'rhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1. telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA četrtletna lir 1.500-polletnalir
3.000 - letna 6.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1152
TRST, ČETRTEK 20. OKTOBRA 1977
LET. XXVII.
Ustrahovalni proces
Pred deželnim sodiščem v Salzburgu se je v torek, 18. t.m., začela kazenska obravnava proti glavnemu tajniku Narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Waraschu, ki je obtožen, da je v novembru leta 1976, se pravi tik pred posebnim štetjem, ki je bilo nekakšen uvod v zloglasno sedmoju-lijsko manjšinsko zakonodajo, navajal nekega upokojenega Celovčana nemške narodnosti, naj izvede atentat na celovško električno transformatorsko postajo in da mu je v ta namen tudi izročil eksploziv. Kot znano, je avstrijska policija v letošnjem januarju Warascha aretirala in ga imela v priporu teden dni, nakar je bil izpuščen na začasno svobodo.
Tako Narodni svet koroških Slovencev kot Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta aretacijo Filipa Warascha takoj odločno obsodila ter obtožbo označila za grobo protislovensko provkacijo. Pri tem sta naglasila, da se koroški Slovenci z de-rriokratičnimi sredstvi borijo za priznanje svojih najosnovnejših pravic in da zato odklanjajo uporabo sile v političnem udejstvovanju. Sam Warasch pa je navedel vrsto dokazov, iz katerih neovržno izhaja, da so trditve upokojenega Celovčana lažne. Sodišče bi torej Warascha že med preiskavo moralo oprostiti, a tega ni naredilo.
Medtem ko pišemo, še ne vemo, kakšen je oziroma bo izid kazenske obravnave v Salzburgu. Nihče pa se glede na stanje na Koroškem ne more braniti vtisa, da je tudi (Dalje na 2. strani)
DEMOKRACIJA
NE SME BITI CUNJA
Z bliskovito in odlično pripravljeno akcijo je posebni oddelek nemške mejne policije nekaj minut po polnoči po krajevnem času v torek, 18. tega meseca, vdrl v nemško chartersko letalo tipa Boeing, ki so ga bili štirje teroristi prejšnji četrtek preusmerili na poletu z Maior-cev - Frankfurt. Vozil je 86 turistov, ki so se še hoteli naužiti na tem otoku sredozemskega sonca pred dolgo nemško zimo. A malo je manjkalo, da niso srečali smrti. Doletela pa je poveljnika letala, pilota-kapitana Jiirgena Schumanna in tri teroriste, dva moška in neko žensko. Ena teroristka leži ranjena v somalski bolnišnici v Mogadisciu. O narodnosti teroristov ni še nič znano, a kaže, da sta bila moška Arabca, ženski pa po nekih vesteh Nemki, a možno je tudi, da je tista,ki je ostala živa, Arabkinja ali Italijanka, sodeč po njenem videzu. Do tega hipa zaradi ran še ni bila zaslišana ali pa noče govoriti.
Odločilno vlogo je igralo poleg izvežba-nosti pripadnikov posebnega oddelka novo orožje, nove vrste ročne bombe, ki s pokom in žarečo svetlobo vsaj za šest sekund popolnoma zmedejo teroriste in jim vzamejo čut orientacije, ter seveda dovoljenie somalske vlade, da je letalo s posebnim oddelkom lahko pristalo v Mogadisciu in izvedlo svojo akoijo. Ni dvoma, da se bo Somaliji to rentiralo, tudi če je somalska vlada dala dovoljenje iz čisto človečanskih
Uganka revolverjev v ječi
Zdaj, po uničenju teroristov na ugrabljenem nemškem letalu v Mogadisciu, se v Nemčiji bojijo, da se bodo teroristi maščevali s tem, da bodo umorili ugrabljenega predsednika nemških industrijcev Schle-yerja, če ga že niso. Mogoče njegova glava že potuje v poštnem paketu na naslov kakega ministra v Bonnu.
Poleg tega čakajo Schmidtovo vlado sitnosti v zvezi s samomorom treh glavnih začetnikov in organizatorjev terorizma v Nemčiji, voditeljev tolpe Baader - Meinhof, Andreasa Baaderja, Gudrun Ensslin in Jana Karla Easpeja, medtem ko je lrmgard Moller poskušala samomor, a so jo rešili. To bo prišlo zelo prav vladi, katero skrajno levi krogi sumijo, da je dala pobiti teroriste v ječi ah da jih je prisilila k samomoru. Če bi bilo tako, zakaj bi bili po-
tem pustili Mollerjevo živo, da bi pričala, kako je bilo? Verjetno so se teroristi odločili za samomor v obupu, ko so zvedeli, da se je ponesrečil poskus, da bi 'jih osvobodili z ugrabitvijo letala in v zamenjavo za ugrabljenega Schleyerja. Razočaranje je bi-
lo	prehudo, saj so še nekaj ur prej kričali iz svojih celic, da bodo kmalu prosti. Verjetno pa tudi, da so se bili že pred časom domenili za skupen samomor, če se jim ne posreči, da bi se rešili iz ječe. Če so hoteli še sami v ječi zadati kak udarec zasovra-ženi vladi in nemški družbi, so ji ga lahko zadali prav s tem, vedoč, da bo padel na vlado sum, sami pa se bodo — vsaj v svojih upih — spremenili v mitične heroje.
Treba bo pač pojasniti,, kako sta prišla Baader in Raspe do revolverjev v ječi. Toda oba sta že prej dokazala, da jima iznajdljivosti (za slabo) in fanatizma ne manjka.
vzrokov. Nemci ne bodo pozabili te usluge in to se bo najbrž pokazalo tudi v konkretni pomoči Somaliji v njenih današnjih težavah. To bo zahteval že nemški ponos, ki gre zdaj v klasje. In tokrat tudi upravičeno, kot dokazujejo čestitke demokratičnih vlad. Demokratična Nemčija kanclerja Smitha je pokazala svetu, kako mora nastopiti demokracija, kadar je izzvana.
Demokracija mora biti močna, ali pa je je kmalu konec, saj ima v današnjem svetu preveč sovražnikov, da bi si mogla privoščiti šibkost in mehkobo. Če ni močna, si zapravi zaupanje ljudi, ki začnejo izražati željo po avtoritarni »močni roki«, misleč da-, samo ta lahko napravi red in zagotovi spoštovanje zakonov. Najboljše jamstvo za ohranitev demokratične ureditve je torej prav v odločnosti in moči demokracije, ki se ne sme nikoli dati ponižati v cunjo, ob katero bi si brisali čevlje njeni sovražniki vseh vrst, od skrajne desnice do skrajne levice in tudi taki blazni pristaši nasilja, kot so teroristi.
Kanclerju Schmidtu in nemški socialdemokratski stranki so mnogi doslej očitali šibkost in neodločnost. Širilo se jf mnenje, da ni sposobna odločnih akcij in da preslabo brani narodne in državne interese. Na to karto je igrala Straussova kr-ščanskodemokratska opozicija, ki se je predstavljala kot edina, ki je sposobna in odločena voditi politiko, ki bo res varovala koristi nemškega naroda. Kancler Schmidt in njegova vlada pa sta dokazala, da tudi nemška socialnodemokratska demokracija ni cunja, in s tem sta napravila velikansko uslugo vsej nemški in evropski demokraciji, ki tako ve, da si lahko privošči tudi alternative v duhu demokratičnega pluralizma.
V	Pragi so bili obsojeni štirje disidenti, med njimi 2 Juda, in sicer Vaclav Havel, František Pavliček, Jirži Lederer in Ota Ernest, na kazni od 14 mesecev do treh let in pol. Trije od teh so podpisali Listino 77, a obsodili so jih baje samo zaradi »protidržavne dejavnosti«, pri čemer so se požvižgali na Helsinško listino. Obsojeni so bili baje zato, ker so objavljali svoje stvari v tujini.
Minister Doimt - Cattin je izjavil, da je pesimist glede gospodarskih perspektiv v Italiji in ne verjame, da bo znašal porast industrijske produkcije letos za 2 odstotka. Za konec leta predvideva 9-odst6tno brezposelnost glede na število zaposlenih.
Prizadevanja za globalno zaščito Slovencev:
Tržaško odposlanstvo v Rimu
Medtem ko pišemo, se v Rimu še vedno mudi odposlanstvo tržaškega pokrajinskega sveta, ki ima nalogo, da predstavnikom parlamenta in vlade obrazloži, kako je nujno, da se čimprej izglasuje zakon o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Furlaniji . Julijski krajini. Pred meseci je namreč tržaški pokrajinski svet odobril resolucijo, ki je obravnavala vprašanje globalne zaščite naše manjšine in tudi pred-; videvala neposreden poseg pri pristojnih oblasteh v Rimu. Odposlanstvo vodi predsednik Ghersi in ga sestavljajo odbornik Markovič, ki v pokrajinskem odboru odgovarja za manjšinska vprašanja, socialist Volk, demokristjan Locchi, svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar, socialdemokrat Devescovi in komunist Iskra. V delegaciji so dejansko zastopane vse stranke ustavnega loka.
