113. Številka.
U LJubljani, v ponedeljek 29. julija 1907.
XI. leto.
Izhaja vsak dan zvefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje Od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Dpravnišiva telefon št. 85.
Duh teme.
Ikonoklasti zgodovinskega spomina so vstali iz grobov. Xa kulturnem Dunaju so se oglasili, oblečeni v uniforme c. kr. policajev in preganjajo s srednjeveškim fanatizmom največje umotvore.
Kar se je Egodilo sedaj mi Dunaja, lani pa v Pragi s Suchard«>vimi in Bodinovimi kipi. je nad vse značilno za Juha. ki vlada v lnerodnjuih krogih in naravno je. da SO vsi kulturni elementi nastopili odločno proti temu vandalizma.
Dunajska policija je namreč celi vrsti knjigotržeev in trgovcev z umetninami znukazala, da morajo odstraniti iz svojih izložb umetniške reprodukcije znamenitih, svetovnoslav-nih umotvorov. L. Kranach. Tizian in Kulifiis so postali žrtve policijskega preganjanja. To so umetniki, katerim se klanja ves kulturni svet, nji-ivi umotvori spadajo med najlepša dela svetovne umetnosti, veljajo za največje in najlepše pojave človeškega duha. In te umotvore je dunajska policija proglasila za nenrav-ne in izsilila njih odstranjenje iz izložb.
»Sittlichkeitssehiifflerji« so v Nemčiji in tudi v Avstriji že storili arsikak    atentat  na  umetnost, ali
tako brutalnega, kakor sedaj na 'uiiii.Mi. še nismo doživeli. Čudno je to, da stoji zdrav inteligenten človek s čistimi čuvstvi pred umotvorom, dočim sprelete klerikalca pred takimi umotvori vedno nečista čuvstva in mu šinejo v glavo samo umazane nii--Ii. Farizejstvo je pač neločljivo od klerikalizma. *
Tudi najnovejše preganjanje umetnosti na Dunaju je sad klerikalnih vplivov. Značilno pa je posebno, da se je to moglo zgoditi na Dunaju, ki vendar hoče hiti središče in ognjišče vse kulture v habsburški državi. Lepo kulturno središče, kjer vladajo barbarski ikonoklasti.
Ta duh. ki je zdaj na Dunaju provzročil opisani škandal, o katerem poročajo svetovni listi z največjim ogorčenjem, ta kulturi in umetnosti sovražni duh poznamo tudi pri nas. Xi pozabljeno, da je škof Jeglič pokupil vso prvo izdajo Cankarjevih pesmi in jo sežgal in ni pozabljeno, kako je nastopil proti muzi na Prešernovem spomeniku.   Dunajski bIo-
eaj mm kaže, kako se širi duh teme DO llrža^ i in kako skuša ubijati kulturo. Ti dogodki so dokumenti kulturne sovražnosti klerikalizma in zato velikega pomena za vso javnost, zakaj iz njih se vidi nevarnost, ki preti kulturi in civilizaciji v tej državi. _
Gibanje u železnlčarskl organizaciji.
V zadnjem času opažamo, da se na južni železnici vse živo giblje. Ne mine dan, da ne bi čitali v listih o zborovanju na jugu ali severu. Treba je torej, da se tudi mi nekoliko pečamo s tem pojavom. Da bi to gibanje prav omeli, moramo poseči nekoliko dalje v zgodovino naših železnic in njih osobja.
*
Ni je na svetu stroke, ki bi bila v zadnjih desetih letih tako napredovala kakor železnice. In ako pravi stari pregovor, da bode dandanes imel skoro vsak kmet cesto do svojega zelnika, to je na drugi strani pač res, da bi danes vsaka vas že rada imela svojo železnico. Množijo se železnice in množi se tudi stan železui-čarjev, ki šteje danes že približno pol milijona osoh. Promet na posameznih železnicah rase od dne do dne; ž njim pa rase ne samo število osobja, •.mpak tudi njegova odgovornost in težko<v t*- skrajno odgovorne služb«'. Tisti idilski časi, ko so železniški uradniki po nočni službi še lahko gojili različne športe, so minili že davno in v>ak nov vozni red prinaša \rečje število vlakov in s tem več napornega dela. Mnogoštevilni slučaji nesreč so napotili še Celo našo tako potrpežljivo vlado, da je četiriin-dvajseturno službo popolnoma prepovedala, ne morda od prevelike skrbi, da bi si železničarji ne pokvarili svojega dragega zdravja, ampak v prvi vrsti radi tega, ker je celo pravosodje priznalo, da je železničar tudi človek in da ga ne moreš kaznovati, ako po dvajseturni službi zakrivi nesrečo. Seveda so si znale železnice hitro pomagati iz zagate. Pomnožile so sicer, toda samo nekoliko svoje osobje, v mnogih krajih pa uvele nov služben red, kakršnega >o Bposobni le ljudje,
ki smatraja človeka za boljši stroj. LFvele so še mnogo slabše službe, kakor u. pr. 6 ur službo, 6 ur prosto;
TJ ur prosto itd. Dočim železnic*' skrbno pazijo, da zudoste vsem zahtevam vlade, in pridno nabavljajo nove stroje in vozove, razširjajo postaje in polagajo novi' tire, pozabile so popolnoma na tiste činitelje, ki vzdržujejo ves promet, namreč na svoje uslužbence. V merodajnih krogih menda so mnenja, da je le treba uslužbence vedno naganjati, da vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti — pravic brezpravni železničar tako ne potrebuje, saj posamezna ravnateljstva vestno pazijo na to, da se železničar ne preobje in da ne postane morda celo socialni demokrat. V prejšnjih Časih s svojo usodo vsaj nekoliko zadovoljni železničar, prijadral je zbog te prevelike skrbi za svoj obstoj danes srečno tja. da je postal iz poprej najbolje plačanega danes najslabše plačan uslužbenec.
Železničarji >o te nverili, da je le v >logi moč, in ustanovili so že pred dvajsetimi leti na Dunaju društvo železniških uradnikov. Dasi se je prvi poskus organizovati urad-ništvo ponesrečil, kajti železniške oprave so takoj opazile v organizaciji veliko nevarnost za svoj*1 samovoljno postopanje in tekom par dni razkropile ustanovitelje na vse četiri strani, vendar je ideja ostala. Tudi to nasilno sredstvo ni dosti pomagalo, da, pomagalo je ravno v nasprotnem zmislu. kajti misel organizacije se je zanesla ven na pi tgo, v osrednjem vodstvu pa so se dvignili drugi, ki so skrbno gojili mlado organizacijo. In četudi uprave niso nikdar prenehale pritiskati na organizacijo, raslo je društvo od dne do dne tem hitreje, rim brutalneje so uprave postopale s svojimi uslužbenci. Danes šteje to društvo že nad 7000 članov. S časom so se odcepili od tega društva Čehi in Poljaki ter ustanovil svoje društvo, tako v Pragi »Društvo reških železniških uradnikov« in v Lvovu »Društvo poljskih železniških uradnikov«, tako da je danes že nad 12.000 uradnikov združenih v organizaciji. To razdruženje pa je imelo navzlic temu, da se vsa ta društva ne razločujejo v ničemer kot v poslovnem jeziku, vendar toliko slabe posledice, da so hodile vsako svojo pot in včasih neposredno eno proti drugemu agito-valo. Nasprotstvo se je poostrilo leta IDOo., ob pasivni resistenci, to pa zato,   ker je buknila   resistenca tako
nenadoma, da  je dunajsko osrednje
društvo našla popolnoma nepripravljeno, kakor je bila sploh cela akcija prehitro in premalo premišljeno uprizorjena Poleg uradnikov so se organizovale tudi druge vrste, kakor strojevodje, železniški mojstri, sprevodniki itd. Ta slednja društva so pa v prvi vrsti imela samo namen podpirati svoje člane gmotno ter so se začela šele v zadnjih letih baviti z drugimi vprašanji.
Izven vseh teh društev se je ustanovila leta 189*J. krepka železniški« organizacija vseh neuradni-ških vrst ter začela velikansko akcijo, da bi se združili vsi železničarji V eno falango. Začela je takoj v začetku skrajno radikalno nastopati; vlada se je tega nastopa zbala in jo je že leta 1895. razpustila. O tej priliki so se pokazali tudi naši slovenski organizatorji v pravi luči in naš slovenski demokrat dr. Krek se je eden prvih potegnil v državnem zboru za razpust. Omenil sem to na tem mestu radi tega, da bode možno tolmačiti naslednja izvajanja.
Xa razvalinah razpuščenega društva pa se je dvignila leta 1901. druga krepka organizacija: »Allgemei-ner Rechtsschutz- & (ie\\erksehafts-verein«, samo s to razliko, da sprejema to društvo v svoje okrilje vse stanove. To društvo je nepričakovano hitro napredovalo ter šteje danes 44SL>70 članov s 7,318.906 K glavnici'. Tej organizaciji so se pridružili tudi železničarji vseh vrst in ta organizacija tvori danes pravzaprav organizacijo socialno - demokratske stranke.
Toliko o splošni železniški organizaciji. Danes nas posebno zanima gibanje na južni železnici, ki se je nekoliko zaneslo že tudi na druge privatne železnice.
Vse naštete organizacije so do današnjega dne postopale popolnoma na svojo roko, kar je seveda železniškim upravam bilo jako všeč, saj so bile prepričane, da imajo in da bodo imel«1, dokler ne zavlada v vseh vrstah sloga in se iz te sloge ne rodi solidarnost vseh vrst. jako lahko sta-liščr. Tudi južna železnica je dani položaj izvrstno izkoriščala. Vrgla je močnejšim organizacijam nekoliko drobtinic, slabejšim pa obljubo za obljubo. Meseca februarja leta 1900. se je vršilo v Gradcu veliko zborovanje uradnikov južne železnice, na katerem se je zahtevalo,  da  se izbolj-
šajo plače za. 400 K. Nekoliko popre-je je  stopil   na  črlo južne železnice
dvorni svetnik dr. Aleksander Eger, o katerem se je širila govorica, da je velik prijatelj nradništva. Xi torej čudo, da je uradništvo, 'ki je takrat trunioma od vseh vetrov hitelo v Gradec, menilo, da ima 400 K že v Žepu. Toda kakšno razočaranje! Glavni ravnatelj je pripoznnl že takrat, da je zahteva upravičena, takoj pa poudaril, da je neizvršna, ako državna železnica ne izboljša plač. Dokler državna železnica ničesar ne stori, tudi on ne more ničesar storiti. Leta 1904. je pa' državna železnica zares zvišala plače, žal le bolj na papirju, za 400 K. Pričakovali so takrat vsi južni železničarji, da glavni ravnatelj izpolni dano obljubo, ter ga brzo na to opomnili. Toda le prehitro se je pokazalo, koliko so take obljube vredne. Glavni ravnatelj je povedal presenečenim zastopnikom nradništva, da južna železnica še vedno bolje plačuje, nego državna, in da, dokler se ne izboljšajo financije južne železnice, ne more ničesar storiti. Vsako leto je od takrat uradništvo ponavljalo staro zahtevo, toda zaman. Ko so se financije izboljšale, se je našel drug izjrovor, da mora južna železnica počakati, da se dogradi nova proga v Trst. Južna železnica je rekla, da hoče videti, kako bode nova proga uplivala na dohodke južne železnice.
