OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«. SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA X. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	U
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOS1AVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. NOVI TRG ŠTEVILKA 5. II PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 35-23	//
XX. LETNIK.
V LJUBLJANI, DNE 15. OKTOBRA 1937.
ŠTEV. 20.
Obrtništvo bo doseglo svojo popolno zaščito In uvaževa-nje svojih zahtev edino le z neodvisno stanovsko organizacijo
V borbi za svoje stanovske težnje, si je obrtništvo zgradilo lepo organizacijo. Naši zavedni obrtniški delavci so že v srednjem veku znali ceniti pomen močne obrtniške združbe. Takratni cehi so bili jako oporišče in vpliven činitelj v gospodarskem pogledu. Tega so se tudi obrtniki dobro zavedali in so znali varovati ugled svojega stanu. Postopna industrializacija in predhodna doba uvajanja liberalnega gospodarskega sistema, sta bistveno vplivali, da je obrtništvo v borbi za svoj obstanek izgubilo vero v moč svoje skupnosti. Doživelo je propast svoje organizacije in s tem zmanjševanje lastnega blagostanja.
Razpad cehovstva je povzročil resno skrb tudi tedanjim oblastem, kajti jasno je bilo vsem merodajnim činiteljem, da je edino krepak srednji stan temelj narodnega blagostanja. Ustvarili so se novi zakoni in leta 1856. je takratni avstrijski zakon tudi našemu obrtništvu dal nove smernice za njegov nadaljnji razvoj. Jedro vsakega problema pa je ležalo v novih organizacijskih določilih, ki so bila osnovna podlaga krepkemu stanovskemu pokretu.
Tudi naš novi zakon o obrtih iz leta 1932. nam je zaščitil stanovsko organizacijo. Zato se moramo zavedati važnosti teh določil ter graditi dalje vse do podrobnosti, od česar pričakujemo koristi in blagodati. Ker so pa ta zakonita določila postavljena za vse državljane našega stanu enako, tedaj je vsakomur tudi jasno, da velja ustanova obrtniške organizacije za vse in brez vsakih izjem ali privilegijev. Jasno je tudi, da si bo obrtništvo kovalo svoje organizacijske potrebe samo po svojem zdravem razumu, brez vsakega vpliva izven neobrtniških vrst. Nedvomno je tudi, da obrtna organizacija po svojem vzvišenem poslanstvu ne more in tudi ne sme biti igračka zunanjih vplivov in eksperimentov strankarsko političnih strasti. Težnje slehernega stanovskega tovariša so enake, enake so tudi njihove naloge in dolžnosti. Neumestno je zato, da bi se naše organizacije vodile po vsakokratnem političnem vetru. Svobodni v duhu svetovnega naziranja se prav lahko in bi se tudi morali znajti obrtniki pri skupnem delu za celokupnost in za splošne stanovske interese. Dolžnost obrtniških predstavnikov pa je, da znajo očuvati v svojih organizacijah vsak vpliv, ki bi imel namen politične opredelitve in z njo v zvezi cepitev ravno današnjim gospodarskim prilikam tako potrebno enotnost.
Razvoj obrtniškega pokreta se žal v zadnjem času razvija po popolnoma drugačnih načelih in z nasprotnimi cilji, ocividno narekovanimi od drugih či-niteljev, ki imajo z obrtno organizacijo samo toliko skupnega, v kolikor bi isto izrabljali za svoje politične avanture. Glavni njih uspeh bo pač pridobitev, da se bo strankarstvo zaneslo še v obrtniške vrste, kjer se bodo cepile sile in zdrav stanovski obstoj, brez poštene kontrole za uspeh stanovskega dela in dovolj močnega poudarka za obstoj obrtniških organizacij. Ker so potrebe gospodarskega značaja današnjega obrtništva toliko važne in tehtne, da jih mora vpoštevati vsakokratni vladni re-
All ste poravnali celoletno naročnino?
Ako ne, tedaj nakažite še danes dolžni znesek potom čekovne nakaznice s štev.
10.8860
Pravni odnošaji med delodajalcem in delojemalcem
V poslednjem času imajo obrtniki mnogo opravka na obrtnem sodišču, odkoder odhajajo žal razočarani in to po svoji lastni krivdi. Kot smo imeli priliko ugotoviti, so vse instance oblasti na Obrtnik, ki seveda ni poučen o svojih pravicah, popusti in dogaja se, da so naši skromni obrtniki kaznovani z občutnimi plačili in globami, čigar vsote presegajo njegovo možnost za poravnavo. Poleg tega ima obrtnik grenak občutek, da je v svojem zaupanju ogoljufan in izkoriščen. Samo po zaslugi obrtnih zastopnikov, ki na sodišču objektivno in pravično presojajo spore med delodajalci in delojemalcem se je zahvaliti, da kazenske mere niso tako občutne, kot so često že vnaprej določene za delodajalca-obrtnika.
Navajamo en slučaj iz zadnjega' časa. Pred sodnikom se je zagovarjal de-lodajalec-obrtnik iz damske krojaške stroke, radi obtožbe pomočnika, češ da je za svoje delo prejel premalo plačila.
| Pogodba med obema strankama se je glasila sledeče: delalo se bo po komadu, t. j. po določeni tarifi. Za izredna dela pa prejme pomočnik 6 dinarjev na uro. Na bogsigavedi čigavo pobudo, se je seveda pomočnik po skoro treh polnih letih spomnil, da je včasih zjutraj v manj nujnih slučajih moral čakati, ker ni bilo dela, zato pa zahteva sedaj, da se mu doplača tudi ta razlika. S seboj je privedel razne priče, ki so dokazovale resničnost pomočnikovih trditev. V vseh sličnih slučajih je delodajalec obi čajno obsojen, prvič ker se ne zna zagovarjati, ne pozna zakonitih določil in se ne zaveda svojih pravic ter dolžnosti, v splošnem je vselej, ako pride do tožbe, krivec edino delodajalec.
Pri navedenem primeru je pravni zastopnik, ki je zastopal rokodelčeve interese, sodniku pojasnil, da pomočnik ni upravičen do svojih zahtev, iz enostavnega razloga, ker med obema strankama ni bilo dogovorjeno drugačno razmerje kot glede dela, zato tudi ni upravičen zahtevati plačilo za čas, ko ni delal. Ker ni bilo zakonite podlage in je bilo to dokazano, so bile zahteve pomočnika odklonjene.
Najčešče pa pride pomočnik naravnost k obrtniku z zahtevami. Ker se obrtnik boji obsodbe, se pričneta pogajati in obrtnik je zopet oni, ki mora pla čati. To je prav lepo in hvalevredno za obrtnika, vendar priznati moramo, da taka praksa ni koristna našemu stanu.
Prvič se s tem sami sebe obsojamo v moralnem pogledu, zato ker nismo ničesar zakrivili in drugič škodimo našim lastnim tovarišem, ki ne morejo prenašati tolikšne velikodušnosti. Zato naj bi se v bodoče z energičnim nastopom dokazalo, da je tudi obrtnik človek s pravicami in lastnimi zahtevami. Ne dopuščajmo, da nas izkoriščajo po mili volji.
Vzrok medsebojnih sporov so še druga vprašanja. Najobičajnejši povod je nepravilna odpoved službenega razmerja. Obrtnikovo delo je sezonskega značaja. Celo v največji sezoni se dogodi slučaj, da za par dni obrtnik nima pravega dela. Star običaj med obrtniki in pomočniki je bil, da je svojemu pomočniku dal za par dni brezplačen dopust z zagotovilom, da ga bo poklical takoj, ko bo dobil naročila. To se včasih zgodi že po par dneh in delavec je zopet pri svojem starem mojstru na delu. Mislimo, da je tako postopanje popolnoma človeško in opravičljivo. Od tega bi imel koristi delavec, ker svojega razmerja do mojstra ne prekine in ima zagotovljeno stalno službo, obrtnik pa bi si s tem lažje razdelil svoje delo in se z večjim veseljem posvetil svojim strokovnim vprašanjem. Cas, ki ga med postopanjem po borzah dela izgubi pomočnik, bi pa tudi lahko uporabil za lastno izobrazbo. Vsi pogoji torej govorijo za tako prakso, katero bi morala osvojiti tudi sodišča. Resnica pa je, da prihaja pomočnik nad mojstra šele po par letih z zahtevo, da mu plača tudi za čas, med katerim sta bila v medsebojnem dogovoru. Delavska zbornica se veda poskrbi, da pride zadeva nemudoma pred sodišče, kjer se obrtnika obsodi na plačilo razlike.
