iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wteiione curata Via Carlo Alberto, 3 Tel. 0432.732112-e-mail: assicurazioi /assicurazioni -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi AutoControllo 2 tednik Slovencev videmske pokrajine LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48 (1648) Čedad, četrtek, 17. decembra 2009 Božična misel Med mečem in roko, ki v ljubezni išče drugega Tradicionalno božično misel izrekam kot laik, ki uvršča judovsko-krščansko tradicijo med stebre kulture in civilizacije, v kateri živimo. Če iz tega zornega kota prebiram(o) Sveto pismo stare zaveze, se nam skozi stoletja prikazujeta človek in družba, v kateri ta človek živi, kot nekaj zelo bojevitega in vojščaškega. To pomeni, da so vojne, pokoli in podobne zadeve v svetih knjigah na dnevnem redu pripovedi. Sam Bog-Jahve se je v zgodbi večkrat postavil pred Izraelce s svojim ognjenim mečem in ukazal izvoljenemu ljudstvu, naj pokonča sovražnika. Svoj blagoslov je Bog prevedel v vojno zmago, svojo kazen v poraz. Davidu je Jahve naročil, naj sezida tempelj in vanj položi Skrinjo zaveze, kije hranila zapovedi, ki jih je Bog zaupal Mojzesu. David ni mogel zgraditi kamnitega templja, ker se je vse življenje boril s tujimi ple- meni, da bi zavaroval svoje ljudstvo. Tempelj je v mirnejših časih zgradil kralj Salomon. Nasilje in vojne so torej del našega daljnega spomina, naše kulture in civilizacije. Odmik od plemenske in etnično-stancialne družbe je pomenila Nova zaveza. Evangeliji, Apostolska dela in drugi krščanski teksti nam podajo sliko drugačnega Boga. Kristusov prelom gre v smeri mirnih medčloveških odnosov, vodi k občutku usmiljenja in ljubezni. Rek “oko za oko” zamenja misel, da če te nekdo udari po desnem licu, mu ponudiš drugo. Krščanstvo, ki se je s Pavlom ter drugimi apostoli in adepti širilo po Mali Aziji, Afriki, po grškem polotoku vse tja do Rima, se je naslanjalo na blaga čustva. Bog jeze je postal Bog ljubezni, čeprav v okvirih, ki so bili zgodovinsko možni in razumljivi. Ace Mermolja beri na 4. strani IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) Deželni odbornik za kulturo Molinaro, podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso, rektorica Univerze v Vidmu Cristiana Compagno, direktorica centra Cip Carla Marcato in odgovorni za furlansko kulturo in jezik Univerze v Vidmu Federico Vicario Zakon 482, ki je bil sprejet pred natanko 10 leti je za manjšine dobra podlaga, ni pa dosegel vseh zaželenih učinkov, glavni problem pa je pomanjkanje sredstev za njegovo izvajanje. To je med drugimi poudaril tudi deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro na posebnem celodnevnem posvetu z naslovom »Šolstvo in javne uprave. Deset let zakona 482 za jezikovne skupnosti v Italiji«, ki sta ga v ponedeljek, 14. decembra, v Vidmu priredila Mednarodni center o večjezičnosti (Cip) Univerze v Vidmu in Odborništvo za kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine. Molinaro je izrazil svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, da namenja Italija za Deset let od sprejetja državnega zaščitnega zakona 482 Brez ustreznega finančnega kritja zakon ne more biti dovolj učinkovit V sredo slavnostna otvoritev čezmejnega smučišča Se nekaj dni nas ločuje od otvoritve povezave smučišč Kanin - Nevejsko Sedlo, ki bo v sredo 23. decembra. Po dolgoletnih prizadevanjih bo torej zaživelo prvo čezmejno smučišče Kanin - Sella Nevea. Proge bodo odprli po zaključku slavnostnega odprtja nove žičniške naprave s progo. Prireditev bo potekala na območju med kočo Gilberti in območjem prelaza Prevala in se bo začela ob 11. uri. Nov smučarski center bo imel 70 hektarjev smučišč, 30 kilometrov prog ter dvanajst smučarskih naprav. beri na strani 9 izvajanje tega zakona le 25% predvidenih sredstev, negativno pa je tudi to, da zaščita in valorizacija manjšinskih jezikov še vedno nista nekaj vsakdanjega, poznavanje teh jezikov pa prav tako še ni zaznano kot vrednota. Omenil je tudi, da je pri porazdelitvi sredstev še posebno penalizirana furlanska manjšina, ki prejema manj prispevkov, pa čeprav je Furlanov na primer precej več kot Slovencev. (T.G.) beri na strani 5 Successo per la mostra mercato di Natale Ha avuto anche quest’anno un ottimo successo l’iniziativa della Pro loco Nediške doline che, per la sesta volta, ha organizzato a S. Pietro al Natisone la mostra mercato dell'artigianato artistico e dei prodotti tipici delle Valli del Natisone e della Valle dell'Isonzo "Gesti antichi per un nuovo Natale - Stara dela za današnji Božič". vedi a pagina 6 Foto: Dario Simaz Četrtek, 17. decembra 2009 2 Mercoledì 9 il consiglio comunale si è riunito dopo lo stop del 27 novembre Pulfero, dopo l’assemblea annullata sindaco e opposizione si stuzzicano Piccole punzecchiature polemiche - comunque meno pungenti di quanto ci si aspettasse, forse per l’avvicinarsi del clima natalizio -tra il sindaco Piergiorgio Domeniš e la minoranza guidata da Teresa Dennetta hanno contraddistinto il consiglio comunale di Pulfero che si è tenuto mercoledì 9 dicembre. Polemiche inevitabili dopo che l’assemblea precedente, prevista per il 27 novembre, era saltata a causa della mancata notifica in tempo utile al capogruppo dell’opposizione, che aveva quindi chiesto e ottenuto l’annullamento. “Un autogol - secondo il sindaco - perché entro novembre si dovevano approvare gli assestamenti di bilancio, un momento in cui si mettono in discussione le proposte della maggioranza. Abbiamo fatto una variazione di bilancio in giunta, ma dispiace non aver potuto dibattere l’argomento in consiglio.” Domeniš ha anche ri- cordato che lo statuto prevede che ciascun consigliere elegga un domicilio sul territorio comunale (chiaro il riferimento alla consigliere Dennetta) ed ha invitato l’opposizione a rinviare la campagna elettorale al 2014. Da parte sua il capogruppo della minoranza si è lamentata per non avere a disposizione uno spazio nel municipio dove consultare i documenti ed ha ribadito di voler effettuare solo un’attività di controllo sulla gestione amministrativa. Dennetta ha però anche definito illegittimi, citando leggi e sentenze, alcuni atti del sindaco come responsabile dei servizi comunali. Il suo gruppo non ha quindi partecipato al voto sulle tre ratifiche delle delibere di giunta inserite nell’ordine del giorno. L’assemblea ha poi discusso una mozione proposta dal gruppo Pulfero Punto It che chiedeva la creazione di una commissione □ E □ MUNICIPIO □ a □ a per la revisione del regolamento per il funzionamento del consiglio comunale, proposta di fatto accettata dalla maggioranza, visto che Domeniš ha assicurato che verrà inserita tra gli argomenti del prossimo consiglio. Il sindaco ha anche risposto ad alcune interroga- zioni dell’opposizione, in particolare sulle richieste di contributo alla Provincia per il sostegno alle famiglie con minori e sulla ciclovia naturalistica Cividale - Kobarid, progetto transfrontaliera che vede tra i partecipanti l’associazione S. Giovanni d’An-tro - Landarska jama. (m.o.) %s5? ima 1 Stojan Spetič Pismo sem že napisal, ko je nepri-števnež vrgel Berlusconiju v obraz kipec in ga ranil. Vprašujem se samo, zakaj premier ni bil zastražen. Posebno dan po spopadih na istem trgu. Notranji minister Maroni bi moral odstopiti! Očitno je Berlusconiju prekipelo, ko je spoznal, da mu Fini rahlja večino in postavlja pod dvom odobritev paketa jamstev, ki so mu potrebne, da se reši sodnih nevšečnosti. Tako je na zasedanju evropske ljudske stranke prikazal Italijo kot talko levičarskih sodnikov, ustavnega sodišča in predsednika republike, samega sebe pa kot žrtev teh razmer. Zato se, po njegovem, mudi s spremembo ustave in političnega sistema. Če je treba, tudi z navadno večino in ljudskim referendumom. Navsezadnje bi vanj zagnal vse televizije, ki so njegove ali jih politično nadzoruje. V nasprotnem primeru bi bile pred- časne volitve neizbežne. Ne vem, ali je vsem jasen pomen te grožnje. Berlusconi ve, da je on sam imenoval domala vse poslance svoje večine, saj mu to omogoča sedanji volilni sistem. To pomeni, da vsak poslanec desnice ve, da mu nad glavo visi Damoklejev meč: ali uboga vsemogočnega vodjo, ali se lahko umakne. V preteklosti je Berlusconi tako že obračunal z marsikom, ki je potonil v pozabo. Od zunanjega ministra Martina do predsednikov senata Scognamiglia in Pere. In še bi lahko naštevali. Grožnji ni nasedel bivši predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini, ki je ob obotavljanju demokratov zavohal veter, prevzel pobudo in predlagal oblikovanje »koalicije proti Vitezu«, kateremu očita, da s svojimi izbruhi škoduje Italiji in meji že na ustavni prevrat. Casini je svoj poziv namenil vsem zmernim silam opozicije, ki sedijo v parlamentu in se med seboj pogosto-ma prepirajo: od Rutellijevih novih sredincev do Bersanijevih demokratov in Di Pietrovih justicialistov. Vsi so Casinijevo vabilo sprejeli, čeprav vedo, da v sedanjem parla- mentu nimajo večine. Očitno ima Casini nekaj za bregom, česar ne more ali tudi noče skriti. Tih dogovor s Fi-nijem in njegovimi pristaši, da bodo v odločilnem trenutku obrnili hrbet Berlusconiju. Od tod dalje so le moje domneve. Fini in njegovi odkriti in skriti pristaši čakajo na priložnost, toda sedanji predsednik poslanske zbornice ni tako naiven, da bi pomagal zgodovinskim