KORAK NAPREJ Ponovno je že bilo povdarjeno, da ima naša emigracija posebne naloge in da nismo zapustili domovine le zato, da se umaknemo komunističnemu nasilju, da si ohranimo življenje in da uredimo vsak svoj osebni življenski položaj. Za¬ pustili smo domovino tudi zato, da po svojih močeh ohranjanio slovenskemu na¬ rodu tisto, kar komunizem doma uničuje ali je že uničil. Zato, da gojimo 'in po¬ spešujemo v danih razmerah rast vsega, kar bi moglo biti danes ali jutri kori¬ sten doprinos k cilju, da slovenski na¬ rod stopi v družbo svobodnih narodov. Pa tudi zato' in v veliki meri zato, da si vztrajno in dosledno prizadevamo, da bi kot osnovna temelja vsega življenja v slovenskem narodu bila postavljena — nauk krščanstva in iz njega izvirajoča krščanska ljubezen. Teh nalog in dolžnosti pa bi se mora¬ le zavedati tudi emigracije drugih na¬ rodnosti, vsaka za sebe, in v medseboj¬ nem odnosu. Žal, v medsebojnem odno¬ su prevečkrat pogrešamo temeljev kr¬ ščanstva in iz krščanskega nauka izvi¬ rajoče ljubezni. V tem oziru se dogaja¬ jo včasih stvari, ki nas napolnjujejo z resno skrbjo za bodočnost. Vzemi v roke n. pr. srbski emigrant¬ ski list, pa naj bo iz Severne Amerike, Kanade ali koderkoli, ali pa hrvatski, da ostanemo kar pri najbližjih, četudi ni samo pri teh tako. Kaj pišejo ? Hr- j vatski listi iščejo le slabo pri Srbih in srbskem narodu. Zanje je komunizem J iste kot srbstvo. O Srbih ne govore dru¬ gače kot o Srbokomunistih, očitajo jim pokolje in nasilja. Srbi pa na drugi strani« polnijo kolone svojih listov z hu¬ dimi in grdimi napadi na Hrvate, na hrvatski narod, na brvatske osebnosti in tu<^ očitajo Hrvatom pokolje, z grož¬ njami maščevanja in podobno. Ko smo brali nekatere stavke v srbskih listih o kardinalu Stepincu, ki leži težko bolan, preganjan in ponižan od titovega komu¬ nističnega režima, smo se zgrozili. Ali so taki pogledi osnova za bodoče živ¬ ljenje naših narodov? Ali so tisti, ki so odgovorni za taka pisanja na eni in drugi strani še upravičeni, da govorijo o boljši bodočnosti, o svobodi in demo¬ kraciji ? Zaman iščeš, da bi Srbi našli vsaj majhno dobro lastnost pri Hrvatih, ali pa se skušali vživeti v hrvatsko misel¬ nost ter si prizadevali razumeti, zakaj je hrvatski narod delal tako kot je de¬ lal. šele ko bi to naredili, naj bi na srbski strani presojali odnose do Hrva¬ tov mirno, brez strasti in dobrohotno. In če bi pisci člankov v hrvaških časo¬ pisih in govorniki na zborovanjih vsaj poskusili razlikovati med srbstvom in komunizmom, če bi prenehali delati za dejanja posameznikov odgovoren ves srbski narod, če bi si prizadevali, da poiščejo v srbski zgodovini osnove za analizo srbske miselnosti ter se zaveda¬ li, da ne smejo nikdar pozabiti, da so sinovi hrvatskega katoliškega naroda, bi govorili in pisali drugače. Sicer ne velja vse to le za Srbe in Hr¬ vate. V raznih, dasi milejših variantah najdemo to tudi pri drugih narodnost¬ nih skupinah, zlasti pri onih, ki so si mejaši in to predvsem pri slovanskih, kjer se nesloga bohotno razvija, zlasti v — svobodi. Toda nas zanima predvsem odnos Srbov in Hrvatov medseboj, ker so si šesedje, danes, če jim je prav ali ne, in bodo v bo¬ dočnosti. Zanima pa nas njihov odnos tudi napram nam, ker so nam sosedje in smo si leta 1918 z njimi skupaj u- stanovili skupno državo. in podtikanj. Hrvatje pa so takoj zavpi¬ li, da smo Slovenci proti njim, da se ve¬ žemo z Beogradom proti Zagrebu. Pr¬ vim. so pritrjevali ostanki slovenskih zagovornikov teorije o plemenih in cen¬ tralizmu. Drugim pa so s cinično na¬ slado prikimavali tisti slovenski modri¬ jani izredno slabega spomina za lastno preteklost, ki so “spoznali” kot najbolj¬ ši recept za dosego slovenskega narod¬ nega cilja Paveličev recept. Po tem re¬ ceptu so Paveliču pomagali na oblast Nemci, Italijanom je Pavelič daroval lep kos hrvatske zemlje - Dalmacijo, Ita¬ lijani pa so Hrvatom dobavili za kralja italijanskega vojvodo. Ali je to recept za Slovence? O vseh teh stvareh doslej nismo pi¬ sali, ker ni bilo nič razveseljivega, nič pozitivnega. Molčali smo o tem in s skrbjo zasledovali kam gre razvoj. Razveselil pa nas je v zadnjem času znani hrvatski list “Glas Sv. Antuna”, ki izhaja v Buenos Airesu. V prvi julij¬ ski številki prinaša namreč poročilo o kongresu Krščansko demokratske zveze Srednje Evrope in pove, da je tam za¬ stopal Slovensko ljudsko stranko dr. Miha Krek in drugi predstavniki te stranke v emigraciji. Obžaluje, da ni bi¬ lo tam zastopnikov Hrvatov, ko je bil zbran tako pomemben mednarodni fo¬ rum. Nato pa citira nekaj stavkov iz poročila, ki ga je podal na tem kongre- o delu in načelih Slovenske ljudske stranke dr. Ludvik Puš. četudi je morda mnenje odnosno stališče urednikov “Glasa Sv. Antuna” malo drugačno kot ga je povedal dr. Puš, smo z veseljem ugotovili, da “Glas Sv. Antuna” na¬ sprotno dosedanji tradiciji ni začel u- darjati po Slovencih, ampak je pravil¬ no ugotovil dvoje. 1.) Slovenska geograf¬ ska lega —- ko leži Slovenija stisnjena med nemški in italjanski ocean — in slovenski položaj sta tako svojevrstna, da imajo Slovenci vso pravico, da s svo¬ jo pametjo iščejo najboljši izhod za svo¬ jo narodno bodočnost in 2.) “Glas Sv. Antuna” je v tej zvezi malo pogledal hrvatsko neposredno preteklost za ča¬ sa predvojne Jugoslavije v odnosu do Slovencev in pravilno ugotovil, da s hrvatske strani ni bilo vse tako kot bi moralo biti. S tem stališčem je “Glas Sv. Antu¬ na” napravil velik korak naprej. Mi sa¬ mo želimo., da bi našel posnemovalcev, ker je tako postavljena osnova za odkri¬ tosrčno in iskreno razpravljanje o pere¬ čih vprašanjih. Na takih osnovah, pre¬ žetih s krščansko ljubeznijo, bo rastel ugled naših emigracij ter upanje trpe¬ čim bratom v domovini. BOMBA MALENKOVA Njihov odnos do nas Slovencev je bil I večkrat tak, da smo upravičeno rekli: 1 Tisti, ki so zelo glasni, da ima vsak na¬ rod sam pravico, da odloča o sebi, so prvi, ki udarijo po Slovencih, kadar Slovenci z ozirom na svoj posebni polo¬ žaj rešujejo s svojo glavo svoj obstoj. Kadar smo namreč doslej Slovenci v emigraciji govorili o svoji bodočnosti, se je skovo vedno dogodilo, da je udar¬ jalo po nas najprej od dveh strani, t. j. od srbske in hrvatske. Srbi so zavrteli obrabljeno in dolgočasno ploščo o sepa¬ ratizmu z raznimi dodatki sumničenja V Moskvi zasedata te dni obe zbornici sovjetskega “parlamenta” in sicer “dom sovjetov” in “dom narodov.” Dasi se ti zbornici v rednih razmerah nista sesta¬ jali več ko enkrat na leto, so ju letos tokrat pozvali že drugič na zasedanje; prvič takoj po Stalinovi smrti in drugič sedaj. Na prvem zasedanju v marcu sta odobrili sklepe, ki jih je pripravil polit¬ biro. Odobrili so sestavo nove vlade, ki ji je bil določen za predsednika Maien- kov, za prvega podpredsednika in no¬ tranjega ministra pa je bil tedaj izbran Lavrentij Beria; Zasedanje se je tedaj zaključilo tako, da je prevladoval vtis, da bo Sovjetsko zvezo poslej vodil trium- virat Malenkov, .Beria, Molotov. Med tem pa je že izpadel Beria in sovjetski kongres je bil sedaj sklican, da odobri ukrep vlade, ker je odstranil Berio iz vlade in ga poslal v ječo kot “sovraž¬ nika” partije in “izdajalca.” Rapravlja- nje o Berii se na zasedanju še ni obšir¬ neje razvilo; v prvih dneh zasedanja je moral kongres obeh zbornic odobriti ce¬ lo vrsto drugih ukrepov: proračun za vojaške izdatke, miljardo rubljev kot pomoč severni K,oreji... in predno so začeli govoriti o Beriji in njegovi uso¬ di, je Malenkov v posebnem govoru presenetil člane kongresa in ves svet z napovedjo, da imajo sovjeti “hidrogen- sko bombo”, ki da tako “ni več monopol Združenih držav Severne Amerike.” Prvi hip niso ostrmeli samo člani sovjetskih zbornic, ampak je napoved Malenkova izzvala senzacijo povsod. To¬ da le za hip: kakor je bilo največje sovjetsko presenečenje ' Stalinova smrt, tako je bila Berieva odstavitev že do¬ godek, ki ni več tako senzacionalno vpli¬ val, ker so vsi na tak dogodek mislili; prišel je le zelo kmalu, in mogoče je marsikdo menil, da bo namesto Berieve- ga imena doletela taka usoda koga dru¬ gega izmed treh... Senzacija z bombo Malenkova pa je trajala komaj nekaj več kot en dan. ZA NOTRANJO ALI ZUNANJO PORABO? V ZAD imajo aparate, s katerimi je mogoče skoraj 80% točno ugotoviti, ali je kje prišlo do eksplozije atomske ener¬ gije. S to aparaturo so koncem leta 1949 ugotovili, da je prišlo na ozemlju Sovjetske zveze do prve eksplozije a- tomske energije. Isti aparati so nato u- gotovili še eno tako eksplozijo, tokrat najbrž že eksplozijo prve prave sovjet¬ ske bombe'. Ako bi bila izjava Malenko¬ va resnična, tedaj bodo ti aparati tudi tokrat mogli ugotoviti, ali je sovjetska znanost in industrijska oprema res že tako napredovala, da je mogla izdelati hidrogensko bombo. Tisti pa, ki je vse sovjetske pripra- ! Ve v tej smeri vodil, je bil že skoraj da I 10 let Lavrentij Beria. Kot šef policije i je sovjetski industriji dovajal dotok sužnjev za delo, v 1. 1946 pa je postal predsednik sovjetske atomske komisi¬ je, s čemer je dejansko postal voditelj vsega, kar ie bilo v zvezi z atomsko e- nergijo. Ako so sovjeti že 1. 