Iz dosedanjih poročil iz Rima izhaja, da je odposlanstvo najprej sprejel predsednik poslanske zbornice Ingrao, nato pa predsednik senata Fanfani. Odposlanstvo pa ima v načrtu srečanja s predstavniki vseh parlamentarnih skupin ustavnega loka in tudi z zastopniki vlade.
Predsednik poslanske zbornice Ingrao je v razgovoru s člani delegacije dejal, da si bo v okviru svojih pristojnosti prizadeval, da se pospeši parlamentarni postopek za proučitev že predloženih zakonskih predlogov ali zakonskega osnutka vlade. Tu velja omeniti, kako je predsednik vlade Andreotti v začetku avgusta obljubil slo-veski delegaciji, da bo vlada ustanovila
Ustrahovalni
posebno komisijo, ki naj v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine pripravi besedilo zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske manjšine, o katerem bi nato razpravljal in sklepal parlament. To komisijo bi po besedah predsednika vlade morali ustanoviti takoj po poletnih počitnicah, a do zdaj ta obljuba še ni bila izpolnjena.
Predsednik senata Fanfani je delegaciji najprej pojasnil parlamentarni postopek za izglasovanje zakona, pri čemer je poudaril, da mora priti pobuda ali od vlade ali od kake senatne skupine. Fanfani je izrazil mnenje, da bi utegnilo biti koristno sporazumevanje med strankami ustavnega loka na vsedržavni ravni ali vsaj na deželni ravni, češ da bi bilo to v skladu z novim duhom, ki izhaja iz osimskih sporazumov. Za predsednika Fanfanija ti sporazumi presegajo po svoji važnosti in učinkih meje Trsta in obeh neposredno prizadetih držav.
Iz izjav obeh predsednikov je razvidno, da prizadevanja odposlanstva tržaške pokrajine niso naletela na gluha ušesa, čeprav je znano, da predsednika obeh zakonodajnih zbornic ne moreta sama ničesar ukrepati, če ni dobre volje pri vladi in posameznih parlametarnih skupinah. Zato bi bilo nujno predvsem vedeti, kaj in kako o tej zadevi misli vlada, oziroma ali in kdaj se bo izpolnila obljuba/ ki jo je dal predsednik Andreotti odposlanstvu slovenske manjšine v letošnjem avgustu med obiskom v Rimu.
Ne glede na to pa je jasno, da je obisk delegacije tržaškega pokrajinskega sveta v italijanski prestolnici koristen, saj bo morda prispeval, da se bo celotna zadeva premaknila z mrtve točke.
RADIO TRST A
: :	NEDELJA,	23.	oktobra,	ob:	8.00 Poročila.
8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Nedeljski sestanek 11.00 Poročila. 11.05 Mladinski oder: »Teci, teci kuža moj«. Napisal Vitan Mal, RO. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15Glasba po željah. 13.00 Ljudje 13.20 Poslušajmo spet - vmes (14.00): Poročila. 15.00 Nedeljsko opoldne. 19.00 Poročila.
:	PONEDELJEK, 24. oktobra, ob: 7 00 Poro-
čila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan,
9.00 Poročila. 9 05 Tjavdan - vmes (9.30): Kaku so jele naše nuonote (Samo Sancin). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.30 Poročila. 1135 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Slovenski zbori. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 15.30 Poročila. 15.35 Glasbeni ping pong (Ivan Peterlin). 16 30 Glasba za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Tržaški operetni festival. 18.00 Poročila. 18.10 Čas in družba. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	TOREK,	25 oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Nekoč je bilo 10.00 Poročila. 10.05 Koncert - vmes (10.35 cca): Primorske žene v Egiptu (Marija Cenda). 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 1315 Zborovska glasba (Antek Seražin). 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina 14.20 Mdtivi iz filmov in revij. 15.30 Poročila. 15.35 Top lestvica (Tea Meulja). 16.30 Čudoviti otroški svet (Nadja Pahor). 17 00 Poročila. 17.05 Tržaški operetni festival. 1R.00 Poročila. 18.10 Problemi slovenske ga jezika. 18.25 Klasični album. 19.00 : : SREDA, 26. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8 00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Zapiski Jožeta Pirjevca. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert -vmes (10.35 oca): Ljudje in dogodki 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Deželna zveza kmečkih zadrug. 13.00 Poročila 13.15 Ljudska glasba. 13.35 Melodije. L4 00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065, vmes (1530): Poročila. 16.30 Otroci pojo.
17.00 Poročila. 17.05 Violinist Nereo Tonazzi, pri klavirju Nevar Merlak. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.10 »Na školjih«. Novela, napisal Boris Pahor, dramatiziral Martin Jevnikar.
: :	ČETRTEK, 27 Oktobra, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan.' 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9 30): Kje so moje rožice (Marinka Pertot in Irena Žerjal). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert - vmes (10.35 oc): Družina (Lojze Zupančič). 11.30 Poročila 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Pevsko tekmovanje »Seghizzi«. 13 35 Melodije. il4.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Evergreeni. 15.30 Poročila. 15.35 Kaj je novega v diskoteki (Mara Žerjal). 16.30 Pravljice. 17.00 Poročila. 17 05 Klavirska glasba v čitalnicah. 17.25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila.
: :	PETEK, 28. oktobra, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro. 8 00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.303: Z modo po svetu (Sonja Mikuletič). 10.00 Poročila. 10 05 Koncert - vmes (10.35 cca): Rojstna hiša naših velmož 11.30 Poročila. 1)1.35 Današnjap lošča.
12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zbor »Fantje izpod Grmade« in zbor iz Boršta. 13.35 Melodije. 14.00 Novice 14.10 Martin Jevnikar odgovarja. 14.30 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila. 15.35 Njej v posvetilo. 16 00 Gremo v kino (Sergij Grmek). 16.30 Otroški vrtiljak. 17.00 Poročila. 17.05 Mirko Polič: 2 ariji. 17 25 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.10 Kulturni dogodki. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	SOBOTA,	29. oktobra, o,b: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. R 05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Nekoč je bilo. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.30 Poročila. 11.35 Današnja plošča. 12.00 Glasba po željah 13.00 Poročila. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Običaji in glasba. 15.00 Tekmujte s Petrom (Jelka Daneu in Peter Cvelbar) -vmes (15.30): Poročila. 16.30 Svot okoli nas. 17.00 Poročila 17.05 Mi in glasba. 18.00 Poročila. 18.10 »Smrt Pavla Rostosa«. Radijska drama, napisala Tončka Curk. 18.45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila.
proces
(nadaljevanje s 1. strani)
ta proces eno sredstev, s katerimi avstrijske oblasti pritiskajo na koroške Slovence, da bi odnehali od svojega boja za priznanje in spoštovanje manjšinskih pravic, kot izhajajo iz črke in duha avstrijske državne pogodbe. Medtem ko vidnemu predstavniku naših bratov na Koroškem izrekamo ob tej hudi preizkušnji vso svojo solidarnost, gojimo kljub vsemu upanje, da avstrijsko sodstvo ne bo podleglo pritisku nemških nacionalistov v Avstriji in zlati na Koroškem in da bo izreklo oprostilno razsodbo.
Najbolj osamljena in vase zaprta država na svetu je Albanija, ki je sprta tako-rekoč s celim svetom. Niti z eno od svojih sosed m bližnjih držav ni v dobrih odnosih in politično je pretrgala celo s Kitajsko, s katero je vzdrževala do nedavnega nekako zavezništvo. Tujski promet se je skoro ne dotakne. Kdor potuje v Albanijo, še vedno tvega in gre v negotovost. Razmere v njej so le malo znane. Tiranija dosega fantastičen obseg. Tako so npr. sploh prepovedane vse vere in zaradi vere obsojajo tudi na smrt, zlasti duhovnike. Skoraj
Ko je bil naš list že v stroju, smo zvedeli, da de'egacije tržaškega pokrajinskega sveta ni sprejel predstavnik vlade. Člani odposlanstva pa so se srečali s predstavniki vseh parlamentarnih skupin ustavnega loka.
—o—
Že nekaj tednov imamo v Trstu nenavadno lepo in toplo vreme, medtem ko imajo v Rusiji n na Finskem že skoro stalno temperature pod ničlo in je tudi že snežilo.
Jugoslovanski predsednik Tito sa je podal iz Francije na državni obisk na Portugalsko, kjer je imel pogovore s predsednikom Eane-som in ministrskim predsednikom Soaresom.
nepojmljivo je, da lahko danes obstaja na svetu in še celo v Evropi tako primitivna tiranija in tako pasiven narod, kot je albanski, kar pa je nedvomno posledica dolge turške oblasti in nizke ljudske izobrazbe.