nasprotnikom leve sredine. Kvečjemu svojemu prijatelju Casini-ju. In ne zastonj. Združena opozicija bi mu morala nuditi močna politična jamstva, kot na primer predsedstvo nove vlade, ki bi nasledila Berlusconijevo. Z odločno podporo predsednika Napolitana. Taka vlada bi morala biti Finiju po godu in z njegovim programom, leva sredina bi mu morala nuditi podporo, najbrž zunanjo. Če pa bi vstopila v vlado, ki igrala v podrejeni vlogi. Kajti Finiju je tudi velika sredina tuja in odveč, saj računa predvsem na oblikovanje ustavne desnice, ki bi imela tudi podporo podjetnikov in zunanjepolitičnih partnerjev Italije: EU in ZDA. Nekaj je, po mojem, povsem jasnega. Tu ni hazarda, tveganja v igri, vsak igra samo, če ve, da ima v rokah prave karte. V Sloveniji izbrali deset najvplivnejših pravnikov leta 2009 Švedski premier Frederik Reinfeldt je bil med 27-imi voditelji članic EU izbran za evropskega politika leta. Borut Pahor je na 18. mestu, italijanski premier Silvio Berlusconi pa je zadnji z oceno 3,56. Evropskega politika leta je izbral francoski časopis La Tribune s pomočjo mednarodne žirije novinarjev, ki so pohvalili uspehe in grajali grehe voditeljev članic evropske povezave. Politike so ocenjevali v različnih kategorijah ter jih na koncu razvrstili na lestvici. Tik za petami Reinfeldtu, kije dobil oceno 7,54, je luksemburški predsednik vlade in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker, zadnjo stopničko na zmagovalnem odru pa je zasedla nemška kanclerka Angela Merkel, najvplivnejša ženska na svetu. Zmagovita trojica je dobila najvišje ocene v vseh kategorijah. Junckerja so med drugim pohvalili za moštveno delo in predanost evropski ideji, Merklovo pa za njene vodstvene sposobnosti. V kategoriji vodstvenih sposobnosti je dobro ocenjen tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ker pa se je v drugih odrezal slabše, je na koncu zasedel deveto mesto. Slovenski premier Borut Pahorje z oceno 5,44 na 18. mestu za tri mesta prehitel britanskega kolega Gordona Browna. V Ljubljani pa so podelili priznanja desetim najvplivnejšim slovenskim pravnikom leta 2009. Izbrani so bili France Bučar, Miro Cerar, Aleksander Čeferin, Damijan Gregorc, Jože Kovač, Katarina Kresal (ministrica za notranje zadeve), Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar in Nina Zidar Klemenčič. Največ glasov je prejel bivši podpredsednik slovenskega parlamenta Marko Pavliha. Po podelitvi priznanj so nagrajenci na okrogli mizi spregovorili o aktualnih vprašanjih v Sloveniji, največ pozornosti pa so namenili arbitražnemu sporazumu o načinu reševanja Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve vprašanja slovensko-hrva-ške meje. Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine France Bučar je dejal, da arbitražni sporazum odpira vrsto vprašanj, med drugim na kaj naj arbitražno sodišče opre svojo odločitev. Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pa je poudaril, da Slovenija zgodovinsko gledano izgublja svoje ozemlje in morje, to pa se lahko zgodi tudi na podlagi arbitražnega sporazuma. Sporazum je po njegovem mnenju slab, Slovenija pa bi svoje zahteve lažje uresničila, če bi bilo v njem izrecno določeno načelo zunanje pravičnosti. Notranja ministrica Katarina Kresal pa je menila, da je treba na reševanje spora s Hrvaško gledati širše. Nacionalni interes Slovenije ni samo določitev pravične meje s sosednjo državo, temveč tudi, da Hrvaška čimprej vstopi v EU in se schengenska meja premakne na južno hrvaško mejo, je poudarila. Vladaje po besedah Kresalo ve prevzela svojo odgovornost in stoji za sporazumom. S tem, ko se odločitev spora prepušča tretjemu, se prevzema določeno tveganje, lahko pa se v veliki meri določi parametre, kakšni bodo zaključki spora, poudarja ministrica, ki meni, da arbitražni sporazum to omogoča. Kresalova pomisleke glede referenduma zavrača in se sprašuje, zakaj potem sploh so referendumi. (r.p.) kratke.si Fondato un nuovo partito politico Vlado Dimovski, docente alla Facoltà di economia di Lubiana, ha fondato un nuovo partito, la Slovenska unija. Fino ad una settimana fa era membro influente del partito socialdemocratico, in passato è stato anche ministro del lavoro. Obiettivo della nuova formazione politica è cercare una via d’uscita dalla crisi economica e politica. I valori negativi della crescita economica, con il meno 9% del PIL e la disoccupazione, sono dati preoccupanti, ha dichiarato. I cittadini sloveni sono scontenti L’opinione pubblica slovena è scontenta del governo e ancor più del parlamento che ha avuto il “voto” peggiore finora registrato. È quanto emerge dal sondaggio del quotidiano Deio. Ma non cambiano le intenzioni di voto. Al primo posto rimane il partito democratico con il 20,3%, seguito dai social-democratici con il 17,3%. Molto distaccati gli altri partiti. Al terzo posto si colloca il partito nazionale con il 7,2%, seguono LDS (5,1%), Zares (3,7%) e i popolari (2,2%). La Vojvodina sulla via dell'autonomia Il 14 dicembre i deputati del parlamento della Vojvodina hanno votato lo statuto di autonomia. Per il presidente del parlamento è stata una vittoria della democrazia e la conferma che la Serbia ha imboccato la strada euroepa. Così si mantiene l’integrità serba, ha aggiunto il capo dell'esecutivo. Lo statuto prevede una banca autonoma per lo sviluppo, la possibihtà di stringere accordi interregionali e avere proprie rappresentanze diplomatiche a Bruxelles e altrove. In gennaio il voto per la Commissione europea Janez Potočnik, candidato sloveno alla Commissione europea come “ministro” dell’ambiente, sarà sentito dal comitato parlamentare il prossimo 13 gennaio a Bruxelles. Le audizioni dei futuri commissari avranno luogo tra PII ed il 19 gennaio ed i primi ad essere interpellati saranno il futuro “ministro” degli esteri, l’inglese Catherine Ashton e quello del bilancio, il polacco Janusz Lewandowski. Il voto finale di tutta la commissione è previsto per il 26 gennaio. I bambini di Tolmino per l'albero di Natale di Dusseldorf Per l’undicesimo anno consecutivo, la cittadina tedesca di Dusseldorf ha realizzato il progetto Unicef di un Natale internazionale. Quest'anno vi hanno collaborato anche gli alunni della scuola primaria France Bevk di Tolmino che hanno realizzato gli addobbi per l’albero di Natale assolutamente ecologici. Si tratta di decorazioni di cera a forma di fiori bianchi. Il progetto ha coinvolto 12 paesi del mondo. Presentato a Udine ‘Una degna figlia di Israele’ ' IU&J ‘WXuJ* AvmuvA:* ■2-2 * s- v ?*?/„/ 1-3 Vi-* ? a 4 /G i' ..' J-r-rj,A.e_ 7-^*-4’ a u 7 /-?1 v i ■ 01T j TTf.JtCfl.ut! di musicista a tutto tondo e di donna emancipata, il grecista Giuseppe Frappa, che ha invece messo in evidenza l'eccellenza della preparazione della Adaiewsky nel greco antico, specialmente nel settore tuttora sottosviluppato degli studi sull'accentazione e sull'effettiva realizzazione sonora nell’antica Grecia della poesia lirica, che la studiosa prefigurava come antenato diretto di tanta musica popolare della nostra regione. L'intervento conclusivo è stato invece svolto dal musicologo Quirino Principe, collaboratore sin dal primo anno dell'iniziativa, cui è stato regalato il volume ritrovato dalla nipote della compositrice russa, la signora Elsa Geiger, figlia di Božična telovadna akademija v Kulturnem domu v Gorici V sredo, 16. decembra, s pričetkom ob 19.30 uri, je bila v telovadnici Kulturnega doma v Gorici tradicionalna božična telovadna akademija, na kateri so nastopili vsi mladi, ki se pri društvu ukvarjajo s telesno kulturo. Okrog sto mladih domovcev je prikazalo znanje dosedanjega tromesečnega dela. Nastopili so malčki športnega vrtca, skupini orodnih telovadcev in ritmičark ter baletna skupina šole »E. Komel« iz Gorice. Košarkarsko znanje pa je prikazala skupina, še posebno številnih, mladih košarkarskih upov goriškega Doma. Gostja večera je bila skupina AŠD Che-erdance Millenium iz Trsta. Nel Duomo di Cividale la prima del Magnificat in lingua friulana Si terrà venerdì 18 dicembre, alle 20.30, in prima assoluta nel Duomo di Cividale, il concerto ‘La me anime e cj ante - Il Missus e il Magnificat in lingua friulana’ musicato da Giovanni Fabbro. Dedicata alla memoria del compianto musicologo Renato della Torre, maestro e amico dell’autore, l’opera è un Magnificat in marilenghe, per soprano, coro virile, coro di voci bianche e insieme strumentale. Esecutori saranno il Piccolo Coro Artemia di Torviscosa, il Coro maschile Sot le piargule di Percoto, Giorgio Monte e Manuel Buttus del Teatrino del Rifo di Torviscosa. Nel preludio è prevista l’esecuzione di Antonio Qualizza di ‘Vegliate pastori (Pastierci ne spite)’ per coro di voci bianche, traduzione e armonizzazione di un canto popolare natalizio delle Valli del Natisone. Un laboratorio sul tema della comprensione ‘Scuola delle abilità’ è il titolo di un laboratorio dedicato ai bambini dagli 8 ai 15 anni ed organizzato, tra il dicembre 2008 e lo scorso mese, dall’associazione nazionale di volontariato per l’educazione Vitae, che ha sede a Faedis, e con la quale collabora il Centro di aggregazione giovanile di Podresca, nel comune di Pre-potto. Uno dei risultati di questo laboratorio è stata la storia sul tema della comprensione intitolata ‘Luigino il fagiolino’ ideata dalla classe quinta A del convitto nazionale Paolo Diacono. È