Ko se sklicujemo na ta primer, prosimo delavsko zbornico kot izrazito delavsko institucijo, da obrtno pomožno osobje ne ščuva proti delodajalcem. To bi bilo potrebno radi obojestranskih interesov. Pač pa je potrebno, in radi tega apeliramo na zbornico, da poskrbi, da bo pomočnik, kot bodoči ustanovitelj samostojne obrti, v mladih letih prejel čim več prosvetne in strokovne naob-razbe. To je samo naša prošnja.
Dopisujte v „ Vestniku “ čitajte, širite In pospešujte stanovski obrtniški tisk!
žim, zato nam zdrav razum narekuje, da bo le močna gospodarska, strankarsko neopredeljena enota dosegla zadovoljive uspehe. Drobtinice, ki od časa do časa odlete s politične mize v strankarski koš, z daleka ne odtehtajo koristi, ki bi si jih zagotovila naša borbena skupnost.
Dovolj značilni za današnjo dobo so poizkusi nove politične obrtniške grupacije. Daleč proč smo od kakega podtikanja ali da bi se plašili tega pokreta, saj vemo, da nezdrav sad hitro dozori in kmalu sam odpade. Toda na tem mestu hočemo le prikazati nezdravi sistem, ki se ga poslužuje nova skupina ljudi zbranih iz strankarsko-političnih kotov. Po nalogu politične organizaci- I je se sklicujejo v posameznih krajih 1 preko županstev, župnišč in gospodov ) kaplanov obrtniški sestanki, ki so usta- ! novni zbori novega obrtniškega pokreta. Nehote si zastavljamo vprašanje: »Zakaj tolikšna skrb teh krogov za na- ! šega obrtnika? Mar je še vedno prema lo sovraštva med našim narodom? Ali so si pa želeli ti gospodje obrtniških
kroglic ali pa jih je le prevelika ljubezen do našega stanu napotila k delu.«
Po dosedanjih izkustvih moremo presoditi, kaj vodi te iniciatorje in njihove poslušne pomočnike na tej poti.
Brezpredmetna bi bila tudi vsaka polemika, zato nismo doslej in tudi ne nameravamo v bodoče voditi nobene razprave o tem opolzkem in razdiralnem delu med našim obrtništvom. Omejujemo se na današnje poročilo, čigar namen je, da seznanimo naše čitatelje kako in zakaj si utira pot nova skupina obrtnikov. Kljub današnjemu času, ko se obrtnik radi svojega slabega gmotnega položaja oprijemlje vsake zasilne bilke, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je odziv resnega obrtništva za ta pokret zelo malenkosten.
Svoje stanovske težnje bomo lahko upravičeno zagovarjali samo v lastnih neodvisnih stanovskih organizacijah. Zato mora biti tudi v bodoče nam obrtnikom merodajno edino načelo, da si svoj gmotni položaj utrdimo samo v borbi za krepko enotno in neodvisno stanovsko organizacijo.
Da se hitro in zanesljivo orientirate!
Kaj nam prinašata novega zadnja dva tedna?
X Širša seja Zveze obrtnih društev drav. banovine. V nedeljo, 7. novembra bo sklicana ob 9. uri dop. v malo dvorano obrtnega doma v Celju širša seja zveze obrtnih društev. Društva bodo o dnevnem redu obveščena s posebno okrožnico.
X Zveza obrtnih društev v Ljubljani posreduje v slučaju, da združenja potrebujejo kake intervencije. Ravnotako naj se obrnejo za Zvezo, ako žele kake tiskovine ali informacije v strokovnem pogledu.
X Na mednarodnem frizerskem tekmovanju v Berlinu od 10. do 12. oktobra je zastopala slovensko frizersko obrt gdč. 2i-rovnikova iz Ljubljane' K poročilu se povrnemo prihodnjič.
X V maju in juniju 1938. leta bo v Berlinu mednarodna razstava obrti. Zveza je prejela od vodstva nemškega obrtništva vabilo da se s svojo nacionalno obrtno razstavo pridruži krogu razstavljalcev. Razstavljene bodo tipične delavnice vseh držav z njenimi najbolj karakterističnimi izdelki. Pogoji za razstavljanje so zelo ugodni: brezplačno je na razpolago razstavni prostor, popolni aranžma po lastnih osnutkih, ter preskrba vseh oseb, ki so za časa razstave potrebne pri ureditvi in vodstvu razstave. Ako se bodo k temu pridružile tudi ugodnosti, ki bi jih lahko nudile naše oblasti, se bodo naši obrtniki s svojimi izdelki prav gotovo v večjem številu odločili za razstavljanje. Mimogrede naj omenimo, da se hrvatski obrtniki že sedaj z vso vnemo pripravljajo za to značilno obrtniško razstavo. K podrobnejšemu poročilu se še vrnemo.
X Preteklo je 20 let od kar je umrl dr. J.
E.	Krek ustvaritelj osnovnih idej narodnega sveta med svetovno vojno.
X Obrtna zbornica v Skoplju je pričela izdajati list »Obrtno gospodarstvo«. Izhajal bo po potrebi, prinašal bo važnejše nared-be ter izključeval vsako polemiko.
X Velika avtomobilska transkontinental-na cesta preko naše države bo kmalu dovršena. Pričelo se je tudi z gradnjo avtomobilske ceste Sarajevo—Split. Slovenija pa že četrt stoletja zaman pričakuje zveze z morjem.
X Pred meseci je vladalo veliko zanimanje, kako bo končala afera s Feniksom. Ta zadeva, ki bi prišla v vsaki drugi državi pred sodišče, je pri nas »pozabljena« in za »sanacijo« te avstrijske družbe bodo izdali naši zavarovanci težke milijone.
X Akademska akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze zahteva ustanovitev stolice za fizično vzgojo.
X Odsek za kontrolo drž. dohodkov, ima nalogo, da izvede davčno prakso povsod enako. To velja posebno glede davka na poslovni promet. Tako se n. pr. v Dravski ban. jemlje kot osnova za določevanje skupnega davka na poslovni promet vsota, ki odgovarja 10% vsega poslovnega prometa, medtem ko se drugod določa samo z 1%.
X S 1. oktobrom je odpravljena trošarina na britvice v znesku 1. dinarja. Brivcem se bo ukinitev te davščine znatno poznala na njihovi zaposlitvi.
X Železarna v Zenici je bila pretekli mesec spravljena v pogon. Izdelovali se bodo grobi izdelki profila 800 mm. Polagoma se bo Jugoslavija popolnoma emanci-pirala glede izdelkov težke železarske industrije. Zenica ne bo konkurirala niti Jesenicam niti ostalim železarnam v Jugoslaviji, ker bo izdelovala samo težke izdelke.
X Dočim razne grafične in tiskarske obrti propadajo, imata državni tiskarni v Beogradu in Sarajevu 28,350.000 odnosno 6,150.000 din dobička.
X Novi kolektivni dogovor med konfekcijskim delavstvom in Savezom hrvatskih obrtnikov je podpisan s pristankom poslo-dajalcev na 10% zvišanje.
X Pariško razstavo je posetilo doslej 20 milj. obiskovalcev.
X Na svoji zadnji seji je vlada sprejela nekatere odredbe finančno-ekonomskega značaja. Med temi je najvažnejša odredba, da se zvišajo prejemki aktivnih državnih nameščencev, dalje znižanje obrestne mere hipotekarnim dolžnikom, odkup monopol-skega posojila zaključenega leta 1928 pri Kreugerjevem koncernu vžigalic itd.