Predsednika nemških industrijcev Schleyer-ja so našli v sredo umorjenega v prtljažniku nekega avta z nemško registracijo v francoskem mestu Mullhausen v Alzaciji blizu nemške meje. Pravilna se je tako izkazala domneva, da so ga držali teroristi ujetega v Franciji.
ALBANSKA ZAPRTOST VASE
Vzroki in zaledje mednarodnega terorizma
Javnost po vsej Evropi se te dni bolj kot kdajkoli prej sprašuje, kdo neti mednarodni terorizem in kdo mu daje potuho, kajti zdaj ine more biti več dvoma, da obstaja vsaj med glavnimi vejami teroristov tesna povezava in morda so celo povezani v enotno organizacijo ali imajo vsaj skupne finančne vire, dobavitelje orožja in in-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo, 26. oktobra 1977 ob 20. uri na sedežu Zveze, ul. Sv. Frančiška 20-11 OKROGLO MIZO na temo: SEDANJI POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE ZBOROVSKEGA PETJA PRI NAS in predstavitev nove pesmarice Slovenske prosvetne zveze MEŠANI, MOŠKI IN ŽENSKI ZBORI Vabljeni!!!
struktorje, pa tudi cilje. Ni slučaj, da so tako japonski kot arabski teroristi zahtevali izpustitev tolpe Baader-Meinhof in da se hodijo nemški teroristi vežbat v teroristični tehniki v taborišča palestinskih teroristov v Libanonu in Siriji
Zgodovina sodobnega mednarodnega terorizma, kar zadeva ugrabitve letal in jemanja talcev, še ni napisana, vendar pa ni dvoma, da se začenja pri Palestincih in da ima tam glavno središče. Na Bližnjem vzhodu ni vlakov ali vsaj ne igrajo nobene vloge v prometu s tujino.
Ves tak promet opravljajo letala. Zato je razumljivo, da so prišli na idejo, da bi uporabili potniško letalo, najprej teroristi Bližnjega vzhoda. K temu je prispevalo dejstvo, da so ti teroristi mohamedanci in da torej ne poznajo krščanskega pojmovanja
v	odnosu do soljudi, ki je prežela celo tiste zahodnjake, ki se sami sicer ne prištevajo več h kristjanom, kot npr. marksisti. A njihov rešpekt pred človeškim življenjem in njihove moralne norme so v bistvu še vedno krščanske, zato niso npr. komunisti niti med vojno nikoli jemali talcev, niti nasproti Nemcem, ko so ti streljali talce. A-rabci tega pomisleka ne poznajo. Pri njih je dobro vsako sredstvo, da dosežejo svoj cilj.
Taktika letalskega terorizma se je izkazala — tudi po krivdi vlad, ki so se dale izsiljevati ali so dajale potuho in zaščito arabskim teroristom — vse preuspešna, za-
Jugoslovanska centralna banka namera umakniti iz denarnega obtoka približno
4	milijarde dinarjev, kar odgovarja 222 milijonom dolarjev. Do tega sklepa so bili pristojni organi primorani zaradi vse večjega denarnega obtoka. Do takega prirastka je prišlo zaradi naraščajočega uvoza in zaradi inflacijskega indeksa, ki je močno narasel, saj se je stopnja inflacije v prvi polovici leta povečala za 13 odstotkov. Vlada je za leto 1977 določila razširitev monetar-
to je hitro zamikala tudi vse druge teroristične skupine, od južnoameriških do japonskih in evropskih teroristov. Toda najmočnejši doprinos je dobil mednarodni terorizem s tolpo Baader-Meinhof in njenimi rekruti. Že mnogokrat je prišlo na dan sodelovanje med arabskimi in nemškimi teroristi. Ni bilo nobene večje teroristične akcije z ugrabitvijo letal, pa tudi brez tega, kjer bi ne bila prišla do izraza ta povezava. Tretji močnejši doprinos so dali japonski teroristi in vse to zacementirali navadni kriminalci, ki jim gre samo za iz-sijevanje denarja, a jim pride prav, da dajejo temu politično barvo in se krijejo »zaradi lepšega« z ultrarevolucionamo ideologijo.
Vse drugo, od ameriških do čeških in ustaških ugrabiteljev so samo posamezne individualne teroristične akcije, ki nimajo povezave z mednarodnim terorizmom, ampak imajo svoje lastne cilje. Značilno za te ugrabitelje je, da dejansko nimajo namena storiti potnikom v letalih kaj žalega in samo hlinijo grožnjo, da bi izsilili svoj namen. Pozneje se navadno pokaže, da sploh' niso razpolagali z razstrelivom in včasih niti s pravim orožjem. Kakšen je nosil pri sebi samo škatlo za kekse, rekoč da je v njej bomba ali strelivo, in kakšen je gro-
Švedska vlada je naznanila po svojem predstavniku v Združenih narodih ministru Olu Ullstenu, da je izbrisala za več kot 200 milijonov dolarjev dolgov osmih revnih držav. Te države so Bengalija, tj. Bangladeš, Botsuana, Etiopija, Indija, Kenija, Pakistan, Sri Lanka in Tanzanija. Teh 200 milijonov in več predstavlja najmanj 85 odstotkov vseh dolgov, ki so jih napravile revne prekomorske države na švedskem. Toda tri države bodo morale plačati svoje dolgove in sicer Kuba, Tunizija in Zambija, ker so po presoji švedske vlade v boljšem položaju kot omenjenih osem.
Tudi Kanada je že pred mesecem dni črtala 254 milijonov dolarjev revnim državam. Obe državi sta storili to v zvezi z razpravljanjem med bogatimi in revnimi državami v okviru Združenih narodov in si-
ne baze za 16 odstotkov, vendar pa je ekspanzija denarnega obtoka dosegla že vrednost 53 odstotkov v primerjavi z letom 1975.
Svet guvernerjev centralne banke je zato sklenil skrčiti denarni obtok, kar bodo izvedli s prostovoljnimi depoziti trgovinskih in komercialnih bank pri osrednjem zavodu. Kot znano, je bila slovenska republika vedno proti inflacijskemu večanju denarnega obtoka in je v Beigradu že večkrat nastopila z to zahtevo.
zil celo samo z nožem. Zato je treba razlikovati med organiziranim in slučajnostnim zračnim gusarstvom. Samo prvo je odločeno tudi uresničiti grožnjo z umori talcev in razstrelitvijo letala. Znani poleti na Kubo z ugrabljenimi potniškimi letali pa spadajo brez izjeme v drugo, manj nevarno vrsto, prav tako pobegi z letali iz vzhodnih držav.
Kar zadeva potuho, ni dvoma, da jo imajo zračni gusarji predvsem v nekaterih arabskih in afriških državah, kot npr. v Libiji, Južnem Jemenu, Bahreinu, Alžiriji, Ugandi, še nevarnejša pa je strahopetnost in brezbrižnost mnogih vlad in letalskih u-prav, med katere spadajo tudi italijanske.
(Dalje na 8. strani)
—o—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
V	TRSTU
priredi
v	ponedeljek, 24.oktobra, ob 20.15
OKROGLO MIZO S PREDSTAVITVIJO NOVE KNJIGE PISATELJA ALOJZA REBULE »SNEGOVI EDENA«
Prireditev bo v društvenih prostorih v ulici Donizetti 3.	Vabljeni!
O Rebulovi novi knjigi bo spregovoril tudi dr. Lino Legiša s Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
cer s takoimenovano »Skupino 77«, ki povezuje revne in gospodarsko nerazvite države. Tej skupini pripada 110 držav od 149 držav članic Združenih narodov, švedska in Kanada sta hoteli dati s tem vzgled drugim državam upnicam tretjega sveta, vendar so Združene države že odklonile črtanje dolgov na splošno kot nerealistično, ker bi pomenilo po njihovem udarec normalnim trgovskim in gospodarskim odnosom in bi vzbudilo pri nerazvitih državah iluzijo, da se bodo lahko na tak preprost način reševale iz svoje zaostalosti, brez lastnega truda. Združene države so sicer tu-(Dalje na 7. strani)
—o—
NA SMRT OBSOJENA OPICA
V	neki južnoameriški državi je sodišče obsodilo na smrt opico, ki je z ugrizi usmrtila neko staro žensko. Opico so zaprli v ječo med kriminalce in prostitutke in tam zdaj čaka na usmrtitev. Zato so usmrtitev odložili.
S tem je hotelo sodišče nedvomno naglasiti, da je po njegovem mnenju človek samo opica s človeškim obrazom in da je zato treba obravnavati opice kot ljudi. Treba ji je zato začeti priznavati človeške pravice, predvsem seveda tisto, ki je najmanj sporna: pravico do smrtne obsodbe in u-smrtitev ter seveda pravico do ječe.
Tako je komentiral zadevo pariški dnevnik »Le Monde«.
Jugoslavija	bo	zmanjšala
Odpuščanje dolgov nerazvitim -pravilna politika?
