dasiravno je prav pri Slovencih čebelarstvo prav lepo razvito in so bili Slovenci učitelji čebelarstva pri drugih narodih že v časih cesarice Marije Terezije. Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo ............................25c Kdor išče delavcev, za enkratno objavo .........................50c Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00 Druge vrste oglasi po dogovoru. in pri vsakem delu žvižgal, pel, ali pa s^del je takoj k pisalni mizi in napisal vsaj momljal kako pesem. Zelo rad pa je pel Marijine pesmi. Posebno pa se mu je pogosto vračala v spomin nepopisno sladka melodija pesmi, katero je slišal prvič, ko je kot šestletni dečko klečal poleg svoje matere v cerkvi in se je o;ia jokala. Premomljal je po cele dni v tej sami melodiji, katere besed si je pozneje tudi zapomnil, pesem pa je bila od Vnebovzetja Marije. V družbi je bil Tone vedno dobrodošel, kajti govoril je rad, smejal se in pel, da je kmalu imel polno življenja okoli sebe. Nikoli pa ga ni kedo spravil v kak nespodoben pogovor ali kletev. Za kaj takega Tone ni imel ni besede ni čas^ in takoj je obrnil govor na drugo stran, zraven pa dostikrat zadal tako zaušnico tistemu, ki se je drznil ziniti, kaj nedostojnega, da je temu takoj upadel ves pogum in je ta popolnoma poražen in osra-moten umolknil. Tone pa seveda ni bil svetnik. Šel je po svetu in pri tem prišel v druščino brezbrižnikov, med katerimi je sam kmalu postal nemaren. Hodil je delat ob nedeljah brez potrebe, začel je opuščati sv. mašo in sploh postajal je čim dalje bolj zanemarjajoč svoje verske dolžnosti. Tako je šlo nekaj časa in Tone je čimdalje postajal mrz-lejši do maše in sv. zakramentov. Prišel pa je veliki praznik Vnebovzetja Marije in to ravno na nedeljo. Napol iz navade, napol iz stare ljubezni do Marijinih praznikov, ostal je Tone danes od dela, oblekel se čedno in po dolgi odsotnosti od maše stopil je zopet enkrat v cerkev. Do darovanja prebil je Tone kakor pismo: - 15. avgusta - Draga mati! Gotovo se več ne spominjate današnjega praznika osemindvajset let nazaj, ko sva klečala skupaj v domači cerkvi. Spominjam se, kako zelo sem se čudil in s kakim zanimanjem sem opazoval vso cerkveno opravo. Najbolj v živem spominu pa mi je ostala prekrasna Marijina pesem, katero sem slišal v prvič takrat in katero sem ljubil vseskozi do današnjega dne. Spominjam se pa tudi, da je ravno ta pesem ganila Vas takrat do solz. Nisem razumel takrat, zakaj so se rosile vaše oči, toda danes vas razumem. Tudi v meni je danes ta pesem, katero so naši pevci zapeli z najlepšim uspehom, ganila globoko ter vzbudila v meni veliko domotožje, katero sem mislil, da je že davno izumrlo. A ne bodem in nočem žalostiti Vašega rahločutnega srca. Jaz sem čisto zadovoljen, kjer sem in ne bodem nikdar nehal hvaliti Boga, da je storil tako veliko delo usmiljenja nad menoj. V veliki meri pripisujem to tudi vaši goreči molitvi in pa priprošnji preblaže-ne Matere Marije, katero sem si že zdavnaj izbral za svojo mater. Zato pa, draga mati, čeprav smo ločeni tukaj, v Bogu je tudi zemeljska ločitev sladka a sladka zato, ker imamo še sladkejše upanje, da bodemo enkrat, ko se poklonimo presveti Trojici v naši stalni domovini, skupno in iz vse svoje duše zapeli najlepšo pesem, ki je bila kedaj zložena: "Za Bogom častimo Marijo najprej." S srčnim pozdravom vas blagoslavlja, Vaš Tone. Pes v politiki. O sodelovanju psov v političnih bojih pripoveduje "Cacciatore Italiano": Zelo slabo se je godilo leta 1848 psu nekega zloglasnega avstr. policijskega komisarja v Milanu. Italijanski