Štev. 6.	Y Trstu, 25. marca 1892.	Letnik Y.
Slovanska stranka v Cislitaviji.
Na znanstvenem polju se dogaja, da nasprotnik izpodbija dokaze poštenega znanstvenika s popolnoma neprimernega stališča. Protidokazi ne odgovarjajo dokazom v smislu logičnih in dejstvenih nasprotij. Nepošteni znanstvenik je, kakor pravijo, poštenjaku izpod-maknil njegovo lastno stališče, spravil ga je ne na nasprotno, ampak popolnoma h e t o r o g e n n o stališče, in ako se dá poštenjak vloviti s tako zanjko in začne izpodbijati svojega nasprotnika z njegovega, ne pa s svojega prvotnega stališča, dogodi se, da izgubi on svojo znanstveno pravdo. Nepoštenjak zmaga z nepoštenim sredstvom.
Jednako in še laže zmagujejo nasprotniki na poljih javnega življenja, in mnogokrat ravno s tem, da iz-podmikajo nasprotniku njegovo stališče ter ga zavajajo v boj na stališče, katero odgovarja nameram in nakanam izpodmikalčevim.
Zgodovina ustavnega življenja v Avstro-Ogerski kaže, da so nasprotniki slovanskih narodov tudi tem izpodmaknili njih stališča ter jih speljali na bojna tla, na bojišča, kamor bi slovanski narodi ne bili šli, ako bi bili njih voditelji, dejatelji in zastopniki dovolj previdni. Slovani avstro-ogerski so si dali izpodbiti svoja lastna stališča, bojujejo se vsled tega neugodno, nevspešno in so tu in tam uže onemogli.
Znano je, da so bile nemške stranke pred duva-lizmom z večine centralistiške, kot take so računile, da s pomočjo centralizma potujčijo nenemške, sosebno slovanske narodnosti. Ali videle so, da masa slovanskega naseljenja, kljubu drugim slabostim, je vendar premočna v celem cesarstvu; začele so torej podpirati madjarska stremljenja, da bi se monarhija razkrojila na dve po-lovini. Računile so, da s pomočjo Madjarov pridejo laže do svojih ciljev. Prepustile so torej na jedni strani
tujčenje Madjarom, na drugi strani so to zadačo pridržale pa sebi.
Centralizem so po takem nemške stranke, s svojo liberalno stranko na čelu, pospeševale ne kot centralistiške, ampak kot germanizatorske, in duvalizem so pomagale vstvariti in ga podpirajo do današnjega dne zopet ne kot prijateljice duvalizma, ampak kot razna-rodovalke slovanskih narodnostij. Duvalizem se po takem podpira z n e m š k o - n a r o d n e g a stališča; to stališče ni samo narodno v smislu razširjenja te narodnosti iz same sebe, ampak tudi s pomočjo raznarodovanja v poslednjem cilju vseh drugih, po času pa najprej slovanskih narodnostij.
Razvidno je, da, ako se vzdržuje in podpira du-valistiška oblika od nemških strank, morali bi se bili logično in dejstveno postaviti tudi nenemški, pred vsem slovanski narodi na isto stališče, torej na narodno stališče v smislu boja z nasprotnikom ravno na tem, jednem in istem narodnem stališču.
S tega stališča bi tudi Hrvatje ne bili smeli nikdar, še pod toliko ugodnimi uslovji, sprejeti duvalistiško obliko ali celó sprijazniti se ž njo. Dá, mi gremo v doslednosti še dalje in trdimo, da tudi Madjari bi ne bili smeli težati nikdar za duvalistiško obliko, ker jim je vendar vedeti, da ta oblika je v poslednjem cilju obrněna tudi proti madjarski narodnosti. Kedar Madjari izpolnijo svojo dolžnost s potujčevanjem slovanskih narodnostij, pride zopet težanje nemških strank za centralizmom na vrsto, in sicer zopet s prvotnim namenom, germanizovati s pomočjo centralizma.
V Cislitaviji so si nemške stranke zopet delo razdelile v smislu raznarodovanja. Uže načelo razkrojilve cesarstva na dve polovini je kazalo metodo in taktiko za nadaljnje postopanje. Poljaki so delovali uže davno v smislu germanizacije, in nemški liberalni stranki je
vse jedno, ali je poljska frakcija ž njo ali proti njej; kajti ta frakcija deluje vedno in dosledno za nemške interese, dasi začasno pospešuje poljsko narodnost celó z neposrednim poljačenjem Malorusov. Poljaki so torej toliko kakor ločeni od drugih slovanskih narodnostij cislitavskih, dasi spadajo s temi pod jeden in isti osrednji parlament, pod jedno in isto osrednjo vlado. Nemška nacijonalna stranka je pa uže v državnem zboru razglasila, da bode v svoj čas zahtevala tudi formalno odcepljenje Galicije in Dalmacije od sedanjih skupin v Cislitaviji. Ali tudi to dejstveno ločenje, oziroma pozneje odcepljenje podpirajo nemške stranke jedino z narodnega stališča v smislu germanizovanja. Pride, po računu nemških strank, doba, ko obračunijo tudi s Poljaki, jednako, kakor z Madjari. Čim preje izpolnijo ti in oni svojo naloženo jim dolžnost — dolžnost raznarodovanja in slabljenja ostalih slovanskih narodnostij — tem hitreje pridejo na vrsto sami.
No, nemške stranke so si v tostranski polovini cesarstva olajšale delo še po drugih poteh. Ne samo da so se volitve za državni zbor, in so se deželni zbori priredili takó, kakor le more ugajati poslednjim ciljem germanizovanja in v obče tujčenja; ne samo da pomagajo tem strankam italijanske in celó slovanske frakcije Poljakov: razkosale in v tem oslabile so slovanske narode, kakor Čehoslovaue, Maloruse, Slovence in Srbohrvate tudi z drugimi sredstvi. Kolikor niso pri teh narodih nastale razne stranke iz samih sebe, pospešujejo ravno nemške stranke strankarstvo omenjenih slovanskih narodov.
Med Čehoslovani se pospešuje „konservatizem" in „liberalizem", med Slovenci se ta „konservatizem" in „liberalizem" še le vstvarja; jednaka se godi med Ma-lorusi. V olepšanje dveh glavnih cvetov pridejali so še „radikalizem", „husitizem", „panslavizem". „Konservativci" slovanski imajo zadačo, da vzdržujejo in pospešujejo oportunizem ali pobiranje raznovrstnih drobtin; „liberalci" slovanski pa imajo dolžnost podajati argumente, s katerimi se pospešuje in utrjuje opurtunistiški konservatizem; „liberalci" so v strašilo in se krstijo ravno zaradi tega tudi kot radikalci in v obče kot nevarni ljudje.
Zagvozd in zagvozdic so zasadili v slovanske narode in njih odlomke povsod, kjer bi kazali nekoliko moči, ako bi vladalo med njimi soglasje v raznih glavnih vprašanjih. Ako presojujemo razlike, nasprotja in medsebojne boje slovanskih strank in narodnostij, razvidimo, da so ta navskrižja obrněna z narodnega stališča v smislu, da se laže tujčijo in slabé slovanske narodnosti. Z narodnega stališča ali, kar je tu vse jedno, s stališča raznarodovanja, so nemške stranke in njih pomočnice drugih narodnostij zasadile, vstvarile in pospešujejo ta
navskrižja med Slovani. Izpodmaknile so tuje stranke slovanskim strankam pravo stališče s tem, da so one te stranke še le vstvarile ali pa da navskrižja med njimi rpospešujejo z največa zavestjo. Kdor torej izmed Slovanov porablja sedaj, v sedanji dobi, svoj čas in svoje moči za „konservatizem", ta se je ujel v tuje zanjke, popustil je pravo stališče boja ter odšel v boj na nepravo stališče, na stališče, na katero ga je ravno hotel speljati narodni nasprotnik. Kdor dela med Slovani sedaj za vstvarjenje ali utrjenje kake konservativne stranke, dela naravnost za razcepljenje narodnih sil ob nepravem času. Jednako se pa cepijo neprimerno narodne moči, ako se po pojedincih ali skupinah stav-ljajo v sedanji dobi tako imenovana liberalna vprašanja na dnevni red. Naj si bode konservatizem in liberalizem še toliko veljaven za pojedina vprašanja, v naj-ugodnišem slučaju sta oba v sedanji dobi med Slovani našega cesarstva neumestna, za narodnost in jezik slovanskih narodnostij škodljiva. Pospeševanje konserva-tizma in liberalizma med avstro-ogerskimi Slovani služi v sedanji dobi naravnost nameram narodnih nasprotnikov teh Slovanov.
Vsako vprašanje, katero izpodmika slovanskim dejateljem in v obče narodnostim pravo in jedino sedaj primerno stališče za narodno stremljenje, podpirajo slovanski nasprotniki odkrito, in kakor rečeno, ti nasprotniki sami gledajo, da zasejejo taka neumestna vprašanja med slovanskimi narodi naše monarhije.
Ako se Slovani ozirajo po lastnem sedanjem po-loženju, vidijo mnogo svojih javnih delavcev, dejateljev, voditeljev, zastopnikov, ki so se upregli ali sami ali po drugih, tujih vplivih za neprimerno in zaradi tega škodljivo delovanje, katero bi utegnilo biti v drugih dobah ugodno in narodom slovanskim na večo ali manjšo korist Mnogo teh rodoljubov je zagazilo na nasprotnikom slovanskim ugajajoča stališča in bojišča jedino vsled tega, da se čutijo v kakem pogledu sposobne, v tem ko se niso bavili z vprašanji, ki so za slovanske narode ravno sedaj potrebna in celó nujna.
Razvidno je po vsem tem, da je slovanskim delujočim rodoljubom gledati ne na to, kar utegne biti samo po sebi dobro, ampak načelno nato, kar je sedaj za slovanske narodnosti našega cesarstva, specijalno cislitavske polovině, potrebno in aktuvalno važno.
Jasno je kot beli dan, da so narodni nasprotniki avstrijske Slovane našli, ali pa celó sami stavili na stališča in bojišča, katera so načelno hoteli imeti ti nasprotniki v dosezanje svojih ciljev, torej v konečno po-tujčevanje slovanskih narodnostij. Ako je pa to dejstvo žalostna resnica, sledi neizogibno, da se slovanski narodi pred vsem cislitavske polovině povrnejo z nepravega stališča in nasprotnikom ugodnega bojišča na
pravo stališče, na bojišče, od koder jim je braniti narodnost in jezik. Ker pa poznajo narodni nasprotniki nasproti Slovanom jedino boj z narodnega stališča v smislu raznarodovanja, je neizogibno potrebno, da tudi Slovani vstvarijo ali spravijo v sedanji dobi samo narodne stranke na površje.
In kakor so nemške stranke in njih pomočnice izmed drugih narodnostij jedine v boju proti slovanskim narodnostim in so vsled tega na jednem in istem nepremičnem stališču, jednako bi se morale tudi razne slovanske stranke zjediniti za odboj na istem bojišču. Kakor se torej nemška nacijonalna stranka vjema v bojih proti Slovanom z nemško liberalno stranko, jednako bi se morale slovanske stranke sporazumeti za odbijanje teh nemških in njim pomagajočih nenemških strank. V tem smislu bi morale slovanske stranke, na pr. v državnem zboru Dunajskem zasnovati jedno samo narodno slovansko stranko. Ta stranka bi morala snovati tudi društva, ki bi po svojem delokrogu odgovarjala na pr. ravno nemškim cislitavskim društvom. Nemški „Schalverein" razteza svoje delovanje na vse dežele Cislitavije in še dalje; Slovani pa so tudi v tem pogledu razcepljeni, in Poljaki hočejo celó z novim svojim šolskim društvom poljačiti Maloruse po Galiciji in Bukovim. Ako imajo avstrijski Nemci poleg občega tudi
katoliško šolsko društvo, je opomniti, da to poslednje društvo ne deluje proti Nemcem, ampak proti liberalcem, in se more to goditi tudi sedaj, ker nemško katoliško šolsko društvo, sosebno po veliki obsežnosti svojega delokroga, se suče v mejah nemškega naseljenja, torej kjer ni nevarnosti za nemško narodnost. Nemška društva, zasnovana proti slovanskim narodnostim, podajejo slovanskim narodom primer, kakó je snovati njim analogna društva v narodno obrambo, v tem ko so nemška društva agresivna.
Konservatizem, liberalizem, radikalizem med avstrijskimi Slovani v sedanji dobi ni na pravem mestu, zato se je pojedinim dejateljem, ako so pravi rodoljubi, zatajiti in poprijeti se pred vsem najnujnejšega dela s stališča in bojišča, s katerega so jih uže davno in na svojo največjo korist pregnali njih narodni nasprotniki. Ako se slovanske stranke in sosebno njih načelniki povrnejo na pravo stališče, pridejo sami do tega, da si zasnujejo samo jedno slovansko stranko, ki bode zares narodna. Premakneno in izpodmakneno stališče v smislu narodnega bojišča treba je zopet priboriti, potem bode imelo vse delovanje boljše vspehe, nego dosedanji napori, s križajočimi se stremljenji.