Celih sedem let je uradništvo potrpežljivo čakalo. Celih sedem let je imela južna železnica navzlic velikanskim investicijam od leta do leta večji čisti dobiček, ali vendar ni storila ničesar. Xe, ničesar ravno ne: zvišala je stanarino za 60—120 K in dovolila na papirju dopuste, ki pa niso dopusti, ker jih večina ne more nastopiti. Ti dopusti pa so klasični, ker se dajo v mesecih novembru in decembru! Uvela je pa na drugi strani velikansko protekcijo, uvela je izredno napredovanje in pri tem srečno spravila uradništvo tako daleč, tla imata dva tovariša, katerih eden služi 15 let. drugi pa polovico tejra, enako plačo iu drugi, ki služi '.V2 let, enako plačo s svojim tovarišem, ki ima jedva 18 let, in drugih takih umetnosti celo vrsto. Seveda so lačen bergarj i peli glavnemu ravnatelju slavo, tako da se je le-ta sam hvalil, da leto za letom avanzuje vse pol-no nradništva izven vrste; seveda pa
LISTEK.
Margarete.
Spisal Abel Kabel.
J.
Tak sem bil kakor človek, ki se je peljal nekam daleč, doživel je tam dogodek, poln, velike žalosti, potem pa se je vrnil nazaj in se je čutil čudno prerojenega. Glej,  v teh kratkih
dnevih je razpočilo brstje po drevju,
• nlprli so se popki vrtnicam, ki so stale po širokih in tihih vrtovih. Kratek je bil čas, a dogodek jr bil velik in žalosten. Zaprle so se oči od bolestne trudnosti, in ko so se odprle,
je sijala nova luč. Bila je bleda in tuja. Še nikoli je niso videle oči.
Doljro je vozil vlak, ustavil se je naposled, glej! na peronu je že ozelenela divja trta. Že sije tod prijazno solnce, rahlo pozdravlja spomladansko nebo in morje pošumeva v daljini, smejejo se valovi, veseli pozdravljajo svoj zeleni breg. To ni tako daleč, to ni v daljini, blizu je morje. Par korakov je do njega, tam že šumi za prvimi hišami, tam se že igra s čolnom inodrookega ribiča.
Počasi sem šel s kolodvoru po mestu, gorele so luči na desno in levo, tuintam je stal zaspan policaj, sel je mimo nočni popotnik. Kam bi šel / sem pomi>lil in napravil sem pe
tja. kjer mi je bilo najlepše in najugodnejše. In tako sem prišel v kavarno, kjer je sedela za zastarelim in visokim katedrom Margareta i 11 gledala po kavarni s svojimi velikimi in molčečimi očmi. Menda je bila name pozabila, ker je strmela Vame tako dolgo, ko sem odprl vrata, glej, in šele končno so se prebudile oči. nasmejale so se ustnice.
Čudno mi je bilo; tako globoko sem se ponižal, da sem se zaljubil v kasirko, ki sedi v zanikerni kavarni za zastarelim katedrom in ne misli name, na zaljubljenega fanta. Pozabila jr, daleč nazaj jr pomislila, zbudili -o spomini, končno so sr nasmejale oči. Ah, s;ij ni trrba pomišljati, saj se ni trrba spominjati! Pu-stimo mrtvo, kar je mrtvo rojeno...
Nerodno mi je bilo. ali stopil sem dalje in sem ji ponudil roko.
Prazna je bila kavarna, samo star Človek jr sedel v kotu in čital italijanski list, prižigal v kratkih odmorih svojo cigaro in tenko poka-šljeval. Star inarker je stal za mojim hrbtom in čakal na moje besede z dolgočasnim in zaspanim pogledom.
»Črne kave prinesite.«
Odšel je stari marker, Margareta pa je vstala izza zastarelega zelenega katedra in je odšla pred mano v separe.
»Zaprite vrata« je rekla, jaz pa sem jih zaprl in sem sedel k (»krogli kamniti mizi.
»Hvala za karte, ki sem jih prejela od vas!«
Glej, prišlo mi je na pamet hladno čuvstvo, ki me je obšlo pri spominu nato.
»Da, in jaz se zahvaljujem za vaše!«
\i mi bila vrnila niti ene. ni odgovorila, meni pa je bilo ob mislih nato neprijetno.
»Glejte, saj bi pustil desetico, če bi bil vedel, da se bo to pripetilo. Desetico bi vam bil pustil, da kupite in mi jo pošljete, in tako bi bil napravil sam sebi veselje . . .«
Prinesel je kavo stari inarker, pogledal je s sivimi očmi in skušal se je nasmehniti. Svinju je bil, stara svinja in kaj bo videla svinja okoli sebe. kakor gnoj . . .
Odšel je natakar, jaz pa sem pogledal Margareto, ki je stala bleda v kotu in ni rekla nobene besede. Zdaj je bilo maščevanje in meni je bilo prijetno pri srcu.
«In pismo sem vam pisal, lepo dolgo pismo, kakor že dolgo ne v svojem življenju. In prav je, da niste odgovorili. Neumnost je vse ljubezen in mladost in življenje in zato so bile neumnost tudi tiste besede, ki so bile zapisane v mojem pismu. Kdor uniči neumnost, ima tako veliko zaslugo, kakor jo imate vi, o gospodična, ki niste prečitali mojega ponižnega in trubadurskega lista. Pristoja se vam modrost — tista, ki je nasprotnica vsejra, kar nazivljejo ljudje čuvstvo.
Rojeno je z vami to in nisem videl jaz slepec! A danes vidim na vašem bledem in resnem obrazu . . .«
Xi bilo res, kur sem ji govoril, zakaj njen obraz je bil res sentimentalen, kakor nikoli prej in v njene oči so silile solze. Včasih so se dvignil«4 temne trepalnice visoko, zaprle so se naglomu dvakrat, trikrat, megla je stopila v velike mirne oči. Meni pa je bilo prav.
»Kaj je vse to mladostim življenj«4, kaj so najini samotni večeri, če človek to pametno premislil — Imel sem nekoč tovariša, ki je bil resen in miren umetnik. Pisal je fant domu, njegov«4 spis«4 so poznali ljudje, njegu pa niso poznali njegovi so-meščani. Zakaj bil j«4 umetnik iu ni maral druščine. In ko sva šla imkoč po p«4š<Vni poti — jesenski večer je bil, že so bili r«l«4či kostanji — je povedal mirno, kakor je bilo t«> v njegovi naturi. Ženska — je rekel — je gnoj. Kos blata, ki nima zmisla za trajnost. — Kos blata leži na cesti, ne brani se lončarja, ki pride slučajno mimo in napravi iz njega sebi primerno posodo. Treba pa je, da ima človek takt) poso«lo, če ne za drugo, da vsaj pljune včasih vanjo, in treba je zara«li tega, ker je pač tako uravnano t«> življenje... In to
mnenje se mi zdi dobro in pametna«
Govoril sem tako in veselilo me je, ko je bil njen «>braz še dosti bolj bled in z radostjo sem videl, kako so se globoko povesile mirne oči, kako
s«> gledal«4 popolnoma motne v tla. Tepec je bil fant, ki je to govoril, ni bil nikoli umetnik. Taval je tiho okoli, kakor tat, ni si upal p«»seči v življenje, ker j«4 bil pivboječ in preslab, ni si upal pogledati v oči prvega advokata, ki je š«4l minm trebušast iu t«4šk«> s«>p«4č . . .
»Dovolj je za ta veder . . .«
Okrenila se je Margareta in je prijela za kljuko.
»Tistega pisma nisem . . .«
M«4«l vrati j«4 izrekla in ni končala, ker so ji kanile solze iz «>či. In tak«) sem ostal sam in prišel je marker iu s«'in mu plačal iu odšel. Ni bilo Margaret«4 za zastarelim katedrom, a tam iz veže se je smejal ženski glas, neprijetno in prešerno.
»Joka ...»
Smejal se je glas in meni je bilo hipoma mehko pri srcu. Tak«» je lepa in tako je dobra in njeno življenji4 je tako težko in žalostno. Tujci so okoli nje, prodali so davno svoja srca, z«laj nimajo ničesar ve«v* v prsih. Ztlaj ne nmejo solz, zdaj ne čutijo srca, daj jim zabave, daj življenja in daj denarja . ..
Se se je smejal glas in še drugi se je zasmejal. To je bil moški glas, menda je bil natakar. Gleila s sivimi očmi, odpira brezzobe Čeljusti, glatli plešasto glavo, smeje se stara bolehava svinja . . . Sel bi bil človek tja, pljunil bi bil v obraz zasnmhujoči ženski, klofutnil bi bil svinjo in vzel bi bil v naročje ub«>gega in plahega
sm^sn
je pozabil povedati, da so to vedno eni in isti, na kar so ga morali šele zastopniki urmlništvn opozoriti.Vsak tovariš gotovo svojemu tovariša privošči, da se mu kolikor mogOČe dobro godi. tgdn ako vidi. kako nasilno in skrajnikrivično se postopa z veliko večino. mora se mu to postopanje sčasoma naravnost gnusiti.
(Konec prihodnjič.)
Spremembe v trgovinskem ministrstvu
Traga. 28. julija. V krogih čeških poslancev se zatrjuje, da trgovinski minister dr. Fort kmalu odstopi. Poslanca Stan e k a dolže, da je ministru ovadil zaupne pogovore med poslanci, vsled česar je prišlo med češkimi agrarnimi poslanci in ministrom do resnih kontroverz. Ako dr. Fort res odstopi, pride na njegovo mesto najbrže posl. dr. K r a m a r.
Čehi in Poljaki.
Praga, 28. julija. »Narod. Politika« zanika vest poljskih časopisov, da pridejo češki zastopniki na kongres poljskih zdravnikov in naravoslovcev. »Politika« izjavlja, da Cehi ne morejo obiskati kongresa, ker niso prišli Poljaki na vsesokolski zlet v Prago.