patri-jotje so ga vjeli in ga pobarvali belo, rudeče in zeleno. Policisti so vjeli psa in ga pobili. V Piranu so leta 1894 Italijani obesili psom žalne trakove in so na ta način protestirali proti dvojezičnim napisom na javnih uradih. Leta 1897 je letal po milanskih ulicah koder ob času občinskih volitev in je nosil veliko tablo z napisom: "Glasujte za socialiste!" V Londonu so leta 1898 polovili vse polno psov in jih odeli z ogrinjali, na katerih so bili natisnjeni različni pozivi, naj volilci glasujejo ali za socialiste, ali za Chamberlaina. Bolj samosvoje je nastopil oni pes, ki je v začetku prejšnjega stoletja prišel skrivaj v angleški parlament in je začel silno tuliti, ko je govoril ravno lord North. Ta je mislil, da ga zasmehuje kdo izmed nje govih tovarišev in je predlagal, naj se dotičnega poslanca izključi od seje! Psa so baje obesili potem za kazen in to kar na hodniku parlamenta. Največja trgovska ladja Avstro-ogrske se sedaj gradi na Angleškem in bo last dubrovniškega hrvaškega parobrodnega društva "Union". Ladja bo nosila 9600 ton; dolga bo 432 čevljev, široka 54 in visoka 26 čevljev, široka 54 in visoka 26 čevljev. Pri gradnji ladje so se uporabile vse najnovejše izkušnje ter bo opremljena z vsemi modernimi praktičnimi napravami, pa tudi z veliko udobnostjo. Za potnike bo imela 12 sob. Novi biplan Farmanov. Slavni francoski konstruktor aero-planov Henrik Farman je izdelal nov biplan, čegar krila se lahko zlože. Razpeti krili merita 9 metrov, ki se pa dasta na tleh v nekaj minutah skrčiti na 3 metre. Henrik Farman je letel s tem biplanom v Chalons. Po vzletu je zložil krili biplana, privezal biplan zadaj k avtomobilu in pohitel ž njim v Pariz, koder se je peljal po živahnih cestah in ulicah v garažo za avtomobile. Farman je preletel s tem miniaturnim biplanom 113 kilometrbv na uro. Velika nesreča. V vasi Gierga na Ruskem je dal neki gospodar zidarjem, ko so mu dozidali tronadstropno hišo do vrha, napraviti pojedino na zidarskem odru. Ko so bili najbolje razpoloženi, je začelo naenkrat pokati in oder se je sesedel. Triindvajset ljudi je bilo na mestu mrtvih, veliko pa so jih odpeljali v bolnišnico. Pameten Nemec. V dunajski "Neue Freie Presse" je te dni vseučiliščni profesor dr. Karel Brockhausen zelo ostro kritikoval omejeno stališče nemških avstrijskih politikov glede ne-nemških vseučilišč in izvaja, da je le v interesu splošne kulture in tudi nemških vseučilišč samih, ako dobe Lahi, Slovenci in Rusini svoja vseučilišča, oziroma Čehi drugo vseučilišče. To .bo v korist znanosti in zato tudi Nemcem ne bo moglo škodovati. SLOVENCI IN HRVATI, POZOR! Podpisani prodam svojo dobroure-jeno gostilno s kegljiščem in dvorano, ki je pripraven prostor za vsakovrstno trgovino. V mojem salunu je vsako minuto ljudi, ker je blizu velikih vrat Illinois Steel kompanije, samo pol bloka južno. To je najlepša prilika za Slovenca ali Hrvata. Naprodaj je poceni. Prodam vse, poslopje in loto, za gotovino ali pa na obroke, kakor kdo hoče kupiti. Kdor hoče imeti dobro trgovino in narediti lep denar v kratkem času, naj se posluži te prilike. Bolje je nego farma ali kaj drugega. Prodam pa samo zato, ker sem že dolgo časa bolan, kakor je rojakom znano, drugače bi ne prodajal. Kdor je kupec naj se oglasi pri meni kmalu, ker bo kmalu prodano. JOS. KOMPARE, 8908 Green Bay Ave., So. Chicago, 111. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. FARMA NAPRODAJ—LEPA PRI-lika za Slovenca. V okolici Jolieta, blizu Swedish Orphan Home na So. Richard St., 1 blok od električne železnice, 3J4 akra lepe zemlje zraven rojaka Setina na prodaj. Proda iz gotovih vzrokov po ceni. Več pojasnila pri Amer. Slovencu ali Frank Završnik, Slovenian Liquor Co. 3t KJE JE MOJ BRAT JOS. TORKAR, pred par meseci je bil v Minnesoti, a zdaj ga ne morem najti. Kdor ve zanj naj mi ga javi ali mi pa naj sam piše. Al. Torkar, 108 Fairview Ave., Joliet, 111. KJE JE MOJ BRAT MATIJA HO-tujec iz Dolenc na Plešivici pri Ad-lešičih na Kranjskem? Pred 16. leti je stanoval pri meni v Jolietu, a potem je pa samo odšel neznanokam in se ne ve če je še živ. Ker bi rada vedela zanj, če je še živ ali mrtev zavoljo jako važne zadeve, za to je naprošen, da se javi ali pa naj kdo drugi, ki kaj ve o njem mi javi njegov naslov, če je še živ, ako je pa umrl, p anaj se mi tudi javi, za kar bom hvaležna. Mary Ivec, 1146 N. Hickory St., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn ORGANIST, CECILIJANEC, IŠČE službe pri slov. ali hrv. fari; zmožen voditi mešani ali moški zbor. Za podrobnosti se je oglasiti pri njemu samemu, a za naslov pišite na Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI iN lota na vogalu Raynor Ave. in Granite St. Lota je 150x132. Mehka in trda voda. Kokošnjak velik in hlev. Vse ograjer.o. Vprašaj na 619 N. Bluff St., Joliet, 111. 4t Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil i" prevzel znano GOSTILNO ; na 3329 Penn Ave. Pittsburg, P* Točim najboljše pivo, domače i® importirana viha in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam V obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, P1 Loughran & Conway 108 Longhran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLltf Prodaja zemljo, lote, posojaj0 denar, zayarnje proti požaru hiše in pohištva^ JAVNI NOTAR Ji Denar posojamo na lahke obroke. _ . , Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. J Chicago tel. 500 (Five hundred.) Geo. LoparW Grocerijska prodajalna N. W. teleta H*. 402 Ohio Street JOLIET, ltU Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Stre««, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debel« lajHl' californijska vina. VSI DOBRODOŠLI! Pse Anton KošIčeK Slovenski gostilničar Pri meni je vedno največ zab»Te tn najboljše pijače. << Tonček Is 0. K. 9t k dr I In , N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLI^ Palice v angleškem kazenskem zakoniku so nele še vedno v veljavi, marveč se njih uporaba leto za letom širi. Od leta 1894 do 1900 so slučaji šibanja narasli na 3000. Pri ženskah se ta kazen nikdar ne uporablja pač pa pri moških, zlasti nedorastlih. Otroci izpod 14 let smejo dobiti največ 12 udarcev z bičem, odrasli do 150 | palic, a v tem skrajnem slučaju se kazen odmeri v treh obrokih. Zakon pri šibanju prepoveduje surovost in ne-običnost. Kako prav pride palica v kazenskem zakoniku v gotovih slučajih, kaže nedaven slučaj, ko je nek londonski sodnik tri prodajalce nesramnih razglednic obsodil vsakega na 9 mesecev zapora in 25 udarcev z bičem. To je prava kazen za take ljudi! — Zanimivo je, da je napredna Danska kot edina v Evropi šele pred nekaj leti uvedla palice v svoj kazenski zakonik. Velika nesreča zaradi ose. V Pe-čuhu se je v hlevu 8. honvednega hu-zarskega polka splašil vsled pika ose nek konj ter začel divjati med ostalimi konji v hlevu, ki jih je bilo okoli 100, tako da so se vse živali splašile, odtrgale se in zdivjale v mesto. Med potjo so konji prevrnili nek kmečki voz in do smrti poteptali nekega starega moža. Lastnik voza je težko ranjen. V mestu je na tlaku popadalo iS konj in se Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Joliet, 111. Ota telefona 405.