l’esito di una serie di lezioni in classe che hanno portato gli alunni ad inventare la storia. Il tema della comprensione è stato analizzato nei suoi tanti aspetti, cercando ad esempio di capire dai bambini quali sono le cose più importanti per loro. Diverse le risposte, dalla famiglia al lavoro, fino alla giustizia “anche se in questo momento non c’è”, come ha risposto un alunno. Nel corso del 2010 il laboratorio proseguirà affrontando il tema del ‘Costruire le relazioni’. Četrtek, 17. decembra 2009 Il campo di calcetto in fase di realizzazione a S. Pietro al Natisone Migliore vivibilità, soldi a S. Pietro ed a Taipana La parte del leone la fa l’Associazione intercomunale con capofila Cividale (e comprendente anche i Comuni di But-trio, Corno di Rosazzo, Man-zano, Moimacco, Pavia di Udine, Pradamano, Prema-riacco, Remanzacco e S. Giovanni al Natisone) che ha ottenuto un milione 600 mila euro (su una spesa prevista di due milioni di euro) per un progetto per il risparmio energetico e per la prevenzione dell’inquinamento luminoso negli impianti di pubblica illuminazione. Ma sono circa una sessantina i Comuni che si divideranno i 19.654.104 euro messi a disposizione dalla Regione per la realizzazione di altrettanti progetti mirati al miglioramento della vivibilità e ad una maggiore fruibilità dei servizi nel Friuli Venezia Giulia. Tra le amministrazioni comunali interessate dal provvedimento, solo due si trovano in Benecia: S. Pietro al Natisone e Taipana. La prima otterrà dalla Regione 212 mila 500 euro, su una spesa totale di 250 mila euro, per la sistemazione delle aree esterne del campo di calcetto annesso alla palestra della scuola media e per l’adeguamento della palestra stessa. Taipana invece avrà a disposizione la somma di 170 mila euro (ad essa dovrà aggiungere, per completare il progetto, 30 mila euro), per l’adeguamento alle norme di sicurezza ed il contenimento dei consumi energetici del fabbricato adibito a centro residenziale per anziani denominato Casa Famiglia. “Nella definizione della graduatoria - ha spiegato l'assessore regionale Federica Seganti - si è tenuto conto dell’interesse strategico degli interventi proposti, della loro capacità di consentire una fruizione migliore e più estesa dei servizi, della tempestività e della rapidità di realizzazione, dell'onerosità non eccessiva, dell'ammontare del cofinan-ziamento”. PD: dare prospettive alla montagna ed alla sua gente Il futuro delle Comunità montane è stato il tema di un incontro promosso dal Gruppo consigliare regionale del PD, su iniziativa del capogruppo Gianfranco Moretton e dei consiglieri Sandro Della Mea e Enzo Marsilio. Gli interventi dei numerosi amministratori hanno unanimemente ribadito la necessità che, per poter gestire il proprio sviluppo, la montagna deve poter contare su un organismo di autodeterminazione, che si può chiamare come meglio si crede, ma che deve avere ruoli e funzioni chiari e ben definiti. A giudizio di Moretton, ogni scelta in merito deve essere perlomeno preceduta da un'idea guida di quale sarà la futura riforma delle autonomie locali con una definizione, anche se solo di massima, di Comune e Comunità montana, cercando di evitare sovrapposizioni di competenze e funzioni per favorire i processi di semplificazione. Si vada poi a rivedere gli ambiti montani nel rispetto delle diversità peculiari dei vari territori montani, conservando ai nuovi enti proposti autonoma capacità di programmazione e gestione del proprio territorio. Podprimo kulturno mrežo V času krize je normalno, da tudi javne uprave stisnejo pas, pregledajo proračune in se odločijo za rezanje stroškov. Proračun ostaja za vsako upravo bistveni dokument, ki najjasneje govori o njeni (uprave) politiki. Razlika med levico in desnico naj bi se na konkreten način kazala prav pri usmerjanju sredstev. V tem je srž problema in ne v napovedih z volilnim priglasom. Sedanja vlada Furlanije Julijske krajine seje večkrat opredelila za osnovne izbire, ki niso vedno napačne. Kljub občutno manjšim prilivom denarja je prav, da Dežela ne klesti osnovnih storitev in pomoči, kot sta zdravstvo in socialna politika oziroma blažilci v času krize in pomanjkanje dela. Ne obstajata samo ti dve postavki, čeprav sta zdravje in ekonomsko preživetje družin v vsaki krizi osnovna urgenca. Obstajajo pa še druge izbire. Če opazujemo porazdelitev sredstev s slovensko-manjšinskega zornega kota, se nam ne zdijo tako z državnega kot z deželnega zornega kota, finančni rezi na račun manjšinskih organizacij ekonomsko upravičeni. Slovenska manjšina v dolgem obdobju ni doživela poviškov podpor in torej ni prispevala ne h krizi in niti k inflaciji. Sedaj ji pretijo še krepki rezi. Dežela FJK je dolga leta dajala slovenskim organizacijam malo ali nič in obravnavala prispevek iz zaščitnega zakona, še prej pa iz zakona za obmejna območja, kot svoj doprinos, kar seveda ni res. Sredstva so name- njena slovenski manjšini in Dežela je samo njihov “posrednik”. Finančno neanga-žiranost Dežele do slovenske manjšine je skušal popraviti Illy s posebnim skladom, ki pa ga je sedaj odbornik za kulturo izničil in to skušal prikriti z nespremenjeno podporo Slovenskemu stalnemu gledališču. Ob vsem tem pa se mora Dežela FJK za svoj poseben status, ki tudi finančno nekaj nese, zahvaliti prisotnosti manjšin na njenem ozemlju. To vsi radi spregledajo in zato več dobijo kot dajo. Mimo večkrat zapisanih ugotovitev pa sem bil med podpisniki peticije v prid italijanskim, furlanskim, slovenskim in vsem kulturnim društvom, ki delujejo v naši deželi. To stvarnost poznam, njej je Dežela tudi v dobrih časih dodeljevala glede na splošne izdatke pičel odstotek lastnih odlivov. Gre pa za stvarnost, ki daje kulturni podobi FJK svoj obraz in svojo značilnost. V tem raznolikem in mnogoštevilnem kulturnem delu je istočasno ogromno prostovoljnega dela, saj bi brez njega mreža organizacij, društev, gledaliških skupin, pevskih zborov, orkestrov, galerij, debatnih večerov, literarnih dogodkov, zgodovinskih obeležij itd. preprosto ne bi bilo. Ni vse kulturno življenje v nekaj strogo poklicnih ustanovah, kot sta lahko gledališče Verdi ali Rossetti, ali v manifestacijah, kot je Mit-telfest, kjer so parametri strogo profesionalni. Pomislimo samo, da bi bili na ot- voritvi številnih slikarskih razstav vsi plačani, vsi neki Sgarbiji. Kaj bi bilo, ko bi na stotinah literarnih večerov in predstavitvah knjig avtorji in organizatorji zahtevali honorar kot kak televizijski zvezdnik. Pomislimo, da bi dobri glasbeniki in pevci nastopali na neštetih prireditvah pod finančnimi pogoji pevcev in glasbenikov Verdija. Niso vsi na isti ravni, mnogi pa so in delajo za povračilo stroškov ali pa zastonj. V množičnem kulturnem delu, ki označuje naš prostor, je veliko visoko izobraženih ljudi, veliko talentov, umetnikov, znanstvenikov, ki prihajajo k ljudem iz vere v kulturo in ne le zaradi denarja. Jasno je, da obstajajo tudi plačane figure, toso organizatorji, vodje galerij, knjigo-tržci, založniki, igralci, ki živijo od svojega dela. Brez prostovoljnega doprinosa številnih intelektualcev pa bi se kulturni stroj zreduciral na nekaj institucionalnih in strogo plačanih prireditev. Skoda bi bila ogromna. Prekomerno rezanje sredstev že itak podhranjeni kulturi pomeni torej izgubo še kar številnih delovnih mest, obenem pa briše na stotine priložnosti, ko se v velikih mestih in manjših deželnih občinah nekaj kulturnega dogaja tudi zato, ker se maloštevilni skupini profesionalcev pridružuje tnala vojska intelektualcev in krea-tivcev, ki v bistvu zahtevajo malo ali nič in veliko dajo. Osebno bi branil to gibanje, ki je v vsej naši deželi: od Pordenona do Vidma, od Gorice do Trsta in v vseh okolicah številno, navdušeno in značilno. Gibanje je toliko bolj dragoceno, ker te potem zgrozi, ko izveš, da kak Maurizio Corona ali kaka Belen Ro-driguez zahtevajo za nemo prisotnost na prireditvi ali v diskoklubu deset, petnajst in več tisoč evrov na večer. Za nove barbare očitno ne zmanjka dettar j a... Vidljivost slovenskih programov Rai po digitalizaciji televizijskega oddajanja Slovenski programi naj bodo vključeni v MUX1 r Med jezo in mirom s prve strani Poznejša cerkev je marsikdaj zapustila svojo prvobitno pot. Mir, spoštovanje drugega, ljubezen in pomoč revnim in šibkim ostajajo bistven nauk Nove zaveze in povzemajo smisel Kristusovega trpljenja, darovanja sebe za druge in vstajenja. Mislim, da se je del človeštva, ki je sprejel monoteizem, vse do danes pomikal med omenjenima poloma: med ognjem in mečem in roko, ki v ljubezni išče drugega. Vsaj danes stegnimo roko z darilom in ne pesti z ročajem rezila. Ace Mermolja 1 Z digitalizacijo radijskega in televizijskega oddajanja v Italiji (proces je že v teku tudi v Sloveniji) bi morali biti vsi programi dosegljivi na celotnem ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. S tem bi se moralo končno rešiti vprašanje vidljivosti slovenskih programov tretje državne mreže Rai tudi v videnski pokrajini. Benečija je bila s tega vidika že od vsega začetka oddajanja programov slovenskega oddelka Rai prikrajšana. Najprej je zgledalo, daje edina ovira pomanjkljivost v pogodbi z italijansko državno televizijo, ki ni omenjala vidljivosti slovenskih programov v videnski pokrajini, problem pa je tudi po podpisu nove pogodbe ostal nerešen. Kljub