Knez  Auersperg o jugoslovanskem vprašanju.
Dunaj, *2S. julija. Posl. knez Auersperg je govoril z dopisnikom > Agr. Ztg.« o jugoslovanskem vprašanju in njega zvezi z avstro-ogrsko nagodbo. Knez je reke] med drugim: »Obnovitev nagodbe med Avstrijo in Ogrsko se je smatrala dosedaj za prvo državno potrebo.Vočigled naglemu razvoju jugoslovanskih narodov pa je vedno jasneje, da obnovitev nagodbe Še dolgo ne more biti edini cilj avstrijske državne politike, ker z rešitvijo nagodbe še ni storjen niti najmanjši korak k razjasnitvi jugoslovanskega vprašanja, ki stopa pred nas z elementarno silo. Da se jugoslovansko vprašanje ne da več odrivati na stran, da so pri tem prizadeti veliki avstrijski interesi, <> tem se ni mogoče več varati. Zato je pri obnovitvi nagodbe z Ogrsko misel na jugoslovansko vprašanje na površju.
Nagodbena pogajanja z Ogrsko.
H u d i m p e š t a . *2^. julija. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je rekel pred svojim odhodom v Išl: »Cela nagodba je danes takorekoč na čistem. Z ločitvijo užitninsketra davka smo popolnoma v redu. Za jesen ostanejo le še t'ormalitete.V celoti se sme smatrati nagodbo za perfektno.«
Štrajk  nemadžarskih narodnosti.
Budi m p e Š t a . 28. julija. Slovaške »Narodnie Novinv« groze Madžarom z narodnostnim štrajkom. List piše: »Xe more se še vedeti, ali se pojavi ta narodnostni štrajk v obliki javne obrambe ali s pasivnim odporom; toliko pa je gotovo, da se ne bomo zadovoljili zjrolj s prirejanjem protestnih shodov, temuč da bo obenem političen, gospodarski, socialen, naroden in kulturen boj. boj na življenje in smrt. To nevarnost bi mogla za sedaj odvrniti le splošna volilna pravica, toda h1 v slučaju, ako bo novi volilni red zagotovil narodom popolne narodne, jezikovne in kulturne pravice.
otroka. Xe bi več jokal otrok, ustavile bi se solze v povedenih očeh, samo še ustnice bi se včasih -tresle, bele roke bi ležale mirno v naročju, zaprle bi se povešene oči, več se ne bi stresle ustnice, posušile bi se Solze, mirno bi zaspal ubogi in plahi otrok.
Stopi! sem na cesto, ki se je vila dolga in prazna pred očmi in žalostno je bilo moje srce. Tako daleč so gorele zvezde, komaj so jih dosegle tisti večer oči, glej. in so se strinjale in izginjale za daljnimi gorami«*.
Kaj je prišlo na srce, da so morale tako grenke besede iz ust, ko je bila ura lako tiha in prijetna . . . To je nesreča posebnih ljudi, po dogodkih se vrše spoznanja, stopi lepota pred oči, kadar je minila . . . Zakaj bi ne vstal človek in se ljubeznivo ne nasmehnil, kadar gleda vanj lep in prijazen obraz, zakaj bi ne pobožal mehkih in žametnih lic, kadar so pač tako blizu in prosijo vljudno in ponižno. Zakaj bi ne pobožal, čudni fant, kaj bi gledal vstran, kadar gre sreča mimo . . .
Tiha je bila noč, odmeval je samoten korak po trotoarju, v silni daljavi je plavala luna na tisti večer, tako pač kakor zvezde, ki so jih na tisti večer komaj videle oči in še so se vtrinjale in izginjale zj črnimi vrhovi ...
(Dalje prihodnjič.)
Trgovinska pogajanja s Srbijo.
Dunaj, 28. julija. Včeraj je bila sadnja seja med srbskimi in avstrijskimi delegati zaradi trgovinske pogodbe. Srbski delegatje so dobili med sejo iz Belgrada brzojavno obvestilo, da srbska vlada ne more nič več popustiti od svojih zahtev. Nato se je o dosedanjih pogajanjih napravil zapisnik ter se sporazumno sklenilo, da se pogajanja nadaljujejo šele meseca septembra. Tudi provizorna ureditev trgovinskih razmer med obema državama se ni mogla skleniti.
Bel grad, 28. julija. Ker pogajanja na Dunaju niso imela uspeha, izda srbska vlada manifest na narod, kjer se razloži zgodovina konflikta ter se pozivajo državljani, naj v imenu patrijotizma vztrajaj*) v nada 1 j nem boju.
Belgijskemu kralju se grozi z umorom.
P a riz. 28. julija Ker hoče stari kralj Leopold napraviti hčer navadnega hišnika za kraljico, narašča razburjenje proti njemu po celi deželi. Ko si je včeraj kralj ogledoval v Antverpnu nove mornarične naprave, je dobil na Ladji Alberta anonimno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo. Policija je odredila vse potrebno, da obvaruje kralja pred atentatom.
Vseučiliščna kriza na Bolgarskem.
Sofija, 28. julija. Dijaki imajo tajna posvetovanja ter so sklenili,da novoimenovanih profesorjev ne pripuste k predavanjem. Pričakovati je resnih dogodkov. Vseučilišče
se najbrže kmalu zopet zatvori.
Vstaši v Macedoniji.
Ca r i g r a d , 28. julija. Turški časopisi poročajo o vseh podrobnostih zadnjih spopadov z bolgarskimi četami v Prilepil Kopriilu in Pikvešu. V teh bojih je bilo baje 100 Bolgarov ubitih. Turki so zaplenili nad 500 pušek. Sultan je vsled teh zmag povišal 12 turških častnikov. Rodbine v bojih ubitih turških vojakov so dobile pokojnine, vsi ranjeni vojaki pa kolajne.
Odmev kmečkega punta na Rumunskem.
Buka r eš t, 28. julija. Včeraj je bila pred vojnim svetom obravnava proti vojakom in podčastnikom, ki so se povodom zadnjih kmečkih puntov uprli svojim poveljnikom ter se pridružili puntnrjem. 58 obtoženih je bilo obsojeno v degradacije in d o-s m r t n o prisil n o d e 1 o; ostalih 17 je bilo obsojenih na razne kazni.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o ii r a d . 28. julija. Blizu pristanišča v Peterhofu so zaprli več oseb, ki  so na sumu.   da   so metali
bombe. Zaprli pa so tudi nekatere vojake carske garde in varšavske ar-tilerije. Straže oh morskem nabrežju so se pomnožile. Car je vkljub vsemu ravnodušen in odločne volje.
Odesa, 28. julija. V južnih garnizijah so zaprli zadnji čas 45 častnikov, ki so obtoženi zarote. Zarota je bila naperjena proti vojnemu minis! m B 6 d i g e r j u.
Bi o s k v a , julija. Pred vojnim sodiščem v Rigi je bilo včeraj KJ oseb »bojne organizacije". Sedem so jih obsodili na smrt, enega v dosmrtno ječo, tri v 201etno. enega V lOletno prisilno delo. Trinajsti član organizacije, mlada deklica Leščinkn je dobila  15 let prisilnega dela.
P e t r o g r a d , 28. julija. Včeraj je policija zalotila dvoje roparskih skrivališč ter zaprla 30 roparjev. Pri njih so se našli natančni načrti za ropanje po Petrogradn in okolici tei- mnogo orožja.
Koreja — japonska provincija
Neki dobri poznavalce korejskih
razmer piše. da v Koreji nima nobena velesila ničesar več iskati. Dežela je že popolnoma v japonskih rokah. Najpozneje v desetih letih bo navadna japonska provincija.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, '20 julija.
— Pohvala klerikalnih poslancev« Poslanci naših fajmoštrov in kaplanov so se vrnili s cesarskega Dunaja. Obetali so svojim volilcem nebesa in zemljo; rkar bodete hoteli, vse Vam bomo dosegli", so pripovedovali pred volitvami. Res so nekaj dosegli: da bodo tudi čez počitnice vlekli dijete po 20 kronična dan. In ker je to vse, kar so prinesli ti možakarji z Dunaja, jih je rSlovenecu toplo pohvalil. Toliko
ve pripovedovati o ugledu in veljavi teh klerikalnih jogrov, da morajo prepričane farovške kuharice kar omedlevati ponosa, da taki možje zastopajo naše dobro verno ljudstvo. Kdor je zadnje tedne čital „Slovenca", je moral sploh priti do prepričanja, da so v državnem zboru najimenitnejši tisti ljudje, ki imajo žaganje v glavi. Po „Slovenčevem" poročanju sodeč, ga v državnem zboru sploh ni moža, kakor je n. pr. GostinČar. Pa je res dobro, da nSlov.u tako v zvezde kuje svojega GostinČarja — v pasjih dneh je to vsaj zabava, posebno za tiste, ki vedo, da jih je med 516 državnimi poslanci 515, ki imajo Jožefa GostinČarja za Pepeta. Na eno stran v „Slovenčevem" slavospevu na klerikalne poslance se pa moramo le ozreti. Rečeno je tam, da ni prote-štovan noben klerikalni mandat. To je res. Zgodilo se je pa ^o samo vsled prizanesljivosti in brezbrižnosti napreduj ako v. Gali-ške volitve so pravi vzor proti volitvam na Kranjskem, zakaj klerikalci so na Notranjskem in v ljubljanski okolici slepar ili, da je bila groza. Klerikalci sj se tudi bali protestov. Najboljši dokaz tega je, da so se šele zadnjo uro, ko so videli, da proti njih mandatom ni protestov, upali vložiti svoj iz gole lumparije izvirajoči protest proti izvolitvi župana Hribarja. Naprednjaki so torej sami krivi, da se zdaj klerikalci bahajo s svojimi neprotestiranimi mandati
— Ministrski  predsednik v
Bohinju. Dunajski časopisi poročajo, da pride ministrski predsednik baron Beck iz Štajerske, kjer obišče svojo mater, za več tednov na počitnice v Bohinj.
— Odlikovanje- Člani prostovoljne požarne brambe v Kamniku gg. Josip F a j d i ga , Sebastjan Cim-bas. Maks Deisinger in Ivan G o-sar so dobili za 251etno zvesto službovanje Častno svetinjo.
— Železniška vest Postaje-načelnik v Zagorju, g. J o s i p P o 11 e y, je premeščen v isti lastnosti v Maribor.
— Za postajenačelnika v Kočevje je prišel pristav Al. Schwei-ger iz Trsta, ker je dosedanji načelnik Frid. Fritsch premeščen v Trst.
