-DOMOEJVn Dopise in spise sprejeme uredništvo »Domoljubac. — Telefon 21-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številko I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljubac. — Telefon 29-92 Udeležencem evharističnega kongresa Naglo se približujejo dnevi kongresa. Še dober teden, pa bo dana slovenskemu ljudstvu prilika, da pokaže ne le narodom naše države, ampak celemu svetu, koliko zna ono žrtvovati in čast božjo. Kakor je namreč pripravljalno delo slonelo skoraj izključno na slovenskih ramah, tako bo tudi dostojen poitek velikega kongresa odvisen predvsem od slovenskih udeležencev, ki bodo tvorili pretežen del vseh j udeležencev. Potrebno je zatorej, da se sleher-Itii udeleženec zaveda resnosti in važnosti kon-[gfesa in da po svojih najboljših močeh pri-jjiotitore do čtm lepšega poteka in uspeha kongresa. Na kongres so vabljeni vsi farani vsake | fupiiije. Kongresni odbor pozna za udeležen-kongresa samo eno organizacijo; župnijo, i .Nobena druga organizacija, celo cerkvene ne, [nimajo na kongresu »tkakega izjemnega sta-I liSča. S tem je dana možnost, da se kongresa l udeleži prav vsak, ne da_bi_se_mu bilo treba j bali, da bo tam odveč ali zapostavljeni........ Kjer.se zbere.veliko ljudi, tam je nujno, potreben reci, disciplina. Kaj pCiiiiehi disciplina, je najlepše pokadil lansko Leto nemški. Hitler; ki je priredil v Berlinu velikanski po-liličui shod. Nad milijo« ljudi, se je zbraio na zi.i(ii'ova.lišču — pa po končanem zboroutnju ni trajalo več kakor i>8 miuut, da je bil ogromni prostor popolnoma prazen. Brez prerivanja, kričanja m goječe so se niiiiižice lahko ti; redu razšle. Na ljubljanskih lilican Im lisic dni mnogo nad sto tisoč ljudi.'.Vedisčipliniraikst pri taki množici lahko povzroči dejt p.nib zmedo, redoljtilint st pa <>mogcJi brezliitien p6-tek vse prireditve. Zato veljaj za vsakogar pravilo: Moja dekareija, v katero bo .uvrščena moja župnija, je enota, It kateri spadam tudi jaz. Navodil župnijskih in dekanijskih rediteljev se bom točno držal, pa sem lahko gotov, Ja bom povsod prišel pravočasno iu da ne • »nn nikjer povzročal zmede. Saj ste bili sami priča domačih dekanijskih evharističiiih kongresov lansko in predlansko leto. Tisoče in tisoče udeležencev je bilo, pa je vendar povsod vse v najlepšem redu poteklo. Tako mora hiti tudi v Ljubljani. Slovenci smo kulturen narod iu vajeni discipline. To smo že večkrat dokazali. To bomo na kongresu še posebej poudarili s tem, da se bonso do podrobnosti dr-zali predpisanega reda. Posebno potreben je red pri vožnji z železnico. Železniška uprava bo (»oskrbela, da lxi vsak udeleženec,lahko udobno potoval. Po vseh progah bodo vozili vlaki, zlasti za po-vratek, eden za drugim, v razdobju nekaj miuut, talčo, da oni, ki bo morda moral ostati na kolodvoru, ne bo čakal več kot nekaj minut, f« bo že vozil v isto smer drugi vlak. Preri- I vanje na postaji in nasltakovanje že polnih I vlakov pa povzroča le nesreče in zamude. Opravite spoved če le mogoče doma, da se boste zlasti ntožje in fantje lahko vsi ude-; ležili skupnega obhajila pri pomočnici na Stadionu. N e poslušajte nergačevi Nergačev imamo več vrst. Nekateri nergajo iž po-; klica. Vse prekritizirajo, povsod vidijo samo ' senčne strani, vse se jim zdi narobe. To 3vojo , črnogledo lajno kaj radi navijajo vsakemu, ki. j jih hoče poslušati. Druga vrsta nergačev ima zlobne namene. Boli jih navdušenje našega ljudstva za kongres in skušajo ugledu kon- gresa škoditi, kjer le morejo. Nekateri nergajo, ker so izgubili živce. Bojijo se vsake malenkosti. Enkrat se bojijo bombnih atentatov drugič preračunavajo, koliko ljudi bodo vlaki povozili, tretjič vedo povedati, da bodo na Stadionu ropali ljudje od kapi zadeti kar v trumah, potem vedo povedati o takih množicah, da bo v Ljubljani zanje zmanjkalo ne Id hrane in vode, ampak menda tudi zraka itd, itd. Za vse tri sorte nergačev velja: Mi jih ne poslušamo! Drugod so zmogli siične in večje manifestacije, pa bi jih mi Slovenci ne?!. Saj nismo za luno doma! Prihodnji »Domoljubi; vas bo obiskal dan ali dva prej kakor navadno. Prinesel bo točna navodila za vse udeležence in pa še veselo vest za nameček, ki je danes še ne smemo izdali. V nedeljo pa v cerkvi pazljivo poslušajte navodila za kongres, ki jih bodo dali vaši gospodje duhovniki. Delavske zahteve in kmet Pred kratkim se je vršilo pri mednarodnem uradu za' delo v Ženevi, ki je del Društva narodov, zanimivo posvetovanja zastopnikov delavstva, del«dajartc»r-Hrt~ -vtedr Ta j mednarodna'ustanova je jako koristna ter je j izvršila že mnogo dobjeega in pametnega. Nfr i ma sicer v iokah nobene moči, s katero bi' svoje predloge uveljavila ter jih komu vsilila, toda njeno proučevanje gospodarskih in soci-jalnih razmer po vsem sveiu je zbralo že ogromno dragocenega gradiva, ua podlagi : katerega je urad izvršil že mnogo blagodejnih pobud v korist delavstva. V mnogih državah so potem, predloge tega' urada' že tudi uveljavili, seveda mnogo j® pa tudi takih držav, ki so te predloge sprejele sicer v svoje zakone, a ker še H zakoni ne izvajajo ali pa skrajno zanikamo, so stale tam vse lepe določbe v korist delavstva sanio na papirju, delavec sam je pa še vedno brezpravna taja. Pri tem dobrem, potrebnem in koristnem uradu se je vršilo pred kratkim novo zboro-j vanje zastopnikov delavstva, delodajalcev in vlad, ki je razpravljalo o uvedbi 40 urnega tedenskega delovnega časa. Kaj se to pravi? Še pred vojno je delal naš industrijski alt obrtni delavec po 10 do 12 ur na dan. Vse I delavske stranke in organizacije so leta in leta zahtevale zakonito uvedbo osemurnega delavnika, češ; delavec naj 8 ur dela, 8 ur spi. 8 ur naj ima pa na razpolago za vse drugo. Te zahteve niso pretirane in jih motamo tudi že s krščanskega stališča le podpirati iu zagovarjati. Toda delavstvo se je moralo desetletja in trdo boriti, da je z njimi vsaj po kulturnih deželah in tam, kjer zakoni še kaj veljajo, šele po svetovni vojni prodrlo. Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela pojavljati pred nekaj leti, je pa povzročila po vseh kulturnejših deželah silno brezposelnost. Okroglo 30 milijonov ljudi je po teh krajih brez dela in če upoštevamo še njih družine, ne bomo pretiravali, č« trdimo, da trpi zaradi brezposelnosti kakih 100 milijonov oseb. Tsk.4>-v. Jugoslaviji, zlasti še pri nas v Sloveniji, bo šlo to število v nekaj sto-tisoč oseb in le žai nam je, da ne obstojajo za to pri nas nol>ene zanesljive ugotovitve. Glede na ta katastrofalni položaj delovnega trga ni čudno, če se vlade tistih držav, ki se zavedajo svojih socijalnih dolžuosti, že več let belijo glave, kako bi našle primerno pomoč. Predlaganih je bilo že nešteto načrtov, marsikaj so že tudi poskusili v dejanju, toda vse je le kaplja v morje. Vse kaže, du te strašne in usodepolne socijalne bolezni ne bo ozdravilo nobeno drugo Zdravilo, kot poživitev gospodarskega življenja na podlagi novih, proti-kapitalističnih načel in ukrepov ter novetra — skrajšanja delovnega časa. Zemlja rodi za vse človeštvo več kot dovolj hrane, vendar je 100 milijonov pripadnikov delavskega statlu lačnih, dočim morajo drugi delati za boljšo ali slabšo skorjo kruha po 03®m, a po mnogih deželah tudi po več ur na dan. Zdrava človeška pamet nam veleva, da tu nekaj ni v redu. Če stvar brez predsodkov preudarimo, moramo priti do zaključka da bi bilo vendarle prav, če bi se z novim skrajšanjem delovnega časa pripomoglo do poštenega zaslužka vsem sedanjim brezposelnim, kajti ini se vse premalo zavedamo strašnih posledic, ki groze narodom od milijonov, ki lezejo danes že v leta, pa še niso nikoli mogli prijeti zu koristno delo, temveč so morajo preživljati z beračenjem in raznimi podporami ter se v njih srcih nabira upravičen gnev proti velikim socijainim krivicam, ki vladajo danes na svetu. Zgorajšnja misel je tvorila sedaj predmet posvetovanj pri Genovskem mednarodnem uradu za delo. Zastopniki delavstva iu vlad so ■i*-;™- f -T. c a- . 1—11111 mu .:>su H*-**!SSSfe ara- 1 ume: .. '.'.ii., - BHM rsa "iT - . ——■ ■ —. r. ■ BK ------ JSR. .. -.7 ... .goji. m '■■»M■ 'snth • <>« -Min1 mmam.. .iSUmBHUlilS1, ' : ■ " jnacc . mmbbe .1 --aii. 1» TSfr --»HEBSE« '««• -s—s- -t. -"nanfe ™«Hr - - u. -vsmsi »gmiii m w. . ji.. —mi. SE. "TEKSas ; -sn? - •"■ e' - .-.3anw JE -»SBC as -.: jhml.. ■ immrrpu i. ja . mmm ■msss« ... . sasr -rs- ■Bi*.: .fe »p? TM" - -Efn: ^aSL &9HHnB ..... ■MBS ^ ■. -se. I "-'-i. iT- -fS- f -rv 7~ — B!E meam -mr . ..JI1 f- ..aspe* TT ' ""fHii as- =■« t -f •* ŠS9R92I . "ET .iHES?"* mmpnSC -7Z .Ui. IIIBBIIIIIBE. ■3L- sesicif. j- -32: ui t — anr' .i- rs« —11..! "fflHsSH * X m "t;3L *?.t r ..SHJHBISE t iifcMfL. lUMUMUnar "i - fn T^u -J^. .t te«: .iBSEssn: mss; ar. ** * :amt **• m. raa® .ancsEirf ■»mv*«- •MHK t;»-nsmt - '»mm ■mimiiM x SBteacr .ott ibbst»? ■• r&rrr. K :wm *HEW5!-SBE WW!r -------- — w -—e js&er - ■vsmanr .jHtaM ■ rm- .je. -^ttEBrosp • -rmsir^gg: ^ ■ - ■ ise -t mm- -wwsr -saKfm. :>MSL S* '<»5»StK SK snttK. •ar.-r«aer -r-r* - -asiEasr.:. - Jas -», ■■■ifa. -,->■■ t-m—'. * """" -T'sam m~m ■fflMIHIIIKa1 "3SSSL. -r -j—- - -ase; - ■ TKI I.......III—iU tft jimuM • * jiimiiibmii sattuassr se 7sa. -r f-fifl1 ■ -.