temu, daje Dežela že leta 2005 namenila 40.000 evrov za postavitev analo- gnega oddajnika nad Preš-njem, Benečani še naprej nismo mogli gledati slovenskih programov, ker Rai v analogno tehnologijo ni več nameravala investirati, tako da tudi oddajnik ni bil nikoli postavljen. Predstavniki državne televizijske ustanove so letos sporočili, da problema vidljivosti slovenskih programov po celi deželi ne bo več, ko bo zaključen postopni prehod na digitalni način oddajanja. “Pri tem pa bo potrebno doseči, da bo poleg treh glavnih programov Rai tudi slovensko digitalno od- dajanje vključeno v multi-pleks MUX 1, katerega kanali bi morali biti že jeseni 2010 vidni na 98% celotnega ozemlja Furlanije Julijske krajine,” opozarja deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, “sicer bo vse ostalo po starem.” Na obisku pri ministru Žekšu Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš skupaj z državnim sekretarjem Borisom Jesihom je v sredo 9. v Ljubljani sprejel predstavnike Inštituta za slovensko kulturo iz videnske pokrajine, ki jih je spremljal načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Predsednica Bruna Dorbolò, Giorgio Banchig in Iole Namor so uglednima sogovornikoma predstavili položaj slovenske manjšinske skupnosti v Furlaniji in predvsem njene potrebe po nadaljnem kulturnem razvoju ter načrte, ki jih razvijajo. Na koncu so se tudi slikali pred božično jelko. Četrtek, 17. decembra 2009 Lunedì, 14 dicembre si è tenuto a Udine il convegno “Scuola e Amministrazione pubblica. I dieci anni della legge 482 sulle comunità linguistiche d’Italia”, promosso dal Centro Internazionale sul Plurilinguismo, una struttura speciale dell’Università di Udine finalizzata alla ricerca, documentazione e formazione nel campo del plurilinguismo, nonché dall’assessorato alla Cultura della Regione FVG. Cristiana Compagno, rettore dell’Università di Udine, ha spiegato che lo scopo dell’incontro era aprire una riflessione su quanto si è fatto e si può fare per la difesa e valorizzazione del plurilinguismo perché diventi elemento costitutivo della cultura del nostro popolo. L’Assessore alla Cultura Roberto Molinaro ha sostenuto la necessità deh’insegnamento della lingua minoritaria a scuola, ma la lingua friulana non è ancora percepita come un valore da tutelare, a suo parere, ed è necessario quindi sensibilizzare la comunità. Il problema vero però è quello della scarsità di risorse finanziarie a disposizione che non permette una programmazione a lungo termine. Il prof. Guglielmo Cevolin si è soffermato sul quadro normativo a tutela delle minoranze ed in particolare sulla legge regionale (29/2007) di tutela del friulano e sulla Convegno a Udine sui dieci anni della legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche Se si riducono le risorse, la tutela diventa mera affermazione di principio sentenza della Corte Costituzionale che ha parzialmente abrogato la legge nella parte in cui prevedeva l’obbligo d’insegnamento della lingua friulana. Non si è trattato di una sentenza punitiva della lingua friulana, a suo parere, la Corte ha piuttosto puntualizzato la necessità di intervenire con altri strumenti normativi, diversi daha legge regionale. Bojan Brezigar, presidente del Comitato paritetico per i problemi della minoranza slovena, ha ripercorso la storia del riconoscimento delle minoranze linguistiche in Europa. Con gli stati nazionali si cercò di eliminare il “problema” dehe minoranze con il loro annullamento. Dopo la seconda guerra mondiale le comunità minoritarie erano viste come elemento di disturbo e perciò “oscurate”. Con la caduta del muro di Berlino le cose cambiaronono: nel febbraio 1992, ha ricordato Brezigar, è stata approvata sotto forma di convenzione la “Carta europea delle lingue regionali o minoritarie”. Sono poi seguiti numerosi altri documenti, ma il trattato di Lisbona del 2007 è il primo trattato europeo che cita le minoranze linguistiche. lUc/ri'-" Da sinistra Bojan Brezigar, Guglielmo Cevolin e Silvana Schiavi Fachin Si è poi parlato di lingua minoritaria nella scuola grazie agli interventi di Antonella Tozza, della Direzione generale del Ministero dell’istruzione, di Daniela Bei-trame e di Rosalba Perini dell’Ufficio scolastico regionale FVG. L’art. 4 della 482 prevede la possibilità di insegnare la lingua ammessa a tutela nelle scuole. Tuttavia, l’insegnamento è vincolato all’iniziativa del singolo istituto scolastico ed al consenso dei genitori. Inoltre la legge 482 non prevede un soggetto cui affidare il coordinamento dell’attività didattica. Perciò sono stati presentati progetti di insegnamento eterogenei, molto spesso incentra- ti sul folclore più che sull’insegnamento della lingua. La mattinata si è conclusa con gli interventi di funzionari della Regione Piemonte, della Provincia di Trento e della Regione Sardegna che hanno ihustrato i problemi riscontrati nell’apphcazione della legge 482 nelle proprie realtà. Nel pomeriggio si è aperto il confronto sull’applicazione della 482. La senatrice Tamara Blažina ha ribadito l’esigenza di non effettuare ulteriori tagli ai fondi necessari per dare attuazione alle leggi di tutela, se non si vuole che rimangano delle mere affermazioni di principio. Il prof. Marangon, da econo- mista, ha fatto notare che le spese sono effettuate in ragione del ritorno economico che ne potrebbe derivare. A tal fine bisognerebbe individuare misurazioni alternative per dare il giusto valore al fattore culturale e hnguistico. Il Presidente della Provincia Pietro Fontanini ha stimato la minoranza friulana come una minoranza di serie B rispetto, per esempio, a quella slovena, perché beneficia di meno fondi e perché la lingua friulana non trova accesso nella programmazione RAI. D’accordo con Fontanini il senatore Ferruccio Saro secondo cui è comunque necessario uno sforzo per co- municare ai cittadini l’importanza della lingua friulana come elemento di identità collettiva ed individuale. Livio Semolič, segretario regionale dell’Unione culturale economica slovena (Skgz), ha criticato la logica di contrapposizione tra minoranze, ritenendo più opportuna ed utile la collaborazione al fine di ottenere maggiori benefici per tutti. Infine, Lorenzo Zanon, presidente dell’ARLeF, ha evidenziato la mancanza di un soggetto che coordini l’attività di promozione linguistica nell’ambito della comunità friulana. Al termine della tavola rotonda è stata approvata all’unanimità una dichiarazione da inviare alle competenti commissioni del parlamento, al ministro e alle forze politiche, con cui si sottolinea l’importanza della 482 per la valorizzazione delle lingue minoritarie e si osserva che la riduzione dei finanziamenti per la sua attuazione sono in contrasto con l’art. 6 deha Costituzione. Si constata inoltre che la presenza delle minoranze linguistiche storiche slovena, friulana e tedesca, è una delle ragioni fondanti la specialità regionale ed una ricchezza per il patrimonio hnguistico e culturale della repubblica italiana. Pertanto necessitano avanzati ed efficaci strumenti di tutela. Igor Cerno Sklad DORČE SARDOČ je za šolsko leto 2009 - 2010 dodelil naslednje štipendije: Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! Štipendije prejmejo: Anna Banelli, Stefano Coren, Michele Dreossi, Francesco Dreossi, Ivan Trinco (dijaki Dvojezične osnovne šole v Špetru); Anthea Custrin (Ekstra); Mateja Clarici, Taddea Druscovich, Petra Grassi, Simon Leghissa, Tanja Zorzut, Sara Župančič (univerzitenti študenti). Štipendijo za podiplomski študij prejme: Dajana Kočevar V sklad za letošnje štipendije so prispevali: ZKB© 1908SS3ES;“ M Banca di Cividale Gruppo Banca Popolare di Cividale Urad Vlade Republike Slovenije Za Slovence V Zamejstvu KB lyuy nlbO Podružnica Trst m man< MEDICAL SUPPLIES GROUP Doberdò e Savogna Doberdob in Sovodnje Ml POT Podelitev štipendij bo 18. decembra 2009 ob 18.00 v Nabrežini v Kamnarski Hiši. Toplo vabljeni! 6 novi matajur t-> v • v • Četrtek, 17. decembra 2009 ^ Una cinquantina gli espositori alla mostra mercato di Natale Ottima affluenza all’iniziativa della Pro loco Nediške doline Sono stati una cinquantina gli espositori, dalle Valli del Natisone, dalla regione e dalla vicina valle della Soča, che hanno partecipato, sabato 12 e domenica 13, alla mostra mercato di Natale organizzata nei locali della palestra e dell’ex biblioteca di S. Pietro dalla Pro loco Nediške doline. Ottima l’affluenza di visitatori, provenienti anche da lontano, che hanno apprezzato le molte proposte, dai prodotti gastronomici locali agli oggetti artigianali, dalle proposte delle scuole a quelle delle associazioni di volontariato. Sabato, in occasione dell’apertura, è stata inaugurata l’esposizione dei disegni che hanno partecipato al concorso per il togo del consiglio comunale dei ragazzi di S. Pietro Sf'l'OL.A PRI.