„Обцеславлнсши нзбжђ."
Leta 1885. so praznovali Slovani tisočletnico smrti sv. Metodija, nadškofa panonskega (11. maja st. st. 885). 13. maja st. st. je Petrograjsko Slavjanskoje blagotvoriteljnoje obščestvo v svečanostni seji v spomin slovanskih prvoučiteljev razglasilo razpis, z dvema nagradama, za najboljša dela na naslednji tema:
„Predstaviti historiške črte ali očrke obrazovanja lite-raturnih jezikov pri starih Grkih, Italikih, pri novih narodih romanskih (italijanskem, francoskem, španskem) in germanskih (angleškem in nemškem), Razložiti osode cerkovno-slovanskega jezika pri različnih narodih slovanskih do najnovejše dobe. Proslediti razprostranjenje češkega jezika pri Slovakih in Poljakih, — srbskega pri Hrvatih. Proslediti po možnosti izza Petra Velikega ali Lomonosova do naših dnij vspehe ruskega jezika pri Bolgarih, Srbih, Hrvatih, Slovencih, Slovakih, Čehih, Srbo-Lužičanih, Poljakih. Razložiti v hrono-giškem redu in v izvestnem sistemu različna pojavljajoča se mnenja, pričenjaje s Križaničem do poslednje dobe, sredi slovanskih pisateljev, namreč mnenja o vprašanju o vzajemnem literaturnem občenju, o občem diplomatiškem organu in o
literaturnem slovanskem jedinstvu. Naposled, opiraje se na rezultate poprejšnjih (svojih) razsledovanj in na historiške analogije starih in novih obrazovanih dežel in narodov, naj avtor sam postavi in pretrese vprašanja: ali je možno in ali je neobhodno potrebno literatumo jedinstvo narodnostij slovanskih. Pri tem naj avtor ne prezira dejstva, da v Italiji, Španiji, Franciji, Angliji, Germaniji se goji ali obdeluje krajna literatura pojedinih narečij, podnarečij, in celó govorov, in da ta literatura ni izginila ter se ni pretrgala s tem, da so se postavili po teh deželah obči literaturni jeziki".
Obrok temu razpisu je bil potekel I, 1888, potem pa se je podaljšal za 2 leti, in v svečani seji 25. nov. 1890. st. st. je predsednik imenovanega Obščestva grof N. P. Ignatijev razglasil, da je spis Antona Budiloviča, profesorja Varšavskega vseučilišča, dobil prvo razpisano darilo. Spis je presojeval učeni V. I. Lamanskij, kakor je prišla od istega učenjaka tudi sama ideja razpisa.
Rokopis se je potem dotiskal proti koncu 1891. ter je sedaj priobčen v 2 velikih zvezkih pod naslovom: „Обце-славлнскш лшкћ вђ рлду другнхЂ о0пџ1хђ лзнковђ древ-
/
Hof и новои Европн. Сочпнете Антона Будиловпча. Ув1шчано первуи кирило-мееодјевекок) npeiiieio п пздано иждивешемт. С. Петербургскаго Сдаванскаго Благотвори. телвнаго Обшества".
Budilovič, ki je sedaj v najboljših letih in je priobčil uže pred tem delom 45 večih in manjših del, je v nad 20 letih svojega pisateljevanja dokazal izredno nadarjenost in učenost v vsem tem, kar se dostaje slavistike in slovanoznanstva. Jedino tak učenjak mogel se je lotiti po razpisu naložene za-dače. A še on je moral potovati na Dunaj, v Pariz, v Be-rolin, in se je obrnil tudi v Rusiji do raznih učenjakov, da je takó z lastno silo in pomočjo drugih nabral potrebnega in za razna stavljena mu vprašanja odločujočega gradiva. Z nepre-tržnim delovanjem in razbiranjem gradiva završil je ugodno in srečno leta 1888. prvi del, 1. 1890. pa drugi del po razpisu določenega temata. Držal se je natanko svoje zadače ter nam takó razpravlja v I. tomu: „Очерки образовашн об-цихђ лзнковђ »жнои п западноп Европн".
Pričenja z grškim jezikom. Važnost metode v vsej knjigi se razvidi sosebno iz tega prvega poglavja. Zato navedemo pododdelke tega poglavja, ki so: Važnost obrazovanja ali vstvarjenja grškega jezika. Naravna in nravstvena nslovja helenskega življenja. Plemenska razlika He-lencev in zavest narodnega jedinstva. Dijalektiška odnašanja stare Helade. LiteraturnO razdelovanje narečij: eoliškega, do riškega, joniškega in atiškega. Vzajemno dejstvij je starogrških dijalektov. Občegrško porabljenje nekaterih iz njih v poje-dinih vrstah in oblikah literature. Bazprostranjenje jono-atiških dijalektov pri Eoljcih in Dorcih. Prehod aticizma v obče-grški jezik; karakteristika poslednjega. Vzroki povišanja jono-atiškega dijalekta na občegrški jezik; posledice tega dejstva. Jedro mislij prvega poglavja.
Iste metode se drži Budolovič v vsej knjigi: v I. delu nadalje pri obrazovanju latinskega, italijanskega, španskega, francoskega, angleškega in nemškega jezika; in v II. delu knjige pri obrazovanju in osodi cerkovnoslovanskega in drugih literaturnih jezikov Slovanstva.
Pri I. delu knjige združuje poseben sklep zgodovinske resnice o razvitju občih literaturnih jozikov velikih zgodovinskih narodov ter omenja še sanje o jeziku občečloveškem.
V II. delu knjige je obsežno poglavje: „Теоретическаа разработка вопроса o6i> обцеславлнскомт. а:шкгћ", katero govori o tem, kakó so pojedinci med Slovani teoretiški razvijali idejo o občeslovanskem jeziku. Avtor zaključuje II. del in s tem celo knjigo z izvodi, ki so se mu podali iz zgodovine raznih občih literaturnih jezikov, in kaže na tej podstaví nazore, ki so se mu razvili gledé na občeslovanski jezik.
Iz zadače same, iz navedenih poglavij in sosebno iz navedenega zgleda o metodi pri razpravljanju razvoja občega
grškega jezika in iz iste metode pri vseh drugih, tu razprav-ljenih jezikih, morejo čitatelji sklepati in razsoditi sami, kakó raznovrstna in bogata more biti vsebina nad 800 vel. 8 obzezajoče knjige.
Knjiga ima prek in prek značaj zgodovinskega dela, katero pretresa pred vsem historiška dejstva uže razvitih občih literaturnih jezikov, v pogledu na Slovanstvo pa poleg dosedanjih dejstev o slovanskih literaturnih jezikih, tudi zgodovino teorij o občeslovanskem literaturnem jeziku.
Teorije o poslednjem jeziku so bile doslej ne samo raznovrstne, ampak tudi bolj ali manj omahljive. In še, če so se opirale na zgodovinska dejstva razvoja literaturnih jezikov drugih narodov, bila so ta dejstva pred vsem nedo-statna, razvrščena brez metode in torej brez pomena odločil n osti za teorijo o občeslovanskem literaturnem jeziku, če pa je bila teorija izjemoma ugodna ali kolikor toliko prava, ni mogla dovolj vplivati na čitatelja ali širše slovansko občinstvo, ker ni naukov opirala na prepričevalna zgodovinska dejstva.
Budilovičeva knjiga je v slovanski literaturi prvo veliko, samo sebi zadostno delo, katero kaže in dokazuje, kakó so postali obči literaturni jeziki pri drugih narodih, kakó so se doslej razvijali, oziroma pri rabljenju menjali razni literaturni slovanski jeziki, in kakó morejo Slovani dospeti po analogijah zgodovine literaturnih jezikov drugih narodov in slovanskih narodnostij do j riznanja in razvoja lastnega občeslovanskega literaturnega jezika.
V zgodovinskem značaju tiči pred vsem pomen Budi-lovičevega dela. Teorija o nastanku govora, pismenega iu naposled občeliteraturnega jezika na podstaví jezikovnega gradiva samega podaje samo spekulativno stran naukov o občem literaturnem jeziku kakaga naroda; teorija, zasnovana samo na jezikovnem gradivu brez zgodovine o razvoju tega jezika med pojedinimi narodi, utegne tudi zabresti in v najugod-nišem slučaju ne more na zunaj vplivati, kakor bi bilo potrebno. Lamanskij je spoznal, da spekulativní teoriji je treba pomagati z zgodovinskimi dejstvi in podatki; zaradi tega je nasovetoval razpis darila za posebno delo v taki obliki, kakor jo je sam stilizoval v gore navedeni zadači. In Budilovič, ki sam podpira tudi druge svoje spise z zgodovino, je razumel Lamanskega, lotil se velikanskega dela ter je isto tudi izvršil najpovoljniše. Spekalativna teorija o občem literaturnem jeziku vsakega naroda in Slovanstva posebe je dobila z Budilovi-čevim delom neporušnih zgodovinskih opor in dokazov. Spe-kulativna teorija, kolikor so jo slovanski mislitelji doslej završili brez sistematiškega zgodovinskega premišljevanja, je še le vsled Budilovičevega dela principijalno in dejstveno popolnjena in popolna. Dá, vprašanje o občeslovanskem literaturnem jeziku je sedaj, z Budilovičevim raziskovanjem in utrjenjem, konečno in za vselej rešeno. Teorija
ůt. 6.
77.
odslej ne more storiti več principijahiega napredka; vse, kar se odslej izde'a na to stran, bode po pomenu druge in še nižih stopinj.
Teoretiške zmote se ne bodo dogajale več, in kjer se store, zavrnejo se s pomočjo Budilovičevega dela. Ostaje le še zunanja zgodovina, na katero delujejo različni činitelji ter jo po svojih močeh zavirajo ali pospešujejo tudi gledé na občeslovanski literaturni jezik. Ali tudi na to stran je Budi-lovičevo delo velikega in nepreračunljivega pomena.
Med zavirajočimi činitelji vidimo pri zapadnih Slovanih lastne sinove teh Slovanov poleg tujih nasprotnikov. Te vrste nasprotnike bodo odslej Slovani zavračali z dokazi iz Budi-
lovičevega dela, in ti dokazi se bodo zajemali, kakor bode potreba, iz zgodovine sedaj živih ali pa mrtvih jezikov, in nasprotniki, vsaj kolikor niso moralno propadli popolnoma, bodo čutili pušice, ki jih zadenejo iz takega arsenala dokazov, kakoršno je Budilovičevo delo o občeslavjanskem jeziku.
Takó bode to delo delovalo ne samo teoretiški, ampak tudi mnogostransko praktiški, delalo bode zgodovinski, in je torej samo od sebe ne le po značaju vsebine, ampak tudi po kreposti svojih teoretiških, na bodočnost vplivajočih sil pravo zgodovinsko, v slovanski literaturi epohalno delo, mo-numentum aere perennius.
Fr. Podgomik.
Pravo staroslovenskega bogoslužbenega jezika v Istri.
Deželni poslanec istrskih Slovanov, biskupski kancelar kanonik dr. Volarič je dne 12. t. m. v III. seji letošnjega zasedanja deželnega zbora istrskega stavil do visoke vlade v hrvaškem jeziku naslednjo interpelacijo :
D p i t n a v i s o k u c. k r. v 1 a d u !
Odmah s prvoga početka i več za vrieme sv. Cirila i Metoda napadalo se i sumnjičilo staroslovenski bogoslužbeni jezik, pa se i dan današnji s istih razloga i s iste strane na-stoji iztisnuti ga iz naših crkava i svom šilom izkoreniti kod nas. Politički razlozi, protivštine Njemaca i Latina, koji priekim okom motre u obče svaki napredak i razvitak Slavena ; strančarske koristi, krive potvore licumjeraca i plitkih umova, da se tim smeta čistoči vjere, bogoljubnom čustvu i jedinstvu rimske crkve, i podla osobna mržnja; to su uzroci, s kojih se, kako nas povjest uči, toliko vikalo i viče na povlasticu danu Slavenom po najvišoj glavi crkve. rimskomu papi, ili kako veli Benedikt XIV. ,Ex pastoroli munere" 17. kolovoza 1754 „fideli ac religiosae Nationi Illyricae". Več Ivan VIII. pisao je Svatopluku godine 880. „nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstát sive missas in eadem sla-vonica lingua canere, sive . . . alia horarum officia omnia psalere", pa s toga „litteras slavonicas quibus Deo laudes debitae resonant, jure laudamus". Sveti pako zbor „de Prop. Fide" učinio je oprezne 29. rajna 1804. na okolo naše biskupe i napose Iiakamariča biskupa Osorskoga, koji se protivio staroslovenskoj službi božjoj, da su njekoji od svečenika „dirito slavo" počeli zanemarivati glagoljicu i naložio „ď invigilare perche si conservi un rito, che fu di tanto vantaggio alla cattolica religione, perche le eresie del secolo XVI. non penetrassero in codeste regioni" a pri svrhi za-povjeda: „Sara po? sua sollecitudine per la conservazione del rito slavo-latino il rendere istrutta questa sagra Con-gregazione del presente stato di detto rito e di ció, che possa
arsi per rinvigorirlo onde si conservi e mantenga ad onoref della nazione ed a vantaggio della santa nostra religione".