X Fin. minister je odredil, da se bo od
novembra t. 1. morala prodajati za privatno uporabo mešanica alkohola in bencina. To ima namen pospešiti motorizacijo v naši državi. Iz istega vzroka bo znižana carina na uvožena motorna vozila in dele. Trošarine na mešanico goriva so znatno znižane. Ono količino špirita, ki je potrebna za mešanje, bo Jugoslavija dobila iz domačih poljedelskih proizvodov-
X Državnim uradnikom so povišani oseb ni prejemki v višini kot so jih imeli pred redukcijo leta 1935. S tem državnim uradnikom še ni izboljšan gmotni položaj, vendar bo imelo to zvišanje plač blagodejen vpliv na poživitev gospodarstva.
X V Mitroviči so pričeli stavkati pomočniki krojaške in čevljarske stroke, ker pri sklepanju kolektivne pogodbe ni prišlo do dogovora. Tudi v raznih drugih krajih Jugoslavije so zavzele stavke večji razmah.
X Turčija namerava kolonizirati 600.000 obrtnikov in poljedelcev iz vseh balkanskih držav. Ustanovljena bo banka, ki bo emigrantom dajala kredite za dobo 20 let.
X Na najlepši zagrebški ulici, t. j. na Uici, so pričeli te dni graditi 7nadstropno stavbo »Matice hrvatskih obrtnikov«. Zazidana površina bo znašala preko 7000 m2 ter bo tako ena najreprezentativnejših zagrebških stavb. V ta svoj dom se bodo naselile vse obrtniške ustanove in organizacije, kakor n. pr. Zanatska banka, obrtniška štedna in kreditna zadruga, galerije s stalnimi razstavami obrtniških izdelkov itd. Za obrtniška zborovanja bo na razpolago velika dvorana. Ker se bo tu razvilo živahno društveno gibanje, bo priključena restavracija z vsemi pritiklinami. Pod isto streho bo dalje obrtna zbornica, SHO, zavod za pospeševanje obrti, uredništvo in uprava Obrtniškega vestnika, obrtniška loterija, strokovna čitalnica, knjižnica itd. To ponosno stavbo si bo hrvatsko obrtništvo zgradilo iz lastnih sredstev brez kakršnekoli pomoči-
X Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu je obrtnikom, ki so bili prizadeti od zadnjih jesenskih povodnji, naklonil 2500 din., krajevno združenje pa jim je odpisalo članarino v skupnem znesku preko 4000 din.
X Mura je ob zadnji poplavi prestopila bregove ter razdrla že pričeta regulacijska dela. Skrajni čas bi bil, da se vsa regulacijska dela čimpreje dovršijo, da tamkajšnje obubožano prebivalstvo ne bi bilo stalno izpostavljeno poplavam.
X Zagrebški zavod za pospeševanje obrti prireja posebne tečaje za oblačilne stroke, s posebnim ozirom na zahteve in nasvete, ki jih potrebujejo te obrti v boju proti napredujoči industrializaciji.
X V Djakovem imajo obrtniki lastno kreditno zadrugo, ki je letos obrtnikom pomagala s posojili v skupni vrednosti 138.795 dinarjev.
X Zveza električnih podjetij je na svoji zadnji seji v Beogradu predložila zahtevo, da se sistematično izvede elektrifikacija Jugoslavije. Zato naj se čimpreje spre-me zakon o elektrifikaciji, ukine državno, banovinsko in občinsko trošarino, zabrani naj se uvedba samoupravnih davkov na surovine in pomožna sredstva za proizvodnjo el. energije.
X Po vzoru najpopolnejših obrtnih nadaljevalnih šol, je v Zagrebu dograjena na Savski cesti monumentalna stavba, rd pa je še v surovem stanju ter je potrebnih >e 5 mili. za dograditev.
X Novosadska zbornica prireja posepne tečaje iz davčne zakonodaje za obrtnike in trgovce. Ker prihajajo davčna vprašan;ja pri naših gospodarskih slojih stalno v uporabo, naj bi tudi naša zbornica poskrbela za slične praktične tečaje.
* Današnja številka je radi tehničnih ne-prilik zakasnela, kar naj nam naročniki oproste!
Uradna določila in predlogi
!
Poučna ekskurzija ljubljanskega obrtnega društva v trboveljski rudnik
Večja skupina članov Obrtniškega društva v Ljubljani, se je odzvala vabilu ravnateljstva TPD z namenom da se seznani z načinom pridobivanja črnega bogastva. Rudniško ravnateljstvo z ravnateljem g. Biskupskim in obra-tovodjama gg. Vidro in Jegličem je poskrbelo, da so imeli obrt. čim popolnejši pregled o vseh zanimivostih obrata. V posebnem strokovnem predavanju je g. ravnatelj seznanil goste o najelemen-tarnejših svojinah premoga, tako n. pr. glede geološke sestave rudnika, mineraloških, kemičnih in tehničnih spojin premoga itd.
Ves čas bivanja v trboveljskem revirju, je spre .ljalo in bilo svojim tovarišem iz Ljubljane v spremstvu več članov obrtniškega društva v Trbovljah s predsednikom g. Milošem Rozino na čelu. Tako je bila ta ekskurzija tudi prisrčna manifestacija tovariške sloge. Posetnikom bo ta lepa prireditev Obrtniškega društva v Ljubljani ostala v najlepšem spominu.
Delokrog čevljarjev in ortopedov
Ponekod se je pojavilo sporno vprašanje glede delokroga čevljarjev in ortopedov, odnosno bandažistov, glede izdelovanja vložkov za čevlje; zato se je osiješka zbornica obrnila na bansko upravo savske banovine, radi točne odločitve. Ista zbornica je prosila za določitev razmejitve delokroga in izvajanja obrti malih zidarskih, klesar-skih in tesarskih mojstrov, ki imajo pravico izvrševanja obrti na področju cele države brez položenega mojstrskega izpita, toda samo tam, kjer ni dovolj pooblaščenih graditeljev. Ker je v južnih pokrajinah še precej takih obrtnikov, je pričakovati tudi v tem načelne odločitve.
V smislu § 46. t. 3. zakona o. z. so dolžni stavbeniki,
ki prevzemajo dela posameznih obrti, da jih oddajo pooblaščenim mojstrom. Neka zbornica v savski banovini je z ozirom na to, predložila, naj bi se v bodoče ne pripuščali k licitacijam, kjer se oddajajo samo določena rokodelska dela, tudi stavbeniki, ker ti dela prevzemajo ter ga po višji ceni oddajajo rokodelcem. To se- tudi ujema z zakonom o državnem računovodstvu.
Po novi odredbi finančnega zakona
ni predvideno, kako naj se vračuna zaposlitev pomočnikov pri določitvi pav-šalnine. V praksi se je pričela upoštevati enomesečna zaposlitev. Ker je ta rok prekratek, je osiješka zbornica zaprosila ministrstvo, da predvidi petmesečno dobo.
Za reševanje sporov med delodajalci in delojemalci
so sestavljeni odbori, katerih članom pripada odškodnina. Predvideno je enotno odškodovanje in sicer 20 dinarjev za uro, za vsako nadaljno pa po 10 dinarjev.
Pravilnika o nadzoru nad odpadnimi vodami po naseljih,
ki je objavljen v Služb, novinah štev. 178 od 9. avgusta t. 1., se morajo držati tudi obrtna in mala industrijska podjetja, na kar posebej opozarjamo.
Pavšalno obdavčenje dimnikarjev
Finančno ministrstvo je z ozirom na obdavčenje dimnikarjev podalo sledeče pojasnilo. Glasom določila § 23. t. 88 o. z. spada dimnikarstvo k čistim rokodelskim obrtom, radi česar so dimnikarji po čl. 42. davčnega zakona uvedeni v II. b grupo. Radi tega se uvrščajo dimnikarji v slučajih, da ne zaposlujejo več ikot dva pomočnika, v smislu § 19 fin. zakona 1937/38 k pav-šalistom. — V merodajnih vladnih krogih vlada baje namera, da bi se za prihodnje budžetsko leto ukinilo pavšalno obdavčenje dimnikarjev.