\f,\R| I» n'LFERO °sxoi va Sola, BMDBOXEscj Come al solito uno spazio della mostra mercato è stato dedicato ai bambini con il riuscito laboratorio ‘Le luci di Natale’ideato e condotto da Elisenia e Sara. Con i bambini hanno realizzato delle lampade di carta che hanno poi portato a casa Špctcr _ San Pietro ai Natisone slovenski kulturni center _ centro culturale sloveno 21.12.2009 ob/ore 19.30 Božični koncert Glasbena Matica Špeter Natale2009 a Pilifero BožicvPodbonescu Messa di Mezzanotte 24 dicembre, ore 24.00 Grotta eli San Giovanni ci Antro Dopo la messa, nella sala parrocchiale, scambio di auguri e un buon vin brulé Concerto di Fine anno 27 dicembre, ore 17.30 Sala consiliare Etnoploò Aleksander Ipavec, fisarmonica Piero Purini (Purič), sax soprano e tenore Matej Špacapan, tromba Musica epoesia dal Sentiero eli Calla Festina scolastica 18 dicembre, ore 10.30 Messa di Mezzanotte 24 dicembre, ore 24.00 Chiesa di S. Floriano, Brischis Festa degli anziani 19 dicembre, ore 15.00 Santa messa in Sala consiliare. Seguirà momento conviviale allietato da musica, giochi, ballo... presso ristorante Al Vescovo - Škof Koleda 31 dicembre Cicigo/is la mattina per i bambini, in serata per gli adulti Kries 31 dicembre, ore 19.30 _Rodda 5 gennaio, ore 19.00 _ Mersino 6 gennaio, ore 17.00 _ Biacis, con Befana V petek, 4. decembra, smo se učenci Dvojezične osnovne šole iz Špetra udeležili otvoritve razstave naj-večje črede ovc na svetu, ki se je odvijala na travniku pred Villo Manin di Passa-riano. Pri tej pobudi je sodelovala tudi naša šola, saj je pripravila deset ovc. Vsem smo gobčke okrasili s ko- stanji, trup pa na različne načine: z vato, s plastičnimi zamaški, z belimi rokavicami, s plastičnimi kozarci, itd... Pri tej manifestaciji je so- delovalo 85 šol iz vse Furlanije Julijske krajine in zato so nas vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Prireditve smo se udele- žili po en učenec iz vsakega razreda. Po otvoritvi smo si ogledali še razstavo jaslic in ob končuje vsak učenec dobil skodelico tople čokolade. Kljub temu, da je bilo vre- me deževno, smo se vrnili v šolo veseli in navdušeni. Za vse pa naj povemo, da je razstava na ogled do 16. januarja 2010, vsak dan od 10. do 17. ure. Otvoritve razstave največje črede ovc so se udeležiti po en učenec iz vsakega razreda dvojezične šole IL GREGGE PIÙ » Scuole Primarie del Friuli Venezia Giulia 3o dirigenti scolastici; 160 insegnanti; ^.OOO circaibambini; 10.000 genitori e... 20.000 nonni!!! I LE SCUOLE PRIMARIE PARTECIPANTI AL PROGETTO ■C«u* Battuti- _ "Santa Anuria Melici" "Giovanni Battuta Cannotti' 8 novi matajur__________________________________________________________________________________________ n • • Četrtek, 17. decembra 2009 f \ g, J L/L MINISTERO DELLA PI'BIUICX ISTRUZIONE J^olìodrìo 2®f© PAGELLA SCOLASTICA dei” alunni rt Provincia ci freouenrante I (classe r.el Cornut e 'la Provincia M.IJJ2 &GDOI ifcoltvji rJaSì ® Ž)(13 oe. WP*’ « yw ^Tr TinTrTTCRE A cura del circolo Rozajanski dum Il Kolindren di Resia è dedicato alla scuola Skule anu školeiji. Questo è il tema del calendario resiano Naš kolindren 2010, edito anche quest’anno dal circolo culturale Rozajanski dum e curato da Luigia Negro. È una bella edizione, con fotografie in bianco e nero di alunni e scolaresche della Val Resia, un vero e proprio album di famiglia in cui la comunità anche quest’anno si potrà riconoscere. Anzi, in un certo senso è frutto di un lavoro collettivo: la sua realizzazione sarebbe stata infatti impossibile se tante persone non avessero prestato le fotografi e custodite gelosamente, della loro infanzia e della loro famiglia. Il calendario è bilingue, scritto in italiano ed in resiano sia nella parte del calendario vero e proprio dove sono indicati solo nel dialetto locale i nomi dei santi, le varie fasi lunari, le feste religiose e profane, a cominciare dal pust e le preziosissime previsioni del tempo, sia nella sua parte superiore dove le immagini sono accompagnate da didascalie molto sobrie, ma ricche di informazioni. Sono fotografie che risalgono indietro nel tempo fino alla metà degli anni ’40 e raccontano l’evoluzione della vita della comunità, le condizioni di vita nella valle, l’indebolirsi dei paesi con il decremento demografico. Il territorio della Val Resia era disseminato di scuole. Le prime furono organizzate tra gli anni 1880 ed il 1885. Quella di Gniva - Njiva è stata costruita alla fine degli anni ’30 e cessò di funzionare nel 1968. Alla fine degli anni ’30 anni fu costruita quella di S. Giorgio - Bila che fu attiva fino al terremoto. A Oseacco - Osòane la scuola fu aperta in locali di fortuna nel 1882, è stata cancellata dal terremoto del 1976 che l’ha distrutta. Anche la scuola di Stol-vizza, costruita alla fine degli anni ’30, è stata danneggiata dal sisma, in seguito ristrutturata ed ora ospita il museo dell’arrotino. Negli anni ’50 furono costruite le scuole di Lischiazze - Liščace, chiusa dieci anni dopo, e quella di Coritis - Korito che funzionò fino al 1970. Particolare è la vicenda di Uccea - Učja dove a fare da maestro dal 1955, per ben 22 anni, fu don Vito Ferini. Il calendario è stato realizzato anche grazie ad un contributo della Comunità montana del Gemonese Canal del Ferro e Val Canale con i fondi della legge di tutela della minoranza linguistica slovena del Friuli Venezia Giulia (38/2001). Pobudo je organiziral Inštitut za slovensko kulturo, poučevala je Valentina Lorenzi V Špetru lepo uspela delavnica rezijanskih plesov za odrasle V slovenskem kulturnem centru v Špetru se je z večerom rezijanskih plesov zaključil dvomesečni tečaj, ki ga je vodila plesalka Rezijanske folklorne skupine Valentina Lorenzi. Pobudo je organiziral Inštitut za slovensko kulturo in pri tem naletel na res dober odziv, saj so se vpisali tako mladi Benečani kot nekateri “seniorji”, ki so v začetku osemdesetih let plesali v beneški folklorni skupini Živanit, a samo plese iz Nadiških dolin. Mlada učiteljica je pa pokazala, daje posebno nadarjena, da ima talent za poučevanje. Lepo je bilo poslušati tudi mlade citiravce. In lepa je tudi misel, da se Reziji ni treba bati za svoje kulturno bogastvo, dokler bo njena mladina tako lepo skrbela za ohranitev domačih tradicij. Zaključni večer rezijanskih plesov je bil v petek, 11. decembra, uvedla ga je Marina Cernetig z Inštituta za slovensko kulturo, ki se je vsem zahvalila. Nato sta najprej zaplesala mlada rezijanska plesalca, potem pa vsi tečajniki, ki so začeli usvajati posebnosti rezijanskih plesov. Želite videti, ali jim je uspelo? Iz tega večera je nastala tudi reportaža, ki so jo 15. decembra predvajali na TV Slovenije. Prispevek si bo mogoče ogledati tudi v oddaji “Minute za...”, in sicer na TV Koper 30. decembra, ob 18. uri, in 1. januarja, ob 16.30, na TV Slovenija 2. Mlada citiravca in plesalca Rezijanske folklorne skupine so odprli večer Zaplesala sta skupaj s tečajniki... ... nato pa so po rezijansko zaplesali tudi drugi ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO Aperto: Martedì 8 die. pomeriggio, domenica 13 e 20, lunedì 21 die SALONE bizzo marìo Via Conciliazione, 11 - 33043 CIVIDALE DEL FRIULI (Ud) Tel. 0432 730732 - Pari. IVA 02413890308 Posebna božična noč na Solbici v Reziji Na božično noč bo nad Solbico v dolini Rezije spet zažarela velikanska zvezda repatica, osvetljena z 800 žarnicami. Pojavila se bo kot majhna lučka nad Pustim Gozdom (1.260 m), počasi pa se bo ob melodijah božičnih pesmi po jeklenih vrveh bivše žičnice spustila proti dolini in se položila nad žive jaslice v zgornjem delu vasi, kjer bodo uprizorili Jezusovo rojstvo in prihod treh kraljev z darili. Priljubljeno prireditev Božična noč v dolini Rezije, ki jo vsako leto popestri več spremnih pobud, bo 24. decembra spet priredilo združenje Vivistolvizza. Spust zvezde repatice bodo ponovili tudi 26. decembra in 5. januarja, med prazniki pa si bodo lahko obiskovalci vsak dan ogledali žive jaslice in se sprehodili po ozkih uličicah, kjer bodo razstavljene številne jaslice, odprt pa bo tudi Muzej brusačev z nadvse zanimivim prikazom tega najbolj razširjenega poklica v dolini. Združenje Vivistolvizza bo 27. decembra tudi podelilo priznanje “Srebrna zvezda doline Rezije” domačinu, podjetju ali organizaciji, ki je na katerikoli način prispeval k razvoju doline pod Kaninom. Ta-na Ravanci. Lita 1950. A Pralo. Anni 1950. La Festa degli alberi. • Tu-w Reziji te parve škule so se ogale tu-w litah 1880-1885. Pa či so mažalu hudet mus, malu utruk je hud'ilu zawòjo ka bilu ttì hišne delu za owdelat anu gnuj za nastet ta-z nji've. • A Resia le prime scuole vennero aperte negli anni 1880-1885. Anche se c 'era l’obbligo di frequenza pochi bambini andavano a scuola perchè c 'era il lavoro domestico e il letame da portare ai campi. LABORATORIO ARTIGIANALE Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone -Tel./Fax 0432 727234 Nel mese dì dicembre SEMPRE APERT O gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Četrtek, 17. decembra 2009 Posvet in okrogla miza o izvajanju zakona 482 in njegovih perspektivah V dolino Selle Nevee sta prispeli kabini žičniške naprave Funifor, ki bosta lahko prevažali po 100 smučarjev naenkrat v Čezmejno smučišče Kanin - Sella Nevea s prve strani Posebnost čezmejnega smučišča bo spust s Sedla, ki je 2300 metrov nad morjem in spust na spodnjo postajo smučišča na Nevejskem sedlu, ki je 1100 metrov nad morjem, proga pa bo dolga 5 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov je nov center mogoče primerjati z Mokrinami (Pramollo). Smuka med Italijo in Slovenijo bo možna z enotno smučarsko vozovnico. Kulturno društvo Rečan an Lieška fara DEVETICA BOŽIČNA vsako večer ob 20. uri četartak 17/12 VELIK GARMAK od znamunja do Uogrinkne hiše bojo molil: Anna Uogrinkna, Franca Obrilova, Tonina Cekova petak 18/12 PLATAC od znamunja do