— Iz justične službe na Primorskem- Okrajni sodnik Ivan Dov-gan v Cerknem je premeščen v Ajdovščino, sodni pristav Franc Maver iz Pazina v Podgrad, sodni pristav dr. Emanuel PerČič pa iz Rovinja v Volosko. Sodni pristav dr. Anton M ar in a c je dobil mesto pri dež. sodišču v Trstu, za okraj, sodnike so imenovani namestnik drž. pravdnika dr. Karel Žnider v Gorici za TržiČ ter sodna pristava Rudolf S ter le v Gorici za Cerkuo in Spiridion PeručiČ v Voloski za Motovun. Za sodne tajnike so imenovani sodni pristav Peter K o m e 1 v Komunu, Emil Czattka v Motovunu, Silvij Tujak v Kopru za dež. sodišče v Trstu, dr. Sil van Sinkovič na Krku za Rovinj in Henrik L a s ič v Korminu za Gorico. Za sodne pristave so imenovani avskultantje Peter Z i n k za Volosko, dr. Karel Milic za Pazin, Josip S i m č i č za Koper in Ivan N e ž i č za Krk. Za namestnika drž. pravdništva sta imenovana sodna pristava Albert Tomičič v Pazinu in dr. Edvard Ž u m i n v Kopru.
— Spremembe v vojaških Šolah. Dosedanji poveljnik kadetne šole v Trstu major E Haag je prišel v vojaško akademijo v Dun. Novo mesto. Duhovni profesor na kadetni šoli v Trstu Jak. Tajek je premeščen v Inomost. Na kadetno šolo v Maribor prideta za učitelja ženijski stotnik v Tridentu Filip Navratil in nadporočnik 44. polka Emil S m o 1 čič.
Legjar. Nesrečni vodovod v Postojni je provzročil pravo gospodarsko katastrofo za ta trg. Sicer zdravniki še niso edini, če je nastal legar vsled vode tega vodovoda ali ne, oziroma če je bolezen, ki je nastala vsled zavžitja te vode, res legar ali kaj druzega — toda to je naposled postranska stvar. V Postojni je obolelo toliko in toliko ljudi, med njimi več vojakov za legarjem, zgodili so se tudi slučaji smrti in vs'ed tega se je takoj vse vojaštvo umaknilo iz Postojne in so pobegnili vsi tujci. Postojna je zapuščena — izguba na zaslužku je ogromna. S tem, da je vojaštvo zapustilo Postojno, pa niso bile zatrte kali med vojaštvom nastalega legarja. Vojaštvo se je vrnilo v Ljubljano — tu pa se bolezen razširja med vojaki. Vzlic vsemu prikrivanju od vojaške strani se je izvedelo, da je v vojaški bolnici baje 60 za legarjem obolelih vojakov, v deželni bolnici pa je baje 14 za legarjem bolnih civilnih oseb. če se pomisli, kako silno lahko se prav ta bolezen raznese, je gotovo umestna želja, naj sanitetna oblast pouči občinstvo, kako se najlaglje varuje n al e z en j a. Možnost, da se bolezen raznese, je brez dvoma. Dokaz tega je že dejstvo, da včeraj vojakov
niso pustili iz vojašnic, ker bi se najprvo po njih mogla raznesti kal te bolezni. Nalezljivost je namreč izredno velika. Vsakdo se še spominja, koliko skrbi, strahu in stroškov je pred leti provzročil legar, ki je bil zanesen v topničarsko vojašnico. Dognalo seje poznje, daje bil v konjski opravi zanesen v Ljubljano. Časih tudi največja pazljivost nič ne pomaga. To se vidi pri slučaju stotnika gosp. Breindla. Ta je bil s svojo stotnijo v Postojni. Da bi vojake zavaroval proti bolezni, je na merodaj-nem mestu prosil, naj dajo vojakom citronove kisline, da ne bodo pili same vode. Sam ni zaužil ne kapljice postojnske vode. Smehljaje je pripovedoval : Jaz ne obolim, ker ne po-kusim ne kapljice postojnske vode. Danes je stotnik g. Breindl za legarjem težko bolan. Dobil ga je, kakor se je izkazalo, ker si je v Postojni z ondotno vodo — zobe snažil. Ta silna nevarnost nalezenja opravičuje željo, naj sanitetna oblast skrbi za pouk občinstva. Govorice, ki se širijo po mestu, razburjajo občinstvo dosti bolj, kakor če bi se jasno povedalo : tako in tako je, storite to in to v svojo varstvo. Prava sreča je, da imamo izvrsten vodovod in da je občna snažnost velika. Pred vsem je potrebno, da se vojaštvo strogo izolira. To se ne sme polovičarsko izvesti. V Kresiji na pr. so vojaške pisarne. Tam stanuje tudi nekaj vojakov in snažnost ni ravno vzorna. Kako lahko bi se po teh ljudeh zanesla bolezen med druge, saj je naravno, da pridejo ti vojaki z različnimi ljudmi v dotiko. Lani je v Kresiji obolela za legarjem neka ženska — edina oseba v hiši, ki je dobila to bolezen. Sicer se ne ve, kje jo je iztaknila. a sodilo se je, da od vojakov. Deželni sanitetni svet je imel v soboto o tej zadevi posvetovanje — upamo, da se bo odzval naši želji in podal občinstvu avtentično pojasnilo o stanju bolezni in pouk za ravnanje.
Na dan svojega godu je bil
pokopan g. Viktor Rohrmann, ki je tako nesrečno končal svoje mlado, nadebudno življenje. Ogromna udeležba naj bo staršem dokaz, kako srčno sočustvuje vsa Ljubljana z njimi, kako je vse mesto pretresel ta tragični slučaj. Pri pogrebu so bili zastopani prav vsi sloji in gori do Martinove ceste je stal živ špalir. Pevci so se od rajnega poslovili na treh mestih, pred bolnico, v cerkvi in na pokopališču, vSokol" mu je z zastavo izkazal zadnjo čast do groba. Bodi blagemu mladeniču ohranjen ljub spomin!
Mizarska stavka v Ljubljani.
Včeraj dopoldne je bil v areni rXa-rodnega doma" od delavstva prav dobro obiskan shod zaradi mizarske stavke, ki traja v Ljubljani že štiri tedne. Shodu je predsedoval sodrug Panter. Prvi govornik je bil sodrug Tokan, ki je dejal med drugim: Ljubljansko mizarsko delavstvo je izprevidelo že zdavnaj, da proti vladajočim razmeram mora nekaj ukreniti, da si zboljša svoj položaj. Očita se nam delavcem, da smo mi krivi podražitve vseh potrebŠČiu. Ne vemo, kako pridemo do tega. Mi ne podra žujemo živijenskih potrebščin, ki so že zdavnaj vse podražene. Mi moramo dohajati, kar so drugi podražili. Mizarsko delavstvo je prosilo za zboljšanje plače že pred tremi leti. Okrogla plača naj bi bila 18 K na teden. Naši boji za zboljšanje našega gmotnega položaja nam niso prav nič prijetni in če bi ne bila pritisnila skrajna sila, bi ne bili stopili v stavko. Naši deloda'alci bi nam bili zboljšanje plače končno že pripoznali, a skrajšanje delavnega časa nočejo pripo-znati, dasi je to zaduje naša reč. Splošna zahteva delavstva je, da se skrajša delavni Čas. Poldrugo uro počitka opoldue zahtevamo, saj stanuje veČina ljubljanskih mizarjev zunaj mesta. Zahteva minimalne plače 3 K na dan gotovo ni pretirana iu nikakor ni trpeti, da bi se plačevali mizarji po 1 fl 10 kr ali goldinarju ali 90 kr na dan, kar se je že zgodilo, ker s tem ni mogoče shajati. Dokler ne bo določena minimalna plača, toliko Časa plače ne bodo urejene. 9 urni delavnik je vpeljan skoraj že po vseh večih mestih. Kar se da doseči drugod, tudi pri nas ne bo nemogoče. Naše zahteve niso odiranje naših delodajalcev in ne škodujejo industriji. Od tega boja ne moremo odnehati in ne bomo, dokler se ne izpolnijo naše zahteve. Mizarji napravimo pot, po kateri pojdejo druge stroke, ki bodo uvide e, da se le z organizacijo kaj doseže. Boj smo odlagali, dokler je bdo mogoče. Ako podjetnikom ni nič ležeče na tem, da bi se ne podkopavala lesna trgovina v Ljubljani, zakaj bi naj bilo nam? Naše zahteve so malenkostne in moramo doseči, da se uresničijo. Sodrug Mrlič k a, načelnik zveze avstrijskih lesnih delavcev z Dunaja, je med drugim poudarjal, da mizarji zahtevajo le toliko, kolikor zaslutijo. Razmere bodo delodajalce poučile, da se ne morejo in ne smejo  upirati. De-
lavstvo ni samo za to tu, da dela, ampak da je tudi delu primerno plačano. Pozival je sodruge k solidarnosti. Za ljubljanskimi mizarji stoje tudi mizarji drugih mest. Stavkokazov bo vedno manj, Čim močnejša bo organizacija, ki naj izmodri delodajalce, kakor jih mora i zrno dr i ti tudi škoda, ki jo trpe vsled štrajka Ta boj je kulturni boj in delavstvo mora na celi črti zmagati. Sodrug Etbin Kristan je najprej bičal neudeležbo na shodu od strani nedelavstva, dočim na kake veselice vse dere vkup. Se. danja stavka mizarjev utegne po go-vornikovih besedah postati kritična za Ljubljano. Govoril je o draginji živil in stanovanj in poudarjal, da mora v Ljubljani vsled nezadostne isoževe plače hoditi žena v tobačno tovarno, da se pride šele zvečer ukvarjat domov z otroci. Mizarje je prisilila beda v stavko in podjetniki bi bili danes na boljšem, če bi bili dovolili prve zahteve. V interesu podjetnikov je, da so delavci zadovoljni. Zdaj je več kot tretjina mizarskih delavcev zapustilo Ljubljano za vselej. Škandal je, da se mestna uprava za to stavko ni nič zmenila. (Mestna uprava vendar nima nič opravi": s tem, pač pa obrtni nadzornik ! Sprva trdovratni podjetniki so se zdaj začeli mehčati in bi se radi poravnali z delavci, ker vidijo, da stavke ne zlomijo. Pripravili bodo mizarsko obit v Ljubljani na kant, ker mizarjem se ni treba bati pogina in lahko odidejo vsi iz Ljubljane. Zahtevo po priznanju organizacije je prinesel s seboj Čas. Odpraviti se mo a kapitalistični zistem in uvesti socialistični, da ne bo delavec kupici! imetja delodajalca. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil shod.