-j^-tja 11-71-a . X » S 1.1 «1— lii • 'ituton j ■ .. -.'■■- 1 — .. ". 1 V .. -J---i.^—■ ■*.-•- i4f: - ^ —W -.: t! .....3rcam m —rr"- —•• • •• •- a SIMBfc. H »«Mr>2. UMSSt Mtmr^BU-misiifs. . .asažiŠLi MS- jrfM- - TL .9 JIM -riiiii rcinif asKti' ■anf-n it juHuusiiit. *»■ '»»um i' »mikE s. »■ amilfi -mi;::"' ""m. ii anmis. i" r .liui« i«> U»»v, JHKSI ■ it 1« tv. . Jir— — HGii smtBi ■SHJt • ■ i^sasai. .a 5«BaaiEi r^au. r-nsmrm - siuna rase«- "E ^mtrva — amrogBBasaa. ara ■». am. .Mn^i^mM: 3B* — »m -X •• 2»- »sm. a ■ «EKana «OL — "a»— m. "rac. -as -jg- :3ir. MDT-^U iannniij- 'matMUKr-vui- VMiTpm — itesarnrm. 'cr » ^ ,aB»>» •mmiL junar 1 * BSBSVa * JOK. -i .JEHtBfe® Tmim x r vs«" irnnngt — "J- HiMHimum asm. »--- -aaas .m —KtttONBB -■K..4MK -rsat. 3 a**, .as * a«««* ® r-w«bhs. .smbptt .e jbbt :a»st»£3£f»'- «w»-Lsam: "t ae rr» -Tm«; JW '.«a«B8m»r, » -s. s: -imHM -lEM^iS&B. .milimi.-««: 'MSa smmmt.£m -m Tm-rr-T**Bxza&Bsm g—-wsiBr iHijaaa.: »NK «B TBasf IMM» jaMMR * 'j«™«®- zmt. ® »aR«' r*- ® r-::» ■ 1 iujjsl! - »tur .-asasssscr -asei liasL > -mi.iu Smamsu, .mimi.. Kan 'taaB«a»aBB »aža :-..* -s iliT ifiii .ijaESfc .atiius. .1 ■mj.sji- sa aina^. i —»rii:^ -rrntffir aa MMMi :aWB«itt5«»f».«isa .i au Mvt&na. iomm * «■ vpaoBH» vrosa. iva. — .» i »Mb * sfccsi .".nasusF .-jsc.umu, teiaa. si- -sasji^j atasc snu. a^sa. at * -a—m :a. aa* as«t r, * t- .au>. -mu uju ^ aa. 1" «a»2> -vsu^m 5 - -^iliS «" JA. a— ^ . ■» -r -tr ..mi ■-•• 1- ............. •■'ais«.-i .«/««3.. asi" -i« -ti -^Br-.t -."atssi. Titi. Jtrnigati-, m-uitm - -mirr- — -fl« .ta«» ■jjjUBt i'MiKni» a»«jf- 'ii-r T-'Htteiimepm a, a * T* !Stt.M»Ul.;. ■». >!»*,,,;. T- -Shia«^. V «wwn» ifKi'-st -.j iNtim« 1 a -saiv-i**.. • • nin; • a«*. —« ■•Oam mm* 1- ■ >4»«« « .» :«• •« » * ' 'Ti — J* vr^iit« ~ iU*»UBJ 'm c ., -3. *- ne zasluge na znanstvenem polju duhovniku Ltitoru, benediktinskem redovniku Janotti in frančiškanu Vargi. — Mednarodno zvezo katoliškega tiska so osnovali tedni v francoskem Marseju. kitajska s Usoda veliko države. Vsa Kitajska je sedaj razdeljena na štiri dele: na Mandžurijo, ki je dejansko Japonska, na severno Kitajsko, ki je enako odvisna od Japonske, kot Mandžurija, »a srednjo Kitajsko, ki jo obvlada nankinška vlada, ki pa se bo tudi težko ubranila gospodarskega prodiranj!! Japoncev, in na južno Kitajsko, ki je pod kantonsko vlado. Od drugih kitajskih pokrajin je del Mongolije pod sovjetskim, del pa pod japonskim vplivom, zapadue pokrajine pa so deloma že samostojne, ali pa vladajo v ii jih komunistične čete. liazpad Kitajske je torej po- polen. AMERIKA s To in ono. V Gien Dale je umrl 50 letni Ignac Kralj iz Domžal. Na radio-postaji v Pittsburgu je te dni dobil službo mlad ameriški Slovenec Albert Capuder, kot oznanje-valec na omenjeni postaji. — V La Sai le II. je preminul 62 letni Ignac Kromar iz Dolenje vasi pri Ribnici. — V Gari ind. je odšel v večnost 50 letni Marko Močan. — V Little Fals. je zapustil ta svet 45 letni Frank Cuk iz lx>gatca. — V Kaylor Pa so pokopali 73-letno Margareto Gerščak, roj. Urh iz Šmarja pri lUrski Bistrici. — V Belle Vernon Pa je na veke zatisnil oči 62 letni Anton Klančar i/. Nove vasi pri Rakeku. — V Brooklynu so slovenska podporna društva izvolila za svojega zdravnika dr. A. Kermeka, ki je rodom Bolgar, a govori dobro slovensko — 25 letnico obstoja je slavila katoliška župnija v Whiting Ind. Pred 25 leti jo je ustanovil Slovenec Fr. Podgoršek. — V Rraddocku Pa ja umrla 56-letna Karolina Stefančič iz Grahovega pri Cerknici. — V Ely Minn. je nagloma preminula 49 letna Marija Skala. — V Detroitu je odšel v večnost 68 letni Martin Bolf iz Lokev. — V Jolietu II. je zapustil ta svet 65 letni Alojz Janžekovič iz Metlike. — G. Benedikt Hoge, gvardijan slovenskih očetov frančiškanov, je bil od generala frančiškanov v Rimu imenovan za vizitatorja hrvatskih frančiškanov v Ameriki. — V Forest City Pa so neznani zlikovci oropali cerkev sv. Jožefa. Odnesli so monštranco, kelih, kip sv. Antona in več drugih predmetov. — V Newberry Mich. je umrl za pljučnico Frank Skerjak i/. Pijave gorice. — V Clevelandu si je sama vzela življenje 17 letna dijakinja Jožefa Ipavee. Oče je doma iz Postojne. drobne novice 12.000 aeroplanev in 18.000 izvežbanih pilotov štejejo Ameriške Združene države. Na 4% znižano plačo so »sami« pristali učitelji na Norveškem. Kdor je bil proti, je namreč vso plačo — zgubil. 150 letnico ustanovitve slavi letos dunajska bolnišnica. 800 hiš je zopet porušil potres na japonski Formozi. Blizu Sahalina se je potopii japonski parnik Jakomanii z 88 mož posadke. Vedno bolj se ponavljajo razbojniški napadi na rusko-sovjetskih železnicah. Pospešen« so Italijani začeli vkreavati vojake za Afriko. Stalin je izjavil Benešu, da Rusija ne bo dopustila, da bi Avstrija izgubila samostojnost. V kratkem času izgir»@x©bni kamen PROTI ZOBNEMU KAMNU Enoten .»plemenski kruh« dobi Nemčija. Objavo spominov pokojnega avstrijskega generala Hiitzendorfa je prepovedala avstrijska vlada. Nad 100 oseb se je zastrupila pri neki pojedin! v francoskem Amiensu. Vetje število angleških parnikov je nakupila italijanska vlada. Angleški listi pišejo, da jih je preplačala. Poštni vlak je trčil v osebnega blizu angleške postaje Wiliiaui Guarden; 15 mrtvih in 30 hudo ranjenih. Naša s&§££§8tka f€? hoacaaa V današnji številki priobčujemo zadnjo črko, katero bo med že objavljene treba uvrstiti tako, da bodo vse objavljene Črke, razvrščene v lop red, dale primeren odgovcr. Da boste dobili pravico, da Vaše ime uvrstimo mod one, katerim bo žreb določal nagrade, je treba, da napravite tole: Vse izrezane črke skušajte spraviti v primeren stavek. Ko se Vam je to posrečilo, jih nalepite na kos papirja v talcem redu, da bo prav. Lepilo lahko sami uapravite iz pšeničtie moke in vode. Spodaj natisnjeno »Legitimacijo* izpolnilo s svojim imenom in potrebnimi podatki. Oboje denite v prip ros to kuverto, na katero napišite naslov: Uredništvo »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Ne pozabite opremiti pisma i znamko za 1.50 Din. Ne- Isrežite in dobro spravit«! lircžite ia dobro spravite! franki ranih pisem ne bomo sprejemali. Pismo oddajte čimprej na pošto. Na legitimaciji mora biti napisano ime onegu, na čigar naslov li-st prihaja. Žrebanje bo v četrtek, 27. junija ob petih popoldne v. uredništvu »Domoljuba«. Med naše naročnike bomo, kot je bilo že večkrat javljeno, razdelili 3000 Din takole: 1 nagrado Din 1000, t nagrado Din 500, 1 nagrado Din 300, 1 nagrado Din 200, 10 nagrad po Din 100. Nagrado bomo takoj po žrebanju in po ponovni ugotovitvi, da je naročnina res plačana, poslali onim, ki bodo izžrebana. Ob tej priliki zopet opozarjamo, da i maju pravico do žrebanja -samo oni naši naročniki, ki bodo vsaj do dneva žrebanja imeli plačano naročnino za celo letošnje leto. Vsi zamudniki, zlasti oni, ki navadno plačujejo list polletno, naj pobite z naročnino, d,a ne bo prepozno. Kaj je žrebanje za nagrade veste menda bol;?, kakor neki naš naročnik, ki je uganko že davno poslal nepravilno rešeno, pa nas je že dvakrat terjal, naj mu takoj pošljemo — »jurja«. V ^sako hišo Domoljuba! Legitimacija Uredništvu »Domoljuba« sporočam, da sem pravilno rešil »Domoljubovo« uganko dokaz prilagam pravilno sestavljene črke uganke. Naročnino za celo letošnje leto sem plačal: t po pošti pri poverjeniku v Prosim, d« me uvrstite v seznam onih, ki imajo pravico do žrebanja za »Domoljubov®« nagrade. »Domoljub* prihaja na tale naslov: Ime iin priimek Kraj..... hiš. šlev. poklic Pošta KAJ JE NOVEGA Kdo je kriv? Nedeljski »Slovenec* opozarja na presenetljivo veliko Število zločincev in naglaša nujno potrebo poglobitve dela v krščanskih kulturnih organizacijah, ki so edino sposobne, da spravijo mladino od veseljačenja, pijančevanja in vlačugarstva zopet k resnejšemu in ttvarnejšemu življenju. »Sloveuec« zaključuje lepi uvodnik s sledečimi važnimi stavki: »Krščanska vest je boljša obramba proti vsem zločinom, kakor pa so plotovi kazenskih paragrafov. Zakrament sv. spovedi je boljše zdravilo, kakor pa pravdoreki sodišč. Poštenost je boljši varuh družbe in življenja, kakor najboljSi žandar ali pobiraj. Ljudje, ki so prežeti s strahon božjim, ne bodo ne ropali, n" ubijali in nt- iriii. Zato bo vsak pameten politik _ ako je politika skrb za javni blagor — in vsak pravi državnik šel za tem. da verski šolski in izvenšolski vzgoji ne bo etavlja! ovir ampak jo bo še pospeševal, ker se bo zavedal, da bo s tem vzgajal tudi državi najbolj zveste in najbolj koristne sinove.