mlekarince bojo molil: Loretta Zefcjova, Nadalin Mateužacu, Livia Arnejčicjova sabota 19/12 HOSTNE od jaslic do Karpacove hiše bojo molil: Erika an Maria Kokocuove, Mara Karpacova nedieja 20/12 ZVERINAC od znamunja do Šimanove hiše bojo molil: Rosina Flipežova, Gemma Šimanova, Ernesta Juožolnova pandiejak 21/12 BARDO od jaslic (Gorenje Bardo) do Uršne hiše (Dol. Bardo) bojo molil: Maria Suoštarjova, Rosina Uršna, Rosina Tonova torak 22/12 LIESA od cierkve do faruža bojo molil: Mirella Katinčna, Don Federico, Teresa Peginova srieda 23/12 SEUCE' od jaslic (dolenj konac) do Pečuove hiše bojo molil: Margherita an Dora Tarbjanove, Dela Pečuova V primeru dodatnega krčenja sredstev bo zaščitni zakon le seznam načel ) s prve strani Srečanje, ki je v palačo Antonini privabilo številno publiko, so ob deželnem odborniku za kulturo uvedli rektorica Univerze v Vidmu Cristiana Compagno, direktorica centra za večjezičnost Carla Marcato, Federico Vicario, odgovorni za valorizacijo furlanskega jezika in kulture pri Univerzi v Vidmu, podpredsednica deželnega sveta Annamaria Me-nosso in videnski občinski odbornik za kulturo Luigi Reitani. Med uglednimi gosti naj omenimo še bivšega poslanca Arnalda Baraccet-tija in evropsko poslansko Deboro Serracchiani. Na dopoldanskem delu posveta sta najprej prišla na vrsto Guglielmo Cevolin z Univerze v Vidmu in predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar. Prvi je orisal okvir, v katerem deluje tako imenovani zaščitni zakon, ki ima svojo podlago predvsem v evropskih zako- nih oziroma listinah. Omenil je tudi možnost, da bi se Dežela Furlanija Julijska krajina potegovala za to, da bi pri nas imela sedež evropska Agencija za manjšinske jezike, v kolikor bi do njene ustanovitve res prišlo. Brezigarje glede evropske agencije povedal, da trenutno Evropska komisija njenemu nastanku nasprotuje, nato pa je naštel celo vrsto dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino Evrope, v kateri so bile manjšine pravzaprav razen v redkih izjemah že od nekdaj motilni element. Zadeve so se začele spreminjati šele po padcu berlinskega zidu. V Evropi pa so bili med najbolj pozornimi do vprašanj narodnih manjšin nekateri italijanski politiki (Gaetano Arfé, Domenico Lenarduzzi, Gianni De Michelis in Francesco Capotorti), tako da ne velja trditev, da so Italijani do teh tem ravnodušni. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Posvet v Vidnu je privabil številno občinstvo Zjutraj so obravnavali še poučevanje manjšinskih jezikov v šolah in izvajanje zaščitnega zakona v javnih upravah, popoldne pa je bila na vrsti še okrogla miza na temo »Izvajanje zakona 482 in nove perspektive za jezikovne skupnosti v Italiji«, ki jo je vodil profesor Giovanni Frau. Senatorka Tamara Blažina je povedala, da bo zakon 482 v primeru dodatnih krčenj sredstev postal le seznam splošnih načel, zelo polemična pa sta bila predsednik Pokrajine Videm Pie- tro Fontanini in senator Ferruccio Saro. Oba sta v bistvu poudarila, daje zaščitni zakon zelo krivičen do Furlanov, ki jih je veliko več kot Slovencev, a kljub temu prejemajo precej manj denarja, državna televizija Rai pa ne oddaja programov v furlanskem jeziku. Fontanini je tudi ponovil že večkrat izpostavljeno stališče, s katerim se strinja tudi senator stranke Ljudstva svobode Saro, da je treba predvsem Rezijane zakonsko ločiti od ostalih Slovencev, kar velja tudi za Nadiške doline. Deželni tajnik SKGZ Livio Semolič je ostro kritiziral vse tiste, ki skušajo vnesti nepotrebne spore med posamezne manjšine, saj bi bilo za vse boljše, če bi med sabo sodelovale. Ob koncu posveta so udeleženci soglasno odobrili dokument, s katerim želijo poudariti pomen zaščitnega zakona in pristojne parlamentarne komisije, ministra in deželne politične sile opozoriti, daje krčenje sredstev za izvajanje zakona 482 v nasprotju s 6. členom italijanske ustave in da upravna avtonomija naše dežele temelji na jezikovni različnosti, ki jo je treba ovrednotiti. (T.G.) DVIE KOLONE Če najdete tistih 21 besied tle zdol določene, na tistih dvieh kolonah, ki so počarnjene se vam parkaže, kar vam želmo vsi tisti od Novega Matajurja. (Guidac) 1 - Ruski an partizanski parjatelji. 2 - Don Giovanni po beneško. 3 - Živahni... ku mladi konjaci. 4 - Majhano ardeče sadje, ki daje drien. 5 - Te narbuj znan je Trinkov. 6 - Vas pod Matajurjem... od kap. Katie Franz. 7 - Poblankat. 8 - V njem se ušafajo vse besiede od A do Ž. 9 - Registi. 10 - Kordjal, afetuožast... v Sloveniji. 11 - Tisti, ki imajo preveč diela, jih na nardijo. 12 -Tist, ki na plačava kontributu, ga na bo imeu. 13 - Incontro. 14 - Je šu na ojcet, na... žembo. 15 - Jih je puno tistih od jestvin an sadja. 16 - Dolcezza... v Kobaride. 17 - Dva ženska imena. 18 - Adan, ki ima an vesok glas, ku Pavarotti. 19 - Otrok začne hodit v vartac, ker ima... 20 - Meji z Afganistanom, glavno miesto je Islamabad. 21 - Se ga na usafa lahko za parkirat avto. CAI - Sottosezione Val Natisone Natale 2009 XXII Fiaccolata della pace Quest'anno l’escursione si farà con gli amici di Vemassino con partenza da Vemassino oppure da Savogna per raggiungere Tercimonte, dove è prevista la partecipazione alla Santa Messa di mezzanotte. Per informazioni su orario, luogo di ritrovo e itinerario telefonare a Massimiliano (cell. 349 2983555) Fine anno sul Matajur Escursione notturna alla cima del Matajur dove, a mezzanotte, ci scam-bieremo gli auguri. L'escursione verrà effettuata solo nel caso di tempo favorevole. Si ricorda che i partecipanti dovranno presentarsi adeguatamente abbigliati e attrezzati in considerazione di eventuali cambiamenti meteorologici durante l'escursione. Ritrovo alle ore 21.00 del 31 dicembre a Montemaggiore KD Kobilja glava BOŽIČNA DEVETICA PO VASEH FARE MARIJE DEVICE - DREKA Novena di Natale nei paesi della parrocchia di S. M. Assunta - Drenchia Ob 19:00 - Ore 19:00 15 dicembre Marica Čikova Gor. Dreka 16 dicembre Ivanka Šjorova Laze 17 dicembre Basilia Šonkova Laze 18 dicembre Margherita Kalužova Trušnje 19 dicembre Elena Foščuova Trušnje 20 dicembre Lucia Škejcova Ocnebrdo 21 dicembre Maria Mežnarjova Per Berinc 22 dicembre Norma Uklietih Ocnebrdo 23 dicembre Gabriella Pitažova Ocnebrdo V Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Riviera 1:0 Juniores Valnatisone - Venzone 6:3 Giovanissimi Moimacco - Rangers 6:2 Valnatisone - Lib. Atl. Rizzi/A 1:2 Amatori Cicconicco Villalta - Pizzeria le Valli 0:0 Anni ‘80 - Sos Putiferio (recupero) 3:4 Sos Putiferio - Amaranto 1:0 Pizzeria al Sole 2 - Savognese 0:5 Collettivo Savio - Poi. Valnatisone (ree.) 0:6 Poi. Valnatisone - Enoteca Sandi 6:2 Calcetto Smpri Kei da Moreale - Paradiso dei golosi 6:11 Merenderos - La Viarte 5:6 Essiccatoio Dorbolò - A sbregabalon 8:3 Prossimo turno 1. Categoria Paviese - Valnatisone (ree. 16/12) Reanese - Valnatisone (20/12) Juniores Fortissimi - Valnatisone (19/12) Allievi Valnatisone - Fiume Veneto Ban. (ree. 20/12) Moimacco - Donatello (ree. 20/12) Giovanissimi Sanvitese - Moimacco (20/12) Centro Sedia - Valnatisone (20/12) Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Maria (21/12) Merenderos - Simpri Kei da Moreale (21/12) Classifiche 1. Categoria Caporiacco 30; Valnatisone*, Reanese 26; Tarcentina* 24; Lavarian Mortean 21; Paviese*, Bujese 19; Riviera*, Pagnacco 18; Ancona*, Cassacco 16;Torreanese 15; Ri-sanese 14; Santamaria 12; Rive d’Arcano* 11 ; Moraro 5. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra Premariacco 26; OI3*, Forum Julii 21 ; Valnatisone, Riviera 20; Serenissima 19; Arteniese* 16; Chiavris 14; Reanese*, Tarcentina 13; S. Gottardo 12; Venzone 10; Prog&T* 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 34; Donatello*, Sacilese 28; Mug-gia 24; Tolmezzo Carnia* 22; Manzanese 21 ; Nuova Sandanielese, Trieste calcio 18; San-giorgina*. Futuro Giovani 17; Moimacco* 15; Cormonese* 6; I Falchi*, Pro Romans 2. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 31; Brugnera, S. Giovanni 28; Ancona* 27; Valnatisone* 24; Pordenone* 23; Virtus Corno* 18; Union ’91* 16; Bearzi 14; Pro Gorizia 10; Sesto Bagnarola* 9; Pro Cer-vignano* 8; OI3 6; Fiume Veneto Bannia* 3. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 36; S. Luigi 35; Sanvitese 28; Moimacco 27; Bearzi, Fiume Veneto 25; Virtus Corno**, Azzanese 17; S. Canzian*, Union '91*16; Maniago* 14; Monfalcone 11 ; Rangers*, Opicina*4; Pro Romans*1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 27; Lib. Atl. Rizzi 19; Centro Sedia, S. Gottardo 18; Forum Julii 17; Esperia 97 16; Serenissima 15; Valnatisone 13; Buttrio 8; Chiavris 4; Reanese/A 3; Fortissimi 1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Pizzeria Le Valli. 16; Latteria Tricesimo 14; Extrem 13; Warriors 12; Carpacco, Amaranto 10; Sos Putiferio, Ciconicco Villalta 9; Anni ‘80, Carrozzeria Tarando 8; Bar Al Gambero Amaro 6; Tramonti 5. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Beivars* 15;Turkey Pub* 14; Campeglio*, Dinamo Korda 13; Chiasiellis*, Pizzeria Moby Dick* 10; Savognese, Trattoria da Raffaele, Adorgnano 8; Sammardenchia 7; Il Gabbiano*, Pizzeria al sole due Tarcento 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Polisportiva Valnatisone*, Over Gunners* 15; Tuttomeccanica* 12; Friulclean**, Orzano 11; Racchiuso* 9; Montegnacco* 8; Pinga-longalong**, Collettivo Savio** 4; Enoteca Sandi* 3; Paura&Delirio a Collosomano 2. Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente; * una partita in meno; ** due partite in meno. La vittoria sul Riviera, propiziata da una rete di Montina, permette alla squadra di riprendere il ruolo di inseguitrice LaValnatisone riagguanta la seconda piazza Bene Juniores e Giovanissimi del Moimacco - Due successi per la Sos Putiferio, cresce la Savognese Con il successo ottenuto alle spese del Riviera, grazie alla rete siglata da Luca Montina, la Valnatisone si è portata al secondo posto nel girone B di Prima categoria. La formazione del presidente Andrea Specogna prima della rete decisiva aveva sprecato una manciata di palle gol. La Valnatisone è attesa ora dall’ultima gara del girone di andata, prevista per domenica prossima a Reana, mentre ieri sera, mercoledì 16 dicembre, aveva in programma il recupero di Pavia. In una gara disturbata da violentissime raffiche di vento gelido gli Juniores della Valnatisone hanno superato il Venzone. Protagonisti in positivo Michele Miano, autore di una tripletta (due reti su azione ed una su rigore), ed Andrea Scaunich che ha imitato il suo compagno di reparto. Gli Allievi regionali della Valnatisone ospiteranno domenica prossima sul proprio campo la Comunale Fiume Veneto Bannia, recuperando così la gara di martedì 8 dicembre rinviata per il maltempo. I ragazzi di Luca Michelutto potrebbero con un successo migliorare ulteriormente la propria posizione in classifica. Domenica scenderà in campo anche il Moimacco, impegnato nel recupero contro il Donatello. Prosegue sul giusto binario il cammino dei Giovanissimi regionali del Moimacco che hanno travolto i Rangers. La goleada rifilata alla formazione udinese è stata realizzata grazie alla quaterna firmata da Devid Cudicio ed alla doppietta di Luciano Lorenzo. La squadra dei provinciali della Valnatisone era impegnata sul proprio campo contro la seconda forza del campionato, il Libero Atletico Rizzi. Nel primo tempo, con un forte vento contrario, la formazione guidata da Giancarlo Armellini è passata per prima in vantaggio con il gol di Giacomo Go-renszach. Gli avversari hanno pareggiato ed effettuato il sorpasso con il vento in poppa. Nella ripresa i locali, nonostante la mancanza di vento a favore, hanno sfiorato in due occasioni il pareggio che alla fine sarebbe stato un risultato più veritiero. Nel campionato amatoriale di Prima categoria la capolista Pizzeria Le Valli di Drenchia Grimacco ha chiuso a reti inviolate l’incontro in trasferta a Cicconicco, mantenendo così la posizione di testa della classifica. In grande spolvero l’altra formazione valligiana, la Sos Putiferio di Savogna che, dopo un inizio di campionato poco brillante, sembra avere intrapreso la strada giusta. Infatti i ragazzi guidati da Walter Petricig hanno vinto la gara di recupero giocata mercoledì 9 dicembre contro la formazione degli Anni ‘80 andando a segno con Roberto Clarig, Alessandro Bergnach, Massimo Congiu e Luca Mottes. Nel successivo impegno che li opponeva agli Amaranto è risultata decisiva per la vittoria la rete messa a segno da Andrea Dugaro. Con i tre successi consecutivi ottenuti nelle ultime gare, la formazione di Savogna si è decisamente allontanata Matteo Venturini (Giovanissimi Valnatisone) dalla zona pericolosa della classifica. In Seconda categoria la Savognese, impegnata a Tarcento con la Pizzeria al Sole due, ha ottenuto un importante successo. La cinquina realizzata dalla squadra di Savogna è stata opera di Marco Domeniš, autore di una doppietta, e di Denis Gosgnach, Davide Medveš e Michele Bergnach. Non perde colpi in Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale che, dopo le ultime due apparizioni, mantiene la prima piazza della classifica. Un risultato tennistico quello centrato nel recupero in trasferta con la Collettivo Savio, dove sono andati a segno due volte Giovanni Ni-gro ed una a testa Giorgio Del Ben, Gianpaolo Martin-cigh, Enrico Bait e Marco Debegnach. Nell’incontro casalingo successivo con la Enoteca Sandi di Reana il bottino dei ducali si deve alla doppietta di Giorgio Del Ben ed ai gol realizzati da Marco Debegnach, Enrico Bait e Massimo Di Nardo. Nel girone A del campionato amatori della Uisp di calcio a cinque, continua la serie positiva del Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone che ha espugnato il campo della Simpri Kei da Moreale. l‘pasticcieri’ mantengono così la vetta del proprio raggruppamento. Nel girone B i Merenderos di San Pietro al Natisone sono stati superati da La Viarte con il minimo scarto, in una partita tra formazioni in lotta per il secondo posto in classifica. Nel campionato del Collinare l’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone ha superato la formazione dell’A sbregabalon confermando la propria posizione nei primi posti della classifica generale. Con questi incontri si chiude la prima fase dei campionati amatoriali del Friuli collinare del calcio a undici che riprenderanno la loro marcia nel primo weekend del mese di febbraio 2010. I campionati amatoriali di Queste le classifiche calcetto Uisp aggiornate al turno precedente. Girone A: Paradiso dei golosi 15; Diavoli volanti 13; Santa Maria 10; Boca Juniors Risano 9; Reai Feletto 6; Pizzeria da Raffaele*, Simpri Kei da Moreale* 5; Copia & Incolla 4; Folgore 0. Girone B : Engaged in show biz 16; La Viarte, Merenderos 10; Artegna 9; Zomeais, Santa Klaus@Nevelandia 7; Pilutti’s pub 6; Città di Carlino 4; Casomai spazio notturno 0. Amatoriale del Friuli collinare - Girone A: Pura Vida Café 14; Dlf Cervignano*, Rivigna-nese* 11; Essiccatoio Dorbolò *10; Pitrans Bi-cinicco** 8; Varmo 7; Cdu*, Rosanna e Mau-rizio*5; A sbregaba-lon*3; Tired Pigs*, Bild* calcio a cinque, invece, proseguiranno il loro cammino a partire dall’8 gennaio 2010. Paolo Caffi Tre atleti del Gsa Pulfero alla Santa Klaus Running MEHANIK GORI MO ŠPORT PO SLOVENSKO A(/r0/vtO3iU£b*Mz VčUKA NAGRADA (GP) H SE/H AfoR. (SyV\o!cr- - Box- P IT- STOP In gara vestiti da Babbo Natale La scorsa settimana si è tenuta a Belluno la ‘Santa Klaus Running’, una mezza maratona, giunta alla sua quinta edizione, in cui i concorrenti devono partecipare vestiti da Babbo Natale. La manifestazione, che concorre al Guinness dei primati “Tutto Rosso”, prevedeva anche due percorsi minori di 12 e 6 chilometri. “Ogni tanto va bene fare qualcosa di diverso e di originale”, hanno pensato Alessandro, Erika e Amedeo (Moz) del Gruppo sportivo alpini Pulfero (nella foto), che hanno partecipato con spirito sportivo, oltre che natalizio, all’originale gara in quel di Belluno. Kronaka “Ki reči smo zaviedli v Bruniku!” Telekrat tisti iz Sauodnje an iz drugih vasi Nediških dolin so šli na božični targ (mercatini di Natale) v Branico, ali Bruneck, takuo ki oni pišejo povserode. Kar smo paršli gor, velik part je šu kupe z vodičem (guida) na ogled miesta an takuo so zaviedli puno zanimivih stvari: miestace je na-reto na velikih skalah an pod obedne hiše nie skopano za kliet al garage, tuole sevieda za kar se tiče staro miesto. V Bruniko, ki štieje 15.000 ljudi, hode vsaki dan v višje sriednje suole (scuole medie superiori) vič ku 4.000 študentu tudi iz deleča (Padova, Benetke, Trento, Videm). Takuo se učijo tudi po niemško. An po niemško so povserode napisi; domači ljudje guore samuo v telim jeziku, an ad-na butiga predaja bukva, kartoline an drage stvari, vse an samuo po niemško napisane. Kar smo se sprehajal po centra starega mie- sta, nas nie nič zeblo, an takuo smo zviedel, de vsi hrami imajo kurjavo (riscaldamento) na biomase: cevi, tubi so spejeni tu tla, vsa-koantarkaj je adna jamca, ki pošja uon gorak ajar, ki takuo staje led al snieg, ki je na ciesti, an ugrieje tudi noge tistih, ki se po nji sprehajaj o ! ! ! Na Kronplatzu/Plan de Corones, kamar hodejo smučat, šijat, iz ciele Italije an Evrope, so piste za stuo an še vič kilometru! Se lahko šija, smuča, od parvih dni dičemberja do konca aprila. V telem cajtu rata, de je od 100 do 400 rikoverju v špi-tale za nasreče, ki se gajajo predvsem zavoj o tistih, ki mislejo, de znajo lepuo šijat. Njih špitau, nam je jau vodič, je te narbuj poznan hotel v mieste! Tuole an še puno drugih stvari smo za- viedli grede, ki smo hodil po luštnim an zlo čednim Bruniku. Uarnil smo se damu nomalo trudni, pa pun... borš dobrih reči, ki so pru iz tisth kraju; veseli, de smo preži-viel tak liep dan an le grede spoznal nomalo lieuš an pre-stor, kjer, ku tle par nas, guore an drugi jezik, ki nie italijanski. Oni so zlo ponosni na tuo. An mi? Božične piesmi v cierkvi v Ažli Lietos na bo Božičnih koncertu, tistih, ki jih je or-ganizovala Gorska skupnost Ter Nediža Barda že lieta an lieta po naših mikanih vaseh. Skoda... Vseglih pa se bojo po naših cierkvah odmievale naše lepe božične piesmi. Lahko jih bomo poslušal tudi v cierkvi v Ažli, kjer v nediejo 20. dičemberja, ob osmi an pu zvičer, bo na programu “Vidimus Stellam”. Zapiejejo zbor “Lis vòs dal Nadison” iz San Giovanni al Natisone, “Coro dei Rizzi” iz fare Rizzi (Uidan) an zbor “Tre valli / Tri doline” iz Kravarja. Telo lepo manifestaci on, ki se bo odvijala par vič kraju v naši deželi, sta jo organizala Unione società corali friulane an Videnška pokrajina. Za vičer, ki bo v Ažli, so parskočil na pomuoč še komitat za Ažlo an špie-tarska fara. PODBONESEC Ofjan Žalostna novica Simone nam