Po sebi dakako ovaj predmet i ovo pitanje spadaju izključivo na crkvu i na crkvenu oblast, i to na rimstu sto-licu, koja jedino i konačno odlučuje u pitanjih liturgije; te podpisani nebi se usudili dirati u ova pitanja, a još manje zametnuti o njima rieč u sabornici, da se nebi vanjski faktori, a imenito c. kr. vlada upličala u ovakova nutrnja crkvena pitanja, koja su izvan njezinog djelokruga, koja stoje u najužem savezu sa najuzvišenijimi otajstvi naše svete vjere, te tim usudila se vriedjati bogoljubnu čud našega puka i postavljati nove potežkoče njegovom slobodnom i zakonom osjeguranom, izvanjskomu narodnomu razvitku. U toliko dakle, u koliko se upliče c. kr. vlada i njezini organi u ovo pitanje, te se postavljaju izvanjske potežkoče ili čak prieči slobodan razvitak glagoljice, mislimo, da nebi zadovoljili svojoj zastupničkoj dužnosti, kad nebi na umirenje do-bročudnoga i pobožnoga našega puka dignuli svoj glas, kad se zlorabi čak crkva i služba božja u jedinu, konačnu svrhu, da se uguši narodnu samosviest u našemu puku, da se izkoreni naš jezik, i tim, da se, ako je iole moguče, zadade smrtni udarac našemu narodnomu obstanku. Diplomatičkim spletkarijam i nastojanju, te poticanju c. kr. austro-ugarske vlade pripisuju se javno počam od godine 1887. sve one potežkoče, bud s koje strane one potekle, koje se u našoj državi postavljaju porabi i uzkrisenju slovenskoga crkovnoga jezika, ili kako se obično ako i ne točno veli, ghgoljskoga bogoslužja. Od posebnih i naročitih činjenica u našoj pokrajini budi samo to spomenuto, da se našim glasilom zabranjuje i pisnuti samo koju o glagoljici, te ih se zaplenjuje čim o tomu pregovore, da obrane našu povlasticu ili na javnost iznesu koju historičku činjenicu, na kojoj mi vajsada temeljimo pravo, da nam je slobodno glagolati u pokrajini, dočim se
pušča talijanskim ili u obče nam protivním glasilom, da napa-daju na našu narodnu povlasticu, da grde glagoljicu i da se blatom nabacuju na sve, što je nam sveto, milo i drago.
Prije svega moramo iztaknuti, da se ovdje ne radi o tom, da se uvede koji novi običaj u ovu pokrajinu več jedino
0	staroj i od vajkada zakonito postoječoj povlastici, danoj našim crkvam: rabiti glagoljicu u službi božjoj, jer i im spadamo na one: „gentes Illyricae, quae longe lateque per Europam diffusae šunt", za koje je dao tiskati Inocenc X. „Breviarum Illyricum" i jer i mi, naše crkve, naša mjesta
1	naša pokrajina ubrajaju se u one: „ubi hactenus praefato idiomate (slavonico) celebratum fuit, za koje je Urban VIII. pečatnicom 26. travnja 1631. „Ecclesia Catbolica" pri-skrbio novi „Missale idiomate slavonico." Več godine 1252. obrátili se Benediktinci monastira sv. Nikole u Omišlju na Inocenca IV. prozvana „uresom kanonista i otcem prava", da se oni več latinskom pismu nemogu učiti, da su oni Sloveni i imadu svoje slovensko pismo, te ga mole neka mi dopusti jezikom slovenskim a rimskim obredom službu božju ovršivati, kako su to prije i oni i njihovi otci radili, pa njim to papa dopusti, kao što je to godine 1248. senjskomu biskupu dopustio a kasnije krčkomu biskupu, kada je i on s dušonemira iskao dozvolu (Theiner Mon. SI. merid. pag. 79).
U obče slovenski crkveni jezik i bogoslužje glagoljsko od 12. do 16. vieka razširilo se je po svuda kod Hrvata zapadne crkve i cvalo je, kako nas naročiti historički podatci uče, po čitavoj današnjoj Istri. Povrh glagolita Clozianus od početka XI. stolječa imamo od starih rukopisnih misala i brevijara na koži one u Vrbniku od XIV. i XV. stolječa; Misal kneza Novaka od god. 1368. nabavljen god. 1405. za crkvu Sv. Jelene i sv. Petra u Nugli; Saltir Petra Frasica iz Lindara od god. 1463.; povjest spominje Evan-gelistar glagoljski, na koga su prisizali franački kraljevi u Kimsu, prvi u Bnetcih g. 1483. tiskani misal glagoljski crkve Bicmanjske, a od kasnije tiskanih ima ih više i nespominjajuč krčku biskupiju, gdje se još i danas glagola, u Karkavcu, u Taru (Torre) itd. Vidi: „Die oesterreichisch-ungarische Monarchie in Wort un d Bild, Kiistenland und Dalmatien str. 234."
U to doba kod nas bila je takodjer glagoljica jedino sredstvo pismenoga občenja i jedini oblik književnoga života, te sve što i nije spadalo na crkovnu porabu, to se ipak glagoljskim pismom a hrvatskim živučim jezikom pisalo, tako povrh krščenja, vjenčanja i umiranja, takodjer zaklade, ustanove, pogodbe i oporuke. Najbolji je tomu dokaz „Bazvod istarski" od godine 1257. sačuvan u prepisu od god. 1546. o djelenju nekojih občina grofa pazinskoga, oglajskoga patri-jarhe i bnetačke republike, koji se pozivlje na 12 sličnih iz-prava, kojih prva dopire u godinu 1027.; drugi razvod od godine 1395, koji opredjeljuje granice Moščenicah i Koz-ljaka; statut otoka Krka od godina 1388, boljunska kro-
nika od godine 1451. do 1622. U Kaklju nalazi se gla-goljskimi slovi pisana oporuka, ondašnjega plovana od godine 1551. a občina barbanska ima dvie oporuke plovana Jurja Bediniča od XVI. stolječa, a u našastaru one crkve od god. 1640. spominju se četiri na pergameni pisane ilirske knjige. Sličnih izprava i oporuka imamo u Lovranu, u Dolini, u Kraju, Moščenicah itd. (Oest. Ung. Monarchie 1. c. str. 241. i 242), a starije oporuke i izprave po otocih sve su u izvorniku bile pisane glagoljskimi slovi i po svuda nalazimo javne bilježnike, koji su izključivo glagoljicu rabili.
Budi samo spomenuto, da obstoji „Libro I. testamenti e scritture di Don Nicolo e Don Zvane Karstinič primi paro-chiani e primi nodari illirici di Lossingrande degli anni 1520", pa „Libro II. testamenti e scritture di Don Zvane Božičevič parochiano ultimo di Lossingrande fu illirico nodare 3. principiato Г anno 1605. Ivan Božičevič bio je u Velikom Lošinju zadnji nodar, koji je pisao glagoljski, jer nalazimo, da je blagopokojne Serenissime creski i lošinjški knez Jeronim Zane zabranio bio 1. prosinca 1611. upravitelju bratoyština, navlastito u velikom i malom Lošinju čak bilježiti račune glagoljski pod globu od 100 lira. Crkvenih matica, pisanih glagoljskimi slovi, imamo po svili skoro plo-vanijah biskupije krčke, a bilo jih i po ostaloj Istri, i još nalazimo kojekuda ulomke takovih matica, kao u Taru, dakle pred vrati grada Poreča; glagoljskih urbarija imamo u Sv. Antunu od god. 1548. u sv. Boku od god. 1603. u Boljunu 1576., 1604. itd. Od spomenika glagoljskih poslije naj-starijega u opatskoj crkvi sv. Lucije u Baški, podignuta po-četkom XII. stolječa n spomen darovnice Zvonimira kralja hrvatskoga, imamo ih posvuda u Istri, u obsjegu grada Trsta i na Goričkom.
Naši stari glagoljaši po Istri nisu niti poznavali latinicu, te su pisali i uredova'i izključivo hrvatskim jezikom pisanim glagolskimi slovi. Tako u spisih kanoničkoga obhoda Valerii de Ponte „visitatoris apostolici" od god. 1647. po Cresu i Lošinju nalazimo podpisane svečenike seoskih plo-vanija glagoljski i vidimo, da im se izrično nalaže, da se nauče latinska slova. Tako se podpisao glagoljski plovan velikološinjski: „Ja Don Matiji Božičevič potardil kako zgora" i plovan malološinjski: „ Ja Don Matiji Blagaja po-tvarjujem kako zgora", pa izključivo redom svi njihovi kapelam i ostali mjestni svečenici. U proglasu kanoničkoga obhoda od 25. siečnja 1647. uz ostala naredjuje isti „Visitator," da se poruči svim svečenikom, da donesu u Cres dotično u Osor „il messale illirico refonnato, il breviario, il rituale romano illirico, la dottrina Christiana" pa na pr. za velikološinj-skoga plovana opaža se, da je donio knjige rodjenih, vjenčanih i umrlih te „constitutiones synodales in illiricum versas et quaedam decreta localis visitationis 1624;" a na-šastar lošinjskih, košto i ostalih crkva, priklopljen glagoljskimi slovi, pisan u Brseču, Moščenicah, Lovranu, Kastvu
Veprincu i po otocib, bili su ladanjski kaptoli, koji su izključivo rabili glagoljicu u bogoslužju; a Josip Pastrič, biskup spljetski nabrojio je još u 18. stoljecu u porečkoj bis-kupiji 19 izključivo glagoljskih plovanijah. Porečki dijoce-zanski sabor od god. 1733. imenovao je sedam izpitatelja, koji su imali podučavati i izpitivati sve glagoljaše, koji su pristupali k redjenju. Za pameti još danas živučih Kr-čana bilo je svečenika glagoljaša otočana, koji su služili po raznih plovanijah biskupije trščanske i porečke. Ovdje hočemo samo spomenuti popa Ivana Bogoviča, plovana sv. Nedilje i popa Jurja Turčiča, plovana i kanonika u Brseču, koji je i za svoje posebne i svagdašnje molitve rabio svoj molitvenik glagoljicom pisan, u kojem ima takodjer pri ruci način za krstiti, odriešiti, pričestiti, način preporučiti dušu umirajučim i razne crkvene blagoslove. Franjevci III. reda, koji su od svoga prvoga začetka u ovih naših stranah gojili u svojih crkvah glagoljicu, te zato nazvani bili „Fra-tres Illirici" ili „Fratres Slavi", imali su svoje manastire u sred Istre, pa i ne spominjajuč otoka Krka, u Osoru, Kopru, u Novomgradu (Cittanova) i Viž;nadi,! rabili su uz sve protivštine Klaudija Sozomena, biskupa puljskoga i Ivana X.; biskupa porečkoga, na temelju opetovanih papinskih potvrda i nadalje svoju staru povlast, svoju milu glagoljicu. U Kopru, kako piše ljetopisac Mainati (Cronache di Trieste I., str. 214) oni su u svojoj konventualnoj erkvi sv. Grgura, takodjer svako jutro služili staroslovenski i u crkvi sv. Tome na udobnost težaka i zanatlija. A u Novomgradu (Cittanova) polag nagodbe s biskupom Viktorijem god. 1726. morali su na dan sv. Pelagija, gradskoga odvjetnika, navlaš doči u stolnu crkvu, da pripomognu pjevati staroslovenski sv. misu. Kašnje Ivan Dominik, isto biskup novogradski (Cittanova) u svom govoru, pripravljenom za redovnički zbor istih trečoredaca, držan u istom gradu god. 1783. uzvisuje zasluge istih riečmi: „Voi religiosi Padri due speciali carat-teri custodite. II primo assistere colle confessioni il popolo illirico ed essere cosi un utilissimo ajuto a noi Pastoři . . il secondo conservare nella nazione ili nobilissimo privilegio della sacra officiatura in lingua nostrale, privilegio anti-chissimo itd." Mate Sovič, rodjen od otca Cresana u Petro-gradu a kasnije arcidjakon osorski bi po rimskom papi imenovan godine 1742, učiteljem glagoljice na zavodu Urba-navom u Kimu.