1949 mogli izvesti prvi poskus z eksplozijo atomske energije, tedaj je bila to Berieva zaslu¬ ga in ako so sovjetske tehnične naprave že danes tako na višku, da bi mogle u- stvariti hidrogensko bombo, tedaj je to gotovo velik uspeh istega Berie, saj je bil ta še pred dvema mesecema na čelu vsega tega dela. Bomba je sicer “eksplo¬ dirala”, a njen “stvaritelj” sedi v ječi in bo v kratkem obsojen na smrt in ustrel¬ jen kot “izdajalec” in “vohun” zahodnih imperialistov. Zahodni imperialisti pa so vkljub Berievim izdajam tako malo ve¬ deli o tej hidrogenski bombi, da mora¬ jo sedaj s posebnimi aparati v strato¬ sferi nad sovjetskim teritorijem iskati sledov te bombe. Ker v mednarodnem svetu odmev izjave Malenkova o hidrogenski bombi ni naletel na prava ušesa, tako bo ver¬ jetno ves njen pomen omejen samo na uporabo v notranjosti Sovjetske zveze. Ker pa v komunističnem svetu javno mnenje nič ne pomeni, bo napoved Ma¬ lenkova morala igrati svojo vlogo samo .v tistem delu, ki v Sovjetski zvezi res nekaj pomeni. Res je, da pomeni partija mnogo, toda tudi partija je le igijiča v rokah tistih, ki si na njej grade svoj po¬ ložaj in svojo oblast. Malenkov je pri¬ šel pred sovjetski kongres s to napo¬ vedjo, ker je tudi to moral porabiti za utrditev svojega položaja. To, kar je vedel Malenkov povedati o hidrogenski bombi danes, je mogel povedati Beria že pred dvema mesecema ali pa že nekaj mesecev poprej... In kakšen bi bil po¬ ložaj Berie, ako bi mu bilo omogočeno, da bi bil svet presenetil s tako afirma¬ cijo svojega dela in sistema. “Kdor ima atomsko bombo, vlada svetu”, so mislili v ZAD, ko so jo imeli še sami. Kdor bi v Sovjetski zvezi poleg atomske bombe imel še hidrogensko, bi mogel nastopiti vsaj tako oblastno, kakor svoj čas Sta¬ lin. BLIŽJE ALI DALJE PROČ OD VOJNE? Ameriški znanstveniki v svojih ko¬ mentarjih k izjavi Malenkova še vedno radi povdarjajo, da pomeni vojskovanje z atomskimi in hidrogenskimi bombami popolno gotovost, da bi tako vojsko¬ vanje prineslo konec civilizacije, kakor jo danes vidimo okoli sebe. Tega ne ve¬ do samo v Washingtonu, ampak tudi v EL PRESIDENTE DE LA NACION GENERAL PERON VISITARA A LA PROVINCIA DE SAHTIAGO DEL ESTERO El gobernador de la provincia Santiago del Estero Sr. Gonzalez anticipo de- talles del programa organizado para recibir al primer magistrado de la Nacion, GENERAL JUAN D. PERON, que visitara la provincia con motivo de la cele- bracion de! cuarto centenario de la fundacion. El senor Gonzalez anuncid que el general Peron y su eomitiva llegaran el 28 del actual, a las 9.30, a La Banda, por el F.C.N.G.B. Mitre, siendo recib(do por las autoridades gubernativas y delegaciones, que lo acompanaran luego has- ta esta ciudad. Al entrar la eomitiva en Santiago del Estero, el intendente mu- nicipal entregara al iefe del Estado la llave de oro de la ciudad. Luego el general Peron inaugurara la nueva sede del gobierno provincial, oportunidad en la cuai se deseubrira una plača alusiva. Por la tarde de ese dia, se cfectuara una coneentracion papular frente al palacio gubernamental. desde donde pronunciara un discurso el primer mandatario de la Nacion. El dia 29 se realizara, en horas de la manana, un desfile militar, evolucio- nando aviones de las bases militares de Mendoza v Cordoba. A continuacion, in la Av. Costanera del Rio Dulce, se efectuara una demostracion, en masa, de 100 hombres de las fuerzas aerotransportadas. Posteriormente, a las 21, el ge¬ neral Peron clausurara el Congreso Nacional de Historia en el cine 25 de Mayo. Anticipo, ademas, el gobernador, que el jefe del Estado ha resuelto decla- rar a la ciudad de Santiago del Estero sede del gobierno nacional durante los dias de su permanencia en la mismo, y agrego que asistiran a los distintos ac- tos gobernadores de provincias y territorios, legisladores nacionales, autorida¬ des de la C. G. T. y del partido Peronista, PREDSEDNIK »OBLIKE GENERAL PERON BO OBISKAL PROVINCO SANTIAGO DEL ESTERO Guverner province Santiago del Estero Sr. Gonzalez je objavil podrobnosti obiska, ki ga bo tej provinci napravil predsednik republike general JUAN D. PERON ob priliki proslave 400 stoletnice od ustanovitve mesta Santiago del Estero. , Predsednik general Peron bo prispel 28. t. m. zjutraj v mesto La Banda, kjer ga bodo sprejeti in pozdravili guverner te province in guvernerji sosednih provinc ter predstavniki ostalih zveznih in provincijskih oblasti. Ob vstopu v me¬ sto Santiago del Estero ga bo pozdravil mestni župan ter mu bo izročil zlat ključ tega mesta. Predsednik general Peron bo nato odprl novo palačo za pokra¬ jinsko vlado. Govoril bo tudi na velikem zborovanju. Naslednjega dne bo v tem mestu velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovali močni letalski oddelki iz Mendoze in Cordobe. Istega dne bo general Juan D. Peron zaključil tudi nacio¬ nalni kongres za zgodovino, ki bo tiste dni v Santiago del Estero. Guverner Sr. Gonzalez je tudi sporočil, da je predsednik republike odredil, da bo mesto Santiago del Estero sedež zvezne vlade za vse dni, ki jih bo pred¬ sednik general Peron prebil na obisku v tej provinci. Predsednika generala Perona bodo na njegovem potovanju v provinco San¬ tiago del Estero spremljali ministri zvezne vlade in visoki vojaški funkcionarji ter člani predsedstva Peronistične stranke in C. G. T. Mcskvi. Ako bi tedaj hotel (ali mogel) Malenkov danes kreniti s to svojo bom¬ bo v vojni pohod, tedaj bi v najboljšem slučaju mogel zakraljevati nazadnje le nad razvalinami, ki bi jih moral obnav¬ ljati stoletja.. . Oblastnik, ki začenja svojo pot, sicer računa, da bo odšel v zgodovino z aureolo stoletnih lavorik okoli svojega imena in svoje glave, ven¬ dar more pa tvegati, da bi ob začetku svoje kariere moral razkopavati samo razvaline. Dasi je posest hidrogenske bombe za sovjete lahko velik strateški uspeh, njena vrednost tokrat še ne me¬ ri za uveljavljenje na vojaškem polju. Njena uporaba na vojaškem polju je še vedno prevelik riziko. Kakor je bila na znotraj bomba Ma¬ lenkova naperjena predvsem kot orožje v boju, ki ga mora Malenkov izvojevati za stenami Kremlja, tako naj nudi ta bomba sovjetski diplomaciji tisto oporo, ki ji je v teh časih tako potrebna. V Moskvi žele razgovore z zapadom; po¬ gajajo se s Perzijo in omogočili so skle¬ nitev premirja na Koreji. Poleg Malen¬ kova si želi velik uspeh na diplomat¬ skem polju tudi Molotov, ki je še vedno praznih rok. Toda na zahodu ne mara¬ jo reagirati na spletke in predloge, ki prihajajo včasih naravnost iz Moskve, drugič pa čez London ali New Delhi. Ameriška vlada ne pristaja na razgovo¬ re s sovjeti, dokler ti ne pokažejo, da resno mislijo na odstranitev napetosti in na popolno pomirjenje sveta. Prvi pogoj je bil, da se sklene premirje na Koreji, drugi pa, da v Moskvi pristane¬ jo na podpis pogodbe o neodvisnosti Avstrije in na pogajanja za ureditev nemškega vprašanja. Za vsako državo,- zlasti pa za sovjete, mora biti poniže¬ valno, ako kdo od koga zahteva pred¬ hodne pogoje za razgovore. Še občutne¬ je pa morajo tako ravnanje ZAD čutiti novi gospodarji v Kremlju, ki morajo biti tako občutljivi na vse, kar bi moglo zasenčiti njih ugled in pomen. Churchill je vedno trdil, da se bodo zahodni zavezniki šele tedaj lahko mir¬ no in samozavestno pogovarjali s sov¬ jeti, kadar bodo vojaško vsaj toliko moč¬ ni kakor sovjeti. Ker zahod oboroženih divizij ni imel toliko, kakor sovjeti, je ravnotežje s sovjeti držala atomska bomba. Sedaj so v Moskvi prinesli na dan bombo Malenkova in tehtnica bi se naj spet nagnila na sovjetsko stran — in to precej močno. Toda po prvih ko¬ mentarjih sodeč ta premik na sovjetsko stran ne obeta biti prevelik. Vojaška pogodba med ZAH in •lužno Korejo V Seulu sta južnokorejski predsednik Syngman Rhee in ameriški zunanji mi¬ nister Dulles podpisala vojaško pogod¬ bo, po kateri bodo ZAD takoj priskočile z vojaštvom na pomoč Južni Koreji v slučaju napada nanjo s kakršnekoli strani. Po podpisu pogodbe so bile po vsej Južni Koreji velike manifestacije za zaveznišvto med ZAD in Južno Ko-- rejo. Syngman Rhee je ob tej priliki dal Dullesu zagotovila, da ne bo pod- vzemal nobenih korakov proti komuni¬ stom, ki bi lahko škodovali pripravam za mirovno odn. politično konferenco, ki se bo začela 90 dni od dneva podpi¬ sa premirja. Dulles je v Južni Koreji Syngmanu Rheeju zagotovil obsežno ameriško go¬ spodarsko pomoč za obnovo dežele. Ta¬ ko so ZAD Južni Koreji že odobrile 200 milijonov dolarjev pomoči, v štirih na¬ slednjih letih bodo pa še dobili 800 mi¬ lijonov. Smrtne obsodbe v Severni Koreji Med komunisti v Severni Koreji je v teku velika čistka, ker je prevladala radikalna struja, ki je postavila pred sodišče devet vodilnih komunistov. So¬ dišče ie vseh devet obsodilo na smrt “zaradi vohunstva v korist ZAD” in na¬ meravane izročitve Severne Koreje z vojaško vstajo zaveznikom. Smrtne ob¬ sodbe so takoj izvršili. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. VIII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN ..USA: Dr. Milton Eisenhower, brat predsednika ZAD generala Eisenhower- ja, po svoji vrnitvi s prijateljskega o- biska južnoameriškim državam, priprav¬ lja obširno poročilo o svojih vtisih s tega potovanja s predlogi ameriški vla¬ di za ukrepe, ki naj jih izda za zbolj¬ šanje in poglobitev vseh odnosov med ameriškimi državami. Govoril je že tu¬ di preko ameriških televizijskih postaj ter povdarjal izredno prijateljstvo in toplino, s katerima je bil povsod spre¬ jet. Ameriški tisk je opozarjal na važ¬ no nalogo, ki jo mora vršiti za ohrani¬ tev dobrih odnosov med obema Ameri¬ kama. Bodoči odnosi med ZAD in juž¬ noameriškimi državami pa morajo te¬ meljiti na medsebojnem spoštovanju in globljem poznavanju dejanskih razmer. “The New York Herald Tribune” je iz¬ vajanja dr. Miltona Eisenhowerja toplo pozdravil ter povdarja, da je nedavni njegov obisk v Južni Ameriki že začel roditi dobre sadove. — ZAD bodo na jesenskem zasedanju skoro gotovo veti- rale predlog za sprejem komunistične Kitajske v ZN. To je izjavil zun. min. Dulles. —- ZAD so vrnile Japonski tri otoke, zadržale pa so še nadalje opori¬ šče na Okinawi. KANADA: V nedeljo so bile v Kanadi volitve. Potekle so v popolnem redu ;n miru. Predsednik vlade Saint Laurent je bil ponovno izvoljen z veliko večino v Quebecu. BOLIVIJA: Vlada je odstopila, da je s tem dala možnost predsedniku dr. Paz Estensoru, da si izbere nove sode¬ lavce za izvedbo obsežnega gospodar¬ skega in socialnega programa. ITALIJA: Attilio Piccioni je predsed¬ nika republike Einaudija obvestil, da končno prevzema mandat za sestavo vlade. Po razgovorih, ki jih je imel s predstavniki strank stare vladne koali¬ cije, je izgledalo, da bo sestavil vlado iz demokristjanov, republikancev, libe¬ ralcev in Saragatovih socialistov. V zadnjem trenutku pa so Saragatovi so¬ cialisti odločili, da bodo “sledili vzgle¬ du francoskih kolegov” in ne bodo so¬ delovali v vladi. Enako stališče so za¬ vzeli tudi republikanci. Tako bo nova it. vlada predvidoma sestavljena iz de¬ mokristjanov in liberalcev, Saragatovi socialisti, republikanci in nekaj monar¬ histov, pa v parlamentu ne bodo glaso¬ vali proti njej. Prvak demokristjanov De Gasperi je pristal, da bo v novi vla¬ di zun. minister. ANGLIJA: Angleški tisk odločno za¬ hteva od zdravnikov, ki zdravijo Chur¬ chilla, da morajo objaviti odkrito poro¬ čilo o Churchillovem zdravstvenem sta¬ nju. časopisje povdarja, da Anglija v sedanjem zunanjepolitičnem položaju ne more biti brez pravega predsednika vla¬ de. — Angl. tisk komentira zadnjo izja¬ vo Malenkova ter pravi, da predstavlja strahovito grožnjo za zahodne evropske države ter zasleduje končni cilj, da bi evropske zaveznike ločila od ZAD. O iz¬ javah Malenkova je razpravljala tudi vlada, pravtako pa tudi o novi vojaški pogodbi med ZAD in Južno Korejo. Glede določila o vojaški pomoči Južni Koreji v primeru novega komunistične¬ ga napada, stoji angl. vlada na stališču, da se morajo ZAD, predno^bi začele vo¬ jaške operacije proti komunistom na Koreji, predhodno posvetovali s svojimi zavezniki. To stališče angl. vlade tol¬ mačijo tako, da se Anglija ne misli več boriti na Koreji. FRANCIJA: Francija je zopet v zne- menju splošnih stavk. Splošne stavke so proglasili uradniki, železničarji in ostalo delavstvo. V vsem je stavkalo okoli 3 milijone delavcev in nameščen¬ cev. Ko so obnovili železniški promet je komunistični železničarski sindikat pro¬ glasil novo splošno stavko, ki se znova širi po vsej Franciji. Delavstvo s stav¬ kami nastopa proti Lanielovi vladi ra¬ di njenih predlogov za zboljšanje go¬ spodarskega in finančnega položaja. GRČIJA: Na grških otokih v Jon¬ skem morju je bil hud potres. Zahteval je nad 400 mrtvih. TUNIS: Po vsem Tunisu so znova stopili v akcijo tuniški nacionalisti. Povzročajo izgrede in atentate na posa¬ mezne domačine, ki sodelujejo s Fran¬ cozi. Francoske oblasti so izdale vrsto strogih ukrepov. PERZIJA: Perzijski šaK ki je v ne¬ prestanem sporu z diktatorjem Mosa- dekom namerava zapustiti državo. Ime¬ noval bo prestolonaslednika za ohrani¬ tev kontinuitete monarhije. PAKISTAN: V pokrajini Kačemira je prišlo do velikih izgredov in pobojev, ki so imeli za posledico poslabšanje od¬ nosov med Pakistanom in Indijo. Dr. Anton Dolinar umrl Pok. dr. Dolinar po sliki iz leta 1927. V ponedeljek zjutraj je pismonoša med ostalo pošto prinesel na Victor Martinez 50 tudi pismo iz Severne Ame¬ rike z naslednjo pretresljivo vsebino: “Jutri, v sredo 5. avgusta, bo pokopan pri Sv. Štefanu v Minesoti duhovnik Anton Dolinar. V petek, 31. julija je bil ubit v avtomobilski nesreči. Zdrobilo mu je obe nogi, eno roko in dobil je tudi hude notranje poškodbe. Pokopal ga bo škof Rožman. Njegov grob bo poleg gro¬ ba škofa Jakoba Trobca”. Osupnili smo. Silno nas je zadela ta novica, ki se je hitro razširila med Slo¬ venci. Vsi smo čutili, da je slovenske protikomunistične vrste v svobodnem svetu zapustil mož izredno plemenitega srca, mož, ki je bil po svoji družabno¬ sti znan v vseh slovenskih krogih ter je bil povsod priljubljen in za katerega bi lahko rekli, da skoro ni imel sovraž¬ nika. Izgubili pa smo tudi slovenskega glasbenika in kulturnega delavca. Nje¬ gova tragična smrt predstavlja veliko izgubo v vrstah slovenskih glasbenikov, ki žive v svobodnem svetu. Pok. dr. Anton Dolinar se je rodil 13. januarja 1894 na Trati nad Škofjo Loko. Gimnazijo je študiral v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Do¬ vršil jo je leta 1913. Vstopil je v Ijb. rodno pesem, na slov. vokalno in instru¬ mentalno glasbo, pa tudi na mednarod¬ no glasbo starejše in novejše dobe. V resnih koncertnih nastopih je pod njim vedno stopal v ospredje slovenski spo¬ red. Da bi radijski postaji zagotovil čim več izvirnih slov. glasbenih del, je na njegov predlog radijska postaja raz¬ pisovala glasbene natečaje, oskrbovala razne priredbe narodnih pesmi in prido¬ bivala za svoj spored tudi dela starej¬ ših skladateljev, ki so bila'težje dostop¬ na. Tako je pod dr. Dolinarjevim glas¬ benim vodstvom skušala ohranjati živo zvezo med preteklostjo in sedanjostjo. ■ Velik del glasbenega sporeda je izvaja- jal poseben radijski orkester s stalno na¬ stavljenimi godbeniki. Pod dr. Dolinarjem je radijska posta¬ ja vršila tudi glasbeno vzgojno delo z raznimi zaokroženimi sporedi, opernimi prenosi in prenosi velikih mednarodnih glasbenih, prireditev iz Salzburga, Duna¬ ja, Prage, Varšave, Pariza, Berlina, Ri¬ ma in Milana. K sodelovanju je pri¬ tegnil skoro vse ljubljanske pevske zbo¬ re, operne pevce in orkestre. Na nje¬ govo pobudo je radijska postaja dobila 1937 tudi samostojen radijski komorni zbor. Kot član Mednarodne radijske zveze je Radio Ljubljana 14. marca 1932 prvič oddajala svoj glasbeni program za sred- njevropske postaje in Chicago; 27 okto¬ bra 1935 je sodelovala pri svetovnem koncertu “Mladina poje preko mej svoje domovine”. Pel je tedaj pevski zbor Jadranskih stražarjev iz Št. Vida nad Ljubljano; v marcu 1938 je pa radijska postaja prenašala koncert pevskega zbo¬ ra Trboveljski slavček. Ta koncert je po¬ leg nje prenašalo še 110 ameriških ra¬ dijskih postaj. To je samo obris ogromnega dela, ki ga je pok. dr. Dolinar posvetil Ljub¬ ljanski radijski postaji in s tem tudi slovenskemu narodu. Zanj je ves živel; zato je tudi storil vse, da omogoči, da bi ga po ljubljanski radijski postaji spo¬ znal še bolj širni svet in da bi užival ob lepoti njegove narodne in umetne pesmi. S tem si je pridobil neprecenljivih za¬ slug, ki mu jih slovenski narod ne bo nikdar pozabil ter ga bo ohranil v spo¬ minu v svoji pesmi za katero je ves živel in katero je s tako veliko ljubez¬ nijo širil ne samo med domači narod ampak je tudi njene tople in mehke me¬ lodije pošiljal v širni svet. Ko bodo doma pošteni Slovenci zve¬ deli za njegovo tragično smrt, se bodo pridružili nam v globoki žalosti za zve¬ stim sinom slovenskega naroda. Naj počiva v miru v svobodni ame¬ riški zemlji! Borba proti kat. Cerkvi je za titove komuniste '"borba proti eni od na j večjih zablod 97 Poročali smo že, da titov komunistič¬ ni režim doma z vsemi sredstvi pre¬ ganja in zatira kat. Cerkev. Preganja kat. duhovnike, kat. škofe, odpušča iz služb učitelje in učiteljice, ki še izvršu¬ jejo svoje verske dolžnosti, po šolah pa¬ zijo na tiste dijake, ki še zahajajo v cerkve, naroča fizične napade na cerkve¬ ne dostojanstvenike, nalaga kat. cer¬ kvam strahotne davke in podobno. Ta¬ ko delajo titovi komunisti doma. V ino¬ zemstvo pa istočasno širijo svojo propa¬ gando,, češ, da je v Jugoslaviji vsem državljanom po ustavi zajamčena svo¬ boda vesti, da sleherni državljan lahko izpolnjuje svoje verske dolžnosti, da ga pri tem oblast prav nič ne ovira. Če bogoslovje in bil posvečen v duhovnika ' kdaj oblast nastopi proti kakemu cer- 8. junija 1917. Kot kaplan je služboval kvenemu funkcionarju, da stori to samo v Starem trgu na Kolpi, Borovnici, Tržiču, Jesenicah in pri Sv. Ja¬ kobu v Ljubljani; radi glasbene spo- polnitve je odšel leta 1923 na ,Dunaj, Študiral je na dunajskem konserva¬ toriju na oddelku za cerkveno glasbo., hkrati pa poslušal predavanja iz glasbe¬ ne znanosti na dunajski filozofski fa¬ kulteti pri prof. Adlerju. Na tej fakul¬ teti je leta 1927 postal tudi doktor modroslovja. Po vrnitvi v domovino je bil nastav¬ ljen za profesorja na Ijb. Liceju. Pek. dr. Dolinar se je začel že zgodaj glasbeno udejstvovati. Leta 1917 je izdal Marijino pesem za moški zbor, leta 1924 pa Ave Maria za en glas in orgle. V Ljubljani se je ves čas vsestransko glasbeno udejstvoval. Bil je med dra¬ gim profesor na orglarski šoli, urejal je Cerkveni glasbenik, skupno z g. rav¬ nateljem Bajukom tudi pesmarice Pev¬ ske zveze, mnogo pisal za razne glasbe¬ ne liste in revije in pripravljal venčke slovenski narodnih pesmi za godbe. Ne¬ kaj let je vodil kot pevovodja tudi pev¬ ski zbor Ljubljana. Vse svoje velike glasbene sposobnosti je pa pok. dr. Dolinar posvetil Ljub¬ ljanski radijski postaji. Njen razvoj od skromnih začetkov, ko se je radijska po¬ staja morala močno naslanjati v svo¬ jem -glasbenem programu na prenose, pa do zadnjih let, ko je delovala že z povsem samostojnim in živahno raz¬ členjenim aparatom, je v veliki meri za¬ sluga ravno pok. dr. Dolinarja. Dr. An¬ ton Dolinar je namreč že leta 1928, ko je radijska postaja v Ljubljani začela delovati postal njen glasbeni referent ter je to ostal vsa predvojna leta. Leta 1945 je z ostalimi protikomunisti zapu¬ stil domovino, se podal v Italijo, odko¬ der je nato emigriral v Zedinjene Ame¬ riške Države, kjer ga je sedaj zadela tragična smrt. Kot glasbeni referent radijske posta¬ je je razvil izredno delavnost. Samo ta¬ ko je bilo mogoče s skromnimi sredstvi, s katerimi je razpogala radijska posta¬ ja, doseči, da je Radio Ljubljana postal tako pomembna kulturna institucija, ki je ustrezala potrebam sodobnega živ¬ ljenja ter je svetu prikazala višino slo¬ venske izobrazbe in lepoto slovenske pe¬ smi. Pok. dr. Dolinar je kot radijski glas¬ beni referent gojil umetnost v najšir¬ šem pomenu besede. Glasbeni program radijske postaje je oprl na slovensko na- radi tega, ker da je dotični proti se dan ji “ljudski oblasti” in za tako za¬ držanje dobiva navodila iz Vatikana. Na Vatikan pa titovi komunistični veljaki še vedno rohne. Sedaj ga napadajo, češ, da je v službi “italijanskega imperia¬ lizma”. Predno so začeli prihajati v ti- tovino ameriški dolarji in polniti prazno komunistično državno blagajno, so isti komunisti Vatikan napadali, da je v službi ameriškega imperializma. Odveč bi bilo dokazovati, kako cinič¬ no potvarjanje resničnega stanja pred¬ stavljajo trditve titovih komunističnih funkcionarjev glede svobode vesti in verskega izpovedovanja. Danes hočemo samo opozoriti na pisanje revije “Komu¬ nist”. Ta revija je uradno glasilo tito¬ vih komunistov v Jugoslaviji. Vsi član¬ ki, objavljeni v njej, so inspirirani od ljudi, ki imajo danes v Jugoslaviji vso oblast. Zato v tej reviji objavljenih se¬ stavkov ni mogoče ločiti od ljudi, ki da¬ nes izvajajo komunistično nasilje nad narodi. Stališče te revije glede vere je uradno stališče komunistične stranke, to se pravi komunističnega režima, ker ima vso oblast v Jugoslaviji združeno samo komunistična stranka. Revija “Komunist” je pa po poročilih inf. biljtena “Hrvatski dom” v štev 2-3 na str. 167 stališče titovega režima do vere označila takole: “Bomba komuni¬ stov proti religioznim predsodkom je v bistvu borba proti eni od največjih za¬ blod”. Komunisti-marksisti so bili in so ateisti”. Glede nalog, ki jih imajo ko¬ munisti v borbi proti veri, jih revija “Komunist” opozarja na tozadevno re¬ solucijo plenuma CK komunistične par¬ tije z meseca februarja t. L, v kateri je povdarjeno: “V borbi za zgraditev novih družbenih odnosov se partija ne more samo zadržati na pobijanju praznoverja. Idejni vpliv partije nad delavstvo mo¬ ra omogočiti, da se bodo isti osvobodili vpliva vere sploh in pa misticizma”'. Kako si Tito in njegov režim pred¬ stavljata svobodo vere in vesti pa prav tako pojasni revija “Komunist” na str. 168-169, takole: “Pravico svobode veroizpovedi, ki jo garantira naša usta¬ va, so komunisti molče tolmačili in jo razumeli kot potrebo pasivnosti za ateiste glede širjenja njihovih pogledov. Na noben način ni mogoče razumeti drugače dejstva, da je bil celo sam tisk neaktiven proti religioznosti”. Nadalnji korak v boju komunistov proti veri in posebno proti kat. Cerkvi predstavlja nedavno sprejeti zakon o položaju verskih skupnosti. Komuni¬ stični tisk še sedaj doma objavlja sle¬ herno izjavo, ki jo dobi od kakega du¬ hovnika, ki je ža sedanji kom. režim in klečeplazi pred njim. Da je pa ta zakon ostro naperjen proti kat. cerkvi, potrju¬ je sama revija “Komunist”, ki priča¬ kuje od tega zakona več uspehov, ki jih bodo imeli komunisti v borbi proti kat. Cerkvi. Med drugim glede teka zakona pravi: “Zakon o verskih skupnostih precizira ustavno določilo ločitve cerkve od šole. S tem ne samo, da je odstran¬ jen vpliv predstavnikov cerkve v vseh šolah, ampak se tudi zahteva, da mora biti pouk prežet z duhom znanosti, s sa¬ mim tem pa je pouk materialističen in ateističen”. “Komunist” pa takoj nato ugotavlja in naroča tudi tole: “Toda, najširše množice še zdaleč niso osvobojene svoje religioznosti, pa tudi ne vpliva cerkve. Zato je pojačana borba proti verskim predsodkom in praznoverju silno po¬ trebna in nujna!” Vrhunec cinizma je pa revija “Ko¬ munist” pokazala z naslednjo trditvi¬ jo: “V glavnem je postalo jasno, da borba proti religioznosti ne samo, da ne pomeni oviranja z ustavo zajamčene svobode vesti in veroizpovedovanja, ampak bo celo dosegla, da bo vest lju¬ di v resnici svobodna in čista ter osvo¬ bojena balasta religiozne mistike”. Uradno glasilo titovih komunistov to¬ rej jasno povdarja, da je “svobodo ve¬ sti in veroizpovedi”, o kateri govori u- stava, treba razumeti kot svobodo za borbo komunistov za osvoboditev ljudi “balasta religiozne mistike.” In na podlagi vsega tega: Ali so za¬ držanje vodstva kat. Cerkve napram Titovemu bezbožnemu nasilnemu komu¬ nističnemu režimu narekovali politični ali verski motivi? RAZSTAVA O PREGANJANI CERKVI V Colegio “El Salvador”, Callao 542 v Buenos Airesu so dne 12. avgusta ob šestih popoldne odprli razstavo o “pre¬ ganjani Cerkvi v evropskih državah, ki trpe pod komunističnimi diktaturami. Na razstavi je prikazano tudi divjanje titovih komunistov proti kat. Cerkvi v Sloveniji in zverstva, ki so jih zagre¬ šili nad našim narodom. Razstava bo odprta do 23. avgusta ter nanjo opozarjamo rojake in jim pri¬ poročamo, da si jo ogledajo. IZMENJAVA UJETNIKOV NA KOREJI Po določilih premirja se na Koreji vrši izmenjava vojnih ujetnikov. Zavez¬ niški vojni ujetniki, katere ZAD odva¬ žajo na Japonsko, so pri zasliševanju izjavili, da so Kitajci z njimi slabo po¬ stopali. Z ozirom na nekatera poročila, da ko¬ munisti ne marajo vrniti vseh zavezni¬ ških vojnih ujetnikov, ampak da jih bo¬ do gotovo število zadržali kot talce, je ameriški zun. minister Dulles zagrozil komunistom, da bodo zavezniki v tem primeru odgovorili s strogimi proti¬ ukrepi. ARGENTINA Predsednik general Peron je v vladni palači sprejel delegate Zdru¬ ženja orožniških podčastnikov, ki so se mudili na kongresu tega zdru¬ ženja v Buenos Airesu. Ob tej priliki je sporočil njim, kakor tudi vsemu moštvu nacionalne žandarmerije iskreno zahvalo za naporno in nese¬ bično delo, ki sfa vrše v službi domo¬ vine na njenih mejah. Obljubil jim je razne ugodnosti, med drugim po¬ sebne domove, kjer bodo lahko pre¬ življali počitnice, v Bs. ‘Airesu pa bo¬ do tudi dobili svoj dom, v katerem bodo lahko stanovali, kadar jih bo pot zanesla sem. Zatem jim je pa govoril o delu svoje vlade za ljud¬ stvo ter povdarjal uspehe, ki jih je dosegla, ko je plačala vse zunanje dolgove in danes vse sadove domače¬ ga bogastva uživa narod sam. Ministrstvo za javna dela — Od¬ delek za nacionalno cestno omrežje — je v prvih šestih mesecih letoš¬ njega leta dokončalo raznih novih cestnih del v vrednosti za več kot 70 milijonov pesov. Narodna banka bo odrirla v no¬ tranjosti republike še več svojih po¬ družnic. V ta namen je celo republi¬ ško področje razdelila na 32 podro¬ čij. Poslanska zbornica razpravlja o zakonskemu osnutku glede naložitve tujega kapitala v industrijsko delav¬ nost v Argentini. V čast severnoameriškemu velepo¬ slaniku Albertu Nuferju, ki ostane še nadalje diplomatski predstavnik ZAD v Argentini, je čilski veleposlanik priredil banket na katerega so bili povabljeni vsi diplomatski predstav¬ niki ameriških držav. Navzoč je bil tudi zun. minister dr. Remorino in višji funkcionarji tega ministrstva. Vlada je odobrila kredit 228,300.000 pesov za odkup raznih industrijskih podjetij — v glavnem pivovarne — ki so bile prej v skupini industrij¬ skih podjetij Bemberg. Predstavniki težke japonske indu¬ strije so bili sprejeti pri predsedniku republike generalu Peronu. Sporoči¬ li so mu svoje predloge za ustanovi¬ tev velike jeklarne v Argentinj, z ja¬ ponskim kapitalom. Predsednik ge¬ neral Peron jim je naglašal, da je naložba tujega kapitala v Argentini zaželena. Japonski industrialci s^daj razpravljajo v podrobnostih za po¬ stavitev jeklarne z ministri tehničnih in gospodarskih resorov. Enrique Dickmann, ugledna oseb¬ nost v argentinski socialistični stran¬ ki, je začel v Buenos Airesu prireja- tične sestanke in shode, na katerih odločno nastopa proti vodstvu te stranke in ga napada “radi absurd¬ ne nepcmirljivosti in samomorilne o- pozicije”. Naglaša tudi, da republika potrebuje socialistično stranko, toda brez notranje diktature. Na Ezeizi bodo 15. t. m. odprli mo¬ derni mednarodni hotel z vsem udob¬ jem za potnike, ki prihajajo v Bue¬ nos Aires z letali raznih mednarod¬ nih letalskih družb. V mestu Salto v provinci Buenos Aires je bilo v soboto velike zboro¬ vanje poljedeljcev in poljedeljskih delavcev. Guverner te province ma¬ jor Aloe je vse pozival naj letos za¬ sejejo s koruzo še večje površine ka¬ kor pa prejšnja leta. V Buenos Airesu bo 21. t. m. prvi nacionalni filatelistični kongres. Letna temperatura sredi zime v Buenos Airesu. V soboto, 8. avgusta t. 1. je kazal termoter v Buenos Ai¬ resu 27. 1 stop. C. V nedeljo je tem¬ peratura za nekaj stopinj padla, ven¬ dar je pa vreme še naprej zelo pri¬ jetno ter so ljudje že lahko odložili površnike. V kraju Las Tipaš blizu Tucuma- nu je umrla v 124. letu starosti dona Isabel de Veliz, ki zapušča 139 ožjih sorodnikov. Argentina bo v kratkem sklenila več novih trgovinskih pogodb. Tako je v Bs. Aires že prispela francoska trgov, delegacija. Z Avstrijo je bil že podpisan nov dodatni trgovinski spo¬ razum za 42.8 milijonov dolarjev, s Paraguayem pa za 25 milijonov do¬ larjev. Sporazumi veljajo za eno le¬ to. Zboljšati pa namerava argent. vlada še trgovinske dogovore z Itali¬ jo, Švico, Nizozemsko in Jugoslavijo. Vsi ‘novi trgovinski dogovori zasle¬ duje cilj, da Argentina predvsem do¬ bi blago in industrijske naprave, ki jih potrebuje za izvedbo II. petletne¬ ga načrta. Buenos Aires,- 13. VIII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz V državah Daljnjega Vzhoda se mudi nova titova delegacija. Titov tisk pra¬ vi, da je delegacija že “uspesno zaklju¬ čila pogajanja v Burmi in odpotovala v Tajsko”, kjer bo v Bgngkogu vodila po¬ gajanja za vzpostavitev “neposredne tr¬ govinske izmenjave med Tajsko in Ju¬ goslavijo”. Delegacijo vodi član Izvršne¬ ga sveta LR Slovenije Janez Vipotnik. Novi severnoameriški veleposlanik v Jugoslaviji je James Williams Ridlber- ger. Pred prihodom v Jugoslavijo je služboval v dipl .misijah v Švici, Nem¬ čiji, Veliki Britaniji in nazadnje v zun. min. v Washingtonu. V Hrastniku je praznoval tamošnji rudnik 150 letnico obratovanja, tam. ru¬ darska godba pa 100 letnico svojega ob¬ stoja. Kot uvod v slavnosti, ki so jih komunisti pripravili z vsem pompom, je bila krstna predstava igre “Pred spopa¬ dom” rud. pisatelja Vinka Tiinkausa iz Hrastnika. Delo prikazuje “življenje in borbo rudarjev v stari Jugoslaviji ter spopad delavskega razreda s kapitaliz¬ mom”. Na sporedu je bil tudi nastop združenih pevskih zborov ter koncert rudarske godbe. Dne 4. julija so pa ko¬ munisti še od drugod pripeljali rudarje s posebnimi vlaki. Glavni govornik na proslavi je bil član Izvršnega sveta Slo¬ venije ter član izvršnega komiteja ZK Jugoslavije in ZK Slovenije Ivan Re¬ gent. Govorniški oder je bil okrašen s slikami Tita, Kardelja, Marinka, Janka Rudolfa in Lidije Šentjurčeve. Tovarna čevljev “Peko” v Tržiču, ki so jo sedanji rdeči oblastniki preimeno¬ vali v “Triglav”, je praznovala 50 letni- so svojega obstoja. V nedeljo 5. julija je bil v Tržiču tudi Tito. V Rogaški Slatini so komunisti 19. ju¬ lija odkrili spomenik Borisu Kidriču. V Mariboru je bil od 4. 