„Sirovini1* Pod tem zaglavjem smo v sobotni številki priobčili notico o neki vdovi, ki je bila baje pri gospodarju zaklenjena in jo je šele policija oprostila. Kakor se nam z druge povsem verodostojne strani zatrjuje, se je vršila stvar bistveno drugače: Dotični ženski je gospodar, ker je govorila neresnice, odpovedal, in sicer na 14 dni. Hotela je sicer teh 14 dni še ostati pri hiši, a je izjavila, da ne bo ta Čas prav nič delala in da bo kar na postelji sedela. O kaki bolezni ni bilo govora. Res je ostala kar na nerazgrnjeni postelji cel popoldan in večer in ni hotela k večerji, čeravno jo je gospodar klical. Tudi drugo jutro je rstavkala" in ni hotela ne delati ne s postelje vstati. Zato je morala domaČa hči na trg. Ker ni bilo nikogar drugega doma. dekla pa je nepremično tičala v zadnji sobi. je morala, odhajajoč za kak^ pol ure. zakleniti zaradi varnosti vhod v stanovanje, kakor bi to storil vsak previden Človek. Dekla pa ie, ko je začutila, da ni nikogar doma. vstala in sporočila skozi okno policiji, da jo je gospodar zaprl. Policiji je stvar seve slikala v drugačni luči, kot je bila resnica, in tako je nastalo poručilo o „sirovini", ki so ga prinesli v soroto vsi trije dnevniki. Da se ta zadeva s to deklo, ki ni v nobeni službi dolgo strpeia in je že enkra' hotela z boleznijo izsiliti predčasen izpust iz službe, natančno pre.šče, ie ntrdosrčni gospodar" oddal celo stvar svojemu pravnemu zastopniku.
Upravni odbor Zveze slovenskih pevskih društev11 je sklenil.
da se pevci ljubljanskih v „Zvezi-stojeČih pevskih društev udeleže bi renade, ki se priredi dne 2 avgusta t. 1. prezaslužnemu županu ljubljanskemu g. Ivanu Hribarju povodom potrditve njegove izvolitve za župana. Pred županovim stanovanjem zapojo pevska društva skupno tri pesmi. Gg. pevcem se vljuduo naznanja, da sta skupni pevski skušnji v torek, 30. t. m. in v Četrtek, 1. avgusta vsakokrat ob 8 uri zvečer v veliki zgornji dvorani „Narod-nega doma". Podrobnosti se objavijo pri skušnjah.
Upravni odbor rZveze slovenskih pevskih društev". Veselica. Uslužbenci c. kr. državne in c. kr. priv. Južne železnice ter c kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani prirede v nedelja dne 4. avgusta t. 1. na restavracijskem vrtu nPri Levuu na Marija Terezije cesti v korist svojega novo ustanovljenega pogrebnega društva veliko vrtno veselico. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopniua 40 v za osebo. Otroci prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v salonu.
Krajevna skupina Ljubljana društva drž. uslužbencev vabi tem
potom vse Člane na društveni sestanek dne 4. avgusta ob 3. uri pop. v društveni lokal hotela Greiser na Du najski cesti, da se določi odposlanec za zboravanje odposlanoev dne 14 i u 15. septembra na Dunaju. Radi vele-važno8ti stvari se pričakuje številne udeležbe. Odbor.
Firma Puc & Co.  Po došlih
nam zanesljivih informacijah konstatiramo, da firma Puc & Co. ni v nobeni zvezi z nLjud. posojilnico" ne   z   dr. Š u s t e r š i Č e m  in  da so
bili torej vsi tozadevni sklepi neutemeljeni.
Umrl je včeraj hišni posestnik v Vrtnih ulicah (Krakovo) v Ljubljani, g. Ivan K1 o p Č a r.
Člani šišenskega „Sokola", ki
nastopajo v društveni obleki, imajo v sredo in četrtek redovno vaje ob polu 9. Opozarjajo se bratje Sokoli ca to, da se zabrani javen nastop vsem onim bratom, ki se redovnih vaj ne udeleže.
Na Igu je bila 22. t. m. volitev za člana močvirskega odbora in njegovega namestnika. Udeležba je bila primeroma zelo majhna. Od 312 volilcev se jih je volitve udeležilo samo 46, ki so s pooblastili vred oddali 59 glasov. Izvoljen je bil za člana Ivan Strumbelj, za namestnika }Iatija Mencej. Kmečka brezbrižnost je pač prevelika. Močvirski odbor je vendar prevažen, da bi smela v njem sedeti vsaka farovška metla. Mislilo se je, da se izteče volitev mirno, a kjer je naša duhovščina, tam je tudi boj. Tudi na Igu je bil boj in seveda ie zmagal župnik. Kaj bo Strumbelj kmetom koristil, je res neumljivo. Pri občinskih sejah je mož vedno člržal roke v žepu in bo najbrž tako aelal tudi v močvirskem odboru. V njegovi glavi se ni rodila doslej ne ena pametna misel. Pa kaj vprašajo za take stvari duhovniki. Bolj ko je kdo kratke pameti, rajše ga.silijo naprej, saj ga imajo popolnoma v rokah. Zdaj čaka Strumbelj le še, da postane župan. Danes še ne verjamemo, da :o doseže, pa mogoče je vse.
Utonila je v Medvodah pri kopanju 42letna gospa z Dunaja pred oemi svoje matere. Ponesrečenka je svakinja evidenčnega nadgeometra g. Koniga
Telovadno društvo fl£omžal~
5ki Sokol" nam piše: Naš rojak gosp. Josip Birk, bivajoč v Cleve-landu v Severni Ameriki, je nabral za našo telovadnico med svojimi prijatelji, ondotnimi Slovenci vsoto -354 K, katero smo te dni prejeli. Globoko ginjeni po toliki nepričakovani darežljivosti svojih rojakov, ki tudi v daljnem tujem svetu še vedno toplo Čutijo za rod in dom, se naj-i^kreneje zahvaljujemo gosp. nabira-telju za njegov obilni trud, kakor tudi vsem darovalcem, ki imajo vedno odprto srce in odprte roke za svoje rojake. Obenem se obračamo z vljudno prošnjo na slovensko občinstvo, naj nas blagovoli podpirati, da si že skoro postavimo prepotrebno telovadnico; bodri naj vsakega prelepi izgled ameriških Slovencev — delavcev, ki so z znojnim čelom in žuljavimi rokami položili prej omenjeno znatno vsoto domu na oltar.
Farovškokaplanijska mlekarna
V Cerkljah je dobila od naročnikov od vseh strani odpoved za sirovo maslo. Vzrok temu je, da sirovo maslo te mlekarne diši. Ni čuda, saj je ta mlekarna v hiši, kjer je stro-jarna. Kaplan Bešter je šel vsled tega na dopust. Pravijo, da bodo morali prodajati to maslo odslej za „šmira.
Št Vid-Grobelno. 23 t. m je napravila šolska mladina izlet v Završe, ki se je imenitno obnesel. Otroci so bili brezplačno pogoščeni. Da se je vse tako lepo obneslo, gre zahvala g. šolovodji Franu Pogačniku, gg. učiteljicam Auki Wutl, Minki Kregar in ^larici Klančnik ter g. kaplanu Ostržu. Zahvala se mora izreči tudi gostom iz Brežic in prijateljem šole v St. Vidu, v Šmarju, na Ponikvi in na Grobelnem, ki so gmotno dokazali ljubezen do Šole in šolskih otrok.
V Leskovcu pri Krškem sta ::la po nesreči ustreljena dva top-ničarja — tako pripovedujejo iz Krškega došli potniki. Dotična topničarja sta imela med strelskimi vajami top-ničarjev službo v opazovalnem stolpu. Tja je priletela krogla in oba ubila.
Ustrelil se je na Bači na Goriškem mesar Jožef Kancler iz Solkana. Nesrečnežu se je najbrž zmešalo.
Roparski napad. 291etnega li-tografa Danteja Fornasierja v Trstu so napadli neznanci, ga nabijali in mu vzeli 70 K denarja. Policija je aretirala več sumljivih oseb.
Z gorečim železom se je Strašno Opekel v Trstu 13letni kovaški vajenec Andrej Poper po prsih in spodnjem delu telesa.
Gregorčičeva slavnost na Uncu. zmotni uspeh, ki gaje dosegla tukaj 21. t. m. slavnost v prid Gregorčičevega spomenika, je nepričakovano velik. Ostalo bode po odbitku vese-ličnih stroškov za spomenik črez 1400 kron. Jasen dokaz, da je bila udeležba za naše razmere ogromna. Ne samo Planina, Rakek in Unec, ki so priredili slavnost, so se te udeležili mnogoštevilno, temveč prišlo je tudi iz oddaljenih krajev vse polno gostov. Trst, Gorica, Ljubljana, Postojna, Cerknica, Lož, Logatec, St. Peter, Litija in mnogi drugi kraji bili so zastopani tako častno in vrlo, da se je nabralo okrog 1000 posetnikov. Z Volovskoga je prišel g. Baša Presenik kot zastopnik hrv. dram. glasbenega društva. Vrli postojnski „Sokolu udeležil se je veselice v kroju. Pevsko
društvo »Postojna" je zabavala s krasnim petjem pod vodstvom pevovodje g. F. Juvanca, do pozne noči goste. Otioijelni del je bil kmalu končan. Gdčna Dragica Gartnerjeva iz Planine je dovršeno deklamovala Gregorčičevo „D orno viniu in žela tak aplavz, da ga ni bilo konca. Slavnostni govor govoril je g. notar Rohrman, ki je dal besedam toliko življenja in govoril tako presrčno, da je žel, samoobsebi umevno, gromovito hvalo. Potem se je začelo veselje, ki je trajalo do pozne noči. Ljubljanska društvena godba je prav dobro izvajala svoje sicer kratke točke. Pekli smo janca, plesali na harmoniko. Za smeh je skrbel g. jur. Kočevar, ki je dosegel s komiČno-čarovnim kabinetom popoln uspeh. Različni znani kvarteti pevali so na vseh krajih narodne pesmi. Da je veselica uspela vsestransko tako lepo, gre vsa Čast g. A. Beletu, kije dal na razpolago svoj krasni vrt brezplačno za veselico, dalje neutrudlji-vemu veseličnemu odboru, v prvi vrsti pa našim požrtvovalnim damam. Tem gre zahvala, da je dobil odbor skoro vsa jedila in skoro polovico pijače za veselico v dar. Neumorno so pripravljale za veselico in neumorno delale v nedeljo. Gospa M. Sebenikarjeva, predsednica damskega odbora, je prodajala v paviljonu „Le les, kdor je lačenu jestvine. V pestri narodni noši je rezala brez odmora vse popoldne meso, prodajala štruklje in druge stvari 6er imela za vsakega dobro besedo. Podpirale so jo pri njenem delu vrle unške dekleta. Ga. M. Gartnerjeva je točila venomer „Per ta hudem lintvernu" plzensko in drugo pivo. Pomagale so ji žejne, katerih je bilo ogromno, odžejavati gdčne D. in E. Gartner, M. Banedek, M. Peharček, M. in A Kovšca in F. Milavec, vse v narodnih nošah. In čudo, nihče se ni bal teh zalih ^ hudih lintvernov." Gospi Crnezda in Urbas sta krČmarili nPer ta pohlevnem pijanČku.u Dela, kater« sta jima olajšavale gdc. M. Gnezda in M. Gliha, sta imeli prav v pozno noc Čez glavo. Ko se je pa odžejalo in nasitilo ljudstvo vsaj za prvo silo v teh šotorih, zatekalo se je h gospe KozlevČar, ki je prodajala „šampanjec in druge fajn rečiu. Proti večeru in po noči je bilo tu glavno shajališče sladkosnedežev in takih, ki vedo cediti boljšo kapljico. Gospe Brinšek, Do-micelj in Kršmanc pa gdč. M. in L Stergulec, F. Gruden in M. Lunaček so bile izvrstna podpora v tem paviljonu. — Veselo, res, neprisiljeno veselo je bilo vse tako, da meDda nihče ni zapustil nezadovoljen Unca. Vsem, ki so k temu vsestranskemu uspehu pripomogli: Slava!