Slovenska skupnost o aktualnih problemih
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni ponedeljkovi seji dne 17. oktobra med drugim obravnaval več tekočih aktualnih problemih, od zavrnitve samostojnega šolskega okraja in odmevov na protestno manifestacijo zaradi oskrunitve spomenika bazoviškim žrtvam pa do
V	cerkvici na Subidi Sta se v soboto, 15. t.m., poročila gdč. Loredana Antonič iz Štivana in g. Jožko Sirk s Plešivega. Prijatelji in znanci voščijo novemu zakonskemu paru veliko sreče v novem življenju.
odhoda delegacije pokrajinskega sveta v Rim v zvezi z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev,
Z zvezi z zavrnitvijo soglasne zahteve manjšine po ustanovitvi samostojnega o-kraja za slovenske šole izvršni odbor SSk ugotavlja, da se poleg nadaljnjega zavzemanja za uresničitev te zahteve postavlja sedaj še konkretno zadržanje do volitev v šolske okraje, ki so že napovedane za 11. in 12. decembra letos. V ta namen je potrebno skrbno preučiti nastali položaj in nato sprejeti ustrezno stališče, ki naj bo učinkovito v smislu, da zahteva po avtonomiji slovenskega šolstva ostane živa in aktualna. Zato je poveril šolski komisiji, naj sporazumno s šolsko komisijo v okviru go-riške SSk izdela stališče do nadaljnjih o-blik boja za uresničitev avtonomije šolstva in omenjenih volitev v šolske okraje.
Izvršni odbor SSk je nadalje z zadovoljstvom ugotovil, da je bil odmev na kritične pripombe k organizaciji in poteku nedavnega protestnega zborovanja proti oskru-
Med slovenskimi starši na Tržaškem še vedno vlada silno nezadovoljstvo ker pristojne oblasti še niso zagotovile rednega pouka v otroških vrtcih bivše ustanove ONAIRC. Ponekod poteka v teh vrtcih pouk le dopoldne, starši pa so na primer v Bo-ljuncu celo sklenili zasesti šolske prostore, da bi na ta način opozorili pristojne oblasti na njihove dolžnosti.
S	to problematiko se je prejšnji teden ukvarjal tudi deželni svet, ki je po daljši razpravi odobril resolucijo, za katero so glasovale vse svetovalske skupine, razen misovcev. Resolucija najprej ugotavlja, da je bila ustanova ONAIRC z zakonom ukinjena in da bi morali vsi njeni vrtci postati državni, redni pouk pa bi se moral pričeti konec septembra kot na osnovnih in srednjih šolah. Resolucija poleg tega izrecno poudarja, da je zaradi sedanjega stanja najbolj prizadeta slovenska narodna manjšina, ker so slovenski Otroški vrtci povečini pripadali prav ustanovi ONAIRC. Poleg tega deželni svet opozarja na pomanjkljivosti šolskega skrbništva v Trstu.
Resolucija zato obvezuje deželno vlado, naj nemudoma posreduje pri predsedstvu
nitvi spomenika openskim talcem in bazoviškim žrtvam, ki jih je bila izrekla Slovenska skupnost, pozitiven in zelo občuten, kajti šlo je za obrambo življenjskih interesov celokupne narodnostne skupnosti. Slovenski skupnosti ni šlo za prisotnost na o menjeni proslavi njenih izvoljenih ali dru gih uradnih predstavnikov, ampak za pr sotnost tudi kakega njenega pripadnika kot je bilo poskrbljeno za pripadnike FP1 in PSI.
Zato jemlje na znanje zadnjo izjavo prirediteljev manifestacije v Bazovici, da sc
V	zvezi z načrtovano hitro cesto iz tržaškega pristana do Padrič na Krasu sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina u-gotavlja, da so se odločujoče vsedržavne politične sile v Trstu odločile za varianto, ki se začne pri sedmem pomolu in se nadaljuje po predoru pod Skednjem preko industrijske cone do Lakotišča, kjer se začne vzpenjati proti Ricmanjem in Katinaro, in to po ^dolgoletnih polemikah med tehniki in arhitekti ob vzporedni podpori zainteresiranih političnih strank. Proti izpelja-
vi	ceste po bivši železniški progi čez področje Sv. Jakoba in Sv. M. Magdalene so se uprli krajevni prebivalci zaradi škodljivih posledic, ki bi jih povzročal intenziven promet mimo njihovih stanovanj in vrtov. Na pritisk predvsem KPI je tržaška občina popustila in tako so sitro cesto preusmerili po daljši trasi, ki gre tudi čez ozemlje
vlade v Rimu, da se v soglasju z zakladnim ministrstvom izda odlok, ki bo uredil vprašanje uslužbencev bivše ustanove O.N. A.I.R.C., ter hkrati obvezuje deželni odbor, naj pripravi besedilo zakonskega osnutka, po katerem bodo posamezne občinske uprave prejemale deželne prispevke za refek-cijo in druge potrebe otroških vrtcev.
Kot smo omenili, v nekaterih vrtcih poteka pouk le dopoldne, ker občinske uprave nimajo sredstev za refekcijo.
Odbornik za šolstvo Mizzau je med razpravo pojasnil, da ima deželna uprava v ta namen na razpolago za tržaško pokrajino 50 milijonov in za Goriško 30 milijonov, a jih ne more nakazati občinskim u-pravam, kajti obstoječi deželni predpisi izrecno določajo, da morajo občine zaprositi za prispevke najkasneje do 15. julija. Občinske uprave pa takšne vloge niso naredile, ker niso mogle predvidevati, da osrednja vlada ne bo pravočasno dokončno uredila vprašanja ustanove ONAIRC. Kot je povedal odbornik Mizzau, se vprašanje zdaj lahko zadovoljivo reši le z novim deželnim zakonom, pokrajinske uprave bi (Dalje na 7. strani)
bo v bodoče treba dogovarjati za nadaljn;° manifestacije najširšega interesa na osno
vi	skupnega predstavništva vseh Sloven cev. V ta okvir sodi tudi pobuda sveta SSk, naj se bazoviškim žutvam naredi spomenik mavzolej ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij. Kraj in način sprejemanja pri spevkov za to pobudo bo pravočasno >av ljen.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na koncu sklenil poslati solidarnostno brzojavko glavnemu tajniku Narodne ga sveta koroških Slovencev Filipu Wara schu, ki se mora te dni zagovarjati pred deželnim sodiščem v Salzburgu. Slovenska skupnost ob tej priložnosti ponovno ugotavlja, da gre za proces izrazito ustrahovalne narave, ki je dejansko uperjen proti celotni slovenski manjšini na Koroškem.
dolinske občine in prizadene naseljeno področje pri Lakotišču in nato najlepše kmetijsko področje med Boljuncem in Ricma-nji. Za zadevne načrte je dolinska občina baje zvedela šele 4. avgusta letos, ostali občani pa šele pred dobrim mesecem. Tržaška občina pritiska, da bi dolinska občina še v tem mesecu pristala na ta načrt.
Slovenska skupnost se zaveda, da tržaški pristan potrebuje primerne prometne zveze z zaledjem, toda ne more pristati, da se zadevne izbire glede trase — s čimer je nujno povezano oškodovanje in okrnjenje ozemlja, naseljenega s slovenskim prebivalstvom — odločajo brez predhodnega posvetovanja s prizadetim prebivalstvom. Zaradi tega ne more politično in moralno pristati na takšno izsiljevanje, še manj pa morejo pristati prizadeti prebivalci ter mali lastniki zemljišč in stanovanj, katerim grozijo z razlastitvami po «cenah» od 600 lir za kvadratni meter travnika do 4.500 lir za kvadratni meter vinograda!
Zato pristati na to brez določenih stvarnih pogojev in povrhu še pod pritiskom časovnih rakov in raznih političnih dejavnikov pomeni dejansko odpovedati se stvarni in učinkoviti zaščiti občanov, kakor tudi širše naše narodnostne skupnosti, ki pri tem izgubi znatne dele svojega ozemlja.
Če je vsedržavnim strankam, ki vodijo tržaško občino in ostale okoliške občine, resnično do tega, da je treba poleg koristi prizadetih posameznikov zaščititi tudi gospodarske in druge splošne kolisti celotne naše narodnostne skupnosti, naj to z dejanji pokažejo v tako konkretnih primerih, kot je danes ta hitra cesta, jutri kak drug objekt ali izvajanje zakona Bucalossi, ki onemogoča vsako tradicionalno investicijo naših ljudi, t.j. gradnjo družinskih stanovanjskih hiš.
—o—
PREDAVANJE V NABREŽINI
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine priredi v ponedeljek, 24. t.m., ob 20,30 predavanje o temi:
30-LETNICA PARIŠKE MIROVNE POGODBE
Predaval bo časnikar dr. Drago Legiša.