Neda se tajiti, da je tekom vremena i osobito ovoga stolječa, kad je počelo nestajati starih glagoljaša, a mladi duhovnici bili su usilováni pohadjati sjemeništa izvan pokrajine, počela malo po malo propadati glagoljica i uvukle se crkvenim propisom protivné navade, jer svečenici nevješti starom jeziku i pismu, a svršiv nauke latinskim, iz nez-nanstva, a kadgod žalibože iz lienosti, lahkoumnosti i udobnosti počeli su jedili prepisivati latinskimi slovi sve ono, što se na glas čita ili pjeva kod sv. mise ili službe božje,
a drugi, što je još gore, uvadjati u službu božju živuči jezik. Odtud razni iztisci tako zvanoga „Scbiavetta" po crkvah širom Istre, od kojih je najznamenitiji onaj crkve sv. Lovreča pazenatičkoga u kotaru porečkomu, koji bijaše tiskan u Bnecih godine 1665., a i u našastaru osorske crkve od god. 1670. spominje se jedan stari „Scliiavetto sive Evangelistario." U novije doba, prelazec ostala mjesta Istre, rabili su u službi božjoj „ščavet" pop Grškovič, rodom iz Vrbnika a dušo-brižnik u Žbandaju i pop Brusič, kasnije plovan na Poljicih, upravitelj u Fontani, dakle obojica u porečkoj občini, a za pameti živučih ljudih, obavljala se istim jezikom služba božja i u rovinjskom selu (Villa di Rovigno).
Nu ipak uza sve potežkoce i žalostne okolnosti našega vremena, obstoji staroslověnská služba božja i glagoljica i dan danas u više crkvah naše pokrajine, a ima ih još mnogo i bilo ih do pred tri ih četiri godine još više po cieloj Istri, gdje se je bar ono, što svečenik na glas pjeva ili moli, rabilo i rabi staroslovenski ili iz slabe navade živuči hrvatski jezik. Nu svakako i za ova potonja mjesta, gdje svečenik pjeva ili bar odgovara puk dielove sv. mise hrvatskim jezikom, očevidan je dokaz, da se i ondje u starija vremena glagoljalo i da još ondje pravno obstoji slavensko bogoslužje, te po tom, da oni, koji imaju bditi, da se od-strane crkvenim propisom i duhu crkve protivné navade, morali bi nastojati, da se ondje uzpostavi po naredbi Benedikta XIV. „Ex pastorali munere" 15. kolovoza 1754. stari staroslovenski jezik i da svečenici rabe odobrene knjige, tiskane glagoljskimi slovi a podnipošto, da se ondje narine latinština, jer to bi bilo nasilje i značilo bi priečiti našemu narodu, da rabi povlasticu podieljenu mu po samoj vrhovnoj glavi rimo-katoličke crkve sv. otců papi i u zadnje vrieme ponovno odobreni! po Lavu XIII. poznatom okružnicom „Grande munus".
Ako se dakle sve do dana današnjega i u našoj pokrajini sačuvala u malo ne svih dielovih bogoslužja poraba bilo i samo živučega hrvatskoga jezika, to je po sebi jasan i čvrst dokaz o nekadašnjoj sveobčoj tako zvanoj gla-goljskoj liturgiji, jer kako bi se ikad bila uvukla ovako ob-čenita i obsežna poraba živučega jezika, kad nebi bio ob-stojao praecendens porabe glagoljskoga jezika ? S toga i je pisao velezaslužni pokojni krčki biskup Vitezič godine 1858. da je nakanio sačuvati biskupiji velevrednu dobro stečenu povlasticu glagoljskoga bogoslužja, gdje se još rabi i po-vratiti ju ondje, gdje se uvukla zločesta navada pjevati u narodnom živučem jeziku, koji nije crkveni jezik. — Crkva u ovom pitanju imala je pred očima jedino vjerske probitke i poštovala je našu narodnost, a našim protivnikom, koji i u vjerskih pitanjih izpovjedaju svoje liberalstvo i vladi države, koja je načelno bez vjere, stalno nije mnogo stalo do čistoče vjere, več očevidno išču, da unište u nas svaku klicu samo-sviesti narodne, te da nas potalijanče i valjda priprave za
blaženo kraljestvo, komu smo na milost i nemilost, kako se jur pisalo i čulo, čak prodani.
Naši neprijatelji prividno osokoljeni pastirskim listom od 26 studenoga 1887. naših pokrajinskih biskupa sakup-ljenih n slovenskoj Gorici, počeli su ovih zadnjih godina još više napadati na tu našu u istinu zavidljivu i riedku povlasticu i negledeč na okolnost u istom pastirskom listu naročito iztaknutu, kako niti samim biskupom nije dopuštěno nista u bogoslužju narediti ili mienjati, več da je to izključivo pravo sv. Stolice, i na činjenicu, da su oni imali pred očima okolnosti i posebne, kako se tuže, odmetničke težnje nekojili izvan naše politické pokrajine, koje se nas netiču i nemOgu se nikako na naše krajeve protegnuti.
Nu bilo što bilo, namjera nije naša i nismo pozvani izpitivati rad naših biskupa, več držimo za nuždno ovdje naglasiti i da se razbistre pojmovi, izrično iztaknuti, da je krčki biskup presvietli g. Feretič izjavio službeno odmak iza kako je bio obavljen gori spomenuti pastirski list, da pokrajinski biskupi svojim pastirskim listom nisu niti iz daleka htjeli iztisnuti liturgiju u staroslovenskom jeziku, gdje pravno obstoji, nego su išli za tim, da se mjestne navade uzdrže, da nitko svojevoljno ništa ne mnienja i nikako ne sudjeluje sa onimi, koji na koji mu drago način napadaju na bogoslužje i na crkvenim zakonom ustanovljeni bogo-službeni jezik.
oto se tiče načina krščenja, pričestjenja i u obče die-lenja svetih sakramenta, blagoslova, pa raznih javnih molitva, te načina preporučiti dušu umirajučim, to mora biti i nam barem u toliko dozvoljeno košto i drugim, Niemcu (vidi Thalhofer-Handbuch der Liturgik i poseban njegov članak u Linzer Quartalschrift od g. 1890.), a preko toga još više nam, jer imamo Kitual preveden na sadanji naš jezik po Isusovcu Kašiču po zapovjedi Urbana VIII. i po sv. zboru „de Propaganda Fide", izdan god. 1637.
Imajuč sve ovo pred očima, svatko može uviditi, u ko-iko su istiniti i valjani razlozi, na kojih je opětováno osnivao c. k. rovinjški okružni sud nekoje svoje odsude, a imenito onu od 1. svibnja 1889. br. 90—1591 pen. kojom potvrdjuju zapíjenu lista ,11 Diritto Croato", radi članka „La liturgia slava ed un vescovo croato", i „La liturgiaslava a Zara", i kao da bi bio čak zločin u pokrajinah napučenih sa Slaveni, a naročito u našoj, pisati ili zagovarati pravno uvedeni bogoslužbeni staroslovenski jezik; kao da bi se bili pokrajinski biskupi protivili tobožnjem sadašnjem (?) uvadjanju slavenskoga bogoslužja u primorskih crkvali i svojim spome-nutim pastirskim listom strogo ga zahranili; kao da se nebi protezala na našu pokrajinu povlastica, dana po vladajučemu papi Lavu XIII. Slavenom u obče, jer da su pokrajinski biskupi, što nit ne spominju, tobož izdali navedeni pastirski list dogovorno sa papinskim nuncijem u Beču; kao da se
potiče na neposluh prama predpostavljenoj crkvenoj oblasti tim, što se zagovara bogoslužje, koje tobož ona nije dopustila (?), dapače, da mu se protivila (?), pa tim što se uljeva u srdce čitatelja privrženost i ljubav prama istomu, ili tim, što se uzvisuju biskupi, koji ga pravno zagovaraju, a kude njegove progonitelje, i oni, koji ga netemeljito zapu-štaju, kao da tim, što mi rabimo našu starodavnu povlasticu, poremečujemo mir izmedju raznih narodnostih ove pokrajine, ili čak prouzročujemo, svakako netemeljite protu-izjave naših protivnika, ili sablaznjujemo (razumi farizejski! sablazan) njekoje svakako licumjernike i podle ogovaratelje. Ako se i neda sa crkvenoga gledišta odobriti sve i svaku pojedinu rieč, koju je u tom predmetu napisao „II Diritto Croato", to svakako nije temeljita, pravedna i na zakonu osnovana občenita zapíjena sa straně c. kr. političkih i sud-benih organa, ako ne, da kod nas moraju i oblasti sve i jedino talijanskim laktom mjerit i posve u talijanske svrhe rabiti.
Obzirom dakle na to, što je staroslovenski crkveni jezik, ili kako se obično veli glagoljsko bogoslužje jur od prvoga postanka razširilo se, ne samo po drugih zemljah, nego i po cieloj Istri, te je tako porabom kroz mnogo vjekova i potvrdami od svete Stolice uzakonjeno pravo hrvatskoga naroda služiti se u crkvi svojim narodnim jezikom;
obzirom na to, što je poraba narodnoga jezika u crkvi po Dalmaciji, Primorju i Istri več do sada očuvala dobar dio hrvatskoga naroda za sv. rimokotoličku crkvu;
obzirom na to, što se duboko ukorenila u našemu narodu poraba toga jezika u bogoslužju, tako, da se nit neda dirati u tu pravnostečenu njegovu povlasticu, osim ako ga se hoče vriedjati u njegovoj bogoljubnoj čudi i uzdrmati u srcih njegovih iste temelje vjere, koja je s porabom jezika uzko skopčana ;
obzirom na to, da je isti ministar za bogoštovje i nastavu u sjednici zastupničke kuče od 5. studenoga 1891. javno izjavio, da stvar bogoslužbenoga jezika i u obče ure-djivanje bogoslužja spada na nutarnje poslové crkye, te da nebi bilo umjestno i zakonito opravdano uticanje državnih oblastih u takova pitanja, koja spadaju na crkvenu vlast;
obzirom na to, što je člankom 19. istoga državnoga temeljnoga zakona zajamčena u javnom životu podpuna ravno-pravnost svim narodnostim i jezikom, te stoga stanovišta i gledišta zakonito opravdana našemu narodu poraba njegova jezika u bogoslužju tako, da mu nitko nebi smio priečiti porabu njegova jezika i u toj grani javnoga života, pitaju podpisani vis. c. kr. vladu :
1) Kako opravdava svoje dosadašnje upličanje na štetu i na zator glagoljice i našega narodnoga jezika u bogoslužju ?
2) Kako opravdava zapíjenu naših glasila u pokrajini	3) Jeli voljna visoka c. kr. vlada popraviti sa svoje strane
kad razpravljaju ta životná pitanja našeg narodnog	svoj dosadašnji neopravdani postupak? obstanka ?
Dr. Fran Volarič, M. Mandič, Dr. Dukič,	Dr. Laginja. D. Seršič, Jenko, Fr. Flego.
0 kritiki dr. M a h n i č a.
III. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. — Liiurgija rimske cerkve.
(Dalje.)
Liturgija Constitutiones Apostolorum sledi za izvršenim posvečenjem škofa in začenja s čitanjem iz zakona in pro-rokov, potem iz listov ali dejanj apostolskih in iz evangelija, na kar novoposvečeni škof kot pontifikant pozdravi občino z besedami sv. pisma (III. Gor. XIII.: 13) in pouči. Za škofovim poučenjem poživlja dijakon poslušalce (audientes, ki imajo najnižo stopinjo med katehumeni) in nevernike, da naj zapusté cerkev; na to pa se vrsté molitve dijakonove za katehumene v pravem smislu besede, pri katerih odgovarja ljudstvo na vsak odstavek s Kip-s	Te molitve se završujejo z blagoslovom, ki ga škof izreče nad katehumeni, glave pripognivšimi. Ko odidejo katehumeni iz cerkve, pridejo na vrsto obsedeni, potem ti, ki se pripravljajo h krstu'), potem ti, ki se pokore; pri vsaki teh kategorij vrši se isto opravilo, kakor pri pravih katehumenih, jedino vsebina molitev dijakonovih in škofovega blagoslova je različna2), kakor se ume samo po sebi.
Potem ko takó zápuste cerkev vsi, ki se strogo ne štejejo k vernikom, ponavlja škof apostolsko pozdravljenje (II. Cor. XIII.: 13.) vernikov; na to pa moli dijakon za te vernike dolgo molitev, pri kateri je za vsakim odstavkom odgovarjati s Kúpte eUvpov*), in za to molitvijo sledi zopet blagoslov, ki ga izreče škof nad verniki. Nato pozdravi škof občino z mirom Božjim, dijakon pozove vse k svetemu poljubu miru (Rom. XVI.: 16, I. Cor. XVI.: 20, II. Cor.
') Ti so bili na najviši stopinji katehumenov.
2) Troje stopinj katehumenov, kakor tudi kategorije obse-
denih in pokorečih se bile so znane uže za apostolov, in so se
vsekakor razločevale uže v II. stoletju. Molitve in blagoslovi, ki so posebe predpisani za vsako to kategorijo, in za katerimi se dotična -kategorija izžene iz cerkve, svedočijo torej o visoki starosti liturgijej
sosebno ko se je ravno ta del liturgije pozneje sosebno od IV.
stoletja omejil na katehumene v obče in tudi tukaj skrajšal takó, da varuje takó rekoč j edini spomin na to, kar se je vršilo nekdaj.'