« Občni zbor Kmetijske družbe Občni zbori Kmetijske družbe so bili nekdaj slovenski kmetslri parlamenti, saj so odposlanci te kuietske korporacije imeili za seboj do 90X100 članov. Danes ima »Kmetovalec« komaj 5000 naročnikov in današnja Kmetijska družba je ogromni večini slovenskih kmetov povsem nezaželjena tvorba. Železniška uprava ni dovolila odposlancem polovične vožnje. Morda je tudi to vzrok, da se tokratna udeiežba še od daleč ni mogla primerjati z nekdanjimi velikimi občnimi zboai. Predsednik Oton Detela je opisal delovanje Kmetijske družbe v preteklem letu. Predsednikovo poročilo so podvrgli nekateri člani ostri in zaslužni kritiki. Dr. Kovačič je naglasa 1, da bi morala Kmetijska družba več storiti za obrambo prodaje domačega vina. — Odposlanec Misita Aleksander je »pravil upravne gospode v zadrego z vprašanjeni, tikajoč se izvoza 56 konj v Nemčijo. Odposlanec Majcen iz ŠtJanža je grajal senatorja Hribarja, ker da ni bil za odpravo oariae aa uvot modre i galice. — Drugi odposlanci so pestili upravo »Kmetovalca«, da izkazuje ta list preveč izgube. — Ostro je napadel predsednika Deieio odposlanec Roškar od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Graja! je predsednika, da je kot ba-novinski svetnik glasova) za lovsko uredbo v banovinskem svetu, kakor da bi bil g. Detela predsednik Lovskega društva, ne pa Kmetijske družbe. Odposlanec Misita Aleksander je predlagal nezaupnic« vsem banovinskim svetnikom, ki so glasovali m zajce. Itd. Na obrnem zboru so bite sprejete tudi nekatere zahteve, ki jiui ne odrekamo važnosti. Bodo pa ostale le bolj na papirju, ker sedanja Kmetijaka družba še (»d daleč ni to, kar bi morala biti, namreč prava zastopnica večine slovenskega kmetskega ljudstva. 1*1, idEHC pravi dolenjski dobite v teatralni BiBSFBi i LjsMjasi OSEBNE VESTI d Papeškega odposlanca as evhamtKai kongres poljskega kardinala Hioada bodo na papeževo odredbo spremljali: kanonik vatikanske bazilike Federioo Caiioa de Vigaa le, dr. Madjerec, rektor zavoda sv. Hijerem-ma, msgr. Tadej Zalmsevraki, Silvester Edvard Potworovski in Eduart Grabski. d Na! ameriški poslanik dr. Leouid Pitamic je bil razrešen svojih dolžnosti in postavljen na razpoloženje. d 70 let je dopolnil Anton Peternelj iz Bistrice pri Podbrezjah. d 60 letaieo rojstva je prasnoval zaslužni skivenski mož v pok. profesor konz. svetnik Anton Kolarič v Ptuju. Na mnoga letal DOMAČE NOVICE 4 Kot prvi udeleženci evharističneacs k&s-gresa so dospeli 14. junija v Ljubljano ame-Tižki Slovenci. Na kolodvoru, so jih poadravi.il zastopniki oblasti in društev. Posebno lepo lih je pozdravu g. župnik p. Kazimir Zakrai-žek v imenu Rafaelove družbe. AjneriSd Slovenci, naj vam bo vsestransko veselo bivanje t stari domovini! d Proti vključitvi k mesto eo se isjaviJe občine v mariborski okolici zlasti zato, k«r jih Maribor noče «prei«H cnlotno, ampak sa- mo deloma. Za priključitev so v prvi vrsta delavski sloji, ki pričakujejo od mestne uprave več socialnih dobrin, kakor p« jih more dati okoliška ob&Ba. Vse »^dovoljujoča rešitev ne bo lahka. dPoas.ao oposM-jame vse lastnik« fera.-ailsifa knjižic, naj bodo pri prodaji sstoh skrajno previdni, naj ne verjamejo nikakim vestem, ka jih trosijo aesnanei, naj se vedno pri prodaji knjižic obrnejo najprej na denarni zavod, katerega knjižice imajo. Upravne oblasti pa naj še strožje nadzorujejo v«ako trgovanje s hranilnimi knjižicami. Vse namreč izgleda včaaih, kakor bi bila za vseni !eir, trgovanjem neka organizirana skupina, ki izrablja nezaupanje in neznanje ljudi, ki mogoče celo financira posamezne neznane naku-povalce, ki živi nato od žuijev in bede drugih. d Okrag SODO otrok je prejelo v Zagrebu o Biokoštih zakrament sv. birme. d Vse kar je praT. Delavci Dukičeve tvrdfce, fe delajo pri preureditvah delih v Ljubljanici, so začasno odložili svoje mezda., gibanje ter hočejo najprej počakati, da bo obrat v polnem teku ter da šele potem spoznajo, v koliko so zanjo ugodni, oziroma ne-ugodni pogoji, ki jih jim stavi trvrdka sama bpati je. da se bodo delavci m tvnika med seboj spraziimeii, zakaj stavka, kakor jo pri-| pravijajo delavci, bi bil« res nekaj nenadnega. Pripominjamo, da je pn oddaji del udelefen tudi močvirski odbor, ki pj p)a, svoje lastne delavce vse bolj kavahrsko, nm. reč po 6 Din na uro. Delo deiavcev, ki j,^ ljejo jarke na Barju, pa v resnici ni ^ kakor tistih, ki kopljejo v Ljubljanici in y dobivajo po 2.50 na uro. d Tombole ae htd» dovoljene. Kakor jemo, bo kmetijsko ministrstvo odslej ugodjjj prošnjam raznih društev ih dovolitev gre& lova in loterije. Prošnje za prireditev tombol pa bodo odklonjene. Naj društva to uvažujejo, d Nove raamke s sliko kralja Petra il pridejo kmalu v promet. d Petdeset tisoč dinarjev je nakazala mestna občina mariborska za postavitev gpo meniiktt kralju Aleksandru. — Občina Kotafej hoče prispevati 6000, Donja Lendava pa 1000 Din. d Velike moderno bolnišnic« dela Som. bor. Pred 20 leti umrli Sievo Sen 17* je volil zelo veliko zemljišče v ta -namen, pod p.jg» jem. da najdaije v 20 letita prično graditi lwl-oico. To 1554 oralov veliko zemljišče je bilo sedaj prodano za več milijonov dinarjev in po načrtih inž MHana Zb-koviča se bo zgra. diks bolnica d 2S uradnikov je odpustil na zadnji mestni zastop v Belgradu. d Okrog 600 milijonov Din škode je napravita majska siana v Jugoslaviji. d »Potegnil« jih je. V Praprotneui pri Kamniku je v noči na 29. januar pogorel hlev. Od tega dne so pogrežaJi domačega sina. oo-roma brata Antona. Ker se je sumilo, kB« <1 Vis-oči most pri M^daem so blag<*,oviil in -tvorili v nedeljo 16 junija Slovesa« Macosfovitov je i^vrKJ dekan g. Va!«*W \z St \'ids. V svojem nagovoru je S; doka;; uporabe! prime«« novega mostu, Hah mhfm prifmmtje našdmk Mo — to pot si pa sama sebe prekosile!" „Seveda, Vi moški to nikoli ne opazite. Zdaj lahko vidiš, kako skrbim za Tebe." „To pa že moram reČi-tako lepe in čiste zavese napravijo naš dom še enkrat tako prijeten.** „Jaz imam pa tudi zares odlično pomoči Sehichtovo terpentinovo milo. Ono opere vse tako iepo, tako dišeče čisto, da je kar veselje!" SCHICHT0V0 TERPENTINOVO M! 10 za namakanje Ženska hvala veže dva bregova s duhovnim mostom, ki veže dva svetova, to je to — ia enostranskega. Slovesnost js v vsakem pogledu zelo lepo uspela. d Še en pravilnik. Pravosodni minister Kojič je podpisal pravilnik sklada gojencev v poboljševalnih zavodih. Ta fond se je ustanovil pri zavodu za poboljšan je mlajših malo-letnikov. Temu zavodu je priključen poseben oddelek za vzgojo mlajših mladoletnikov. Namen fonda je: 1. podpiranje revnejših gojencev ob priliki odpusta iz zavoda s tem, da se jim nabavi potrebna obleka, perilo in obutev, plača stroške vožnje do doma, po potrebi tudi za spremljevalca, da primerna podpora za prvi čas življenja v prostosti; 2. dajanje podpor, bivšim gojencem, ako se v sili obrnejo za pomoč; 3. nabava učil, knjig in revij za knjižnico, glasbenih instrumentov, telovadnega orodja in drugih stvari, kii so potrebne za čim boljšo organizacijo zaveda, v kolikor ne bi zadostoval redni kredit. d Naš minister za vojsko potuje. Dne 12. junija je prišel minister za vojsko in mornarico arnrijski general Peter Živkovič v Kurna-novo, kjer je garnizija 22. p. p. Minister je šel v vojašnico, kamor je prišel ravno v trenutku, ko so se rekruti pripravljali k pouku. Imel je z njimi dolg razgovor in se posebno zanimal za njihovo stanovanje in prehrano. Nato je minister obhodil vojašnico in skladišče. — Minister za vojsko in mornarico Peter Živkovič je nato nadaljeval potovanje v Krivo Palanko, kjer je nadziral drugi bataljon 22. pehotnega polka kt štab osmega pododseka obmejnih čel, in dalje v Skaplje, kjer je pregledal ar-ntadni štab in enote skopeljske garnizije. d Zadnji ljubljanski velesejem je obiskalo nad 116.000 oseb. Razstavljalcev je bilo 718, med tema 192 inozemoev. d Električna žarnica »Tesla« je zares dobra. Opozarjamo na današnji oglas. d Udeležencem kongresa! Zanesljivo naravno vino bodo točila: Na Stadionu paviljon »Sotelšek« in delikatesa »Sotelšek« v Gradišču 10, (blizu nunske cerkve). Priporočamo! iz domače politike d Sestanek zunanjih ministrov Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške, se vrši dne 20. junija na Bledu. Ob tej priliki pride na Bled okrog 50 tujih časnikarjev. d Jalovi Izgovori. Časopisje Jugosloven-ske nacionalne stranke, tako ono okrog »Jut-rat, kakor tisto okrog »Kmotskega listat in »Glasu naroda« trdi, da poslanci proti bivšim vladam niso nič pomenili. Kako imenitna ugotovitev je to! Pa ne prej ne slej nismo ne čitali, ne slišali, da bi kdaj M poslanci v parlamentu glasovali proti vladi, ki jo sedaj napadajo. Tudi kritike ni bilo ne v parlamentu in ne izven njega nobene. V Sloveniji pa hlapec ia dekla in pastir gospodarju vsaj kdaj svetuje, če že ne kritiMra, če vidi, da ni prav, in tega j© dober gospodar vesel. Tam doli v Belgradu pa so bili jugoslovanski nacionalni strankarji vseh struj vsi srečni kimavci, ki so se doma na vam s 7000 v-žepu pobahali: To smo mi,naredili. S takimi ljudmi, ki niti toliko niso hoteli pomeniti, kot pri nas hlapec, dekla ali pastir, je bilo p*č lahko vladati. d Čudna sramežljivost. »Pohod« v 21. številki poroča pod naslovom »Čudna sramežljivost«: »Kmetski list«,' glasilo g. senatorja Puclja in poslanca g. Mravljata, »e ne&am j čudno zaletava v naše zadnje članke z aa»l©- | vom »Kaj sedaj« in »Nove metode«:. Razumemo ogorčenje gospodov, ne razumemo pa, da se list gospoda Mravlje ta upa očitati nam neka preganjanja v Kranju, ali kali. Zdi se nam, da smo napad, ki objavlja »Kmetski list«, čitali nedavno v nekom drugem listu. Morda »Gorenjcu«, ki je glasilo g. župnika Skerbca, ki je sedel v ječi in to ne po aaslugi Pohodovcev, temveč na podlagi striktnega in vernega pričevanja gospoda narodnega poslanca Mravljeta za časa Sera&urake razprave pred sodiščem za zaščito države v JSelgradu. Pa se menda »Kmetski liet« vendar ni zavoljo tega sramoval navesti pravi vir svojega napada? To bi skoro odgovarjalo postopku gospodov, ki so sestavili do danes še nepre-košem načrt, kako vtepsti klerikalcem strah v kosti, seveda samo zato, da so ga pozneje lahko gladko zatajili, ako ne celo poskusili obesiti kot rdečo cunjo kakim svojim prijateljem! Tudi esaersntisti pridej« a« evimristiSni kongres. »Heroldo de Esperanto«, ki izhaja v Nemčiji, bi »Espero Katolika«, glasilo katoliških espe-rantistov, sta prinesla notico o našem evharistič-nem kongresu v Ljubljani. Prijavilo s« jc že nekaj esperantlstov iz Osijeka, Zagreba, Splita in tudi m inozemstva. EsperMntisii bodo zborovali v soboto, 29. junija, ob 10 dopoldne v hotelu »Metropol« (Mikli«) ' i»»iiMiiiii««i »ii«>iiiii)»Miiiiiiiiriiiiiiii»iMMrtf »i ir --- -lira-liTn i f !nesreče d Ognjeni plameni so smilili stanovanjsko poslopje in druge gospodarske prostore posestniku in mlinarju Josipu MahoriCu te Rač pri Mariboru. d Tvorni«* Amerikancu< Rudolf Škiilj in orožniški poročnik v p. Matija •M. — Naj počivajo v miru I radio Cetrteb, 80. jaaija: 7.30 Kmetijsko predavanje. 