Usposobljenost za trgovinske stroke
(Tolmačenje odst. 4 § 19 z. o ob.) »Ministrstvo je bilo opozorjeno, da dopuščajo podrejene oblasti pri uporabi od. 4 § 19, izvrševanje obrti vsaki osebi, kii je dokazala, da je tri leta izvrševala kako rokodelsko obrt, odnosno, da sprejmejo tako osebo kot poslovodjo v času, ko se prijavi trgovin-1 ski obrt. Tak postopek ne odgovarja določilom zakona. Radi tega predpisuje ministrstvo na osnovi § 460 z. o ob. naslednje: 1.) Usposobljenost za izvrševanje trgovinskega obrta v smislu odst. 4 § 19 o. z. se sme priznati samo osebam, ki so kako rokodelsko obrt izvrševale tri leta in jo v resnici izvršujejo v trenutku, ko predložijo pristojni oblasti prijavo za izvrševanje trgovinskega obrta. Vsaki drugi osebi je treba prijavo odbiti. 2.) Prav tako se ne more priznati usposobljenost za poslovodjo v trgovinski obrti osebi, ki je delovala tri leta v rokodelski obrti, v času prijave pa obrti ne izvaja več. Vsak konkretni slučaj je treba oblastveno ugotoviti ter vsako izigravanje preprečiti.«
Krošnjarstvo z manufakturnim blagom
Na ponovne intervencije pri ministrstvu TI, je zbornica prejela končno glede omejitev krošnjarstva sledeče pojasnilo. »Ministrstvo je bilo opozorjeno, da se trgovanje brez stalnega poslovnega lokala, posebno z manufakturnim blagom vrši na način, ki presega intencije zakona o obrtih. Zato naj bi se v bodoče: 1.) Izdajanje dovo-
lil za izvrševanje trgovine brez stalnega lokala omejilo samo na upravičene primere. 2.) Nova dovolila za izvrševanje trgovine brez stalnega lokala z manufakturnim blagom se ne bodo več izdajala; za vsako podaljšanje je treba prej ugotoviti ali je potrebno. 3.) To navodilo je dostaviti vsem banskim upravam radi ravnanja in izdaje j potrebnih naredb.« — S tem je tudi za obrtniško zaščito poskrbljeno, kajti za krošnjarstvom se je skrivalo vedno tudi šušmarstvo.
Statistika obrtniških prisilnih združenj
Sumarni podatki kažejo, da ima po poročilih 163 združenj 17.877 članov z 11.008 pomočniki in 7998 vajenci. Vdov je 441. Pomočniških kandidatov pri izpitih leta 1936 je bilo 2091, z uspehom je prestalo izpit 1945.
Skupni dohodki združenj v	Din
1. 1936 so znašali	1,588.756
od tega vpisnine članov	389.023
doklade vštevši za okrožni odbor	647.806
vpisnina vajencev	103.182
oprostnina	102.187
globe	11.293
obresti od glavnice in vredn.
papirjev	32.433
drugi dohodki	392.311
Izdatki pa so znašali v proš-	Din
lem letu	1,364.839
od tega plače za tajniške
posle	433.750
za plače	350.363
honorarji predsednikov (ne vštevši honorar za opravljanje tajniških poslov	77.275
honorarji članov uprave	12.190
potni stroški	58.895
najemnina itd.	87.858
za pisarniške potrebščine	172.123
podpore Obrtn. nad. šolam	53.179
članom	19.850
pomočnikom in vajencem	13.279
za vajenske razstave	2.983
za druge namene	433.454
Premoženje združenj je zna- Din šalo 31. XII. 1936 skupno 2,053.701 od tega v priročn. blagajnah 154.564 v hranilnih vlogah	986.649
podporni in slični fondi	214.743
obveznosti so znašale	207.349
od tega splošni dolgovi	52.735
za okrožne odbore pa	154.614
Podatki o šušmarjih kažejo, da so združenja ugotovila 10.467 šušmarjev. Od teh je bilo ovadenih 3082, od teh pa kaznovanih po vednosti združenj 632.
Proračun zbornice za TOI v Ljubljani Pojasnilo
Na zborničnih sejah, kakor tudi v enem delu časopisja se je ponovno po-krenilo vprašanje, koliko prispevajo posamezne skupine zborničnih interesentov na kritje stroškov zborničnega sveta in zborničnega urada. Ker je to vprašanje posebno važno za odmero špecijalnih kreditov za posamezne odseke, je zbornični urad po nalogu predsedstva sestavil podrobno statistiko ob-dačitve zborničnih interesentov in razdelitve zbornične doklade. Po ravnokar zaključeni statistiki, ki se nanaša na definitivno odmero in dejansko plačilo zbornične doklade v letu 1936, so vplačali na 8°/oni netto-zbornični dokladi, kakor sledi:
Din
1. Obrtniki po oceni	211.659
2. Pavšalirani obrtniki	65.581
Obrtniki skupno	277.240
3. Gostinska podjetja	142.847
4. Trgovinski obrati	727.240
5. Industrijska podjetja	1,402.765
Skupno torej	2,550.092
Razen tega so prispevali zbornični interesenti na zborničnih taksah za izdajo potrdil, izjav in drugih dokumentov v letu 1936 sledeče zneske:
Din
Trgovina	286.872.50
Obrt	189.290.—
Industrija	213.558.—
Gostinstvo	101.185.—
Skupaj 790.905.50
Ako seštejemo prvo in drugo skupino zborničnih dohodkov, torej doklade in takse, dobimo sledečo slika celokupnih dajatev glavnih gospodarskih panog za pokritje zborničnih izdatkov:
Din 466.530.— 244.032.— 1,014.112.50 1,616.323.—
Obrtništvo Gostinstvo Trgovina Industrija
Skupaj 3,340.997.50 Ker se je opetovano pokrenilo tudi vprašanje, da obrtništvo za zbornico samo prispeva, da pa nima od zbornice nikake koristi niti ugodnosti, navajamo v naslednjem na podlagi odobrenih kreditov v tekočem letu in dejansko izvršenih izdatkov zneske, ki so namenjeni in rezervirani za izključno obrtniške svrhe.
Ti krediti znašajo:
1. Dotacija Zavodu za pospe- Din ševanje obrti	165.000
2. Prispevki za obrtno-nada-Ijevalne šole	130.000
3. Potni stroški obrtnega odseka, obrtnih konferenc itd.
do 30. IX. 1937	67.000
4. Odplačilo in obrestovanje
dolga za Obrtni dom v Celju 37.570
5. Dotacija sklada za muzej za umetno obrt	25.000
6. Ustanove za onemogle obrtnike	20.000
7. Ustanove za učence in učenke drž. tehn. srednje šole 11.000
8. Za obrtne domove in zavetišča	10.000
9. Za stanovske organizacije obrtništva	10.000
Skupaj torej Din 475.570 Vsi ti zneski se izplačujejo za izven-zbornične ustanove in pri tem ni vpo-števano, da zaposlujejo obrtniške zadeve zbornični urad v izredni meri in bi torej morali prispevati tudi k vzdrževanju zborničnega urada, kar pa ni slučaj.
Prednje podatxke objavljamo v informacijo v želji, da se v oceni dejanskega položaja postavijo stvari na pravilno in objektivno mesto, ker se le prepogosto iznašajo na obrtniških zborovanjih pavšalne trditve in netočne domneve, ki vodijo k popolnoma pogreš-nim zaključkom.