19. julija “Ma¬ riborski teden”. Letos je bila to že dese- j ta gospodarska prireditev. “Mariborske tedne” pripravlja Trgovska in obrtna zbornica in imajo sedaj še bolj komer¬ cialni značaj. “Mariborski teden” je od- j pri predsednik marib. občine Miloš Ledi¬ nek, navzoči so bili vsi krajevni funk¬ cionarji komunistične oblasti, tako Vla¬ do Majhen, tajnik mestnega komiteja Zveze komunistov, iz Ljubljane pa člana Izvršnega odbora LRS Viktor Avbelj in Zoran Polič. V okviru “Mariborskega tedna” je bila tudi razstava “Življenje , in tehnika”, v narodnem gledališču so dali opero “Traviato”, v mestnem par- i ku pa opero “Carmen”. V parku je bi¬ la tudi premiera “Miklove Zale”. Na sporedu so bile tudi razne športne pri¬ reditve ter konference za sadjarje, go¬ zdarje, vinogradnike in živinorejce. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je v zadnjem času izdal naslednje knji¬ ge: “Pesmi štirih” — pesmi Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka; Pesmi Mirse Šafija. Po Fr. Boderstedtu prepesnil Matej Bor; I. Potrč: Krefli, drama v 3 de¬ janjih in John Galsworthy: Moderna ko¬ medija v prevodu Janeza Gradišnika. V Lendavi so imeli konferenco tam. komunistični funkcionarji. Razpravljali so o “perečih političnih, gospodarskih in organizacijskih vprašanjih”. Na se¬ stanku je predsednik OL.O fc Murska So¬ bota Šabjan grajal “malomaren odnos občinskih ljudskih odborov do davko¬ plačevalcev, kar je imelo za posledico, da so kmetje v soboškem okraju plačali do konca junija komaj 53% svojih davčnih obveznosti”. Grajal je tudi “lov za dobičkom” v sedanjih “sociali¬ stičnih trgovinah”. Nastopil je tudi pro¬ ti drobljenju kmečkih posesti in se brid¬ ko pritoževal, da je po novem zakonu o agrarni reformi prišlo v “socialistično skupnost” le 650 ba. Glede zadrug pra¬ vi, da je ta problem “pereč”, ker so se ponekod zadruge razšle in je ostala zemlja neobdelana, “ker komunisti tu niso izpolnili svoje dolžnosti in niso dali pobude za skupno obdelavo zemlje.” Po¬ ročilo o tej konferenci prav tako na¬ vaja, da je bilo na njej tudi govora” o rovarjenju nazadnjaških elementov, ki so se zaradi nebudnosti in napačnega pojmovanja demokracije vrinili v občin¬ ske odbore in upravne odbore zadrug.” Tovarna perila v Ptuju je morala pre¬ nehati z delom. Skoro dvesto delavk so poslali na dopust. Poročilo v kom. listu pravi, da v tej tovarni “niso znali pre¬ magati težav, ki jih postavlja prosti trg”. V Mariboru nameravajo še to jesen odpreti Narodno galerijo. Mestna hranilnica v Mariboru je pred¬ lagala mestni občini ustanovitev za¬ stavljalnice. Sed. občinski možje pa so se postavili na stališče, “da bi bila usta¬ novitev takega podjetja nasprotna so¬ cialističnim načelom in bi možje-pijan- ci svojim družinam zapili še tisto, česar danes vendarle ne morejo spraviti v de¬ nar in pognati po grlu”. Kom. list jih je radi tega pohvalil, češ, da so z za¬ vrnitvijo predloga o ustanovitvi mestne zastavljalnice pokazali “mnogo politič¬ ne zrelosti”. Diplomirali so v Ljubljani: Na eko¬ nomski fakulteti Ivo Brenčič iz Ptuja, na pravni fakulteti Marija Marinček, za elektroinžinerja Peter Jereb in za gradbenega tehnika Jože Domajnko iz Vidma ob Ščavnici. V Krškm je bilo 4. julija VI. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bilo tudi glasovan¬ je o prenosu sedeža okraja iz Krškega v Brežice. Od 82 okrajnih ljudskih odbor¬ nikov je glasovalo 48 za Brežice in 34 za Krško. Tako bo sedež okraja sedaj v Brežicah, v Sevnici pa bodo ustanovi¬ li okrajno izpostavo in okrajno sodišče za občine Sevnica, Krmelj. Tržišče, Blanca in Zabukovje. Slinavka in parkljevka sta v Jugosla¬ viji od leta 1938 do 1940 povzročili ško¬ de nad c’ve miljardi predvojnih dinarjev. Sedaj razsajata ti nalezljivi živalski 'bo¬ lezni v nekaterih okrajih na Hrvaškem ir. v Srbiji. V Slovenijo so zanašali to bolezen iz Italije, na Hrvatsko iz Bolga¬ rije in Madžarske, v Srbijo pa iz Bol¬ garije in Grčije ter Albanije. Da bi pre¬ prečil vnašanje slinavke in parkljevke v Slovenijo, je drž. sekretariat za gospo¬ darstvo izdal odločbo, po kateri je pre¬ povedan nakup in uvoz v Slovenijo vseh vrst parkljarjev, svežega mesa ter živali, kakor tudi živalskih surovin ter sena in slame iz vseh okrajev v državi, ki so okuženi s tema nalezljivima bolez¬ nima. Za pojačeno politično delo v vrstah Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so se zavzemali na sestanku te organizacije — bivše OF — v Novem mestu. Ugotovili so, da število v to or¬ ganizacijo vpisanih članov znaša samo 44% volilnih upravičencev in spričo “premajhne aktivnosti organizacij so pojavi tujih vplivov, zlasti poraženega klerikalizma, dokaj pogosti”. Občinske rdeče veljake so tudi prijemali, da so se na domačih sestankih vse preveč spuščali v “malenkosti in podrobnosti” kot so občinska pota, vodnjaki itd. “za¬ nemarjali so pa obravnavanje notranje in zunanjepolitičnih ter gospodarskih problemov”. V začetku julija je bila v Ljubljani jugoslov-avstrijska železniška konferen¬ ca radi povečanja železniškega in osta¬ lega prometa med obema državama. Pred vsem je bila na sporedu razprava o zboljšanju železniških zvez Dunaj-Ma- ribor-Ljubljana-Trst. Avstrijske zastop¬ nike je na začetku konference pozdravil predsednik Trgovinske zbornice v Ljub¬ ljani Stane Cunder. V Obrežu pri Dobovi so lani odkrili 34 žganih grobov starega ilirskega gro¬ bišča. Letos so z izkopavanjem nadalje¬ vali pod vodstvom dr. Franca Stareta, izkopali so lepo ohranjen skelet ženske osebe. Po močni, navzven formirani čeljustni kosti sklepajo strokovnjaki, da je to okostje Ilirov. Grob je bil samo 35 cm pod zemljo. Okoli glave so našli venec debelih kamnov, ob glavi pa dva, iz dvojne žice zvita obročka. Prvotno so mislili, da so to uhani, ko pa so pre¬ izkusili njihovo funkcijo, so ugotovili, da so to le obročki za kite. Ves grob so previdno izkopali in ga prepeljali v po¬ savski muzej v Brežice. Pri nadalnjem izkopanju so odgrebli še en skelet 16 do 18 letnega dekleta. Kopališki dom v Izlakah pri Zagorju, ki je bil med vojno močno poškodovan, so preuredili v počitniški dom za ru¬ darje. Stare graščinske hleve v Brežicah preurejajo za stanovanja in restavraci¬ jo. V Laškem so odprli veterinarsko am¬ bulanto in osemenjevalno postajo. Tovarna za izdelovanje rotacijskega papirja v Vidmu ob Savi bo letno lahko izdelala 20.000 ton rotacijskega papirja. Po pogodbi bi morala biti tovarna pri¬ pravljena za obrat do konca t. 1. Izvršni svet LR Slovenije je sprejel zakon o ustanovitvi sklada Borisa Kidri¬ ča. V odobritev ga bo še predložil par¬ lamentu. Sprejel je tudi sklep o usta¬ novitvi fakultete za kmetijstvo, gozdar¬ stvo in veterino. Jugopress — titovska časnikarska a- gencija — poroča, da bodo začeli zako¬ nodajni odbori ljudske skupščije FLRJ zasedati v sredini meseca avgusta. Obravnavali bodo zakon o ljudskih po¬ slancih, zakon o kazenskem sodnem po¬ stopku in zakon o univerzah. Parla¬ ment bo o vseh teh zakonskih osnutkih razpravljal na zasedanju v začetku sep¬ tembra. V Kranju je bila 5. julija okrajna konferenca Soc. zveze del. ljudstva Slo¬ venije — prejšnje OF. Poročilo o poli¬ tičnem položaju je podal tajnik okrajne¬ ga komiteja ZKS Popit, ki je “konkretno navedel kako naj postane SZDL vodilna politična sila v javnem in gospodar¬ skem življenju na vasi. Te naloge so si¬ cer v različnih krajih različne in se jih mora prilagoditi pogojem posamezne vasi”. Tajnik okrajnega odbora SZDL je pa poročal o delu odn. nedelu posa¬ meznih občinskih odborov Pritoževal se je, da so ponekod občinski odbori poka¬ zali “premajhno politično razgledanost”. Zaradi tega in “premajhne budnosti” posameznih odbornikov so v Cerkljah in Gorenji vasi izvolili “večino klerikalno usmerjenih ljudi in eksponentov Vati¬ kana”. Govornik se sprašuje ali se sploh lahko “smatra, da v teh občinah obstoja odbor Socialistične zveze, kar bodo mo¬ tali člani SZDL in ZK resno obravnava¬ ti”. Nadaljeval je in ugotavljal,” da ni potem nič čudnega, če se pojavlja po¬ nekod agitacija, naj se v spomenike, ki jih postavljajo v posameznih vaseh, vklešejo imena belogardistov, kar je bi¬ lo v Lesah in Moravčah”. Delegat iz Cerkelj je govoril o “odnosih nekaterih članov občinskega ljudskega odbora do SZDL in ZK”. Navajal je kot primer občni zbor SZDL v Cekljah, katerega se je udeležil tudi zdravnik dr. Bohinec, kije član tam. občinskega odbora. V de¬ bati je dr. Bohinec izjavil,” da so člani SZDL in ZK, ki prisostvujejo sejam ob činskega odbora policijski organi, ki za¬ virajo delo odbora”. Dr Bohinec da je nadalje