8.00 Prenos cerkvene glasbe. 9.00 Versko predavanje. 9.16 Cas, poročila, 9.30 Svetniku svete Evharistije. .11.00 Po naših slovenskih stezicah. 16.00 PloSče. 16.15 ženska ura. 16.30 Zakleta Veronika. 17.30 Plošče. 19.30 Nacionalna ura. 20.00 M i s s a de Angeli«. 21.80 Cas, vreme poročila, spored, obvestila. 22.00 Pester večer. 23.30 Prenos iz nebotičnika. — Petek. 21. junifa-11.00 Šolska ura. 18.00 Plošče. 18.30 Iz kulturnega življenja starib narodov. 18.40 Cas, poročila vreme, spored, obvestila. 19.00 Odpravimo motnje' 19.30 Nac. ura. 20 Večer operne glasbe. 21.30 Cas vreme, poročila, spored. 22.00 Plošče. — Sobota' 22. junija: 18.00 Radijski orkester. 18.40 Cas po^ ročila, vreme, spored, obvestila. 19.00 Zunanji politični pregled. 19.30 Nac. ura. 20.00 Prenos iz Novega mesta. 21.30 Cas, poročila, spored. 22.00 Za smeh iu kratek čas. - Nedelja, 23. junija: 7 30 Cvetlice lončnice. 8.00 Mandolinistični sekstet 8 45 Poročila. 9.00 Versko predavanje. 9.15 Prenos iz trnovske cerkve. 9.30 Radijski orkester. 11.25 Prenos iz Amsterdama. 16.00 Plošče. 16.15 Ženska ura. 16.30 Radijska operela. 19.30 Nac. ura. 20.00 Cas, poročila, vreme, obvestila, spored. 20.20 Radijski orkester in plošče. 21.30 Cst», poročila, vreme, spored. - Ponedeljek, 24. junija: 18,00 Plošče. 18.20 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00 Harmonika solo. 19.30 Nac. ura. 20.00 Prenos opere iz Zagreba, vmes predavanja o kongresu. - Torek, 25. junija: 18.00 Otroška ura. 18.40 Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. 18.00 Radijski orkester. 19.30 Nacional ura. 20.00 Celjski ve-?or;„2!c30 Cas' P°roJila. vreme, spored. 22 Radijski 18.40 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 1900 j Odpravimo motnje! 19.30 Nac. ura. 20.00 Narodne Ž0.45 Ronny jazz. 21.80 Cas, poročila, vreme spored. 22.00 R»diiski orVester in ploSSe, o slo-resnost, ko bo prvič prejela mlada četa v svoja »rčeca Jezusa v presv. Reš. Telesu. Pred prvo sv. mašo odidejo otročifi v slovesnem sprevodu iz pred župnišča v cerkev. Popoldne bodo otroci sprejeti v Marijin vrtec. Po popoldanskem eerkv. opravilu bo v ) Ljudskem domu* žaloigra v 5. dejanjih vJunaška deklica«. Ker je to strogo verska igra. vabimo vse, zlasti otroke in njih stariše, da prireditev posetijo, ker je posebno primerna za slovesnosti jirvega sv. obhajila. To in ono. (P-rimskovo pri Litiji.) Dopisnik s Primskovega je menda zaspal, si bo marsikdo mislil. I. kaj pa naj pišem? Cez vreme n< sinem zabavljati, ko "imamo tako krušne dneve. Ljudje kar ne vedo, kje bi začeli z delom. Vinograd vpije, trava že nestrpno raka kose. po njivah se bohoti plevel; človek Iii- moral imeti sto rok, ako bi hotel vse o pravem času opraviti. — Na kongres se tudi pripravljamo .Veliko bi nas rado šlo. n naši žepi Gustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) • Saj nisem huda. zakaj neki. .Samo »rečna •eni, /itres srečna menda bolj kakor sploJi kdaj i življenju,« mil je šepetala bolnu-a in se 11111 Kkr./i i;olze nasmehnil«. Nekaj časa g« je opazovala in hotela nekaj reči. pa ni /govorila. Poljubila ga je in stisnila k njemu svojo glavo, kakor j>lašna golobica. saj zil«j nj več bila sama. zdaj ni več trpela kakor tedaj, ko je šla skozi |>e.kel greha in bolečine. Martin sc je dolgo obotavljal. Vedno se je liiko nerad |K#>loviI. Vsakič je obljubil, da bo večkrat pogledal k nji, saj sta si bila blizu skupaj. Včasih mu je šej>nila: ' Martin, ti ne veš, kako sem vesela, kadar "pet začujem udarce tvojega kladiva, tako lahko mi je in kar čutim, da mi tvoje silno kladivo ubija vse Isolno iu mučno, kar je v meni! « Stisnil ji je desnico, jo jiogludil po laseh in počasi odhajal. Navadno sc je že pri vratih fe enkrat obrnil in ji šepnil zbofoin. Ivo kovača ni več bilo v sobi, je Rezika vzela pljuvalnik, izpljunila kri ter si vsa srečna mislila, kako je dobro, da mil ni jiovedala, kako zelo je bohia, saj Ik> Martini itak pretkmalu zvedel, da je njeno življenje že na koncu. In komaj slišno je šepeta la : »Rada uiinrjem, samo da sem «loma in v ajegovi bližini. Zdaj me ta moj dofcrj, silni ko- so silno suhi, Tu pa tam se bo dalo še kaj iztisniti, kjer pa nič ni, se tudi nič iztisniti ne da. Na kongres bo pn vseeno pohitelo nad sto Primskovčanov, akoravno naša fara ni bogve k»_ko velika. V današnjih časih ie to |>rava žrtev, a brez žrtev tudi božjega blagoslova ni. Zatorej: Vsi na kongres! Smrt vzornega katoliškega moža. (Šmihel pri žužembcrku.) Umrl je v Kleče-tih pri žužembcrku v starosti 77 let, g. Jože Kastelic, oče g. svetnika in mestnega župnika na Jesenicah, Antona hasteli-ca, in izseljenskega duhovnika v Argentini g. Joškota Kaste-lica. Pokojni je bi! celih 4t let cerkveni ključar župne cerkve v šniihelu ter je s svojo odločnostjo veliko pomagal, da se je zidala sedanja lepa cerkev sv. Mihaela. Lep je bil njegov pogreb. Udeležila se ga' je šolska mladina z uči-teljstvom, zastopstvo občine in veliko število njegovih prijateljev in znancev. Pevski zbor mu je zapel žalostinke na domu v cerkvi in ob grobu. Domači g. župnik se je v lepem govoru poslovi! od rajnika kol graditelja nove cerkve, g. učitelj Korenčan pa je v imenu šole govoril radnji pozdrav in položil na grob kito cvetja. — Bog daj rajnemu večni pokoj, narodu pa še veliko takih mož! Preostalim iskreno sozalje. Rame aoviee (Krka) V četrtek, 13. jun., smo Bjjremili k večnemu počitku Franca Hočevarja, pd. Grbčevega očeta iz Trebnje gorice. Z njim je legel v grob mož, kakršnih je danes vedno manj med nami. vač ne bo več zamičeval. temveč se me bo spominjal z tjnibeznijo in to je vse, kar sein si tako želela v svojem razdvojenem weu.« 4. kaj je s teboj oče Petrač, Zakaj žalostno jfovešaš svojo glavo? Ali so ti zaruhilj grunt, ali ti je ogenj upepelil tvoje bogato posestvo, ali ti je nima jioikodovala -tvoja prostrana polja? Ali ti letos niso rodili vinogradi, tvoja radost iu tvoj 'ponos? Petrač je srečno pospravil svoje pridelke in vsega iana v izobilju, a ved-no hujša žalost ga muči. Kako tudi ne? Hčer ima godno za možitev, boga to in brhko, j>a še vedno ni ženina («1 nobene strani. In kadar je spet dobre volje, jiovahi kakega prijatelja v svojo zidanico, mu kaže vinograde in svojo posest in gost mora poslušati Petračevo staro pesem: »Koliko bogastva imam. Poglej lo mojo kraljevino, vendar mi je sreča obrnila hrbet. Z njo ne moreš nikoli računati, ne se ua njo zanesti! Vse bi bilo, toda pranega ženina ni k hiši, kakor bi sam vrag držal svoje šape nad njo! Ne oglasi se nihče, pa se ne oglasi, da bi zasnubil! Pa pravijo za to ali ono. da ji tega ali drugega tnanjku. Pri naši Angeli pa je v,se, čedna je na oči in zlato srce ima, pum« ima na pravem mestu, poštena je kakor domače platno, pji tudi dote in bale ne bom štedil, saj bo enkrat že tako vse njeno!« Včasih go je pa jxigrabiln trma in tedaj je bil nataknjen, kakor bi bil nosil vile v hrbtu, nad Angelo je [»ostal nejevoljen, zbadnl jo je im se repenčil za vsako Figo nad njo, prav kakor bi bila ona kriva, da se ni oglasil ženin. Bil je krenienit značaj, prava stara korenina, vedno dosleden v vsem svojem življenju, vedno res vnet za javni blagor. Pokojni je bil med ustanovitelji naše Hranilnice in posojilnice, krepka opora takratnemu župniku prt zadružnem delu, do danes — 38 let njen odbornik. Letos je tudi nameraval obhajati 40 letnico svojega občinskega odborništva. V lej časti je žrtvoval mnogo truda in dela za napredek Krke. Bil je 'soustanovitelj našega gasilnega društva, vnet sadjar in čebelar. Radi njegovega dela so ga spoštovali vsi. Na zadnji poti ga je spremljal posojilnični odbor, večina obč. odbornikov, gasilci z zastavo, cerkveni pevski zbor pa mu je pel v zadnjo slovo. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu posojilnice Anton Lampret. Njegovi duši daj Bog pokoj in mir, nam pa mnogo takih mož! — Naši Vrh ovc i so sami (»ustavili spominski križ pri svoji cerkvici. Na Bin-koštno nedeljo ga jim je blagoslovil g. župnik. — V petek pred Binkoštmi je naSa fara prvič pozdravila svojega nadpastirja, ki je prišel podolit 815 našim otrokom zakrament sv. birme. Smrt in požar. (Ivanjci.) V ponedeljek, tO. junija zvečer je nagloma umrl Alojz Flajsinger, posestnik v Ivanjeih. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene oiroke. Drugi dan je šla vdova k sv. maši za pokojnega moža, doma so ostali samo stari oče ia stara mati pa dekla. Od osme do devete ure zjutraj j)a začne na hlevu goreti. Ljudje, ki so prvi prišli k požaru, so rešili živino, svinje in vozove, stroji slama in precej drv je pa zgorelo s hlevom vred. Zgorel ie tudi čebelnjak, panje s čebelami so rešili. Poslopje je bilo zavarovano, vendar zavarovalnina ne bo pokrila škode. Ljudje bodite, previdni! Suha roba na velesejm«. (Ribnica.) Da zvedo še drugi ljudje, ne samo oni. ki so bili na velesejmu, o našem napredku, odkar smo si ustanovili trgovski oddelek s sedežem v Sodražici, poročamo, da smo imeli na velesejmu v Ljubljani lasten paviljon z veliko izložbo, Razstavili smo razne izdelke suhe robe, od velike rajte in brente pa do neznatae žličke, ki je če za palčke premajhna. Vmes pa vse registre obodov, sodčkov puterškov, poslikanih škafov, najrazličnejših igrač i. dr. Obiskoval- Tedaj je rad povedal svoje mnenje in skušal Angeli dokazati, da se mora poročiti: »Vse nam bodo požrli tujci, tista daljna žilahta, ki ni več niti trohico zares naša, saj je vsa pomehkužena in mestna ter ni vredna niti pedi te naše blagoslovljene rodovitne zemlje! Kadar mislim mi tsc to, in i je tako hudo, da bi najrajši vse skupaj prodal in jo kani pobrisal. Veš, to bi pa že z materjo lahko uredili, da bi prišel kak »nubač! Če ženska hoče, lahko vse doseže!« Pa ga je žena zavrnila namestu hčerke: »Norec stari! Pred cerkvijo naj jo okličejo in ona naj ,se postavi poleg sklicatelja in čaka, da se je bo kdo usmilil! škoda, da si tako star pa še take neumne podiraš, ki nimajo ne glave ne repa!« In starec je moral molčati, kakor bi mu bil jez.ik primrznil na nebo. Le nekaj nerazumljivega je zainnmrar iu sklonjene glave odšel j«) svojih opravkih. 5 Pomlad je bila vesela in polna cvetja, ko se je Rezika poslavljala od življenja. Vsa lepa iu tiha jc ležala na postelji in čakala, da jo reši smrt. Oče je tulil okoli nje, stiskal pesti in dvigal svoj jermen, češ, da pojde in se bo še enkrat obesil, a da ga zdaj nihče ne bo rešil, ker se bo skril v iako samoto, kamor nikoli ne. stopi človeška noga. Martin je sedel otožen poleg postelje na stolu in držal v svoji ogromni desnici drobno, skoraj prozorno roko svoje ljubljenke. Večkrat se je ozrla vanj in se ljubeče nasmehnil«. Zdaj inu ni mogla več skrivati in tajiti, knjtj 8« cev smo imeli vedno dovolj, ker ribniška roba le zmerom vleče, osobito ker je poceni. Vsa razstava je bila po sodbi obiskovalcev prav Žosrečena. Organiziral jo je naš poslovodja Fr. ajc, banska uprava nam je pa pomagala pri stroških. Oglasilo 3e je dokaj kupcev, kar bo v pomoč našim izdelovalcem. (Žrtev poklica.) (Prigorica.) Te dni smo pokopali uglednega moža Josipa Lovšina, ki je komaj dovršil 37. leto, pa je moral v prezgodnji grob. Bil je od mladih nog rešetar in krošnja mu je pustila zavratno suširo. Ravno krošnja nakoplje v visokih hribih v Avstriji marsikateremu rešetarju prehlajenje. ki konča z neizprosno sušico. Rajni Lovšin je bil krščanski mož, zapušča večjo družino. Žal nam je za njim. —N. v m p.! Umrl je mož .,. (Škocjan pri Mokronogu.) Prošlo soboto je bil pokopan Jože Povšič na Slanč vrhu. Pokojni gospodar je bil ena najznačilnejših osebnosti v noših hribih. Izredno dober do vsakega, trdnega značaja, da ga ni nihče omajal; vztrajal je zvest cerkvi tudi v najhujših časih. Zvest Mohorjan, dolgoletni naročnik »Domoljuba« in več nabožnih listov. Vse lastnosti dobrega krščanskega moža je zapustil šesterim otrokom Naj mil večni Gospo-dur nakloni svoj mir! Stoletnica rojstva S. Jenka. (Mavčiče.) Pripravljalni odbor za proslavo 100 letnice rojstva pesnika S. Jenka živahno pripravlja proslavo, ki bo meseca avgusta. Za to priliko, ki bo praznik ne samo za vse Sorško polje, ampak za ves slovenski narod se že zdaj pripravljajo vsa domača društva in pevski zbori nn Sorškem polju od Medvod do Kranja. Pevski zbori bodo peli Jenkove pesmi, ki so jih komponirali različni skladatelji. Nalašč za to priliko so jih nekaj komponirali gg. prof. Matija Tome, h. Puš in Lacharnar. Za proslavo je pripravljen še drug poučen in zabaven program, ki bo še objavljen v listih. Telo potrebuje hrane, da lahko živi. Tvoje srce, Tvoj razum tudi mora živeti. Zato nujno potrebuješ dobro čtivo, katoliško čtivo. Nova jama Podzemeljska čuda pri Dobcu ua Notranjskem. Tukajšnji vaški fautje so lansko jesen odkrili novo podzemeljsko jamo, katero so krstili za Gabrovsko jamo. Tekom zime smo jo pa preuredili in opremili tako, da je vsakemu dostojma. Vabimo vse. ki se zanimajo zu podzemeljske naravne lepote, da pridejo pogledat našo lepo jamo. Posebno priliko za po-set te jame imajo izletniki, ki gredo iz Borovnice ua Cerkniško jezero. — Jama je odprta vsako nedeljo popoldne, če bi jo kdo želel obiskati ob drugem času. mu pa tudi radevolje ustrežemo, le zgla-siti ic mora v Dobcu št. 16. kjer dobi vodnika z lučjo, ki mu bo razkazal jamo. Na razpoitigo imamo tudi mnogo jamskih razglednic, ki jih je več vrst. P-;<1:*<. -»» ........i . , . ški fantje. Pridite, vas vljudno vabijo dolv 'V ■> t™ Kespkss drižina Vedirso bolj redke so družine, Id se zavedajo svojega pravega poslanstva. Pričujoča slika pral stavlja družino Habič Josipi h žene Marije, po domače pri špan iz Javorja pri Ljubljani, Dvanajst otrok, vendar ne manj. ka kruha pri hiši! Družina p strogo katoliška po delu ia življenju. Družina je pa ludi naročena na naše katoliške in nabožne liste, katere pridno čita. Staršema, ki jima bo letos poteklo 30 let zakonskega življenja, in otrokom kličemo: Bog jih živil n Tridnevna pobožnoat v »Siovenskpm Lurdn«. Kakor vsako teto x vrši tudi letos v baziiHki Lur-ške Marije v Rajhenburgu v dneh 30. junija, in 1. in 2. julija za častilce Lurške Gospe tnidnevnica z že znanim sporedom. n Loka pri Zidanem mostu. Ker sta letos istočasno sejma v Loki pri Z. m. v tri četrt ure oddaljenih Radečah, se je naš sejem preložil od dm 27. junija, na 2. julija (torek) in sicer samo za tekoče leto. Kupci se vabijo. Ko je dospel, jo je naše! zaprto. Potrkal je in prišla je na prag Jeromova žena, vsa sključena in bleda ter opravljena za ua pot. Vpraša! jo je po njenem možu. Že na je žalostno skomignila z rameni. »Prepozno vprašate! Že štirinajst dni je tega, kar je umrl v mestni bolnišnici. Imel je raka v želodcu. Čudno, da niste zvedeli! Sicer pa nisem nikomur pravila. Zadnji čas se je zelo spremenil, kar drug človek je postal. Zdaj leži pokopan med tujci, saj je bil tudi Sfiiii večni tujec sebi samemu in nam' Včasih je bil dober in blag, a potem je z enim zamahom vse uničil, kar je dobrega storil, V njem sta se preočitno borili dobra in slaba stran, zmagovala je enkrat ena, a drugič spet druga. Naposled je vendar prevladala njegova dobra vest. Meni je zapustil precejšnje premoženje, vendar nisem srečna. Ljubila sem ga z vsemi njegovimi napakami in dobrinami, čeprav sem se tedaj, ko me je zapustil, zelo jezila nad njim. Kaj hočemo? Tako je pač žjvljeuje! Ni ga več med nami, zato vas še posebno prosim odpustita mu tudi vidva! Mnogo je trpel zavoljo tega!« J ln potem je povedala Martinu, da odhaja od tod za vedno, da je hišo prodala in se bo z otroci preselila bliže mesta. In kovač je spet sam stal sredi prirode, kakor pred temnim prepadom, v katerega je vse zadnje dni strmel, ko je povsod slutil smrt Znova se je zganilo v njegovem srcu. mr-kost in jeza sta splahneli in obšla so »a mehkejša čuvstva Počasi je taval po strmini ves poglobljen T žalost ločitve, in v tiho ptožnost, ki je postala njene ure so bile štete. Ni se bala smrti. Čutila je, da je zdaj njena duša čista.. Tudi va-ščani so ji odpustili, večkrat se je kaka ženska oglasila pri nji in ji kaj prinesla. Angela in Milka sta tekmovali med seboj, katera bo bolj postregla svoji nekdanji sošolki. Bolezen je hitro napredovala. Komaj se je nasmehnila pomlad, je madenka vedela, da se ji urnih korakov bliža smrt. Tako lahno se je čutila, tako brez vsake teže! »Prenesite rai posteljo k oknu, da bom videla naše vinske goricc, ki mlade in zelene si-jejo v pomladanskem soncu!« Martin in oče sta jo prenesla. »To je slabo znamenje, ker se je pričela seliti!« je mrmral Snop in se žalostno oziral v hčer. In bolnica se je zastrmela v sonce in zelenje, stisnila je kovaču roko in mu zašepetala: »Nekdaj sem upala, da prideva oba t je gori. da bova imela tudi midva svoj hramček m bova vesela in srečna med trtami. Pa je bila pot prestrma in zdrknila sem v prepad. Martin ti si sam ostal na višini. Nisem te bila vredna i" 'Y7je,v.d?-Srem' Ti Pa zdaJ ne ostati sam! Obljubiti mi moraš, da se boš oženil laže mi bo!« »Ne morem, Rezika moja!