Sestanek krojačic In dam* sklh krojačev v svrho usta* novitve skupne zveze za Ju* goslavljo
Dne 19. septembra je bil sklican v Beogradu kongres -damskih krojačev in krojačic iz cele države. Slovensko krojaško stroko je zastopal g. Iglič iz Ljubljane. Na kongresu sta bila v glavnem dva referata in sicer o potrebi ustanovitve zveze damskih krojačev in krojačic za Jugoslavijo ter podrobna obdelava tozadevnih statutov.
Navzoči so bili delegati iz vseh krajev Jugoslavije. Zbor je vodil kot sklicatelj g. Milan Stanojevič, kot prised-nik pa g. Pravdič iz Maribora. K debati so se oglasili številni delegat j e, med katerimi sta zlasti gg. Pravdič in Iglič naglaševala težki položaj damskih krojačev v dravski banovini. Posebno so prizadete krojačice, ker se bavi mnogo salonov neupravičeno z damsko stroko, trgovci s konfekcijo imajo svoje lastne delavnice. Uvoz iz drugih držav, medsebojna konkurenca, šivanje po hišah, razni krojni tečaji za gospodinje in še nešteto drugih skrbi tare krojačice in damskega krojača. S svojo samostojno, svobodno organizacijo pa želijo pokazati, koliko jih je, ki svoj davek pošteno plačujejo in zato zahtevajo, kar jim pripada po zakonu.
Sprejet je bil predlog ljubljanskega in novosadskega delegata, da se prepusti pripravljalnemu odboru skrb za sestavo pravilnika in sklicanje prihodnjega ustanovnega kongresa.
Istega dne se je v Beogradu vršil sestanek modistk iz cele Jugoslavije v svrho ustanovitve skupne zveze. Mo-distke so bile zelo bojevito razpoložene ter so zagotavljale, da bodo odslej v svoji akciji neizprosne. Zahtevajo, da bodi oblast uvidevna v pogledu davčne obremenitve. Zahtevale so tudi zase zaščite, kajti danes se bavi že vsak trgovec z modistovskim rokodelstvom. K zaključku je prejel pripravljalni odbor nalogo, da v najkrajšem času skliče ustanovno skupščino. Kot delegatinja za Ljubljano je določena ga. Nosanova.
vnicntnuiRiiHiiHiBuia
Poravnajte naročnino
Nova hranilniška uredba bi v sedanji obliki ogrožala
obrtniške interese
Čisto po vzorcu sličnih uredb, je tudi nova hranilniška uredba, katere definitiven sprejem je bil na kompetent-
nem mestu že pripravljen v odobritev, ogrožala interese celokupnega slovenskega gospodarstva, zlasti obrtniškega stanu, ki ne bi več mogel računati na dolgoročna hranilniška posojila in ki bi bila za dobo kakih 10 let nedostopna tudi hišnim posestnikom. Že s tem bi zakon odnosno uredba povzročila občutno stagnacijo gradbene delavnosti ter onemogočila možnost zaposlitve neštetim obrtnim strokam, ki so navezane na naročila pri gradnji novih stavb. 6. in 7. t. m. je bila v Beogradu seja »Saveza štedionica kralje-
vine Jugoslavije«, na kateri so slovenski zastopniki zahtevali brezpogojno, da se vse take, za slovensko gospodarstvo škodljive določbe črtajo iz osnutka. Medtem je bila v Beogradu konferenca v ministrstvu TI, kjer je bil načrt ponovno pretresen. Uspelo je prepričati zastopnike hranilnic ostalih pokrajin, da uredba v svoji sedanji obliki ne prinaša nobenih koristi in da je boljše počakati. Glavna nevarnost je s tem vsaj zaenkrat odpravljena, kar se je posrečilo edino radi naglih protestov zastopnikov vsega slovenskega gospodarstva, med katerimi je tudi Zveza obrtnih društev izjavila svoje odklonilno stališče.
Centralno predstavništvo jugoslovenskih
obrtnikov
Ko je bil sklican kongres Saveza za-natlijskih udruženja v Beogradu, je bila na dnevnem redu tudi točka o osnovanju balkanske obrtniške zveze (instituta). Referat je podal tov. Markovič, ki je naglašal važnost in pomen balkanske zveze obrtništva. Ker sem bil navzoč na kongresu kot delegat zveze obrtnih društev in mi je bila dolžnost, da iznesem pri tej točki dnevnega reda naše stališče, sem smatral, da je logično in naravno, da se še predno preidemo z organizacijo z inozemskim obrtništvom, zedinimo in stvorimo doma na naši zemlji enotno organizacijo, vseeno naj si bo v obliki zveze ali predstavništva. Glavno bo, da bomo imeli v državi eno enotno obrtniško predstavništvo, ki naj bi zastopalo v vseh ozirih jugoslovensko obrtništvo na znotraj in zunaj ter vodilo obrtniško politiko za skupno delo. To predstavništvo naj bi bilo zbrano in postavljeno iz vseh delov naše domovine, po svobodni volji in želji obrtniškega stanu cele države.
Na kongresu je bil enodušno osvojen ta sklep ter da se poveri beograjski zvezi naloga, da skliče v najkrajšem času konferenco ali posvetovalni sestanek ter se tako prične z osnovnim delom za skupen nastop. Na vsak način bi se moral ta sestanek prirediti pred sklicanjem balkanskega instituta. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev balkanske zveze, ker je to tudi naša želja in nam je potrebna, vendar moram ugotoviti, da se ni postopalo popolnoma v smislu našega predloga. Ako se je naše stremljenje slabo razumelo, tedaj moram ponoviti, da mora biti naša prva naloga, da se zedinimo doma v krepko medsebojno povezano organizacijo, nato bomo šele tem lažje zastavili svoje delo izven naših meja. Na naše ponovne urgence do danes sestanek še ni bil sklican, pač pa je nastala v »Zanatliji« in »Obrtničkem vjesniku« polemika, pri kateri se vsi pisci načelno ujemajo glede zedinjenja našega dela, h konkretnemu in stvarnemu delu pa še ni prišlo.
Mislim, da ni naš namen povdarjati in posebej naglašati, da potrebujemo
VSAKA OBRT IMA SVOJE ZAHTEVE
jugoslovenski obrtniki skupnosti in da moramo kot taki tudi nastopati in voditi svoj pokret. Tudi ni sporno vprašanje kdo in kako nas zastopa in vodi naš skupni pokret, kajti naše zahteve in težnje so povsem enake, vendar so vprašanja v naši notranji in zunanji obrtniški politiki, pri katerih ne moremo preko enotnega jugoslovenskega predstavništva.
V »Zanatliji« je bilo naglašeno, da v Zagrebu in Ljubljani že obstojajo pod-savezi. To je za nas popolnoma novo, niti nam ni znano, kdaj je bilo to domenjeno in kje. Dejstvo je, da obstoja v dravski banovini Zveza obrtnih društev, ki ima po svojem 50 letnem delovanju v obrtniškem pokretu lepo zgodovino in je to edinstvena absolutno nepolitična in nadstrankarska vodilna organizacija. Pojavile so se po- : novno male skupine obrtnikov, ki so povdarjale in to še trdijo, da so najmočnejše i. sl., vendar je to le stvar posameznikov. Res je le, da taki pojavi v obliki zvez do danes niso imeli živ- j ljenjske sposobnosti, ker so se morali naslanjati na politične stranke in so tako životarili brez posebnih trajnih koristi za obrtni stan, dokler niso bile razpuščene ali pa same niso razpadle.