') Ista molitev se med drugim spominja skupnega episko-pata, svečenikov, dijakonata in službenega osobja (med poslednjim [„fiirrjEpeata"] se razumevajo v VIII. knjigi Constitutiones po-gostoma omenjeni poddijakoni, ko se v 28. poglavju iste knjige
XIII.: 12), in v tem ko se daje ta poljub, zasede dijakon, oziroma poddijakon po spolih ločene duri, da ne more nikdo več iti noter in ven; jeden poddijakonov pa dá za umitje rok vode duhovščini, ki izvršuje liturgijo4).
Po takih vsestranskih pripravah in zabrambah proti vsakateremu motjenju in potem, ko potrdi dijakon, da so v cerkvi jedino verniki v strogem smislu besede, in da so tudi ti med seboj v nehlinjenem miru: naznani dijakon, da se prične daritev evharistije, ter pozove vse, da vstanejo s svojih sedežev; dijakoni prinesejo darila škofu, ki stoji pri 9oata-or^ptov (sveti mizi ali oltarju), in svečenikom, ki konce-lebrujejo okolu njega; škof opravi istočasno s svečeniki ne navedeno, ker tiho molitev; potem obleče praznično obleko, postavi se zopet pred oltar, prekriža si čelo5) in pozdravi občino zopet z apostolskim pozdravljenjem (II. Cor. XIII. : 13), kateri je začetek k takoj sledeči molitvi, sedaj znani pod imenom Praefatio').
Praefatio apostolske liturgije se zlaga nekoliko malone doslovno s prefacijami vseh znanih starih liturgij, jedino da je molitev „Vere dignum et iustum est" jako dolga; kajti obširno se spominja ne samo lastnostij Božjih, ampak tudi, kakor razpravlja sveti Ciril Jeruzalemski v svojem 5. pou-čenju, dostajajočem se misterij (catecheses mystagogicae): „nebes, zemlje, morja, solnca, meseca (lune), zvezd in vsega vidnega in nevidnega stvarjenja; sosebno tudi angelov in
imenujejo kar naravnost sluge [a-o^igvr]] dijakonov). Nadalje se ta molitev spominja lektorjev in pevcev. No vse te kategorije so bile v rimski cerkvi sredi III. stoletja znane kot davno udomačene, prihajajo torej vsekakor iz II. stoletja, kakor smo to uže zgorej pokazali s pomočjo lista papeža Kornelija.
Ista molitev pa se spominja tudi pravičnih evnuhov ali obre-zancev; potem zaradi imena Gospodovega izdihujočih po rudokopih, v prognanstvu, ječah in okovih, in celó prosledujočih vernike zaradi imena Gospodovega, da bi Bog ukrotil njih srd in razgnal njih jezo. To zopet kaže na visoko starost; kajti bilo bi od Edictum Mediolanense. priobčenega začetkom IV. stoletja (313), z večine brez-potrebno, dá naravnost brezmiselno, v tem ko pa je bilo primerno k prosledovanju kristijanov I. in II. stoletja po cesarjih Neronu,
arhangelov; močij, vladařstev, oblastij in prestolov, kakor tudi Boga slavečih kerubinov, soglasno z Davidom (Ps. XXXIII.: 4, po latinskem štetju XXXIV: 4). Spominja se tudi sera-finov, katere je gledal Izaijas v duhu zbrane okolu prestola Božjega in pojoče „S^et, Svet, Svet Gospod Sabaoth" (Is. VI: 2, 3). Zato (takó nadaljuje Ciril svoje poučenje do vernikov) ponavljamo tudi mi po Serafinih nam sporočeni sla-vospev, da se ga udeležimo istočasno z nebeškimi četami". Po slavospevu slede, kakor še dandanes, molitve, katere združujemo pod imenom „Canon missae", ker so pravo jedro svete mašne daritve.
Ta za serafinskim slavospevom sledeči kanon pričenja z besedami „Dá, svet, v resnici vsesvet si Ti — svet je tudi Tvoj jedinorojeni Sin", in, kakor ga nahajamo v apostolski liturgiji, spominja se v prvem odstavku obširno tega, kar je Kristus storil za spasenje človeštva, katero je bilo blizu svojemu poginu, kako je naposled trpel, umrl na križu, vstal od smrti in šel v nebesa. V drugem odstavku, ki začenja z zahvaljenjem za trpljenje Kristovo, spominja se obsežno postavljenja evharistije; pri tem, kakor je umevno samo po sebi, naglašajo se posebno ustanovne besede (verba institutionis) in zapoved Kristova, da naj se po njem izvršeno sveto dejanje v spomin njegove smrti nadaljuje do njegove povrnitve. Nadaljevanje, pričevše s spominom trpljenja smrti, vstajenja od smrti, vnebohojenja, kakor tudi bodoče povrnitve Kristové, obseza tako imenovano EjcíxXvps, torej klicanje ali prošnjo za poslanje svetega Duha na darila da isti razglasi (апо^уц) kruh kot {telo Kristovo, kelih (vsebino njegovo) pa kot kri Kristovo, in da se ti, ki se obhajajo z istima, utrdijo v božji blaženosti, dobé odpuščenje
Domicijanu, Trajanu, Eliju (Aelius) Hadrijanu in Marku Avreliju, so mogli prav za prav provzročiti tako molitvene odstavke jedino taka prosledovanja.
') V rimski liturgiji se je rabljenje rokouimivanja ravno na tem mestu ohranilo do današnjega dne.
s) Oblečenje praznične škofovske obleke še le pri darovanju (Offertorium), tudi to, da ni ne tukaj ne v vsej liturgiji v obče takó imenovane serafinske pesmi in Aleluja, ki se nahajata v največ starih liturgijah, — ti dve dejstvi svedočiti takisto o visoki starosti te liturgije.
e) Konstantinopolitansko veroizpovedanje, katero čita v vstočni liturgiji med Offertorium in Praefatio ljudstvo, v rimski liturgiji pa pred Offertorium neposredno za evangelijem svečenik, ne nahaja se v Constitutiones Apostolorum, kakor se razume samo po sebi.
') Sveti Ciril govori sicer na tem mestu svojih poučevanj izrecno k svojim vernikom, odnaša se torej na liturgijo Jeruzalemske cerkve ; no ta v vsej cerkvi razširjena liturgija, kakor dokazujejo ravno njegova dotična razpravljanja, zlagajo se popolnoma s tu razpravljano liturgijo apostolskih konstitucij ; zatorej podamo njeno vsebino najpravilniše s tem, da navajamo besede Cirilove.
") Ta odstavek svedoči še prav posebe o visoki starosti liturgije Constitutiones Apostolorum ; kajti tu se ne moli, kakor se nahaja to v drugih liturgijah, za pobožne ali ortodoksne, v obče ne za krščanske, ampak, kakor je zaukazal uže apostol Pavel, za po-
grehov, da se osvobodé hudiča, napolnijo pa s svetim Duhom, torej, vredni Krista, se udeležijo večnega življenja. Tretji odstavek obseza molitve za cerkev, kakor tudi za žive in mrtve9), katere sv. Ciril Jeruzalemski 1. c. združuje na kratko, kakor sledi: „Pri tej spravni daritvi molimo k Bogu za obči mir, cerkev, za blaginjo vsega sveta, za cesarje, njih vojne čete in sotrudnike (gosposke). Tudi za vse bolnike, po delu oslabljene in vse, pomoči potrebne, molimo vsi in do-prinašamo daritev . . . Nato se spominjamo k večnemu počitku preselivših se, in sicer najprej patrijarhov, prorokov, apostolov in mučenikov, da bi posredovali pri Bogu za sprejetje naših molitev; potem pa molimo še za umrle svete očete in škofe, kakor tudi v obče za vse v naši sredi umrle, verujoč da nastane iz tega nad vse velika korist dušam teh, za katere opravljamo molitve nad darovanjem svete in plo-dovite daritve".
Potem sledi škofovsko pozdravljenje občine z mirom, nato pa molitev dijakona z ljudstvom, katera pričenja s prošnjo, da bi Bog darovani mu dar sprejel na svoj nad-nebeški oltar v prijeten duh (Ephes. V: 2), in sestavlja v obče kratko in lehko umevno ponovljenje tega, kar obse-zajo molitve škofove, neposredno poprej izvršene'). Potem sledi za kratko molitvijo škofovo, pred obhajilom, vzklic njegov „Sveto Svetih", na kateri odgovori ljudstvo, kakor sledi: „Svet, Gospod, Jezus Krist v veličestvu Boga Očeta, blagoslovljen na veke! Amen. Slava Bogu na višavi, na zemlji mir, v ljudeh blagohotenje, (Luc. II.: 14 po grškem izvirniku), Hosana Sinu Davidovemu; slavljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem ! Bog Gespod se nam je prikazal! Hosana v višavi, (Matth. XXI.: 9. Ps. CXVH. 26, 27.) ,0)
ganske kralje in vse oblastnike, da bi živeli mirno in pokojno (I. Tim II: 2), in kakor je bilo to v obče običajno v prvih stoletjih (Tertull. Apologetici cap. XXXIX). Nadalje se tudi tu zopet moli za te, kateri sovražijo in prosledujejo kristijane zaradi imena Gospodovega, da spreobrne Bog njih mišljenje k boljšemu in razžene njih srd. Ali preblažena devica Marija, ker se je njeno češčenje razvile še le pozneje, ne omenja se niti s slovko; to pa takisto označuje visoko starost te liturgije ter jo kaže prosto tudi od poznejših znatnih vklad.
9) Za to molitvijo se nahaja v drugih liturgijah „Oče naš" : in to je bilo od IV. stoletja po svedoštvu svetega Avguština (Epist. ad Paulin. LIX) običajno blizo v vseh cerkvah. Dejanski je bil ta običaj poleg afrikanske tudi v galikanski cerkvi, dasi so bile v poslednji škofije, v katerih je bil Oče naš sestavina jedino nedeljskih liturgij, (non quotidie, sed tantum die dominica), kakor svedoči 9. kanon Toletanskega koncilja. (Daniel 1. c. tom. I. pag. 42). Takisto je bilo na Vstoku, kjer celó ne gledé na liturgiji Bazilija in Hrizostoma nastavši v IV. steletju, v istem IV. stoletju pomnožena tudi uže tu razpravljana liturgija Constitutiones Apostolorum. To se razvidi iz uže navedenega 5. poučevanja o misterijih (Catecheses mystagogicae,) svetega Cirila Jeruzalemskega (f 386); kajti dasi to poučevanje nesporno podaje obris liturgije Constitutiones, naveden je uže tudi Očenaš. Po najzanesljivejših prepisih te liturgije ni Očenaš sestavina iite liturgije, in to takisto govori
Sedaj začenja obhajanje najprej, kakor se ume samo po sebi, duhovščine, potem pa ostalih vernikov, katerim podaje škof sam telo z besedama: „Telo Kristovo", na kateri odgovori ta, ki se ima obhajati, z „Amen'1. Kelih pa podaje vernikom dijakon z besedami: „Kri Kristova, kelih življenja", na kar odgovori obhajanec zopet z „Amen".") Med obhajanjem se čita 33. psalm") („Hočemo Jehovo slaviti
za njeno visoko starost. Da se je Qčenaš tudi v rimsko liturgijo uvedel še le pozneje, in da ga je na sedanje njegovo mesto vložil Gregor Veliki še le koncem VI. stoletja, dokažemo bolj spodej.
,u) Psalm je naveden po grškem štetju, kajti po zapadnem štetju bi bil psalm CXVIII. Kakor znano, sestavljata psalma IX-
i 21 in X. z 18 vrstami pri Grkih jeden psalm IX. z 39 vrstami, in to ima v posledici, da od X. psalma naprej se grško štetje razločuje za jedno jednoto.
Pri tem je še opomniti, da v navedenem psalmu namesto besed 27. vrste „Bog je Jehova, on nam sveti" dopušča grški tekst prevod z besedami „Bog Gospod se nam je prikazal".
vsak čas") po završenem tem psalmu se zahvalijo verniki Bogu zato, da jih je udostojil obhajila v spasenje, na korist duše in telesa, v varovanje Božje blaženosti, v odpuščanje grehov in v večno življenje; škof pa čita zahvalno molitev. Nato pripognejo verniki, na poziv dijakonov, svoje glave in prejmejo od škofa v obsežni molitvi blagoslov, na kar jim ukaže dijakon, naj se razidejo v miru. —
(Dalje pride.)
") Takó je bilo od П. in III. stoletja r vseh cerkvah, sosebno tudi v rimski, kar dokažemo bolj spodej. To torej tudi sve-doči o visoki starosti apostolske liturgije.
") Po grškem štetju; po latinskem bi bil iz razloga podanega v ravno poprejšnji opomnji psalm 34, v katerem besede : „Občutite in glejte" iz grškega teksta dopuščajo prevod z besedami „Zaužite in glejte". To 9. vrsto poudarja sveti Ciril Jeruzalemski 1. c. takó, kakor da bi bilo v njegov čas čitanje ali petje mišljenega psalma običajno le od 9. vrste naprej, ali morda tudi samo te vrste.