je napisu, de lietos bo Božič v njega družini žalostan, zak nie vič njega nona. Nono seje klicu Aldo Dorbolò, je imeu 68 liet, imeu je puno puno rad njega an njega bratra Mar- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI ca. Je bluo lepuo ga hodit gledat an nono Aldo je biu puno veseu, kar jih je vidu. Na žalost je na naglim za-pustu tel sviet. Za njim jočejo hči Paola, zet Franco, Simone an Marco, mala Giulia taz Milana, an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Aldo bo venčni mier počivu v Landarje, kjer je Planinska družina Benečije Kilimangiaro (Tanzania) 5.895m velikonočni teden / settimana di Pasqua 2010 Pripravljamo ekspedicijo na največji ugasli vulkan na svetu. Zainteresirani se lahko za informacije obrnejo na Giampaola (mobi 348 2299255) E’ in preparazione una spedizione sul vulcano spento più grande del mondo. Per informazioni gli interessati possono rivolgersi a Giampaolo (cell. 348 2299255) Pro loco Ponteacco Soccorso alpino e speleologico nazionale un servizio per tutti diapositive e commento di Bruno Pocovaz venerdì 18 dicembre, ore 20.30 presso sede prò loco Ponteacco biu njega pogreb v sriedo 9. dičemberja popudan. Gorenj Marsin Pogreb v naši vasi Na naglim je zapustu tel sviet Giuseppe Ierep. Dopu-nu je biu 72 liet. Na telim svietu je zapustu sestre, ku-njade, navuode an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 15. dičemberja popudan v Gorenjim Marsine. Kal Žalostna iz naše vasi V čedajskem špitale nas je za venčno zapustila Maria Guion, uduova Battistig. Bla je s Kal, kjer se je rodila 77 liet od tega. Le v tisto vas se je bla oženila, nje možje biu Livio Livacu. V žalost je pustila smuove Daria an Renza, hčere Annomario, Beatrice an Gabriello, zete, neviesto, navuode, sestro, kunjade an drugo žlahto. Nje pogreb je biu go par svetim Standreže v torak 15. dičemberja. ŠPETER 13.12.2007 -13.12.2009 Je dvie liet, odkar nas je na naglim zapustu Renzo Fon iz Špietra. Na anj se spominjajo vsi tisti, ki so ga poznal an imiel radi. A due anni dalla scomparsa di Renzo Fon lo ricordano con affetto tutti i parenti e le persone che gli hanno voluto bene. VENDESI a Oblizza (Stregna) casa da restaurare, parzialmente abitabile, con terreni. Telef. 0434 869782 ore pasti, cell. 347 0506029 solo ore serali. VENDESI a San Pietro al Natisone centro appartamento 80 mq, cucina, soggiorno, due camere, bagno, ripostiglio, cantina e posto auto coperto. Prezzo interessantissimo. Tel. 0432/727381 ore serali. Tazio Nuvolari je biu te narvenč pilot preteklega stoletja. Kadar je zapustiu tel sviet, se je parkazu v Nebesih z njega dirkalnim avtam (auto da corsa). Svet Petar gaje usta-vu na vrateh an mu je poviedu, de se z avtom na more vstopit v Nebesa, kjer je vse tiho, takuo de se more v mieru častiti Boga. - Ma ist san Tazio Nuvolari! - je poviedu mož - Dol na sviete sem udobiu vse, kar je bluo za udobit z mojim avtam. Brez njega za me na bojo te prave Nebesa! Glih tenčas je zletie-la čez vrata adan ardeč izvenserijski avto (fuoriserie) s tablico (targa) BL. Nuvolari je subit poprašu svetega Petra: - Zaki tist Belunež je šu z avtam v Nebesa an ist ne? - Tist nie Belunež, čeglih ima tablico BL! Tista tablica je Betlemme an avto ga voze sin od gaspodarja! ★ ★ ★ Na Stari Gori sta untarla dva maniha kapučina. Seviede, sta šla ravno v Nebesa an subit sta potukla na nebeške vrata: - Kduo je? - je poprašu svet Petar. - Dva kapučina! - Ma ist sem biu kua- zu dva kafe z žganj am! ★ ★ ★ Dvie parjateljce sta šle se spoviedat na Staro Goro. - Zaki daržiš to desno roko tu žegnani vodi? -je poprašala adna par-jateljca to drugo. - Zatuo, ki sem bla par spuoved an sem po-viedala manihu, de sem pobuoščala mojga mu-roza z desno roko an za pokuoro mi je jau, dejo muorem daržat pu ure tu žegnani vodi! - Alora če je takuo - je odguorila ta druga - mene mi na kor še iti se spoviedat. Se ničku zse- debm ne pu ure tu žegnano vodo! ★ ★ ★ Famoštar je učiu lo-trino an poprašu je otroke: - Kje je Buog? - Buog je v Nebesih, na zemlji an v vsakim prestoru! - so odguorili vsi kupe otroc. Perinac je ustu gor an je jau: - Ist na viem, kje je ponoč an čez dan, pa viem, de za vičerjo nam nose na mizo zelenjavno juho! Tudi včera vičer, kadar muoj tata se je usednu za mizo je vzkliknu: - Oh muoj Buog, saldu zelenjavno juho! Četrtek, 17. decembra 2009 12 Matilda Maticova ima stuo liet! Velik senjam v Kanadi, kjer živi Stuo liet od tega, otuberja 1909, se je go par Rukine rodila adna či-čica, diel so ji ime Matilde. Tisto čičico jo videmo na fotografiji, glih stuo liet potle! Okuole nje so se pru zvestuo parstavli nje navuodi an prana-vuodi. Fotografija je bla nareta tam v Kanadi. Ja, zak življenje je tako... na vieš maj, kam te pope-je, kaj ti da an kaj ti vzame... Matildi ji je vzelo, pa ji je tudi dalo gnado, de ima okuole sebe puno ljudi, ki jo imajo radi. Matilde Zufferli, takuo ki smo napisal, se je rodila go par Rukine. Oženila se je le v tisto vas an šla za neviesto v Maticovo hišo. Nje možje biu Giuseppe Rucchin. So ble 80. lieta, kar sta šla v Kanado, kjer so živiel vsi njih otroc, štier puobi an adna čeča. Kako lieto potle Matilde an nje mož sta se za an cajt uarnila v rojstno vas, an v tistem cajtu je Giuseppe umaru. Bluo je lieto 1986. Matilde, de na bo sama tle doma, je šla nazaj čah nje otrokam an še donašnji dan živi tam v Kanadi. “Ima stuo liet, pa je frišna an ima bistri um, ku de bi jih imiela šele dvajst!”, so nam j al tisti, ki jo lepuo poznajo. Se lepuo zmisle vse, kar je preživiela od nje otroških liet do seda. Se z njo pogovarja je pru lepuo an zanimivo, in- Fiaccolata di Capodanno koča na Solajjeh pri Dreki / rifugio Solaije di Drenchia V četrtek, 31. decembra, ob 21. uri, odhod iz koče proti bivaku Zanuso. Povratek iz Slovenije. Spremljal vas bo upravitelj koče. Ne pozabite na svetilko! Ob povratku novoletna večeija (potrebna je rezervacija). Na jedilnem listu so “paštašuta“, leča in polnjena svinjska noga (zampone). Prijavnina: 5 evrov. Izkupiček bomo nakazali špetrski osnovni šoli. Giovedì 31 dicembre, alle ore 21.00, partenza dal rifugio verso il bivacco Zanuso. Rientro dalla Slovenia. Vi accompagnerà il gestore del rijìigio. Ricordatevi di portare ima torcia! Al rientro "cenone" su prenotazione con pastasciutta, zampone e lenticchie. Quota di partecipazione: 5 euro. Verranno devoluti alla Scuola elementare di S. Pietro al Natisone. Info e iscrizioni: 334 1203924 - 339 1676144 teresant. Ima nimar puno stvari za poviedat. Vsak tiedan čaka, de ji pride Novi Matajur za prebierat an zviedet, kaj se gaja tle doma. Tisti dan, kije dopunla 100 liet, na 27. otuberja, so ji napravli velik senjam. Zbral so se okuole nje nje te dragi, paršla so ji uoščila iz delega sveta. Se governo tiste pokrajine (province), kjer živi v Kanadi, se je na njo zmislu an ji napisu posebne besiede za nje stuo lieta! Matilde je bla pru vesela, de se je tarkaj ljudi zmisinlo na njo. Vesela je bla tudi se parstavt pred fotografsko makino an narest telo lepo fotografijo. Na nji so: tu sred ona, ta spriet nje pranavuoda Jenna (7 liet) an Zachary (12 liet). Sta sestra an brat an sta hči an sin adnega na-vuoda od Matilde. Blizu nje sta na čeparni roki Linda an na te pravi pa Nedy Terlicher. Sta sestre an sta hčere nje hčere. Ta zad, stoje, le s čeparne sta Robyn an nje brat Gerry Rucchin, otroci adnega sina, Laura an nje brat Steven Rucchin, otroc drugega nje sina. Ta zad je še an navuod od Mati-lede, Joey Rucchin, sin drugega nje sina. Je bluo nomalo težkuo razluožt vso tolo žlahto, pa če prebereta počaso, smo šigurni, de zastopeta lepuo! Matilde ima veliko družino, ki jo ima pru rada. An vsi, pru vsi, an tisti, ki nie-so na fotografiji, ji še ankrat željo puno, puno dobrega na telim svietu. Srečno an le takuo napri, draga Matilde, vam želimo vsi tisti, ki dielamo tle na Novim Mataju-re, an vsi tisti, ki so tle doma an imajo lepe spomine na vas. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Srednja Evropa in Italija bosta v naslednjih dneh še vedno pod vplivom mrzlih zračnih mas. Le v prizemlju se bo dotok severovzhodnika začasno nekoliko omilil. Četrtek, 17. decembra V zgornji nižini in v hribovitem svetu bo zmerno oblačno. V spodnji nižini in ob morju pa bo verjetno več oblačnosti; dopoldne bo pihala šibka burja, proti večeru pa se bo okrepila in bo zmerna do močna. Nižina Obala Petek, 18. decembra Po vsej deželi bo zmerno oblačno. V spodnji nižini, ob morju in v vzhodnih predelih bo zjutraj pihala zmerna do močna burja, ki bo kasneje oslabela. OBETI V soboto bi se lahko vreme poslabšalo, v nedeljo pa bo zmerno oblačno. Temperature bodo še nižje. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 4/-1 -1/2 Najnižja temperatura (°C) 6/-2 -2/0 Najvišja temperatura (°C) 1/4 2/5 Najvišja temperatura (°C) 0/4 0/4 Srednja temperatura na 1000 m: -6°C Srednja temperatura na 1000 m: -7°C Srednja temperatura na 2000 m: -12°C Srednja temperatura na 2000 m: -14°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. ... . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 06.JUNIJA 2010 Iz Čedada v Videm: 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. DECEMBRA Sriednje tel. 724131 - Čedad (Fornasaro) 731175 Ukve 60395 - Rezija 353004 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 20. DECEMBRA Esso Čedad (na poti proti Vidmu) Tamoil v Karanji