O vrtcih bivše ONAIRC
Stališče	sekcije	Slov
v občini Dolina do hitre ceste
Zanimanje za Beneško Slovenijo
S TRŽAŠKEGA
Odlično uspel izlet na Štajersko
Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina je v soboto, 15. t.m., priredila dvodnevni izlet z avtobusom na štajersko. Za ta izlet je vladalo veliko zanimanje, saj se starejši red v občini še vedno živo spominja dogodkov pred 60 leti, ko so mnogi občani morali zaradi vojne med tedanjo Avstrijo in Italijo čez noč zapustili svoje domove in se sprijazniti z bridko usodo begunstva. Mnoge družine so vojna leta preživele prav na štajerskem. Glavni cilj izleta so bile Slovenske Konjice, danes že lepo industrijsko in kmetijsko razvita občina. Avtobus turističnega podjetja Kompas — v soboto je namreč bila stavka uslužbencev italijanskih avtobusnih podjetij — je izletnike z mejnega prehoda pri Fernetičih v dobrih treh urah pripeljal v Slovenske Konjice, kjer jih je sprejel bivši tamkajšnji dolgoletni šolski ravnatelj ter znani turistični delavec prof. Jože Novak, ki se je rodil in svoja najmlajša leta preživel v Devinu, kjer je njegov oče bil v službi na železniški postaji. Prof. Novak je bil ves čas tudi izletnikom na rapolago kot vodič ter se v tem svojstvu ponovno izkazal kot odličen poznavalec zgodovine ter gospodarskega in družbenega položaja na štajerskem.
Družbeno-politične organizacije Slovenskih Konjic so izletnikom pripravile pravo presenečenje v prostorni kleti, kjer so jih bogato pogostile. V nedeljo so si izletniki dopoldne ogledali Velenje in Šoštanj, se po zaslugi vodiča seznanili z nastankom in
Poravnajte naročnino!
izrednim razvojem teh krajev, popoldne pa jih je pot peljala mimo Laškega in Krškega na Dolenjsko, kjer je bil krajši počitek na Otočcu ter v Grosupljem. Neumorni prof Novak pa je izletnike seznanil z zanimivostmi Dolenjske. Omeniti še moramo, da so predstavniki sekcije Slovenske skupnosti v soboto zvečer položili venec k spomeniku na Frankolovem, kjer so nacisti obesili več desetin borcev za svobodo.
Izlet je torej odlično uspel in vsi udeleženci so se vrnili domov bogati z novimi spoznanji in s še bolj čvrsto zavestjo, da pripadajo veliki slovenski družini. S tem izletom so bili položeni tudi temelji za vzpostavitev tesmejših vezi s Slovenskimi Konjicami in z zeleno Štajersko na splošno, s katero mnoge občane vežejo spomini na leta begunstva.
—o—
TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika sporoča, da se bodo v kratkem začeli tečaji slovenskega jezika. Tečaji bodo štirimesečni in letni ter jih bodo lahko obiskovali otroci in odrasli. Potekali bodo v popoldanskih in večernih urah. Podrobnejša pojasnila dobite vsak delavnik, razen ob sredah in sobotah, v ul. Valdirivo 30—II v Trstu od 17.30 do 20. ure. Tu sprejemajo tudi vpisovanje v te-j čaje.
V	letošnji jeseni je obiskala Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino večja skupina zdravnikov iz Slovenije. Veseli smo, da obiski rojakov Iz Slovenije nimajo le nakupovalnega značaja, ampak da prihajajo tudi v organiziranih skupinah, da se na ta način izčrpno in v srečanjih s slovenskimi javnimi delavci iz zamejstva na mestu samem seznanjajo z resničnim položajem tistega dela slovenskega ljudstva, ki živi v mejah italijanske republike. V zamejstvu in še posebej v Beneški Sloveniji so že dolgoletni stari gostje slavisti in zgodovinarji Slovenije, letošnje poletje pa so se jim pridružili tudi duhovniki, člani Slovenskega duhovniškega društva, ki so obiskali to zahodno slovensko deželico in se tu srečali z domačimi zavednimi duhovniki, ki se jim je pridružil predsednik društva »Ivan Trinko« iz Čedada prof. Viljem Černo.
Slovenski zdravniki, ki so pred nedavnim obiskali naše kraje, so v Reziji prisostvovali folklornemu nastopu, srečali pa so se tudi s kulturnimi delavci Beneške Slovenije, ki so jim pojasnili dejavnost kulturnih krožkov. Zdravniki iz Slovenije so nadalje obiskali Tersko dolino, ki je ob lanskih potresih bila izredno hudo prizadeta, saj leži le nekaj kilometrov od potresnega epicentra, Podali so se tudi v Čedad in si ogledali Landarsko jamo s starodavno cerkvijo sv.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA. SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustannovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC v Gorici Sezona 1977-78 OTVORITVENA PREDSTAVA
OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA Tragedija v dveh delih (pet dejanj)
OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Režija: JOŽE BABIČ
v petek, 21. oktobra ob 10. uri (Matineja za go-riške srednje šole)
V	GLEDALIŠČU »G. VERDI« V GORICI
V	nedeljo, 18. t.m., so v Kulturnem domu v Mirnu pripravili pevsko srečanje, na katerem so nastopili moški zbori »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji, moški zbor Pevskega društva iz Mirna, šmarski oktet in Komorni zbor iz Nove Gorice. Številno občinstvo je s hvaležnostjo in zanimanjem sledilo pestremu sporedu nastopajočih, ki je obsegal umetne pesmi raznih dob in seveda priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Izvajane pesmi šmarskega zbora, ki ga vodi Janko Slimšek, so bile ubrane predvsem na ljudski izraz, pevci pa so se izkazali z lepimi zvočnimi glasovi in dognano interpretacijo. Moški zbor iz Mirna pod vodstvom Antona Klančiča, je potrdil svoje kvalitete, pri njem pa opozarjamo na krstno izvedbo Kemja-kove pesmi »Tatjana«, ki jo je posvetil svoji vnukinji.
Ivana, zgrajeno leta 1477 v sami podzemeljski votlini. Letos poteka torej natanko 500 let od nastanka cerkve, ki jo je zgradil mojster Andrej iz Loke, pred kratkim pa so jo obnovili.
—o—
Novice z Goriškega
V začetku tega meseca sta se v Gorici sestala predsednika italijanskega in jugoslovanskega zastopstva v stalni komisiji za izvajanje Videmskega sporazuma, ki ureja maloobmejni promet med državama. Na sestanku sta razpravljala o pripravah na odprtje novih mejnih prehodov Štandrež - Vrtojba, v Škabrijelski u-lici in Lipici, govor pa je bil tudi o dnevnem redu bližnjega zasedanja komisije, ki bo v kratkem v Portorožu.
V bližini sedanjega ločniškega. mostu čez Sočo, ki je bil hudo razmajan v lanskih potresih, potekajo pripravljalna dela za nov most, ki bo imel štiri vozne pasove. Stari most bo najbrž ostal, vendar le za pešce.
V galeriji »L. Spazzapan« v Gradišču ob Soči so v zadnjem času pripravili retrospektivno razstavo slikarja Gina de Finettija (Pazin 1877-Gorioa 1955), posvečeno stoletnici rojstva. Razstava se je vključila v širši prikaz plodne u-stvarjalnosti goriških slikarjev 20 let tega stoletja, kar smo lahko nazorno spoznali že ob veliki Spazzapanovi razstavi leta 1970 v Gradišču in v letih 1975 - 76, ko so v Gorici in Trstu pripravili pregledno razstavo Vittoria Bolaffia.
Prevozi z avtobusi v Trstu postajajo vse bolj problematični, k čemur prispeva zdaj še stavka osebja, ki noče opravljati nadur. Obupni so prevozi z Opčin, kjer so zlasti zjutraj od sedme do osme ure preredki avtobusi naravnost natlačeni. Pasti ne more nihče, ker je zagozden med druge. Tako stanje ne more dolgo trajati, čeprav so ljudje več kot potrpežljivi. K natla-čenosti avtobusov prispevajo še »turisti« z juga Jugoslavije, ki se pripeljejo z vlakom samo do Opčin, nato pa se vsa množica vsuje z vlaka na avtobuse, baje zato, da si prihranijo čas in denar.
Koncert v Mirnu je dostojno zaključil mešani Komorni zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi prof. Štefan Mavri. Zbor sodi med najbolj uveljavljene na Primorskem in temu primerno je bil izbran tudi zahteven spored, ki je segal od renesančne polifonije do sodobnejših stvaritev. Novogoriški pevci so izvajali skladbe F. Spongie, G.P. Palestrine, Karla Pahorja, J. Kuharja oz. R. Gobca in Ubalda Vrabca. Od zapetih skladb naj posebej navedemo obe Vrabčevi, »Bilečanko« in priredbo slovenske ljudske »Polka je u-kaza.na«, ki sta bogato polifonsko zasnovani, tako da je zbor pri teh pesmih kakor tudi pri renesančnih skladbah lahko pokazal svoje visoko tehnično znanje in ubrano zvočnost. Zadovoljnemu občinstvu je zbor za zaključek dodal še koroško ljudsko »Čej so tiste stezice«.