Ljubljanska zveza ni štedila nikoli truda, da je svoje delo vzporejala in vodila složno s svojimi bratskimi organizacijami v Beogradu in Zagrebu. Seveda smo kljub temu še daleč od vzajemnega sodelovanja. Glasovi, ki se pojavljajo v zvezi s prvotnim sklepom beograjskega saveza, pričajo, da ideja ustanovitve našega skupnega predstavništva ni mrtva, temveč da v vseh vrstah zavednega jugoslovenskega obrtništva živo plamti ter da je v vseh nas najtrdnejša volja in želja, da bi se čim-preje sestali pri skupni mizi. Zato apeliram na vse pisce, da konkretizirajo svoje polemike v tem smislu, da se zastopniki vseh jugoslovenskih obrtniških zvez čimpreje snidejo; ako je resna volja vseh, ki nosijo odgovornost za bo-, doče delo v naših organizacijah ter poznajo žalostne gospodarske in socialne prilike v obrtniških vrstah, tedaj bodo
Združenje vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani je pričelo s svojim delovanjem šele po prevratu pod naslovom Zadruga trgovskih vrtnarjev. Priznani vrtnarski strokovnjaki Korsika, Ferant, Bajec, Šimenc, Herzmansky in drugi, ki so pridobili svoje visoko strokovno znanje v raznih krajih tu in inozemstva, so pričeli v mladi Jugoslaviji z akcijo po ustanovitvi lastne strokovne organizacije, ki naj bi delovala na tem, da prikaže merodajnim faktorjem velik pomen in važnost umetno-vrtnarskega stanu za mlado državo in njen ugled. Ker po drugih pokrajinah naše države v splošnem umetno vrtnarstvo še ni bilo tako razvito kot v Sloveniji, se je prvotno omejila vsa akcija za ustanovitev lastne organizacije samo na to pokrajino, kmalu nato pa se je stopilo v stik tudi z zagrebškimi tovariši, ki so se združili v svojo enotno organizacijo. Akcija se je pozneje razširila še dalje proti jugu in v Beograd, kjer pa je uspela le delno. Po težkem boju se je takratnemu pripravljanemu odboru zadruge trgovskih vrtnarjev v Ljubljani posrečilo izposlovati pri merodajni oblasti, da je bilo v letu 1925 v Sloveniji uvrščeno vrtnarstvo v rokodelski obrt, v kolikor se je pečalo z umetnim gojenjem cvetic in okrasnih rastlin v toplih gredah itd. S tem je bil položen temelj, na katerem se je razvijalo vse nadaljnje delovanje vrtnarske organizacije za procvit umetnega vrtnarstva. Z uvrstitvijo med rokodelske obrti je bil umetni vrtnarski obrt vezan na usposobljenost, kar je mnogo pripomoglo k temu, da so se pričeli vajenci in pomočniki resno zanimati za svojo strokovno izpopolnitev. Umetno vrtnarstvo je prešlo tedaj v popoln razmah in reči moramo, da je že po nekaj letih moglo slediti vsemu modernemu razvoju umetnega vrtnarstva v inozemstvu. Malo je obrtov, kjer bi bilo strokovno znanje tako obsežno, kakor ravno v umetnem vrtnarstvu. Popoln vrtnarski obrtnik mora poznati vse cvetice in rastline, poznati mora vse njihove potrebe, da morejo lepo uspevati, on mora takorekoč živeti z njimi in jih negovati kot nebogljeno dete. Poznati mora vse zahteve posameznih vrst cvetic glede temperature, vremenskih in časovnih prilik in načina ter vrste gnojenja, vsajanja in presajanja itd. To znanje pa mora popolniti umetni vrtnar še z znanjem v izdelavi šopkov in vencev, raznih dekoracij in aranžmajev. Organizacija se je trudila, da bi
lažje prijeli za delo na našem bodočem skupnem polju. Pri naših tovariših širom domovine bodo skupne akcije izzvale popolno soglasje in zadovoljstvo in se bo s tem znatno okrepila obrtniška sloga.
Tovariše, ki so sprejeli častno nalogo, da to izvedejo, pozivamo, da se dela takoj oprimejo. Mi pričakujemo samo poziva, ker smo že vsi pripravljeni.
F.	Iglič.
dosegla uvrstitev med rokodelske obrti ves delokrog umetnega vrtnarstva, t. j. umetno gojenje cvetic in rastlin sploh, izdelovanje vencev, šopkov, dekoracij, in aranžmajev.
Novi obrtni zakon je razveljavil prejšnjo uvrstitev vrtnarstva v rokodelski obrt in uvrstil med te obrte samo še izdelovanje vencev iz naravnih cvetic. S tem je bil zadan prvi udarec našim poklicnim vrtnarjem, ker so jim odvzeli mnogo po težkem boju pridobljenih pravic. Temu udaru je sledil še drugi in poslednji, ko so z uredbo o spremembi in popolnitvi obrtnega zakona v letu 1935 odvzeli še rokodelski značaj vezanja vencev. S to spremembo je bilo vrtnarstvo popolnoma črtano iz rokodelskih obrti in vrženo med proste obrti, ki niso vezane na usposobljenost. Da je ta sprememba opravičeno razburila vse poklicne vrtnarje v dravski banovini, ki so s tem zgubili poslednjo zaščito, je umljivo.
Črtanja umetnega vrtnarstva iz seznama rokodelskih obrtov pa ne pozna žal tudi davčni zakon, ki še vedno smatra umetno gojenje cvetic v toplih gredah, izdelovanje šopkov in vencev za rokodelski obrt, ki ga je obdavčiti prav tako, kakor druge rokodelske obrte. Vrhu tega pa je umetno vrtnarstvo obdavčeno še z luksuznim davkom in razno trošarino ter visoko carino, tako da ga moremo smatrati za obrt z velikimi dolžnostmi pa z nobenimi pravicami.
Združenje vrtnarjev in izdelovalcev vencev nadaljuje s svojim delom za vrnitev pridobljenih pravic in prepričani smo, da bodo merodajne oblasti končno vendarle uvidele in popravile veliko krivico, ki je bila prizadejana poklicnemu vrtnarstvu.
PO STATISTIKI PRORAČUNSKEGA ODDELKA MIN. FIN.
so narasli vsi samoupravni davki v državi od 2.713.3 mil. din v letu 1932 na 2.830.0 milj. din v pret. letu. Najbolj je bila obremenjena Slovenija, ki ima tako visoke samoupravne davke kot nobena druga pokrajina v državi, celo mnogo više kot bogata Vojvodina. Obremenitev vsakega prebivalca s samoupravnimi davki je bila sledeča:
Kmetske	obč.	Mestne	ob«,
obč.	ban.	obč.	ban:
Dravska	66.4	548.3	72.8	216.9
Savska	54.5	257.1	43.8	66.1
Vrbaska	20.1	110.9	10.8	18 0
Primorska	28.2	125.2	13.2	20.2
Drinska	18.7	135.8	16.4	31.4
Zetska	32.4	192.9	16.1	33.4
Dunavska	74.9	186.5	33.8	37.8
Moravska	29.6	143.0	14.9	32.0
Vardarska	33.6	101.5	14.4	20.5
Beograd in ostali
sedeži	banovin	3615	45.9
LICITACIJE IN DOBAVE • 33.400 Skatelj iz kartona (za 26.100 din. Sola narodnega zdravja v Zagrebu — 25. oktobra).
e Uniforme — Uprava policije v Mariboru — 5. novembra.
o Sprameksiranje ceste — banska uprava v Ljubljani za 2,202,625 din. — 29. okt.
JOŽE KARLO VŠEK:
Umetnostna obrt
Sodobni srebrni, porcelanski, kristalnostekleni in slični predmeti so že sami zase žlahtni in lepi, ker jim fina gladka površina podeljuje leskeč sijaj v več zalih odtenkih. Zadostuje že to, če damo takim predmetom zgolj stvarno obliko v plemenitih obrisih. Ker so keramična dela brez dragocene površine videti pusta, jih okrasimo z različno barvnimi glazurami in s takimi, ki se prelivajo druga v drug«. Ukrašujemo jih nadalje tudi z nedoločenimi in geometričnimi okraski ali pa s tako stiliziranimi rast-
linskimi motivi, da posodo prilagojeno olepšujejo, a drugače sami malo pomenijo. V prejšnjih časih so tuji slogi nakopičevali na predmete motive iz vsakdanjega življenja, ki so prišli do svojega pomena, medtem ko so uničili ploskvi, zabrisali obliko predmeta in njegov stvarni pomen. Po sodobnem pojmovanju so naši narodni okraski jako
primerni za okrašeSvanje keramike, ker s ploskovno in dekorativno stilizacijo ne uničijo smotrne oblike izdelka, temveč jo zgolj olepšajo. Pri vzhodni neolitični keramiki smo podobno že omenili, da imajo namreč geometrični in abstraktni motivi edino olepševalen pomen, ne da bi karkoli predstavljali.