Na Gregorčičevi slavnost! na
UnCU se je zamenjal črn havelok, ki ima pod vratnikom moder našitek s tvrdko ^Innsbruck". Kdor ga ima naj ga odda ali pošlje g. A. Domi-celju na Rakeku. — Pri g. A. Beletu na Uncu sta zaostala isti dan črn in rjav havelok in skoro nov površnik.
Kinemat graf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa" ima v tekoči seriji do prihodnjega petka sledeči program; Kopališče v Severni Ameriki, konjska dirka v Parizu, žrtev znanosti itd. Ker so slike jako lepe, občinstvo vedno rado obiskuje te predstave, ki so res vredne vsega priporočila.
Opatijske novice. Hrvaško pevsko društvo »Lovor« v Opatiji priredi v nedeljo 4. avgusta izlet po morju iz Opatije na otok Cres. Kakor so bili vsi enaki izleti našejra priljubljenega »Lovora« zanimivi, tako se nadejamo, da ho tildi ta, in radi tega jr tudi pričakovati, da se jra udeleži občinstvo v obilnem številu. — Koncert hrvaškega pevskega društva »Lovor« v Opatiji se je vršil v četrtek, dur 25. julija t. 1. in je izpadel prekrasno. Vrt hrv. čitalnice »Zore« je bil že pred določeno uro napolnjen. Glasba je pričela s slovenskim komadom in tudi »Lovor« nas je počastil najprej s slovensko pesmijo Le nocoj še liui-ca mila«. Pripomniti je, da je obiskalo koncert posebno veliko število Cehov in Srbov, ki so v Opatiji na letovišču. Izlet zagrebškega akade-m i enega pevskega društva »Mladost« iz Zagreba v Opatijo bo dne 6. avgusta. V hotelu »Quarnero« v Opatiji bo velik koncert. Pripravlja
se v Opatiji vse potrebno, da se bo našim bratom hrvaškim akademikom bivanje v Opatiji kolikor mogoče olepšalo. Opatijska državna cesta izgleda sedaj kakor kup kamenja ali pa njiva, v kateri je več sto krtov, kateri noč in dan po njej rijejo. V Opatiji in Voloski se najbolje pozna, kdaj se je pričela sezona po cesti, katero morajo menda ravno med sezono, ko je največ prometu razkopavati, in s tem provzročati hrup in kričanje voznikov, fijakarjev, delavcev in vseh mogočih ljudi da človek še samega sebe ne more razumeti Bi bilo pač dobro, da bi se s tem mečkanjem okoli te električne železnice že enkrat storilo konec. Ali naj se dogotovi, ker gotova bi bila že lahko pred dvema letoma, ali se naj
pa vse skupaj neha. Govorilo se je ravno o tej cesti, da se bo razširila, kar bi bilo pač zeio potrebno, in razširila bi se tudi lahko, ako bi se denar namesto za številne komisije, katere so si to cesto menda že tisočkrat ogledale, potrošil raje za razširjenje, ker cesti ni s tem nič pomagano, če si jo skoraj vsak mesec mnogoštevilna komisija ogleda. — Lečiliščna komisija v Opatiji bojkotira. In to ni mogoče šala, to je resnica. V Opatiji se potrebuje skoraj vsako leto na tisoče prospektov (Fiihrer durch Ab-bazia), katere dobe gostje brezplačno. Ta prospekt, kateri je tiskan v ruskem, nemškem, madjarskem in poljskem jeziku, se je tiskal do predlani vedno V hrvaški opatijski tiskarni. Pred dvema letoma je pa gospodi pri lečiliščni komisiji naenkrat v glavo padlo, da bi bilo bolj** dati tiskati te prospekte na Dunaju, menda zato, ker je opatijska tiskarna v hrvaških rokah. Nemško-židovska klika, katera zapoveduje za sedaj ravno pri Lečiliščni komisiji, pač ne bo vedno gospodovala. Slovanski člani komisije naj že enkrat nekoliko energično nastopijo! — Še nekoliko o umazani konkurenci. Svojeeasno smo javili v »Slovenskem Narodu«, da je pričel voziti z zmernimi cenami med Opatijo-Volosko in Reko parobrod »Petar Zrinjski« delniške hrvaške parobrodne družbe v Senju. To pa seveda požrešni ogrsko-hrvaški parobrodni družbi, katera je vse drugo, kakor pa hrvaška, ni bilo nikakor prav. Ta družba je vpeljala majhen parobrodič. ki vozi vsako uro iz Opatije v Reko za 10 krajcarjev. S tem pa nikakor niso mogli vničiti parobroda »Petar Zrinjski«. Poskusili so torej še z enim udarcem, namreč vpeljali so še en parobrod] tako da vozi razen drugih parobrodov vsake pol ure po eden o<l salonskih
juirnikov iz Oj >at i je-Voloske v Reko. To je pač skrajna umazanost, kateri st' ne dobi tako hitro para! Za danes polagamo na srce ojrrsko-hrvaški parobrodni družbi, da to umazano konkurenco opusti, ker s tem družba le gubi ugled od strani občinstva, katero je ogorčeno proti takemu postopanju. Petru Zrinjskemu pač ne bo škodil nihče, najmanj pa imenovana družba, kateri ni nobeno sredstvo pivu mazano za uničenje njenega bližnjega. — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906. do 17. julija 1007. oseb. Od 11.
julija do li. julija 1907. jih je prišlo 886, a 17. julija 1007. je bilo v Opatiji nastanjenih 2612 gostov.
Požar. V soboto ckoli "/412. ponoči je čuvaj na Gradu naznanil z enim strelom, da gori Deghenghijeva parna žaga za Bežigradom. Kolikor ni zbudil po mestu občinstva strel sam, ga je zbudilo trobentanje. Med tem pa so hiteli na lice mestu mi pomoč gasilci, redarji, orožniki in vojaki. V dobre pol ure je bil napolnjen z radovedneži in raznimi službenimi faktorji    skoraj    cel    Deghenghi jev
prostor, kakor tudi vse tamošnje ceste in policija, orožništvn in vojaštvo je imelo dovolj posla; da je delalo prostor gasilcem. Požar je bil uprav velikanski, smelo rečemo, da takega še ni bilo v Ljubljani, odkar je pogorelo deželno gledališče. Nenadoma je bilo celo poslopje parne žage v ognju. Visoko se je vil dim. odseval žar in bilo je oddaleč videti, kadar je šel tam mimo kak vlak, kojega tlim se je vil navpično s tem od požara, kakor bi bruhal Vezuv. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo iz Ljubljane in požarna hramba iz Šiške sta pod nnčelstvom Ludovika Strici ja delovali z vsemi silami, a tega poslopja ni bilo moč rešiti in v poldrugi uri bo stali le še goli zidani stebri in pokvarjeni stroji in železni dimnik. (Ja-silci so morali potem delovati le na to, da se ogenj ni razširil na okoli poslopja naloženi les. Ker so bili ventili parnega kotla zaprti, se je bilo bati eksplozije, vsled koje bi bilo gotovo nekaj človeških žrtev. Le-te pa je pravočasno še nekdo odprl, baje g. Becker ud., in tako je bila ta grozeča nesreča odstranjena. Ogenj je pokvaril vse stroje, uničil v poslopju in v sušilnici ves les, posebno še mnogo parketov.    kojih  je bilo tam vedno
velika množina in napravil velikansko škodo, po mnenju lastnika, ako se si roji ne bodo dali več popraviti, čez 100.000 K in le sreča je, da je bilo vreme mirno, ker bi bili sicer v nevarnost] vsi v obližju se nahajajoči se objekti, t. j. Tschinkljeva in Tou-niessova tovarna, kakor tudi skladišča državne železnice. Gasilci, kakor straža, so ostali pri ognju še dolgo v nor, nekateri potem tudi včeraj cel dan in celo noč in še danes gase in čujejo, da preprečijo kako eventualno nadaljno nesrečo, kajti iz sušilnice, v katero so nabrizgali že silno veliko vode, se še vedno kadi in prihaja na pogorišče nebroj občinstva. Kako je ogenj nastal, se Taktično še ne ve. Znano je le, kdo je šel zadnji iz strojnice, kjer je baje ogenj nastal in da je nočni čuvaj, ko je prišel z ženo iz bližnje hiše, takoj opazil o-genj, vdrl v strojnico s silo in hotel
ogenj pogasiti, kar se mu pa ni posrečilo, ker je bil že preveč razširjen. G. Deghenghi je bil zavarovan, vendar škoda znatno presega zavarovalnino.
Tatvino. Hlapou Alešu Kmetiču je bilo na Dunajski cesti št. 17 iz zaklenjene sobe ukradene za 67 K obleke, kakor tudi srebrna ženska ur a z verižico. — Posestnici Mariji Ko-carjevi je bil na Vodnikovem trgu ukraden 12 K vreden rdeče barvan mlekarski voziček. Pretečeni teden so v restavraciji hotela „Union" neznanci odprli pri omarah predale, tam vse prebrkali, a baje vsaj tako se trdi, ničesar odnesli, Kaj da so tedaj iskali se ne ve.