« »Obljubi mi, le obljubil Tako rad imaš otroke ui tako si dober zato nc smeš osTat h ZH|)ije5 86 ,ahko- bojim se zate. Obljubi mi, prosim te!« Poljubil jo je na čelo: »Rezika obljubim ti, da se ne bom zanil f.U°rvSbitidober in — Stisnila mu je roko; »Tako je prav ti dobri moj fant! Nikoli se ne boš kesal, če boš to storil in vem. Ha boš, saj si pravi mož!« In ko boš imel otroke in boš srečen, pridi včasih s svojimi nagajivčki tje k svetemu Jerneju na moj grob in jim povej, da v njem počiva mlada teta Rezika. ki ni bila pridna in « je morala zato zelo. zelo pokoriti v svojem bednem žalostnem življenju!« Martin je čuti!, da mu nuvirajo solze n« oči. Tegoboma se je premagal in pričel bolnico tolažiti, da bo že vse dobro, da morda (« okreva iu naj nikur ne misli samo na smrt. »Zakaj tako govoriš, ti moj črni kovaf? Sama vem, da je z menoj pri kraju. Čemu !» !« varala? Zdravnik mi je priznal, d« so mi n" štete. Vse sem uredila. Danes me še enkrai obišče naš stari gospod župnik.« Se in še sta govorila Potem se je moral mladenič ogniti, ker se je oglasil v veži zvonček. Vstopil je častitljivi gorski župnik, pričel je bolnici tolažeče govoriti o božjem usmiljenju in ljubezni. Spovedal jo je, da je komaj sama vedela kdaj, saj ji je šlo vse samo od sd>9' in srca. Kovač je med tem divjal po polju. Kako' je bil doslej že miren, tako se je zdaj strašna vihra oglasila v njegovi duši, ko je spoznal, da je njegova izvoljenka za življenje in zanj gubljena. Ruval si je lase, stiskal pes" " rohnel. »In vsega jc kriv oni tujec, pa se ni n''1 pobral od tod!« je divje zakričal. Sam "i vede1, kdaj mu je korak zašel proti samotni 1"» movi hiši. giev. 20 >itomuu>UB<, dne 19. Junij« 1935. Stran 829 poroka pri Sv. Primoža Prav res! I-ahko bi pisali tudi o naših slabostih. Pa ne bomo. Naj pevec drug grdobo opisuje, naj na vsa usta nas pred svetom blati.. Mi bomo pa raje povedali, da smo imeli na binkošt, ponedeljek pri Sv. Primožu v Kamniških planinah zlato poroko. Gora je kar oživela. Sicer je solnce res r.,i vso moč pripekalo; pa kaj zato! Mi sino hoteli videti nekaj, česar pri Sv. Primožu že dolgo ni bilo. Morebiti še nikoli. Točno ob 10 sta prišla na goro zlatopo-/očeiica'. Slevec Valentin — zvest »Domoljubov« naročnik — in njegova žena Apoloniju iz Praprotnejja sv. Primoža. Spremljali so ju mnogoteri prijatelji in znanci, zlasti pa srečni in veseli otroci, ki so poskrbeli, da je bila sluv-nost za očeta in mater res nekaj veselega. Opirala sta se seveda na jialice, pa bolj zaradi lepšega; saj sta Se oba kljub osmemu križu, v katerem stojita, še kar trdna. Nekatero oko se je zarosilo že pred cerkvijo, ko sta zlatoporočen-ea poslušala in sprejemala pozdrave in zalivalo v imenu župnije in v imenu najbližnjih sorodnikov. Kaj pa šele v cerkvi ob prelepem obredu zlate poroke! — Zlatoporočenca! Vidva z Bogom, Bog pa z vama, pa bosta dočakala še f nekatero srečno uro na svetu. — V nedeljo, 16. t. m. je pristopilo nad 30 otrok k prvemu sv. obhajilu. Z očetom sv. Janeza Krstnika se vprašujemo: Kaj ho neki iz teli otrok!? Starši, kajne, saj čutite težo vprašanja? — Prihodnjo j nedeljo pa se mislimo oddolžiti spominu na- j šega pokojnega kralja Aleksandra in obenem j moža, ki je z vt.o dušo ljubil naše kraje in naše i ljudi. Nu šolskim poslopju mu bomo odkrili | spominsko ploščo Žalostne in vesele novice. (Podzemelj.) Vso našo okolico je silno pretreslo, ko smo zvedeli, da sta 3. t. m. bila umorjena želez, čuvaj na postajališču Dohravice Jožef Kožar i« njegova žena Terezija. Morilec je pobil svoje žrtve s sekiro in jima razsekal glave. Umor se je moral zgoditi pred polnočjo, ko je bil čuvaj v službeni sobi. Pokojni je bil v tem kraju v službi že 19 let. Prijeli so dva človeka in jih odvedli v zapore. Oba pokojna sta hodila v cerkev in sla se pred tremi leti posvetila f»resv. Srcu Jezusovm. — V nedeljo smo pokopali v Podzemlju Matija Kralj iz Kapljišč, star 80 let. Bil je 9 mesecev na bolniški postelj'i in je veliko trjiel v bolezni, imel je raka na obrazu in v grlu. Bil je dober, skrben gospodar. Naj počiva v miru! — Žalostna so naša polj.". in travniki. Huda vročina pritiska, že dalj časa brez dežja, vse se bo posušilo, ako ne Bog dal kmalu dežja, — Na evharistični kongres se pripravljamo. V naši župniji je priglašenih nad 70. Lepi evharistični, križi pa stoje na Kučeru — Podzemelj, v Gribljah, na Giršičih in na Dobravicah. V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! B—ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Kako pa so prišli ti Nemci v Rusijo, se nam nehote vsiljuje vprašanje. Naselila jih je ruska carica Jekaterina. Vsak nemški priseljenec je dobil tedaj brezplačno v jx>sest 60 desetin plodne zemlje. Tako so nastale v Rusiji zelo mnoge večje in manjše nemške naselbine, posebno ob Volgi, kjer tvorijo Nemci posebno boljševiško »samostojno« republiko. S prvim majem 1916 smo Jenko, gosjx>dar Pe-ters in moja malenkost skupno naročili moskovski časopis »Ruskoje Slovo«, in sicer smo poslali tri rublje 50 kofiejk za tri mesece. — Tiste dni sem čital, da je bila na Irskem vstaja, ki j)a so jo zadušili. Ruski jioslanec Levantinov je predlagal, naj bi narodnih učiteljev ne mobilizirali in tako dali ruskim otrokom možnost, da postanejo jiismeni. — Dne 3. maja 1916 sem zvedel, da je takratni srbski ministrski predsednik Pašič izvrši! v Odesi pregled srbskih, hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev. — Iz časopisja sem doznal sledečo ugotovitev bojev v Srbiji: 6. avgusta 1914 je bila na jadarju (?) razbita armada generala Franka. Dne 9. septembra so Srbi potolkli vojsko generala Potjoreka. Dne 2. oktobra 1914 je Avstrija poslala nad Srbijo armado novih 300.000 mož, ki je 17. novembra 1914 zasedla Belgrad. V bojih od 19. do 24. novembra 1914 pa je bila tudi ta vojska ob Kolubarji od slavne srbske armade razbita in 2. decembra 1914 je kralj Peter zojjet vkorakal v svoje prestolno mesto. — Ruskoje Slovo piše, da se v zadnjem času v Kijevu zelo širi sifilis celo med učečo se mladino. — Ruskim parlamentarcem je- franooski ministrski predsednik tiste dni dejal, da Francija z zavezniki mora zmagati in da jx) tej vojni druge ne bo več (?). — Koncem maja mi je dal moj gospodar šest mbljev kot prvi enomesečni zaslužek žuljev ih rok. Dne 18. maje sem čital, da se je vršila med angleškim in nemškim bojnim bnodovjem velika pomorska bitka pri Hornriiu. Zmagali so Angleži, a so imeli velike izgube. Potopljenih ie bilo 14 angleških, večinoma velikih ladij, nemških pa 13. To-naža uničenih angleških ladij je znašala 92.827, ona nemških ladij pa 101.847. Težkih tojx>v so pri omenjeni bilki izgubili Angleži 24, Nemci pa 32; topov srednje velikosti Angleži 30, Nemci 54, malih v njem zdaj nedojemljivo mirna i zato tem si!nejša. Ko je kesneje premišljeval, kaj bi bil storil z Jeromom, če bi ga bil dobil zdravega doma, si sam ni vedel odgovoriti, dobro pa je ved<*l, da bi ga ne bil udaril, pa čr bi bil ,|e-rom tudi sam zamahnil po njem Mahoma se je spomnil, da je Kezika v zadnjih dihih, a on hodi tod okoli, si teši svojo žalost in išče njenega /.apeljivca. Iu zabolelo ga je na dnu srca, da je glasuo vzdihnil ter se kakor pšica pognal v dolino, hiteč nazaj proti Snopovi bajti. Ves čas je šepetal, naj mu dekle ne umre, preden je še enkrat ne vidi, ker bi ji tako rad še stis.iil roko in ujel njen zadnji pojemajoč:]' pogled, ki ga bo spremljal vedno v življenju. Potem se je spomnil, kako bi mu bilo hudo, ce bi prišel prepozno. Ves zasopljen je že bil in koamj je že tekel, a poganjal se je vendar dalje če zgrape in nič ni gledal na pot samo, da bi preje dospel do Snopovih. Ko je prestopil prag, se je globoko oddahnil. Starega je našel klečečega na tleh in vsega objokanega. Župnik ga je oštel. da naj nikar ne 'gra pred umirajočo svoje komedije. Potuhnil »<' je in pričel tiho ihteti, saj je spoznal, da vse aič ne pomaga in da se bliža hčerki zadnja ura. Vet erna zarja se je sprostila skozi okno in potrosila rdeče rože po belih rjuhah. Rezika je vsa žarela kakor med samim tajinstvenim is-kiečim se cvetjem, ki ga ji je priroda jioklonila v slovo. V njenem obrazu je bilo toliko jasnine, da se je Martin, ki je vstopil, kar prestrašil, misleč, da je dekle že umrlo, saj je zginila raz obličje vsa bolest in se umaknila mladostnemu milnimi izrazu. Žc ga je Rezika pozdravila: »Martin! Zdaj se poslavljam. Dobro, da si se vrnil. Skrbelo me je že, da bom umrla brez tvoje navzočnosti. Se enkrat te prosim, odpusti mi. spominjaj se me in ne pozabi na ono. kar si mi obljubil!« Ni ji mogel odgovoriti, čutil je, da ga je nekaj v grlu dušilo, vedel je. da mu silijo na dan solze, toda premagal se je in ji ni liotel otežkočiti zadnjih trenutkov. Sklonil se je k nji in jo poljubil na znojno čelo, ne da bi kaj spregovoril. Umirajoča je nadaljevala: »Vse se vidi kakor kratke sanje, ki so bile včasih lepe, preveč lepe in sončne, a potem strahotne in hude. Vendarle mi je zdajle kakor bi se bila vrnila danes najina prva sreča, ko sva šla z roko v roki preko poljane pod zelenimi goricami, ki so se nam smehljale in se dvigale pred numa jasne in čiste kot bi naju blagoslavljale. Zdaj grem na nje, tja na druge gorice. Vem, enkrat še suideva na tistih sončnih, nebeških goricah, ki žare nn božjih jioljanah, kjer se iz svetlega božjega grozdja izceja sama sveta reš-nja kri! Martin! Ali jih vidiš! Sama bleščava in ža-renje! Tam... Tam! O, moj mili Jezus.'