Z druge strani meje.
Koncert štirih zborov v Mirnu
tz KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Truhlarjeva	knjiga
absolutnega	v	slove
Župnijski urad v Dravljah v Ljubljani, ki ga upravljajjo jezuiti, je izdal knjigo »Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju«, ki jo je napisal rajni Vladimir Truhlar. Kot znano, je povzročil rokopis tega dela pred časom nekaj polemike v slovenskem zamejskem tisku, ko je bilo objavljeno poročilo, da se Mohorjeva družba v Celju ni mogla odločiti za natis knjige, nakar je Truhlar zahteval rokopis nazaj. Baje je Mohorjeva družba tudi želela izpustiti nekaj poglavij, na kar Truhlar ni pristal. Kot kaže, je izšlo zdaj delo v celoti.
Glede na pozornost, ki jo je vzbudila knjiga torej že pred izidom, bi pričakovali skoraj več od nje. Dejansko je sicer dobro napisana in zanimiva, vendar pa ni nikaka prava lite-rarno-zgodovinska študija, ki bi nam morda prikazala moderno slovensko pesništvo v kaki novi duhovni dimenziji in nam odkrila kaj takega, česar še morda nismo vedeli. Gre samo za zbirko esejev, o katerih bi dejali, da jih je napisal Truhlar sicer z velikim veseljem in notranjim užitkom — to čutimo pri branju — vendar pa v svojih prostih urah, ko si je želel oddahniti od teoloških meditacij. Listajoč po delih slovenskih pesnikov in pisateljev — kot znano, je bil tudi sam dober pesnik — je z zanimanjem odkrival v njih elemente duhovnosti
oziroma religioznosti in tako se mu je porodila zamisel, da bi napisal o tem vrsto esejev. In tako je tudi storil.
V	esejih obravnava in prikazuje religioznost oziroma tisto, kar bi lahko imenovali nadnaravno ali absolutno, v poeziji Simona Jenka, v Mencingerjevem »Abadonu«, v Ketteju, Murnu, v Tavčarjevi povesti »Cvetje v jeseni«, v Cankarju, Župančiču, Preglju — tu ga je zanimala posebno dozdevna Pregljeva simpatija do slovenskega protestantstva —, pri Kosovelu, Mi-
ranu Jarcu, Gradniku, Antonu Vodniku, Božu Vodušku, Francetu Balantiču in Kocbeku. Zanimivo je, da je iskal te lemente v Kocbekovih dnevnikih in ne v njegovih pesmih Nadaljnje eseje je posvetil duhovnosti v pesmih Ceneta Vipotnika, Jožeta Udoviča in Ivana Hribovška. Izmed sodobne mlajše poezije je upošteval Gregorja Strniša.
Žal mu ni bilo dano, da bi se bil globlje pozanimal za problem duhovnosti v slovenski literaturi — potem bi bili lahko pričakovali od njega odlične rezultate. A tudi tako nam je zapustil dragoceno delo, ki je sicer bolj kažipot kot pa kak dokončni rezultat ali pregled, vendar pa izvirno in eno izmed tistih, ki dvigajo tudi danes slovensko knjižno produkcijo nad raven provincializma in konformizma in ji dajejo pečat kvalitete. Zato je ta knjiga, ki je tudi zelo skrbno natisnjena in estetsko opremljena, dragocena pridobitev slovenske esejistike.
Presenetljive stare slovenske fotografije
V	zadnji, deveti številki francoske izdaje Jugoslovanske mesečne revije — Kevue men-suelle yougoslave — ki jo izdaja »Jugoslovanska revija« v Beogradu, nas preseneti nekaj izredno lepih starih slovenskih fotografij, o katerih vsaj širša javnost ni imela pojma. Fotografije so dodane članku Mirka Kambiča »Fotografija v Sloveniji«, v katerem poroča o lanski razstavi slovenske fotografije od Puharja do
Tretja številka »Glasnika«
Tretja številka četrtletnika »Glasnik Slovenskega duhovniškega društva« prinaša med drugim poročilo pod naslovom »Naše romanje v Beneško Slovenijo«, v katerem opisuje Mihael Jerič izlet, ki ga je priredilo Duhovniško društvo v začetku julija v Slovensko Benečijo za svoje člane iz vse Slovenije. Njegovo pripovedovanje seveda ni nikaka literarna mojstrovina, marsikaj ne preveč zanimivega opisuje bolj na dolgo, preko zanimivih stvari gre včasih z enim stavkom ali z dvema, toda v splošnem je vendar prijetno in informativno. Posrečilo se mu je obuditi ozračje in pokrajino beneško-slovenske dežele in jo naslikati enkrat z nekoliko drugačne plati, kot smo vajeni. Članek spremlja nekaj fotografij; na eni izmed njih spoznamo tudi pranečakinjo Ivana Trinka, Marto.
Na uvodnem mestu pa prinaša revija članek o sedemdesetletnici znanega sloveskega duhovnika Franca Šmona, ki se je zlasti pred zadnjo vojno veliko ukvarjal s socialnim vprašanjem na Slovenskem in se odločil pri tem za marksistično formulo, prepričan, da gre to v sklad z vero. Iz jubilejnega članka, ki ga je napisal tajnik Duhovniškega društva Gregorič, pa je razbrati, da je imel Šmon zaradi prizadevanja, da bi združil pri svojem dušnopastirskem in poli-tično-socialnem delovanju dva tako različna pogleda na svet in kriterija, velike težave, ki še najbrž niso končane. Temu se niti ni čuditi. Vsekakor pa si je Šmon zaslužil spoštovanje kot velik idealist in bojevnik za socialno
duhovniškega
odrešenje revežev, ki jih zLasti na slovenskem podeželju in v delavskih krajih v predvojnem času ni manjkalo.
Dr. Franc Perko piše o ekumenskem gibanju v Sloveniji, pri čemer pride do zanimive in za današnji pokoncilski čas celo presenetljive ugotovitve, strnjene v stavek: »Vendar je zanimivo, da ekumenska ideja ne pri duhovnikih ne pri laikih ne "vžge”«. Potem nadaljuje; »Veliko bolj je priljubljena misijonska misel, zanimajo nas razni pastoralni problemi, za ekumenizem pa ni posebnega zanimanja. Kaj je temu vzrok? Najprej to, da za veliko večino vprašanje edinosti ni, ali pa se jim vsaj ne zdi neposredno aktualno, ker je vsaj naš slovenski prostor versko razmeroma homogen in ni neposrednih problemov s tem v zvezi. Tam pa, kjer problemi so, obstaja še veliko nezaupanja, pa tudi nezavzetosti zlasti na drugi strani. Nadalje je treba upoštevati dejstvo, da je delo za edinost krščanskih skupnosti s človeške strani res predvsem delo voditeljev krščanskih skupnosti, kolikor imamo pred očmi družbeni vidik edinosti, oziroma zadeve strokovnjakov, kar zadeva teološke razlike «
Janez Korošec poroča, kot v vsaki številki, o dogajanju med Slovenci v zamejstvu in Jože Gregorič nadaljuje razpravo »Podoba duhovnika v Cankarjevih spisih«, ki je zanimiva. Vsebino dopolnjujejo podatki o najstarejših slovenskih šolnikih in članek Lojzeta Jožeta Žabkarja o umrlem profesorju in župniku Jožetu Krakarju.
prve svetovne vojne, ki je bila lani prirejena v Kranj'U, letos pa v Beogradu. Sodeč po tem, kar najdemo zdaj v tej reviji, je tisk z drugimi obveščevalnimi sredstvi vred v Sloveniji dal premalo poudarka tej razstavi in ji sploh posvetil premalo pozornosti. Fotografije so namreč presenetljivo izvirne in lepe. Marsikatera je tudi zgodovinski dokument ali vsaj vsega upoštevanja vredna ilustracija h kulturnozgodovinskem dogajanju, pa tudi k narodopisju in dokaz značilnosti stare slovenske ljudske kulture, kot npr', velikanski lesen možnar za slavnostno streljanje, ki ga kaže ena izmed fotografij.
V	Kambičevem članku je rečeno, da prikazuje omenjena razstava šestdeset fotografij, ki prikazujejo oziroma dokazujejo razvoj fotografske tehnike v Sloveniji, od individualnih in do skupinskih fotografij do pokrajinskih in arhitekturnih. V članku tudi govori o Janezu Puharju, slovenskem iznajditelju fotografije na steklenih ploščah. Zdaj obstajajo dokazi, da je bil res prvi ali vsaj eden prvih, ki je napravil posrečene posnetke. Toda zanimivost revj-je ni toliko ta članek, čeprav je poučen, kot po jet sijajnih starinskih fotografij, ki so jih izbrskali iz arhivov.