Poa ugriznil je 5 letnega Jan-kota TrČka, delavčevega sina s Trnovskega pristana št. 36. Popadel ga je v obraz in ga znatno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov nazaj je prišlo pa 40 Slovakov in Črnogorcev.
Izdubljene in najdena reči, GdČ. Berta Bergantova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 9 K denarja. — Gosp. Alojzij Maver je izgubil prost bankovec za 10 K. — Gospa Jožefa Hamova je izgubila dva zlata uhana s črkama J. P., vredna 14 K. — Gospa Katarina Leutge-bova je našla srebrno žensko uro z dolgo srebrno verižico. — Šolska učenka Valburga Heissova je nasla zlato žensko uro. — Šivilja Ernestina Jeretinova je izgubila 26 K vreden zlat sčipalnik, vojak Ernst Rupert pa srebrno kratko verižico. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni 4 dežniki, palica in moška pelerina.
Zelena papiga Je ušla preteklo
soboto v Stritarjevih ulicah. Odda se naj v upravništvo proti primerni nagradi.
* Drobne vesti. Proti dvoboju med Častniki. Vojni minister je izdal tajni ukaz, da se v slučaju hude in sirove žalitve ne sme vršiti dvoboj med častniki, temuč razsodi častno sodišče, ali se naj uvede proti žalilcu kazensko postopanje, ali pa sodno vmešavanje ni potrebno."
— Cigani — roparji. Zaradi znanih roparskih umorov na pusti Danoš je zaprtih dosedaj 15 ciganov, ki pa seveda taje. Toliko je dognano, da je štirikratni umor izvršilo 7 ciganov in 3 ciganke.
— Največjo bojno ladjo so spustili v morje včeraj na Angleškem. Ladja nosi 18.000 ton.
— Strela je udarila v italijanskih gorah Aurano v skupino nemških vseučiliščnikov. Dva sta obležala mrtva, pet pa je ranjenih.
— Tizianove slike so razkrili pri prenavljanju cerkve v Trogiru v Dalmaciji.
— Madžarsko-poljska gospodarska zveza se ustanovi v BudapeŠti.
— 0 škandalih v klerikalnih vzgojevalnicah v Italiji prinašajo italijanski časopisi grozne podrobnosti o hudodelstvih, ki so jih posebno duhovniki v salezijauskem zavodu v Alasiu počenjali nad svojimi gojenci.
— Posl. Stojan postane škof v Budjejovicah.
* Časnikarska raca Nemški
listi poročajo, da je pri pismeni maturi na ruski gimnaziji v Baku imel vsak abiturijent nabit revolver pred seboj. Profesorji se niso upali približati „oboroženi sili", temuČ so se previdno stisnili v zadnji kot. Abitu-rijentje so poljubno prepisovali, in vse naloge so bile prav dobre.
* Sto milijonov v hranilnici. Ko so nedavno zaključili poslovne ure v newyorški hranilnici The Bo-wery Savings Bank, se je izkazalo, da znašajo sedaj denarni depoziti imenovanega denarnega zavoda nad sto milijonov dolarjev. Bančni predsednik Flood naznanja, da so depoziti dosegli toliko svoto zaradi tega, ker je prosperiteta stalna in splošna in ker so ljudje prenehali v veliki meri špekulirati z zemljišči v predmestjih. Štiri odstotke, ktere izplačuje hranilnica na vloge, so zagotovljen dohodek.
* Med uživanjem raste tek.
V Kapstadtu se je pred kratkim vršila tožba za ločitev zakona. Neka priča je izjavila, da je mož ženo poljubil do 500 krat na dan, a ji še ni bilo dosti.
* 0 samostanskem škandalu
V Milanu- Vsled razkritja škandaloznih dogodkov v milanski sirotiščnioi, ki so jo imele v rokah nune, je papež odredil takoj preiskavo v vseh italijanskih učnih zavodih, ki jih vodijo nune. Začetek se je storil v Gimu, kjer je papeški vikarljar dognal, da je mnogo takih zavodov, ki jih cerkvene oblasti ne priznavajo. Dognalo se je, da se v Cani po Mar-ciu nazivajo nune neopravičeno be-nediktinke, druge zopet usmiljene sestre. Zunaj „Porta piau so našli več vil, v katerih prebivajo krive nune.  Tudi vila grofice Fiore je v
rokah nun, ki po krivici nosijo halje. Celo pri nekih Šiviljah so našli preoblečene nune. Vikarijat poziva vse žene in deklice, ki nosijo neopravi-nunske haljn, naj tako obleko takoj odložijo ter naznanijo policiji vse take zavode. Kriva nuna Fumagalli je pred aretacijo odposlala v Švico velike vsote denarja, ki je bil last sirotiščnioe. To je storila po navodilu svojelia ljubimca, nekega župnika. Sploh so te ženske po pravici ali krivici nosile redovniŠke halje le zato, da so se lahko nemoteno shajale z duhovniki ter počenjale skupno naj-grše hudobije.
Književnost.
— Slovenski posojilničar.
Drugi popravljeni in pomnoženi natis „Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic". Spisal Ivan Lapa j ne. V Krškem 1907. Založil pisatelj. Strani 213. Cena? Naslov te knjige poda že njeno vsebino. V naših časih, ko se posojilni-štvo močno razvija, je tako dobro navodilo za snovanje in poslovanje posojilnic toliko bolj potrebno, ker je uprava malih posojilnic na deželi večinoma v rokah diletantov. Pisatelj te knjige je gradivo spretno zbral in poljudno pojasnil. Posojilničarjem bo knjiga prav dobro služila ^o, kar je v tej knjigi, bi moral vedeti ne le vsak vodja kake posojilnice, marveč vsak Član načelstva in nadzorstva. Knjiga je okrašena s sliko Mihaela Vošnjaka in dodan je životopis tega, za slovensko posojilništvo jako zaslužnega moža.
— Biblioteka na „Slavjanska
Bes da". Že drugo leto izhaja v So-fiiji v bolgarskem jeziku zbornik „Biblijoteka Slovanske Besede", ki prinaša poučne in znanstvene spise o vseh Slovanih v smislu načela, ki je zapisan na prvi strani te „Biblio-tekeu in ki se glasi: „V spoznanju je sila slovanstva". Letošnjega tečaja so doslej izšli trije snopiči in vsak je prinesel po dve jako zanimivi razpravi. Nas zanima pred vsemi razprava našega rojaka prof. A Be-zenška o Slovencih. Pisatelj je podal točno sliko naše domovine, naših kulturnih in ekonomičnih razmer in pozivlje Bolgare, naj v večji meri kakor doslej obiskujejo slovenske pokrajine Poleg te razprave so v letošnjih snopičih Še studije: o poslednjih dneh trnovskega carstva, o luži-ških Srbih, o borbi za ustavnost na Ruskem, o Malorusih v Avstro-Ogrski in o Bogomilih. Kdor ume bolgarski, temu bodi ta izborna Biblioteka toplo priporočena.
TBlefonsKo m crzopno
poročim
Dunaj 29. julija. Profesor Ma-sarvk je dobil z ozirom na svoj znani govor v dunajskem parlamentu iz Spljeta sledečo hrvaško brzojavko: Apostolu svobodno misli, vzoru in ponosu demokracije slovanske, ki si bo vpisala v svoje medene plošče veličanstveni govor 20. julija, pošilja iz daljne, z dvojno temo zastrte Dalmacije iskreni pozdrav — Hrvaško demokratsko politično društvo — dr. Smodlaka.
IŠ1 29. junija. Včeraj ob 10. uri dop. je sprejel cesar ministrskega predsednika barona Becka v daljši avdijenci. Takoj za Bečkom je prišel v avdijenco ogrski ministrski predsednik dr. ^Vekerle. Casar se je dal posebno informirati o stanju nagodbe-nih pogajanj. Oba ministrska predsednika sta zamogla dati obširne in zadovoljive informacije.
InomOSt 29. julija. Na povratku iz Išla je ministrski predsednik baron Beck dalje časa konferiral z bivšim finančnim ministrom Bilinskim.
Carigrad 29. julija. Sultan se je obrnil s prošnjo na ruskega cara, naj pomaga s svojim vplivom urediti pravoslavno cerkev v Macedoniji."
Beljrrad 29. julija. Vsled neuspelih trgovinskih pogajanj ji' javno mnenje zelo malodušno. Ministrski predsednik dr. Pašić je svoje odpotovali je odgodil.
Belgrad 29. julija. Pri jutranjem sprehodu je padel kraljev konj ter se je kralj na obrazu poškodoval, toda ne nevarno.
Najtoplejša želja
vsake mlade matere je, da porodi otroka, čigar telesce bodi bres madeža in napake, krepko in zdravo. Kako grenka  bolest  pa  ji  je   zavest,   da ne zmore
otroka dojiti sama! Kako neprimerno lažje Je vzgojiti otroka pri prsih nego s kravjim mlekom, ki ga je zlasti v veo i h mestih tudi ob velikih denarnih žrtvah le malokdaj dobit: vedno enakomerne vrednosti S premeno mleka se pa pri dojencu takoj pojavijo bolezni: driska in črevesni   katar,   ki   spravijo  prenežnega otroka v
največjo nevarnost Zdravniki imajo glede na mekki organizem majhne človeške rastline na razpolago samo mslo pomočkov, novejši čas pa se poslužujemo izdelka, priljubljenega po vsem sveta, ki ga prištevamo k na j bol sem a, kar nam
je doslej nudilo torišče racionalne prereje otrok. To sred itvo jeKufekejeva moka za otroke,
izdelek, ki obsega poleg vseh živil materinega mleka lahko prebavljivo beljakoviuo, kar ji daje neskončno redilnost. Kufekejevo moko dajo otrokom s kravjim mlekom, ki se zaraditega v otrokovem želodca zgosti v fine kosme, postane prebavnejše, redilnost mleka pa povišajo rudninske  snovi  in beljakovina te moke.   Te po-
slednje snovi tudi u odno pospešujejo okrepitev kosti in tvoritev mišic. Cena Kufekejeve moke je taka, da si jo vsaka gospodinja lahko nabavi in bi je z ozirom na nje izboine lastnosti ne Brnelo manjkati nikjer.
Unbilo na nnrofto.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vapimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ua pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Lfubijani na dom dostavljen: Vss leto .. K 24*— I Četrt leta .. K 6-—
Pol leta. .. ,, 12-
En mesec
■
T upravništvu prejeman na mesec B1-90.