Лебедв, 1Дуна и РакЂ.
Когда b'í, товаршцахг согласБл н£тг, На ладт, ихх д^до не поидетх, — И внидетг лзђ него не д-ћло — толбко мука. Однаждн Лебедв, Ракг да Шука Ве-зти сђ поклажеи возг бзлднсб, И bmtctt трое bcí bí. него впрлглнсБ;
Ладг — red; житв вђ ладу — вђ cor.iaeif.; тугв что = то не ладно, tu nekaj ni prav; они не ладата, ne mogo se sporazumeti. Ладг = zatvorka na duhovih instrumentih; od tega н4тб на ве-ћ ладн; ругатв на в. л. itd. — Дњло = delo, reč, zadeva. Какое ми4 д-ћло ? Kaj me briga? У менн bí горед-fc дпло = opravek. — Церков-нин д^ла — cerkvene zadeve. — Мука-muka, мука-moka. — Однажди, дваждн = одинг разг, два раза, jedenkrát, dvakrat; nekdaj. Дважди два-четнре, dvakrat dva je četiri. — .Везгн-веву; л везг; peljati na
Шт> кожи .ifejTt вонг, a возу все н^тђ ходу!
Локлажа бм длл нихг казаласБ и легка,
Да Лебедв рветсл вт. облака
Рак-в ллтител пазадг, a 1Цука тлнетг вђ воду.
Кто виноватЂ лзђ лпхђ, кто правЂ, судптв не накв.
Да толбко возђ и huhíí таагв.
--KpbMOBl.
vozu, na železnici, na ladji itd. Лвсги-веду, п ве.тв, vesti, vedem peljem (za roko). — Вмпстњ = BKyni. — 27оклаасв-рок1аја, tovor. — Kaaarbca, zdeti se. Mhí кажестсн = мвЛ сдаетса, zdi se mi. — Pearb, puliti, trgati. — Пнтип>сн, ritensko iti; всштв = nazaj, ritensko ; odtod: oimtb, zopet, hrv. opet. — Тншјп, vleči, namesto: тлг-нутв, teg-nuti. — Да: da, pa, no. Два да три, dva pa tri. Да толбко =» samo da. — Њтп-телерв, sedaj ; нвшче = сегоднн, danes, letos, v sedanji čas; понннк, dosedaj.	X.
Молитва свнтаго Е®рема.;)

Gospod in vladar mojega živenja! duha lenobe, obupanja, gospodovanja in prazd-nega govorjenja ne daj mi. Duha pa nedolžnosti, pohlevnosti, potrpežljivosti in ljubezni daruj mi, rabu svojemu.
Ah, Gospod, Car, daruj mi videti moja pregrešenja in ne obsojati brata mojega, ker blagoslovljen si v veke vekov. Amen.
Господ и владар Moiera жпвЗишг! Духа ленобе, обупанвл, господовавБЛ ин празднега говоргенвл ие дап мп. Духа па недолжпости, похЈгћвности, по-трпежлвивости пн либззни даруи ми, рабу CBOienry. Ах, Господ, Цар ! даруи мн вид^ти моа прегр^шенвл ш не об-салти брата могега, кер благословлвен си в в!же BÍ5KOB. Амен.
Господи и Владнко живота моего Духт, праздности, унитл, лгобоначаЈпл и празднослов1л не даждћ ми! Духг же ц'ћломудр1л, смиренномудрш, тер-ntma и лгобви даруи ми, рабу своему.
Eif, Госроди Царм! даруп ми ир1;ти мол прегр-ћшешл и не осуждатп брат a моего, лко благословенг еси во в^кн в^ковђ. Аминг.
*) Ta velikopostna molitva moli se v pravoslavnih cerkvah pri službi božjej v velikem postu in je Efrema Sirijskega, znamenitega cerkvenega pevca prvih vekov kristijanstva. Priporočamo jo posebno in najprej vsem poslovenjenim Nemcem, (recte, ponemčenim Slovencem), to je ljudem, stoječim „na onem bregu", katerim povem v tolažbo, da jo je prekrasno т stihih preložil na poljski jezik znameniti poljski poet Odynec, ki jo je slišal v unijatskem samostanu, kjer se je odgajal.	X.
Ruske drobtinice.
Iz Petrograjske statistike poročam vam danes še to-le:
Leta 1890. pripeljali so inorodnega blaga v Petrograjski zaliv nr. 78 milj. rub., domače robe pa je Petrograd odpustil na 70 mil. rub., torej uvoz previsil je izvoz samo na 8 milj. rub.; niso pa še jako daleč časi, ko izvoz domače tvorine celo polovině privoza ptuje robe ni dosegal . . .
Domače živine bilo je v Petrogradu 1. 1890. — konjev 40.615, krav 7.914, psov pa 32.599.
Mesa so snedli Petrograjci leta 1890.: V samem Petrogradu so ubili i zaklali rogate težke živine 179.394 glav, ali 3,076.100 pudov; nerogate male živine pa so zabodli 166,394 glav, ali 664.076 pudov. Pripeljali pa so mesa, navadno zmrzlega, iz drugih krajev Eusije 1,808 644 pudov; divjačine i kurine pa 657.626 pud. Vsega mesa je torej snedel Petrograd 1. 1890. — 6,206.446 pudov, kar da na jednega človeka 6'/a pudov.
Otrok se jo rodilo v Petrogradu leta 1890. - 31.006, ali 32'/, na 1000 ljudij; umrlo je pa 23.855 ljudij, ali 25 na 1000 na-seljenja; zakonov pa je bilo skleneno 6195, ali 6V3 na 1000 ljudij.
Primer pribaltijske reklame: Neki estonski urednik obeta svojim naročnikom, ako mu pridobe 20 novih naročnikov, izvrstno cilindrovo uro ; kdor se pa podpiše na 25 eksemplarov, ta dobi pa vrlo ankorno uro ; zamejno i rusko robo dobivali bodo njegovi naročniki na 5—10% niže navadne cene, a lepe i mlade device po mestih i trgih bodo imele vedno bogat postranski zaslužek . . . Presrečni Estonci, kateri uže nekoliko vekov srbajo nemško kulturo! Zakaj se je neki Slovani tak bojimo? Saj tudi nam obeta bogat postranski zaslužek!
12. jan., v dan sv. Tatjane, praznuje Moskovsko vseučilišče dan svoje ustanovitve. Navadno se ta dan prav živahno praznuje po vsej Rusiji, kjer so razsejani pitomci najstarše almae matris na ruskih tleh. Sijajno pa ga časté v sami Moskvi, kakor dijaki, tako tudi profesorji i administracija vseučiliščina. Letos pa je ta dan prav tiho kanul v večnost: preveč je nezgod povsod, se ne pije i ne jé celo tam, kojim je še na kaj piti i jesti. Ob obedih i veselicah po Rusiji pisali so malo, celo Moskva o svojih svečanostih ni preglasno trobentala. Pojavil se je prav skromen račun o delavnosti Moskovskega vseučilišča v nekaterih bolj znanih no-vinah, iz kojega tudi jaz posnemam tole: Vseh dijakov za 1891.1. bilo je 3400, profesorjev pa 175. K učenemu poklicu se je pripravljalo 40 oseb ; vseučiliščna knjižnica broji 130.000 izdanj. Na zaloge je bilo potrošeno 28.000 rub., osnova pa blagotvorne zaloge znaša 2,200.000 rub. Krome (razun) vseučiliščne zaloge je še zasebno blagotvomo dijaško društvo, kojega svota je lani došla do 55.000 rub., osnova pa tega društva sedaj znaša 31.000 rub. Dela mnogo dobrega, takó na pr. je osvobodilo od plate za lekcije več nego 600 dijakov! Slava mu!!
Harkovsko vseučilišče pa praznuje dan svoje ustanovitve 17. jan. Iz letošnjega poročila poročam vam kot pendant k nekaterim datam o Moskovski univerzi naslednje : profesorjev bilo je prošlega leta na Harkovskem vseučilišču 101, dijakov pa 1010; 6
Сг шру no minci, голону рубаха
kateder ali stolic je bilo praznih. Svoje študije okončilo ali završilo je 193 dijakov, med njimi 112 zdravnikov; učenih naslovov pa je dobilo 395 oseb. Stipendijatov bilo je 219, koji so veljali 53.000 rub.; poleg tega so še pomagali nekaterim dijakom na strani, to je ne stalno in ne vedno, na to pomoč je šlo 9000 rub.; osnova dobrodejne zaloge pa znaša sedaj 600.000 rub.; zasebno dijaško društvo pa je razdalo dijakom na razne potrebe 13.353 rub. Plača za lekcije od vseh študentov je znašala 31.040 rub., a profesorske lekcije veljale so 35.660 rub., torej jo morala vlada še pribaviti nekoliko tisoč. Sploh pa je vsa univerza stala 371.493 rub. Kaj neki gg. profesorji delajo, ali marljivo kopajo njivo, kateri pravimo ruska nauka, ali nemarno dremljejo, o tem prevažnem vprašanju v kratkih novinarskih poročilih prav nič nisem našel; treba bilo bi pogledati v „университетсма iraBieciia", koja izhajajo tukaj pri vsakem vseučilišču.
Petrograjsko imperatorsko Akademijo umetnostij obiskovalo je lanskega leta 3.919 ljudij.
Petrograjskemu literaturnemu fondu zapustil je nedavno g. Jelisejev 50.000 rub. V istem literarnem društvu bila je prošlega januarija obiČna seja, v kateri so čitali dve rokopisni glavi (poglavji) iz znanega romana globokoiniselnega Dostojevskega-Btai. Ta umotvor zagledal je beli svet v „R. Vjest.", ko je ta bil še pod redakcijo neumrlega Katkova. G. Katkov našel jih je beznrav-stvene in je zahteval, da bi jih izpustil; g. Dostojevskij pa mu je pritrdil na to. Ta zanimivi episod iz vzajemnih odnošajev dveh največih velikanov ruske misli kaže, kako neupogljiv je bil Mihajl Nikiforovič tudi v vprašanjih lepoznanske slovstvenosti i kako krotek ali pohleven bil je Fedor Mihajlovič tudi tam, kjer bi pač mogel reči: „Prijatelj, stoj! Tukaj se začenja moj kraj . .
Iz Petrograjske statistike: A) Cerkev je : Pravoslavno-samo-stanskih 14, pravoslavno-župnih 62, domačih (seveda tudi pravoslavnih) 155, jedinovernih s pravoslavnimi starega obreda 5 župnih,
2	domači, armeno-gregorjanskega obreda 2 župni, rimsko-katoliških
3	župné i 12 domačih, reformovane 3, anglikanski 2, švedski in finski 2, latišski i estonski 2, mahomedanske molitvenice 3, židovskih sinagog molitvenih domov 7; poleg tega je še 45 pravoslavnih kapelic. B) Bolnic je pa v Petrogradu 53 z 11.210 posteljami, lečebnic i ambolatorij 40, a rodilnih zavodov 16 z 380 posteljami. C) Vseh mostov je v Petrogradu 190. Iz njih je kamenih 20, iz litega železa 11, prosto železnih 6, visečih 5, plavajoča 2, vsi drugi pa so leseni. Najdaljši most je Tpoim,KÍii, jeden iz navedenih črez Nevo, 295 sežnjev. D) Vseh vrtov, skverov i bulvarov je v Petrogradu 51. E) Vseh ulic, glavnih i pobočnih, naštevajo v Petrogradu 685, katere dajejo 427 vrst; predmestja pa semkaj ne spadajo, ta se računijo posebe. Vseh trgov broji Petrograd 80, koji dajajo 168.000 kvadr. sežnjev.
Božidar Tvorcov*.
*) V 3. št. „SI. Sv.", v „Мировоц cnopi" čitaj: бужетнои, ц-ћ.-ши, бужетнш, сернсв, бужегв, v 2. št. pa v „Domra" čitaj: kobzo itd.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Interpelacija. Poslanec Spinčič in tovariši so stavili meseca febr. v državnem zboru do grofa Taaffeja kot vodjo notranjih zadev obsežno interpelacijo, v kateri označujejo najprej raznovrstne nezakonitosti, ki so se godile in ponavljale v Istri. Sklicujejo se na razne interpelacije zastran teh nezakonitostij, ne da bi bil nanje odgovor.
Potem pravi interpelacija:
„Znano je Nj. ekscelenciji, da sodi javno mnenje slovanskega naseljenja v Istri, da je povod nezakonitostim in nasilstvom pristašev ital. stranke proti Slovanom ravno vedenje posamičnih vladnih organov, ki dopuščajo vse to; vsled tega nima slovansko naseljenje nikakega zaupanja več do istih organov, in stanovništvo kakor slovanski poslanci, ki poznajo istrske razmere, pričakujejo in želé od visoke osrednje vlade, da bodi vendar uže konec mnogim tem nezakonitostim, in da ista odpošlje v ta namen nepristranskega komisarja ali pa takošno komisijo, ki bi preiskala razmere v zapadni Istri.