Moderno stavbarstvo se je v zunanjosti tako praktično kakor stvarno iznebilo vse okrasne navlake, ki nima nič skupnega s pravo živo arhitekturo. Lepe prazne ploskve, ki jih krasi le razno dragoceno gradivo — umetni in naravni kamen, fina opeka, plemeniti omet itd. — so med seboj lepo ubrane. Vrata, okna in druge odprtine zavzemajo v ploskvah oddeljeno mesto ter se skladajo s stavbno celoto. Primeren okras uporabljamo samo tam, kjer ima zares pomen, in kadar hočemo poudariti ta ali oni del stavbe.
če pogledamo natančneje naše domače podeželske hiše, spoznamo v njih domala ista sodobna načela, zakaj naš podeželan si še ni pokvaril prvotnega in osebnega okusa, ker še ni dospel zbog pretekle, malo ugodne zgodovine do razkošja, da bi mogel preobilno in po nepotrebnem krasiti svoje domove. Ostal je pri svoji stvarnosti, svoj dom je povezal skladno z okolico ter uporabljal ono gradivo, ki ga je imel doma na razpolago. Gradivo pa je pustil priti do naravne lepote barv in strukture. Po svojem okusu in občutku in svoji potrebi je določil razmerja posameznim stavbenim delom, ki sta jih odlikovali stvarnost in preprostost.
Lesovja ni izrezoval tako preobilno kakor na primer nemški alpski graditelj, a zidovja ne preoblaga.1 z mnogimi brezpomembnimi zidci, lizenami, okviri in drugimi okraski, ki so izvirali iz južne kamnitne arhitekture, iz ometa narejeni pa predočevali samo kulise. Naš človek ljubi glad' ke zidane ali lesene stene v lepih obrisih kakor tudi mo-
gočne in mirne strehe brez nastavkov. Stavbene odprtine zavzemajo simetrično lcot okras lepo oddaljeno mesto na ravnih ploskvah ter jih s tem ne pokvarijo. Posamezne arhitektonične člene ločijo drugega od drugega predvsem barvni toni, ki dajo naši hiši značilno slikovitost.
Stvaritelj naše hiše okrašuje samo nekatere vidno izpostavljene člene, ki jih želi poudarjati in kjer to pristoja. Prav zaradi tega prihaja naš redki ornament na stavbi do svoje veljave, ker je njegova okolica neokrašena. Olep-šuje se rado na nekaterih mestih ograje lesenih hodnikov, okensko omrežje, linice, stebričke, okenske okvirje itd. Pripomniti pa je treba, da okraskov ne združuje konstrukcija v enotnost kakor pri stari nemški obrti, temveč okraski so sami zase krasilni činitelji. Naša arhitektura tudi ne poudarja preračunjene statike ali tektonike nosilnih in nošenih členov kakor južno stavbarstvo, marveč vse je sestavljeno bolj po naravnih in čustvenih pravilih.
Pričujoče obravnavanje o umetnostni obrti nikakor ni popolno, ampak je enostransko iz popisanega stališča ter naj velja samo za majhen doprinos k razpravi o tej tvarini. Doslej smo pri nas proučevali predvsem zapadno-evropsko kulturo, ki pa ne odloča vedno o tem, kar se nanaša na našo kulturo. Za nas je pomemben tudi drug — vzhodni in nam sorodni svet in zgodovina, ki jo je stvarjalo slovensko ljudstvo. Na eni strani vidimo, da so tuje kulture že dosegle svoj razcvit, na drugi pa opažamo, kako se s sedanjo svetovno umetnostno obrtjo precej ujema naše preteklo umetniško pojmovanje, če bomo spoznavali Slovenci same sebe, bomo dobili kmalu domač slog, ki se bo lahko ponosno kosal s tujimi visokimi kul-I turami. Nas čaka še cvetoča doba, ker smo duhovno še j neznatno izrabljen narod, ki pa mora vsekako dobro pa-' žiti na to, da ga ne zasužnjijo tuji, prev škodo ko korist prinašajoči vplivi.	(Konec.)
Iz Poljanske doline
Obrtniki Poljanske doline so priredili 10. t. ,m. »vinsko trgatev« v prostorih gostilne na »Vidmu« v Poljanah. Prireditev je nad vsa pričakovanja sijajno uspela. Sodelovalo je prebivalstvo okoliških krajev, med njimi dekleta v krasnih narodnih nošah. Že jutranji sprevod z okrašenim vozom je vzbudil mnogo prisrčne pozornosti. Na popoldanski prireditvi se je radi ugodnega vremena razvila prav animirana zabava.
Radi iskrene gostoljubnosti in domače postrežljivosti je prireditev napravila na vse najlepši vtis, tako da so obrtniki prepričani, da bodo take obrtniške prireditve tudi v bodoče, ko si bomo zaželeli malo skromnega razvedrila, prav dobrodošle. Sodelujoči, ki so se vsi s polno vnemo sukali, da je bilo veselje, — največ je bilo naših deklet, katerim je treba priznati veliko požrtvovalnost, — so pripomogli k prav lepemu gmotnemu in moralnemu uspehu.
Zakon o pooblaščenih inže-njerjih in pravice gradbenih in elektrotehničnih obrti
Glede tega zakona se je dolgo časa vodila borba med pooblaščenimi inženjerji ter raznimi obrtnimi strokami (zlasti gradbene in elektrotehnične stroke).
Novi zakon daje pooblaščenim inženjer-
jem izključno pravico pri projektiranju, pri dajanju strokovnih mnenj, pri izvrševanju obračunov, pri cenitvah vseh vrst, pri nadzorstvu in kolavdaciji, pri preizkušnji projektov, nadalje pri vodstvu tehničnih podjetij in pri izvrševanju tehničnih zgradb. Toda § 125 tega zakona vsebuje določbo, ki pravi, da ostanejo nadalje v veljavi vse pridobljene pravice, priznane z zakonom o obrtih od 5. novembra
1931., s pravilniki in uredbami, izdanimi na podlagi zakona o obrtih in z uredbo ministrskega sveta o obsegu poslovanja gradbenih obrti, ustanovljenih pred uveljavljenjem zakona o obrtih od 12. junija 1936. Projektiranje objektov gradbene, arhitektonske, kulturnotehnične in elektrotehnične stroke in gradnjo vseh vrst grad-benskih, arhitektonskih, kulturnotehnič-nih, elektrotehničnih in šumarskotehnič-nih objektov lahko vrše tudi osebe, ki jim ta pravica pripada po zakonu o obrtih iz leta 1931., toda po pogojih in na način, ki je predviden z zakonom o pooblaščenih in-ženjerjih in s pravilnikom o obsegu in razmejitvi gradbenih obrti od 15. marca
1936., z uredbo o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrti od 16. marca 1936. ter z uredbo o obsegu delovanja gradbenih obrti, ustanovljenih pred uveljavljenjem zakona o obrtih.
Z zakonom o pooblaščenih inženjerjih se tudi ne omejujejo pravice, ki so si jih geometri že pridobili po uredbi o pooblastilu za izvrševanje javnih geodetsko-geo-metrskih del od 15. I. 1932.
Paragraf 18 vsebuje med drugim tudi določbo, da smejo pri natečajih za izdelavo . idejnih skic za javne zgradbe sodelovati vsi inženjerji dotičnih strok, ako so državljani kraljevine Jugoslavije, kakor tudi vse osebe po § 41., točkah 1 in 3 obrtnega zakona (gradbeniki visokih zgradb in gradbeniki nizkih zgradb).