« Dvignila se jc nekoliko in spet zgrudila v blazine ter nekaj zašepetala. In Snopova Rezika je odšla k svoji ranjki materi. Martin sam ni vedel, kako je preživel tiste dni, Reziko so pokopali. Kovač je korakal za krsto poleg starega Snopa, ki je samo kimal c glavo, vzdihoval in klical hčerko no imenu. Obenem je kar poskakoval čez krtine in se jezil, da je slaba pot. Martin je vse samo gledal, čutil je strašno praznino, dojeti ni mogel ničesar. Bilo mu jc, da se nekaj v njem ruši,, nekaj, kar je vedno mislil, da ni mogoče, da bo preminulo Mnogo pogrebcev je šlo za krsto. Ko so Rezikino truplo položili v grob, se je Martin ozrl kvišku. Njegov pogled je objel vinske gorice obžarjene od sonca. Smehljale so se jasne in svetle in bilo mu je. da ga pozdravljajo, ga kličejo in vabijo ter tolažijo, naj ne obupa, naj ne tone v presilni žalosti. In gledal jih je ter se spomnil, kaj je obljubil Reziki. Vse se mu je ta hip videlo nemogoče, saj jo je preveč ljubil. 6. Bočkajev Jože si je postavljal zidanico. Na pogorišče je poklical zidarja, ki mu je moral, prav tam, kjer je stal nekdaj njegov skromni hram, postaviti prijazno lepo zidanico, kakršnih je bilo le malo na okoli. Ko je bila zidanica postavljena, je prišel Martin, da je naredil na okna težke' mreže, kajti tudi na Dolenjskem so vampirji, ki radi zastonj sesajo kri žlahtne trte in kradtjo vino. Martin in Jože sta o mraku sedela pred do-gotovljeno zidanico, pokušala zadnjo novino, Id jo je Bočkajev kupil od sosedov in se onirale v dolino. »Meni je, kakor bi bil prišel z daljne zaklete dežele, kajti mnogo denarja sem prinese) s seboj, vendar nisem bil niti srečen, ne zadovoljeni«, je dejal Jože. Martin ni odvrnil ničesar .Oba sta se zagla-dala v sence, ki »o se dvigale iz doline. tuoao« As*4bg 92. Sama ip«iw< a •r.-a Neme (ii Poučil m ničema ugte&it: bo-—It iadjai: « i«eli 5«* m senifck pu iSJi mi. Ztšo voslioacH i s Mcei n KOMOLt indij » uinši po bitki pr. Hocar;--Sero. 17. Anglež: F« remia >lt» eso iad-e so btSe t bi* pri Hocarila » vtij: Ko ie j« po biiT krilata:« m oiwoc;u J* «ag'eš*:h bojaii »c3a*». » k senš« !*!•« ■aro° uroke fle. * V naju »Id « » OfcS « -tisan* »S*«. J«g< To je bt tetini. li-necea iioscnska«. !»"« »t-ifam is trtafcai -jjanioc-- Caac » bfu puass t šr.aščsn. * kM cirilici ps ^ f 1'retinA 'ista jc ixi airis »o-.eae-.: ; Pek:e.. ►:*» vaisfc Jag«, ic .e pisal ocločno < 3tof:i-icrisi«r, tras.-— sen po 'ooijočeosc. rus-ril raed ujetnik:, kar m a« bdo posetmo priporoči;:-«) -ieo T-xi uoi ser: Mpvul za «Sla«esšfci jajf. "•'-•ii; -.tiai^i. o jo t litra radi iaK. V' per« prsi bčatotem^ »nr prejet r Pfeničnojent 5rvtč cd knp Jaf»< iz Ode«. Sedaieč od .«- FVntnojr « * razprocttrab »dtfosesrtto £«wr»ia Liposracn. Rodoc Crnogorec »e dired w>jno general m je si»ek! v Rc>:;! ,-« sini v r^sii *raai±L Pred neka. dar.. «J « zgiaati pr: mojem gospodar?« Peotfits ive pspmtei:. vprnia-ioč. če jc med i-jjuiiositT* i^eutiki kjo. k: Bt ssoge. klavir. Nekaj ie ras«a. iia rmslia z Vratom -i ir« jo i sedeijo. 5 junija popoidae nafti ih pro«! Lipotičrren! veiepOMsara Generiia j ai fctlo doma. pač p« ejego^i »ofroga ia že orafr »eni gosood:čn:. o' katerih kmalu po pri!*»}u » hišo neMa. i« ;e prti domača .ičerka. dna« p« hčerki znanega ruskega jeieraii Koralo*«. Geae-nLii« drmžiu ni < k»y jafOiknaas« rtyxki '.ec*^ iprejeia. Sajpce: i.l z VreKtftr kirrir ••K!ie prste; p>3 iosp>:3»o ia liiMu ocatiiJ:- ZLtsti hčeriu (eaersls Koraiio«.!. k; < pniia k L:pon»cti iz Moskve ai počitnic«; ie jt rnaki. da se uče običajao avd <4>oijiiini krof.« nbaai i oče* m ic di j< E;cn oče seda; itrttrijslti iie^ik i« zeio je iuio tt mu fotli. Poniahl tces jo. v Si m ocisret «!.,< od sosTit- 5-i«. sra- r^dar isdene »l*- m Jtrni^ riPft fcrofeOr -j stegosdj rak ut tir: 4 taataai. »o«et Za dnqrl »viit« ar-1« 5 iuci. ie g«2«L KoraBrar jpioč ®e m:.-3 ie črez par —Jtcu čital » atotra. o so-.eai irnicir. črnu mwr»la Kornilosa, S praK>č]0 aefcega Cetia »jrnreč gwera' Korr-lov zbcia' * ufeln: tepitžim '.'J!« it avtsrijAega 3;«a:i*vt 3 m prio R.arrJitiiic -rfčao .ra-i v ' Gofioa |eccra!a Lipov Ka zu je por. i j ctoed-aico 3J čai Ko »v j ie z Vrezce® ia sap a. m ie htiSefno po4o»'!a od gosto^tbce spaseniSove štše Pr iiotev- i jo poioeuia Včjva sam-reč. ta je nak. običaj. p»>;tib>:ia roko jar» »sce millwi. Ki:nai tudi 3twra gosoodSčna.Tta D» bi jih vide!!, kafao so se v«e Tt anuale. ite »V2 ja-pra.rla pr -.Titih ic udoj: polica! Pi adi midva >e nisva' er.J. i.upak -u; ;«iTRi str*l3er-<. pcJe-ietskemu rodofjjbfa svi m vrtejaJj. prjt jr-srčno smejala v*o pot -Jo praga goapodarjeve kite. NEŠTETI ZGLEDI DOK AZI JEJO. DA JE MLADCVA. KI BERE UM AZ.\.NE RO-MANE, PODLISTKE. POVESTI. OPOL-SKE NEZNANSTAENE RAZPRAVE IN POTOPISE V SLABEM ČASOPISJU. IZGUBLJENA ZA BOGA. ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO IN V PRVI VRSTI ZA SVOJE LASTNE STARŠE V« tiari Ifadje bodo dobivali pokojnim S* švetidkem b-j tako. T> .la, . ^ ^ TMOka ibomie* » Stoekb->inra *^ jen takooski predbjg > ipi-išn: kojaia ia »tire ljudi. 3 tem p 5vm ^ cUiaem p-slj« stopil » -jspr^i^ ier j« laio rukoč edinit, iti je s ^.-iau » ' kooooi uvedla spi iša^ zavarovaai^ u sa.-* ' Zai-jc daje vsaketaa i) štarrCJL brei railike do leto-i pji-jjšai 250 iv^tskih kron t>ikrog 3800 Dia ui^j .>. nt.-ja. 5). aredn.! Drti.a ne V. u krstj-i »is stroškov rK>fc*«t«ga o-,- -./i aiti -ie bo pobirala od »vojib dria .-i;^-- v aij. aih poeeboih tavarovaimn. u sni« it prispevkov ob£ia, pokra- !,». ros. predvsem pa n -irianr- blagaji- VLii >e h rfeia u kritje t^b pokojnia or«-, a« ovM ptjte. čssar pa driam ib>v- 2; iii. Zalo je jdredš!. da «>-•? ■ ;s-ii »lani na :ia alk«h->fne pijač* m aa : >ak p.? s^hjie takie, ak-> bi * potreba ta :.> .uuu Mtnutef ta socialno skrtetro je .h bo država potrebovala leto -tiru oov švedskih kr»^n ( !-250JJMVi»»> Dsaa-denarja, tp nrata.) m ujto ri -jtnih pokojnin. Vlada pa je opustila drugi r-* uauus st cuioi zakoniki predh«. p> bt -ir- lav« niorala neti f*:«l i»ščiV) pr riUfr^f n«* dela.c«, ki bi se v pritaorj »U.i 11 delo (stavkokaze). Vlada je latrdrii. d» p-"--« ta uu*jQaki predi-« v predelan, »biiki ii»mic./ aa pribodnjeia; ta^edanji iii IsMitskih diaaniEe' je :-»> s fran^tMie lntr- a- Dioa. ki v je leta ~ ^ t s«n«-jo Današnja sotieiska Rusija fSatUltevame.i Glede na to so dobro pazili, da so imeli v armadi, ilasti na vodilnih mestih, vedno večico sanesljivi komunistični deiavei, dočim so pri ostalih uporabljali vsa sredstva, da jih čim prej prepoje * komunizmom. Zato ai bila rdeča armada tudi v časih najhujšega pomanjkanja samo dobro preskrbljena prav z vsemi potrebščinami, temveč » tako kot nikjer druft»d na svetu tkHvHi tu dvojili in silno dvignili tudi tehnično opremo. Približno še enkrat močnejSa (43 divizij) je milica. Veibanje v njej traja 1—3 mesece letno, ■»tali ča< je pa n» dopustu, tako 4a je t njej stalno pod orožjem ie okoli 200.000 mož in le ti služijo v najbližjem okolišu. Tako kratek rok je mogoč zato. ker so vse tehnične čete priseljene redni vojski in se mladina ie v pripravljam dobi po 4 tedne letno vojaško uri. sk-er je pa uveden še v prav vse šole vojaški pouk in podpira ga na tisoča športnih organizacij. Tako bi lahko postavili *>ok» stranke« v armadi. Tekom let se je mnogo takih komisarjev tudi vojaško dobro izveibaio. tako da tavzemajo ti danes že precej višjih poveljniških mest. Nekdanjih carskih častnikov je v armadi le maio še |6%> in tndi nemške narodnosti so zastopane vsaj v redni armadi od L 19S dalje jako šibko. Na čelu vse aruiade stoji poseben »revolucionarni zvetni vojni sovjet« in njegov pred,.-d-nut (sedaj Vorašilov) je obenem ljudski komisar m vojno. Ta armad* varuje ie sov;«te pred vsemi notranjimi In zunanjimi aovraiaiki. teaiveč jtm tudi sicor U- RAZ.N0 Vm krak* v GJ»afara M bde te dn) i*?fj. «f t« ie imkni!K'i 3an-iiio a« desara« za«ii» da rantea. 1 ret«ouil brtrao«« doto Strah, fa m ie % lasti! »oda taidstar-J Kil iu« ) ^ tii»3 moč naroda* cialatov Za isHsnj* ^f™" iTr^oiaijij strstvo v B«:«r»d"t t f sla io twi rhon"* črt -irodbi. P3 M aaciU-j Kcu-s »»*; cev r trttovuui -a lik Ji obrati «1. tr^OTec kt 31 e-teja ;.