Ker pa na prej omenjene štiri interpelacije še ni bilo odgovora; ker, kolikor je znano, še ni bil odposlan kak nepristranski komisar ali takošna komisija, da preišče razmere v zapadni Istri — zlasti da se osvedoči o ravnanju pristašev italijanske stranke v raznih mestih in krajih, kjer so ti pristaši kolikor toliko gosto naseljeni, kjer so razširjeni nazori „Italije irredente", in kjer so nastale prav barbarske in vandalične razmere; ker so slovanska društva, — kakor društva „Čitaonica" v Pulju, čegar prostori (ležeči sredi mesta) so bili od dne 31. decembra 1891. do dne 16. fe-bruvarija 1892. ob času, ko so bili mnogi društveuiki prisotni, petkrat napadeni in z ulice ometáni s kamni, vrata zamazana, okna pa pobita — in tudi posamični Slovani, celó, če so bili v uradnem poslu, kakor to dokazujejo zadnje dogodbe v Buze'u, večkrat izpostavljeni napadom tudi v najnovejši dobi; ker se v kratkem začnejo zasedanja deželnih zborov in tudi zasedanje deželnega zbora istrskega v'Poreču, kjer so bili vsi Hrvatje, zlasti hrvatski in pa slovenski poslanci, vsakovrstnim napadom izpostavljeni, in kjer je vodja ondotnega okrajnega glavarstva po svojem sovraštvu do Hrvatov in po dokazani svoji pristranosti znani namestniški sovetnik vitez Elluscheg, ki bode, kakor se kaže, tudi letos opravljal funkcije vladnega zastopnika v deželnem zboru, usojajo se podpisani vprašati Nj. ekscelencijo, gospoda mi-nisterskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih zadev:
1. Je-li Nj. ekscelencija pri volji, odgovoriti na interpelacijo z dne 19. junija in na interpelaciji z dne 7. in 17. decembra 1891., ako pa ne, ali hoče Nj. ekscelencija povedati vzroke, iz katerih noče odgovoriti r1 2. Je-li Nj. eksce-
lencija pri volji ukreniti, da nepristranski komisar ali takošna komisija strogo preišče razmere v zapadni Istri ? 3. So-li Nj. ekscelenciji znani napadi na slovansko bralno društvo „Čitaonica" v Pulju v minolih mesecih decembru in januvariju in tekočem mesecu, in zadnji napadi na posamične Slovane v Buzetu, kakor tudi napadi na uradne osebe, in kaj misli storiti Nj. eksceleecija, da se takošni napadi ne ponové ? 4. Kaj je Nj. ekscelencija ukrenil, da bodo slovanski poslanci za časa bodočega zasedanja deželnega zbora varni in brez skrbij za svojo osebno prostost, in da bode vlado v deželnem zboru zastopal nepristranski uradnik ?
Na Dunaju, dne 20. februvarija 1892. Spinčič, dr. Vašaty, Vohanka, Tekly, Krumbholz, dr. Slavík, Mixa, dr. Kaizl, dr. Blažek, dr. Kramař, Doležal, Eim, Formánek, dr. Slama, Perič, Bianchini, dr. Engel, dr. Lang, dr. Brzorad, Purghart, Sokol, Kaftan, dr. Masaryk, dr. Pacák, Čestmir, Lang, dr. Gregorec.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dnnaju, ustanovljeno 1. 1888, je priobčilo svoje 3. letno poročilo. Namen društva je dobrodelen, podpirati namreč uboge in marljive dijake slovenske narodnosti, kateri se učé na vseučilišču, tehniki ali visoki šoli za poljedelstvo, izjemoma kolikor moči tudi druge slovenske dijake na Dunaju. Porabljajo se v podporo letni doneski rednih udov, podpornikov in dobrotnikov in pa obresti od glavnice. Doneski ustanov-nikov, dohodki društvenih podjetij (koncertov, slavnostnih večerov itd.) in volila so glavnična imovina ter dajejo sam ebresti v podporo.
Iz raznovrstnih doneskov in dohodkov je bilo koncem leta 1891. skupej 5052; v tej vsoti znaša društvena imovina 3905-26 gold. Stroškov je bilo 1152-96 gold., od teh stroškov je pripadlo za podpore 508 gold. v gotovini in za 466 gold. v znamkah-obednicah. Podpirancev je bilo 52 v 196 slučajih. Med podpiranci je bilo 21 juristov, 11 filozofov, 5 medicincev, 1 sluš. tehn.. velike šole, in pa izjemoma 5 učencev živinozdravilstva in 3 učenci akad. obra-zovnih umetnostij.
Društvo je v kratki dobi obstanka doseglo jako mnogo v materijalnem kakor moralnem pogledu. Od vseh stranij slovenske domovine in iz vseh stanov je podpirajo in ima uže sedaj znatno glavnico. Obresti se ve da niso znatne, a dohodki iz njih bodo toliko stalniši. tudi ko bi dobrotniki ne pomagali vsoko leto jednakomerno. V odboru so členi, ki skrbé, da vredni in potrebni dobivajo podpor, in če so te tudi majhne, dijakom so vendar v veliko pomoč, da vstrajajo v sili in se celó tu pa tam obvarujejo kalij, katere so uže mnogim slovenskim trpinom po vseučiliščih zasadile smrtno bolezen in jim pretrgale nit življenja, ravno ko so dospeli po hudih borbah do stalnega kruha. Slovenski izšolani ro-

doljubi se takó rekoč maščujejo v posebnih slučajih nad lastno osodo in želé, da bi vsaj njih bodoči tovariši bili na boljem, nego se je godilo njim; zato pa vidimo, da kar tekmujejo z darovi tudi za novo Dunajsko dijaško podporno društvo. Tako maščevanje nad samimi seboj je najplemenitiše, in zato se nadejamo, da bodo slovenski rodoljubi v raznih službah kakor si bodi i nadalje tekmujoč podpirali Dunajsko in jednako Graško društvo. Srečna je misel, izražena v pravilih Dunajskega društva, da se skrbi za naraščajočo glavnico, od katere bodo prihajale odgovarjajoče obresti. Naj bi Slovenci obe društvi postavili na tako trdno podstavo! Dandanes je to toliko potrebniše, ko veje na Dunaju in v Gradcu slovanskim dijakom nacijonalno nasprotni veter, kateri provzro-čuje, da se tem dijakom odteguje podpora iz dohodkov drugih društev, in da se jim odteguje tudi zaslužek potom lekcij itd. tudi tedaj, ko govoré na prvem mestu ugodna svedoštva za nje. V obeh navedenih mestih morejo slovanskim dijakom zanesljivo pomagati jedino Slovani; pomoč od drugod je poštevati kot izjemo. Tako položenje najbolj priporoča Dunajsko in Graško društvo. Naj omenimo še, da za Dunajsko podporno društvo se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku, g. dr. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgustineju na Dunaju, I. Augustinerstr. 7. Predsednik je g. Iv. Navratil, c. kr. ravnateljski predstojnik pomožnih uradov pri najvišem sodišču
Družba sv. Mohora dobi letos zopet nekaj tisoč novih udov, takó da jih bode okolo 57 do 58.000; po tem bi prišel na 23 ali 24 Slovencev po 1 ud.
b) Ostali slovanski svet.
Deželni zbori. Tržaški deželni zbor je sprejel predlog dež. odbora, vsled katerega se zahteva za Italijane vseučilišče z italijanskim jezikom, in dokler se ne ustanovi ta zavod, pa priznanje v inozemstvu dovršenih študij in diplomov, pridobljenih zlasti na Italijanskem. Poslanec Nabergoj je na razne izjave, obrnene tudi ob tej priliki proti Slovencem, jako dobro odgovarjal. Ko je rekel, da naj bi Italijani delovali s Slovenci skupno proti germanizovanju, so ga zasmehovali.
—	V istrskem deželnem zboru prezirajo vse govore na hrvatskem jeziku, kakor prejšnja leta, in dr. Volarič je moral še spominjati, da se je vsled prezirljiyosti ital. umetne večine prezrl celo „Živio", ki so ga cesarju klicali slovanski zastopniki v zbornici. Dr. Laginja je interpeloval, zakaj se štipendije podeljujejo jedino italijanski mladini. Hrvatski poslanci se hrabro vedejo tudi letos. — V kranjskem dež. zboru je prišlo do obširnega razpravljanja pri srednjih šolah in deželnem šolskem zakladu. Poslanci Kersnik, Ivan Hribar, dr. Tavčar so stvari jako dobro osvetljevali, v tem ko je govoril poslanec Šuklje za nemščino na gimnazijah. Vedenje tega poslanca obsojajo sedaj ne samo na Kranjskem, vsem Slovenskem, ampak med vsemi Slovani avstrijskimi in tudi drugod. Sicer se povrnemo h kranjskemu deželnemu zboru.
—	V češkem deželnem zboru je vlada predložila nov vo-
lilni red in predlogo ob okroženju nekaterih sodnijskih okrajev. Tudi tu so se konservativni veleposestniki izjavili v smislu, da se punktacije odložijo na ugodniši čas. Vladne predloge so se izročile posebni komisiji. V obče so Čehi in njih veleposestvo odložili punktacije, o vladi pa trdé, da hoče i nadalje delovati na njih izvršenje. O češkem in drugih dež. zborih bodemo v bodoče poročali obširniše.
Komenskega slavnost praznuje ta mesec ves omikani svet, in še na Nemškem je zaukazal naučili minister praznovati rojstni dan Komenskega, t. j. 28. dan marcija po vseh šolah. Minister pl. Gautsch pa je to praznovanje prepovedal gledé na šole v češki kraljevini, Mladočebi so stavili zaradi tega do c. kr. namestnika interpelacijo v češkem deželnem zboru. „Nar. Listy" so nasovetovali, da naj odgovori na tako prepoved češki narod s tem, da določi letos dan 28. marcija kot praznik vsega naroda. In takó se tudi zgodi ; narod bi se ne bil toliko zavedel o pomenu Komenskega, ako bi ga ne bila zadela ta prepoved. Nemški listi, celó šo-vinistiški, strmijo nad tako naredbo in kažejo naravnost na Nemčijo, kjer bode šolska mladina imela v dan 28. marcija šolski praznik. Za Moravo prepoved uže ne velja, omejena je torej na češko kraljevino. Sicer pa ne stavljajo nikjer drugod zaprek praznovanju. Praznik Komenskega je vzbudil pisatelje, pedagoge in mislitelje, kateri prijavljajo raznovrstne razprave o Komenskem in njegovih spisih, društva pa prirejajo slavnosti, na katerih so primerni slavnostni govori. To pot vsaj tudi Slovani ne zaostajajo za drugimi narodi in se torej vedejo dostojno velikana Slovana Komenskega.
Politicky spolek pro severní Moravu se je ustanovil in je zboroval prvi krat v Olomucu 13. t. m. Izvoljeni predsednik dr. Oštádal je izrazil glavni namen društva takó-le: Zlomiti jarem germanizacije na severni Moravi, utrditi narodu podstave demokratiške, oživiti v njem zavest solidaritete s Češko in delovati na pridobljenje samostalnosti korone češke. Priporočal je mladočeški stranki, da bi ona skrbela i za Moravo, katero izsesavajo neprijatelji in jo zapuščajo dosedanji voditelji. S tem društvo obsojuje oportunizem moravskih poslancev, katerih ni še izučila osoda staročeške stranke v kraljevini.
Biskupu Josipu Strossmajeru je došlo v njegov god ali imendan okolo 300 brzojavk in pisem. V Zagrebu so priredili njemu na čast banket in poudarjali njegove zasluge. Prisoten je bil tudi učeni dr. Rački, kateremu so napili z izrazom, da je on duh hrvatske akademije, da on deluje uže 30 let kot mravlja na kulturnem polju.
„Sava" bode ime slovenskemu ferijalnemu društvu, katero začne delovati letos, po svojem namenu združevati visokošolce duševno in zabavno, prirejati veselice in poljudno-poučna predavanja ob periferiji, ter s tem buditi narodno zavest. Osnovalni odbor 5 členov je uže izvoljen.
Milan, bivši kralj srbski, odpovedal se je vsem pravicam in častem v Srbiji proti temu, da bode dobival obresti
od 2 milijoaov dinarjev. Skupščina jé po dolgih razpravah sprejela dotično vladno predlogo kot zakon. Ves svet se je zavzel nad moralnim propadom Milanovim, in še oni, ki so ga poprej častili, zagovarjali, obrnili so se z zaničevanjem od njega. Dunajski in Budapeštanski listi, kateri so poprej za dobro plačo v smislu znane politike odobravali vse, kar je ukrenil ali učinil Milan, rekli sn mu sedaj, da je dober barantač!