Prva nam prikazuje skladatelja Vavkena in slikarja Franketa in je Puharjev lasten posnetek iz leta 1860. Prikazuje ju z litrom vina in kozarcem v roki. Ginljiva in skoro baladna je fotografija »Slovenska mati« iz leta 1890 Posnel jo je Julij Muller, prikazuje pa mater s sedmimi Otroki, naj mlajši je dojenček in ji sedi na kolenih. Tretja je najbolj presenetljiva in najlepša: kaže nam pogreb Simona Gregorčiča ter jo je napravil Anton Jerkič iz Gorice leta 1906. Fotografija nam kaže, kako se vije pogreb po hribu navzgor k cerkvi na Vršnem in je v vsakem pogledu izredno posrečena, kakor bi bila vzeta iz sijajno zrežiranega moder nega filma. Vsaka podrobnost je dobro vidna, svetloba in senca je čudovito porazdeljena, razloči se z vso plastičnostjo takorekoč vsak šop trave. Človek se mora samo čuditi, da še nihče ni prišel na misel, da bi z njo okrasil kako lepo izdajo slovenske literarne zgodovine. Četrta slika prikazuje, kot rečeno, zanimiv lesen
(Dalje na 7. strani)
Odpuščanje dolgov nerazvitim -pravilna politika?
O vrtcih bivše ONAIRC
nadaljevanje s 4. strani) morale poskrbeti, da bi zainteresirane občine vložile prošnje za deželne prispevke,-
Vse torej kaže, da se problem vrtcev bivše ustanove ONAIRC na žalost še ne bo tako hitro, in dokončno rešen, čeprav menimo, da bi se vprašanje refekcije, ki je ena glavnih ovir za redni potek pouka, tako rešilo s tem, da bi posamezne občine iz svojih skladov zagotovile refekci-jo, v pričakovanju, da izide nov deželni zakon, po katerem jim bodo stroški povrnjeni.
Staršev seveda vse tc modrovanje ne more zanimati, saj upravičeno ugotavljajo, da nekdo ni izpolnil svoje dolžnosti, se pravi, da ni poskrbel, da se izčrpa zakonski postopek in se zagotovi redni pouk v otroških vrtcih.
—O—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1977-78
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)	z
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri).
Red E (mladinski v četrtek)
Red G popoldanska predstava nad lan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Rad J (mladinski)
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10.30 do 12.30 pri glavni blagajni Kulturnega doma, tel. 734.265. Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega do-ima 10.30 do 12.30.
Ropotaje hcditi, trimati. Hoditi z glasnim korakom, navadno po hramih, tako da se čuje spodaj, grimati. Kdo tako grirna gori na vrhu, se tedaj navadno vprašajo oni, ki se nahajajo v izbi. Molčati, tišati. Posebno razširjen izraz )«: Tiši! (Molči!). Zvara (zvora?), usirjeno mleko. Vabiti, mleko zavabitk vreti, zavreti ga. Zvoncov bat, žbrenkelj.
Pogosta jed je tudi skutna župa. skulenca. Kislo, močno kislo je lahko tudi kislo ko vrisk. Rdeča pesa je rona (Drežnica). Riba. debela mišica na spodnjem delu noge. M'želč je majhna bulica na koži. Lavtniti, hlastniti po nekom. Pes te lahko lavtne, hlastne po tebi in te Ugrizne. Pritajen hrup, ramovš. Repa za ribati )® ribanca. Skopitelj je kavčmar. Jajce, ki ga Pustijo v gnezdu je podložk.
Sadje, ki zori in dobiva barve, se piše. Jabolčno ali hruškino seme je pleka. Nekatero sadje ima kost. To so češnje, češpe, slive, cim-berji. Vrsti jabolk sta tudi medenka in sevka. Najbolj zgodnje jabolko (o sv. Mohorju) je Srnohorka. Prve hruške (o sv. Jerneju), so štrnejke. Druge vrste pa: zelenke, štuce, ore-
■ nadaljevanje s 3. strani
di že doslej črtale razne dolgove revnih držav, a za to se odločijo v vsakem primeru posebej. Problem splošne zadolžitve sploh ne priznajo, v skladu s svojim gledanjem na svetovno gospodarstvo.
Nerazvite države, med katere niso prištete petrolejske države, dolgujejo zdaj razvitim državam, zlasti Združenim državam in zahodnoevropskom državam, že 180 milijard dolarjev. Te dolgove so napravile pri vladah, bankah in drugih mednarodnih finančnih ustanovah.
Verjetno bo prej ali slej le moralo priti do tega, da bodo morale .zahodne države vse te dolgove črtati, toda to bo imelo za posledico, da ne bodo hotele več dajati posojil in trgovskih kreditov nerazvitim državam in tako se bodo znašle te v še večji stiski. Nerazvite države so si ustvarile kar celo filozofijo, kako je Zahod moralno dolžan, da jih podpira in takorekoč vzdržuje, češ da je njihova nerazvitost posledica imperializma in kolonialnega izkoriščanja. O svetovni trgovini imajo ze>3 preprost pojem: razvite države naj jim dajejo kredite, za te kredite kupujejo nerazvite države blago in drugo, nato pa zahtevajo, da države upnice te kredite črtajo. To gledanje na trgovanje je že doslej močno oviralo razvoj trgovine s tretjim svetom in bo odslej verjetno še bolj. Zlasti a-friške države ne morejo razumeti, da je osnova vsakega napredka lastno delo in teženje po izobrazbi. Večno izgovarjanje na kolonializem pa je demagogija, kajti kolonialna oblast je trajala v večini afriških držav samo slabo stoletje ali niti ne. Poleg marsičesa slabega pa je prinesla a-friškim in drugim prekomorskim ljudstvom tudi veliko dobrega, ker jih je vzdramila iz njihove tisočletne pasivnosti in izolacije, jim prinesla pridobitve moderne tehnike
hovke, maslenke, vahtence, vrtne hruške, tepke, rusce (vrsta jabolk in hrušk). Sadje je lahko mokasto, če je znotraj sušno. Mokast je tudi krompir. Temu rečejo na Bovškem čomoe, v Žabnicah na Korošikem zemljice, v Ukvah pa hrušč?. In hruškam pepče. Nerodovitna zemlja, ki jo včasih plug spravi na vrh, je mrtvica. Živa meja je vrzel. Kos zemlje konec njive, kjer obračajo: vrat, na vratu.
(Dalje prihodnjič)
PRESENETLJIVE STARE SLOVENSKE FOTOGRAFIJE
[Nadaljevanje s 6. strani)
možnar za streljanje ob praznikih ali morda tudi proti toči in je delo Alojza KnafeLca iz Beljaka, medtem ko vidimo na peti fotografiji zelo posrečeno podobo lepe ljubljanske gospodične iz leti, 1908, izdelek Avgusta Berlholda. Res, te slike so veselo presenečenje.
in zdravstva pa tudi prve šole in moderne družbene oblike ter pojme o demokraciji. Pred prihodom Evropejcev so bila mnoga teh ljudstev v oblasti strašnih krvolokov tipa Idi Amin in so živela v strahu in trepetu. Mnogokje je bilo v navadi ljudožr-stvo, to pa je le težko prištevati tradicijam, katere je kolonializem razdejal, kot obtožujejo zdaj afriški revolucionarji Zahod.
Jadranski koledar 1978 in knjižna zbirka
VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman SELIVCI domača zbirka pesmi Prednaročniška cena 8.500 lir Polna cena 12.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Mon-tecchi 6 - 34137
TRST - z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika.
Osebno na upravi ZTT, Ul. Montec-chi 6, soba 18, TRST.
V	Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, TRST.
Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA.
SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU
PROTESTNA IZJAVA PROFESORSKEGA ZBORA GIMNAZIJE - LICEJA »PRIMOŽ TRUBAR« V GORICI
Na svoji prvi seji z dne 17. oktobra 1977 je profesorski zbor izrekel odločen protest proti nesprejemljivemu deželnemu predlogu o šolskih okrajih in proti ministrski potrditvi, kjer se ni upoštevalo upravičene zahteve celotne slovenske narodnostne skupnosti po samostojnem okraju za slovenske šole.
Vsiljene enostranske odločitve kršijo načela poverjenih odlokov in duha osimskih sporazumov, ki jamčijo a posebnim členom zaščito in razvoj Slovencev v Italiji.
Tolminsko kmečko besedje
ČLOVEK PROTI LETU 2000
Zdravilo imenovano talidomid 2
Nevihta, ki je završala ob zadevi s talidomidom, je z vso silo zadela Evropo, ZDA pa je tokrat v veliki meri prizanesla. Zasluga za to, da je bila vsaj desettisoč mladim Američanom prihranjena zla usoda, ki je doiletela evropske novorojenčke, gre pripisati samo bistrovidno-sti ameriške zdravnice, ki je preprečila, da bi lekarniško podjetje Merrell spravilo usodno pomirjevalno sredstvo na ameriško tržišče. S svojo odločnostjo in moralno klenositjo si je seveda nakopala nemalo nevšečnosti in kaj malo priznanj. Zato bi kazalo, da ji v teh nadaljeva vanjih posvetimo vsaj nekaj vrstic.