izjavljal, do so davki za občino previsoki in da smatra, da okrajni odbor ni upravičen določati kvote za posamez¬ ne občine, temveč bi moral kvoto določi¬ ti sam občinski odbor. Omenjal je tudi, da je dr. Bohinec dejal, da je največja “svinjarija, če se komu vzame zemlja”. To da je izjavil v zvezi z zamenjavo ne¬ kega zemljišča za gasilsko društvo v Lahovcu. Tako je ta možakar tožaril dr. Borirca na okrajni konferenci - , “Slov Poročevalec” ga pa radi tega ni pohva¬ lil, ampak je zapisal: ”V redu je in prav, da se na konferencah razkrinkuje- jo ljudstvu sovražni ljudje, vendar je važnejše to vprašanje, kaj so organiza¬ cije SZDL in druge organizacije v tej občini ukrenile proti takim odnosom, ki ne samo, da zavirajo politični in gospo¬ darski napredek vaške skupnosti, tem¬ več so tudi proti osnovnim načelom so¬ cializma. Umrli so. V Ljubljani: Anton Smeh, filmski snematelj pri Triglav filmu, Jo¬ žica Weitzer, roj. Morela, Janez Vid¬ mar, kurjač drž. žel. v p., Janez Mav¬ sar, vlakovodja v p., Leopold Demšar, upokojeni ključavničar, Nevenkica Ken¬ da in Ivan Hauptman, pos. v Poljčanah, Marjeta Kompare, roj. Urh v Zg. šiški, Filip Vuk, žel. upok. v Celju, Damej Rafael v Pivki, Franja Flisek v Zagorju, Marija Ferlič v Kamniku, Mihael Kot¬ nik, Karmel na Selu in Josip Figelj, upokojenec na Viču. O f ‘pravicah” Sloven¬ cev nia Koroškem Ko je bil predviden obisk jugoslovan¬ skega zunanjega ministra Koče . Popo¬ viča na Dunaju, je dopisniku “Borbe” izjavil koroški deželni glavar Wedenig med drugim tudi, da “so vse pravice državljanov (Avstrije namreč), tudi one manjšine, urejene z ustavo”; da držav¬ ljani, ki so del narodne manjšine, uži¬ vajo iste pravice” kot avstrijski Nemci, da je “vprašanje šolskega problema v jezikovno mešanem ozemlju Koroške u- rejeno z uredbo koroške deželne vlade iz leta 1945”; da se “večina prebival¬ stva jezikovno mešanega ozemlja pri¬ znava po zadnjem ljudskem štetju k nemškemu jeziku in zahteva tudi pouk v tem jeziku”. Na zborovanju socialističnih zastop¬ nikov pa je isti Wedenig povedal tole: “Kot socialisti, ki smo orientirani inter¬ nacionalno, ne smemo prezreti pravic manjšin. . . Zato se moramo tudi izogi¬ bati vsega, kar bi moglo naše vasi spet razkrojiti v nacionalnem sovraštvu. Za¬ gotovilo tega miru pa je strpnost na- pram slovenski manjšini. Na Koroškem imamo važnejše stvari kakor pa germa¬ nizirati ali slovenizirati. Kot socialisti ne smemo pripustiti, da bi prišlo do ta¬ kega stanja, ko bi bila manjšina pri¬ siljena v iredento. O popravkih šolske¬ ga zakona bo zato treba razpravljati tudi s slovensko narodno manjšino.” Tako kot dvakrat ni enako govoril, ravna Wedenig tudi v praksi kot dežel¬ ni glavar, kakor mu kaže. Prav njego¬ va dolžnost bi bila, trdijo Koroški Slo¬ venci, da bi se tudi v dejanjih izvajala določila o enakih pravicah vseh držav¬ ljanov; Wedenig bi moral skrbeti zato, da bi mogli slovenski učenci obiskovati slovensko šolo, da bi Slovenci smeli v uradih govotiji slovensko in oddajati slovenske vloge: "VVedenig bi moral tudi poskrbeti, da bi se mogli neovirano po¬ javiti slovenski napisi. Poleg teh dejstev, ki jih Wedenig mirno prezira, je z izjavo “Borbi” o po¬ datkih ljudskega štetja šel preko izja¬ ve avstrijskega notranjega ministra, po kateri se rezultat ljudskega štetja ne bo uporabljal in izrabljal v kakršnekoli narodnostne ukrepe. Sedaj pa naj bi bil po Wedenigu rezultat ljudskega štetja izraz volje in hkrati zahteva prebival¬ stva v jezikovno mešanem ozemlju, da naj bo pouk v šolah samo v nemščini. Še v jasnejši luči pa Wedenigovo za¬ držanje napram Slovencem prikazujejo naslednja dejstva: On je ukinil edini slo¬ venski šolski referat pri deželni vladi; on je v Velikovcu naročil, naj znižajo pouk slovenščine od treh na eno uro te¬ densko; on je dal znana navodila o iz¬ vedbi ljudskega štetja; on kot šolski re- i ferent dopušča, da se uredba o dvojezič- i nosti na šolah ne izvaja in zelo saboti¬ ra; on noče storiti ničesar, da bi se kon- I čno ustanovila slov. kmetijska šola; on i tudi končno ni še ukrenil ničesar, da bi bil ustanovljen manjšinski oddelek pri deželni vladi in tudi ni stavil predlo¬ ga za ustanovitev slovenske gimnazije v Celovcu. F. K. VINJETE OB JEZEBIH “O blatena leta nedolžnih otrok, vi mate veselje brez težkih nadlog” -— ob¬ ložen s skrbmi in obtežen z odgovor¬ nostjo, je škof Slomšek v ponarodeli pes¬ mi “Veselja dom” zapel resnico, ki jo čutimo ob spominu na otroška leta. Vaška mladež ni hodila daleč iskat svoj dom veselja. Brž ko je oddeževalo in je sonce razgnalo vlago v ozračju, smo jo vsi vprek mahnili pod gmajno, kjer je na Razbrdcah ležalo vaško j:zer- ee-blatna mlakuža deževnice, ki je iz ko¬ lovozov in zoranih polj stekla v jarek ob potoku. Ker voda ni bila globoka. *>as ateji in mame niso ravno preveč ovirali pri tem otroškem veselju. Sicer so po vseh hišah strogo zabičali paglav¬ cem in kuštravim deklicam, da se r.ihče ne sme približati jezercu pod gmajno; toda ne grožnje dobrih mater, ki so vsak Večer prale preblatene hlače, niti paso¬ vi očetov, ki so na večer zažvižgali po zadnjih plateh, niso zabranili pori k 'nlakuži. Vse je prav prišlo tam na je¬ zeru: lesene ladjice, papirnati čolnički, buče, koruzni splavi, smrekove deščice 'n celo stari klobuki. Bilo je na prebitek ! Mornarjev in mornaric, ki so z zaviha- n >mi hlačami in spodrecanimi krilci spravili pestro brodovje v tek in v bor¬ be. Jezero se je vsak dan manjšalo, do¬ kler ni pod vročimi sončnimi žarki iz¬ hlapela voda -in se posušilo blato. Ko se je čez nekaj tednov priprav¬ ljalo k plohi in se usul dež, kot bi iz ška¬ fa lilo, so iz vseh hiš in bajt po bregu škilili bistri otroški pogledi na nara¬ ščajoče jezero. * “Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je. . .” Vedno to sicer ni bilo res, toda študentom nam na potovanjih ni¬ koli ni šlo preveč za nohte. Počitnice smo prepotovali, če je le bilo nekaj cvenka na razpolago; kdo ne bi hitel za lepotami po zemlji, ki jo je Bog okrasil, kot bi tesno povil šo¬ pek najlepših rož? Zapustili smo brda ob Slovenski Bi¬ strici, stopili smo s koles. Sedaj pa pot pod noge. Pchorje je visoko in riniti ko¬ lo ure daleč s težkih nahrtnikon na se¬ dežu, ni bila stvar za vsakogar. Na Tinjskem smo se ustavili, zajeli na svo moč sapo, obvladovali, kar se je dalo, zasopibanost in na vse grlo zape¬ li: “Ou pouharskim kmetu vam houčem zapet”... ljudje navajeni študentovskih obiskov, niso ravno preveč pozorno po¬ slušali naše pohorščine — a mleka in kruha si dobil povsod. Dobremu gospo¬ du župniku smo izpraznili velik lonec medu, abstinenta tisti »dan tudi ni bilo med nami, klobase s črnim kruhom so.se ob vinu dobro obnesle. Dolga je bila pot do Ribniškega jeze¬ ra; vila se je in vzpenjala med smreka¬ mi in borovci po iglastih stezicah, pre¬ laz se je držal prelaza, kmetije so se skrivale med temnimi gozdovi in nas pozdravile vsakih deset minut ali četrt j ure. Včasih smo zasedli kolesa za nekaj minut, pa zopet navkreber. Pribrzeli smo iz gozda po iglasti ste¬ zi, tedaj pa: vzklik navdušenja, začu- j denja in veselja: prvi pogled na temno jezerce na pohorski planoti. Nepozabni dnevi ob jezeru: veselje, smeh, študij, molitev, sprehodi, večer¬ ni ognji, šport, dogodivščine taborske¬ ga življenja. Nič ni lepšega, kakor je mladost, polna lepih in plemenitih načr¬ tov, upanja, pripravljenosti za vse do¬ bro. Vsi smo čutili mladost v srcih in kras narave, ki nas je obdajala, je do¬ segal svoj višek ob pogledu na jezero; čaroben je pogled na temne globine ti¬ hega jezera, zasanja domišljijo, vabi k pozabi, budi otožnost in veselje. * Pogled na jezera na slovenski zemlji, ki je vedno globoko zarezal v srce in dušo, ki je vedno razgibal čustva in do¬ mišljijo, je en samkrat pogrešil svojo vlogo: in vendar sem tisti nepozab .i dan prvič videl v naravni lepoti r.ajlepše naše jezero: slovenski Bled. Bilo je v onih nesrečnih letih, ob za- i četku črnih poglavij stoletne slovenske zgodovine, v letih nemške sovražnosti in bratomornega komunističnega kla¬ nja. S hribov od daleč sem tisto pcpol- dne videl Bled. Podoba, slaba senca re¬ snice, ki sem jo bil vajen gledati na razglednicah in slikah, je za vedno izginila v luči žarne lepote pomladan¬ skega popoldneva. Sveže zelenje je ode¬ valo alpski svet. Prijetno sonce je gre¬ lo bujno cvetočo pomladco prirodo; ptičje petje je odmevalo po gozdovih; čebelice so brenčale po trobenticah, murkah in alpskih rožah. In tam v doli¬ ni se je v soncu kopal Bled: naš sloven¬ ski Bled je bil. Nikoli nisem zrl kaj podobnega; ni¬ koli se s tisto nepozabno, v dušo sega¬ jočo, krasoto niso prelivala tako črna čustva. V lepih stavbah ob jezeru sami tujci: nemška vojska. Cerkvica na otoku sa¬ meva; že leta ni pel zvon Mariji na čast, .Vedeli smo, da bodo ti tujci kma¬ lu, kmalu, odšli; Bled bo zopet svobo¬ den, bo zopet naš lepi gorenjski Bled, naš “otok bleski, ven’c nebeški”. Vsi smo čutili, da Bleda ni brez cerkvice na o- točku. Plemenit slovenski človek je vti¬ snil svojo dušo v tisto lepo znamenje, ki kraljuje na otoku Materi božii na čast in v pričevanje slovenske ver: osti. Pogled na Blejsko jezero se še ni umi¬ ril, kajti cerkvica na otoku je še vedno v nevarnosti, naš Bled ni svoboden, je¬ zero joka med tisočletnimi skalami, kot bi se balo, da ga bi izdalo ljudstvo, ki ga je nekoč tako lepo okrasilo s cerkvi¬ co na otoku. * Utrujeni smo posedli na greben le denika. Bilo je na južnem Tirolskem, na laško-avstrijski meji. Na vse strani ba¬ jen razgled. Iz kotlin in dolinic so na severu in na jugu kukala jezera. Velika in mala, temna in bela so alpska jezer- ca, ki krasijo tirolsko zemljo. “Lepa je tirolska zemlja, a ima preveč golih grebenov za