S pošiljanjem po posti v Avstriji velja:
Vse leto .. K 25*- I Četrt leta .. K 6*50 Pol leta ... „ 13'— j En mesec.. „ 2*30
Za Nemčijo vse leto 28 R. Za Ameriko
in druge deiele vse leto 30 K. IV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila.naročnine. my List se ns ta vi j a 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsake m n, kdor je ne vposlje o pravem času.
Upravnišivo ^Slovenskega Naroda'4.
Lekarnarja Julija Schaumsnna sol
za želodec si je pridobila od več kot 30 let izvrstno ime kot dietetičen preparat, kar dokazuje nebroj priznalnih pisem. Deluje točno in zanesljivo pri vsaicovrstnem motenju prebavljanja, želodčnih slabostih, tvo-ritvi kislin, kolcanju itd., tako da se kot staroizkušeno domače sredstvo obilno rabi in zelo ceni. Izborni učinek je uspeh raci-onelne sestave. Za ugodnejšo in prijetnejšo uporabo izdeluje g. lekarnar Schaumann sedaj razen soli za želodec tudi pastile iz želodčne
soli, ki so natančno dozirane in želodčni soli v učinku popolnoma enake Cena obeh preparatov je ista kot doslej: K 150 za škatljo.
Borzna poročila.
Ljubljanska
, Kreditna bank« v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 29. julija 1907.
t MaJolbeni papir*.
4T, majska renti.  .  . .
4*2°/c srebrna renta    .   . .
4% avstr. kronska renta . .
4*/.    .   zlata       . •
4% Ogrska kronska renta .
4° o - zlata „ - , -4°/, posojilo dež. Kranjske 41 ,c 0 posojilo mesta Spljet 4»/,°'-       - - Zadar
41
4 V , 4V
4',
bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4§, češka dež. banka k. o.
4'<  •   »•   - i h %'
4*/,*/, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
•*/§•/« Pešt- kom-  k- °* z
10 „ pr......
J»,° c zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... c obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. 1 , avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1*60' .... ,    od 1. 1864 ....
9 tizske......
zem. kred. L emisije H
m    ogrske hip. banke
_    srbske a frs. 100 —
turške......183 60
Basilika srečke .   . .
Kreditne . ...
lnomoške . ...
Krakovske » ...
Ljubljanske       , ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr.     „      »    9     . . Rudolfove • ...
Salcburške » . . . Dunajske kom.   , ...
Delnic«.
lužne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ „ Živnostenske      „       . • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinsice montan   .  .  < . Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin.....
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Sitne oene v Budimpešti
Dne 29 jnh> 1007.
Temnil*
Pšenica  za oktober za Rž m   „ .  ,   . m
Koruza   , avgust . a
, na   1908   .   , s , oktober
Ms*««.
Nespremenjeno
Denar	Blag
96 85	97 05
98 20	98 40
96 90	97 10
11610	115 30
92 45	92 6*i
110 fO	110-70
98-90	U9 90
104 bO	102 —
99 85	10086
S>7 93	98 90
99 —	100 —
96 75	9725
99 25	95 50
1C250	103 50
98-50	99'EO
98 -	99 -
99 25	100'25
98 51	99 5)
99 75	iuO-76
99 90	
98-7*	99 79
297x0	299 '0
100 -	lui-—
148 50	160 50
249*—	253 —
14 76	142 75
260-	266 -
270 75	276 76
234 —	24'i —
94 SO	10050
183 60	184-60
20 10	22-10
422 —	428-—
84-	88 -
89 50	93-60
69-50	63-50
44-	46 —
^6-26	28-25
67- -	73 —
88*—	92 —
456-	462 -
147-60	14950
^53*76	664 75
18ČU -	1810 60
645 76	64676
	749 —
S41 —	241 5")
730 —	737 —
69390	694 90
8593 -	613 —
642'—	643 —
261 —	263 -
504—	607-
136 -	140 —
11-36	11-40
19-13	1516
is-to	23 66
24,- 2	24 10
117 66	l«7-76
966'.	95*85
1-62	2 63
4*84	6 -
9
60 60 60
60
60
ft# K
1117 8 82 647 6 43 7*6
fleteorolosično poročilo.
1 i	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	B O B a * • — H 3	Vetrovi	Nebo
27.	9. sm	737 4	19 1	brezvetrno	jasno
n	7. sj. 2. pop.	39 3 37 9	15*2 brezvetrno . 2 i* 1 slabjzahod		megleno jasno
9	y. z*.	38 0	i   2 -b	brezvetrno	jasno
29. ■»	7. T). 2. pop. 1	F8 s 36 0	18 4 29 1	si jvzh. i al. vzjvzh 1	sk. oblačno skor. jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 20 6° in 2j9«; norm,: 19*9° in 199° Padavina  v 24 nrah . •.) ram  in 0 0 mm
Fotrti globoke žalosti naznanjamo vsem  sorodnikom,   prijateljem in
znancem prežalostno vest o smrti našega  iskrenoljubljenega soproga,
ozir. brata in svaka, gospoda
Ivana Klopčarja
hišnega posestnika
ki je po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 28. julija ob polutreh popoldne, v 63. letu starosti, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v torek, 30. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalosti, Vrtne ulice št 8. (Krakovsko predmestje), na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v trnovski farni cerkvi. 2502
V Ljubljani, 28. julija 1907.
Marija Klopčar roj. Lapp, soproga. — Fran Klopčar, brat.   — Frančiška Klobučar roj. Klopčar, sestra — Ivan Lapp, svak.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli od raznih strani ob smrti nepozabnega soproga i. t. d., gospoda
Alojza Lauriča
posest, in strojarja
izrekam v lastnem in v imenu pokojnikovih bratov in sestra najiskre-nejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem g drju. Rudolfu Repiču, zdravniku v Št. Vidu na Dolenjskem za ne-utrudljivo skrb ob času bolezni, čč. duhovščini za častno zadnje spremstvo, si. pevskemu društvu „Žalna" pa za genljivo petje. Zahvaljujem se tudi vsem cenj. darovalcem krasnih vencev in naposled vsem blagim prijateljem in znancem, ki so se tako častno in v obilnem številu udeležili pogreba. 2497
Grosuplje, 27. julije 1907.
Žalujoča soproga.
Mladenič
ki je dovršil 5. gimnazijski razred, 8 pisarniško prakso, iiče Službe v kaki p sarni. 2493 Ponudbe *e prosijo pod ^Delavnost 100'*, poste rest. Ljubljana.
Proda se
lis j žili:
jako udomačen, 4 mesece star. Igra se
z otroki.
Naslov   pove   npravDiStvo BSlov. Naru da u. 2492
V najem se odda takoj dobro idoča
pekarila
z vso opravo vred. — Kje, pove
upravništvn „Slov. Naroda". 2491—1
Gospodična
8 trgovskim kur/.om, veŠČa stenografije in pisanja na stroja, išče primerno SlUŽbe. 2419-2 Ponudbe naj se blagovolijo poalati na Alojzija Pogačnika, Miklošičeva Gesta št, 6.
Nemška   družina   i š Č e   za avgust
preprosto opravljeno ali neopravljeno poletno
stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo, vrt pogoj: želi se pa tudi v bližini prilike za kopanje. — Ponudbe z navedbo cene upravn. „Slov. Naroda", pod „Inženir J. H." 2495
Oklic.
Z odredbo c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. julija t. 1. opr. št. A I 531,7 12 dovoljena prostovoljna
javna dražba
v zapuščino Josipine Steiner v Ljubljani spadajočega: pohištva, obleke, perila in starih knjig se vrši dne
1. avgusta tega leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Poljanska cesta stev. 15. 2496
V Ljubljani, 29. julija 1907.
Aleksander Hudovernik l r.
c. kr. notar kot sodni komisar.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane lui. žeL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. sep tem b r a.)
7 0S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
905 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
n 40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
i• o5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO z veder Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 30"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Befjak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorics drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano lui. zel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta.
M SO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
Il*i5 predpoidne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
65o popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2 05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 09 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Dr. Bogdan Dri!
se je preselil a;oi i
na Franca Josipa cesto št. 5.
Bliraje ii
je   ob   poletni   vročini najnevarnejši sovražnik naših  malih ljub Ijenckov.     2342—2 n
Knorrovn ovseno moto
je na boljše varstvo proti bljuvanju in i dfisKi ter pomešana s kraviim mlekom popoinoma nadomešča materino mleko.
m±±±±±±±ŠLŠk±±±±±±±±±±±±±±±±±H
Kavarno
.Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
usak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo 3U
oso noč odprta.
Z odličnim gpoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
*rzxj
»17 »'tV
M
N
M
C
m
S
M
S S
K
M
m
*
H m M
E
Dacarj a
sprejme pogoditveno društvo za užitnino za davčni okraj Radov-
ljica. 2498-1
Elegantna velika
J*sO t> O
SO odda takoj s hrano ali Vtrez c jena Turjaškem trgu st 2, II- nadstropje 2499
Avstro-ogrska banka == v Ljubljani =
išče za svoje baučno poslopje od 1 avgnsta t. 1. zanesljivo zakonsko dve.
jico brez otrok kot    25G0—i
hišnika.
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prednost imajo mizarji, zidarji itd. Osebna predstava prosilcev dopoldne   od 9.—11. v bančni pisarni.
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jlorl tr$ štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512      Cene zmerne. 88
Samo 6 dni
Havre-Nevv York
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Basel, Pariš, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
|P    Stalilo     ^IMI 4626 3c
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjub|jana      dunajska cesta 18 £jub|jana
v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu".
St. 29418.
Razglas.
V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873 1. [it. ^121  drž. zak daje se na znanje, da bo
razgrnjen od ponedeljka, dne 29. julija do torka, dne 6. avgusta t. I
v pisarju inagistratnega svetnika E. Laba,  Mestni trg st. 37,  desuo pritličje soba st. 2 na vpogled ter da ga v tem Času med uradnimi urami vsakdo lah* pregleduje in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Prosti porotmške sluibe so :
1.) Tist<, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, zavsekdar;
2) člani deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za Čas zborovanja:
3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ti Čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in nČitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji, ako uradni ali občinski načelnikzanje potrdi-da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto;
5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta.
JVSestnl magistrat ljubljanski
dne 23. julija 1907.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjsajočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku  petih let pravico do dividende.
„SLAVIJA"
-   -   -   -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993 72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države k vaesftaozl sloannalto-narotliio upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni ZastOp V Ljubljani, Čigar pisarne so v lastnej banČnej hiši
alloan . 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o PustoslemŠek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
IB
MU
274527