No, srbski narod prestane tudi udarce, ki mu jih je prizadejal njegov nekdanji kralj. Vpliv, ki deluje v Srbiji od zapadne strani, ni bil toliko močan, da bi premagal zavest srbskega naroda. Praška „Politik" vpraša, ali se ista zapadna stran nauči kaj iz Milanove osode. Kakor kažejo dejstva, sosebno v Bolgariji, deluje isti zapad ondi ravno takó na politiko in raznarodovanje, kakor doslej v Srbiji.
Dr. Barčič Erazem, sin velikega rodoljuba dr. Barčiča na Beki, jako iskren Hrvat in Slovan, je umrl vsled dvoboja, provzročenega po neprevidnih besedah. Reški župnik Bedini, ki je znan kot preganjalec glagoljice, je prepovedal cerkvena opravila ob pogrebu. Ondotni pravoslavni protosviter pa je vse opravil za njim, in pri parastosu ali mrtvaškem opravilu je bilo v pravoslavni cerkvi natlačenega naroda. Proti Be-diniju so demonstrovali ob tej priliki, kakor poročajo v „Našo Slogo", ravno mladiči italijanske in madjarske stanke. torej sinovi onih, kateri Bedinija zlorabijo Jkot orožje proti Hrvatom.
„Задруга" se imenuje društvo, katero so zasnovali Srbi in Srbkinje v Zttrichu. Namen tej zadrugi je seznanjati člene v znanstvenih, književnih in društvenih vprašanjih in seznanjati tudi tujstvo s srbsko zgodovino in književnostjo. Svoje knjige daje na razpolaganje tujcem in skuša pridobivati knjige, v tujem jeziku govoreče o srbski zgodovini in literaturi, da bi jih potem razposojala.
Književnost.
„Vesna". Kakor smo naznanili zadnjič, je izšla s 1. štev. Razna poročila т zadnjih oddelkih lista so poprek dobro odbrana. V tej št. pa zaseza leposlovno berilo večino lista, in ravno nad tem berilom se izpodtikata oba slovenska dnevnika, „konservativni" celó v posebnem uvodnem članka, napredni pa v posebnem podlistku. Oba nekako obupujeta nad sposobnostjo dijakov, da bi izdajali sami svoj list, in bi rada videla, da bi oni odstopili od svoje namere. Mi ne sodime takó naglo, in ako so imeli dijaki posebnih vzrokov za izdavanje lastnega lističa, bodo ti vzroki veljali še nadalje, in potem se ni bati, da ne popravijo, kar so zagrešili v 1. št., in da bi ne dobili sposobnih močij, katere bi primemo uredovale list. Če pa dijaki niso imeli zaresnih vzrokov za svoj list, potem se ve da niti sami ne bodo vstrajali pri podjetju. Vse je torej zavisno od tehtnih vzrokov; dijaki, ako so jih imeli, jih sedaj gotovo razglasé.
„ Amerikanski Slovenec*, ki je bil prenehal izhajati z 10. štev., došel je v Evropo z 11. štev. v isti zunanji obliki,
pa od drugega kraja in pod drugim uredništvom. Izhaja po 1 krat na teden v severni Ameriki, ureduje ga pa č. gosp. F. Buch; stoji za nas 6 gold. na leto. Naročnina se pošilja pod adreso: V. Rev. Jos. F. Buh, „Amerikanski Slovenec", Tower Minn, St. Louis Co., U. S. Amerika. Urednik je sedaj duhovnik, in nekdo celó naravnost trdi, da mora biti duhovnik pri tem listu. Ta 11. štev. ima tudi velik del pobožne vsebine. Urednik sam nasovetuje, naj bi Slovenci v Ameriki ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, ter da bi ta prevzela list v svojo last in mu takó zagotovila obstanek. Izobraženci slovenski, ki so v Ameriki, poznajo bolje tamošnje razmere, zato se nadejamo, da uredé list takó, kakor ga potrebujejo amerikanski Slovenci, da ne bodo pristranski in morda tudi tam vstvarjali umetnega razpora. Poslednjega se morejo v Ameriki izogniti toliko laže, ko nima tam opraviti ne Bismarck ne kak drug diplomat, ki bi vplival v posebnem smislu na kakega rimskega nunicija in ta zopet po viših na niže duhovne pastirje in smer raznih „konservativnih" in „rimsko-kato-liških" listov.
Seznam knih a Časopisu, které vlastním nákladem vydal L Otto, knihkupec české university, nakladatele a majetnik kniktiskarny. V Praze. Pod tem naslovom je priobčil veliki knjižni tiskar in založnik I. Otto poseben 140 stranij vel. 8° obsezajoči katalog, ki ima tudi mnogo ilustracij iz pojedinih založenih del. V katalogu so oddelki: Skvostné spisy illustro-vané. — Basné. — Romány, povídky itd. — Dějeny, paměti, dopisy, biografie itd. — Právní a statní vědy itd. — Náboženství. — Filosofia, vychovatelství, školní knihy itd. — Divadlo. — Spisy pro mládež. Časopisy. — Slovníky. — Obrazy. — Laliná knihovna národní. — Politická bibliotéka česká. — Zabavni čtení pro mládež. Ruska knihovna. Itd. Iz tega kataloga samega je možno seznati se z lepim delom češke književnosti.
Životopis 1. A. Komenskeho z pera prof. I. Šmahy, sepsaný na základě původních pramenuv a nejnověji objevene korrespondence Komenského, počel vycházeti v sešitech bohaté illustrovaných Na celé dílo předplati se 1-40 zl. U Fr. Bayera, vydavatele Komenského spisuv v Přerově na Moravě. Prof. Jos. Šmaha je pripoznan kot najboljši poznavalec Ko-menskega; zato štejejo tudi njegov popis življenja Komen-skega najboljšim.
Slovenské spevy Vydávajú priatelia slovenských spevov. Diel II. Cena každého sošitu s portom 55 kr. Cena sošitov dielu I. je znižena tiež len na 55 kr. potažné s poštou. Všetky objednávky diať sa majů u knihtlačiarsko-učastinár-skeho spolku v Turčanskom Svatom Martine (Turócz Szt. Márton, Ungarn). Znano je, da slovaške pesmi spadajo k najlepšim vsega Slovanstva. Nadarjeni narod, živeč v gorah, ohranil je na Moravském in ogerskem Slovaškem, v obče vse vrste slovanske umetnosti in duševnega pojavljanja naj-čisteje. Rodoljubi slovaški, prijatelji domače pesmi, zbrali so se v namen za izdavanje slovaških melodij, in so doslej priobčili
I. del in izda vaj o sedaj II. del, od katerega je ravno izšel 3. snopič. Oba dela sestavljala bodeta jedno samo knjigo. Snopiči obsezajo po 5 pol v obliki znanega Kubinega izdanja Vsaka melodija ima spodej tekst prve kitice dotične pesmi, in sledé potem pod melodijo ostale kitice teksta.
Bibliografia polska, 140.000 drukaw. Czešé I. Stolecie XIX. Tom. I—VII. 1872—1882. Pismiennictvo polskie XIX. wieku, ujete w abecagtowym porzadku po r. 1882. — Tom. X. Spis chronolog. (0871—1889. 1890. Czešé II. Tom. VIII. IX., XI. Stolecie XV,—YVIII. 1882—1890. Czešé III. Tom. XII. 1891. Krakow. Sestavil Estreicher.
Historie literatury ruské XIX. století. Dle A. M. Skabičevského a j. upravil A. G. Stín. Nákladem I. F. Šaška ve Vel. Mezeřiči. Seš. 30 kr. Doslej so izšli 3 snopiči, ki govoré o razvoju slavjanofilstva, estetiško - kritiških nazorih A. Gregorjeva, N. Strachova, o pedagogu Pirogovu in publicistu Černiševskem. Knjiga je velezanimiva, in zato so Čehi g. Stinu jako hvaležni, da jim je priredil tako izdanje zgodovine ruske književnosti sedanjega veka.
„Славннское ОоозрУте" ima v I. zvezku, 165 stranij notranjega teksta obsezajočem, naslednjo vsebino: I. K čitaj telju! —• Redaktorja-izdajatelja, prof. A. S. Budiloviča. II. Trije svetovi azijsko-evropejske celine. — Prof. V. I. La-manskega. III. M. Pogodin (s portretom spredej). — Akademika K. N. Bestuževa-Bjumina. — IV. Iz dopisovanja kneza V. A. Čerkaskega in N. A. Miljutina o poljskih stvareh. Preustrojstvo življenja poljskih kmetov po ruskih državnikih, po ukazih ruskega carja, 1863. in začetka 1864. leta. — Prof. A. B. — V. Nekrologi: Mihajl Osipovič Kojalovič.
—	P. N. Živoliča. — Aleksander Athanasijevič Potebnja. — Prof. A. B. — Osip Osipovic Pervolf. — Prof. A. B. — VI. Letopis. — Prof. A. B. — VII. Pisma iz slavjanskih zemelj : iz Turčanskega Svetega Martina. — Iz Levova. — S Kranjskega. — Bibliografija. Вл. Соловвевг. Налјоналнни вопросг вг Pocciii. Вштускт, 1—2. C. Петрбургг 1891.
—	B. 3. ЗавнтневичЂ. Значете лервнхг славннофило†B'f. д-ћлк уасненш пден народностн п самобнтиости. — KieB'£ 1891. — A. Б. — Бендеревг. Сербско - болгар-скаа воина 1885 года. С. Петербури, 1892. — А. Б. — Dr. Constantin Iireček. Das Fiirstenthum Bulgarien, seine Bodengestaltung, Nátur, Bevolkerung, wirthschaftliche Zustiinde, Geistige Cultur, Staatsverfassung, Staatsverwaltung und neuere Geschichte. Wien 1891. — A. Б. — Проф. И. C. Палв-мовх. VIII. Obzor češke leposlovne literature za 1891. leto. O važnejših znanstvenih delih o poljski zgodovini in književnosti v 1891. letu. *АХф«. — IX. O delovanju slovanskih blago-
delnih društev. — Petrograjskega in Kijevskega. — X. CirfeCL. — Potem v posebni prilogi: „Весеннни морозг". Novela. — Svetozora Hurbana - Vajanskega. Preložil s slovenskega (Slovaškega) V. Francev.
V I. odseku se obrača sam urednik-izdajatelj prof. A. S. Budilovič do čitatelja, kateremu predočuje sedanje obče po-loženje pojedinih slovanskih narodov, kakor tudi Madjarov, Turkov, Romuncev, Grkov, torej narodnostij, ki so v nekakih odnašanjih k Slovanstvu, ter odpira predale „Славанское 06c3píihíe" pisateljem vseh slovanskih narodnostij, kateri želé odkrito pojašnjevati to ali ono vprašanje, ki se v resnici dostaje slovanske kulture in omike. Geslo njegovemu listu bode: Ljubimo drug drugega.. „ВозЈГОбшг другг друга, да единомншемљ испов^ми". To je program, pristavlja urednik, po katerem je človek in kristijaa dolžen pospenjati se od čustva k spoznanju, a od misli k delovanju, v službi svojim prosvetnim idejam in idealom. Jedino po tem programu morejo Slovani izvleči se iz teh brezšteviluih težav v svojem sedanjem položenju, katere so se nakopičile tekom stoletij.
No ves razloženi program je toliko poučen, da ga po-natiskujejo ali v celoti ali v potezah razni slovanski listi. — Razprava Lamanskega, ki ni še završena v tej št., utemeljuje dejstvo treh svetov na azijsko-evropskem svetu, in sicer s takim obsežnim nazorom in izvornim, preglednim duhom, kakor je svojstven jedino velikim mislecem. Tudi to razpravo priobčujejo slovanske novině v celoti. — Vse rubrike I. zvezka poučejejo, zanimajo in navdušejejo čitatelja takó, da se ne more ločiti od podanih spisov, in ko jih prečita, mika ga, da bi jih čital zopet. Kakor smo omenili zadnjič, s I. zvezkom se je „Сдаванское Обозр^ше" priporočilo samo najbolje po svoji odlikujoči se vsebini. Ono stoji 3 gld. na 1/i leta, in se more naročati pri Herucu (Славан-ckíii кннжннп складЂ, Невскш 74) v Petrogradu, pa tudi pri L. Hartmannu v Zagrebu, Ed. Valečki v Pragi, itd.
Русскал Библготека 1892. Издашемг И. H. Иелеха. Випускг I. п II. Днварв и Фебралв. Vsebina: Boiraa и Мпрг. Романг гр. Л. Н. Толстого (стр. 193—320). Тојгб I. Ta biblioteka podaje po 12 snopičev na leto z vezano in nevezano vsebino najboljših del prvih pisateljev velikoruskih. Vrhu tega tolmači še posebe na maloruskem jeziku one besede, ki so običajne jedino v velikoruščini. Stoji na leto 2 gld. 40 kr. Adresa: Издателвство „Русскои Бнблттекп" во JIlbob'1; (Lemberg), Блахарскаа улида Nr. 13.
Popravek k 5. št. „SI. Sv." str. 62 na desni 15. vrsta zgorej čitaj : Lijonskega nam. Honerskega.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran P o d go r n i k.