moj okus” je pripomnil to¬ variš. Daleč na jugu smo opazovali žit¬ na toblaška polja. Pred mnogimi stolet¬ ji so se na onih planjavah borili naši pra¬ dedje, še pogani — za slovensko svobo¬ do. Potem je prišla prava vera in kr¬ ščanska ljubezen sv. Cirila in Metoda; naš rod je klonil pred znamenjem sv. križa, ker je videl v njem znamenje ljubezni in odrešenja, a ni klonil pred tujci. Ponižan je moral počasi oditi iz teh dolin; le nekatera imena še pričajo, da je tukaj hodil slovenski človek in gle¬ dal na temna jezera. Kot božja očesca so nas pozdravljala lepa jezera, poveza¬ na med seboj s srebrnimi nitkami bi¬ strih potočkov; danes so za slovensko oko le še zanimivost prirode in znak božje veličine. * Motorno kolo se s težavo vzpenja po klancu; pot je prašna in peščena; nizko bodičasto grmičje je edini kras nizkih holmcev, ki se zlivajo v neizmerno ra¬ van argentinske Pampe in s svojimi Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. VIII. 1953 Slovenci v Argentini Buenos Aires NOVA MAŠA G. FRANCA ŠUŠTARJA Moravski rojak g. France' Šuštar je imel v nedeljo, 9. t. m. v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia svojo prvo dari¬ tev Bogu. Novomašna pobožnost je pri¬ vabila v to Marijino svetišče lepo šte¬ vilo Slovencev. Pred vstopom novomašnika v cerkev mu je izročila novomašni križ morav¬ ska rojakinja gdč. Martina Grilova, Ja¬ vorškov oče in mati sta mu v imenu odsotnih staršev napravila znamenje svetega križa. Novomašniku je .v cerkvi zadonela v pozdrav lepa slovenska no¬ vomašna “Novi mašnik hod pozdrav¬ ljen”. Novomašniku je govoril pred sv. ma¬ šo njegov ožji rojak g. župnik France Novak, nakar je g. France Šuštar vsem vernikom podelil novomašni blagoslov. Pri sv. maši so novomašniku asistirali kot presbiter asistens župnik g. Anton Orehar, kot diakon g. Janko Mernik in kot subdiakon g. Janez Petek. Med sv. daritvijo je lepo pel’ ladinsko ma¬ šo ramoški slov. cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. čamernika. Po cerkvenem opravilu so imeli vsi gostje novomašno kosilo pri sestrah usmiljenkah v Ramos Mejia. Prvi je tu govoril novomašnikov slavnostni govor¬ nik g. župnik France Novak, nato g. župnik Orehar v imenu slovenskih du¬ hovnikov, g. dr. Ivan Ahčin pa v imenu slovenskega bogoslovnega semenišča. Popol re ob štirih je imel novomašnik pete litanje Matere Božje v ramoški župni cerkvi. V Liniersu so pretekli teden imeli ve¬ like cerkvene slovesnosti v zvezi s praz¬ nikom farnega patrona sv. Kajetana. V nedeljo je na posebno povabilo pel pri eni proščenjskih maš pevski zbor Gal¬ lus. — Na praznik Vnebovzete bo pa Gallus gost v Ciudadeli, kjer bo pel pri slovesni maši ob 10, Narodni kongres Marijnih kongrega¬ cij je v Buenos Airesu od 11. — 16. av¬ gusta. Riojake opozarjamo zlasti na pri¬ reditev, ki bo dne 15. avgusta ob 15.30 v štadionu Luna Park, kjer bo govoril kardinal'Anton Caggiano, škof v Rosa¬ no. Al ar del Plata Krščen je bil 22. 7. 1953 v tukajšnji župnijski cerkvi sv. Petra Ruben Daniel, sin g. Stanka Komijanec in ge. Severi¬ ne Komijanec. Zakrament sv. krsta je podelil č. g. Jože Kunčič, ki je prišel iz Čila na obisk k svojemu tukaj živečemu bratu. STAVBARSTVO Jože St a s CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL Bariloche Pod Catedralom je še vedno nekaj snega. Torej so se vsaj tekme Cluba An- dino Bariloche začele, lahko v normal¬ nih razmerah. Turistov je letos malo, pač pa se Bariločani pridno smučajo. Nadebudna mladina polni klubove ko¬ lektive in živžav je splošen Vaš dopis¬ nik je precej neroden na dilcah, zato večkrat katero ujame. Zadnjič me je o- pazovala neka slovenska osemletna pri¬ jateljica in zmajevala z glavico, ko sem obupno poskušal kristijanijo: “Che ver- guenza! Gospod doktor, zakaj pa Vi ta¬ ko slabo smučate? Lej-te, mene poglej¬ te!” In ovinki so brezhibno funkcioni¬ rali. - V soboto in nedeljo je Club opravil tekme v smuškem teku in veleslalomu. Na petnajst kilometrov je bil Jerman nepremagljiv. Njegov večni konkurent Flere je zaostal za tri minute. Tretji je bil Kukoviča — torej “stara garda”, ki j j ji zgleda še dolgo ne bo nihče kos. Slo- 1 L venska disciplina v catedralskem smu- ! 'kfm športu je trdno v naših .rokah in novinci se še ne morejo uveljaviti. Mor- ! ! da je še najboljši rezultat pdkazal Albin lohn, fantič iz Bolsona, ki precej resno j trenira in ki se je plasiral kot četrti, j Vsi ostali so napravili kar so mogli in ; j Fr:rk. upa, da bo v teku let vzgojil ka¬ der, ki ga bo počasi “nadrl”,, a ki mu bo ostal v čast’ in ponos, kadar se bo odpravil v penzijon. Veleslalom je prinesel zmago mlade¬ mu Osvaldu Ancina, novi smučarski zvezdi, ki vstaja nad catedralskimi “asi”. Zmagal je stare olimpijske tekmo¬ valce in vsi smo nad njim navdušeni. Med dekleti je odnesla prvo mesto šest¬ najstletna Elsa Tinner. Zdaj, ko se je Ana Maria Dellai prostovoljno umakni¬ la z belih poljan, je tudi prvo mesto med damami postalo sporno in zato tek- \ ma bolj zanimiva. Ostali’ smučarski program je še na¬ slednji: 8 in 9 tekme za Club v smuku in slalomu, 12 je štafeta v teku. žal je čilenska udeležba jako negotova. S 15 se začne spored Argentinske smučar¬ ske zveze in sicer spet z “larga distan- eia”. V alpskih disciplinah se pričakuje udeležba dveh Severnoamerikancev, ki sta trehutno v Čilu. V A. JTureicev Jurij Koz j ali v angleščini Poročali smo že^ da je Rev. Ferdinand Koležnik pred leti prevedel v franco¬ ščino in izdal v knjigi znano Jurčičevo novelo Jurij Kozjak. Francoski prevod Jurija Kozjaka je dosedaj izšel že a štirih izdajah. Jurij Kozjak je bil po zaslugi g. Kolednika, kolikor nam ie znano, preveden že tudi v italijanščino in celo v kitajščino, španski prevod pa je oskrbel pok. župnik Vinko Lovšin, ki še čaka na izdajo. Sedaj pa smo dobili na vpogled tudi knjigo s prevodom Jurija Kozjaka v angleščino. Tudi ta prevod je oskrbel Rev. Ferdinand Kolednik. Knjiga je iz¬ šla v Kanadi na finem papirju in v e- naki velikosti ter opremi kot prejšnje francoske izdaje. Na platnicah je foto¬ grafski posnetek Stične s samostanom, nad katero kraljuje velik križ, ki se razpenja po vedrem nebu nad lepo do¬ lenjsko dolino. Na nebu pa žari števil¬ ka 800, ki pomeni osemstoletnico obsto¬ ja stiškega samostana. t' Vsem prijateljem in znancem sporočam, da je dne 7. avgusta 1953 po hudem trpljenju umrl naš prijatelj gospod JOtE POBJEB K večnemu počitku smo ga položili dne 10. avgusta 1953 na pokopa¬ lišču v (pestu Evita v provinci Buenos Aires. Za pokojnika bo sv. maša v soboto, 15. avgusta ob 11. uri dopoldne v župni cerkvi v San Fernando. Valentin Tome OSEBNE NOVICE t Ježe Podjed. Dne 7. avgusta 1953 je po hudem trpljenju umrl v bolnišni¬ ci San Fernando v Virreyes Jože Pod¬ jed, roj. 17. marca 1906 v Voklem pri Kranju. V Argentino je prišel leta 1949 ter je živel v San Isidro, zaposlen je pa bil v Ciudad Jardin Eva Peron. Bo¬ lehal in umrl je za rakom. Pokopali so ga na pokopališču v mestu Evita. K večnemu počitku ga je spremilo več prijateljev in rojakov. N. p. v. m. "ČASA 18 ©VIJ” - nrarna in zliitarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZA PROSLAVO PETLETNICE OBSTOJA TRGOVINE JE “ČASA BOYU" DALA V PRODAJO PO NABAVNI CENI: damske zlate švicarske zapestne ure v 18 krt zlatu, 17 rubini, triletno\ jamstvo po ... pesov 460.— za gospode: chatlaine iz amerikanskega zlata (ameriški duble — nespremenljiv) s pravimi onixi, chalcadoni, chrisoprasi, carneoli in ahati, v najbolj elegantni obliki (svojstveno)., pesov 160. — za šolsko mladino peresa (Birome) .:. pesov 6.— za novorojenčke tridelni jedilni pribori v pravem china srebru v leseni kaseti, znotraj opremljeni z baržunom . pesov 78. — VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) ‘ Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" VPRAŠANJE: Na svojem stavbišču sem si zgradil stanovanjsko hišo. Ene¬ ga od štirih zidov sem postavil s sose¬ dovim privoljenjem na mejo, vendar ta¬ ko, da stoji zid izključno le na mojem svetu. Sedaj hoče zidati tudi sosed in trdi, da ima pravico poslužiti se kar mojega mejnega zidu za eno steno svoje hiše. Ali mu morem to zabraniti? ODGOVOR:'Ne samo v primerih, ko ie postavljen mejni zid na obe mejni zemljišči kot ftakozvana ‘"medianeira”, se sme sosed poslužiti ob zidavi svoje hiše obstoječe mejne stene, marveč tu¬ di v primerih, ako je mejna stena po¬ stavljena izključno le.na zemljišču dru¬ gega, vendar to le v strnjenih naseljih. V Vašem primeru sosedu ne morete za¬ braniti gradnje, kakor jo. želi in zatrjuje en; nač pa smete zahtevati od njega, da Vam plača . za tisti pas zemlje, na katerem stoji mejna stena, primer¬ no odškodnino, in da Vam povrne polo¬ vico vrednosti zidu. Ako Vam bo pla¬ čal tadva Vaša zahtevka, bo postal so¬ sed solastnik “medianere” z vsemi pra¬ vicami in z vsemi tozadevnimi dolžnost¬ mi, ki jih predpisuje za take primere ci¬ vilni zakonik. On sme n. pr. zidati na tako “medianero” tudi nadstropno hišo, čeprav je Vaša samo pritlična. Vi seve¬ da niste dolžni prispevati ničesar k tej zidavi, a tudi niste upravičeni zahtevati kako odškodnino zato, ker je stena po¬ stala zaradi nadzidave mnogo težja. Če bi stara stena ne mogla vzdržati nadzi¬ dave za nadstropje, mora sosed staro mejno steno ojačiti; če je potrebno stari zid razširiti, to je, napraviti steno de¬ belejšo, sme sosed prizidek napraviti sa¬ mo na svojem zemljišču. Ko je stena tako ojačena, postane spet v celem svo¬ jem obsegu solastnina obeh sosedov kot “medianera”, a to le do višine, do katere je segala prvotna. Nadzidani del ostane last samo enega, ki ga je na svo¬ je stroške zgradil. — Ako bi tudi Vi kdaj želili dvigniti svojo hišo v nad¬ stropno, bi morali sosedu povrniti polo¬ vico vrednosti nadzidane stene. Predpisi o mejnih stenah so, kakor vidite, mnogo bolj zamotani; kakor so bili nekdaj pri nas v domovini. Imprenta, Dorrego 1102.. T. E. 54-4644. Bs. Aires Pobiranje davkov Dne 2. junija 1953 je radio Beograd objavil govor gospodarskega diktatorja Vukmanoviča. Poleg raznih drugih go¬ spodarskih in finančnih vprašanj je Vuk- manovič razpravljal tudi o davkih. Med drugim je rekel: “V zadnjem času so ljudje vplačali manj kot 50 % davkov. Organizacija po¬ biranja je zelo slaba. Naše obdavčevanja temelji na dohodku in kmetje niso niko¬ li vedeli koliko davkov bodo morali pla¬ čati, ker je bilo to odvisno od ocene davčne komisije. 