}!EOneeticut. Nobena izmed drugih držav ni imela jpprva tako zelo strogih višnjevih ali nedeljskih postav kakor Connecticut. Tako ondi- ni bilo po-ftavno dovoljeno ob nedeljah doma kuhati, potovati, čolnariti, plesati, pcljubovati svoje otroke, ribariti, igrati na kak drug instrument izvaemSi |robente, drumle ali bobna. ■ Pri velikih pojedinah bivših ruskih carjev so lajali gostom čudne ali izjemne jedi,' na primer: felefja ušesa, golobje jezike in bikove oči,- Podjetni Švicarji. Uprava švicarskih; železnic Namerava v prihodnjih letih el.ektrificirati še 400 lilometrov svojega žejezniškega omrežju. Ker taca obsežna elektrifikacija zahteva velike elektrik jfie sile, nameravajo zgraditi najprej -velikansko Električno centralo. Zajezili bodo reko Ktzol blizu liinsiedla v kantonu Schwyzu. Tako bo nastalo 16 lini doigo in potdrug km široko zbiralno jezero, v katerem bo zastajalo 26 milijonov kubičnih Imetrov vode. Novo jezero bo 900 m nad morjem, itroški ogromnega jezu in elektrarne bodo znašali 62 milijonov švicarskih irankov. Na pariškem kolodvoru v Šaint Nazairc- so jnaSTi kovčeg z orožjem in bombami, ki so bile namenjene za tentat v Parizu, če bi se ponesreči) iniarsejski atentat. Ura, ki dobro sluti. V Parim lahko kadarkoli telefonično vprašaš zvezdarno, koliko je ura ln povedo ti točen S as. To stane pof franka, čas ti sporočijo na desetino sekunde. Ko so napravili to govorečo uro v zvezdami, se je zdela vsem eaino zanimiva, sedaj pa se Je izkazalo, da je ta ura dober vir dohodkov za državno blagajno. Vsak dan odgovori na približno 12.000 -vprašanj, kar pomeni letno nad 2 milijona frankov dohodkov. V vinu se kopajo. V kraju Smallfortu, središču vinske industrije Kalifornije, so nedavno olvorill kopališče. V njem se lahko vsak gost okopa v vinu, ki je v tem kraju vsled velike nadproizvod-nje le malo dražji od vode. Vino v kadeh najprej nekoliko segrejejo. Kopalec se nato vleže v kopel in ostane v nji kakšne pol ure. Pravijo, da takšna vinska kopel silno poživi bolnika in da pomaga vinska kura zlasti pri boleznih prehlada. Sicer pa se na podoben način, da se »samo« notranje oko-pajo, zdravijo od prehlada tudi drugod. Torej nič novega. V lir u uiov a na Češkem je mestni svet zaključil, da nobena natakarica, ki streže v gostilnah in kavarnah, ne ime biti manj ko 50 let stara. Ta določba velja tudi za »gostiteljice« v nočnih klubih tn plesnih dvoranah. Najdebelejša in najtežja dečka na svetu sta Jos. Randazza v Gloucester, Mass., in Leslie Bow-les, liOwestoff, Anglija; oba sta stara šele po tri leta. Prvi tehta 125 funtov, drugi pa 110. Slednji he more vsled debelosti Je tiič houiti, Predsednik Turčije, Musiafa Kemal paša, ima pri sebi v službi svojega uradnega pokuševalca jedi, kateri dobiva 660.000 Din letne plače. Vsako, za Kemala določeno jed ali pijačo, mora ta dvor-jAn prej pokusiti, če ni zastrupljena. Ofcevi tednov in mesecev 1. 1807, 1918, 1(129 so bili enaki letošnjemu (1935) koledarju; ravno laki bodo tudi I. 1946, 1967, 1968 itd. Združene države ameriške imajo samo za 6 bilijonov različnega denarja med ljudmi. Navzlic temu znašajo skupne vloge vseh bank 47 bilijonov dolarjev, skupna posojila pa 90 bilijonov. l)einik je izumil Anglež Jonas H»nway. Peevef odflikeTaneev. Red francoeke častne legije je ustanovil cesar Napoleon 1802 za osebe vojaškega in eivilnega značaja ter določil, da se bo paiseljeval ljudem, ki so se izkazali po kakt-nem nenavadno hrabrem čin«. Danes je število člano" častne legije narastlo od prvotne peščice na 155.000 oaeb. Mfed njimi je 20 tisoč Inozemcev. Najhitrejša šival na svetu. Po Tovvnsendu je najhitrejša žival na svetu neka muha (eeleno-mija), ki preleti v minuti baje 23 km. To bi pomenilo 1380 km na uro. Seveda ne more muha le- teti tako dolgo, temveč gre za polete nekoliko sekund. Med ptiči je eden najhitrejših hudournik, ki mu cenijo brzino na 250 km na uro, dočiCi opravi golob pismonoša v istem času 65 km. Za žuželke so podatki precej skopi. Večerni pavlin preleti v sekundi 6 m, kačji pastir 15 m, navadna muha le 1.7 m, gori omenjena pa 380 m. V Montmatre baziliki Presvetega Srca v Parizu se vrši vsako nedeljo sv. maša, katere Se udeležijo samo berači. — Pri nas običajno ne vidiš berača v cerkvi, ani|)ak v oštariji. Irska svetnica sv. Brigita je živela v votlini nekega velikega hrasta (Cill-dara) hrastova cerkev, koje ime Kildare se še dandanes rabi za ve liko pokrajino na Irskem. DOBRO CTSVO k Slovenska kuharica. Priredila s. 111. Felicita K a 1 i n £ e k , učiteljica na gospodinjski šoli. Osma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Str. 728, cena v platno vezani knjigi 160 Din.- — Osma, izdaja! Ali je treba boljšega priporočila? Stotisož izvodov. te knjige je; že slo med naše slovenske gospodinje in še je bilo po njej tako povpraševanje, da je, bilo treba nove naklado, čeprav je stara komaj pošla. Prav nič. se pa ne bo čudil tea" pod naslov: ,,1'oštena". Untls za žganjekuho, HOIi16 pralne kotle, brzoparilnike Vam nudi najceneje Janez Šifrar, kotlar in klepar, Šk. Loka. Sprejemajo se opravila. Izvrstno koso za Din IS - dobite samo v železnini Fr. Stupica, Ljubiana, Gosposvet-ska cesta 1. .— Monopolna za loga razgrel ji v. nakup starega železa in drugih kovin. Hupin posssfvo v ljubljanski okolici. -Ponudbe z navedbo cene na Likar Ignac. Zg. Šiška 5 3 šivalni stroli. 2 ženska z okroglim čolničkom in 1 čevljarski, malo rabljeni, poceni naprodaj. — Gra-daška ul. 8. Ljubljana. Kmečko dekle za prašiče in polje sprejme Mariia Homar.Bled-Grart 119. Kovač in kmetovalec! Vsakovrstno že ezo iu jeklo, šine za ko'esa, osi in vzmeti, vijake, kovaško orodje in vso železnimi i udi po nizkih oennh Fr. Slap ca, trg.ivina z železnino. zaloga poljedelskih 4ro-jfv razstreliv in čebelarskih potrebščin —-Nakup starega železa in diuoih kovin. L ub-ljaua,(iospo8vetskac. 1. n.ki sobne in krušne, '■Hi najcenejše naj-trpežnejše in že nad 40 let preizkušene, ima stalno na zalogi Anton Gregorc, pečarija. Mali Mengeš 25 izredno dobra inoecnea oblačila moško perilo itd kupite najbolje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 3ablus-3abolM Tvsrina, iz katere se naredi poceni izvrstni jabolčnik ali bruško-vec, ne da rabite naravne pi ače ali vina. Prepričaj e sel Glavno zastopstvo: Fr. Renier, Podčetrtek. kršč. kmetskih st rišev sprejme v trajno službo NAGLIC, ščetarstvo. Viž i arje 97. p. St. Vid nail Ljubljano. Prodira Z kočiji, pjlkriti elegantni, ena rumeno, druga črno nleskana. Miha Vojska, kovač, Rodica, p. Domžale. Prodam hišo, sadni in r.elenjadni vrt, gospodarsko poslopje, poleg cerkve, zdrava voda. pri železniški in avto postaji. Pisma na »Doni,c pod »Ugodni nakupe. poštenih starl-šev.vajenov-eh kmečkih del,sprejmem. Babnik, Dravlje 33. Pasblir Podpisana "Smili, prekl litijem in obžalujem vse, kar sem neresničnega go--vorila o Angeli Jenko, trg pomočnici iz Gori-čan, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe Frančiška Carmaa. d OlSevek nad Kranjem. Vnedeljo 23. junija ob 3 jiopoldne priredimo v Olševku v stari šoli igro »Pri Hrastovih«, dramo v 3. dejanjih. Igra je globoke vsebine in zelo poučna, zato vas vabimo, da ne zamudite prilike! — Odbor. Pnpblir Obžalujem, da sem za drugim govorila I I DIHIH, žaljive besede o gospodu Ulčar-ju Florjanu, kovaču v Sp. Gorjah. Matilda Ambroži«, Pšenico, rl, fgfeo, tserao in mk rseh vrst dobite najceneje v Ljubljani v Javnih skladiščih, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 pri FRAN POGAČNIKU 0. Z O. Z. Čudež! tega kurjega očesa ni več!" Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj »mehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Brinje SIT' iige ia milne pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. x o. t., Ljubljana, Tyrieva cesta 33 JAVNA SKLADISCA jBalkan). Skupni državni dolg Velike Britanije- znaia 46 bilijonov dolarjev, ali 901 dolaijev na vsako osebo, skupni državni dolg Združenih držav ameriških j>a 48 bilijonov dolarjev, ali 358 dolarjev na osebo. Slava je marsikomu zmešala glavo, iločim ponižanje in trpljenje i 7,mod rilo že cele narode. PodaSIšal sa iivEier?|@! Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti o javiti, nestalne moremo učvrstili, in nesrečne nap rn vi ti srečno! Kai le virok vsake bolezni? Oslabi Jon Je živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov Zadovoljstvo Je uajboljftt zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pr. opisana v razpravi ki jo ie moro vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj ln povsem brezplačno I V tej mali priročni knjtžlol jo raztolmaSeno. kako morete v kratkem Času ln broz ovire ■ med delom oJaSiti žlvoe tn miSIco, odoraviti &&.ra?poIožen,le- raztrosenoat, oslablionje spomina, nerazpoložonje e a delo ln nebroj druBili bolentnlh pojavov. Zahte vajte to razpravo, ki Vam bo nudila innoiro prijetnih ur. PoStno zblraliice ; BRNST PASTERNACK, Berlin SO, Mlcliaelklrchplati 18, Abt. 124. je »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnev-nik. Piše v duhu Katoliške ak cije. — Staue na mesec 25 Din, — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Če rabite prvovrstno OpC^lCG Zldahe, SSreSnIhe Itd., se obrnite na opekarno Opeka družba z o. z. V lJUDI|6Itl (MikloJifen cesta št. 6) Opeka se na zahtevo po ceni dostavi na dom, tudi na deželo, z lastn in avtom Zastoj niki ae sprejmejo. Naroči in plača se ah ko tudi v Ljudski posojilnici v Ljubljani. V egodoviui Združenih driav sta bila doil'1 samo dva katoličana pri narodnih volitvah iaieno-vana za predsedniška kandidata in sicer leta IS'1! demokrat Charles 0'C'onnor i 11 leta lir^S demokrat Alfred J5. Smith. — Propadla sla sevd« oba. je prva domača žarnica zajamčene kakovosti, sveti odlično, nizka v ceni. Zahtevajte TESLA Žarnice povsod! Glavna zalojra: Ljubljana, Dalmatinova 10. Izdajatelji Dr. Grafori) Pečjak 1' Uredniki Jož* Koilček Za Jugoslovansko tiskarnoi Ksrel M