Med občinstvom, ki je 2. junija 1960 sledilo razpravam Kefauverjeve komisije, je bila tudi zdravnica Francels Kelsey. Po vsej verjetnosti jo je v dvorano prignala radovednost, saj je kot priča prav tistega dna nastopala Barbara Moulton. Dobrih sedem mesecev prej je še sedela za istim pultom, ki je sedaj pripadal Fran-ces, a je bila iz razočaranja nad ravnanjem nadrejenih in splošno politiko ameriške zvezne ustanove, ki nadzoruje zdravila in živila (FDA), odpovedala službo Na njeno mesto je stopila Frances Kelsey. Zato je še s prav posebno pozornostjo poslušala pogumne izjave in ostre obtožbe proti ustanovi in po obravnavi je med obema zdravnicama prišlo do spoznanja
GLASBENA MATICA - TRST Kulturni dom v Trstu
Koncetrni abonma
SEZONA 1977-78
29.10 1977: Mladinski pevski zbor iz Maribora, dirigent Branko Rajšter 9.11.1977: Igor Ozim - violina, Marjan Lipovšek
- klavir,
2.12.1977: Študentski oktet APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane
20.12.1977:	Simfonični orkester radiotelevizije
Ljubljana, dirigent Samo Hubad, solist Aleksander Vodopivec - klavir.
14.1.1978:	Orkester «/ FILARMONICI» iz Bolo-
gne, dirigent Angelo Ephrikian.
14.2.1978:	Klavirski Duo Dekleva
4.3.1978:	B. Smetana: Prodana nevesta - opera
v 3 dejanjih. Solisti, zbor in orkester Ljubljanske Opere, dirigent Ciril Cvetko 18 3.1978:	Orkester Glasbene matice, dirigent
Oskar Kjuder, solista Črtomir šiškovič
- violina in Gorjan Košuta - viola 21.4.1978:	Pevski zbor »Joža Vlahovič« iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto.
Cene abonmajev:
Parter redni	15.000	lir
Parter znižani	12.000	lir
Balkon redni	10.000	lir
Balkon znižani	8.000	lir
Mladinski in invalidski — parter	8 000 lir
Mladinski in invalidski —balkon	4.000	lir
Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 - Tel. 418.605 od 10. do 12. in od 18. do 18. ure.
in prijateljstva. Na Frances je naredila še zlasti vtis izjava, da ima prevelika popustljivost FDA na področju zdravil »hude in celo smrtne posledice« za ljudi.
Ko se je na njeni mizi septembra pojavila prošnja podjetja Merrell, ki si je bilo zagotovilo licenco za izkoriščanje »pomirjevalnega sredstva stoletja« na ameriškem tržišču, jo je Frances Kelsey prav pozorno proučila. Od pro-sivcev je zahtevala popolnejšo znanstveno dokumentacijo in medtem prepovedala prodajo neodobrenega zdravila. Merrell se j« na prepoved delno požvižgala in razdelila zdravilo po dotlej ustaljeni navadi nekaterim zdravnikom in pacientom »v eksperimentalne namene«.
Konec novembra 1961 je ameriško diplomatsko zastopstvo obvestilo svoje zunanje ministrstvo, da je bila v Zvezni Nemčiji vzpostavljena vzročna zveza med 80 do 150 malimi nesrečniki in talidomidom, ki so ga jemale med nosečnostjo njihove matere. Novico je bil ameriškemu poslaniku sporočil Widikund Lenz, ki je prvi odkril nevarnost talidomida. Do FDA je sporočilo prišlo šele 11. januarja 1962, toda tedanji šef ni o tem obvestil dr Ke'lseyeve in tudi ni odredil, da tvrdka Merrell preneha s poskusi. Sicer pa je morala ta sama zaslutiti, da je z njenim zdravilom nekaj narobe, saj je že 5. decembra v okrožnici 137 zdravnikom odsvetovala njegovo uporabo pri ženskah,' ki bi lahko zanosile.
Februarja 1962 je bila nevarnost talidomida že dobro znana tudi laični javnosti. Prepoved so bile izdale že Avstralija, Zvezna Nemčija in Velika Britanija. Ker se v ZDA nista zganila ne izdelovalec ne FDA, je Frances Kelsey zahtevala od Merrella popoln seznam zvdravni-kov, ki so eksperimentirali s talidomidom. Dobila je najprej spisek, ki je obsegtl 56 imen. Marca je podjetje uradno le sporočilo zdravnikom, da je talidomid nevaren. Na vztrajanje Kelseyeve je končno aprila od Merrella prišel seznam 1070 zdravnikov, katerim je bilo poslano zdravilo v poskus (pozneje so ugotovili, da jih je bilo precej več in sicer 1276).
(Nadaljevanje s 3. strani)
Dozdaj je Italija pustila zračnim teroristom svobodno pobudo, kot ravno tudi v najnovejšem primeru, če pa so že padli v roke italijanskim oblastem, so bili ob prvem poskusu izsiljevanja izpuščeni. Italijanska demokracija se podela tudi nasproti te vrste teroristom. Minister Cossiga, pa tudi razni njegovi predniki, bo prišel v tem pogledu nedvomno v zgodovino.
Finančni viri dotekajo teroristom iz fondov raznih palestinskih organizacij, od libijskega diktatorja Gedafija, nedvomno tudi od nekaterih arabskih petrolejskih držav, čeprav posredno, in morda tudi od dveh ali treh vzhodnih držav, pod firmo pomoči osvobodilnim gibanjen^ v tretjem svetu. To velja tudi za pomoč v orožju in v inštruktorjih. Poleg tega se zdaj teroristi
7. avgusta 1962 je sam predsednik Kennedv naslovil na državljane poziv, naj odvržejo vsa stara zdravila brez oznake aliz nečitljivimi napisi. 23. avgusta je FDA izjavila, da so našli pri zdravnikih 2.528.412 kapsul in da je torej nevarnost mimo. Le teden pozneje pa so odkri-
li	lepo število lekarn, ki so še imele prepovedano zdravilo.
Posebno luč pa meče na vso zadevo dejstvo, da je prišlo na dan 27. avgusta 1962, ko je bila družba Smith, Kline and French prisiljena izjaviti senatorju Humphreyu, da je bila eksperimentirala s talidomidom že med letoma 1956 in 1957. V promet ga ni spravila »ker ni zagotavljal nobene klinične prednosti v primerjavi z drugimi izdelki, ki so bili tedaj v prodaji«. Kljub temu je sla po večmilijonskem dobičku privedla nekatere evropske družbe do tega, da so začele trgovati z usodnim zdravilom. O tem je Frances Kelsey zapisala 4. septembra 1962: »Ugotovili smo, da je med kliničnimi preiskavami v ZDA prišlo do več primerov fokomeličnosti (prirojene iznakažen osti u-dov) in do enega primera je prišlo tudi v kratkem razdobju, ko je opravljala svoje poskuse tvrdka Shith, Kline and French... Vse graje vredno je, da so se zdravilske industrije z zakonsko podporo in kljub sumu o zlih učinkih svojega zdravila lahko mimo odrekle svojim prodajnim načrtim, ne da bi sprožile alarm.«
S.M.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 OTVORITVENA PREDSTAVA
OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA
Tragedija v dveh delih (pet dejanj)
OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Scena; Vladimir Rijavec Kostumi Mija Jarčeva Glasba: Mojmir Sepe Režija: JOŽE BABIČ
V	soboto, 22. t.m ob 20.30 - Abonma red F -sindikalni
v nedeljo, 23. t.m. ob 16. uri - Abonma red G -popoldanska predstava na dan praznika v sredo, 26. t.m. ob 20.30 - Abonma red D - mladinski v sredo
v veliki ali najbrž že v glavni meri financirajo iz tistega, kar so doslej izsilili iz vlad (japonska vlada je pred nekaj tedni dala teroristom šest milijonov dolarjev) in iz bančnih ropov, zelo verjetno pa tudi iz tihotapstva mamil, ki gre največ ravno preko Bližnjega vzhoda.
Konec mednarodnega terorizma, letalskega in drugega, pa bo takrat, ko se nobena vlada ne bo več vdala izsiljevanju in ne bo več plačala odkupnine ali izpustila zaprtih teroristov v zamenjavo za talce, temveč bo storila tako, kakor so storili svoj čas Izraelci v Entebbu in zdaj Nemci v Mo-gadisciu.
zdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi-;ču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni jrednik: Drago Legiia ♦ Tiska tiskarno Graphari Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Vzroki in zaledje mednarodnega terorizma