4 do 5 bilijonov davkov ni plačanih. To je eden izmed razlogov, da so poskočile cene poljedelskih pridel¬ kov. Da bi se izognili plačanju davkov, so kmetje zadrževali prodajo žita in dru¬ gih pridelkov. Tako se je zgodilo, da nis¬ mo na trgu imeli nič žita, čeprav ga je bilo dovolj doma. Morali smo kupovati velike količine, da smo mogli preživlja¬ ti naše mestno prebivalstvo. Vsak mesec smo morali plačati 10 milijonov dolarjev e a ril o za žito, med tem, ko je vrednost vsega našega izvoza znašala 15 do’ 20 milijonov dolarjev.” Cerkveni ©glasnik Romanje družabne pravde | bo v nedeljo, 16. avgusta k Mariji Vedne Pomoči, Ada. Calchaqui, km. 22,5 južno j cd postaje Constitueion. Na rapolago bodo različna vozila, kar je podrobno navedeno v letakih. Romarska sv. ma¬ ša se bo pričela ob 10 uri. Pel bo pev- .ski zbor iz San Martina. Naročajte in širile Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Institut© de Idiomsts GUALEGUAYCHU 2404 Slovenski, castellano, angleški, la¬ tinski, francoski, nemški in italijan¬ ski jezik se poučujejo pa $ 20.— mesečno. Društveni ogla smili Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia vabi vse odbornike in po- verjenike na skupno sejo, ki bo v ne¬ deljo 6. septembra t. 1. takoj po sloven¬ ski maši. Poverjeniki naj do tega dne tudi urede vse svoje dolžnosti, poberejo od članov članarino in druge prispevke. OUVFSTILA Na tečaju o državno-pravnih vpra¬ šanjih, ki bo v soboto, dne 15. avgusta na praznik Marijinega Vnebovzetja (i ft ne v nedeljo) ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50, bo predaval g. Miloš Stare o federaciji in konfedera¬ ciji, torej o vprašanjih, ki nas Slovence prav posebno zanimajo. K točni ude¬ ležbi vabimo vse slušatelje. Za Gallusov koncert bodo vstopnice v predprodaji že od nedelje naprej. Opo¬ zarjamo, da je dvorana, kjer bo koncert, i precej majhna in zat 0 - število vstopnic manjše kot prejšnja leta. Zato si pravo- ! časno zagotovite vstopnice. Na razpola¬ go bodo v Papirnici Santa Julia (Vic- ; tor Martinez 39), lahk.o pa jih naročite j tudi pri članih zbora. Interesenti za kolonizacijo se bomo zbrali v nedeljo 23. avgusta po slov. maši na Belgrano. Pridite vsi resni inte¬ resenti, da se bomo podrobno pomenili I o tekočih zadevah. M. Osojnik. Kuharski tečaj. Gospa Gradova, go- j spedinja na Pristavi v Moronu, bi v pri¬ hodnjih mesecih priredila gospodinjski tečaj za dekleta, ako bi se za to prigla¬ silo najmanj 10 deklet. Poleg kuharske umetnosti bi se v tečaju obravnavali tu¬ di splošni gospodinjski posli, higiena, j nega in vzgoja otrok, nekaj šivanja in podobno. Poleg stroškov za hrano bi te¬ čajnice plačale le malenkostno šolnino, j Prijave sprejema pisarna Društva Slo- , vencev in gospa Gradova na Pristavi do konca avgusta. Vičani imajo v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoldne prijateljski sestanek na Pristavi v Moronu. V primeru slabega Vremena je dostop na Pristavo mogoč 1 kvadro pred običajnim dostopom, kjer so dograjeni vsi pločniki do Pristave. Vičan. Peti diskusijni večer o gospodarskih vprašanjih bo v soboto, 29. avgusta ob 19 uri na Granaderos 61. Večer bo po¬ svečen poljedelskim vprašanjem. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguav 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Zakonski par brez otrok dobi službo pri dobri argentinski družini. Zgla¬ siti se na Jeronimo Salguero 1174, Buenos Aires. RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK vrhovi obrobljajo peščeno planoto. Ne¬ kaj zavojev po planosti in pot se prične spuščati v razsežno globel. Globel je slano jezero; obkrožajo ga nizki grički; na obrežju se blešči sol; solna plast se razprostira daleč v no¬ tranjost globeli; le v sredi jezera se vi¬ di voda; bistra solnica, ki se je ob de¬ ževnih dneh stekla po solni plasti z ob¬ robnih gričev. Jezero je veličastno; sol¬ na plast je neizmerna; komaj se vidi¬ jo obronki na drugi strani jezera. Pri¬ roda brez zelenja in življenja; zdi se, da je pustinja. Dvoje naselbin ždi na obrežju. Dve bogati družbi sta pred leti ustanovili de¬ lavske naselbine; žanjejo sol; soli je kot peska ob morju. Mala železnica se glo¬ boko zajeda v jezero in se kot črna nit vije po solni planoti. Vidiš stroje raznih vrst; vse je tiho, le enakomerno in otožno brenčanje tež¬ kih dizlovih motorjev prestresa ozračje. Vozički prazni in naloženi s soljo lezejo kot mravlje po globeli. Nagromadili so griče soli. Na milijone ton soli so v le¬ tih navlekli iz jezera in jo s stroji na¬ nesli na kupe, ki kot beli griči ali pira¬ mide v Egiptu čepe ob obrežju. Soli so naželi že toliko, da nekaj let ne mislijo gromaditi novih kupov. Kadar dežuje, deževnica seje sol; voda naraste in pri¬ nese mnogo solitra s seboj, ki se useda na jezersko dno in po. sto in sto letih se spremeni v sol. Deževnica pa raztopi že zrelo sol in ko solnce vodo posuši, se je plast soli na beli gladini zvišala za nekaj milimetrov. Tam sredi jezera, v globeli pa se kuha nova sol, že sto in sto let in ob vsakem dežju bistra solni¬ ca presoli celo jezero in razpošlje sol po neizmerni planoti. Ustavim se rt a vasi; nad dvesto de¬ lavcev je zaposlenih pri delu; družine pa so, porazdeljene po hišicah, ki jih je družba zgradila. Naselbina je pravi Ba¬ bilon; vidiš ljudi vseh mogočih ras in narečij; pride prav skoro vsak jezik, če ga znaš, najmanj bo menda domači¬ nov. .. V pisarni govorim z upravnikom; prijazen mož, ki kar naravnost vpraša, po kaj sem prišel. Da mislim ostati ne¬ kaj dni in narediti misijon, mu odgovo¬ rim. Mož se spominja, da je pred ka¬ kimi sedmimi leti pokojna gospa lastni¬ kova pripeljala nekega duhovnika, ki je bil kar vas teden tukaj. Tudi to pove v dobro znamenje verskega zanimanja, da včasih pridejo razne osebe z avto¬ mobilom prodajat, knjige in sv. pisma Končno se še domisli, da imajo na va¬ si vedeževalko, ki moli, kadar kdo umrje in drago, ki menda zna krstiti. Prav po trgovško mi je upravnik spo¬ ročil, kar je vedel, ali se mu je zdelo važno; potem mi je odkazal sobo in kje in kdaj pridejo ljudje jest. Grem v šoloj nad šestdeset otrok Se -stiska po klopeh. Nezaupljivo gledajo. Povabim jih b krščanskemu nauku; ob¬ ljubijo, da bodo firišli, če jih bodo pač doma pustili. Nekaj podobic potrdi za¬ vezo; gospa učiteljica na vso sapo raz¬ laga svoje križe in težave z ljudmi in z otroci; da imajo tako čudne nazore im sam Bog vedi, kako naj jim človek blizu pride; obljubi, da bo pomagala, kar se bo dalo. Sedaj pa na jezero. Nekaj paglavcev, ki jih je odbrala učiteljica, me sprem¬ lja; bredemo po soli; prvi solni grič sa¬ meva, ker so ga šele lani nasuli in se mora sol še kuhati. Pri drugem solnem griču, nekaj kilometrov v notranjosti jezerske plasti pa kar mrgoli ljudi. De¬ lavci kopljejo umetni solni grič in na¬ kladajo zrelo sol na male vozičke; ko je vlak naložen, odpiha po ozkem tiru med griči proti železniški' postaji. Drugi pol¬ nijo vreče s soljo in nalagajo avtomobi¬ le Večina delavcev pozdravi nekateri se pokašljajo, eden pa krepko pljune. Sli¬ šiš nemške, ruske, poljske, romunske in laške besede. Občevalni jezik pa je seveda španščina. Z nekaterimi se po¬ govorimo; da je prav, če pridem včasih, a da zaradi tega oni ne bedo nič več zaslužili na dan, da duhovniki uganja¬ mo pobožno komedijo, da končno mi na neki način moramo živeti in nekaj po¬ četi na svetu, da se ne ve, če Bog je ali ga ni. da nihče Boga šs ni videl, -da bi marsikdo dal dušo za kozarček žganja in podobno. Pride upravnik in naroči delovodju, da mora pustiti prost razgo¬ vor delavcev z menoj. Povabim jih na versko predavanje, ki bo zvečer v šolski sobi; nekateri obljubijo, da bedo prišli, drugi pa menijo, da naj kar tu povem, kar mislim, ker da zvečer ni časa, češ da se 'zberejo tovariši ob kupici žganja. Naredimo zanimivo pogodbo; tisti, ki ne morejo priti zvečer, je dobro, če kar po delu ostanejo tu in se pogovorimo. Sklenjeno; po ielu zleze tri in dvaj¬ set mož na solni grič in pričnemo ugo¬ tavljati, ali je Bog ali ga ni. Žarki ve¬ černega sonca se kot v zrcalu odbijajo na solnih plasteh pod nami. Vse je tiho; pesem motorjev je prenehala; ne slišiš ne petja ptičev, ne kričanja otrok. Otož¬ no je jezero in priroda, kot je otožno in nesrečno življenje človeka brez son¬ ca vere, upanja in ljubezni. Čudni verniki so me po končanem kr¬ ščanskem nauku povabili na kupico 'žganja in na zalogaj pečenega mesa; to pot pa nisem mogel ustreči; ni bilo ča¬ sa; a vsaj na čaj, da moram priti v piv¬ nico “Veselih bratcev” po. končanem mi¬ sijonu. Večerni misijon je minil: otroci in že¬ ne, pa tudi lepo število mož so odšli na svoje domove, še obisk k “Veselim brat¬ cem” in hvala Bogu, dan je minil. Pri “Veselih bratcih” sem naletel na žalost- Pravkar je policija odpeljala nekaj ve¬ selih bratcev, ker so se spoprijeli z no¬ ži. Ostal je le pivničar, Ukrajinec, in ne¬ kaj Nemcev — popili smo obljubljeni čaj, si voščili lahko noč in odšli vsak na svojo stran. V mesečini se je kopalo slano jezero; veter je pel po neizmerni belini tisoč¬ letno otožno pesem.