Križev pot čevljarja
Sodnik dr. Miiller, kateremu je za dr. Rusom pripadla naloga rešiti ta spor je zato odredil zaslišanje dveh novih izvedencev; izbral je tehničnega vodjo podjetja »Peko« g. Ranta in tehničnega vodjo podjetja »Jara« g. Špehta. Pri današnji razpravi, ki ee je imela vršiti ob 10. na sreekem sodišču v sobi štev. 28., pa eta pozvana izvedenca izjavila, da morata, preden podata evoje strokovno mnenje, temeljito *pregleda.ti po Bat’i predložene izdelke. Zaradi tega jim je dal sodnik na razpolago nekaj ur in se je raz-piava nadaljevala ob velikem zanimanju občinstva šele ob 16. uri.
Izvedenca gg. Rant in Spekta sta na popoldanski razpravi izročila sodniku dr. Miillerju svoje strokovnjaško mnenje v pismeni obliki. Vsebina njunega mnenja se je na podlagi analize predloženih Bafevih proizvodov v bistvu skladala s prvotno podanim mnenjem obeh kot izvedencev zaslišanih obrtnikov, le da je bila izčrpnejša; navajala pa je tudi, da cene, ki jih Bat’a nastavlja svojim izdelkom iz srednje vrednega materijala, odgovarjajo in ne bi mogle biti nižje.
Ker zastopnika strank nista stavila novih dokaznih predlogov, je sodnik dokazno postopanje zaključil in dal besedo zagovornikoma za končne govore. Zastopnik tožiteljice dr. Frlan je v obširno zasnovanem govoru zavračal posamezne dele javne obtožbe Kristanove na zborovanju pred tremi leti kot neupravičene in neutemeljene, za katere se mu ni posrečil predlagani in izvajani dokaz resnice. Posebno pa je poudarjal, da je ljudstvo, ki v trumah kupuje izdelke njegovega klienta, samo sodilo vrednost Bat’eve obutve. Ker se torej obtoženemu Kristanu dokaz resnice za njegove trditve ni posrečil, je predlagal kaznovanje zaradi nelojalne konkurence in klevete.
Nasprotno pa je zastopnik obtoženca dr. Lapajne poudarjal, naj sodišče presodi, da so izvajanja obtoženca, ki so bila morda v posameznih inkrimiranih odstavkih res preostra, v celoti vendarle odgovarjala resnici in da so bila izrečena v interesu celotnega stanu čevljarskih obrtnikov, ki se je prav tedaj nahajal v težki gospodarski krizi na robu propada in se je v naj-kritičnejšem času pojavil močan konkurent — podjetje Bat’a. Vse, kar je bilo izgovorjenega, je bilo torej posledica obupnega stanja ogrožene obrti, ne pa nameren napad ali hotena žalitev Bat’e kot osebe, temveč le sistema, po katerem je delalo podjetje. Zaradi tega je branilec predlagal popolno oprostitev vsake krivde in kazni za svojega varovanca.
Nato je sodnik po 2 uri trajajoči razpravi ob 18. uri razpravo zaključil in razglasil sodbo, s katero je bil Franc Kristan zaradi javne razžalitve pred kvalificiranim številom poslušalstva v smislu § 297/11. k. z. odst. in zaradi javne klevete po § 301/11. k. z. odst. obsojen na 14 dni zapora in 720 dinarjev denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v nadaljnjih 12 dni zapora. Zaradi dosedanje nekaznovanosti pa je bila izrečena izvršitev kazni le pogojno za dobo 3 let. Nekaj točk obtožbe je sodnik zavrnil iz razloga, ker nima tvrdka aktivne legitimacije, za nekatere točke pa je v smislu §280 k. z. izrekel oprostilno sodbo. — Proti tej razsodbi je dr. Lapajne v imenu svojega klienta vložil priziv.
Podpiraj domače rokodelstvo! Kupuj samo pri svojem tovarišu obrtniku! Svoji k svojim!
HALI OGLASI
Mali oglasi trgovskega značaja se računajo po 50 par beseda. Oglasi socialnega In posredovalnega značaja beseda 25 p. Najmanjši znesek 15 oz. 10 D.
PRI IšIJASU, križnih bolečinah, slabem krvnem obtoku, vsled napornega dela popuščajočih in razdraženih živcih, kronično otežkočeni stolici itd., se priporoča E. M. Stropnik, chiropraktik in osteopath Maribor, Tattenbachova ul. 24. Trajni 'uspeh! Pojasnila neobvezna!
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem 1»n nosilnosti. — Telefon interurban St. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
Proizvajamo in prodajamo:
IP	IL	II	IN
za obrt in industrijo; za gospodinjstvo.
IK	O	IK	S
za kovače; za livarne; za centralne kurjave.
M AT IR A IN
za konzerviranje lesa; za obrezprašenje cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
nuni
GARANTIRANE
gontine
jermene
!
i
za vsakovrsten pogon, kakor tudi
okrogle jermene šivalne jermence lesene jermenice
vosek ,Prima‘ za jermena
itd. nudi
BRCAIB & CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35 innnai
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRSI Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip St. 28
Krojači!
Pn nabavi vsakovrstnega Dlaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora. Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
CeSko-Jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb. Trenkova ulica štev. 7
m
,4’S4L
Mali oglas — velik uspeh! Oglašuj v Obrtnem vestniku
Kakršna je malta, tak je tudi zid in kakršen cement, tak beton!
To pravilo velja tudi v tehniki AVTOGENEGA VARJENJA kovin.
Kakršen dodatni material, tak je tudi zvariti šiv!
Z dodatnim materialom v obliki
ZVARNIH PALIC
se zvežeta pri varjenju oba robova kovine med seboj in pri tem je odločilne važnosti, da je material prvovrsten, ter v svoji kvaliteti vedno prilagoden kovinam in njih zlitinam, ki jih varimo v tehniški praksi.
Spreten avtogenski varilec se poslužuje le takih ZVARNIH PALIC in ZVARNIH PRAŠKOV, katere izdelujejo renomirane svetovne tvrdke na podlagi znanstvenih izkustev.
V STALNI ZALOGI IMAMO:
La pobakrene palice za varjenje kovnega železa, 6 vrst specijalnih palic za varjenje jekla, palčice za varjenje sive litine, žico za varjenje čistega aluminija, posebne palice za varjenje aluminijeve litine, material za varjenje elektrona (karterje), legirane palice za varjenje bakra in medi, dodatni material za lotanje,
razne vrste praškov za varjenje sive litine, bakra, medi, brona in aluminijevih zlitin.
AGA RUŠE
udružene jugoslovenske tvomice acetilena in oksigena d. d.	Ruše pri Mariboru
X Službeni list štev. 220 od 28. t. m. objavlja uredbo o osnovanju obrtne zbornice v Nišu za področje moravske banovine. Zbornični svetniki iz beograjske zbornice tega področja so bili že razrešeni ter je bil sestavljen poseben zbornični svet. Ministrstvo upravičuje svojo odredbo s tem, da so odcepitev zahtevali zbornični člani sami. Ni naš namen, da preiskujemo vzroke te odcepitve; želimo samo ugotoviti, da je pomenila prejšnja zbornica v resnici močno trdnjavo za zaščito obrtnega stanu, da se je pa z novo grupacijo znatno oslabila, tako, da obrtništvo ne bo našlo v njej svojo pravo zastopnico, kot je bilo to doslej navajeno. »Zanatlija« ugotavlja, da bi se taka cepitev mogla izvesti samo na osnovi izredne zakonske odredbe ter pristavlja, da bi obrtništvo bilo kaj kmalu rešeno svojih težkih skrbi, ko bi se tudi ostale obrtniške zahteve tako hitro rešile, kot se je ta najmanj zaželjena.
Kreditno društvo
iihihii
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
■■■HI
Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81. —■■■■■■■■■■■■■■■!
■■MM
zimiSKi
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.—
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana - Telefon St 20-30 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003
Odg urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran) — Vsi v Ljubljani